Štev. 136.
VtoaaKSKh'SkAvlRa lein
V Uueifani, v ietrtek 12. julija 1923.
Poitnlha pavialirana'.
is».:-'
Leto I.

filiala v&ak tiari zluärai tozemšl lisndelfkf jpfesečna *iar©čriinas
v Ijy&tiän'i ©ifl 16 --, p© p@IM Pin 12°—, Ineieisstot© Pšn> 26*
Uredništvo: Wolfova «lica it. 1/K — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „NovesfkLJu&Ijana“, Ugravništve: Marijin trs it. & — Telefon št 44,
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Rismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Brez kompromisa
, Sporazum, iskren» bratski sporama, prvotna je potreba sviju nas«... .
/ S temi besedami je končal uvodni ISankar oficijelne ^Samouparave« svoja fetvarna in vseskozi temeljita razmotri-" (Vanja o resnosti sedanjih trenotkov. Po petih letih osvobojenja smo prišli sre£-too tako daleč, da je politična in ple» imenska, difereacijacija dosegla svoj vr-Ijimec. Beograjsko časopisje se vprašuje opravičeno, kako dolgo bo se trajalo to febilno stanje, kako dolgo še bodo federalisti in avonomisti razkosavali to (državo. V osvobojenih pokrajinah je :idanes svoboda osovražena stvar. Kri je Nahujskana proti krvi, brat proti bratu» ^Onstran meje pa preži zunanji neprijatelj v zavesti, da smo na znotraj sla-botni» piškavi...
Da, nam je potreben iskreni, bratski sporazum. Pet let že traja to nevzdržno stanje. Pet let se odigrava pred očmi celokupnega naroda pusto igračkanje z vitalnimi interesi nase celokupnosti. Sedaj je skrajni čas, da pride do velike odločtve. Srbski del trohnenega naroda je največ doprinesel k osvobo-jenju, zato gre srbskemu plemenu častno prvenstvo. Toda s tem še ni rečeno, da bosta ostala dela našega naroda Zapostavljena. Vidovdanska ustava daje vsakemu državljanu najširje državljansko pravo. V temeljnem zakonu naše kraljevine je zajamčena svoboda Srbu, Hrvatu in Slovencu. Ustava ne pozna podložnikov, ne državljanov drugega razreda, ampak enakopravne sinove ene matere, ki ji pravimo skupna neod-'VisnosL
Tega ne morejo razumeti slovenske
hrvatske mase, katerim so brezvest-‘ns demagogi postavili nedosegljive cilje. »Samouprava* nam govori iz duše, ko pravi; »Naša država mora biti ure-«jena na unitarističkoj a nikako na fe> ^feralisückoj ili autonomističkoj osno-To Je naš program, k! ne pozna d^öromisa, Ta država je bila ustvar-fca grmadah srbskih, hrvatskih in i venskih kosti, vsled tega nima nikdo '--i J?06, ^šiti ono, kar je bilo porojeno y] S in krvi.
■sfovSS d?l£° 5e Sb trajalo, 'da se bo ljudstvo otreslo svojih dose-Jnj^vodiieijevp Kako dolgo še bo to jtjudstvo prenašalo brezdelle Ja malo-^rnost za najvišfe interese naroda?; Petjema porpeänvost je postala naro™ ,*du nevarna, treba bo nove orijentaefie Prvo mašanje je: Kam? Odgovor ni težak, Nazm k oni misli, ki je bila in ki je le danes temelj države! Politika ntu Sa noja je dovedla Slovence v preirar-ao situacijo, ž^^kar fe najobčutneie v gospodarsko krizo. Ni kriv Beograd, 'ako danes m vse tako, kakor bi moralo biti in kakor so si zamislili razni gos-:POdje v krogih slovenske večinske "stranke. Kdo se ne spominja, kako dobro nam je bilo, dokler je bila SLS še realna politična stranka, ki je aktivno sodelovala to se ni lovila za fantomi! Danes temu m več tako. Najmočnejša slovenska stranka se nahaja v opoziciji. ‘Ml se nad tem ne bi zgražali, ako bi se opozicija opredelila po socijalni struk--tari Ali današnja opozicija si je izbrala Plemensko opredelitev kot alfa in orne-sa njenega nehanja to delovanja. V takti okoliščinah seveda ne preostane Beogradu ničesar, rami težnja po pg. polnem ujedinjenju, ali pa prelom, ^ ^ Med unitaristično idejo in med ideologijo gospode federalističnega tabora m kompromisa. To naj si zapomnijo vsi kvaražugoni, ki predbacivajo naši Nl?,S neko krivdo, ki je dejansko izmišljena.
»Toda sporazum se ne doseže z mržnjo in z obrekovanjem, temveč 2 ljubeznijo in z zaupanjem.« Po dejan-skem ujedinjenju nam je zmanjkalo -uo m drugo. Ljubezen je bila, kakor ‘dama, ki je zgorela v enem samem i5sodovtoskem trenutku. Danes je iščemo zastonj, dasifavno nam je potrebna, kakor voda ribi. Ni edinstva brez ljubezni! Mi smo eno od Mure do Vardarja To misel so manifestirali v velikih dnevih osvobojenja vsi pošteni Srbi, Hrvati in Slovenci. To misel moramo nositi od palače do zadaje hribovske koče. Do danes smo mi Slovenci, žal, doprinesli najmanj na oltar svobode, foivi Preroki nam pa šepetajo» naj odtegnemo š« tisto uborno polence yell-fecniii ognju medsebojne ljubezni *«•
Ne tako! Naše vrste se množijo. Cu-dmo, da nismo osameli. Beograd razume našo nepokvarjeno težnjo po resnični svobodi stovenskih duš. V Beo-srad so uprte n^e oči, ker vemo, da
Narodna skupščina.
Za lip©p@inita? narodne vojske In vojne mornarice.
Beograd, 11. julia. (Z) Po preči-tanju zapisnika zadnje seje je prešla narodna skupščina danes dopoldne takoj na dnevni red, to je na razpravo o zakonskem predlogu poslanca Voje Laziča (zemljoradnika).
