© Slavistična revija (http://www.srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. UDK 811.163.6'28 Irena Orel, Vera Smole Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani IZRAŽANJE PROSTORSKIH RAZMERIJ Z VPRAŠALNIMI PRISLOVNIMI ZAIMKI V KNJIŽNIH IN NEKNJIŽNIH ZVRSTEH SLOVENSKEGA JEZIKA V prispevku bo s strukturnega in pomenskega vidika raziskano vprašanje, kako se v govorjenem jeziku glede na tradicionalni tridelni knjižni poenostavlja sestav vprašalnih prislov-nozaimensko izraženih prostorskih razmerij in se preko oblikovnega izgublja tudi pomensko razlikovanje med statično umeščenostjo (kje) ter perlativnostjo/potjo in razmeščenostjo (kod), tudi z ablativno in adlativno sestavino (od/do kod), ohranja pa se za dinamično usmerjenost k cilju (kam). Narečne oblike za kje, kod, od kod in kam po gradivu za Slovenski lingvistični atlas bodo prikazane na zbirni jezikovni karti (z legendo in komentarjem), govorjene pa preverjene v anketi in korpusih. Ključne besede: slovenski knjižni jezik, govorjeni jezik, oblikoslovje, prostorski prislov-ni zaimki, Slovenski lingvistični atlas, jezikovne karte The article from structural and semantic perspectives examines the question of how the system of spatial relationships expressed with interrogative pronominal adverbs became simplified in spatial varieties of spoken language vis-a-vis standard language. Keywords: spatial pronominal adverbs, spoken Slovene language, standard Slovene language, Slovene Linguistic Atlas, linguistic maps 1 Uvod 1.1 Izrazna in pomenska struktura vprašalnozaimensko izraženih prostorskih razmerij 1.1.1 Prostorske okoliščine se v knjižnem jeziku izražajo z različnimi stavčnimi, prislovnimi, (predložno)sklonskimi in predponskimi skladenjskimi, oblikoslovnimi in besedotvornimi sredstvi, ki povedje natančneje določajo »po značilnem vprašal-nem prislovnem zaimku« glede na tri prostorske skupine (Toporišič 2000: 407) oz. vrste (Toporišič 2000: 406): mestovno (kje), ciljnostno (kam) ter poti in razmeščenosti (kod). 1.1.2 Prostor v jeziku z vidika modeliranja sistema semantičnih kategorij po Pi-PErju (1983: 90-95) izpostavlja model univerzuma, predstavljen v jezikovnem uni-verzumu, in model jezikovnega univerzuma, predstavljen v jezikoslovni literaturi. Človek kot del univerzuma razločuje v jeziku konkretnost oz. statičnost ter akcijo oz. dinamičnost, osnovno nasprotje v sistemih prostorskih pomenov pa tvori notranji (intralokalizacija) in zunanji prostor (ekstralokalizacija). Analogna dihotomija je v kategoriji premikanja izhodiščna in končna točka kot agens in paciens (od tega, kar je bilo, k temu, kar bo). Piper zaimenske besede pojmuje kot besede s pomenom, ki je med slovničnim in leksikalnim (1983: 47). Z njimi se izraža apelativna/konativna funkcija (usmerjena k naslovniku) (prav tam: 61-62). Vprašalni zaimki se v strokovni literaturi uvrščajo med primarne (Majtinskaja 1969 v Piper 1983: 24) ali sekundarne zaimke (Vol'f 1974: 18 v Piper 1983: 24). Piper jih uvršča v podskupino nedoločnih zaimkov, ker sprašujejo po neznani predmetnosti (1983: 38) in so z njimi semantično* in morfemskostrukturno povezljivi, tj. so z njimi identični oz. so nedoločni iz njih izpeljani, meja med vprašanjem in nedoločno trditvijo ni ostra, saj ima značaj »blagega vprašanja« (prav tam: 40). Nedoločni zaimki so besede subjektivne deiktič-nosti, ki se po Benvenistu nanaša na različne oblike prisotnosti govorca v izjavi (prav tam: 59). Piper (2001: 21-22) loči tri obvezne prvine situacije, izražene s pomenom lokalizacije, in tri primarne prvine vsakega takega pomena: (1) objekt lokalizacije, (2) lokalizator kot sredstvo lokalizacije, (3) konkretizator razmerja med njima, t. i. orientir ( Pismo (1) je v (3) škatli (2)). 1.1.3 Prostorski kategorialni pomen mestovnosti (lokativnosti) kot točka, statični prostor' {kje), opisno izražen v slovnici in slovarjih kot mesto, kraj, v/na katerem se dejanje dogaja, določa sestavina +lokativnost. Ciljnost (smer/usmerjenost) kot dinamični prostor (kam) izraža cilj, »kraj, h kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže« (SSKJ) in jo določata sestavini +direktivnost, +adlativnost. Vrsta dinamičnega in statičnega prostora, ki ima najkompleksnejši pomenski sestav, je izražena z vprašalnim zaimkom kod in opredeljena kot »območje ali pot, po katerih se odvija dejanje ali je kaj nameščeno« (Toporišič 2000: 407), tj. smer gibanja po prostoru brez določitve izhodišča in cilja, t. i. linija usmerjenega premikanja (perlativnost),2 oz. razmeščenost po prostoru z izključujočima se sestavinama +/-perlativnost, -/+razmeščenost, v zvezi s predlogoma od in do {kod) izraža premikanje iz izhodiščne točke (+direktivnost, +ablativnost) oz. usmerjenost k ciljni točki (+direktivnost, +adlativnost) ali pa (+raz-meščenost). Celoten spekter sestavin je prikazan v preglednici: lokativnost (umeščenost) direktivnost (usmerjenost) perlativnost3 (linija usmer. premikanja)/ razmeščenost ablativnost (oddaljevanje od izhodišča premikanja) adlativnost (približevanje ciljni točki) kje (mestovnost) + - - - - kod (gibanje/ razmeščenost po prostoru) - - + - - 1 Prim. Piper (2001: 69) in Kgrdič (2003: 116). 2 Prim. Piper (2001: 71), ki perlativnost izrazi z besedno zvezo »linija usmerenog kretanja«. 3 SSKJ pri kod upošteva oba pomena, le da »vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja«, označi kot zastareli podpomen, pomen »dogajanje dejanja na nedoločenem ali poljubnem kraju« pa s pešajočo rabo, SSKJ 2 pa kot starinsko. od/s kod (premikanje iz izhodiščne točke) - - +/- + - do kod (usmerjenost k ciljni točki) - - +/- - + kam (ciljnost) - + - - + Preglednica 1: Pomenske sestavine prostorskih vprašalnih prislovnih zaimkov. 1.2 Izbor prostorskih prislovnih zaimkov glede na namen raziskave Opažanja, da se je nabor vprašalnih in kazalnih prislovnih zaimkov v rabi sodobnih govorcev in tudi piscev izrazito skrčil in da se v govorjenem pa tudi knjižnem jeziku njihov prvotni trivrstni sestav le delno ohranja, so spodbudila raziskavo dejanske rabe tovrstnih prislovnih zaimkov v različnih družbenostnih zvrsteh slovenskega jezika v sodobnih govorjenih in pisnih virih. Prostor bo v prispevku prikazan dvoplastno: v zaimenskih prostorskih jezikovnih sredstvih kot predmetu obravnave in njihovi zemljepisni razširjenosti v slovenskem jezikovnem prostoru. Prostorski vprašalni prislovni zaimki^ (= PVPZ) kje, kod, od/s kod in kam bodo obravnavani po gradivu za Slovenski lingvistični atlas (= SLA) z geolingvistično metodo: narejena in komentirana bo zbirna karta z legendo. Kot dodatni gradivski viri bodo upoštevani narečni slovarji, korpus Gigafida, korpus govorjene slovenščine GOS, vpogled v aktualno govorjeno in pisno rabo PVPZ pri mlajši generaciji pa bo omogočila anketa, izvedena spomladi 2014 med študenti slovenistike. Na podlagi analize podatkov iz gradiva bodo opisani modeli in ugotovljene zemljepisno določene smernice poenostavljanja trodelne strukture izražanja prostorskih razmerij s PVPZ v govorjeni rabi in posledično v knjižnem jeziku.5 Uvodoma bo prikazano tudi diahrono stanje po etimoloških, starejših slovarskih, slovničnih in redkih drugih virih. 