UREDNIŠTVO IN UPRAVAs LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. • TELEFON S5-22 do 55-25
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
INSEEATNI ODDELEK LJUBLJANA
XELEFON 38-32 38-31
POŠTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV. 6-90601-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 43 DIN
Maršal Tito
Uonivuktoviem in delavcem,
hi s© izdeiaii pvve domače ivahiovie
Beograd, 12. sept. Maršal Tito je včeraj dopoldne sprejel predstavnike delovnega kolektiva industrije motorjev v Rakovici, ki je te dni zabeležil novo veliko delovno zmago. Ta kolektiv je izdelal iz domačih sredstev po načrtih naših konstruktorjev prve jugoslovanske traktorje tipa »Udarnik«, »Zadrugar« in »Rakovica«.
V	delegaciji, ki je prišla pokazat tovarišu Titu nove traktorje, so bili direktor podjetja Ivan Andrijevič, tajnik partijskega komiteja in nosilec reda dela II. stopnje Ivan Seks, predsednik sinndikalne podružnice Dimitrije Kepetenovič, konstruktorji inž. Aca Zubakin, inž. Slobodan Jovanovič in tehnik Stevan Mihajlovič ter delavci Filip Kaplarevič, nosilec reda dela II. stop., Rihard Gombač, Momčilo Stojič in mladinec Milan Matič.
V	imenu delavcev in nameščencev Industrije motorjev 5e tovariša Tita pozdravil direktor podjetja Andrijevič in ga naprosil, naj pregleda prve nove jugoslovanske traktorje, ki so rezultat požrtvovalnega dela celotnega delavnega kolektiva industrije motorjev v Rakovici.
Maršal Tito si je z največjim zanimanjem ogledal močne stroje. Ko si je podrobno ogledal konktrukcijo in opremo traktorja, je najlepše pohvalil njihovo solidno izdelavo in njihovo skladno zunanjost ter izrazil upanje, da bo delovni kolektiv industrije motorjev tudi v prihodnje kakor doslej dosegel najlepše uspehe pri svojem delu.
Člani delegacije so nato seznanili v daljšem razgovoru tovariša Tita z delom pri izdelavi traktorjev in s težavami, na katere so naleteli Fo-udarili so, da je njihovemu delovnemu kolektivu uspelo v prav kratkem času izdelati ta važen izdelek. Njihov delovni kolektiv je z največjim trudom delal pri teh strojih zato, ker se je zavedal, kaj le-ti pomenijo za našo državo in naše narode, in zato, ker ga je pri tem delu vodila ljube-
zen do naše Partije in tov. Tita.
»Od trenutka, ko so se začeli napadi na našo državo,« je dejal direktor podjetja Andi-ijevič, »smo podvojili svoj enapore in energijo. Pri teh strojih so napravili samo naši tehniki okrog 2000 prostovoljnih delovnih ur, o delu drugih delavcev in osebja pa niti ne govorim. Menili smo, da je to najboljši odgovor vsem, ki jim je laž bolj pri srcu kakor resnica. Tovariš Tito, z Vami smo s krvjo povezani.«
Maršal Tito se je med nadaljnjim razgovorom zanimal za življenje delavcev, za njihovo preskrbo in za delo podjetja pri graditvi delavskih stanovanj, pa tudi za potrebe in probleme samega podjetja. Ko je pozdravil in se zahvalil delovnemu kolektivu industrije motorjev v Rakovici, je med drugim dejal:
»Tovariši, vse naše ljudstvo zastavlja vse napore pri graditvi socializma v naši državi. Mislim, da lahko rečem, da je malokateri narod vlagal toliko naporov za občekoristno delo, kakor naš narod. To veliko in naporno delo je velikanskega pomena za prevzgojo ljudi. Naš narod je med vojno mnogo trpel, vendar je v vojni ojeklenel. Sedaj pa še izraziteje jekleni v množičnih naporih, ki zajemajo milijonske množice. Naši ljudje niso nikdar lahko živeli, vendar delajo s takšnim poletom prav zato, ker tako najjasneje izražajo svoje mnenje o vseh izmišljotinah, neresnicah in branijo delo svojih rok, našo socialistično Jugoslavijo. Ojekleneli in z velikanskimi izkušnjami premagujejo in bodo premagovali naši ljudje vse težave, ki se nam postavljajo v teh dneh nasproti in na katere bomo morebiti še naleteli. Vam tovarišem in celotnemu delovnemu kolektivu industrije motorjev v Rakovici se zahvaljujem za to veliko darilo, ki ste ga dali naši državi in našim narodom. Prepričan pa sem, da boste v prihodnje dali še nove in koristne stvari.«
§€tv?ši8 priprave na
Tudi na Tolminskem so začeli s pripravami za jesensko in pomladansko setev. Na okraju so postavili štab za izvedbo setve in setveno komisijo, ki bosta skrbela za uspešen potek in pravilno razbitje setvenega piana! Setvene plane so krajevni odbori že sprejeli in jih morajo do 10. t. m. razbiti na posamezna gospodarstva. Nekateri krajevni ljudski odbori so že začeli s končnim razbijanjem plana! Tam pa, kjer bi ne uspeli pravočasno posejati z lastnimi močmi, jim bo priskočila na pomoč Fronta z delovnimi brigadami. Na ta način bo setev povsod pravočasno izvršena.
Plan setve in plan povečanja ornih površin je važna naloga. V goriški oblasti se mora letos povečati orna površina za 1000 ha. Del tega odpade na tolminski okraj, kjer se bo dalo doseči precejšnje povečanje ornih površin v t>rid krmskih rastlin. Marsikje v goratih tolminskih predelih leže opuščena zemljišča, stara dete-Ijišča in slabi travniki. Vso to zanemarjeno zemljo je treba preorati ;n izkoristiti za pomladansko setev. Ugovor, da bi se s tem zmanjšala krrnska baza na Tolminskem, ne drži. Drži pa
_	1_1 It«	vOTYll IP
ki je na Tolminskem glavna gospodarska panoga.
Hektarski donos krompirja je že boljši kot lani
Poleg živinoreje je pridelovanje krompirja druga najvažnejša gospodarska panoga na Tolminskem. Tolminski krompir je znan kot eden najboljših v Sloveniji. Letos pa je s pojavom koloradskega hrošča v Idrskem pri Kobaridu nastala resna nevarnost za tolminske krompirjeve njive. Nevarnost bi bila še toliko občutnejša, ker so vsi presežki tolminskega krompirja namenjeni za seme. Nevarnost pa je bila odstranjena, kajti hrošč se z edine njive, kjer so ga našli, ni širil naprej.
Najlepši krompir bodo imele letos kmečke obdelovalne zadruge in zadružne ekonomije. V vsem okraju so edino obdelovalne zadruge in zadružne ekonomije škropile krompir in tako dosegle, da so bila na njihovih njivah krompirjeva stebla znatno delj časa zelena kot na njivah kmetov. Letos pa bo tudi hektarski donos precej višji od lanskega. Vsekakor pa bi se dalo hektarski donos z agrotehničnimi ukrepi še znatno zbolj-mnogo višji pridelek in tako j sati, kar pa je naloga prihodnjega
obratno — z boljšo obdelavo zemlje, posejane s krmskimi rastlinami, bomo
dosegli
veiiko pripomogli k dvigu živinoreje,
leta.
gsriškečTft okraju bodo vaške frciraine brigade izdatno pomagale pri setvi
Kakor v drugih krajih Slovenije, tako so tudi v goriškem okraju v teku temeljite priprave za jesensko in pomladansko setev. V setvi za leto 1949-1950 bodo sodelovale vaške frontne brigade, ki so letos že uspešno pomagale pri košnji in žetvi in drugih delih, kjer pa teh brigad še ni, jih bodo povsod ustanovili. Fronta na vasi je sprejela tudi nalogo, da bo na množičnih sestankih določila špekulantom, ki so prejšnja leta zanemarjali svoje njive, da bodo tiste dobro obdelali in posejali s tistimi kulturami, ki jih sedaj najbolj potrebujemo za preskrbo in ki v posameznih krajih največ do-našajo. Ker je v goriškem okraju zelo visok odstotek malih kmetijskih gospodarstev, ki imajo manj kakor 2 hektarja orne površine, bodo tudi tem določili, kakšne površine bodo posejali.
V bodoči setvi, ki bo začela v kratkem s setvijo 'ozimnih žit, bodo pomladi začeli za poskušnjo prvič s posevki oljnate repice, in sicer jo bodo posejali na Vipavskem na površini 12 ha. Računajo, da bo ta prvi poskus dobro uspel saj tu uspevajo tudi druge oljnice, kot ameriški lešniki, ki jih za Poskušnjo že goji obdelovalna zadruga v Rakovici pri Gorici. V ostalih krajih pa bodo kot vmesno rastlino posejali več bučnic in sončnic.
Sicer pa v goriškem okraju poteka setev skoraj neprekinjeno od jeseni do pozne pomladi. Struktura je namreč taka, da je polna nenadnih sprememb v podnebju in rastlinstvu, kot jih ne najdemo zlepa v kaki drugi pokrajini Slovenije. Zato pa je tudi odsek za kmetijstvo porazdelil ofcra-j na 7 kme-
tijskih področij, tako da bodo posejane vse razpoložljive orne površine s tistimi kulturami, ki dajo največ pridelka. V žitaricah ne bo vidnih izpre-memb, pač pa bodo dvignili hektarski donos z boljšo obdelavo zemlje, izbiro semen in uvajanjem agrotehničnih mer Državna posetva, obdelovalne zadruge in zadružne ekonomije kakor tudi kmetje katerim pomagajo odseki za kmetijstvo splošnih kmetijskih zadrug, že pripravljajo stroje, vprego, razku-žujejo in čistijo žito in vse potrebno za začetek setve ozimnih žit. Zadružne ekonomije in obdelovalne zadruge in nekateri kmetje v okolici^ Gorice pa bodo posejali predvsem večje količine zimske in zgodnje zelenjave in zgodnjega krompirja. Na Banjšicah pa bodo preorali več ledine in nasadiii zlasti semenski krompir. Skupna površina orne zemlje se bo povečala v primeri z lansko za 500 ha, predvsem na račun krompirja, zelenjave in krmiinih rastlin.
Ustanovitev direkcije kmetijskih posestev ljubljanske oblasti
Začasni oblastni ljudski odbor ljubljanske oblasti je po predlogu svojega izvršilnega odbora izdal odločbo, po kateri se pri poverjeništvu za kmetijstvo oblastnega ljudskega odbora ustanovi direkcija kmetijskih posestev ljubljanske oblasti kot operativni upravni voditelj gospodarskih podjetij, ki ji bodo podrejena. Ta podjetja bo določil poverjenik za kmetijstvo v sporazumu z izvršilnim odborom.
Maršal Tito je sprejel zastopnike Jugoslovanske vojne mornarice
Beograd, 11. sept. Vrhovni poveljnik Jugosiovanske armade maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel včeraj ob Dnevu mornarice predstavnike Jugoslovanske vojne mornarice in se z njimi dalje časa prisrčno razgovarjal.
Pri sprejemu so bili nazvoči generalni polkovnik Ivan Gošnjak, generalni polkovnik Peko Dapčevič, general-lajtnant Otmar Kreačič in viceadmiral Srečko Manola.
S pozdravom vsem mornarjem, podoficirjem in oficirjem Jugoslovanske vojne mornarice je maršal Tito zaželel naši mladi mornarici mnogo uspehov v napornem delu za vzgojo novih kadrov v krepitvi obrambene moči naše države.
V imenu pripadnikov Jugoslovanske vojne mornarice in njihovih predstavnikov je pri sprejemu na pozdrav maršala Tita odgovoril s krajšim govorom kapetan prve stopnje Mladen Ikiča ter dal slovesno obljubo maršalu, da si bodo mornarji, podofocirji in oficirji Jugoslovanske vojne mornarice vcepili globoko v svoje srce njegove besede in da bodo, stoječ trdno na braniku svoje domovine, vselej pripravljeni, izpolniti njegove ukaze in varovati miren socialistični razvoj naše države.
Najmlajši mornariški oficirji maršalu Titu
Na vojno pomorski oficirski šoli v Splitu, je prvi razred končal šolanje in ko je bila prebrana naredba vrhovnega poveljnika o podelitvi oficirskega čina obsolventom učilišča je v imenu vrhovnega komandanta maršala Tita čestital najmlajšim oficirjem mornarice gene-rallajtnant Radomir Babič. Najmlajši mornariški oficirji so potem poslali maršalu Titu brzojavko, v kateri poudarjajo:
Med svojim šolanjem, ki je zaključeno na pr&znik naše mornarice, lahko rečemo, da smo svoje naloge izpolnili in da zapuščamo šolo s pridobitvami vojno-pomorske stroke. Obljubljamo’ da bomo kot oficirji naše junaške mornarice budna straža na našem Jadranu in da bomo nadaljevali tradicijo naših hrabrih mornarjev — prednikov ter dali tudi svoje življenje za obrambo naše socialistične domovine. Prav tako obljubljamo, da bomo čuvali edinstvo naše Partije in da bomo neizprosni proti vsem omahljivcem, in dezerterjem iz junaškd borbe, ki jo vodijo flaši narodi za izgraditev socializma.
Spomenik v Podgori
Ob sedemletni« ustanovitve naše vojne mornarice se je v Podgori, kjer je bil formiran njen prvi odred, zbralo na tisoče prebivalcev Makarskega Primorja pri odkritju spomenika 73 mornarjem, ki so padli med osvobodilno borbo. Slavnosti so se udeležili tudi predstvaniki vojne mornarice, naše armade, Ljudske fronte in drugih množičnih organizacij. V imenu Jugoslovanske armade in vojne mornarice je na slavnosti govoril podpolkovnik Mile Popuca, pozdravni brzojavki pa so bili poslani maršalu Titu, CK KPJ in poveljstvu vojne mornarice.
„Uvajajte povsod novo metodo dela, razvijajte borbo za visoko storilnost“
Dva in trideset najboljših rudarjev naše države, borcev za visoko produktivnost dela, se je v soboto udeležilo v Beogradu Vil. plenuma centralne uprave Sindikata rudarskih delavcev Jugoslavije. Prišli so slavni rudarji iz Breze, Zenice, Kaknja, Trbovelj, med njimi Sirotanovič, Skobič, Trako, Ro-manovič, Petek, Zagorišek, Timotije-vič in drugi, ki so v zadnjih tednih dosegli uspeha, s kakršnimi se malo kjč v svetu ponašajo, in dali izpod-budo tisočem drugim rudarjem. Navzoči so bili predstavniki zveznega ministrstva za rudarstvo in sindikalnih forumov, med zasedanjem pa je prišel pozdravil zborovalce tudi zvezni minister za rudarstvo Svetozar Vukrna-novič.
Najboljši rudarji Jugoslavije so se zbrali, da drug drugemu pojasnijo svoj način dela in sami zberejo nove izkušnje, kajti vsakdo izmed njih je prispeval nekaj svojega k novemu načinu dela. Najvažnejša naloga posvetovanja pa je bila, razširiti novi način dela na tisoče drugih rudarjev in na druge brigade ter stalno izpopolnjevati delovne metode.
Pismo vsem rudarjem Jugoslavije
Zato so naši najboljši rudarji, pobudniki gibanja za visoko produktivnost dela, poslali pismo vsem rudarjem Jugoslavije s pUzivom, naj osvojijo novi način dela in ga razširijo.
V	svojem pismu pravijo: »Uporabljajte povsod, na vsakem delovišču novo metodo dela, razširite borbo za visoko produktivnost dela, pa bomo z lahkoto izpolnili plan za leto 1949.
V	novem gibanju za visoko produktivnost dela vidimo veliko perspektivo povečanja proizvodnje in znižanja proizvodnih stroškov, s tem pa ustvarjanje boljših pogojev za dostojno življenje delovnih ljudi. Prepričani smo, da bomo, če boste delali po tej metodi, izpolnili petletni plan pred rokom. Tako bomo hitreje vrgli masko z lica judinovcem iz tabora Informbiroja in mnogo pripomogli v borbi za pravilne odnose med socialističnimi državami, za katere se dosledno in pošteno bori naša Partija
modrim vodstvom tov. Tita. Ob-
nbljamo vam, da bomo tudi v bodoče v prvi vrsti borbe za visoko produktivnost dela. Pripravljeni smo oditi v vsak rudnik, kjer nas bodo klicali, da prenesemo naše izkušnje, ker se zavedamo, da gradimo socializem, ki bo vsemu ljudstvu’ prinesel blaginjo.«
V pismu nadalje poudarjajo, da je bila prej tudi njihova storitev majhna. Ker ni bilo brigad, so med delom izgubljali mnogo časa. Alija Sirotanovič je bil prvi, ki je organiziral delo tako, da je vsako minuto izkoristil za delo. Najprej je delal na dveh, potem pa na treh odkopih. V Raši je brigada »Bratstvo in enotnost« ta način dela uporabila na širokem čelu. Kmalu ji je uspelo dnevno držati visok tempo proizvodnje. Novo metodo sta na širo-
kem čelu uvedla Alojz Petek in Anton Zagorišek v Trbovljah. Zato so pobudniki gibanja za visoko storilnost prepričani da je mogoč po novi metodi znatno višji učinek na vsakem delovišču. V svojem pismu pozivajo tudi inženirje in tehnike, naj pripravijo čim več delovišč, naj skrbe za izpolnitev mehanizacije in hitro rešijo tehnične probleme. S tem bodo mnogo pripomogli k razvoju novega gibanja.