Demokrat Sretanovič je napadel odbor, ker ni razpravljal o tem predlogu. Klerikalec Gostinčar je zagovarjal stališče zemljoradnikov. Poročevalec večine dr. Milašinovlč je dejal v svojem govoru, da odbor ni odklonil tega predloga, ampak da je sklenil odstopiti Lazičev predlog odboru, ki naj ga vzporedno proučava z vladnim predlogom. Odbora se je določil rok 20 dni
Zbornica je prešla nato na glasovanje o tej stvari Oddanih je bilo 155 glasov, in sicer 111 za in 38 proti.
Po kratkem odmoru je prešla narodna skupščina na drugo točko dnevnega reda: debato o poročilu odbora o zakonskem predlogu glede ustrojstva vojske. Poročevalec večine Maksimovič je prečital poročilo odbora, nakar je klerikalec Bedjanič podal cddvoje-no mišljenje svojega kluba, zemljoradnik Lazič pa svojega, dočim demokrati tihto pročitali svojega oddvojenega mišljenja, ampak bodo tekom debate stavili svoje pripombe.
Minister za vojno to mornarico general Pešič je potem povzel besedo in v obširnem govora pojasnjeval potrebo novega zakona o ustrojstvu vojske to mornarice. Ena glavnih misli zakonskega predloga je, da se ustvari Čim boljša vojska,. Novi zakon je izdelan po dolgih in globokih študijah. Upoštevala so se mnenja vojaških krogov to strokovnjakov, da bi bil novi ustroj čim popolnejši. Naš eäj Je, da si ustvarimo čim boljšo armado la vojno mornarico. Gledati moramo» da bomo Imeti res narodno vojsko» ki naj vsak čas zagotovi obrambo domovine to varuje njene interese. Naša vojska se je vedno odlikovala z osebnimi vritoami to je bila vedno prava narodna vojska.
More se z vso pravico trditi, da n! bilo še nikoli i»kn tesnih vezi med vojaštvom In narodom in da ni še nikoli to nikjer vladala taka ljubezen to toliko zaupanja med armado ta prebivalstvom, kakor pri nas. Minister je zlasti nagla-šal dejstvo» da se imamo zahvaliti za naše uspehe v vojni baš izrednim vrlinam naše vojske ter veliki ljubezni to zaupanju, jsl je vladalo med častniki in vojaki na eni to med prebivalstvom in vojsko na drugi strani. Naš zunanji položaj je danes takšen, da je izredno važno, da imamo tako vojsko to mornarico, ki bo vsak trenotek pripravljena. In baš novi zakon jo napravlja še sposobnejšo.
Minister je potem razlagal glavne točke novega vojaškega zakona in rekel, da je ena glavnih načel ta, da se
rok aktivne vojaške službe skrajša na osemnajst mesecev, v mornarici pa na dve leti Službovanje v ‘kadru je povsod enako dolgo. Vojaki se ne bodo samo mehanično vežbali v vojaški stroki, ampak se bodo tudi vzgajali.
Posebni tečaji bodo imeli nalogo, da vzgojujejo vojaštvo v čitanju in pisanju ta tudi gospodarsko, Pok službo-
vanja za hranilce družin ta člane zadrug, čijih rodbine so izginile v vojni, se bo po novem zakonu skrajšal na
devet mesecev. Splošna vojaška dolžnost traja do 55. leta starosti. V primeru mobilizacije ostane vsa oborožena sila na svojem mestu. Delavci ostanejo v svojih delavnicah in tvornicah. Nadalje ima vsak po 15 dni dopusta na leto to ima tudi pravico do brezplačne voznine. Zakon predvideva napredovanje častnikov, in sicer ne po razredih, ampak po formacijah vojske, to je po stvarni potrebi vojske in proračuna. Skrajšali so se tudi roki za napredovanje. Posebno se zakon ozira. na gmotni položaj častništva. Rezervni častniki se kličejo le po štiri tedne vsako leto na orožne vaje, in morejo napredovati do čina polkovnika. Prebivalstvu se ne more odvzemati živina ta tudi ne vozila proti prizaanicam, ampak le proti gotovini.
Minister Pešič je končno prosil zbornico, naj sprejme zakonski predlog o ustrojstvu vojske, ki je zelo velike važnosti za interese naše domovine, ker le na ta način se more ustvariti podlaga za pravilni razvoj naše hrabre vojske in mornarice. S tem je pa zopet zajamčen napredek našega naroda in zagotovljena varnost domovine pred sovražnim napadom. — Govor vojnega ministra je zbornica sprejela z burnim odobravanjem ta ploskanjem»
_ Predsednik je nato zaključil sejo. Prihodnja seja v petek dopoldne ob pol 9. uri zjutraj.
Invalidski mkm*
Beograd, H. julija. (B) Predsednik Invalidskega udruženja general Po-korny je posetil s še tremi člani odbora ministra za socijalno politiko dr. Periča to zahteval od njega, naj čimprej predloži narodni skupščini invalidski zakon. Minister mu je izjavil, da se o tem zakonskem predlogu ravnokar razpravlja v ožjem odboru ministrov in da je vlada jemala v obzir tudi pripombe Invalidskega udruženja. Vlada bo pred parlamentarnimi počitnicami predložila zbornici zakonski načrt o invalidih, tako da ga lahko vzame v pretresg ko st po počitutoah zopet sestane»
STALIŠČE IN ZAHTEVE NAŠIH SLOVAKOV.
Beograd, 11. julija. (Z) Nedavno so naši Slovaki imeli svoje zborovanje v selu Petrovcu to so sklenili, da ne razpuste svojih organizacij, ampak, da vstopijo v radikalno stranko. Včeraj predpoldne je pod vodstvom g. Sirke, svečenika iz Sladkega Aradca, deputacija Slovakov posetila, g. dr. Janjiča, tajnika radikalne stranke to mu predložila svoj memorandum,, v katerem zahteva, da se slovaška gimnazija v Petrovcu preuredi v popolno gimnazijo ta da se ob priliki proizvedbe agrarne reforme upoštevajo tudi potrebe Slovakov ta da se ustanovi posebna evangelska slovaška škofija s slovaškim škofom. Ta memorandum je bil včeraj popoldne izročen g. Pašiču«
Rekonstrukcija vlade. — Novi državni
podtajniki.