2.1 Izvor, oblike in pomen vprašalnih zaimkov kje, kam, kod 2.1.1 Po podatkih iz etimoloških slovarjev (Kopečny 1980, Bezlaj 1982, Snoj 2003, Matasovic 2008) in zgodovinskojezikovnih obravnav se izvorno pogojena troj- ^ Poimenovanje prislovni zaimki kot podsestav zaimkov in ne zaimenski prislovi, kar prevladuje v strokovni literaturi, je v tem prispevku izbrano zaradi zgodovinske povezave z zaimki, ki imajo iste korenske morfeme. Toporišič (1992: 355) jih obravnava pod obema gesloma. 5 V tem prispevku se bomo omejili na raziskavo rabe vprašalnih zaimkov. Za celostni prikaz posploševanja bo potrebno raziskati še rabo komplementarnih kazalnih prislovnih zaimkov (tu, tam, ondi; sem, tja; tod, ondod), pri katerih se že tudi v knjižni rabi opušča tristopenjski sestav glede na oddaljenost, v neknjižni pa ponekod tudi oblika za usmerjenost k cilju {tja ^ tam), kar bo predmet drugega prispevka. nost PVPZ izraža v vseh slovanskih jezikih, obenem pa se izkazuje posploševanje ene od oblik in pridobivanje njene večpomenskosti/večfunkcijskosti. 2.1.2 Bajec pri obravnavi izvora, besedotvorne zgradbe, funkcij, starejših in narečnih pojavitev prislovov poudarja, da so prostorski zaimenski prislovi tvorjeni iz zai-menskih osnov kh-, th-, on-, ov-, sb- (1954: 200). Osnova *kt-, ki nastopa v okamne-lih sklonih, je produktivna pri vprašalnih (in iz njih izpeljanih nedoločnih in oziralnih) zaimkih: kh-de, ka-mo, kgdu, kgde (sufiksa -de, -mo prišteva med členke). 2.1.3 Bohorič v slovnici med prostorskimi prislovi glede na pomen ali okoliščine razlikuje 5 tipov prislovov glede na izražena prostorska razmerja lokalizacije na, k, proti, po mestu, iz mesta: a) »in loco«, tj. namestni, z vprašalnim kje, vbi, b) »ad locum« ali kmestni z vprašalnim kam, qvo, c) »versus locum« ali protimestni z vprašalnim kam vel kamoj, qvorfum, č) »de loco« ali izmestni z od kod, unde in d) »per locum« ali pomestni z ako kej kod. Ti qva (Bohorič 1584; 1987: 154-55; 178-79). Ločuje med kam za usmerjenost k mestu (npr. lefem, tjakaj, nuter, vunkaj) in kam z dvojnico kamoj za usmerjenost proti mestu {nutrekaj, nasaj, ritenfki, dolum/doli, nalevu ali na levo fträn).^ 2.2.1.1 Mestovni slovenski kje iz psl. *ktde poleg *ktde in *ktdy, ktda v pomenu »ubi, quo loco« in »irgend, irgendwo« (Bezlaj 1982: 34-35), izhodišče za različne slovanske oblike, ustreza ide. tvorbi *k»u-d^e, sestavljeni iz *k»u 'kje' (Snoj 2003: 273), ki lahko že sama izraža mestovni pomen (Kopečny 1980: 378-81), razširjeni s členico -d^e. Kopečny iz prvotne oblike *ktde navaja tudi narečno slovensko kde, po zvenečnostni asimilaciji gde (1980: 378). V slovenščini so izkazane iz *ktde skrajšane oblike druge vrste,' ki jo ima le še narečna poljska oblika -kie(j) v sestavljenih oblikah {nikie(j))-. kje, narečno ke, ge, obliko ge, ki je mlada sprememba zaradi prilikovanja po zvenečnosti, izvaja iz -gd- > -g-/-d-, kot v češčini narečno ktery > kery, v sh. narečjih pa jo razlaga iz oblike po metatezi dge > ge (Kopečnt 1980: 379, 381, op. 1). Omenja tudi, da se je po drugi poti spremenilo slovensko narečno ke > kej >čej. Oblike kjeko, kjekaj, kjekam imajo v osnovi nedoločni kde- (Kopečnt 1980: 379). Opozarja, da se oblika lahko v različnih slovanskih jezikih (narečno, starejše) uporablja tudi za pomen kam in od kod, lužiško in slovensko ima tudi oziralni pomen (1980: 379). Po Bezlaju je prvotna oblika *ktde dala regularno gde, ki se ohranja v štajerskih govorih: gde, gde poleg kde, kjer k- razlaga kot grafično analogijo po vprašalnicah kaj, kako.^ Zaradi težnje po ohranitvi k- se od 16. stol. pojavljajo oblike ke, ky, ki (npr. narečno belokranjsko ke, rezijansko koe, zapisano che, gorenjsko če, notranjsko ki, kraško či (Bezlaj 1982: 34)), razširjeno s členico -j tudi kei (Trubar, Krelj, Kastelec), kej, khej (17. stol.), 6 v starejšem knjižnem jeziku se oblike PVPZ uporabljajo tudi za druge vrste prislovov, ne le za poljubnostne in nedoločne, ampak dvojnično tudi za oziralne prislove: v 16. stol. kje 'kjer' v 5 besedilih (v netipično Trubarjevih: Postili (1558) in Hišni postili (1595), pri Juričiču (1578) in Dalmatinu (1578, 1584) (Besedje 2011: 181)) poleg gde, gdi, gdir (le Hišna Postila (1595) (Besedje 2011: 115), kjer le pri Krelju (1567) (Besedje 2011: 182)); kod poleg kodar/koder le od l. 1577 dalje (Besedje 2011: 185). ' Skrajšane oblike prve vrste so izkazane v narečjih različnih slovanskih jezikov (de, dzie, dze itd.). " Bajec iz *ktde izvaja oblike kje, kde, kder (Caf), kdekde 'tu in tam' (Raič), gde, geto 'kde to' (prekmursko) (1954: 200). pa vprašalnice kod, od kod in od kei 'od kje', Kopitar in Vodnik imajo vse tri: kod, od/ do kod, Dajnko kodi, odkod, Küzmiö pa odkud/otkut (Orel 2001: 44), slovar iztočnic za '(od)kod' nima, edino oziralni kod pri Košiču (1848) (Novak 2006: 184). Pleter-šnikov slovar ima za kod še glasovno varianto ked in oblike z dodanimi obrazili oz. deiktično členico -j\ koda (Krelj), kodaj (Kastelec), kodi in kodik (vzhodnoštajersko),'^ samo dokod; poleg odkod še odkodaj (Kastelec), kec (= odkod, Miklošič (iz ked-ci)). Drugače obliko odkec izvaja Ramovš: *ot-ked-si (Ramovš 1935: 192). 3 Vprašalni prostorski prislovni zaimki v slovenskih narečjih po gradivu za Slovenski lingvistični atlas Sistemski protipol knjižnemu jeziku s predpisano normo so narečni krajevni govori s svojo notranjo normo, ki se oblikuje po načelu (ne)sprejemljivosti jezikovnih prvin v kontinuiranem časovnem razvoju na zamejenem zemljepisnem območju. Osnove teh sistemov na glasoslovno-naglasni, leksično-besedotvorni in oblikoslovni ravni so z namenom geolingvističnega prikaza v obliki nacionalnega lingvističnega atlasa, tj. SLA, povečini zbrane, gradivo pa hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.'