Velike naloge rudarjev
V svojem referatu je predsednik centralne uprave Nikola Kotle pojasnil velike naloge rudarjev y letošnjem letu. Po letošnjem planu moramo v primeri z lanskim povečati proizvodnjo premoga za 20 %, proizvodnjo barvastih kovin za 36.5 %, in proizvodnjo nafte za 209 %, hkrati pa zvišati produktivnost dela in znižati proizvodne stroške. Pri izpolnjevanju te velike naloge morajo rudarji premagovati ne le težave zaradi pomanjkanja delovne sile, marveč tudi težave, ki so nastopile zaradi gospodarske sabotaže ZSSR in držav Informbiroja. Toda rudarji se niso zbali težav in se niso dali zbegati. Pokazali so enotnost svojih vrst, novo ustvarjalno pobudo, veliko požrtvovalnost pri delu in veliko ljubezen do naše socialistične skupnosti V največjih rudnikih se je v novih oblikah razvilo tekmovanje, ki ruši zastarele metode dela. Tako je nastalo gibanje za visoko storilnost, ki je nova revolucionarna oblika našega socialističnega tekmovanja. Razvilo se je to gibanje predvsem iz želje, čim prej zgraditi socializem v naši domovini. To je bil seveda hud udarec informbirojcem, ki skušajo preprečiti razvoj gibanja. Treba je povečati budnost, kar nam potrjuje grozilno pismo, ki sta ga že prejela tov. Sirotanovič in Skobic, Ristu Mijatoviču pa so hoteli s sabotažo preprečiti rekord. Res je, da vsaka brigada ne more v vsakem rudniku nakopati v eni izmeni 500 ton. Toda novi način dela se lahko uporabi v tej ali oni obliki v vsaki rudarski brigadi in bo gotovo dal boljši učinek dela. Zato mora boj za visoko storilnost postati stalna metoda dela.
Trimesečno tekmovanje "ZS”tfisoktf storrinost"- *~
Da se novi način dela čim bolj razširi je plenum centralnega odbora Sindikatov rudarjev sklenil organizirati v času od 1. oktobra do konca leta tekmovanje za visoko produktivnost dela na vseh deloviščih. Se ta mesec bodo začeli široko agitacijo med rudarji, da jim temeljito pojasnijo prednosti novega načina dela. Na podlagi sprejetih obveznosti bodo v oktobru tekmovali v okviru posameznih kolektivov. V novembru bo republiško tekmovanje med posameznimi kolektivi, na kar bodo razglasili in nagradili najboljše brigade in posameznike v vsaki ljudski republiki. V decembru pa bodo med seboj tekmovali tvsi rudarji v državi za prvenstvo vse države. Na podlagi re-
zultatov za vse tri mesece bodo razglasili najboljše kolektive v državi, najboljše brigade in najboljše posameznike. Ministrstvo za rudarstvo bo dalo nagrade zmagovalcem, centralna upjra-va pa bo predložila v sporazumu z ministrstvom najvidnejše rudarje za odlikovanje in častne nazive.
V nedeljo je bila v dvorani Kolarče-ve Ljudske univerze slovesnost pod geslom »Dan pobudnikov gibanja za visoko produktivnost dela«, ki so se ga udeležili najboljši rudarji in zidarji, ki so zadnje tedne tekmovali. Predsednik centralnega odbora Zveze sindikatov Djuro Salaj je v svojem govoru izrazil prepričanje, da bo novo gibanje za visoko storilnost prodrlo v, vse kolektive in da ga bodo sprejeli delavci v rudarstvu, industriji, stavbarstvu in v drugih gospodarskih panogah kot dokaz visoke zavesti delavskega razreda in pripravljenosti, dati vse iz sebe za zmagovito zgraditev socializma v naši državi. To gibanje zahteva najtesnejše sodelovanje delavcev, tehnične inteligence, gospodarskih vodstev ter partijskih in sindikalnih organizacij, da bomo čim prej obvladali zastarele in dosegli, če bomo z dnevno borbo dokazovali kako neizčrpne so sile svobodnih delovnih ljudi, ki gradijo socia-, ližem.
Kcrečana je nseataža velikega transformatorja na Mariborskem otoku
V	hidrocentrali Mariborski otok §o te dni končali montažna deja na velikem transformatorju za 50.000 kilo-voltamperjev. Ta največji transformator v naši državi je pretežno iz domačega materiala zgradila tovarna »Rade Končar« v Zagrebu in predstavlja velikanski uspeh zagrebškega delovnega kolektiva, ki je doslej izdeloval le transformatorje do 5000 kilovoltamper-jev. Ker tehta novi transformator brez olja 66 ton, so ga morali v celoti montirati na hidrocentrali na Mariborskem otoku. Olje v transformatorju pa tehta 24 ton. Uspešno so rešili tudi vprašanje hlajenja. Zlatko Roš, pomočnik obratovodje v hidrocentrali je konstruiral napravo za kontrolo cirkulacije vode, ki deluje tako, da se transformator izključi brž ko bi prenehala cirkulacija vode in bi nastopila nevarnost, da se transformator preveč segreje.
Zgrajen je poslednji steber za daijncuod Beograd—itlovi Sad
V	četrtek je bila na Bežaniji pri Zeumunu pomembna slovesnost. Dogradili so poslednji, to je 277. steber za visokonapetostni daljnovod Beograd—Novi Sad, ki je dolg 80 km.
Vsi stebri daljnovoda Beograd— Novi Sad so zgrajeni iz armiranega betona. Za zgraditev teh stebrov so potrošili 360 ton železa in 1590 ton cementa.

Bogat pridelek zadružnikov na Osolniku
potrdilo socialističnega kmetovanja
Obdelovalna zadruga »Osojnik« pri Ptuju je med najstarejšimi v Sloveniji. Leta 1946. so se naselili kolonisti — večinoma Primorci — na zemlji, ki je po begu nemških veleposestnikov ostala zapuščena. Takrat so sklenili, da bo osnovna panoga njihovega gospodarstva plantažno sadjarstvo, saj je zemlja v okolici Ptuja kar najbolj prikladna za to.
Nasadili so mlada drevesca breskev, nekaj tudi hrušk in jablan. Kar 15 hektarjev zemlje so splanirali in Rigolali. Ostalo površino plodne zemlje so zasejali z žitom. Pa ne tako, kakor je bilo prej v navadi. Devetnajst majhnih parcelic so združili v eno samo veliko parcelo in posejali pšenico. Podobno so pripravili tudi setev ostalih kultur. Zemlja je bila zapuščena. Ze nekaj let je ležala mrtva, neobdelana in negnojena. Niso se je zbali. Začeli so delati »čudeže«, kakor pravijo danes domačini, prav tisti, ki so se jim spočetka najbolj smejali, smejali njihovim nečloveškim naporom in strastnemu prizadevanju. Zadružniki se niso zmenili za njihov posmeh, za njihovo trdovratno pričakovanje propada zadruge, ki bi jim ga od srca privoščili. Vse to jih je še bolj podžgalo.
Z zemljo so se spoznali. Spoznali so, da jim bo zapuščena gruda ob skrbni negi in dobri obdelavi vrgla bogate pridelke. Posvetili so ji vso skrb in zemlja jim jo je stotero povrnila.
Da jo spet prikličejo v življenje, so začeli z vsestranskimi agrotehničnimi ukrepi. Svet, ki je postal zadružna last, je nižinski, močvirnat, s srednje-težko zemljo. Skopali so vanj odvodne jarke in zemljo osušili. S traktorji so jo nato globoko zorali, nasitili Jo z gnojem in umetnimi gnojili, nato pa so jo še zadnjič plitvo orali, Tudi semenu, ki so ga vrgli v zemljo, so posvetili vso skrb. Dobro so ga razkužili in očistili ter odbrali same dobre sorte žita. Prve pridelke so prav tako shranili pod strokovnim nadzorstvom. To je bila vsa skrivnost njihovih »čudežev«, ki jih domačini še danes ne morejo razumeti.
Prvo leto ob žetvi jim je zemlja še skopo poplačala njihov trud. Komaj
6,9	stotov pšenice jim je rodila na hektar, 143 stotov krompirja in okrog 300 stotov zeija. Drugega tudi niso tisto leto sejali in sadili. Lani pa so imeli že obilno žetev. Pšenica jim je dala okrog 30 stotov na hektar, ječmen 22 stotov, oves 24 stotov, krompir zaradi slabe letine 120 stotov, zelje pa enako kakor prejšnje leto. Se lepši in vidnejši uspehi pa so letošnji hektarski donosi. Tako je rodila pšenica 26,5 stotov na hektar, ječmen skoraj 30 stotov, oves, ki so ga letos prvič sejali na skrčeni gozdni površini, 15 stotov, krompir 300 stotov in zelje 500 stotov na hektar.
Okoliški zasebni kmetje se temu ne morejo načuditi. Kako je vendar mogoče v treh letih tako izpremeniti in oploditi zemljo? Oni sami, po njihovem mišljenju nič manj skrbno ne obdelujejo svojih površni, pa dobijo kvečjemdu 12 stotov, največ 15 stotov pšenice na hektar, ječmena še manj, rži pa tudi približno toliko kakor pšenice In kje so še ti, kar pravljični donosi drugih kultur?
Spočetka so mislili, da vse zavisi od dobrega semena. Toliko so se še vdali,
da so prišli zamenjat svoje seme na Osojnik, kar so jim zadružniki radi ustregli. Vprašati pa le niso hoteli, kako zadružniki strežejo zemlji. Da bi jih priseljenci učili?! Zadružniki so jim sami od sebe svetovali, katera umetna gnojila naj uporabljajo in kdaj naj z njimi gnojijo. Toda niso jih poslušali.
»Kako naj vedo bolje kot mi«, so se jim v zahvalo posmihali. Tako so ostali pri starem hektarskem donosu, uspeha ni in ni bilo.
Letos bi prav za prav Osojnik moral imeti najmanj 35 centov pšenice na hektar. Tako lepo je spočetka kazala. Zadnje, premočno deževje pa jo je zlomilo in otreslo. Tako se jim je donos nekoliko zmanjšal.
še nečemu se sosedje čudijo. Kako so znali zadružniki tako pametno ukreniti s krompirjem, ki ga je načela bolezen in grozila, da bo uničila celoten nasad dveh hektarjev. Zadružniki so ga izkopali, čeprav je bilo šele v začetku julija in je bil krompir srednje pozne sorte. 2e takrat so imeli 140 stotov donosa na hektar in so vsega prodali odkupnemu podjetju. Izpraznjeno zemljo so nato dobro pognojili s čilskim solitrom in nasadiii sadike zgodnjega zelja,
-Begi sadovi velike breskove plantaže, ki sdjQ -predili zadružoiki z Osojnika
ki jim bo zdaj ob prodaji vrglo precejšnjo vsoto denarja.
Zadružniki so kopali krompir, domačini pa-so hodili mimo, jih opazovali in se jim smejali:
»Glejte norce, kaj počno. Ves krompir bodo uničili«.
Potem pa, ko so nasadili zelje, ki je tudi obrodilo, se niso več smejali. Načuditi se niso mogli.
»Glejte, kdo bi si bil mislil, da tako pametno gospodarijo«.
Osojnik je pač trd oreh zadružnikom, obenem pa tudi dobra šola naprednega kmečkega gospodarstva vsem domačinom. ze marsikaj so se naučili na vzgledih, so pa le še pretrmasti, da bi jih posnemali. Vendar bc tudi to prišlo. Zadružniki na Osojniku pač uporabljajo izkušnje naprednega socialističnega kmetijstva.
Zadružniki na Osojniku so letos doživeli veliko veselje. Breskve, njihova osnovna panoga gospodarstva, so jim letos prvič obrodile. Seveda to še ni bil znaten pridelek, ki bi lahko založil trg in šel v promet. Bila je le skromna količina sadov. Vendar biti so in zadružniki zdaj še trdneje verujejo v uspeh svojega dela. Danes med njimi nihče več ne dvomi. Samo zase so jih letos obrali, da so sami prvi' pokusili čudovit okus plemenitega sadu, ki jim bo odslej naprej pomenil življenje. Tudi domačini zdaj verujejo, ko gledajo v izložbenem oknu ptujske trgovine razstavljeno gajbico krasnih, velikih in sočnih breskev z napisom: »To so naši prvi plodovi«.
Prihodje leto bodo kakor računajo, pridelati na vsak hektar en vagon breskev, Leta 1951. pa bodo obrali polni pridelek — tri do štiri vagone breskev na hektar. Letos bodo zasadili naslednjih 15 hektarjev z breskvami. Tako bo imela celotna plantaža 39 hektarjev, vso ostalo pvoršino zemlje, na kateri gojijo danes žito in druge kulture, pa bodo sčasoma izpremeniliv krmno bazo za živino, ker jim bo živinoreja poleg sadjarstva glavna panoga gospodarstva. Kajti brez živine ni gnoja, brez gnoja pa tudi ni uspeha na sadni plantaži.
Sovjetske oblasti onemogočile naši delegaciji
udeležbo na dne
V borbi svobodoljubnih sil sveta proti imperialističnim vojnim hujskačem — podpihovalcem nove vojne — zavzema pomembno mesto mednarodna solidarnost protifašističnih borcev. Kot iezraz te solidarnosti je Izredno pomembna komemoracija žrtvam fašizma, ki jo prireja začenši z lanskim letom vsako leto nemška organizacija bivših političnih pripornikov v Berlinu. Od 9. do 12. septembra je bil v Berlinu. Teden miru in spomina na žrtve fašizma z geslom »2rtve fašizma pozivajo v borbo za mir.« V okviru te Jaroslave je posvečen poseben dan ženam, ki so se borile proti fašizmu. Na ta dan bo sestanek žena v bivšem koncentracijskem taborišču v Ravensbriicku, največjem taborišču smrti hitlerjevske Nemčije, od koder bodo žene — borke odpora — poslale apel za mir vsem ženam na svetu.
Nemška organizacija je povabila letos v pismu 11. marca Glavni odbor Zveze borcev NOV Jugoslavije, naj pošlje svojo delegacijo na manifestacijo miru in spominski dan žrtvam fašizma v Berlinu. Zveza borcev je tudi pozneje dobila več podobnih povabil nemške organizacije. Glavni odbor Zveze borcev NOV je sporočil 31. julija nemški organizaciji, da bo poslal svojo delegacijo. Najprej je bila določena delegacija 11 članov, toda sovjetske vojaške oblasti v Berlinu so dovolile samo tričlansko delegacijo, kakor je obvestila nemška organinza-cija 18. avgusta vojaško predstavništvo FLRJ v Berlinu. 24. avgusta je naše ministrstvo za zunanje zadeve sporočilo vojaškemu predstavništvu v Berlinu. naj izposluje vizume za delegate Milana Slanega, Sonjo Lapajne-Oblak in Lepo Perovič, in prosilo sovjetsko pr slanistvo v Beogradu, naj izda vizume
ru v spomin žrtev
za te udeležence berlinske manifestacije. Kljub ponovnim prošnjam pa sovjetsko poslaništvo v Beogradu ni hotelo izdati vizume, češ da za to nima odobritve niti dovoljenja. Ker so bile vse prošnje brezuspešne in je bilo videti, da sovjetsko poslaništvo ne bo izdalo vizumov brez predhodnega dovoljenja sovjetskih organov v Berlinu ali Moskvi, je konzularni oddelek našega zunanjega ministrstva pozval naše vojaško poslaništvo v Berlinu, naj nujno posreduje za izdajo vizumov. Vendar je bilo vsako posredovanje vojaškega poslaništva v Berlinu brez uspeha. 8. septembra so sovjetske oblasti v Berlinu sporočile, naj se zunanje ministrstvo FI.RJ obrne na sovjetsko poslaništvo v Beogradu. S tem je bilo onemogočeno nadaljnje posredovanje našega vojaškega poslaništva v Berlinu, dočim je sovjetsko poslaništvo v Beogradu stalno odgovarjalo, da še nima odobritve. 10. septembra, ko se je že začela slovesnost v Berlinu, je‘ sovjetsko poslaništvo v Beogradu odgovorilo, da tudi do tega dne še ni dobilo dovoljenja za izdajo vizumov.
Tako je bilo naši delegaciji onemogočeno sodelovanje na manifesti cijl miru in solidarnosti protifašističnih borcev v Berlinu. Na podoben način je sovjetsko poslaništvo v Beogradu preprečilo tudi udeležbo naše delegacije na kongresu Zveze preganjanih od nacističnega režima, ki je bil od 28. do 28. maja v Dresdenu. Sovjetsko poslaništvo v Beogradu je tedaj šele 27. maja, nekaj pred zaključkom kongresa, sporočilo, da so odobreni vizumi za našo delegacijo, s čimer je stvarno onemogočilo udeležbo Jugoslavije na tem kongresu.
Danes je vsakomur jasno, kaj hočejo doseči organi sovjetskih oblasti s ta-
fašizma v Berlinu
kim ravnanjem. Predvsem žele »dokazati«, da Jugoslavija ni za mir in da so vse obtožbe Informbiroja utemeljene. Sodelovanje naše delegacije v Berlinu so letos preprečili tudi zato, ker je lani naletela naša delegacija na prisrčen sprejem, kot priznanje nemških in drugih protifašistov naši narodnoosvobodilni borbi. Boje se, da ne bi prišla na dan resnica o .Jugoslaviji, kajti kje bi bila potem njihova teza o »fašističnem režimu« v Jugoslaviji! Toda resnica o Jugoslaviji ne bo ostala skrita, čeprav si to prizadevajo sovjetske oblasti. S svojim grobim ravnanjem sovjetske oblasti samo rušijo enotnost protifašistične fronte miru in dokazujejo, da ne cenijo ogromnih žrtev narodov Jugoslavije v borbi proti fašizmu.
Zveza borcev Jugoslavije pri reti i tel jem sporni nskega dne na žrtve fašizma
Beograd, 11. sept. (Tanjug) Glavn} odbor Zvaze borcev NOV Jugoslavije je poslal prireditvenemu odboru mednarodne komemoracije žrtvam fašizma v Berlinu brzojavko, v kateri pošilja udeležencem te manifestacije borbene pozdrave in izraža solidarnost borcev narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije. Obenem odločno protestira, da so sovjetske oblasti v Berlinu onemogočile jugoslovanski delegaciji udeležbo na mednarodnem dnevu v počastitev spomina žrtev fašizma in s tem preprečile, da bi jugoslovanski narodi ob tej priložnosti prispevali k stvari miru in mednarodni solidarnosti.
Podobno brzojavko so poslale tudi žene članice Zveze borcev NOV Jugoslavije, ki v svoji brzojavki izražajo obžalovanje, da se ne morejo udeležiti mednarodne slovesnosti v Berlinu.