Reško vprašanje.
Beograd, 11. julija, (ž) Vlada še ni dala nikaMh pojasnil o italijanskih zahtevah po aneksiji Reke. Clan vlade je izjavil, da zunanji minister dr. Nin-čič ne želi objaviti novih italijanskih žalitev, ker se pregovori še nadaljujejo. Posvetovalni odbor za primorske zadeve je včeraj nadaljeval svoje delo v ministrstvu za zunanje posle. Bivši hrvatski ban dr. Matko Laginja je dospel včeraj semkaj iz Zagreba, da se udeleži teh važnih posvetovanj. V poučenih krogih sodijo, da vlada ne bo storila prej definitivnih sklepov, dokler se ne posvetuje z načelniki strank. Kolikor se je doslej moglo zvedeti, je talija res stavila zahtevo po aneksiji Reke, naši kraljevini pa je v kompenzacijo ponudila Baroš in Delto in del kastavske občine. Po zadnjih poročilih, ki so dospela v Beograd, ni sprejela naša delegacija v Rimu italijanskih zahtev. Naši delegati zahtevajo še nadalje, da se izvede ra-pallska pogodba.
Beograd, 11. 'julija. (B) Povodom vznemirjajočih vesti našega časopisja o prektajenju delovanja rimske konference in odpoklicani u predsednika naše delegacije dr. Rybafa iz Rima, doznava Vaš dopisnik iz uradnega vira, da so vse te vesti neresnične. Na konferenci v Rtom sp še vedno velike tež-
koče, ki jih povzročajo neumestne zahteve Italije. Sedaj so se te težkoče več ali manj odstranile. Naša delegacija stoji slej ko prej na temelju mirovne pogodbe. Italijani stavljajo vedno svoje zahteve po reviziji rapallske pogodbe, naša delegacija pa jih vedno odklanja in zahteva, da se popolnoma izvede ra-pallska pogodba. Demantirajo se posebno one vesti, ki govore o tem, da se predsednik naše delegacije dr. Rybal odpokliče iz Rima. Dr. Rybaf ostane na svojem mestu v italijanski prestoiiei kot predsednik naše delegacije ta vrši še nadalje svoje posle.
Beograd, 11. julija, (B) Mtaistr* stvto za zunanje posle je sklicalo za jutri sejo posvetovalnega odbora za primorske zadeve. Člani odbora dr. Lagi-nja, dr. Grga Angjelinović fa Juraj Kučić so že dospeli v Beograd, ostali PA se pričakujejo jutri.
Beograd, 11. julija. (B) Včeraj je bila v zunanjem ministrstvu konferenca posvetovalnega odbora za primorske zadeve pod predsedstvom dr, Ninčiča, katere sta se udeležila admiral Priča in dr. Matko Laginja. Razpravljali so o novih pogojih, ki jih stavljale Italijani za rešitev; jadranskega vprašanja.
Reparacijski problem.
Zaupnica belgijski vladi. — Dogodki v Poruhrju,
Bruselj, U. julija, (Agence Ha-vas.) Senat je danes zaključil debato o vladni izjavi in je z 88 proti 44 glasovi sprejel dnevni red, na kateri se Izreče Vladi zaupnica. V teku debate je izjavil minister za zunanje posle Jaspar, da vlada zasleduje umerjeno, obenem pa odločno politiko. Prosil je zbornico, da ima zaupanje do vlade in je pozival senatorje, naj bodo složni. V odgovoru na interpelacijo o atentatu v Duisburgu je izjavil minister za hrambo, da je preiskava dognala, da so eksplozivne snovi vsebovale pikrtoovo kislino (C, H* N, Qf, oziroma Ce H2 (N02)3).
London, 11. julija. (K) Francoski veleposlanik Saint Auiaire je imel danes z lordom Curzonom daljši razgo-
c,:,-;:
konferenca Haie antante.
Beograd, 11. julija. (B) Zunanji ministri male antante so se domenili potom poslaništev, da se vrši konferenca zastopnikov držav Male antante v Sina ji dne 28. julija. Konferenca bo trajala samo en dan. Rešiti se imajo vsa skupna vprašanja, ki zanimajo države Male antante. Udeležili se bodo te konference samo zunanji ministri» to sicer dr. Ninčič za kraljevino Srbov, Hrvatov to Slovencev', dr. Beneš za češkoslovaško republiko in Duca za Romunijo. Prihodnji dan, 29. L m. se vrši v Sinaji druga konferenca, katere se udeleži tudi minister za zunanje zadeve Poljske. Na tej seji se bo razpravljalo o vstopu poljske republike v Malo antanto. Y političnih krogih se zatrjuje, da se bo pri tej priliki govorilo tudi o vstopu Qröje y Malo antanto.
Berlin, 11. Sulßa, (K) Opravniku pc> siov bruseljskega nemškega poslaništva dt, Rödigerju je včeraj poslal belgijski minister noto, v kateri vnovič Izreka sožalj« belgijske vlade zaradi napada na nemškega-opravnika poslov In v kateri ga zagotavlja, da bo preskrbljeno za njegovo nadaljnjo varstvo In da proti krivcem uvedeno kar. zensko postopanje.
Bruselj, 11. julija. (Agence HaVtsI V zvezi z napadom na nemškega opiavnl-ka poslov se je ta zglasil pri ministru za zunanje posle in je zahteval, da se storttc* zasledujejo. Jaspar mu Je obljubil, da bodo krivci kaznovani.