^ Kljub načrtnemu zbiranju je gradivo zaradi različnih vzrokov v posameznih raziskovalnih točkah nepopolno (na karti označeno s križem)'^ ali še nezapisano (številka kraja je podčrtana), še vedno pa dovolj povedno,'^ da kartirano pokaže na (nekdanja?) žarišča in tipe inovacij, ki se iz narečne zvrsti lahko preko vmesnih govorjenih različic širijo tudi v knjižno zvrst, pri čemer pa ni izključena obratna smer vpliva, kakor tudi ne možen nastanek inovacij v nesistemskih govorjenih različicah, tj. pokrajinskopogovornih, v katerih je jezikovno »dogajanje« zaradi raznolikih zunajjezikovnih vplivov najbolj razgibano (prim, ugotovitve iz ankete in korpusov). 3.1 Na osnovi odgovorov na vprašanja 594 kje, 595 kod, od kod^^ in 596 kam iz Vprašalnice za SLA smo lahko preko prevzema oblike, vloge in pomena enega vpra-šalnega zaimka namesto drugega/drugih v nekaterih krajevnih govorih ugotavljali poenostavljanje sestava vprašalnih prislovnozaimensko izraženih prostorskih razmerij in jih zaradi boljše preglednosti prikazali na zbirni jezikovni karti. Čeprav so mestoma areali določenega tipa posplošitve že izoblikovani, smo se zaradi mnogih razpršenih in sistemsko različnih posplošitev odločili za znakovno in ne morda za kombinirano znakovno-izoglosno-napisno tehniko kartiranja. Sistem znakov, razviden iz legende na karti, je izbran po dveh načelih: stopnja zapolnitve znaka s črnino predstavlja sto- Obliko kgdik/kkdik kot edino vprašalnico (zaimek ki pri njem nima prostorskega pomena) navaja tudi Rajh (2010: 95). O zgodovini nastajanja atlasa, ureditvi gradiva, vprašalnici, mreži raziskovalnih točk glej več v Benedik 1999 in na internetnem naslovu http://sla.zrc-sazu.si/, kjer je dostopen tudi 1. zvezek SLA v celoti. Ponekod je bilo iskano obliko moč najti pri odgovorih na druga vprašanja; v teh primerih je na karti označena z zvezdico desno od številke kraja, ki je v legendi pojasnjena kot rekonstruirana narečna oblika. '' Zapisano in popolno v smislu podanih odgovorov na vsa tu kartirana vprašanja je bilo v 326 krajevnih govorih od 416, vključenih v mrežo raziskovalnih točk. " Žal ne tudi do kod. pnjo posplošitve določenega vprašalnega zaimka (najmanjša zapolnitev predstavlja delno posplošitev, tj. v obliki dvojnice namesto ene od prvotnih, npr. kod, kje za kod, polovična popolno posplošitev enega od zaimkov namesto drugega, npr. kje za kod, poln znak pa posplošitev enega od zaimkov namesto dveh drugih, npr. kje za kod in od/s kod)," oblika znaka pa predstavlja posplošujoči se vprašalni zaimek (štirikotnik kje, oval kod in »sonček« kam). Prazen krog imajo govori, ki so tridelni sistem izražanja prostorskih razmerij ohranili. 3.2 Legenda istočasno z razlago znakov na karti prikazuje tudi stopnjo in tip posplošitve oz. razširitev rabe in pomena določenega zaimka (oziroma njegove oblike),1' ki so možne prav pri vseh zaimkih {kje, kod, kam), vendar je najbolj prodorna oblika vprašalnega zaimka za mestovnost kje, najmanj pa za smernost kam.20 Posplošitev oblike enega od zaimkov tvori poseben tip - torej imamo tri tipe -, s sedmimi za kje, dvema za kod in tremi podtipi za kam glede na to, katerega od vprašalnih zaimkov kakšna oblika nadomešča. 3.2.1 PVPZ za mestovnost kje je edini, ki lahko poleg drugih nadomesti vprašalni zaimek za ciljnost kam (resda le v rezijanski T058 Osojani). Posplošitev kje za kod in od/s kod (ne pa za kam) je v narečnih govorih redka, zabeležena v štirih prostorsko oddaljenih govorih (koroški severnopohorski T050 Sv. Primož na Pohorju, primorski notranjski T150 Tatre, dolenjski T235 Lipsenj in štajerski zgornjesavinjski T313 Meliše), ki se jim pridružujejo še štiri točke z dvojničnimi oblikami za vse zaimke razen za kam (primorska briška T085 Kozana, rovtarska poljanska T179 Lučine, štajerski zgornjesavinjska T314 Dobrova in južnopohorska T358 Pivola). Zamenjava PVPZ kod s kje v predložnem zaimku od/s kod, ki izraža oddaljevanje od cilja, je zgoščena na jugozahodnem in južnem delu slovenskega govornega območja, tj. v primorskem istrskem narečju, v več točkah notranjskega, kraškega in briškega narečja ter tudi v treh belokranjskih točkah, dve pojavitvi pa sta razpršeni v dolenjski NS (dolenjska T230 Borovnica in kostelska T279 " Posplošitve ene oblike namesto vseh drugih nismo ugotovili. V skladu z naslovom in s tem namenom karte, tj. prikazati posplošitev določenih vprašalnih zaimkov oz. njihovih oblik na druge pomene in vloge, je bilo treba nujno zanemariti zelo raznoliko narečno glasovno-naglasno podobo, deloma celo besedotvorno (nekatere specifične prekmurske oblike), in jih upoštevajoč glasoslovne narečne razvoje izvesti na skupno glasovno izhodišče, ki se (spet z izjemo prekmurskih ked in kama(n)) večinoma prekrije s knjižno podobo. Nekaj narečnih glasoslovnih podob obravnavanih zaimkov v poenostavljenem zapisu je navedenih že pri obravnavi izvora oblik v predhodnem, nekaj pa pri obravnavi ankete v naslednjem razdelku. Vsak od obravnavanih zaimkov je predviden tudi za posamičen geolingvistični prikaz - v drugem prispevku ali v enem od zvezkov SLA. " V svoji prvotni vlogi je v krepkem tisku, v nadomestni pa v krepkem ležečem tisku, navedba npr. kje; kje, od/s kod; kam pomeni, da kje v nekem govoru poleg mestovnosti izraža tudi linijo usmerjenega premikanja (in razmeščenost) in tako nadomesti kod, navedba npr. kje; kod, kje, od/s kod; kam pa pomeni, da se kje pojavlja kot dvojnica kod. 20 Opažamo veliko razliko s sosednjim srbohrvaškim jezikom (poimenovanje je genetolingvistično), v katerem se po ugotovitvah S. Kordič (2004: 118-19) v govorjenem in pisnem jeziku (po korpusnih raziskavah) razširja raba vprašalnih zaimkov zlasti kuda in manj gd(j)e in izpodriva rabo vprašalnega zaimka za ciljnost kamo', avtorica hkrati opozarja, da proces ni nov, saj širjenje oblike kuda beležijo slovarji že od 17. stol. dalje, oblike gd(j)e pa celo od 16. stol., zato nasprotuje novejšim »cenzorskim prijemom« na Hrvaškem, ki se trudijo vzpostaviti prvotno razlikovanje. rožansko ööi. Snoj v današnji glasovni podobi kje j razlaga kot umetno vpeljan po obliki tja, ki se narečno glasi ke, in navaja starejše knjižne in narečne različice: za 16. stol. kej, gdi, ki, narečno ke, de, ki se je razvilo iz *ktde (2003: 273). 2.2.1.2 Zaimenska oblika kej nastopa od prve Trubarjeve knjige v 37 besedilih vseh avtorjev 16. stol., kot vprašalni zaimek pa v 33 (Besedje 2011: 178-79). Alasia da Sommaripa (1607) ima zahodno različico ki (doue.i. vbi. ki (F2b)), Svetokriški (Snoj 2006: 389) pa oblike kej, kje in kij, tudi ke (kazalka h 'kje', kjer ni zgleda). Pohlin in Vodnik v slovnici navajata le obliko kje, Kopitar kej in kje, Gutsman ima v slovnici (1777) le kje, v slovarju (1789) pa le kei, čei (Orel 2001: 44), vzhodnošta-jerski pridigar Šerf (1835) ima obliko kde, Dajnko v slovnici (1824) kde, prekmurski prevajalec Š. Ktizmič (1771) gde 'kje, kam', Slovar stare knjižne prekmurščine gde z dvojnico ge le pri Š. Ktizmiču (1754) (Novak 2006: 92). Pleteršnikov slovar (189495) vsebuje izrazno bogato narečno paleto prislovnih zaimkov, ki se med seboj tudi kombinirajo ali so tvorbena sestavina nedoločnih, oziralnih, poljubnostnih, nikalnih prislovov, veznikov itd., ki so jih upoštevali tudi omenjeni jezikoslovci. V njem se pojavljajo nekatere različice zaimka kje: vzhodnoslovensko gde/kde z navedbo Trubarjeve gdi 'kjer', kje nastopa tudi v zvezah z ostalimi vprašalnimi prislovi v pomenu nedoločnosti v besedilih 16. in 17. stol. {kje kdo/kjekdo 'kdo', kje kaj kaj 'nekaj', kje kam (prim. Besedje 2011: 181-82)). 