Izjava SIAU za Istrsko okrožje o obrekovali» gonji prot! coni B
Okrožni odbor za Istrsko okrožje je podal v zvezi s ojačeno obrekovalno kampanjo proti jugoslovanski coni tržaškega ozemlja v imenu vsega prebivalstva cone B, izjavo, kjer pravi med drugim:
1.	Na teritoriju Istrskega okrožja je ljudska oblast zagotovila delo in kruh vsem prebivalcem. Upravičene predno-Sti. ki jih ljudska oblast daje ljudem, ki delajo, pozdravljajo vsi pošteni ljudje, preselitev ljudi, odnosno družin, ki žive brez deia, verjetno od podpor, ki jih dobe od zunaj, iz centra na periferijo, nima ničesar skupnega z obrekovalno gonjo tržaškega tiska o »prisilnih ukre-hip zaradi spreminjanja etničnega stanja«. Prav ljudje, ki vodijo tako besno gonjo proti coni B in naši ljudski oblu-s;i, ščuvajo na izgon Slovencev iz Trsta in Gorice, istočasno pa napadajo našo ljudsko oblast, ki ni izdala nobenega dekreta o izgonu iz cone B.
2.	Tržaški reakcionarni tisk poroča, da je v preiskovalnih zaporih 22 oseb, ne pove pa, da so bile aretirane v zvezi z antentati na člane Jugoslovanske armade v bujskem okraju. Kolikor je ta stvar povezana s »preganjanjem« Italijanov, nam pove jasno dejstvo, da Je med pridržanimi 12 tipov hrvatske-ga porekia.
Varšava, 11. sept. Delovno tekmovanje na Poljskem, ki ga je že julija 1945 pokrenila napredna mladina tekstilne industrije, je zavzela 1. 1947. v zvezi z državnim planom obnove in razvoja narodnega gospodarstva večji obseg. Največji uspehi v razvoju in množičnosti delovnega tekmovanja so bili doseženi šele v drugi polovici 1. 1948., ko je poljska delavska partija organizirala in razvila po sindikatih v vsej državi tekmovanje v počastitev kongresa združitve obeh delavskih partij. Delovno tekmovanje, ki je v tem razdobju zajelo okrog 800.000 delavcev, je prispevalo k povečanju proizvodnje narodnega gospodarstva za okrog 6 milijard zlotov.
Ko je bilo končano tekmovanje v počastitev kongresa združitve delavskih partij decembra lani, se je začelo delovno tekmovanje zmanjševati.
Med ovirami za nadaljni razvoj delovnega tekmovanja je bila ena največjih ta, da tekmovalno gibanje tedaj še ni naletelo na zadostno podporo vseh partijskih in sindikalnih organizacij.
Sele v začetku letošnjega leta so za-čeie veljati nove enotne delovne nor-
3.	Glede italijanskega šolstva omenimo le, da so bile v poslednjih letih ustanovljene mnoge italijanske šole, kakor na primer gimnazija v Piranu, šest nižjih srednjih šol, več šolskih poslopij za italijanske otroke, med njimi tudi v Momjanu in Kopru itd.
4.	»Guinta«« smatra za potrebno, da brani špekulante z valuto, kut je duhovnik iz Ospa; podkupovalee in podpihovalce, kot je duhovnik iz Buj, ki je bil zasačen pri podkupovanju duš z metrol irami v Bujah, katere je prejemal iz Trsta za nepoštene namene; benediktincev iz Dajle, o katerih je govoril proces, ter razne pobegle. Pri-pominjaniOr da ljudje čiste vesti ne bežijo pred nikomur. Da bo laž verjetnejša, so dodali izmišljen uboj duhovnika iz Villagardossi, ki duhovnika sploh nikdar ni imela.
Tako je dejansko stanje v zvezi s potvorjeno zlobno klevetniško kampanjo, ki se vodi proti naši cona
Spletke reakcionarnega in kominfor-mističnega časopisja ne bodo v ničemer vplivale na odnose med tremi narodnostmi v Istrskem okrožju, ki hočejo medsebojno složno živeti in delati ter z vso odločnostjo braniti ljudsko oblast.
me, spremenili so sistem mezd ln so ustvarili materialne pogoje za množičnost akordnega sistema dela. Čeprav so tudi sedaj pomaniklivosti v tekmovalnih gibanjih, je vendar odklanjanje starih grobih pomanjkljivosti dalo svoje prve rezultate. V delovnem tekmovanju je sodelovalo letos čez milijon delavcev oziroma okrog tretjine sindikalno organiziranih delavcev, katerih število znaša okoli 3,109.000.
Sedanja borba za množičnost delovnega tekmovanja na Poljskem ima neposredno nalogo, uresničiti letošnji plan in s tem uspešno izvršiti triletni plan obnove in razvoja narodnega gospodarstva.
Poljska bo dobavila Angliji 200.000 ton rži
London, 11. sept. (Tanjug) Kakor piše londonski »Times«, je bil podpisan med Poljsko in Veliko Britanijo sporazum, po katerem bo dobavila Poljska v naslednjih treh mesecih Veliki Britaniji 200.000 ton rži. Rž bo začela Poljska dobavljati v drugi polovici septembra, deloma z britanskimi, deloma s poljskimi ladjami.
Zahvala kanadskih mornarjev
Beograd, 12. sept. Osrednji odbor zveze sindikatov Jugoslavije je pred kratkim poslal Zvezi kanadskih mornarjev v Montrealu, ki stavkajo, podporo v znesku 10.000 dolarjev. Spričo tega je Zveza kanadskih mornarjev poslala Zvezi sindikatov Jugoslavije brzojavko, v kateri se v imenu vseh stavkujoeih zahvaljuje za podporo. V brzojavki je med drugim rečeno: »Globoko cenimo vašo podporo, ker se zavedamo, da visoko dvigamo zastavo svobodnega sindikalnega gibanja proti napadom delodajalcev in njihovih agentov v sindikalnem gibanju. Čeprav smo optimistični glede izida te stavke, smo vendarle pripravljeni na dolgotrajno in srdito borbo, ki jo ne bomo mogli zmagovito izvesti brez podpore celotnega sindikalnega gibanja. Prepričani ste lahko, da se bodo naši člani odločno upirali vsem oblikam zastraševanja in policijskega nasilja. Ob vaši nadaljnji podpori ne dvomimo, da-bomo skupno z ostalimi sindikati naše države izšli kot zmagovalci iz borbe za primerne mezde in življenjske in delovne pogoje ne samo za pomorščake, marveč tudi za vse kanadske delovne Jjudi.
Slavke v Ameriki
New York, 11. sept. (Tanjug). Cez 5000 strojevodij, kurjačev in sprevodnikov želejnlške proge Missouri—Paci-iik je stopilo v stavko, ker železniška uprava noče ugoditi delavskim zahtevam glede povečanja mezd in izboljšanja delovnih pogojev. Na progi, ki teče čez enajst držav ZDA in je dolga 7000 milj, je ustavljen vsak promet.
V tovarni šivalnih strojev »Singer« v mestu Elisabeth stavka že pet mesecev čez 7000 delavcev zaradi vedno večjega izkoriščanja delovne sile. Napredni ameriški tisk piše, da lastniki družbe »Singer« vodijo vojno izčrpanja stavkujoeih. V tovarni letalske družbe »Bell« v mestu Niagara Fois stavka že tri mesece 3000 delavcev, ki zahtevajo povišanje mezd in ustanovitev penzij-skega fondu.
V italijanskih pristaniščih stavka 35.000 delavcev
Rim, 11. sept. Stavka pomorskih delavcev v Genovi se je razširila danes tudi na pristanišča Neaplja in Livorna. V borbi za kolektivni dogovor o delu je stopilo danes v stavko čez 6000 pomorskih delavcev v Neaplju in okrog 3000 delavcev v Livornu. Po podatkih Generalne konfederacije delu stavka okrog
20.000	mornarjev in okrog 15.000 pristaniških delavcev v teh pristaniščih. Splošna stavka je zajela 82 ladij. Prav tako so ustavili delo tudi mornarji — člani krščansko-demokratskih in Saru-gatovih sindikatov.
Del&vsio tekmovanje na Poljskem je zajelo tretjino članov sindikatov
O g eni, ki ne bo
ugasnil
Pismouki in preroki informbiroja, ki so kot namišljeno nezmotljivi sveti očetje napovedovali, da bodo tako imenovane »zdrave sile« v 3—4 tednih
obračunale z našo Partijo in našim državnim vodstvom, ter zopet napravile iz naših narodov ponižne, brezpogojno poslušne ovčice, očitno že izgubljajo živce. Vse njihove nade so namreč doslej splavale po vodi. Politična propaganda proti Jugoslaviji ni rodila drugega sadu, kakor da je osmešila in osramotila njene razširjevalce; gospodarska blokada, katere namen je zlasti s sabotažo spraviti Jugoslavijo na kolena, je razkrinkala pred svetom vso zahrbtnost in podlost kominfornunov-skih držav; na govorice, da naše rudarje in ostalo delovno ljudstvo naganjajo s puškinimi kopiti in z raznimi drugimi nasilstvi k delu, so naši rudarji in ostalo delovno ljudstvo odgovorili z veličastnim delavskim heroizmom, ki je zadivit ves svet.
Tem večji je zato postal bes komin-formovcev. V svoji togoti, ki jih je napadla zlasti zaradi sedanjega plemenitega in širokega tekmovanja naših delovnih ljudi za čim večjo storilnost dela, za čim uspešnejšo izvedbo petletke, so modri informbirojski možje izgubili že vsako razsodnost in brezumno opletajo okrog sebe. Bravcem -svojih, sramotenju Jugoslavije in njenega državnega vodstva posvečenih listov, ter poslušalcem njihovih radijskih postaj servirajo namreč kot golo resnico že tako bedaste in izzivalne izmišljotine, da jih ne bodo mogle prebaviti niti njihove najvernejše in najzvestejše ovčice, .
Radio-Budimpešta je 7. t, m. tolmačil ogromne uspehe naših rudarjev v zadnjih dneh kot podžiganje mržnje, pospeševanja zaostalosti, narodne in verske nestrpnosti ter šovinizma Srbov in muslimanov v Bosni. Duševno zdravim ljudem, pa naj bodo še tako zagrizeni pristaši informbiroja, ni mogoče pripisovati takih duševnih proizvodov. To so že proizvodi omejenih duševno bolnih ljudi.
Jugoslovanskih narodov tudi ti izbruhi duševno omejenih madžarskih parazitov, ki žive na račun madžarskega delovnega ljudstva, prav nič ne razburjajo. Naše delovno ljudstvo gre namreč preko vseh teh puhlih, plitkih, bednih in gnusnih izmišljotin ln podtikanj ter odgovarja zmedenim modrijanom iz Budimpešte In sploh vsem kom-inforrnovcem z edino pravilnim in dostojnim odgovorom: »Borili se bomo z vsemi silami za zmago načela o spoštovanju enakopravnosti med socialističnimi državami, za zmago lcomuni-slične morale v delavskem gibanju, za marksistično načelno metodo pri razgovorih in odnosih med komunističnimi partijami in komunisti, za popolno zmago in razvoj znanosti markslzma-leninizma, proti revizionizmu v kakršni koli obliki in od koder koli naj bi prišel. Cim hujše bodo klevete proti naši Partiji in njenemu državnemu vodstvu, tem čvrsteje bodo naše vrste, tem močnejša bo »Titova klika« — tem večji uspehi jugoslovanskega delovnega Ljudstva.
A(jja Sirotanovifi je prižgal velik ogenj, čigar plamen je zajel vso Jugoslavijo. In ta ogenj ne bo več ugasnil.
KRATKE VESTI
Akcija za obnovo Varšave. Dne
1.	septembra se je začela po vsej Poljski množična akcija za obnovo prestolnice z geslom »Mesec obnove Varšave«. Kakor prejšnja leta, bodo tudi sedaj pobirali prostovoljne prispevke za družbeni fond za obnovo prestolnice. V ta fond so zbrali od osvoboditve do danes 475 milijard zlotov. Rajonski narodni sveti v Varšavi bodo organizirali množično udeležbo prebivalstva pri obnavljanju mesta. Vsak prebivalec Varšave bo moral septembra delati najmanj 8 ur. Pre-stolniški odbor za obnovo mesta bo organiziral delo za čiščenje ruševin, iz katerih bodo dobili okrog 50 milijonov kosov opeke za zgraditev novih poslopij. Pri obnovi Varšave bo zaposlenih 82.000 delavcev, množična udeležba prebivalstva pa bo pomembna pomoč.
Kampanja za mir v Franciji. V zvezi s sklepom urada svetovnega kongresa pristašev miru o proglasitvi dneva 2. oktobra za mednarodni dan borbe za mir je sklenil francoski odbor svetovnega kongresa pristašev miru organizirati v državi množično kampanjo in zbiranje podpisov za mir. Odbor je sporočil, da se bo kampanja začela 3. septembra, na dan obletnice Hitlerjevega napada na svetovni mir leta 1939, in je pozval francosko ljudstvo, naj se izjavi za mir.
RESNICA O JUGOSLAVIJI PRODIRA MED ITALIJANSKE DELAVCE
Rim, 12. sept. (Tanjug) V zadnjem času je dopisniški urad Tanjuga v Rimu prejel nad 100 pisem iz raznih krajev Italije. Socialisti .in mnogi drugi antifašisti zahtevajo, da bi se jim omogočilo pošiljanje posameznih jugoslovanskih časopisov in publikacij, da bi spoznali bistvo nesoglasja, nastalega med KPJ in VKP(b), ter zvedeli resnico o graditvi socializma v Jugoslaviji.
»Po objavi znane resolucije Informbiroja, je rečeno v skupnem pismu študentov Benedetta Salvatore in Michela Barille iz Caltaniselte, — ne moremo več po italijanskem levičarskem tisku spremljati gospodarskega razvoja in graditve socializma v Jugoslaviji.« Izražajoč dvom v obtožbe Informbiroja, da se »Jugoslavija spreminja v buržoazno-kapiialislično državo, »zahtevata v pismu obvestil o jugoslovanski strokovni literaturi in podatkov o izpolnitvi prve polovice petletnega plana.
Tudi med industrijskimi delavci Je veliko zanimanje za jugoslovanski tisk. Clan delavske proizvodne komisije velike tovarne avtomobilov »Elat« fz Turina poudarja Giani Barallo v svojem pismu visoko moralno in vzgojno vlogo jugoslovanskega tiska. V pismu izraža obžalovanje, ker v Italiji ni tiska, ki bi objavil resnico o Jugoslaviji. »Kapitalistični tisk v naši državi, je rečeno v pismu, nesramno špekulira s položajem, ki je nastal po sovjetski resoluciji proti KPJ in maršalu Titu, italijanski komunistični tisk pa ignorira vaše dejanske probleme in pri tem ne zamudi niti najmanjše priložnosti, da bi dokazoval tisto, kar je nesmiselno, t. j. »odklon« politike vaše Komunistične partije«.
Podobno se izražajo tudi delavci velike metalurške tovarne »Ansaldo«. V skupnem pismu prosi 9 delavcev te tovarne, da bi jim poslali izvode jugoslovanskega tiska za njihovo knjižnico.
Tajnik Federacije italijanske socialistične stranke za pokrajino Etna na Siciliji Gaetano Principato poroča o zanimanju socialistov v pokrajini za novo Jugoslavijo in pošilja v svojem pismu seznam in naslove vseh socialističnih skupin, ki prosijo, da bi jim omogočili proučevanje jugoslovanskega tiska.
»Pred dvema mesecema — je rečeno v pismu italijanskega komunista Giuseppa Mativi iz Trente — sem začel spremljati vaš tisk in sem se zelo hitro osebno prepričal o velikem napredku, ki je dosežen na vseh področjih v Jugoslaviji pod vodstvom Josipa Broza Tita.« Govoreč v lažnivih obtožbah Informbiroja in in-formbirojskega tiska v Italiji, pravi v pismu med drugim; »Imel sem priložnost proučiti program KPJ in nekatere govore jugoslov. ministrov o splošni liniji jugoslovanske politike. Iz vsega tega sem videl, da stoji vaša Komunistična partija trdno na pozicijah marksizma-leninizma, da je ne-razdružno zvezana s taborom naprednih sil in da bo uspela zgraditi Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo ter jo dvignili na visoko raven.«
Podobne simpatije izraža v svojem pismu stari komunist in prijatelj nove Jugoslavije Salvatoro Guericri iz Genove, ki poudarja na koncu v svojem pismu, da je zvedel za pobudo nekaterih naprednih Italijanov, da bi ustanovili »združenje prijateljev nove Jugoslavije« in da je sklenil pristopiti k organiziranju takega združenja v Genovi
PRIČEVANJE NAŠIH ROJAKOV IZ FRANCIJE
Jugoslavija je država delavskega razreda
kaz, da Je Jugoslavija socialistična, kajti samo v socialistični državi je mogoča tolika delavnost, medtem ko vlada v kapitalističnih državah brezposelnost.«
Skupino, ki obiskuje Makedonijo, so v Skoplju sprejeli v predsedstvu vlade. Pozdravila sta jo podpredsednik vlade in predsednik glavnega odbora Zveze sindikatov Makedonije. Izseljenci so pozdrav vrnili z obljubo, da bodo rojakom v Franciji in francoskim delavcem povedali resnico o socialistični Jugoslaviji. Nič ne bomo zmanjševali in tudi ničesar povečavah, povedali bomo samo tisto, kar smo videli, in prepričani smo, da bodo naši tovariši presenečeni, ko bodo slišali, kaj vse je zgrajenega v novi Jugoslaviji.
Kovinar Draeoslav Mihailovič je svoje vtise o Makedoniji takole označil: »Spominjam se puste in zapuščene Makedonije. Kar smo videli sedaj, je za nas veliko presenečenje. To so nove tovarne in velik polet ljudstva. Ko se vrnemo, bomo o vsem tem pripovedovali tovarišem v Franciji. Povedali pa jim bomo samo resnico, resnico, ki smo jo videli z lastnimi očmi.