Berlin, 11. julija. (K) Glede na eksplozijo na renskem mostu v Duisburgu javlja »Vosslsche Zeitung* iz Essena, da so včeraj nemške in belgijske oblasti razprav-, Ijale o tem, da nemške oblasti sodelujefg pri izsleditvi riočiacev.
Dr. Beneš v Londonu.
London, lil julija. (K) Češkoslovaški minister za zunanje posle g, d& Beneš je dospel semkaj, :: .
GENERÄL MITTELHAUSER K/ PARIZU.
Berlin, IH julija, Wolffov urad poroča iz Pariza: Vodja francoske vojaške komisije v Pragi to načelnik generalnega štaba češkoslovaške vojske general Mittelhauser je včeraj dospel ž letalom v Strasbourg, od koder odpotuje po železnici v Pariz. Kakor poroča »Petit Journal«, je ta nujni poziv generala v Pariz v zvezi z razgovori, ki se bodo vršili med češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešom to francoskim ministrskim predsednikom Rota-, carejem,	"
Beograd, 11. julija. (B) Včeraj se je vršila ožja konferenca ministrov in članov radikalnega kluba, na kateri se je razpravljalo o rekonstrukciji vlade to p imenovanju državnih podtajnikov. < . \ j , v :	I	j
Kakor se doznava, bodo imenovani za idržavne podtajnike v ministrstvu za vere dr. J a n j i č, v ministrstvu za pravosodje dri Kojič, v ministrstvu za trgovino in industrijo Velja Popovič, v ministrstvu za poljedelstvo in vode Svetislav Stankovič, v ministrstvu za pošte in brzojav dri Nedeljko-vič, v ministrstvu z» agrarno reformo
Milan Simonovič to v ministrstvu za notranje zadeve dr. Vlada Andrič.
Nadalje se je na tej konferenci govorilo tudi o izpopolnitvi to o izpre-membah resortov. Sklenili so, da prevzame ministrstvo za agrarno reformo Nastas Petrovič, ministrstvo za vere dr. Laza Markovič, ministrstvo za pravosodje Marko Trifkovič, ministrstvo za trgovino to industrijo dri Velizar Jankovič, ministrstvo za agrarno reformo dr. Dušan P e 1 e š in ministrstvo za Poljedelstvo in vodo dr.
■ska velikjodušrmst je mirno prehajala Preko Radičevih blaznosti na dnevni red svojega udejstvovanja. Ta velikodušnost bo prizanesla tudi najmanjšemu bratu, ki danes tava po tniinah zmote, sovraštva in zaslepljenosti. Eno je, če-Mr naj Slovenci nikar ne pozabijo: ta
m mm
to na svetu Je ni sita, ki bi smela tej zgodovinski tvorbi odrekati prava do obstanka. Narodna volja je hotela edtor stvo, narodni volji se mora podrediti vsak posamezni Srb, Hrvat ta Slove-
Zadnja inozemika poročila.
»NEZAVISNA1 MAKEDONIJA«.
Sofija, lil julija. (B) Notranji minister Rušev je pozval uredništvo »Nezavisne Makedonije«, glasila makedonskih emigrantov, naj ustavi izdajanje svojega lista vsaj za dva meseca, ker smatra, da je to bolj taktično.
EKSPLOZIJA.
‘Alton (IHionis), 11. julija. (K) v tukajšnji tvrdki patron je nastala eksplozija, vsled katere je bilo devet oseb ubitih to 25 ranjenih.
POVIŠANJE POŠTNIH PRISTOJBIN V NEMČIJI.
Berlin, 11. julija. (K) Kakor poroča »Lokalanzeiger«, je odbor za določitev novih poštnih pristojbin dovolil, da se pristojbine vnovič zvišajo. To poišanje stopi s 1. avgustom v veljavo in znaša triinpolkratni iznos prejšnjih postavk. Talco bo n. pr. gnaSata poštnina za pismo v inozemstvo 1000 mark. Odbor j« obenem pooblastil poštnega
n ec. Beograd je izdal parolo »Brez	_	_______
kompromisaK 36 Pie* ß» y&dtatt šaran- j ministra, d» po potreb*	S h
jgfe aa»aet	I jKatjBsferoat podv**®' ^
NOVA TELEFONSKA PROGA Z BEOGRADOM.
Beograd, 11. julija. (Z) Ministrstvo za pošte in brzojav je začelo graditi novo direktno telefonsko progo med Beogradom in Ljubljano, ki bo imela tudi zvezo s Cetinjem in Splitom. Dela bodo trajala približno tri mesece.
DIJAšTVO IN ORJUNA.
Beograd, 11. julija. (B) Ministrstvo prosvete je odredilo, naj se ponovno najstrožje prepove vsem srednješolskim dijakom vpisavanje v »Oj* juno«, »Srnao« in »Hanao«.
_ VREMENSKO POROČILO. J,
Dunaj, n. julija, (Uradno) Vreme v, Avstriji je skoro popolnoma jasno. Vročina ni prehuoa. V zahodni Evropi se pripravlja k slabemu vremenu. Napoved: Trajno lepo vreme.
Današnje prireditve.
V Ljubljani: .. ' ■	?	,7
Kino Matica: »Kri-krU, — Lya Mara.
Kino Ideal: »Človek pred 100.000 leti.«
Kino Tivoli: »Čuda džungle,« V. dek
Nočna lekarniška služba ▼ Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Plccoii na De»
Lsum m M. mstMj*

«trän 2/
Po celjskih sklepih SLS,
Poslanci SLS ostanejo v parlamentu : kljub svoji izjavi pred par tedni, da bodo zapustili parlament, če bo sprejeto povišanje zemljiškega davka. Tako jim ie naročil strankin zbor v Celju.
Kako je mogoče tolmačiti ta preokret? — Poslanci SLS so bili najbrž napačno informirani, da zahtevajo njihovi volild, da takoj zapuste parlament, Če bo zvišan zemljiški davek. Morda so hoteli ta korak le nekateri posamezniki, katere so poslanci istovetili s celokupnostjo svojih volilcev.