2.2.2.1 Vprašalni in nedoločni zaimenski prislov kam, redko kamo, v II. Brižin-skem spomeniku kamo, v 16. stol. kam,"^ kamo (Krelj 1567) in kamoj (Bohorič 1584 in Megiser 1592, 1603) {Besedje 2011: 172-73) Bezlaj izvaja iz psl. *kamo »quo«, tvorjeno iz ka- in členice -mo, in navaja reference o izgubi te vprašalnice v slovanskih jezikih. Matasovič predvideva psl. obliki *kamun ali *kama, kar je najverjetneje oka-mneli tožilnik ednine (tožilnik cilja) osnove *kama- iz ide. *k*eh2-mo- (2008: 249). Bajec prekmursko obliko kama razlaga z analoškim -a po drugih prislovih, poleg te navaja še varianto kamoj s členkom -j (Megiser, belokranjsko) (Bajec 1954: 200). Kopecny (1980: 340) pri kamo s primarnim lativnim pomenom (gibanje k mestu) ne navaja slovenskih narečnih oblik. 2.2.2.2 V 16. stol. se kam pojavlja v 17 besedilih pri vseh avtorjih razen Tulščaku {Besedje 2011: 185). Alasia s kam izraža tako smer kot pot (doue ? i. quo. cam (F2b)). Pri Svetokriškem (1691-1707) je oblika kam vprašalna in oziralna 'kam, kamor' (Snoj 2006: 372). V slovnicah ni posebnosti, v besedilih ima Šerf narečno obliko kama, Ktizmič pa gde (Orel 2001: 44), v prekmurskem knjižnem jeziku kama z dvojnico kam (Sijarto, Agustič (1876) (Novak 2006: (171)). Pleteršnik navaja za kam še prekmursko različico kama in novoknjižno kamo, prevzeto po južnoslovanski prvotni obliki. 2.2.3.1 Glede izvora vprašalnega prislova kod »ubi, qua via, quo loco« Bezlaj ugotavlja, da je izpeljan iz zaimka *kt- (razložen pri kdo kot adverbialno okamnel ' Oblika kam se v 16. stol. pojavlja kot vprašalni prislov v 20 besedilih, v 18 kot nedoločni prostorski, v 9 kot oziralni in v 7 kot poljubnostni {Besedje 2011: 173). sklon *k (*ide. *k»i-s) (Bezlaj 1982: 27)) ter navaja različne razlage jezikoslovcev. KoPECNY (1980: 371-76) za vseslovanski zaimenski prislov iz oblik kgde (slovensko koder < kgde-že), kgdu, kqdy (slovensko narečno kodi), kgda (slovensko koda in ko-daj) podaja slovensko obliko kod, sh. kud in kašubsko kgd (kgdka, kqdkq) (prav tam: 371), skrajšano iz katerekoli od navedenih oblik.10 Omenja, da so pri tem prislovu izkazani vsi trije pomeni in lahko zamenjuje tudi kje in kam, za 'kam' ne v zahodno-slovanskih jezikih in slovenščini, za 'kje' je razširjen v poljščini, makedonščini in bolgarščini (prav tam: 373-74). Snoj ima psl. oblike *kQdy, *koda, *kQde, *kQde, ki vsebujejo ide. vprašalni zaimek *k»o- ali *k»u-, in pripone *-nd^e (ki je izvorno različica pripone *-d^e, znane v ide. *k»u-d^e, psl. ktde 'kje'), kar se je lahko razvilo iz ide. *k»u-nd^e ali *k»u-nde 'kam, kod' (2003: 288). Babič navaja značilne prislovne pripone, ki so se v stari cerkveni slovanščini dodajale zaimenskim korenom za različno določitev osnovnih zaimenskih pomenov, npr. za mesto pripone -de, ki »zaznamuje mesto glagolskega dejanja ali stanja«, -amo, tudi -emo, -gdu, tudi -gde s pomenom smeri premikanja, prva prvotno za približevanje (h komu ali čemu), druga za oddaljevanje (od koga ali česa), kasneje obe za približevanje, druga s predlogom oth tudi za oddaljevanje {kamo 'kam', kgdu, kgde 'kod', oth kgdu 'od kod' (Babic 2003: 223). Matasovič izvaja psl. *kunda, kar je okamneli orodnik ednine osnove *kunda-, iz ide. k-u-nd^-ohj (2008: 249). 2.2.3.2 Bajec poleg kod zabeleži še varianto koda (pod vplivom ktda jo ima Krelj), kodaj (Kastelec), kodi (vzhodnoštajersko), kedv osrednjih narečjih izvaja iz ke + d (< ktde), v vzhodnih pa s tvorbo po stari dvojnici kot češko všudy in všady (Bajec 1954: 201). Osnovi se lahko pritikajo členice za poudarjene oblike prislovov. Členica -ka iz zaimenske osnove *kt nastopa v slovanskih jezikih v različnih vokalnih stopnjah {-ka, -ko, -ku, -ki, -kh, -če) in okrepi številne prislove, v obliki -k pa se pojavlja samo na vzhodu: kodik {todik, tamdik, tamtodik ondek/ondak) (prav tam: 198). Zelo redko členico -ci povezuje s prislovi na -ce (npr. izjemce, naglavce, skrivce, slepce), ki se rabijo predvsem v sh. in slovenskih panonskih narečjih in jih Maretic izvaja iz samostalnikov z obrazilom -ica {iz novice > iznovice). Bajec mednje uvršča tudi prekmurske oblike prostorskih prislovov: od tec 'od tod' (< ted-c(i)), od tistec, kec 'kod', otec, od kterec 'od kod' (prav tam: 199). 2.2.3.3 V 16. stol. je kod tako vprašalni kot nedoločni, oziralni prislov in se pojavlja v 17, 18 in 12 delih, obliko koda pa poznata le Krelj in Juričic (Besedje 2011: 185). Ablativne zveze od kod so izpričane," do kod pa ne. Svetokriški ima glasovni dvojnici kod/kot (ob glagolu hoditi), pozna pa tudi predložno rabo od kot/kod v stavkih z vzročnim pomenom (Snoj 2006: 403). Pohlin ne navaja oblike kod, umetno tvorjeni sta njegovi predložni obliki, homonimni s časovnima prislovoma odklej, daklej 'od kod, do kod', ki ju v drugi izdaji opusti. Gutsman v slovnici navaja le obliko od kod, v slovarju 10 »Enako razlago navaja tudi Bezlaj: »Ni mogoče razlikovati, iz katere oblike psl. k^de, kgdu, kgdy, kgda so današnji refleksi.« (1982: 53). 11 Dalmatin ima v Bibliji primere s perlativnim kod in od kod, npr.: Prg 5,6 DAL Ona negre raunu po poti tiga lebna, nje ftopinje fo neobftojezhe, de nevej kod gre. - Prd 10,11 Teh Norzou dellu nyh ftefhka ftane, ker nevedo kod v'Meftu pojti. - DAL Job 38,22Ali je li fi vidil, od kod tozha perhaja? Babno Polje). Širjenje tega areala nakazujejo večinoma v neposredni bližini dvojnične oblike od/s kod in od/s kje oziroma se te pojavljajo dokaj strnjeno v osrednjem južnem delu dolenjskega narečja in morda predstavljajo novo inovacijsko žarišče. Drugi tip po-splošitve je zamenjava zaimka kod s kje predvsem v koroških (južnih ziljskih,^' zahodnih rožanskih, dveh obrobnih podjunskih in dveh mežiških govorih) in še pogosteje v panonskih narečjih (večina prekmurskih, vsi slovenskogoriški in več severovzhodnih prleških govorov), ki jih povezujejo štajerski južnopohorski govori; za ta podtip posplošitve so sprejemljivi tudi gorenjski govori z manjšima severozahodnim in jugovzhodnim area-lom, južnobelokranjska T290 Vinica s takim stanjem je osamljena. Tudi dvojnična oblika kod in kje za kod v prleški T370 Videm ob Ščavnici se nahaja ob arealu brez dvojnice. 