Tako govorijo iudi izseljenci, ki so se po dolgih letih vrnili v svojo črnogorsko domovino, v imenu onih, ki so prispeli v Dalmacijo in so obiskali tudi delavsko letovišče Kaštel Stari, pa je dejal Blagoje Perovič, ki je po 30 letih prišel v svojo staro domovino: »Tu so bili nekdaj na počitnicah Stojadinovič in grof Ciano. domači in tuji kapitalisti. To letovišče je zdaj last delovnega ljudstva. Jugoslavija je država delavskega razreda. V njej je tako, kakor smo mi že od nekdaj želeli.«
Velike delovne uspehe so naši rojaki označili takole:
Delavci v Franciji in drugih Imperialističnih državah ne morejo tako delati, ker vedo. da delajo za druge. Jugoslovanski delavec pa ve, da dela zase in da je vse. kar ustvarja, njegovo.	*
Po obisku avtomobilske ceste in Beograda, kjer so bili sprejeti pri maršalu Tilu, so se naši -izseljenci iz Francije razdelili na štiri skupine. Prva se je napotila v Makedonijo, druga v Crno goro, tretja v Bosno in Hercegovino, četrta pa se je čez Zagreb podala v Dalmacijo.
Skupina, ki je obiskala Bosno, je obiskala tudi rudnik v Zenici, kjer so se naši rojaki — francoski rudarji srečali z Alijo Sirotanovičem, Nikolo Skobičem in drugimi junaki dela v naših rudnikih. Sestanek je bil prisrčen. V Zenici se je na mitingu zbralo blizu 7000 rudarjev in kovinarjev. Na sestanku je govoril tudi Alija Sirotanovič, ki je prosil naše izseljence, naj bi frajicoskim rudarjem pripovedovali o vsem tem, kar vidijo j sedaj pri nas.
»Povejte pa tudi tistim, ki nas obrekujejo, da je naša država naš dom in da mi v tem svojem domu gradimo ; Socializem, kakor znamo in kakor mo- j renio. Kdor želi, naj pride, da bo videl, kako mi živimo in delamo v. svojem domu. Teh, ki bi hoteli v na-; šem domu delati in opravljati po j svoje, mi ne trpimo! Pošiljali so nam j že pokvarjene stroje in naprave, a mi smo vse to že popravili in delamo z njimi po svoje.«
»Tako je, Alija!« so pritrjevali zborovalci in nekateri so tudi opisovali primere raznih sabotaž.
Za bratski sprejem se je zahvalil v imenu izseljencev rudar Ivan Zidar. Med drugim je naglasil: »Obrekovalcem naše države in tov. Tita, ki prihajajo tudi od Komunistične partije Francije in njenih listov, mi nikdar nismo verjeli. Francoskim delavcem smo že od nekdaj govorili, da so to laži. Tako smo govorili Iz svojega prepričanja iti na podlagi vesti, ki smo jih dobivali iz stare domovine. Vse, kar smo doživeli in videli v Jugoslaviji, pa presega naše pričakovanje. Komaj smo pri Sežani prestopili mejo, smo že videli veiika stav-bišča, kar je najprepričevalnejši do-
Proslava 100 letnice železnic FLRJ
TOREK 13. septembra; Koncert SKUD-a Vašo Miškin-Črni iz Sarajeva — Dom Jugoslovanske armade, ob 20;
Simfonični koncert SKUD-a Tine Rožanc in železn. Industrijske šole iz Maribora — velika filharmonična dvorana, ob 20;
Dramska predstava »Tartuffe« (Moliere) SKUD-a Dušan Jereb iz Novega mesta — Opera, ob 20;
SREDA 14. septembra: Koncert SKUD-a Bratstvo-Jedinstvo Iz Subotice —
Kulturni dom v St. Vidu, ob 20;
Simfonični koncert orkestra ministrstva za železnice, Beograd — velika filharmonična dvorana, ob 20;
Ha! *e učil Lenin o odnosih
med soc a isfičniml državami
(Nadaljevanje in konec)
Lenin je Izrečno govoril o tem, da socialistične države, kjer je delavski razred na oblasti — »ne bodo gonili drugih narodov v raj s palicami« in da jim ne bodo »vsiljevali svojega pri jateljstva«, ampak se bodo prizadevali, da pridobe to prijateljstvo z »enakopravnim. zavezniškim in bralskun odnosom v borbi za socializem«. Vsako siljenje in »naganjanje v raj s palico«, more samo ovirati proces prehoda posameznih držav v socieiizem in proces zbliževanja' narodov v socializmu, pa tudi razvoj socializma sploh. Domnevati, da bodo vsi šli v socializem na isti način, po istem receptu, bi bilo prav tako nesmiselno, kakor, če bi si kdo predstavljal socializem kot vojašnico, v kateri bodo »enakopravno« postrojeni vsi narodi. Svoboda v razvoju posa meznih narodov je tudi svoboda socializma kot celote, to je edina pot k zbliževanju in dejanskemu bratstvu Bled narodi.
Leninov nauk o odnosih med socialističnimi državami je del njegovega nn-Sflca 9 narodnostnem vprajanju. Leni-
nov nauk predstavlja v vseh osnovnih točkah harmonično in neločljivo celoto — tako samostojno kakor tudi v odnosu na leninizem sploh. S kratkimi besedami: da bi se mogli proletarci in delovni ljudje sploh združeno in uspešno boriti proti kapitalizmu in graditi socializem, jnorajo zagotoviti vsem narodom, čim pridejo do oblasti, pravico do samoodločltve, to je pravico do posebne samostojne narodne države; vsak narod odloča prostovoljno, brez vsakega nasilnega zunanjega pritiska, v kakšne državne odnose bo stopil z drugimi narodi (federacija, konfedera cija, samostojna država); ker pa socia listične države ne nastanejo hkrati na svetu, ampak v raznih obdobjih borbe proti kapitalizmu in ker ne gredo v socializem z iste gospodarske ln kultur ne osnove, se njihova pota k Istemu cilju nujno razlikujejo, se njihov prehod v socializem nujno razvija v različnih oblikah, zato se morajo n"jno tudi pravica do samoodločbe in načelo prostovoljnosti med odnosi s socialističnimi državami upoštevati in uporabljati vse dotlej, dokler ne izumre država, vse do komunizma.
Kakšni državni odnosi se bodo ustvarjali med posameznimi socialističnimi državami — ni mogoče -eči, ker nihče ne more videti vnaprej vseh konkretnih oblik, ki jih bodo narodi v borbi za novo, brezrazredno družbo, gradili med seboj. Toda te oblike bodo neizogibno mnogo bogatejše in razno-vrslnejše, kakor so bile v kapitalizmu in to prav zaradi tega, ker ne bodo peščice velikih vladajočih narodov, ki budo vsiljevali svojo voljo in svoj način žvljenja množici podjarmljenih narodov. Eno je na osnovi Leninovega nauka čisto sigurno: oblika teh odnosov mora temeljiti na dejanski volji, na prostovoljnosti vsakega naroda, to je na pravici naroda do samoodločbe, katere se bodo narodi mogli posluževati vse dotlej, dokler ne izumro države, do komunistične družbe, sicer bi neizogibno otrpnil sam družbeni razvoj k socializmu. Ta Leninova načela so tem važnejša, ker obstoje, sporedno s socialističnimi državumi In so. clalistlčnim sistemom tudi kapitalistične države in kapitalistični sistem-Noben narod ne bi mogel pričeti borbe za svojo osvoboditev Izpod kapitali, zma, ako bi mu bile v socializmu Zaprte. perspektive njegovega svobodnega razvoja, oziroma — ako bi mu bile omejene pravice v določevanju odnosov z drugimi narodi. V tem primeru
socializem ne bi imel privlačne sile, ki jo Ima, niti ne bi pomeni popolne svobode naroda.
Danes obstoj neenakopravnost med socialističnimi državami. Njen koren je v kapitalističnih odnosih, ki vladajo med njimi. Njo vsi vidijo, leprav o njej molče. Toda, ker dejanski obstoji, je ne more nobena sila niti skriti, niti zagovarjati vsaj ne s stališča marksizma-leninizma.'To neenakopravnost že močno občutijo delovne množice Romunije, Bolgarije, Madžarske itd., ona ovira tempo izgradnje in razcvita teh držav. Partijski voditelji, ki o tem molče, ali vsaj poskušajo z vpitjem o »pomoči« ZSSR to skriti — re neizogibno ločujejo tako od partijskih kakor tudi od ljudskih množic. Bedasto bi bilo misliti, da se takšni nepravični in neenakopravni odnosi ne bodo krepko pokazali v vsem razvoju socializma na svetu in da jih Imperialisti ne bodo bogato izkoristili v mogočih političnih in vojnih krizah. Namesto, da bi bila dejanska enakopravnost med socialističnimi državami ena izmed osnovnih gibal za razširjenje socializma in demokracije na svetu, more postati in že postaja dejanska neenakopravnost med njimi eno izmed osnovnih orožij imperialistične buržoazije v borbi proti notranji enotnosti socialističnega sveta
in razširjenja naprednega gibanja na svetu.
Narodi se bodo borili za svojo enakopravnost na ta ali oni način, pod tem ali onim vodstvom, vse dotlej, dokler ji bo kdor koli dejanski oporekal. Delavska in demokratična gibanja ne bi smela dopustiti, da postane to močno orožje njihove lastne borbe za socializem in demokracijo jrožje reakcionarnih imperialističnih JI.
Revizija marksizma-lennizma ae zajema samo narodnostnega vprašanja, glj točneje problema odnosov med socialističnimi državami in delavskimi partijami, ampak kakor kuga vedno bolj posega tudi v vse panoge marksi-zraa _ od filozofije in kulturnih problemov, do vprašanja države in nadaljnje socialistične izgradnje. Zato ni naključje, du je napad na socialistično Jugoslavijo — ki so ga mislili voditelji VKP(b) speljati samo na vprašanje Jugoslavije in končati »z uspehoma v treh ali štirih tednih — neizogibno postal in vedno bolj postaja eden najvažnejših (četudi ne najvažnejši) problemov vseh delavskih in demokratičnih gibanj, tako vsakega posebej, kakor tudi gibanja kot celote.
Ne razumevajoč vsebino novih pogojev in revidirajoč leninizem, so prišli voditelji ZSSR v teoriji in v praksi
do čudnih dognanj. Oni so razdelili svet v kapitalistični dei, ki ga vodijo ameriški imperialisti, in v socialistični del, ki ga vodi ZSSR (namesto v svet kapitalizma, v katerem se posamezni narodi trudijo, da bi se otresli ameriškega gospostva, in v svet enakopravnih socialističnih držav in enakopravnih delavskih in demokratičnih gbanj). Oni se na vse mogoče načine trudijo, da bi to razdelitev tudi v praksi uza-koniil. Oni so si izmislili antimarksi-Stično »teorijo« o vodilni vlogi ZSSR, še več: o vodilni vlogi ruskega naroda in postavili priznanje te vloge kot pogoj internacionalizma in komunizma. Oni so pozabili, da ni niti pri Marksu, niti pri Engelsu, niti pri Leninu in niti pri Stalinu vse do najnove.iše dobe, niti besede — dobesedno: niti besede — o nujnosti in potrebi vodilnih držav, vodilnih partij in vodilnih narodov v socializmu.
Vodilnih narodov ln držav v socializmu ni in na more biti, ne da bi se one preobrazile v gospodujoče narode in države, kar se sedaj dejanski tudi dogaja. Vodilna more biti samo enakopravnost držav, narodov in partij, vodilna moreta bili samo sporazum in sodelovanje med njimi. Vodilen more biti samo marksistični nauk, zvestoba nasproti temu nauku in doslednost v borbi za njegovo uresničenje.
Danes se začne j 11. kongres grafičnih sindikatov
Pozdravljamo XI. kongres gralićar-Jev, ki bo danes in jutri zasedal v Ljubljani. Pozdravljamo ga ne samo zaradi tega, ker je grafična stroka zelo važna v našem gospodarskem in kulturnem razvoju, temveč tudi zato, ker so si grafičarji od prvega svojega kongresa leta 1946 v Beogradu pridobili pri svojih delovnih naporih in uspehih velike izkušnje, ki jih bodo na kongresu uporabili zelo koristno za še večje delovne zmage.
Vsa grafična podjetja so že leta 1947 samoiniciativno izdelala svoje lastne proizvodne plane. Tako sta se začela med grafičarji razvijati socialistični tekmovalni elan in borba .za izvršitev plana. Kljub mnogim objektivnim in subjektivnim težavam je izvršila grafična industrija med majskim tekmovanjem leta 1947 proizvodni plan s 105.98%. Ze tedaj je tekmovalo 77.94% vsega grafičnega delavstva, a plan za leto 1947 je izvedla grafična industrija s 105.19%.
Lansko leto so dočakali grafični delovni kolektivi s še večjim delovnim elanom. Prvo leto naše petletke je zelo močno razmahnilo organizirano tekmovanje. Pozneje tudi zloglasne resolucije informbiroia, kakor tudi obrekovanje in laži v pismih CK VKPib) niso zaustavile delovnega zanosa ^rali-čarjev. Grafičarji so odgovorili s še večjim delovnim poletom, še močneje so strnili svoje vrste okoli Partije in tovariša Tita, zavedajoč se, da ju vodita v zmago — v socializem. Lani se ■je tekmovanj po ljudskih republikah udeleževalo v Sloveniji 85. Hrvatski 72 v Srbiji pa 69% vsega članstva in celotne grafične industrije je izvedla lani proizvodni plan s 116,4%, v irvem letošnjem polletju pa s 105.6%. V prvi polovici letošnjega leta je grafično delavstvo v posameznih republikah takole preseglo svoje pianske naloge: Srbija 105%, Hrvatska 106.2%, Slovenija 102.11%, Bosna in Hercegovina 117%, Makedonija 104.6%, Crna gora 107.6%. avtonomna pokrajina Vojvodina pa 115%.
Drugi kongres bo pokazal prave oblike in načine dela v sindikalnih grafičnih organizacijah in tudi razne sla bosti in pomanjkljivosti. Nadalje bo izpopolnil marsikatere tekoče gospodarske naloge, postavljene v resoluciji drugega plenarnega zasedanja CK KPJ. odločbe in naloge petega kongresa KPJ o dolžnostih sindikatov pri mobilizaciji delovnih množic za izgradnjo socializma in sklepe petega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, po katerih bo podal smernice bodočemu delovanju graiienih sindikatov. Posebno pa bo kongres temeljite proučil vprašanje kakovosti grafičnih izdelkov, da bo s tem zadoščeno geslu in pravilu: Tisk je ogledalc narodne kuiture! Na ta način bo kongres dostojno odgovarjaj vsem. ki mečejo na veličastne pridobitve našega delavskega razreda nedostojna obrekovanja, ki ne škodujejo le odnosu med socialističnimi državami, temveč tudi vsemu mednarodnemu delavskemu gibanju.
Smrtno se je po: eerečll pri opravljanju službene uolžnosti naš tovariš Ivan Selšek, nosilec »Partizanske spomenice« Dragega tovariša in doslednega socialističnega borca bomo ohranili v častnem spominu Na zadnii roti jsa bomo spremili dne U. t. m-ob 16. z ital na ljubljansko lokopali-i e Uslužbenci ministrstva za notranje zadeve
Stražiški froiiiovci gradijo vodovod
Desetletja je Stražišče čakaio na vodovod, ki «o ga obljubljali v stari Jugoslaviji pred vsakimi volitvami. Sedaj pa gradijo vodovod frontovci. Takoj, ko so spomladi poiskali in odmerili prostor, so se lotili dela. 2000 kubikov zemlje je bilo za premakniti. Sedaj po šestih mesecih jo je samo še 300 kubikov »Mnogo smo že izkopali.« menijo nekateri, »pa bi lahko še več, če bi se prav vsi resno lotili dela.« Je namreč tako da nekateri še sedaj, ko je že toliko Izkopanega, ne verjamejo, da bo delo doseglo svoj namen.
Eden izmed takih ljudi je Cene. delavec po poklicu. Ce ima le malo prostega časa, že hiti k vodovodu. Nad 500 prostovoljnih delovnih ur je že opravil. Teda Cene ni osamljen Slede mu tovariši, ki imajo i>o 200, 300 prostovoljnih ur.
Mladinska brigada v Velenju je presegla normo za 200 odstotkov
Plamen, ki ga je prižgal naš slavni i rudar Alija in se je v bliskovitem pohodu razširil širom naše dežele, je za- • jei tudi rudnik lignitnega premoga v Velenju.
Dolgo so bila vrata v rudnik uuvemu načinu dela zaprta. Za njimi je dolgo potekala borba za »novotarijo« in proti »novotariji«. Nekateri rudarji so gledali na novo gibanje z nezaupanjem: »Kdo ve, kaj nam vse > prinese, bolje je, da deiamo še n«,.», tako, kakor dosiej.a Proti novemu ria-činu deia so bili zlasti tako imenovani pol rudarji, pol kmetje, ki jim brigadni način dela ni in ni sel v glavo Zato se je Velenje pri uvajanju novega načina dela tudi zakasnilo. Voda kljub omahljivcem in godrnjačem se je Alijev ogenj prebil tudi v Velenje. Zajel je najbolj revolucionarne >n najza-vednejše rudarje. Najprej je jsvujii srca mladih rudarjev; miadina te dala na čelu novega gibanja. »Tako naprej ne grel Plan nas bo zadušil, samo 99% ga izpolnjujemo. Ustanovimo brigade.«
»Kar sami se spoprimite z novotarijami«, nam že ne boste glave mešali«, so jim odgovarjali omahljivci >n godrnjači. Zalo so mladi uporniki .»ruti starim metodam dela ustanovili v začetku septembra prvo brigado in pozvali ostale rudarje, naj se združijo v brigade. Za brigadirja so si izvolili priljubljenega Karla Ilogovmka, partizana in sesikratnega udarnika, za katerega so vedeii, da jih bo dobro vodil po poti, ki so si jo izbrali. Sedemnajst mladih rudarjev iz dveh mladinskih številk in devet starih rudarjev se je združilo. Tudi najstarejši kopač, 57 letni Alojz Pečnik se je priključ'1 mladini. Star Je samo po letih, oo srcu pa je mlad. Začeli so orati ledino. Ze v prvih dneh septembra so prekoračili
normo, kar se je prej le malokdaj dogodilo. Ob koncu meseca so brigadirji presegali normo za 10 rto 15%. Neverni Tomaži so začeli -.erjeti v uspešnost novega načina dela. Kmalu je brigada v kolektivu zaslovela. Tako so se z vztrajnim delom pripravijah na tekmovanje za rudniški rekord, za to tekmovanje so določili II. september.