Ce pa je zahtevala res vsa masa SLS-volilcev, da zapuste poslanci parlament, kasneje pa je svoje stališče iz-premenila, pomeni to, da je masa verjela hujskanji strankinega časopisja. Kmetje so bili prvi hip vsled pisanja klerikalnega časopisja v mnenju, da bo odslej zemljiški davek v resnici ogromen in krivičen. Tako je priobčil pred nedavnim časom »Slovenec« uvodnik, v katerem člankar trdi, da bo draginja narastla vsled petkratnega povišanja zemljiškega davka na vsaj petkratno izmero. Vsakdo pa ve, da so dosegle cene živil pri sedanjem tečaju dinarja ono točko, preko katere ne morejo več, oziroma jo morejo prekoračiti samo v majhni meri, samo če ostane dinar stabilen. Zato je jasno, da je bila trditev
»Slovenčevega« uvodničarja ne samo neutemeljena, temveč naravnost zlobna.
Kakor pa so te hujskanje zlobne, kmetje so jim v prvem trenutku res verjeli in zahtevali, da zapuste poslanci parlament. Toda njihove organizacije so kmalu uvidele, da ni vse tako, kakor piše klerikalni tisk, da novi oziroma povečani davek ni krivičen, zato so dale na strankinem zboru v Celju poslancem navodilo, naj ostanejo v parlamentu. Delavni slovenski kmet hoče ustvarjanja in ne razdiranja, kakor nekateri njegovi demagoški voditelji.
Želeti bi bilo, da se končno vendarle prično tudi Slovenci udejstvovati pri urejevanju države. Prestati mora medsebojno nezaupanje, ki otežkoča državni razmah. Beograd ni neizkušen, on more voditi državo tudi brez Korošec-Spahove skupine, kakor jo vodi brez Radiča. Vendar pa bo z veseljem pozdravil nove sile, ki bi hotele ustvarjati, ki bi hotele orati ledino naše države, ki bi hotele pomagati naši državi na ono mesto, ki ji pritiče po njenih naravnih zakladih in marljivosti našega Ijdstva.
Če pomeni zborovanje v Celju prehod od politike razdiranja k politiki ustvarjanja, potem ga pozdravljamo.
Inž. R. Šapla.
Pismo iz Bolgarske.
—4. S o f i j a, 9. julija.
Oprostite, g. urednik, da se vam že dalje časa nisem javil. Prevrat nas je oklepal v stalno razburjenost. Inozemskih listov ni bilo lahko dobiti in talio je zavladala med nami popolna desori-jentacija. V tistih dnevih so bile ulice polne strojnic, oblasti so mrzlično iskale seljaških privržencev, v ostalem pa je življenje zadobilo nekak posebni značaj...
Posledice prevrata so se razblinile v toliko, da je sledilo žvenketanju sabelj priznanje novega režima. Sofijski meščani simpatizirajo skoro brez razlike z vlado g. Cankova, V mnogih krogih se govori, da dolguje Bolgarska Angliji ter Italiji zelo veliko, ker sta ti dve sili zastavili svoj vpliv, da Evropa ni smatrala konca bivšega režima kot nekak atentat na novi red v Evropi Q. Can-kov je dal temu mišljenju vidnega izraza, ko je orisal dopisniku pariškega »Tempsa« politiko nove vlade. Q. Can-kov je ob tej priliki izjavil sledeče: V prvi vrsti hočem vzpostaviti svobodo tiska in zborovanja ter vse individualne svobode, ki jih je zemljoradniška vlada stalno ter konstantno dušila. Poskusili bomo tudi z ujedinjenjem vseh strank v eno močno sporazumno, vsenarodno organizacijo, ako želijo te stranke predstavljati red in zakonitost. Radi tega bomo odstranili stare voditelje vseh strank, na njih mesto pa postavimo nove moči iz mlajše narodne generacije. Novi časi zahtevajo novih ljudi.
Kar se tiče kabineta g. Radoslavo-va, — je nadaljeval g. Cankov — ga čaka rešitev sodišča, id ostane tudi nadalje v veljavi. Radoslavov naj bo uver-jen, da bo ob prvi priliki, ko prestopi našo mejo, aretiran ter doveden v slivenske ječe, kjer ga čakajo ostali kolegi, Razsodilo bo državno sodišče. Slučaj ministrov iz kabinetov I. 1912—1913 je popolnoma drugačen. Ti ministri (vlada g. Gešova) so izvršili svojo dol-
žnost, ki jo je odobril celokupni narod. Za dogodke iz 1. 1913 imamo pripravljeno konstitucijonalno rešitev. Člani tega kabineta bodo kmalu osvobojeni, ako se pa to še do danes ni zgodilo. Je vzrok naša težnja, da ustvarimo ter organiziramo veliko novo silo, ki bo upravljala državo brez teh predstavi-teljev starih strank, brez intrig in osebnih sovraštev. Člani vlade iz leta 1918, ki so bili aretirani radi tega, ker niso sklenili miru dva meseca poprej, ko so bili že na vladi bodo ravnotako osvobojeni, ker za njih ni sodnijske obsodbe. Ves svet se bo kmalu uveni, da nima naša vlada nič skupnega z militaristično politiko ter da si samo želi miru. Radi tega bomo i nadalje vzdrževali odnošaje s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor so bili določeni s strani bivšega kabineta. Vse, kar je bivša vlada storila za sporazum z Beogradom, ostane i nadalje v veljavi. Ravnotako hočemo izvršiti vse mednarodne obveznosti, ki jih je prevzela bivša vlada. Sicer pa niški sporazum ni tako nevaren in nepovoljen, kakor ga prikazujejo nekateri politični krogih
Ujedinjnje demokratske, ujedinjenje narodno-progresivne in radikalne stranke je sprejela demokratska omladina z velikanskim navdušenjem. Fuzija meščanskih strank na Bolgarskem je tako-rekoč dogovorjena stvar, bližnja bodočnost pa bo pokazala, kako se bo najnovejše »ujedinjenje« obneslo. Notranji minister g. Rusev je začel pridno jahati po komunistih te rse v tem oziru že po-kazujejo vidni uspehi nove vlade. —
PROMET V RUSIJI
V	smeri Rostova ob Donu so povzročili zločinci, da ie skočil vlak s tira, da so ga potem popolnoma izropali
V	Jugozahodni Rusiji v bližini Odese je prekinjen promet na 45 progah. 38 postaj je zaprtih radi prometnih težkoč. čudno 'e, da tega ni opazil bivši srbski konzul v Odesi, ki je pisal, kako dobre so razmere v Rusiji
Ljubljanska operna sezona 1922-23.