3.2.2 PVPZ za izražanje gibanja po prostoru kod se lahko posploši za kje v treh strnjenih točkah - ena je rovtarska poljanska T180 Leskovica in dve gorenjski selški T189 Zali Log in T191 Železniki - ali se rabi le še dvojnično - v dveh rovtarskih tolminskih, treh cerkljanskih, eni poljanski in gorenjski selški točki, kar glede na bližino izpeljane posplošitve spet nakazuje širitev areala. 3.2.3 PVPZ za ciljnost kam(a) se lahko posploši za kje in kod v najzahodnejši rezijanski točki T056 Bila, samo za kod v dveh prekmurskih (T390 Strehovci in T391 Beltinci)^^, in dvojnično za kod v kraški točki T097 Solkan. 4 PVPZ v govorjenem jeziku na podlagi odgovorov v anketah 4.1 Anketa Prostorski prislovni zaimki v vašem govoru vsebuje 10 vprašalnih povedi z izpuščenimi PVPZ, ki jih je bilo treba vpisati (možnih je bilo tudi več odgovorov), in eno dvostavčno pripovedno poved z izpuščenim prostorskim nedoločnim/po-ljubnostnim zaimkom. Vprašanja so bila večinoma povzeta po zgledih iz SSKJ in SP 2001.^^ Objekt lokalizacije je v primerih vedno človeški, tj. ogovorjeni, od katerega se pričakuje odgovor, in le izjemoma (11. vprašanje) predmet: (pogovorno): Do kod si prebral knjigo? 'do katere strani'). Iskana vprašalnozaimenska oblika pa sprašuje po lokalizatorju in orientirju, ki se nanaša na mesto, območje lokalizacije, cilj, pot ali izhodišče premikanja po prostoru. Anketo so reševali večinoma študenti slovenistike, njihovo število po narečnih skupinah (= NS) zato ni bilo uravnoteženo in rezultati niso številsko primerljivi. Tudi podatki iz (okolice) istega večjega kraja po dveh anketirancev (Višnja Gora, Novo mesto, Metlika) niso vedno ujemalni, kar pomeni, da je raba V gradivu pogosta odsotnost oblike za kod v ziljskem narečju ima verjetno dva vzroka: (1) v nekaterih krajih se je pod vplivom nemščine izražanje perlativnosti s posebno obliko opustilo in prešlo v neko vrsto opisnega vprašanja (npr. v TOOl Brdo pri Šmohorju je navedeno: / (pa čisran kraio ie hö'do?); (2) v nekaterih krajih zapisovalci oblike kod niso navedli, ker je ni bilo, prav tako pa tudi niso zapisali nadomestne oblike kje (nar. če(j)). ^^ Beltinški slovar (Novak, Novak 1996) pomena kod za kama nima, pač pa za kamor, kama kam? kam, kamor ~ ideš? Idi, kama si se napouto! (60) Navaja pa pomen kje in kod za koud, vendar iz zgledov ni razviden: koud? kod, kje; koud si odo? do koud ste šli? (65). ^^ 1._(stanuješ)? - 2._(hodiš tako dolgo)? - 3._(greš (na izlet))? - 4._(si namenjen)? - 5._ (se gre na grad, postajo)? - 6. Ne hodi po gozdu, lahko se_zgubiš. - 7. Od_(si (doma))? - 8. Od_ (prihajaš)? - 9. Od __ (si prinesel rože)? - 10. Do __ (si prišel)? - 11. Do __ (si prebral knjigo)? PVPZ v istem sobesedilu lahko dvojnična ali različna tudi v bližnjem okolju. Anketiranci - vseh je bilo 63 - večinoma niso nosilci sistemskega narečnega govora, zato so pri njih predvidljive interference rabe iz drugih okolij zaradi migracij in vpliv knjižne rabe zaradi pisne oblike podajanja odgovorov. Tudi sama vprašanja delno omogočajo izražanje pomensko različnih prostorskih razmerij: Kod/Kje/Kam hodiš tako dolgo!; Kje/Kam/Kod se gre na grad, postajo?, čeprav se sprašuje po poti. 4.2 Rezultati ankete so predstavljeni v preglednici, navpično členjeni po NS z dodanim ljubljanskim (= lj.). pogovornim (= pog.) jezikom, ki so ga anketiranci poimenovali z oznakami narečje, ljub. mestni govor, osrednjeslovensko ljub.-o oz. dolenjsko, gorenjsko.24 Vodoravno so zapisani PVPZ za tri prostorska razmerja ter posebej še za izhodišče in cilj poti. Številski podatek ob NS pomeni število izpolnjenih anket, ob zaimku pa število enakih odgovorov. Pomišljaj označuje, da ni bilo odgovora ali zapisane vprašalnice. Odgovori so razporejeni po pogostosti vprašalnice. Oblike s kod, ki v rabi upadajo, so zapisane okrepljeno. SKJ Gor. 8 Dol. 15 Rovt. 4 Prim. 13 Staj. 12 Pan. 4: vzhšt. 1, pkm. 3 Ljub. pog. j. 7 kje Kje stanuješ? kje 7 ke 1 kje 12 kej/kje 1 kje/ki 1 kje/kod 1 ki 2 kje 1 kuod 1 kje 7 ki 4 kje/ki 1 kod/kje1 kje 7 ki 2 kje/ki 2 kje/kod 1 ki 1 ge 3 kje kam Kam greš na izlet? kam (kdaj 1) kam kam kam kam kam 1 kama 1 kaman 1 - 1 kam Kam si namenjen? kam kam kam kam kam kam 1 kama 2 kaman 1 kam kod Kod hodiš tako dolgo? kje 6 kod 2 kod 7 kje/kod 3 kje 4 kej/kje 1 kod 2 kuod 1 ki 1 kje 5 ki 3 kod 2 kod/kje 1 ki/kwod 1 ki/kje/kod 1 kje 5 ki 2 kod 5 ki 1 ge 3 kje 3 kje/kod 3 kam 1 Kod se gre na grad/ postajo? kje 8 kje 6 kej/kje 1 kod 2 kje/kod 3 kam 3 ki 2 kod 1 kuod 1 kje 5 ki 2 kje/ki 1 ki/kje 1 kam 1 kod 2 kje/kod 1 kje 4 ki 2 kod 2 kje/kod 1 kod/kam 1 kdaj 1 kok 1 ki 1 ge 2 - 1 kje 6 kam/kje 1 24 Govorcev iz koroške NS in mariborskega mestnega govora ni bilo. SKJ Gor. Dol. Rovt. Prim. Staj. Pan. 4: Ljub. 8 15 4 13 12 vzhšt. 1, pog. j. pkm. 3 7 Ne hodi kje 6 kje 12 ki 2 kje 7 kje 8 ki 1 kje 7 po gozdu, kjel kje/ki 1 kod 1 ki 4 ki 1 ge 3 lahko se kje/kod 1 kod 1 kuod 1 ki/kje 1 kje/ki 1 kod/kje - 1 kod/kje 1 kje/kod 1 zgubiš. kam 1 od kod od od kje 7 od od od od od Od kod si kje 3 iz kje 1 kod 2 kje 4 kod 6 ki 1 kje 2 (doma)? kod 2 od kej/kje 1 kuod 1 ki 3 kje 3 ge 2 kje/kod 2 kje/kod 3 od kod 6 (DT) ki/kje 1 ki 1 kejc 1 kod/kje 1 ki 1 kod 4 kod/kje 1 kod 2 (Potok) kwod/ki 1 kje/kod 1 Od kod od od od od od od od prihajaš? kje 6 kod 12 kod 3 kje 5 kod 9 ki 1 kje 3 kod 2 kje 2 kuod 1 ki 5 ki 1 ge 2 kod 3 iz kje 1 (DT) kod 3 kod/kje 1 kejc 1 kje/kod 1 kje/kod 1 Od kod si od od kje 7 od od od od od prinesel kje 6 od kej/ kod 2 kje 5 kod 7 ki 1 kod/kjel rože? kod 2 kje 1 kuod 1 ki 2 kje 1 ge 2 kje/kod 1 iz kje 1 ki 1 kje/ki 1 ki 1 kejc 1 kod 2 od kod 6 (Potok) kod 4 kod /kje 2 kje 3 ki/kwod 1 kje/kod 1 do kod do do do do do do do Do kod si kam 5 kod 5 ki 1 kam 6 kam 6 ki 1 kam 6 prišel? kje 1 kje/kod 2 kje 1 kje 3 kod 2 ge 2 kje/kam 1 kje/kam kje 4 kam 1 ki 2 kje 1 kama 1 2 kej/kje 1 kuod/ kje/ki 1 kje/ kod 1 kam 2 kam 1 kwod 1 kod/kje 1 kam/ kod/kam 1 kod 1 Do kod do do do do do do do si prebral kam 5 kje 7 ki 1 kje 5 kam 6 ki 1 kam 3 knjigo? kje 3 kej/kje 1 kam 2 ki 5 kod 2 ge 2 kje 3 kod 4 kuod 1 kje/ki 1 kod/kam 1 kama 1 kje/kam 1 kam/kod 1 kod 1 GO kje 1 kje/kod 2 kje/kod 1 kje/kam 1 kod/kje 1 Preglednica 2: Kje, kam, kod, od kod, do kod po podatkih iz govorjenega jezika v anketi. 