V nedeljo, zjutraj ob šestih, Je dvanajsterica brigade pod vodstvom Karla Kogovmka nastopila, da doseže največji učinek v velenjskem rudniku. Veitka težava je bila v tern, da so navezani le na ročne delo. Hazde-liii so se v tri skupine — iri četvorke. Na čelu vsake četvorke so bili stari in izkušeni rudarji in kopači: Karel Sitar Karel Hogovnik in Prane Pungarlen Celvorke so delale v odsekih 33 39 m 22.
Na deloviščih je bila silna vročina, na delovišču št. 22 čez 30 stopinj C. Toda vročina rudarjev ni ovirala, vedeii so, da se morajo izkazan, saj so oni prvi začeli delali po brigadneui načinu; od njihovega uspeha je odvisen razvoj vsega delovnega poleta v rudniku Omahljivcem so morali dati dober zgled Ze opoldne so Javili iz jame:	Nakopali smo 183 ton
premoga. Nepričakovano so prišle tri ovire. Dvakiat so se skladovi zrušili na progo, zaradi česar so se zamudili za eno uro. Manjša okvara dvigala je prekinila delo za 10 minul, večjo oviro pa je pomenil zrusek stropa na delovišču, kjer je bil lignitnl premog pomešan z jalovino.
Ob 14 uri so končali. Normo so prekoračili za 2CO°/o, kar se Je prej zdeio drugim nemogoče. Brigadirji so nakopali in navozili skupaj 287.85 tone lignitnega premoga, kar je
veliko, če upoštevamo, da je lignit mnogo teže kopati kakor premog.
Najboljša je bila četvorka na st. 33, ki je nakopala 139 vagončkov lignita. Na enega rudarja je prišlo povprečno 24 ton premoga, na enega kopača pa 48 ton S tem je prva brigada v velenjskem rudn.ku prebila led, odprla na stežaj vrata delu po novem načinu Ostali rudarji so le sestavili dve novi brigadi, od katerih bo ena tekmovala v torek za nov rekord v rudniku Mnogi omahljivci so spoznali, da bodo samo z novim načinom dela dosegli uspehe in izpolnili plan do 26. decembra, kakor so se zavezali.
Ko so prišli zmagoviti rudarji iz jdrae, jih je sprejela rudarska godba, pozdravili so jih zastopniki Partije, sindikata, direkcije za premog v Ljubljani ter jim čestitali. Brigada je nato odšla v Dom rudarjev, kjer si je nadela ime pc svojem ministru: »Mladinska brigada Svetozarja Vuk-manovica - Tempa.«
Svojemu ministru »o poslali resolucijo, ki pravi med drugim naslednje:	Novi način socialističnega tek-
movanja v rudarju je zajei tudi naš rudnik. Naša nova brigada Je danes ob svoji prvi preizkušnji nakopala 287 ton lignitskega premoga. Mi rudarji ostro obsojamo in zavračamo nesramne klevete inforinbirojskth držav ter se bomo borili proti krivičnim obtožbam s povečanim delom in tako dokazali, da je naša pot pravilna. Obljubljamo, da bomo nov način tekmovanja prenesli na vse ostale rudarje našega kolektiva in s lem pripomogli k zgraditvi socializma v naši državi Naj živi in se nadalje razvija delovni polet naših rudarjev za * čim večjo storilnost dela'
zelo
Več skrbi živin! v
Brž ko stopiš z avtobusa v Zgornji Kungoti, si že v središču zadruge. Na eni strani ceste je upravno poslopje, ki nosi napis »Vinogradniška obdelovalna zadruga Kozjek,« na drugi strani zadružni hlev za govejo živino, malo nižje nov svinjak in njemu nasproti preko ceste kokošnjak.
Zadruga je stara 3 leta in pol. Preživela je vsakovrstne težave in leto za letom žela večje uspehe. Prvotno je vstopilo v zadrugo, ki je najvišjesa tipa 53 družin z zemljo, ki so jo dobile po agrarni reformi. Danes je v njej že 72 družin s 192 delovnimi člani. Zadružniki obdelujejo 5Uha vinogradov in 40 hektarov orne zemlje. Skupno poseduje zadruga 420 ha zemije. Ko se razgleduješ po zadrugi, marsikje vidiš sledove napredka.
V- skladišču pri cesti tehtajo zaboje čebule. Ko vprašuješ, odkod toliko tega sadeža, zadružniki ponosno odgovarjajo: to je pridelek z naše vrtnarije. Letos nam bo vrgla lepe dohodke — za
144.000	din smo kontrahirali čebule, češnja, zelja, paprike, kumar in kumaric za vlaganje, stročjega fižola in bele repe.
Tudi brigade se lepo razvijajo. Sprva to je v letu 1947, so imeli dve, do pred kratkim jih je bilo 5, pred kakimi tremi tedni je začela delati živinorejska, ob novem letu pa se bo iz omenjenih petih izločila še poljedejska.
Prav tako se zadružniki zelo trudijo, da bi priredili čim več lepe živine. V začetku je imela, zadruga samo en par volov, nato pa je postopoma nabavljala vprežno živino in krave, tako da bo letos ob koncu leta v zadružnih hlevih 112 glav govedi.
Zadružniki so sprva gledali na to, da bodo redili živino ie za svoje potrebe, to je toliko, kolikor bi jo potrebovali za gnoj in za vožnje, lani in letos pa jp že začelo prevladovati geslo: poskrbimo za boljšo prehrano delovnih ljudi po mestih. Zal pa se važnosti nalog nekateri zadružniki še premalo zavedajo.
Najprej so uredili tri goveje hleve, ki so polni plemenske živine. Skrbe pa tudi za proizvodnjo mleka, živine doslej niso zadostno in pravilno krmili zato je bila tudi proizvodnja mleka manjša. Sedaj dela pri živini posebna živinorejska brigada, ki bo posvečala posebne pozornost mlečni proizvodnji.
kung&škl zadrugi
Lani so začeli graditi velik svinjak. Danes je v njem 66 prašičev. Pogled nanje je dokaj žalosten: vsi od kraja so mršavi, da se jim vidijo rebra. Ko vprašuješ po vzrokih, zadružniki odgovarjajo, da nimajo močnih krmil. Pravijo, da bo sedaj boljše, ko imajo v zakupu mlin. Vendar se zamisliš ob tem pojasnjevanju. Ali si na kakšni ohisnici videl takšnega mršavca? Ne! Po svinjakih na ohišnicah krulijo zadovoljne in okrogle živali. Ce bi upravni odbor	zadružnikom	pravilno	prikazal
stanje	pri prašičih,	bi	vsak	rad primaknil	merico otrobov,	škaf	krompir-
ja ali nekaj koruze in živali bi kaj kmalu lahko site in debele tekale po svinjaku
Ena izmeri posebnosti, ki jih zlepa ne najdeš	v zadrugah,	je	mnogoštevilna
zadružna kurja družina. Spomladi je zadruga dobila okrog tristo en dan starih piščancev. Skrb zanje so zadruž-
V nekaj dneh se začne odkup sončničnega semena z zamenjavo za olje. S 15. septembrom bodo zopet oživele .sem pridelovalcem' znane zamenjal-nice olja, ki so že preskrbljene z zadostno količino kvalitetnega sončnega ali bučnega olja. Olje je razdeljeno :ako, kakor je običajno v uporabi v dotičnih predelih. Za kvalitetno olje ,-iora biti seveda tudi kvalitetno seme, ki mora biti dozorelo in dovolj suho.
Zato morajo pridelovalci sončnic že pri žetvi" in spravljanju semenskih glav paziti na njihovo popolno dozorelost. Kolikor sončnice na njivi istočasno ne dozore, jih je treba večkrat pregledati in pri vsakem pregledu požeti le dozorele glave. Na ta način bodo pridelovalci lahko takoj v začetku odkupa oddali del pridelka, ki je dozorel in je skrbno na soncu posušen medtem ko bodo za drugo odadjo že dozorele glave spravljali, seme sušili in se tako pripravljali na drugo delno oziroma na tretjo končno oddajo.
Plan odkupa sončnic oziroma zamenjave določa 6 tedensko razdobje in bo trajal odkup vse do 26, oktobra, ko mora biti v celoti izpolnjen. To pa ne pomeni, da bi morali pridelovalci čakati na zadnji termin, ampak bo vsak
niki poverili tovarišici Muržakovl, Rt prav dobro skrbi za kokošji zarod, kljub temu, da ima b nedoraslih otrok. Uspelo ji je vzrediti okrog 200 jarek in petelinov. Sprva so bili zadružniki v zadregi za primeren kokošnjak, a so se kmalu znašli. Obnovili so star svinjak in ga primemo opremili.
Na splošno imaš o zadrugi vtis, da je dobra, pa da bi bila lahko veliko, veliko boljša po treh letih in pol svojega življenja. Zadružniki so dobri in razen nekaterih izjem vsi radi delajo. Mladinska organizacija, v kateri je 35 članov, to je vsi mladinci, ki so v zadrugi, je zelo aktivna. Le o upravnem odboru nimaš najboljšega vtisa. Preveč, sam zase dela, premalo se posvetuje z zadružniki. Nadzorni odbor ne dela, prav tako slab je strokovni svet (letos je pn njegovi krivdi propadel nasad sladkorne pese). Te stvari je zgovorno pokazal zadnji polletni občni zbor in videli je, da skušajo zadružniki napake, ki so jih ugotovili na tem zboru, počasi odpravljati.
po popolni dozoritvi in dobri osušitvi semena Izvršil svojo dolžnost do skupnosti. Vsekakor bodo nižinski predeli v prvih tednih prevladovali pri oddaji nasproti višinskim oziroma alpskim predelom, vendar je povsod oddajati sproti.
Pri tej važni akciji bo lahko pokazal sleherni naš kmečki človek, koliko mu je pri srcu korist vseh delovnih ljudi, ki morajo biti v bodoče bolje preskrbljeni z maščobami.
Tudi kmečke obdelovalne zadruge in ekonomije bodo oddajale sproti in ne bodo čakale z oddajo vsega pridelka na enkrat. Pri njih je to še loliko bolj važno, ker so količine večje. Kolikor bi se naravno sušenje zaradi deževne jeseni zavleklo, se lahko seme suši tudi umetno v sadnih sušilnicah, vendar ne sme priti v dotiko z dimom. Z umetnim sušenjem pa je dopustno samo za seme, ki gre v industrijsko predelavo, nikakor pa ne za semensko blago. Samo popolnoma suho seme spravljamo v vreče in ga takoj oddamo v zamenjalnice. Vlažnega semena ne devamo v vreče, ker se pokvari in ga zamenjalnice ne smejo sprejemati. Torej za kvalitetno olje samo kvalitetno seme, t. j. dozorelo in suho!
tao t'ozorele in Silbe sonćnice za kvalitetno dlje
DVE KNJIGI AMERIŠKIH SLOVENCEV
Dobili smo v roke dve knjigi, ki nam govorita o življenju naših rojakov v Ameriki. Znana je ljubezen naših izseljencev do »starega kraja«. Domovina pa to ljubezen izseljencem tudi vrača ter jih je že mnogo sprejela za vedno na svoja tla. Vedno novi in novi se vračajo iz Amerike, saj danes v nov! Jugoslaviji nikomur ni treba biti v sirahu za kruh in zaslužek. Ameriški Slovenci dobro čutijo, da se temeljito postavljamo r.a svoje noge Knjigi, o katerih bi napisal nekaj besed, nam povesta, kako so ameriški Slovenci doživljali našo borbo za osvoboditev.
Najprej o »Ameriškem družinskem koledarju« za leto 1949 Letos je izšel že 35 letnik, ki ga je uredil Frank Z a i t z , izdala in založila pa g--. je Jugoslovanska delavska tiskovna družba v Chicagu 23. 111. (2301 So. Lawndale Ave ), ki izdaja znano glasilo »Proletarec« V okviru te družbe deluj? tudi Prosvetna Matica s knjigarno, »Proletarca«. Koledar obsega 224 strani ter je ves natisnjen r.a umen.iškem papirju z mnogimi slikami. Poleg reklamnega in koledarskega dela (oboje na koncu knjige) in naslovnika jugoslovanskih podpornih organizacij in drugih podatkov, je v koledarju največ literarnega gradiva, pesmi in proze .S številnimi pesmimi Je zastopan Oton Zupančič Franc I evstik. Dora Gruden, Erna Musei ta strugi. Pripovedni del prinaša prozo
raznih slovenskih pisateljev (Juš Kozak, Milan Pugelj, Josip Ribičič in drugih). Od izvirnih del je nedvomno najzanimivejša igra v štirih dejanjih »Za nov svet« ki jo je napisal Eibin Kristan. Igra je zanimiva že zato, ker nam kaže, kako so ameriški Slovenci doživljali osvobodilno borbo v Jugoslaviji, začne se pa na dan, ko so Japonci napadli Pearl Harbour. Vsa igra kaže močno povezanost ameriških Slovencev z domovino. Prepričan sem, da bi jo lahko z uspehom uprizorili mnogi naši odri.
Na kratko omenim še 26. zvezek Prosvetne matice ameriških Slovencev v Chicagu, ki prinaša povest »Brata« Etbina Kristana s podnaslovom »tz še ne pozabljenih dni«. Vse delo ima 144 strani in tri dele. Opremljeno je z avtorjevo sliko. Povest slika Rogačevo, kraj na Slovenskem in njegovo življenje tik p^ed vojno, med okupacijo in do osvoboditve na primeru dveh brakov; eden je živel pošteno ter se je boril proti Nemcem, drugi pa — slabič — je postal orodje okupatorja. Tudi ta povest je dokaz, da ameriški Slovenci niso pozabili na domovino. Uvodna beseda k tej knjigi prinaša kratek življenjepis Etbina Kristana, ki se je rodil 15. aprila 1867 tn podatke o njegovem književnem delu, N•> stara leta se je preselil v Grand Hoven v državi Michigan.	E. N.
AVSTRIJSKI
Leta 1925, skoraj pred petindvajsetimi leti, je pričel Pabst svojo pot filmskega režiserja z nemim filmom »Ulica brez veselja« (Die freudlose Gasse). S tem naprednim, reaističnim delorn, ki podaja sliko socialne bede za časa inflacije v Avstriji, se je Pabst uvrstil med svetovne režiserje. Do leta 1931. je režira) le neme filme, med njimi »Štirje iz pehote« (Vier von der Infanterie), »Jamska tragedija« (Gruben Tragödie), »Beraška opera« (Drei Groschen Oper) itd. Pred vojno smo gledali v Ljubljani njegov film »Don Quichote« s Salja-
FI L M »PROCES«
pinom v glavni vlogi, leta 1941. je režiral film »Komedijanti« (Komödianten), 1943 pa »Paracelsus«;
Film »Proces« je hotel izdelati Pabst že leta 1932. Nek kapitalist je bil pripravljen dati denar, toda pod pogojem, da se njegovo ime ne bo imenovalo in da filma ne bodo prikazovali v širši javnosti. Pabst ni sprejel take ponudbe in je svojo idejo uresničil šele čez petnajst let.
Po vsem videzu je Pabstovemu oelu ta dolga doba čakanja samo kuristila. Njegova zamisel je zorela počasi, oo-zorela in se izkristalizirala v do-
Mladina trboveljskega okraja
ima velik de.et pri socialističnem ekmovanju
V	rudarskih centrih:	Trbovljah,
Hrastniku in Zagorju so bili preteklo soboto zbori delavske mladine. V Zagorju je zborovalo 5U0 mladincev, prav tako v Hrastniku, v Trbovljah pa je 600 mladincev v paradi prikazalo delo svoje organizacije, napore mladih rudarjev pri izpolnjevanju planskih nalog in pripravljenost mladincev, da bodo tudi v bodoče izvrševali dolžnosti do svoje socialistične domovine. Na svečanih konferencah, ki so bile v omenjenih krajih, so govorili predstavniki rudniških komitejev Ljudske mladine in zastopniki partijskih organizacij.
V	nedeljo se je manifestacija mladine naših rudarskih revirjev nadaljevala. Ob 6. uri zjutraj so iz Trbovelj. Hrastnika in Zagorja krenile proti Kalu tri kolone. Na Kalu se je vršilo veliko zborovanje delavske mladine trboveljskega okraja. Poleg mladincev ln mladink so prišli tudi starejši ljudje, predvsem tisti, ki so se udeležili v letih 1941-45 narodno osvobodilne vojne. Vsega skupaj se je na Kalu zbralo več kakor 2500 ljudi.
Na zborovanju je prvi govoril sekretar okrajnega komiteta Ljudske mladine, tovariš Klemen. Povedal je, kakšne uspehe je v zadnjih mesecih dosegla mladinska organizacija v rudnikih. Uspešno je izpolnjevala vse naloge v zvezi s socialističnim tekmovanjem za večjo delovno storilnost pri
izvrševanju planskih nalog, poleg tega pa se je tudi številčno okrepila Po iV. kongresu ljudske mladine Slovenije, se je v trboveljskem okraju vključilo v vrste mladinske organizacije več kakor 500 novih mladincev in mladink. Za njim je govoril predstavnik okrajnega komiteja Komunistične partije in sekretar CK LMS lov. Janez Hočevar. Mladinci, ki so se zborovanja udeležili, so ogorčeno protestirali proti ukrepom, ki so zabranili naši mladinski delegaciji udeležbo na mednarodnem mladinskem festivalu
Preden Je bil prečitan odlok o pohvali najboljših mladinskih organizacij in posameznih mladincev-rudar* jev, Je bilo podeljeno 800 odlikovanj udeležencem NOB. Od skupnega števila odlikovancev je več kakor polovica članov mladinske organizacije.
Z odlokom okrajnega komiteja LMS je bila proglašena za najboljšo mladinsko organizacijo v trboveljskem okraju organizacija v Hrastniku. Nagrajena je bila s steklenim pokalom, ki ga je izdelala mladina v hrastniški steklarni. Nadalje sta bili pohvaljeni mladinski proizvodni brigadi »Mihe Marinka« in »Franceta Drnovška«. Prva je v eni izmenjavi nakopala 5i7 ton premoga, druga pa 250 ton. Pohvaljeni so bili tudi najboljši mladinci-rudarji: Alojz Petek, France Drnovšek, Vili Zupančič in Ivan Dornik.