II.
.solistov je imela opera dovolj; nekateri so nastopali pogosto, drugi zopet redkeje. Druga gledišča — tudi večja — trpe na pomanjkanju tenoristov. Po smrti blagega Pepika Drvote sta prevzela v operi glavne partije gg. So-vriisltf in Kovač, preteklo sezono se jima je pridružil še g. Šimenc. Torej no imeli za važne tenorske partije kar tri tenore. — Najbolj muzikalno na-bražen med njimi je g. Sowüski, ki poučuje tudi na konservatoriju Olasbe-; e Matice solopetje. Razpolaga z dokaj točnim, v srednji legi prijetnim, v Vikini nekoliko prisiljenm glasom, s katerim se je prav dobro uveljavil v težkih vlogah Jenufe (Laca), Luize (Julij) in Nižave (Pedro). Z uspehom je pel tudi Luigija (Plašč) in Sokoloviča (Zrinjski). Skoda, da je njegova izgovarjava besedila malo umljiva. Igra živahno, premišljeno. — Pri publiki je najbolj priljubljen g. Šimenc, ki razpolaga z naravnim, polnim, lepo zvenečim glasom. Začetkom sezone še plah in nesiguren (Janko v Prodani nevesti) je pozneje od vloge do vloge v petju in igri znatno napredoval. V »Mefistofeles« je pel naporno partijo Fausta, v Jenufi Šte-vo, vt Gorenjskem slavčku Franja, v Tosci Marija. V Tosci je najbolj ugajal, manj v! Čarostrelcu. Nastopa pogumno, temperamentno. — Tretji tenor g. Ko-vač je silno poraben, ambiciozen, priden. iVi kratkem času vsako partijo na-•^j«3ira.4suppje zanj hvaležne in nehva- l
iežne vloge. Pel je največ tenorskih vlog: Gerald (Laltme), Rinuccija (Gi-anni Schichi), Pinkertcna (Butterfly), vojvodo mantovskega (Rigoletto)) Vita (Tajnost), Almavivo (Brivec seviljski). Jurčka (Vrag in Katra), Juraniča (Nikolaj Šubic Zrinjski) in Franja (Gorenjski slavček) torej devet partij. V nekaterih je bil izvrsten, v drugih manj dober; ne poje pri dveh predstavah enako. Včasih se zdi da polaga preveliko važnost na lepe tone, da rad briljira z visokimi h in c ter da pri tem pozabi na vse drugo. Semintam dobi njegov glas nekam jokav timbre, zaradi požiranja posameznih zlogov in čudne artikulacije. V igri si je pridobil znatno rutino in ga tudi kot pevca resno upoštevamo. Odkritosrčno mu želimo čezdalje lepših uspehov! Manjše tenorske partije so absolvirali gg. Mohorič, Banovec in Bratuž. G. Mohorič je prav dostojno pel Vaška v »Prodani nevesti«, in izvrstno kreiral Spoletto v »Tosci«, g. Banovec je nastopil v »Nižavi«, »Plašču« itd. in je debutiral tudi kot Franjo v »Gorenjskem slavčku«. Ima simpatičen tenorček in se ’ bo naredil. G. Bratužu prijajo le komične vloge. Zelo mu je pristojala vloga pevčka v »Tajnosti«, v »Luizi« ni bil srečen; za take partije je treba njegovemu glasu še pile. uglajenosti. Drugače pa je dober igralec. — Baritonske partije so si delili gg. Levar, Cvžjič in Balaban. G. Levar je letos v operi manj nastopal kot prejšnja leta, ker je kreiral v drami Otela s soglasnim priznanjem kritike. Opera ima v g. Levarju sijajnega igral-na'boljših vrlin. Omenjamo le iz-I v.'-'-ne njegove lererdje Schichija (Gian-
»JUTRANJE IsfOVOSTl,* s
Britansko -francoski pogovori.
Položaj med obema zaveznikoma, ki je bil, kakor smo poročali radi pisave in senzacijonelnih odkritij nekaterih listov precej napel se je v zadnjih dneh vidno izboljšal Pod utisorn te pisave so se vršili pogovori med londonskim francoskim poslanikom in lordom Cur-zonom, britanskim zunanjim ministrom pod zelo neugodnimi pogoji. Britanska vlada je dala takoj po Reuterjevi agenciji uradnim potom kategorično demen-tirati vesti, ki so jih priobčili angleški listi in tako se je pokazalo, da ni res, da zahteva Baidwinov kabinet od francoske vlade pismen odgovor na vprašanja, ki jih ji je bil poslal, temveč želi samo, da bi bü francoski odgovor natančen (businessanswer). Tudi ni točno, dia bi se bil izrazil Foreign Office, da bo začel na svojo roko voditi pogajanja z Nemčijo, če bi se francoska vlaga pokazala preveč nedostopno. Londonski kabinet se je samo izrazil, da bo določil pozneje svoje stališče, ko bo do-znal, kakšno je mnenje francoske vlade.
Iz vsega tega je razvidno, da skuša britanska vlada pomirjevalno vplivati doma kakor tudi v Franciji, kajti grozeča pisava nekaterih angleških listov je v zadnjih dneh duhove precej razburila. Razvidno je pa tudi da vlada v oficijelnih krogih kakor tudi v javnem mnenju Anglije gotovo nezaupanje na-pram francoski politiki glede nemškega vprašanja in da iz tega izhaja vsa nervoznosti ki se veča, čimbolj se približuje odločitev.