4.3 Tridelni snop PVPZ in njihovih komplementarnih kazalnih ustreznic, ki se razlikujejo glede na prostorske kategorije umeščenosti v prostoru (statična lokalizaci-ja: kje), premikanja v določeno smer ali do določenega cilja (dinamična lokalizacija: kam, do kam), gibanja ali razporejenosti po prostoru, premikanja od začetne ali do končne točke {kod, od kod, do kod), ohranjen v normi sodobnega slovenskega knjižnega jezika (v slovnici, slovarju in pravopisu), se skoraj ne izkazuje več v govorjeni rabi in se posledično izgublja tudi v pisnem jeziku. Vprašalna zaimka kje in kod sta z različno pogostnostjo in v različnih govorih medsebojno zamenljiva, večinsko vlogo prevzema kje. Najbolj enotno se izraža dinamično prostorsko razmerje usmerjenosti {kam), ki se sobesedilno prenaša tudi na statično in zlasti na ciljno sestavino {do kod ^ do kam). Opazen upad rabe zaimka kod v gorenjskih govorih in ljubljanskem pogovornem jeziku je razviden tudi iz ankete. 4.3.1 Za PVPZ statične lokativnosti kje je izkazana dokaj enotna raba glasovnih različic s prevladujočo knjižno izrazno podobo in z redkimi glasovnimi variantami (z onemitvijo j v ke je zapisana le enkrat v gorenjski (Tunjice pri Kamniku), ki jo poznamo tudi v ljub. pog. jeziku, a ni bila zapisana, z asimilacijo v ki: v rovtarski v 2 odgovorih od 4 (Žiri, Potok v o. Idrija, v Poljanski dolini pa ostaja kje), v primorski (Divača, Vipava, Ajdovščina v eni anketi, v drugi je k/e),2^ štajerski (le enkrat kot dvojnica s kje) in vzhodnoštajerski (Gibina v o. Razkrižje), ter z dvojnico s kje v Beli krajini (Križevska vas pri Metliki). Pričakovana različica kej dvojnično s kje v dolenjski. NS se pojavi le v cerkniškem govoru, kar bi kazalo na močan vpliv knjižne oblike. V Prekmurju enotno prehaja iz gde ali kje v ge, kar je tudi oblika v področnih narečnih slovarjih. PVPZ kod ga zamenjuje le v eni anketi v vseh primerih s kje v rovtarski NS (Dolenja Trebuša, o. Tolmin, = DT), sicer kod nastopa po enkrat kot dvojnica s kje še v dolenjski (Sp. Brezovo pri Višnji Gori, a v Višnji Gori ostaja kje), primorski obsoški (Drežnica, o. Kobarid) in štajerski (Zagorje ob Savi) NS. 4.3.2 Enotna raba je izpričana pri PVPZ za usmerjenost gibanja k cilju {kam), ki se ob glagolih iti in biti namenjen ne nadomešča z drugimi vprašalnicami. Njegova glasovna podoba se razlikuje le v prekmurskem narečju {kama (Tišina, Filovci), kaman"2^ (Turnišče)). Raba zaimka se povečuje tudi namesto vprašalnic kje in kod ali ob njiju kot dvojnica (ob glagolu iti {Kam se gre na grad, postajo!) predvsem v dolenjski, do kam priti/prebrati pa v gorenjski, štajerski NS in ljub. pog. jeziku, ob priti večinsko tudi v primorski NS, posamično tudi drugod. 4.3.3 PVPZ kod se (razen v zgoraj omenjenih krajih tolminskega narečja {kuod), variantno s kje v krajih Z-dolenjskega, obsoškega in zasavskega narečja, kjer nastopa v mestovnem pomenu) uporablja za izražanje gibanja po prostoru {hoditi, iti kod), vendar ga v govorih pogosto zamenjuje kje, vedno v panonski, večinoma v gorenjski NS ter v ljub. pog. jeziku. PVPZ kod prevladuje le v dolenjski NS, a ne v vlogi ne- Glede na podatke iz etimoloških slovarjev in iz gradiva za SLA ni zastopana primorska glasovna varianta či. 26 Oblika kaman je izkazana tudi v Slovenskih Goricah (v Črešnjevcih, Negovi in dvojnično s kan v Spodnjih Ivanjcih in Radencih (Koletnik 2001: 179-81). določnega zaimka, razen ene pojavitve, deloma v rovtarski, razen žirovsko (ki, a od kod), drugod je razmerje v vseh povedih v prid kje (npr. v primorski 11 : 5, v štajerski 7 : 5). PVPZ kam ga redko zamenjuje ob glagolu iti (po poti), razen na vzhodu in na Gorenjskem. Za izražanje premikanja iz začetne točke {odkod) se pojavlja v vseh NS še od kje, v panonski narečni skupini pa kje prevlada, razen v enem govoru (Tišina) z obliko odkejc. Za gibanje do končne točke {do kod) pa ni rabljen v gorenjski, panonski NS in lj. govoru, najpogostejši pa je v dolenjski (raba do kod priti prevladuje), nato v štajerski, redek v primorski in rovtarski NS (v govoru Dol. Trebuše, v ostalih treh krajih ga nadomešča kje z varianto ki (1) in kam (2)). 4.4 Anketa med 63 študenti slovenistike (1. in 3. letnik 1. stopnje in 2. letnik 2. stopnje) je pokazala rabo raznovrstnih oblik PVPZ v isti NS kot tudi med njimi, številne dvojnice pri istem govorcu in veliko stopnjo medsebojne zamenljivosti PVPZ, kar je lahko posledica vpliva knjižnega jezika na govorjeni kod in obratno, nihanja med rabo PVPZ kje in kod v določenih zvezah in posploševanja enega izmed njiju, kar se ujema z narečno sliko po gradivu za SLA.^' V njem je tristopenjski sestav bolje ohranjen zaradi izbire govorcev, ki jim je (bil) sistemski narečni govor osnovni/edini kod, in tudi zaradi dve- ali tristopenjske generacijske razlike. 5 Raba zaimka kod v korpusu Gigafida 5.1 V korpusu Gigafida je za kod (prislov) pridobljenih 33.730 konkordanc, od tega večina (26.335) za od kod, precejkrat s splošnim oz. abstraktnim lokalizatorjem v vzročnostnem pomenu {ideja, pojavi, osnova, inspiracija _), izvora {ime) in samo 2267 zapisov za do kod, predvsem ob glagolih iti, priti, smeti, (pri)peljati, seči/segati in drugih: nadzirati, imeti prav, osamosvojiti se, biti posneto, zmoči, morati, do/ po/s-pustiti, poznati, izzivati, sleči se, upati si, razrasti se, pasti, potekati, prebiti se, prevažati, razširiti se, spoštovati itd. Število je dejansko precej manjše, saj je med primeri za kod opaziti (v približno 5000 pojavitvah) precejšen delež oblik, ki ne sodijo k prislovu, ampak so z njim enakopisne: pojavlja se tako Nsg/Asg samostalnika kod-a m., Gpl samostalnika koda-e ž., južnoslovanski predlog kod 'pri' ter neredko veznik kot, pomotoma zapisan z -d, primerov za PVPZ kod pa je med 1000 pojavitvami manj kot 2 odstotka (okoli 15 zapisov), nastopa ob glagolih premikanja po prostoru {hoditi, potikati se, voziti, muditi se, sprehoditi se', ogniti se), v zvezah kod in kam, ne kod ne kam, kdove kod ipd. Kod se pojavi tudi namesto PVPZ kje\ »Šele tiskovna agencija UPI je ugotovila, kod so skrajneži, ki že dve leti čakajo na sojenje, in koliko jih je«. {Dnevnik 2004).^^ Dodatno pomenljiv je časopisni zgled, ki parafrazira neustaljeno V anketi so bili prikazani tudi odgovori za kazalne prislovne zaimke, ki tudi izkazujejo poenostavitev na glasovne in besedotvorne različice zaimkov tu, tam za mestovnost in sem, tja za ciljnost ter na dvostopenjsko prostorsko razmerje glede na oddaljenost (z izjemo primorske NS z obliko ondi in z redko pojavitvijo posebne oblike tod za pot in razmeščenost). Glede na besedilno vrsto je zaradi neuravnoteženosti korpusa slaba polovica primerov iz časopisja (15.911), revij (7.821), interneta (6.576), manj iz leposlovja (1.662) in stvarnih besedil (1.521), še večji delež časopisja je izkazan npr. pri do kod (1427 od 2267), iz stvarnih besedil pa je le 77 in iz leposlovja 36 zadetkov. Primerov za prebrati do kod v Gigafidi ni. (SSKJ ') oz. nepravilno (SP 2001) rabo prislova od kje za izražanje izhodišča oz. izvora dejanja: Še najbolj seveda varčujejo pri lektorjih. Saj veselje do slovenščine sicer imajo, drugače se v oddaji Preverjeno ne bi lotevali takšnih tem, kakršna je zakon o javni rabi slovenskega jezika. Toda da bi se tudi njih samih kaj dosti prijelo, nismo opazili. Voditeljica Alenka Arko, na primer, se je vztrajno spraševala, od kje prihajajo ti pojavi (namesto odkod)^^ [_] {Revija Hopla, 2006, neznani novinar). 