&h$&tU&acijdka vpkađanja
OBVESTILA IOOF SLOVENIJE ORGANIZACIJAM
OF
Organiziranje dopisniške mreže OF
Osvobodilna fronta je v LH Sloveniji po vojni tako razvila tisk, kot Se ni bil nikoli. Letos v maju je n. pr. dosegla naklado časopisov 5,211.222 izvodov. Osvobodilna fronta izdaja poleg osrednjega glasila »Slovenskega poročevalca« še 19 lokalnih listov. K časopisom še moramo prišteli številne publikacije, brošure, akcijske liste in podobno, kar nas uveri, kako vsestranska Je delavnost Osvobodilne fronte na tem področju.
Razumljivo je, da se z večanjem tiska množijo obveznosti frontnih organizacij do liska, zlasti še ker tisk danes ne opravlja samo informativne službe, ampak je pri nas kot ves ostali propagandni material orožje delovnih množic v borbi za izgradnjo socializma, za nove delovne usjiebe. Tudi tisk Je danes zrcalo, ki neprestano odraža — pa naj bo to komu po godu ali ne — kako zlagane in zlonamerne so obtožbe Informbiroja o naši poti v socializem.
Tega se froniovci že v veliki meri zavedajo, zlasti pa na primerih občutijo, kako jim tisk olajšuje izpolnjevanje nalog. Ni pa med frontovce v dovoljni meri prodrla zavest, da naj ob sleherni priložnosti uporabljajo tisk kot eno najmočnejših orožij za dosego svojih političnih, gospodarskih in kuiiurnih koristi. Prav zaradi te pomanjkljivosti je Osvobodilna IrGnta pričela ustvarjati močnejšo dopisniško mrežo.
Dosedanje izkušnje uče, da se je v nekaterih okrajih že precej izpopolnila mreža stalnih dopisnikov (zlasti v goriškem okraju). V mnogih okrajih pa so bili dopisniki redki, osamljeni, in njihovi dopisi slučajni, češče iztrgani iz osrednje problematike svojega področja. Ta razlika je izvirala iz tega, ker so bile mnoge Komisije za agitacijo in tisk pri OOOF šele v nastanku in še niso bile sposobne opravljati vseh svojih nalog. Tako n. pr. politični aktiv v kranjskem okraju meni. da je naloga organizirati dopisništvo ie na uredništvu lokalnega lista »Gorenjski glas«. Zaradi šibke zasedbe uredništva in zaradi napačnega mnenja političnega aktiva o dopisništvu pride do takšnih pomanjkljivosti, da ni v vseh 19 kmečkih obdelovalnih zadrugah tega okraja niti enega dopisnika.
Za učvrstitev in razširitev dopisniške mreže se je izkazato uspešno, da se pri komisiji za agitacijo in tisk ustanovi poseben dopisniški odbor iz najboljših dopisnikov okraja. Ta dopisniški odbor organizira dopisniško mrežo, prireja dopisniške tečaje, študira uredniške piane, vodi kartoteko dopisnikov z opombami, kako napredujejo, pregleduje in odpošilja dopise v lokalne in republiške liste itd.... Takšna organizacija dopisništva se naj izvede v vseh okrajih. Kjer so Jo že izvedli, je dopisniški odbor obračunal s staro prakso, ko so za posamezne dopise zadolževale le posamezne organizacije na splošno. Fronta nastavlja v komisije za agatacijo in tisk pri OOOF profesionalce, prav tako se izpopolnjujejo mesta tiskovnih referentov pri OLO, kar bo vsekakor pomagalo pri utrditvi dopisniških odborov.
Takšna organizacija dopisništva, ki bo nujno vodila do lepših uspehov, ne odvezuje frontnih organizacij od obveznosti do tiska, nasprotdo se dolžnosti še večajo. Sleherna frontna organizacija mora v svojih vrstah najti člane, ki bodo stalni dopisniki iz njihovega področja dela. Pri izbiri dopisnika se naj frontna organizacija ozira na njegovo zavednost in predanost Fronti, ne pa na njegovo trenutno strokovno usposobljenost, ker bo novi dopisnik tako dobil hitro in temeljito pomoč pri svojem raz^u od članov okrajnega dopisniškega odbora. Vsi odbori fronte naj se tdPŽj na svojih sejah dogovorijo o organizaciji dopisništva. Predvsem pa je to tudi skrb vseh aktivov za agitacij in propagando pri osnovnih organizacijah In vseh okrajnih komisij za agitacijo in tisk.
Pri dopisništvu v frontne liste naj sodeluje vsak član Fronte. Tisk .le za nas orožje, tisk je dokaz herojskih podvigov naše delavske skupnosti, tisk je sredstvo, preko katerega se bo resnica o gradnji socializma v Jugoslaviji razvedela po vsem svetu.
•
Republiška zveza kmetijskih zadrug Je organizirala v počitniškem domu Triglav — Poreč, Istra — letovišče za člane kmečkih obdelovalnih zadrug. Ker so v domu še mesta, naj frontne organizacije izvedejo široko agitscijo med člani kmečkih obdelovalnih zadrug, da se bodo prijavili za letovanje v tem domu. Poleg tega je Putnik organiziral za člane kmečko obdelovalnih zadrug naslednja letovišča na Jadranu: Opatija, Crikvenica, Split in Dubrovnik. Mesta so na razpolago od 2. oktobra dalje.
gnano, visoko kvalitetno, harmonično umetniško stvaritev. To je film, ki skoraj ne potrebuje komentarja. Njegova govorica bo našla brez ovinkov pot do vseh preprostih, iskrenih in poštenih človeških src, saj je tako pravična, jasna in nedvoumna kakor jo srečamo samo v velikih umetniškimi delih. V tem delu Pabst odgovori na vprašanja, ki jih je postavil, v njem ne dopušča nobenih dvomov, pa vendar ni enostranski, vse stvari, imenuje s pravim imenom, brez oklevanja pove, kaj je dobro in kaj slabo, in ni primitiven, ne izgublja se v neskončnem psihologiziranju, pa ne Izgubi na globini in ni površen, bere levite človeškemu praznoverju, fanatizmu In nespameti, in ni pridigar, skratka — slika, ki jo podaja, j» čista in neskaljena, njegovo stališče do problemov odkrito in jasno.
Pabstov film »Proces« ni le zagovor judovstva ali zatiranih manjšin. Z resničnim dogodkom iz osemdesetih let preteklega stoletja — navidezni obredni umor, ki so ga vodje neznatnih strančič hoteli izrabiti, da bi tem strančicam pomagali z antisemitsko gonjo do večje veljave — je hotel Pabst pokazati na predhodnika največje blaznosti, ki ji je kdaj zapadlo človeštvo, na fašizem, na njegove povzročitelje, na ljudi takega kova, kakor je v filmu baron Onody. Tu je svarilo pred blaznostjo, ki se je razbohotila in dosegla svoj višek v nemškem fašizmu, ki je svoje korenine pognal tako globoko, da še danes niso povsem izruvane. To je boj proti temi, ki je rodila besede: »Dokazi ničesar ne dokazujejo, zakaj za naš sovraštvo do Judov ni vprašanje raz-
mamm n TT«f i ii»ai—r , ■
uma, marveč slepega prepričanja.« To je boj proti ljudem, ki uspevajo le v temi neumnosti in predsodkov, resnica pa je njih pogin, saj bi se v njeni luči razblinile njihove na sovraštvu skovane teorije kakor ?neg na soncu. • Njihovo početje, njihova miselnost je najbolje izražena v besedah, ki jih govori zagovornik Judov dr. Etövös na sodni razpravi: »To je nevoščljivost niča proti ustvarjalcu, to je sovraštvo kaosa proti proti življenju.«
Pabstov film »Proces« Je bil nagrajen na lanskem filmskem festivalu v Benetkah za najboljšo režijo. Ernest Deutsch v vlogi čuvarja templja Scharfa pa za najboljšo igro. Pabstov stil v filmu »Procesu je preudaren in odgovoren, vsaka slika je življenjsko utemeljena, v njem ni nič izmišljenega. Edino, kar gledalca moti. so prizori z mučenjem. Zdi se mi, da film s takimi prizori prav nič ne pridobi na umetniški prepričljivosti in da ne vplivajo niti na razum, niti na čustva, marveč samo na živčni sistem.	Blanka Janc
Knjižnica ? Požarevcu
V Požarevcu deluje mestna biblioteka, ki si je s pomočjo ljudske ob-'asti pridobila veliko zbirko knjig. Ob osvobojerju je bilo v knjižnici samo okrog 8000 po večini poškodovanih knjig, zdaj pa jih je že šestkrat toliko. Znatno se je povečalo tudi članstvo knjižnice, ki je doseglo že visoko število 2500. kar pomeni, la je vsak sedmi prebivalec mesta lan knjižnice. V zadnjem časa je ■iprnva knjižnice organizirala ludi poljudno - znanstvena predavanja.
Ob proslavi lOO letnice naših železnic
Slovesen začetek športnih
ten mo vanj naših železničarjev
Narodi Jugoslavije te dni slovesno proslavljajo stoletnico naših železnic. V ta namen so po vseh republikah kulturne, fizkulturne in druge prireditve, ki so obenem tudi pregled dosedanjega dela železničarskih kolektivov Jugoslavije z vseh področij njihovega delovanja. Za središče proslav pa je bila določena Ljubljana, kjer so se zbrali železničarji-fizkultur-njki iz vseh krajev naše države, ki bodo ves teden v plemenitih medsebojnih borbah preizkušali svoje moči v posameznih športnih panogah. Ta pomembni praznik pa je hkrati tudi še en prepričljiv dokaz, da se vsi naši železničarji v polni meri zavedajo svojih velikih nalog in da zavestno stopajo po poti resnice, od katere nas hočejo s silo odtrgati informbiroj-Ski obrekovalcu
Na stadionu Odreda na Tyrševi cesti, Ü jo bil okrašen z zastavami, so bile v nedeljo uvodne slovesnosti v okviru velikih proslav Stoletnice naših železnic. Med igranjem železničarske godbe je drug za drugim prikorakalo na stadion 850 udeležencev- tizkulturaikov iz vseh bratskih republik, ki so se slednjič razvrstili po vsem igrišču. Otvoritvi so prisostvovali predsednik glavnega odbora Zveze sindikatov za Slovenijo Janko Rudolf, predsednik FZS minister Zoran. Polič, direktor železnic Danijel Lepin, član centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Obradovič in ostali predstavniki^ ljudskih oblasti ter množičnih organizacij.
Zbrane športnike je pozdravil tov. Lepin Ü je na kratko poudaril pomen tega praznika. ob zaključku svojega govora pa je izrazil željo, da bi ta tekmovanja še bolj ufc/dila bratske vezi fizkultumikov Jugo. slavije in jim je hkrati želel čim lepše %>artao uspehe. Nato je spregovoril še tov. Obradovič. nakar je napqvedovaJ.ec javil po zvočniku, da se bližajo stadionu kolesarji, ki so tekmovali na progi Ljub-ljantz-Lesce—Ljubljana, prvi je prispel na cilj Ježek, član sarajevskega Železničarja. Za zaključek dopoldanskih uvodnih slovesnosti so vsi ndeJcženci še enkrat obšli častno tribuno, popoldne pa sö se začela prva tekmovanja.
Nogomet
Pt^poldne so bile prve nogometne tekme m-ai ligaškimi moštvi Lokomotive iz Zagreba. železničarjev iz Sarajeva, Ljubljane, Maribora, Beograda in Nove Gorice ter Rabotnicki iz S kopija.
Na stadionu Odreda je bila najzanimi-vajša tekma med Lokomotivo in sarajevskim Železničarjem, ki se je končala z nezasluženo visoko zmago Lokomotive 2:0 11:0). Tekmo je sodil Maeoratti iz Ljubljane. V prvi tekmi sta igrala Železničar iz Beograda in Železničar iz Nove Gorice. Po nezanimivi igri so zmagali Beograjčani. Sodil je Steirašina iz Maribora.
Na stadionu Železničarja v šiški st» se V glavni tekmi pomerila ljubljanski Železničar in član II. zvezne lige Spartak iz Subotice, ki je veljal za favorita. Ljubljančani so po lepi in borbeni' igri prišli že v prvem polčasu v vodstvo z 2:0, in šele v nadaljevanju Je uspelo gostom, da so rezultat izenačili. Tekmo je sodil Ejp-pert iz ZagTeba. V predtekmi je skop-Ijanski Rabotnič&i premagal mariborskega Železničarja z visokim rezultatom. Tekma je bila zelo ostra, na trenutke pa tudi groba. Sodil je sodnik Djukič. Rezultati:
ŽELEZNIČAR (Lj) : SPARTAK 2:2 RABOTNICKI : ŽELEZNIČAR (Mb.) 6:8 LOKOMOTIVA : ŽELEZNIČAR (Sar) 2:8 ŽELEZNIČAR (Bgd) : ŽELEZNIČAR (N.
(Gorica) 4:3.
I.	kolo — mladinci: Železničar (Sar) : Spartak 1:1 (1:1), Železničar (Bgd) : Železničar (NGi 6:0 (1:0), lokomotiva (Zgb)
: Železničar (Lj) 0:0. Rabotnicki : Železničar (Mrb) 3:0.
Košarka
I. kdo — člani; Lokomotiva (Reka) : Babotnički 27250 (11:12), Spartak : Železničar (Sar) 20:0.
Članice:	železničar (Lj) :	Železničar
(Somber) 43:16 (22:7). Spartak : Železničar (Niš) 44:5.
Odbojka
I.	kolo — člani: železničar (Lj) : Ra-botnički 3:0, Železničar (Zgb) : Železničar (Bgd) 0:3. Spartak : Železničar (Sar) 3:0.
Članice:	Železničar (Lj) : Železničar
(Bgd) 2:1, Spartak : Lokomotiva (Zgb) 2:0.
Boks
Na prostoru letnega kina Tivoli so bilo zvečer zanimive boksarske tekme, ki so privabile številne gledalce. Sestavljeni öpor9d posameznih tekem, ki se bo zaključil v četrtek, je po mnenju strokovnjakov boljši, kakor je bil na državnem prvenstvu.
Tehnični rezultati:
mušja kategorija: Podravec (Lok.) premagal po točkah Koludjeroviča (Skoplje), Kos (Lj.) prav tako po točkah Vilica (Sar.); bantam: Stefanovič (Sp.) dobil dve točki brez boja, Kadič (Sar.) pa je premagal Stabojeviča (Skoplje); peresno lahka: Zečevip (Sk.) je premagal Tabučiča (Sar.) po točkah. Veljkovič (Bgd) pa Jezernika (Lj) prav tako po točkah; lahka: Polič (Sar.) je premagal Angelovskega (Sk), Bajurin (Zgb) pa Bitenca (Lj.) — oba po točkah; welter: Živanovic (Bgd) je premagal H&Lapo (Sax.) po točkah, medtem ko je Šimic (Lj) premagal Rado (Zgb) s k. o.; v srednjetežki kategoriji je dobil dve točki Kujunčič (Sp), ker je bil nasprotnik Vasič (Sk) diskvalificiran.
Današnji športni spored
BOKS
Danes ob 19.30 bo v Tivoliju nadaljevanje boksarskih tekem. Nastopili bodo naslednji pari:
mušja: Petrovič (Sp) : Kos (Ž&l.-Lj.), Paljič S. (Zel. Bgd.) : Podravee (Lok.); bantam:	Jakupovič (Lok) : Stefanovič
(Sp), Paljič Dj. (Zel. Bgd) : Kadič (Žel. Sar.): peresno lahka:	Zečevič (Rab.) :
Veljkovič (Žel. Bgd), Tot (Sp) : Jozič II. (Lok): lahka: Raduški (Žel. Bgd) : Bajurin (Lok). Peič (Sp) : Polič (Žel. SaT.) welter:	Tender (Rab) : Živanovič (Žel.
Bgd), Rada (Lok) : Romek (Sp); srednja: Banda (Lok) : Ivankovič (Zel. Bgd). Draksler (Žel. Lj.) : Kujunčič (Sp); poltežka: Tičič (Lok) : Prodič (Žel. Bgd); težka: Biščam (Lok) : Samardžič (Žel. Bgd.).
ODBBOJKA
II.	kolo člani: Železničar (Bgd) : Železničar (Sar), Rabotnicki : Spartak, Železničar (Lj) : Lokomotiva; — II. kolo članice: Lokomo+iva : Železničar (Sar.). Železničar (Bgd) : Spartak, Železničar (Lj) : Železničar (Mrb).
Tekme so na igrišču Ljube Šercerja v šiški z začetkom ob 8.
KOŠARKA
II.	kolo člani ob 15. Železničar (Sar) : Železničar (Bgd). ob 15. Rabotnicki : Železničar (Lj), ob 19.30 Lokomotiva (Reka)
: Spartak; II. kolo članice ob 9. Železničar (Niš) : Železničar (Bgd), ob 9. Železničar (Sombor) : Lokomotiva (Reka), ob
19.30	Železničar (Lj) : Sparta*.
NOGOMET
n.	kolo — I. moštva: ob 14. Železničar (Sar) : Železničar (N. Gorica), ob 15.45 Lokomotiva (Zgb) : Železničar (Bgd).
Tekmi sta na stadionu Odreda.
Igrišče Železničarja — II. kolo I. mošt, va ob 14. Spartak : železničar (Mrb), ob 15.45. Železničar (Lj) : Rabotuički.
Elcpa Jeseniške železarne es?@|lla pummim LRS v industrijskem mnegabafu
V nedeljo 11. t. m. dopdLdiie je bilo na letnem telovadi&hi v Tivoliju I. republiško prvenstvo v industrijskem mnogoboju. kaf rt ga se jo udeležilo 48 vrst oz. S±4 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh krojev* Slovenije.
Prvenstvo je začel predsednik glavnega odbora Zv&ze sindikatov Slovenije tov. Rudolf Janko, ki je poudaril pomen današnjega prvenstva '/a nadaljnjo izgradnjo socializma v noši državi, kajti čim krepkejši lK>do naši delavci, tem več bodo lahko prispevali k izpolnjevanju petletnega plana. Ob zaključku je izrazil prepričanje. da bo ta prireditev* ponoven dokaz	tistim, ki obrekujejo naše na-
ravi o. stoji delovno ljudstvo Jugoslavijo trdno okoli svoje Partijo in maršala Tita. Po končanem govoru tov. Rudolfa so se pričele tekme.