Celo Daily Mail, ki je bil dosedaj najzvestejši prijatelj antante, se je v gotovi meri približal mnenju Observer-ja. Ta očita Francozom, da je njih politika nerazumljiva, skrivnostna, in da ne izraža dovolj jasno, kaj želi (wants). K temu pripomni pariški »Gaulois«: Ta očitek bi najmanj pričakovali kajti ne vemo, da bi se bila francoska politika spremenila v zadnjih dveh letih in da bi se bil g. Poincarč ognil razjašnjenjem, ki ijh je kdo zahteval od njega.
Resnica je sledeča: Velika Britanija je ena onih držav, ki neposredno niso trpele radi vojne in katerih varnost ni ogrožena. Postala je sita sedanjega nejasnega in negotovega položaja, ki jo oviraj da se na novo oživi njena trgovina. Ker bi pa rada čim najhitreje prišla do rešitve problema, je pripravljena sprejeti tudi kompromisne predloge in se pa pri tem zelo čudi, da Francija tega noče in ne more storiti. Radi tega poskuša Anglija pritiskati nanjo v upanju, da bo slednjič vendarle odnehala.
Da pa ta politika upliva tudi na Nemčijo in jo podpira v njenem odporu, je razumljivo. Zato je Francozi ne odobravajo, kajti britansko francoski pogovori so s tem otežkočeni. Pri tem pa francoska zunanja politika ni samo politika g. Poincarčja in kabineta^ temveč politika naroda in parlamenta; dokaz temu je priznanje, ki ga je vladia (par-krat celo enoglasno!) dobila od parlamenta, oziroma senata.
K sklepu omenimo še mnenje, ki ga izraža londonski »Star«: londonski oficijelni krogi so mnenja, da želi g. Poin-care podaljšati čas pogajanj, ker upa, da se bo v kratkem času popolnoma zrušil nemški odpor v ruhrskem ozemlju. — To dejstvo bi bilo velike važnosti, kajti potem bi bili dani vsi predpogoji za hitro in uspešno rešitev krize, hi vznemirja Evropo že toliko časa.
—žn—
....................................
Slovanski svet
— Razmere med Slovaki in Čefei na Slovaškem se stalno izboljšujejo. Mržnja proti Čehom na Slovaškem, ki jo je ustvarila nekaj gonja avtonomistov, nekaj tudi nelepo obnašanje slabih Čehov, polagoma Pojema, Med Cehi in Slovaki na Slovaškem se razvija zadnji čas prijateljstvo in pobratimstvo. Da je res tako, dokazuje med drugim tud! manjša občina Žabokreki v nitranski okolici kjer žive Čehi in Slovaki v najlepšem prijateljstvu. Agitacija avtonomistov je naletela tam med Slovaki na nerodovitna tla. — Slovaki žive združeni z brati Čehi pod svobodnim soincem. Madžarski jarem jih več ne žuli, za kar do komolca Boga zahvaljujejo, kar je . med Slovaki pametnih, razboritih mož.
— Srednješoistvo v češkoslovaški republiki. V tej slovanski državi pride ena srednja šola na 33.000 prebivalcev. Ena češkoslovaška srednja šola na 34.300 prebivalcev, ena nemška na 26.900 prebivalcev. V vsej državi je nemškega prebivalstva 25.3 odstotkov, ali srednjih šol je 31.1 odstotkov. Zdaj hoče šolska uprava odpraviti staro malostransko češko gimnazijo, das! je imela lansko leto 239 študentov in namerava ustanoviti namesto nje srednjo Šolo v Kralupih. Nemška gimnazija v Pragi Izkazuje nasledjo rakovo pot: v Pragi II. 10 dijakov, od 212 na 202, na Kralj. Vinohra-dih s 169 na 135, torej za 34 dijakov. Na nemških realnih gimnazijah je prav tako: v Pragi I. se je skrčilo število dijakov za 23, na Smihovu za 28. Češkoslovaška šolska uprava vzdržuje 6—7 srednjih šol, za pripadnike tujih držav, katerih je bilo v češkoslovaški 1651, in od tega števila je 1464, t j. 88 odstotkov, kojih učni jezik je nemščina. Zanimivo je tudi dejstvo, da malostranska gimnazija stane 282.000 CK, nazadujoče nemške gimnazije, izmed katerih ima vinogradska 66 dijakov manj kakor malostranska, pa državo več stanejo, in sicer v Pragi II. 288.000, vzdrževanje vinogradske gimnazije znaša celo 308.000 čK. — Tu se spet jasno vidi, kako je Nemcem v češkoslovaški republiki z rožicami postlano. Šolska uprava namerava staro češko gimnazijo odpraviti, dasi izkazuje rastoče število študentov, a ne kakšne nemške gimnazije, na kateri se število dijakov krči Da je češko časopisje odločno proti neumestni vladni nakani je jasno ko beli dan.
3udet oproščen.
Porotniki so, kakor poročajo iz Pariza, Judeta z 11 glasovi proti enemu, oprostili. Ko so porotniki odhajali v posvetovalnico, jim je Judet dejal: »Gospodje porotniki! Samo z eno besedo bi Vas rad opozoril na ono, kar sem dejal v pričetim razprave. Nisem prišel v Francijo, da^ tu varujem svoje interese, temveč prišel sem, da ščitim svojo čast, ki mi je nad vse. To čast polagam sedaj v Vaše roke. Zaupam porotnikom Seine-departementa.« — Publika je sprejela Judetovo oprostitev s ploskanjem. Bil je takoj izpuščen na svobodo.
Iz boJjševiške ßusije.
RUSKA AVIJATIKA.
Načelnik ruske zračne flotiije Znamen-skij je poletel iz Moskve v Taškent z aeroplanom Jukkers. Progo, ki meri 4000 km, je preletel v 27 urah. Radi nevarnosti ni mogel leteti nad srednjeazijsko puščavo, ter je plul nad kavkaškim pogorjem.