5.2 V 20. st. nedovoljena zveza od kje,^° se v korpusu pojavljajo dokaj pogosto: 3642 pojavitev {od kje biti doma, od kje vzeti, jemati, imeti, potegniti tudi z izpustom vezi v pomenu vzročnosti, izvora: od kje (biti) ideja, od kje vam to, od kje tebi informacije ipd.).31 Pogovorna raba predložne zveze iz kje se pojavlja v korpusu Gigafida v manjšem obsegu (307 zadetkov, v glavnem iz interneta, le 10 iz časopisov, 1 iz leposlovja). Npr.: »Čakala sem na vprašanje 'Iz kje pa si?', da je vedel, iz kje sem; - kaj misliš iz kje denar vseh teh projektov????'. Me prav zanima iz kje ste pa to pobrali... - o liberalnem gospodarstvu zelo neradi govorimo. Čeprav vsi vemo iz kje, od kod ta kriza prihaja.«. 6 Raba zaimka kod v korpusu govorjene slovenščine GOS V korpusu GOS je pojavitev zaimka kod manj kot 52 (nekaj zadetkov sodi še k samostalniku kod-a m. (2) in 1 iz južnoslovanskega prostora je predlog kod 'pri'), npr. v ljubljanski regiji 7: 4 od kod, 1 do kod in 2 kod, 1 primer ne ustreza, v mariborski 4 od kod (2 primera ne ustrezata), Radio City 1, Radio Maxi, Recal (Ljutomer, SV--Slovenija) 1, samostojno se kod pojavlja redko {a veš kod sva pušala avto (Ljubljana, zasebni nejavni diskurz, nad 60 let); a veš de smo šli k/e32 (ime) kod smo šli v bistvu eno uro smo se vozil 2. govorec eee na po Iški cesti (krška regija, zasebni nejavni diskurz, pogovor med 2 starejšima prijateljicama (35-59 let)); kod ste šle čez Podvrh), prevladuje v predložni zvezi od kod, predvsem s Koroške: moderirani pogovor na koroškem radiu (2), slovenjgraška regija (9), pogovor med prijatelji {ne vedeti, od kod (imeti)) (6), celotnoslovensko (9) iz moderiranega pogovora na TV (7) in Radiu (2), pogovor med prijatelji (Ljubljana: od kod je pa nastala ta dvojina), murskosoboška (2): od koj, od kod). Do kod se pojavi le v 2 primerih: do kod smo prišli (Ljubljanska regija, fakultetno predavanje), do kod ste vi mene slišali (Mariborska regija). Govorci so večinoma starejši od 35 let oz. je starost neznana, 12 je mlajših. Prvi jezik govorcev je razen v 3 primerih slovenščina. Okrepljen zapis sta dodali avtorici. 30 Raba predložne zaimenske zveze z ablativno pomensko sestavino izhodišča, izvora od kje je v normativnih priročnikih odsvetovana, do kje pa ni navedena: v SSKJ 1 je označena samo kot neustaljena, v SSKJ 2 (2014) pa ni več označen, v SP 2001 pa kot nepravilna. V SP 1950 in 1962 sta kot nedovoljeni za knjižni jezik označeni obe zvezi: *od kje od kod, +do kje do kod (1950: 277). 31 Glede na vrsto besedil prevladujejo na internetu (2.696), nato v časopisih (469), revijah (363), manjši delež pa je v leposlovju (49) in stvarnih besedilih (36). 32 Na posnetku se sliši ke 'tja'. 7 Zaključek 7.1 Gradivo za SLA glede posplošitve ene od oblik obravnavanih zaimkov izkazuje stanje, iz katerega lahko razberemo predvsem prodornost oblike kje z dvema osnovnima težnjama: (1) da nadomesti kod v predložni zvezi od/s kod > od/s kje, kar je možno zato, ker je dinamičnost izražena z usmerievalnim(a) predlogom(a) od/s 'iz, z/s' in (2) da nadomesti izražanje razmeščenosti zaimka kod z izražanjem mestovnosti, od koder je le še korak do popolne zamenjave, tj. tudi izražanja gibanja po prostoru.^^ Prva težnja se širi (se je širila?) od skrajnega jugozahoda in juga, druga pa od severovzhoda in severa.^^ Veliko bolj zamejena je posplošitev zaimka kod za kje, izpričana v zahodnem delu rovtarske NS in prehodnem gorenjskem selškem narečju. Vzgib za to posplošitev je verjetno frekvenca oblike v predložnih zvezah {od/s kod). Zlasti glede na rezultate ankete preseneča razmeroma veliko število govorov v vseh NS z ohranjenim tridelnim sistemom izražanja prostorskih razmerij. 7.2 V govorjenem jeziku je iz besedilnih zgledov v primerjavi z gradivom za SLA ugotovljena živahnejša izmenjava vseh treh PVPZ. Upada predvsem raba PVPZ kod, ki izkazuje najštevilnejšo zastopanost in prepletenost prostorskih pomenskih sestavin, a ga v prekmurskem narečju ne poznajo (razen v obliki odkec 'od kod'). Zamenjujeta ga mestovni kje in smerni kam (pri istih govorcih nastopata tudi dvojnično), ali pa se njegova raba omejuje na izražanje izhodišča dejanja {od kod), pretežno v pomenu izvora/vzročnosti glagolskega dejanja. Pomensko ga s kje povezuje sicer redko izražena mestovnost (statičnost), s kam usmerjenost (dinamičnost), odpravlja pa se specializacija s sestavino razmeščenosti v prostoru in usmerjenega gibanja po prostoru (perlativnosti), pri dodani ablativni in adlativni sestavini {od kje, do kje) pomen že eksplicitno izražata predloga in oblikovno razlikovanje ni nujno {kod ^ kje, podobno tudi tod ^ tu, ondi/onod ^ tam; od kod ^ od/iz kje, do kod ^ do kje, vzporedno od/do tod/ondod ^ od/do tam). Nasprotno se na nekaterih področjih (rovtarske NS, posamično dvojnično tudi dolenjske, primorske, štajerske) kod posplošuje na izražanje umeščenosti v prostoru in zamenjuje PVPZ kje. Smerni kam se ohranja in redko prevzema vlogo zaimkov kje in kod, razen za ciljno mejo {kod ^ kam, do kod ^ do kam). ^^ Da je zamenjava kod > kje enostavnejša od zamenjave sestavine kod v od/s kod > od/s kje, nam potrjujeta večji areal prvega in število dvojnic: 2 za prvi in 17 za drugi primer. Lahko bi pomislili na možen vpliv stičnih romanskih in germanskih jezikov, vendar vsaj sodobna italijanščina in nemščina pomena kje in kod izražata z isto obliko (it. dove?, per dove?-, nem. wo?)', ta je tudi sestavni del drugih prostorskih vprašalnih zaimkov (it. dove?, per dove?', nem. wohin? kam' in it. dove?, da dove?-, nem. woher? 'od kod'). ViRI IN LITERATURA Kozma Ahačic, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, France Novak, 2011: Be-sedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (= Besedje). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Gregorio Alasia da Sommaripa, 1607 [1993]: Vocabolario italiano, e schiauo. Videm, Ljubljana: DZS. Vanda Babič, 2003: Učbenik stare cerkvene slovanščine. Ljubljana: ZIFF. Anton Bajec, 1954: Prislovni paberki. Slavistična revija V-Vll/1. 