Člani so nastopili v 6 panogah, prav tako tudi mladinci, in sicer v tekih na 100 in 1500 m. skoku v daljino, metu krogle ter pl^nnju in prosti vaji, le mladinci so tekli krajše proge. t. j. 60 in 1000 m. Članico in mladinke so tekmovale v 4 panogah in to v teku na 60 m, skoku v daljino, metu krogle ter prosti vaji.
Prvenstvo je pokazalo, da so se tekmovalci skrbno pripravljali za ta nastop, čeprav so bile razlike v kvaliteti med po-sa/m^zniini vrstami precejšnje. Zlasti so so izkazale okipe jeseniških železarn, delavnic drž. železnic iz Maribora in Ljubljano. »Tiskanico« i-z Kranja, Titovi zavodi »Litostroj«, rudnik Trbovlje itd. Med tekmovalci sme opazili da so se v splošnem slabše odrezali v tis+ib disciplinah, ki zahtevajo večjo tehnično izurjenost, do-Čim so so v drugih panogah izkazali mnogi nadarjeni posamezniki, ki bodo lahko T»od dobrim strokovnih vodstvom dosegli še velike uspehe. Tako se je posebno izkaz”! a v metu krogle Celjanka Angela Strmšek, ki je vrgla kroglo 12.55 m, več
1. Jeseniee-želczarna 898.85, 2. Tiskanjna-Kranj 748 30, 3. Titovi zavodi »Litostroj« 715.49, 4. Trbovlje - rudnik 524.70, 5. Dr-
žavne železniške delavnice - Maribor
534.00	tpčk.
ČLANI - VRSTE: 1. Železarna Jeseni, ce 294.30, 2. Delavnice državnih železnic - Maribor 290.70,	3. Trbovlje - rudnik
285.30,	4. MLO - Celje 253.80, 5. Tiskani-na - Kranj 251.70.
ČLANI - POSAMEZNIKI: 1. Podrenik Drago (Trbovlje) 59.80, 2. Legat Peter (Jesenice) 59.60, 3. Praček Ciril (Jesenice) 59.40, 4. Saksida Ivo (Jesenice) 59.20, 5. Sodja Ivan (Jesenice) 59J0.
CLANICE - VRSTE: 1. Železarne Jese. nice 147.80, 2. Delavnice drž. žel. Maribor
143.30,	3. Tkalnica. hlačevine - Celje 140.80, 4. Tekstilna tovarna Št. Pavel 119.80, 5. Tiskanina Kranj 114.40.
CLANICE - POSAMEZNICE: 1. Geršak Stanka (Jesenice) 39.00, 2. Zajdlcr Berta (del. drž. žel. Mb.) 38.40, 3. Škrl Tilka (Jesen.) 37.50. 5. Železnik Silva (Trbovlje) 37.00.
MLADINCI - VRSTE: 1. Železn. industrijska šola Maribor I. 2S4.C0, 2. Želez, indusir. šoia Mb: II. 291.95, 3. Železarna Jesenice 290.65, 4. Rudnik Mežica 288.90, 5. Železn. indufitr. šola Ljubijana-šiška 288.75 točke.
MLADINCI - POSAMEZNIKI: 1. Nardin Danijel (Tiskanina - Kranj) 60.00,
2.	-3. Borštnaj Bogo (Žel. ind. šola Lj.-šiška) in Kapus Jože (Jesen.) 59.75, 4.-7. Logar Marko (Tobačna tovarna), Cegov-nik Alojz (Rudnik Mežica). Grošelj Srečko (žel. ind. šola Lj.-Siška) in Klarič Aldo (Tiskanina Kranj) vsi 59.50.
MLADINKE - VRSTA:	1. Železarna
Jesenice 158.10, 2. OLO NoVo mesto 152.80,
3.	Trbovlje rudnik 147.90, 4. Tekstilna tovarna Št. Pavel 147.50. 5. »Plamen«-Kropa 133.50 točke.
MLADINKE - POSAMEZNICE:	1.
Osenk Marija (Jesen.) 40.00, 2. Kregar (Št. Pavel) 39.80, 3. Božič Helena (Jesen.) 39.60, 4. Omejc Ladica (Jesen.) 39.50. 5. Pristov Sonja (Jesenice) 39.00.
ZVEZNA PLAVALNA LIGA
Hajduk s Enotnost
125 s 95
Preteklo soboto je bil v Splitu na sporedu zadnji plavalni dvoboj I. zvezne lige med Hajdukom in. ljubljansko Enotnostjo, ki se borita za četrto oziroma peto mesto. Prvi dan tekmovanja so si plavalci Hajduka priborili 30 točk prednosti, 6 čimer imajo tudi izglede na končno zmago. Izmed vseh disciplin prvega dne je Enotnost osvojila prvo mesto le na 200 m prsno moški ter 3 X 100 m mešano moški in 100 m prsno ženske. Rezultati:
MOŠKI
1500 m prosto: Puhar (H) 21:31,0, Hafner (E) 21:39,9, Corie (H) 21:49,0, Kljakovič (H) 22:16,2, Rotter (E) 23:29,1, Lunder (E)
23.51.4	min.; 200 m prsno: Cerer (E) 2:44,S. Kučar (H) 2:49,2, Roje (H) 3:00,6, Žvokelj (E) 3:03,3, Hočevar (E) 3:08,7 min.; 100 m prosto: Ilič (H) 1:00.5, inž. Pelhan (E) 1:03,1, Puhar (H) 1:03,5, Frič (E) 1:05,6, Smerkolj (E) 1:09,4; 3 X 100 m mešano: Enotnost (Pelhan Cerer, Hafner) 3:40,0: štafeto Hajduka je bila diskvalificirana.
ŽENSKE
(KOLEDAR
Torek, 13. septembra: Zremil.
Sreda, 14. septembra: Znanostav.
SPOMINSKI DNEVI
13.	IX. 1944. — V Moskvi podpisano premirje med zavezniki in Romunijo.
13.	IX. 1923. — Umrl jezikosloveo Maks Plete ršnik.
13.	IX. 1856. — Rojen ruski biolog S. N. Vinogradski.
.	DEŽURNA LEKARNA
Centralna lekarna. Tromostje, Trg Franceta Prešerna 5.
•
PUTNIK, Ljubljana, organizira v nedeljo 18, sept. posebni vlak na Zagrebški velesejem. Prijave se sprejemajo dnevno od 7. do 12. in 17. do 19. 22S0-n Medieinci! Za vsakotedensko delo se zberemo v 6redo 14. sept. ob 7 pred srednjo tehniko. — Komite LMS.a, med. fak.	2279-n
400 m prsno: Draganja (H) 6:06,4, Markič (H) 6:27,1, Kavšek (E) 6:47,1, Jamnik (E) 649.2, Rožič (E) 7:14,0; 100 m hrbtna: Cipci (H) 1:28,4. Majcen (H) 1:35,8, Kav. šek (E) 1:40.2, Zeman (E). 1:41,8. Dolenc (E) 1:57J; 100 m prsno: Kuhar (E) 1:32,0, Mirkovič (H) 1:33,1, Maksimovič (H) 1:33,5, Jamnik E) 1:34,4, Elhofer (E) 1:40,0: — 4 X 100 m prsno: Hajduk 5:33,7, Enotnost 6:02,6 min.
Prvi dan tekmovanja ima Hajduk 125, Enotnost pa 97 točk.
Po končanem plavalnem tekmovanju je bila odigrana še prijateljska tekma v vaterpolu med Hajdukom in Enotnostjo, ki Se je končala z visoko zmago Hajduka 13:0' (7:0).
Hajduk : Avstralija 3:2
Preteklo soboto je nogometno moštvo splitskega Hajduka, ki še vedno gostuje po Avstraliji, z velikim uspehom odigralo v Sidneyu 16. tekmo in 6. tekmo proti reprezentanci Avstralije. Tokrat se je Hajduk revanžiral za prejšnji poraz in premagal nasprotnika 3:2.
Od dosedanjih 16 tekem jih je Hajduk odločil 14 v svojo korist, eno je igral ne. odločeno, eno pa izgubil. Razlika v golih je 76:20 za Hajduka.
OSTALI REZULTATI Sobota : Kladivar 3:2 (1:1)
Mornar : Naša krila 1:0 Partizan : Dinamo (Zgb) 4:0 (2:0) Sarajevo : Budučnost 2:0 (0:0)
Crvena zvezda : Metalac (Zgb) 4:1 (2:1) Irska : Finska 3:2 (izločilna tekma za
Svetovno prvonstvo)
Danska : Norveška 2:0.
MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA V BEOGRADU
Zmagal je R&uffeteau
Preteklo nedeljo je bila v Beogradu tretja mednarodna kolesarska dirka v letošnjem letu. Udeleženci etapne dirke »Po Hrvatski in Sloveniji* so tekmovali na progi okoli Kaiemegdona, ki je bila dolga 2400 m in so jo morali tekmovalci prevoziti. 30 krat (72 km). Nastopilo je 39 tekmovalcev, med njimi 24 Jugoslovanov, 2 Avstrijca, 4 Francozi, 3 Italijani in 5 kolesarjev STO-ja.
Prvi je prispel na cilj Francoz Rouffe. teau 2:36:14,	2. je bil Fontanot (STO)
2;3S:06, 3. Zollia (STO) 2:38:42, 4. in 5. sta bila Zuootli (I) in Bonney (Fr), za njima pa sta prispela na cilj Jugoslovana Bo-sek in Po-redski.
ZVEZNA KOŠARKAŠKA LIGA
Enotnost : Železničar 42 : 38
Na igrišču Ljuba Šercerja v šiški že lep čas ni bilo na košarkaški tekmi toliko gledalcev, kakor jih je bilo preteklo soboto zvečer na domači prvenstveni derby tekmi med Enotnostjo in Železničarjem. Približno 1000 gledalcev je z velikim zanimanjem in napetostjo spremljalo zanimivo in razburljivo borbo, kjer se ni do zadnjih minut vedelo, kdo bo zmagovalec. V vodstvo je prišla Enotnost, kmalu za tem je železničar izenačil, prevzel celo vodstvo itd. Vse to se je hitro menjavalo do konca igre, dokler ni v zadnji minuti igralec Enotnosti Fugina, ki je bil eden najboljših, prinesel svojemu društvu za. služeno zmago. Pri Železničarju sta se najbolj odlikovala Deu in Feguš.
SLOVENSKA LIGA
V prvem kolu slovenske košarkaške ligo so se pomerili mladinci Enotnosti in železničarja iz Ljubljane. Enotnost je zaigrala nekoliko boljše od nasprotnika, ki je bil sicer enakovreden, vendar pa mu manjka več igralcev, ki bi bili sposobni, da uspešno zaključujejo napadalne akcije.
Druga tekma za prvenstvo Slovenske lige je bila med železničarjem iz Postojne in Železničarjem iz Nove Gorice, ki se jo končala z zmago Postojnčanov. Rezultata sta naslednja:
Enotnost : Železničar 28:22 (U:9), Železničar (P) : Železničar (G) 30:22.
•
Igrišče SŠD Slovana je zaradi gradbenih del zaprto za en mes&c.
Smučarji Enotnosti! Redni treningi v ponedeljkih, STedah in petkih ob 17 v Tivoliju.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
canUBINl) GLEDALIŠČE — OPERA Prireditve v okviru proslave 100 letnice železnic:
TOREK, 13. sept. ob 20.: Moliere: Tartuffe. Uprizori žel. SKUD »Dušan Jereb« iz Novega mesta.
Vstopnice bodo v prodaji pri operni blagajni od ponedeljka 12. t. m. dalje. Blagajna bo odprta od 16. do IS. ure.
Sindikalne podružnice lahko nabavijo vstopnice skupinsko pri Upravi SNG, Gradišče 4-1 v dopoldanskem času. Popoldne so vstopnice v prodaji pri blagajni v Operi.
K O N /C E, R T 1
Simfonični kuncert orkestra Tine Rožanc, pod vodstvom dirigenta Šušteršiča bo danes ob 20. v Filharmoniji. Orkester bo izvajal:	Vivaldi:	Concerto grosso,
Beethpven:	I. simfonija in Musorgski:
Noč na Lisi gori. Poleg tega bo nastopil pevski zbor Železniške industrijske šole iz Maribora. Vstopnice v Knjigarni muzikalij.	2276-n
V Št. Vidu bo jutri v sredo 14. septembra oh 20. nastop pevskega zbora folklorne skupine in tamburaškega orkestra ZKUD Bratstvo Jedinstvo iz Subotice. Začetek ob 20. v Kultumem domu.
II. simfonični koncert v Tednu proslave lOOletnice železnic bo v sredo 14. ob 20. v Filharmoniji. Spored bo izvajal simfonični orkester Ministrstva železnic iz Beograda pod vodstvom dirigenta želka Stralke. Na sporedu je med drugim tudi Schubertova Simfonija h-mol. Vstopnice v Knjigarni muzikalij.	2278-n
LJUBLJANA UNION: premiera danskega filma »Sirota Stina«, — Ivan Cankar. Predstave ob 16., 1S.15 in 20.30. — MOSKVA: sovj. film »Glasbena komedija«. F. N. 186.	— SLOGA: švedski
film »Ko cvetijo livade«. Vlak 51. Predstave ob 16.15,	18.15 in 20.15. —
TIVOLI: Zaprto. — TRIGLAV:	ame-
riški film »Bruca v Oxfordu«. Odgovor naroda. Predstava ob 20. — ŠIŠKA: ameriški film »Noč v Casablanci«. Naši planinci. Predstava ob 20.
MARIBOR PARTIZAN; avstrijski film »Dolga pot«. Mesečnik 14	— UDAR-
NIK: ameriški film »Straža na Renu«. Obzornik 35. — LETNI:	češki film
»Možje brez kril«. Obzornik 24.
CELJE METROPOL: amer. film »Tarzanov zaklad«. Delavska letovišča — DOM: amer. film »Plinska Inč«, Obzornik 36.
KAMNIK:	italijanski film »Tragični
lov«. Bos. mes. 19.
KRANJ STORŽIČ: sovjetski film »Križarka Varjag«. Pregled 5.
JESENICE MESTNI:	danski film »Si-
rota Stina«. predstavi ob IS in 20.
NOVO MESTO:	angleški film »Karne-
val«. Predstava ob 20.
PTUJ: francoski film »Potepuha v ne. besih«. Mesečnik JA 9.
A
D I
O
SPORED ZA TOREK 13. SEPTEMBRA
Poročila ob 515, 6.20, 12.30, 14.30, 19.30 in ob 22.00 uri. — 5.00 Pozdrav delovnim ljudem. 6.00 Jutranji koncert. 12.00 Zabavni opoldanski spo-red. 12.45 Lahka glasba. 13.00 Gospodarska oddaja: Razstava ob stoletnici železnic. 13.15 Pester spored orkestralne in solistično glasbe.
14.00	IgTa Vaški kvintet. 14.45 Richard Strauss: Till Eulenspiegel. 15.00 Filmska oddaja. 15.10 Iz hrvatske klavirske glasbe. Na sporedu Ivan Parač in Marko Tajčevič. 18.30 Oscar Nedbal:	Scherzo
capriccioso. 18.40 Literarna oddaja — Iva® Cankar: Na klancu. 19.00 Igrajo mali orkestri. 19.45 Zabavna glasba. 20.00 Radijski dnevnik. 20.15 Gaetano Donizetti: Lucia di Lamermoor, opera v 2 dejanjih.
22.30	Pisan spored do konca oddaje.
Obvestila
DRUGO JUGOSLOVANSKO TEKMOVANJE REPRODUKTIVNIH GLASBENIH UMETNIKOV od 20. do 27. novembra 1949 v Ljubljani.
Stanje dne 12. septembra: Od seve-rozaDadnega Atlantika polagoma pro-drajö proti vzhodu hladne polarne zračne mase, ki jih nekoliko zadržuje v njihovem napredovanju ruski anticiklon. Slednji še vedno obsega srednji* in vzhodni del kontinenta, v višino pa je zrastel v stratosferno območje. Zaradi tega je lepo vreme v Sloveniji prehodnega značaja.
VREMENSKA NAPOVED za torek 13. septembra:
Zjutraj' po kotlinah megla, pozneje sončno z naraščajočo oblačnostjo v popoldanskih urah. Temperatura do 280 c. Prevladovali bodo jugozapadni vetrovi.
Opozarjamo vse kandidate, ki se želijo prijaviti za sodelovanje na II. jugoslovanskem glasbenem tekmovanju, da izpolnijo pismeno pristopnico in jo s priloženima dvema fotografijama novejšega datuma pošljejo direktno Sekretariatu organizacijskega odbora II. jugoslovanskega glasbenega tekmovanja v Ljubljani, Ministrstvo za prosveto. Pristopnice je treba poslati najpozneje do vključno 20. septembra. Obrazce dobite pri ministrstvu za prosvete, društvih reproduktivnih glasbenih umetnikov in vseh večjih glasbenih ustanovah ljudskih republik, kakor tudi direktno pri Sekretariatu organizacijskega odbora II. jugoslovanskega tekmovanja v Ljubljani, Ministrstvo za prosveto.	3736-1
POZIV ZA PREDLOŽITEV GOTOVINSKEGA PLANA ZA IV. TROMESEČJE 1949.
Vse obvezne imetnike tekočih računov pozivamo, da predložijo predloge gotovinskega plana za IV. tromesečje 1949 na dosedanji način od 12. do 16. septembra, in sicer v roku, ki ga je določilo vsakemu obvezniku kreditno podjetje na obrazcu Kp-1 in Kp^2.