195-226. Francka Benedik, 1999: Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Ljubljana: Založba ZRC. France Bezlaj, 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika 2. Ljubljana: SAZU, MK. Biblija. Na spletu. Adam Bohorič, 1584 [1987]: Arcticae horulae succisivae. Prev. in spremno besedo napisal J. Toporišič. Maribor: Obzorja. Gigafida: Korpus slovenskega jezika. Na spletu. Mihaela Koletnik, 2001: Slovenskogoriško narečje. Maribor: Slavistično društvo Maribor (Zora 12). František Kopečny, 1980: Etymologicky slovn^k slovanskych jazykü: Slova grama-ticka a zäjmena 2. Praga: Academia. Snježana Kordič, 2003: Ändert sich das serbokroatische System der Lokaladverbien? Funktionale Beschreibung slavischer Sprachen: Beiträge zum XIII. Internationalen Slavistenkongress in Ljubljana. Ur. T. Berger, K. Gutschmidt. München: Verlag Otto Sagner. 115-37. --, 2004: Priloži gd(j)e, kamo, kada. Germano-slavistische Beiträge: Festschrift für Peter Rehder zum 65. Geburtstag. Ur. M. Okuka, U. Schweier. München: Verlag Otto Sagner. 113-20. Korpus govorjene slovenščine. Na spletu. Ranko Matasovič, 2008: Poredbenopovijesna gramatika hrvatskoga jezika. Zagreb: Matica hrvatska. Franc Novak, Vilko Novak, 21996: Slovar beltinskegaprekmurskega govora. Murska Sobota: Pomurska založba. Vilko Novak, 2006: Slovar stare knjižne prekmurščine. Ljubljana: Založba ZRC. Irena Grel, 2001: Osrednje in obrobno v zgodovini slovenskega jezika (na primeru izzaimenskih okoliščinskih prislovov v knjižnih različicah na prehodu iz 18. v 19. stoletje. 37. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj. Ur. 1. Orel. Ljubljana: FF. 33-55. Slobodan Pavlovič, 2011: Prostor i prostorne metafore u padežnom sistemu Brižin-skih spomenika. Slavistična revija 59/2. 179-94. Predrag Piper, 1983: Zamenički prilozi (gramatički status i semantički tipovi). Novi Sad: Univerzitet u Novom Sadu, Filozofski fakultet, Radovi Instituta za strane jezike i književnosti, V. --, ^2001: Jezik i prostor. Beograd: Biblioteka XX vek. Bernard Rajh, 2010: Gučati po antujoško (Gradivo za narečni slovar severozaho-dnoprleškega govorci). Maribor: FF. 73. Fran Ramovš, 1935: Historična gramatika slovenskega jezika: VII. Dialekti. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. Slovenski pravopis, 1950. Ljubljana: SAZU, DZS. Slovenski pravopis, 1962. Ljubljana: SAZU, DZS. Slovenski pravopis, 2001. Na spletu. Marko Snoj, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan. --, 2006: Slovar jezika Janeza Svetokriškega: Prva knjiga (A-O). Ljubljana: Založba ZRC, Dela SAZU, Razred za filološke vede 49/7. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1970-1991. Ljubljana: DZS. Na spletu. --, Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Ljubljana: CZ. Na spletu. Jože Toporišič, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik). --, ^2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Summary The research confirmed the observations that the set of spatial interrogative (and demonstrative) adverbial pronouns used by modern speakers, as well as writers, has shrunk. The original set of triple pronouns {kje 'where', kam 'where (to)', (od/do) kod 'from where'/'to where/how far') in the spoken and/or written form of the Slovenian language is only partly preserved and their actual use differs according to setting (formal/official vs. informal settings). According to the dialectal material collected for the Slovene Linguistic Atlas {Slovenski lingvistični atlas - SLA), the use of the pronoun kje 'where' is expanding, with two basic tendencies in relatively large areals: (1) to replace kod 'where' in the prepositional phrase od/s kod 'from where' ^ od/s kje 'from where' or (2) to replace the pronoun kod ^ kje, and then (more rarely) replace both {odis) kod ^ {od/s) kje. The first trend is spreading from the south-west and the south and the second from the north-east and north. Replacement of the pronoun kje ^ kod has a smaller areal in the area of contact between the Rovte and Gorenjska dialect groups. The generalisation of the pronouns kje ^ kam(a) and kod ^ kam(a) is rare and perhaps already extinct. The gradual nature of all the replacements is explicitly reflected by the common double forms, i. e. kod ^ kod/kje. The number of dialects with preserved triple pronouns for expressing spatial relationships is still high in all dialect groups. The textual examples (a survey of 63 students at the Department of Slovenian Studies at the Faculty of Arts, corpus Gigafida, and of the spoken Slovenian corpus GO,S) show that in the spoken language, in comparison with the material for the SLA, we find a livelier exchange of these three pronouns and the use of more various word forms in the same context (dialect group), with a number of variants used by the same speaker, which can be caused by the impact of the standard (literary) language on the spoken language, and vice versa, as well as other (non-)linguistic factors. The simplification is evident from the dialect material in the SLA, with the observation that the triple pronouns of competent speakers and dialect speakers two to three generations older are better preserved. Most notable in the modern spoken language are the decline or abandonment of use of the semantic heterogeneous and specific pronoun kod and generalisation of use of the locative pronoun kje for expressing spatial distribution {kod (biti, se nahajati) ^ kje), which is, among other things, also characteristic of the literary language of the 20th century, as well as the perlative {kod {se premikati) 'where (to move)') ^ kje), ablative {od kod 'from where' ^ od/iz kje) and the rarely expressed adlative with kod 'where to' {do kod 'how far' ^ do kjelkam), in which the meaning is already explicitly expressed with the two propositions, making a formal distinction unnecessary. The pronoun kod 'where' is also replacing the indicative kam 'where (to)' (even within one speaker we can find a doublet, i.e. the use of both forms), or else its use is limited to the expression of a starting point {odkod 'from where'), mainly in the sense of the origin/causality of the verbal act. By contrast, in some areas (the Rovte dialect group and, rarely, as a doublet in other dialects as well, except the Prekmurje dialect in the east, where the pronoun kod is not known, except for the phrase od kejc 'where from'), kod 'where' has been generalised to express positioning in space and replaces the pronoun kje 'where'. The directive kam 'where (to)'has been preserved and rarely assumes the role of the pronouns kje and kod, except for the final destination {kod ^ kam, do kod ^ do kam).