Zoper obvezne predlagatelje predlogov gotovinskega plana, ki ne bi predložili predloga gotovinskega plana v določenem
»•oku. in» uveden pusiopcK po čl. 12 Uredbe o planski uporabi gotovine v gospodarstvu. — Karotin» danka bL.11J. centrala za LRS.	3699-1
ŠOLSTVO
RAZPIS
Ministrstvo za kmetijstvo LRS razpisuje vpis v dveletno Vinarsko-sadjarsko šolo v Svečini p. Zg. Kungota pri Mariboru. Šola prične s poukom 20. septembra in je namenjena vzgoji mladincev za kvalificira« delavce vinarje in sadjarje za socialistična kmetijska gospodarstva. (Sprejemajo se mladinci in mladinko z dovršeno osnovno šolo, ki so telesno in duševno zdravi. Mladinci, ki se nameravajo «pisati v to šolo, naj takoj pošljejo prošnje na upravo Vinarsko sadjarske šole v Svečini s prilogami: zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju, vprašalno polo za sprejem mladinca v vzgojno ustanovo, točno izpolnjeno in potrjeno od pristojnih oblasti.
Šola ima lepo urejen internat za mladince in mladinke. Vzdrževalnima je brezplačna,
3747-1	Ministrstvo za kmetijstvo.
AKADEMIJA UPODABLJAJOČIH UMETNOSTI V LJUBLJANI
Obveščamo, da bo prijavljanje kandidatov za sprejemni izpit za pripravljalni letnik od 3. do vključno S. okto. bra. Kandidati morajo vložiti prošnjo na posebni tiskovini, ki jo dobe v tuj, ništvu. Obenem s prošnjo je treba predložiti nekaj lastnih del, v dokaz osnovne strokovne usposobljenosti in nadarjenosti, na podlagi katerih bodo pripuščeni k izpitu. V poštev prihaja, jo predvsem risbe človeške glave in telesa po naravi za slikarje, za kiparje isto modelirano v glini ali drugem materialu. Kandidati morajo imeti do. vršeno srednjo šolo ali tej odgovarjajočo strokovno šolo. Imena kandidatov pripuščenih k sprejemnemu izpitu za pripravljalni letnik, bodo objavljena na razglasni deski 9. oktobra.
Sprejemni izpiti bodo od 10. do vključno 14. oktobra, vsak dan od S. do 12. in od 14. do 17. Opozarjamo kandidate, da prinesejo s seboj vse potrebno orodje za delo. Slikarji rišejo glavo po naravi, kiparji pa modelirajo glavo po naravi in izvedejo re. lief po mavčnem odlitku. Rezultat izpita bo objavljen 15. oktobra. Vpisovanje za vse ostale letnike bo od 3. do vključno 8. oktobra.
Računati je. da bodo odprte tudi naslednje specialne šole:
za slikarstvo (prof. Stupica Gabrijel) ; za monumentalno slikarstvo (prof. G. A. Kos); za fresko (prof. Slavko Pengov); za grafiko (prof. Jakac Božidar); za kiparstvo (mojster prof. Boris Kalin); za kiparstvo (prof. Frančišek Smerdu).
Pravico vpisa v specialno šolo imajo absolventi splošnih oddelkov akademij upodabljajočih umetnosti, če jih sprejme akademski svet.. Kandidati naj do 8. oktobra predlože svoja naj. boljša dela in dokumente.
Redni pouk se začne na višjih letnikih 10. oktobra, v pripravljalnem letniku 17. oktobra. Pričetek pouka v specialnih šolah bomo javili pozneje.
REKTORAT
Akademije upodabljajočih umetnosti
AKADEMIJA ZA IGRALSKO UMETNOST V LJUBLJANI .
Preskrba
OBJAVA
Obveščamo vsa podjetja ln ustanovo,
ki prejemajo živilske nakaznice pri RLO I, da se vrši obvezen sestanek zastopnikov podjetij — ustanov (upravnikov — personalnih referentov) in sindikatov (predsednik ali tajnik) v sejni dvorani n a magistratu in sicer 13. septembra ob 16., za podjetja z registrsko št. od 1 do 65, ob 18. od št. 66 do 130. Dne 14. septembra ob 16. za podjetja z registrsko št. od 131 do 195, ob 18. pa za št. od 196 do 250. — Poverjeništvo za TP RLO L
TOVARNA SADNIH SOKOV IN MARMELADE. CELJE nudi Industrijskim kolektivom LRS prvovrsten jabolčnik po maloprodajni ceni 12 din za liter, s 16% rabatom pri vsaki količini. Kupec mora imeti sode in odpremo izvršiti z lastnimi vozili Naročila sprejemamo pismeno, brzojavno in. telefonsko, številka telefona Celje 359! Brzojavni naslov: Tovarna sokov. Celje. Oskrbite člane kolektiva s ceneno in dobro pijačo.
Umrli so a
Sporočamo, da nam je umrla naša ljubljena mama, stara mama in sestra Marija Zalaznik roj. Krajnik. Pogreb pokojnice bo v torek ob 8. iz hiše žalosti. Glinca 18, na farno pokopali, šče v št. Vidu. žalujoče družine: Seliškar, Zalaznik, Porenta, Fila, Unk, Volhar in ostalo sorodstvo. 3745-1
Zapustil naju je najin predobri mož in oče ing. Stanko Subic. Prepeljali ga bomo v torek 13. septembra ob 14 iz kapelice sv. Nikolaja na postajo Ljubljano, odkoder ga bomo spremili v Škofjo Loko. kjer bo pogreb ob 17. — Ljubljana, 12. septembra 1949. — žalujoča žena Tončka in hči Andreana.
Med izvajanjem najtežjih nalog v borbi za plan nas je zapustil ing. Stanko Subic kot vztrajen borec za uresničenje Titove petletke. — Komite KP pri Dž, Ljubljana.
Sredi del je omahnil naš tovariš ing. Stanko Subic, načelnik biroja za pospeševanje proizvodnje, predsednik odbora za proslavo lOOletnice. odličen svetovalec v vseh tehničnih vprašanjih. — Njegovo delo bomo nadaljevali 1 — Direkcija za železnice, Ljubljana. Sindikalna podružnica pri Dž, Ljubljana. Odbor za proslavo 100-let-niee pri Dž. Djubljana.
Naznanjamo žalostno vest, da na* je zapustil naš dobri mož, brat in stric Franc Soklič, ključavničar v Kranju. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 14. septembra popoldne ob 17 na pokopališče v Kranju. Kranj, 12. septembra 1949. žalujoči ostali. 3749-1
V žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem smrt naše ljube mame in najboljše matere svojih otrok, tov. Marije Majcen, profesorjeve žene. Pogreb bo v sredo 14. septembra ob 5. uri iz Kapele sv. Andreja na pokopališče. Prosimo tihega sožalja. Davorin Majcen, prof. v p., mož, Tatjana, vdova Moškon, dr. Ivo, Dušan, podpolkovnik JA, otroci; vnuki, vnukinjo in ostalo sorodstvo.	3750-1
Zahvale
Zahvaljujemo se vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega nadvse ljubega, nikdar pozabljenega sina. brata, strica, svaka Slavka Turnška. Fosebno se zahvaljujemo dr. Valentinu Martin, pogrebcem, fantom, dekletom in ostalim, ki so ga obsuli s cvetjem in venci. Globoko žalujoči oče Viktor, mama Alojzija, brata: Zdravko. Jože, sestre: Mihela, Angela, Vika, Brana Silva in Draga.	3743-1
V zimskem semestru 1949-50 se bo vršil pouk na treh oddelkih: za dramsko igro, za režijo in za dramaturgijo. Splošni pogoji za sprejem so isti kot doslej: najnižja starost 17 let; nadarjenost za gledališki poklic; neoporečno zdravstveno stanje, zlasti v govorilnih in dihalnih organih; popolna srednješolska izobrazba, zlasti za kandidate režije in dramaturgije. Vsa podrobna pojasnila dobe interesenti ustno ali pismeno v tajništvu. Gajeva 10, med uradnimi urami. Prijave za sprejemni izpit na uradnem formularju. ki ga dvignejo istotam, naj kandidati oddajo najkasneje do 15. septembra. Potrebne priloge: rojstni list in zadnje šolsko spričevalo (lahko v overovljenem prepisu), karakteristika mladinske ali sindikalne organizacije, potrdilo o volilni pravici (za stare nad 18 let), kratek življenjepis. Sprejemni izpit za dramsko i&ro: avdicija v obliki nastopa (5 do 6 točk): recitacija poezije in proze, odlomki iz odrskih tekstov — vse po svobodni izbiri; za režijo: režijska knjiga ali režijska analiza poljubnega odrskega teksta, ki jo odda kandidat obenem s prijavo; ustni izpit: zagovor režijske knjige odnosno režijske analize; smiselna recitacija proznega ali verznega teksta; za dramaturgijo : dramaturška analiza (ali vsaj podrobna ocena in razčlemba) poljubnega odrskega teksta, to predloži kandidat obenem s prijavo ; ustni izpit: zagovor pismene naloge; smiselna recitacija proznega ali verznega teksta.
Sprejemni izpiti se bodo vršili v času od 21. do 24. septembra po razporedu. ki bo dva dni prej objavljen na razglasni deski. Vpisovanje sprejetih kandidatov bo od 26. do 30. septembra.
Pri sprejemu na oddelek za režijo imajo prednost kandidati, ki so po možnosti opravili že nekaj semestrov visokošolskega študija katere koli sorodne stroke.
Za stare slušatelje bo vpisovanje od 1. do 5. oktobra; pogoj: opravljeni vsi predpisani izpiti in kolokviji (izpitni termin za zamudnike je od 20. do 30. septembra). S 5. oktobrom se vpisovanje brezpogojno zaključi. — Rektorat.	3730-1
•
Upravitcljstvo šole za učence v gospodarstvu trgovske stroke v Domžalah sporoča, da se prične redni pouk 15. septembra. Navodila za vpisovanje, popravne in razredne izpito na oglasni deski v veži gimnazijo.	2275-n
KMETIJSKA ZADRUGA z o. J. Dol. Logatec ima naprodaj izmerjainik
diferencial za avto. kateri je pri zadrugi na ogled.	17519-5
ZAMENJAM stanovanje na Jesenicah za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod takoj ali pozneje na oglasni oddelek.	17524-10
ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju zamenjam za enakega kjerkoli v Sloveniji. Kočevar, Kranj Labore štev. 26.	17496-10
DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju zamenjam za enakega v Ljubljani. Naslov v podružnici SP Krani
17516-10
DNE 5. septembra sem našel žensko črno kolo znamke Prior. tov. štev. 533641, evidenčna št. Ii935. Naslov v ogl. oddelku.	17532-14
IZGUBIL SEM listnico 2 dokumenti dne 11. sept. pri popoldanskem vlaku na Otočah. Poštenega najditelja prosim. naj mi vrne listnico z dokumenti. denar naj obdrži. Naslov v listnici.	17534-14
V	NEDELJO zvečer sem izgubila uri-
co, žensko zapestno, kroni. Pošten najditelj naj jo odda prot: nagradi v ogl. odd.	17535-14
DNE 10. septembra zvečer sem izgubila v Domu JA, ali od tam do Trstenjakove 2. listnico z dokumenti in 1800 din. Poštenega najditelja prosim, naj vrne proti nagradi na naslov v legitimaciji.	17523-14
V	NOČI 2. septembra sem potovala na progi Zagreb, Split s tovarišico iz Hercegnovega. Navedena ima sestro
v	Škofji Loki. katero prosim za na-
slov. Dekleva Božena. Domžale — Šolska 16	17531-14
NAJDITELJA režijske letne vozne karte, izgubljene S. septembra v Celju, po Mariborski cesti do postaje, na ime Bužan Radko, Celje, Trnovlje 92 prosim, naj isto vrne na gornji naslov.	I75IS-14
AVTOMOBILSKO DVIGALO in ključ za montiranje koles sem izgubil 9. septembra od Most do Dobrave. Poštenega najditelja prosim, da odda proti nagradi Kemični tovarni. Moste.	17508-14
DNE S. septembra sta bila izgubljena na vožnji Ljubljana—Maribor dva nova avto plašča znamke šava. št. 1692 in 1713. Najditelj se naproša, da jih vrne proti nagradi prometnemu oddelku TAM. Maribor	17511-14
IZGUBLJENA je bila svetlomodra otroška jopica, pri nedeljski m.* ■ lu
vi	v cirkusu ob 6 Vrniti prosim ogb
oddelku.	17517-14
Bggg j Jacques Roumain | ■a——
„	Vladarji rose
Iztegne roke proti nebu; obraz so ji spačile solze in velika bol, ramena ji drhte od čarodejnih besed in prijateljice jo podpirajo in pogovarjajo: «Pogum, Delira, pogum, dragah;, toda ona jih ne čuje, ne čuje Aristomena, ki poje čedalje bolj enolično, čedalje hitreje; kajti končati mora skoro... santae Trinitatis. Per Christum Dominum nostrum. Amen, in že potegne iz globine plašča stekleničico; odmaši jo z zobmi; poškropi telo in Laurelien se že približa s pokrovom krste. «Ne, ne, zakriči Anaiza, in se otepa rok Clairemise. Toda Laurelien je že tu s pokrovom. »Pustite, da ga vidim poslednjikrat«, vpije Delira, a Laurelien že pribija pokrov in ob vsakem udarcu s kladivom se Delira strese, kakor da bi se pogrezali žeblji v kri njene daše. Končano je, da, končano je. Joachim, Dieuveille, Fleurimond in Laurelien vzdignejo krsto in sedaj šele zaženo jok in stok in glasovi vpijejo: »Na pomoč, o bog; ti zamorci odnašajo krsto, odnašajo svojega brata v zemljo, katero je tako neizmerno ljubil in je zares zanjo umrl.
Krsto nosijo počasi proti meji akacij in sprevod vaščanov se porniče za njimi, ženske jočejo, možje stopajo
Jamo so bili izkopali v senco bražiljke in dvojica grlic odieti s preplašenim drgetom kril ter se izgublja v opoldanski luči nad njivami.
—	Rahlo ga spustite, ukaže Laurelien.
Krsta zdrkne in že počiva na dnu luknje.
—	Ubožec, zastoka Anton. — Umrl je v cvetu mladosti in Manuel je bil dober črnec.
Laurelien in Fleurimond zgrabita za lopati. Zakotji; se kamen in zaropoče na krsti. Zemlja se usipa v jamo> Krsta izginja. Raziegne se zadušeno ihtenje in zamolklo udarjanje od suše otrdelih grud. Jama se polni.
Neka žena zaječi:
—	Moj bog, prosimo te moči in poguma, tolažbe in
vdanosti.
»Manuel pač ni bil pristaš vdaijgggs, si misli Laurelien. »Križanje, poklekovanje in klicanje dobrega boga je* bilo po njegovem od muh. Zamorec da je ustvarjen za odpor. Zdaj pa si, vodja, mrtev in pokopan. Aii ^tVojih besed ne pozabimo; in če nas bo kedaj na poti tega trdega življenja skušala utrujenost z vprašanji »početnu nein?« in »se mar izplača?«, začujemo tvoj glas in se nam vrne pogum.«
Laurelien si obriže z roko pot, ki mu pokriva lice; z obema rokama se nasloni lopati na ročaj; jama je zvrhano polna.
—	Tako, končano je! vzklikne Anton. — Mir tebi, brat Mannel, na vekov veke!
—	Na veke! odgovorč drugi.
Krog vaščanov se prekine; vračajo se v hišo, da se poslove od Delire in I.jubega in tyo so hodili po žgočem
soncu, so se užejali; morda dobe kako stvarco, še zadnjo čašico žganja na zob; kajne, sosed, da bi to nikakor ne škodovalo?
Sam Laurelien je ostal. On nalaga gomilo na grob in jo oblaga z velikim kamenjem. Kadar bo dovolj denarja pri hiši, zgradi iz opeke rakev z nišo za sveče, ki jih bodo prižigali pokojniku v spomin in na cementno ploščo vreže Anton — kajti on to zna — z nerodnimi črkami napis:
Tukaj počiva Manuel Jan-Jožel.
XIV.
Se tisti večer, po pogrebu, je odšla Delira na obisk k Larivoiru.
Potrkala je na vrata.
Ležal je že.
—	Jaz sem, jaz, Delira.
Larivoire je s-mo luč prižgal in ji je odprl.
—	Pozdravljena, soseda! Prosim, kar naprej.
Delira je sedla. PopravUa je okoli sebe gube svoje žalne obleke. Spregovori resno' In kar naravnost:
—	Čakal si me, Larivoire.
—	Čakal sem te.
Nato sta obmolknila.
—	Gervilen, pravi Larivoire, ne da bi jo pogledal.
—	Vem, odgovori Delira. — A tega nihče ne izve. Reči bočem: Hilarion in oblasti.
—.Sam ni maral?
—	Ne. Ne, mi je dejal in se branil tega v smrtnem boju; »treba je rešiti vodo« je ponavljal. Držal me je za roko.
Larivoire naravna stenj v svetilki.
—	Prišel je bil semkaj prav na večer nesreče. Stal ;e sredi mojih sosedov pod uto. Govoril ie; gledal sem r in poslušal. Poznam ljudi. .Bil je dober črnec.
—	Mrtev je, reče Delira.
—	Doletela te je strašna tuga, draga soseda.
—	Bol je velika, de Delira.
Larivoire se popraska po bradi in povleče kocine
—	Ti je zaupal kako naročilo?
—	Da, in zato sem prišla. Pojdi po svoje ljudi, Larivoire.
—	Pozno je, meni Larivoire
Moje besede so potrebne noči Pojdi po svoje ijudi. Larivoire.
Larivoire vstane in napravi nekaj neodločnih korakov po sobi.
Te Je pokojni Manuel naprosil, da jim spregovoriš?
Da, on sam, pa tudi jaz to hočem; imam razloge
Larivoire prime za klobuk.
Voljo mrtvih je treba spoštovati.
Odprl Je vrata:
Dolgo me ne smeš pričakovati. Najprej gre.,: do sina Similiena. On obvesti ene, jaz druge. Ce bi iuč zame-žala, dvigni stenj. Svetilka ni slaba, a »plin«, ki ga prodaja Florentine, ni nič vreden.
Delira je ostala sama, glava se ji je povesila na prsi in sklenila je roke. Plamen je plapolal, po sobi so plesale sence. Zamežala je. »Izčrpana sem, stara Delira je izčrpana; nič več ne more, prijatelji.'«
tiho.

Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5/11. — Telefon uredništva ln uprave štev;
srn?
'on uprave za ljubljanske naročnike štev. 38-23, — Tiskarna nSlovenskega poročevalca«. — Odgovorni