Ruska avijatika se ie v zadnjem času zelo izboljšala, ker jo močno podpirajo Nemci. Tem je bila zabranjena kcnscrukci-ja aeroplanov, ki bi jih mogli uporabiti v vojni, zato pomagajo Nemci na vse prete-ge Rusom pri gradbl modernih vojnih aeroplanov v nadi, da jim bo v slučaju vojne pomagala ruska zračna flotilja.
Očividno so tudi Angleži zelo vznemirjeni radi tega. Svojo zračno flotiljo nameravajo tako pomnožiti da bo znašala v kratkem 84 eskadri]. Sedaj pričenja ravno ona konkurenca zračnega oboroževanja, ki jo je skušala omejiti Washingtonska pogodba o mornarici.
KOMUNISTI-KAPITALISTI.
Dopisnik nekega ameriškega lista, je objavil članek, v katerem popisuje, kaka bogastva imajo posamezni vodje komunistov. Trockij je predsednik enega največjih trustov v Rusiji, Kamene v je predsednik družbe, ki ima v Moskvi tri velike restavracije, v katerih so dovoljene hazardne igre, Vorovskij, ki je bil ubit v Lausannl Je zapustil ogromno premoženje v Švicarskih frankih.
S»», m ,
©rganizaciia Ul S.
Po nalogu glavnega odbora Narodne radikalne stranke se ima izvesti reorganizacija krajevnih organizacij in kasneje volitve v srezke in oblastne odbore. Pod krajevno organizacijo razumemo v smislu statuta § 32 najmanj 10 pristašev Narodne radikalne stranke v eni občim, ki voli ožji odbor sestojež še iz petih odbornikov to je: predsednika,, podpredsednika, tajnika, blagajni, ka, odbornika in širši odbor, v katerega se volijo razven imenovanih pet, še drugi odborniki do števila 12. Ako v občini še ni 10 članov, se imenuje ta inštitucija občinsko zaupništvo.
Prosimo vse krajevne organizacije, da pripravijo in skličejo čimpreje zborovanje članov in izvedejo nove volitve v krajevne odbore, spopolnijo poslane eksemplarje glavnega odbora M Beogradu in jih pošljejo s prepisom zapisnika zborovanja na podpisani naslov, da se more potem takoj preiti na volV tev v srezke in oblastne odbore.
Ker imajo krajevne organizacije X smislu našega Statuta velik vpliv ne samo za politiko stranke v Sloveniji temveč tudi vpliv na gospodarsko politiko, dotične občine, kakor tudi sreza, okrožja in dežele, radi tega poživljamo vsa naša občinska zaupništva, da grejo z. agitacijo energično na delo, da čimpreje dosežejo vsaj 10 pristašev in si s tem pridobe vse pravice krajevne! organizacije.	\
Glavno tajništvo NRS, W.oliova ul. f#, Ljubljana.
— Javornik. Krajevna orgnaizacija NRS na Javorniku prav dobro funkci-jonira. Na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil 14. jumja se je konstituiral sledeči odbor: Predsednik:	Jožef
Mazi, krojaški mojster, podpredsednik Valentin Kristan, trgovec in gostilničar, odborniki: Ivan Mencinger, hišni posestnik in tov. delavec, Valentin JakelJ, tov. delavec, Anton Grošelj, tov. delavec in Andrej Soklič, tovarniški mojster. Ustanovni občni d>or je bil zelo živahen, na njem je skušal oponirati socijaldemokratski voditelj, pa je bü tako zavrnjen, da mu je lear sapo zaprlo. Sklenilo se je pospešiti rešitev voine odškodnine, ki se je izročila našemu parlamentarnemu klubu v Beogradu, V najkrajšem času najbrže že ta teden, bo ustanovni občni zbor krajevne org, NRS v Koroški beli.
TURNEJA BRATINA . BUKŠEKOVA SPORED PREDSTAV:
V Kamniku:
Četrtek, 12, julija 1923. »Ono«; Petek, 13. julija 1923. »Prava ljubezen«.
Na Jesenicah.
Sobota, 14. julija 1923. »Ono«. Nedelja, 15. julija 1923. »Prava ljubezen«. •	.-f-*/
Vsakokrat ob 8. uri zvečer.
KONZULATI V LJUBLJANI.
Gen. konzulat Č. S. R.: Brez šti 8J1, Francoski konzulat: Ljub. kreditna banka, Dunajska cesta.
Hon. konzulat Belgije: Urad Ljubil
velesemnja.
Avsfcijski konzulat: Turjaški trg 4/II.
Italijanska delegacija: Zrinjskega
cesta št. 3/1.
se mu hitro razvija. Male basovske vloge so poverili novincu g. Puglju, ki obeta s primernim kultiviranjem glasu in čim pridobi potrebno spretnost v igri dobro, porabno domačo moč. —
O naših solistmjah pa prihodnjič.
Ljubljanska dramp.
Gostovanja Bratlna-Bukšekova.
Roberto Bracco? »Prava ljubezen«. — Gosta iz Maribora sta se pokazala pri včerajšnji veseloigri y svojih svetlih bojah. Braccova »Prava ljubezen« je pikantno-duhovita stvarica, ima mnogo sočnega življenja, humor je prožen, sceenične situacije vplivajo s irapantnimi domislicami veleza-bavno. Problemov seveda ni Zapeljevanje mlade udovice po rutiniranem Don Juanu s pustolovskimi alisami in s pristno južno zgovorno pretkanostjo, tvori zanimivo jedrce. Izkaže se, da je ta udovica prišla de-viško-čista v drugi zakon — in to je malo neverjetno posladkana pointa cele zgodbe. Harmonija obeh gostov glede skladnosti soigre je bila tudi v tem večeru prav dobra. G. Bratina se je predstavil kot neprisiljen komik. Ima neko prirojeno osebno vedrost in zdrav igralski instinkt za vsako vlogo. Ostalo Izpopolnjujejo bogate odrske izkušnje. Ga. Bukšekova je presenetila z elegantnim nastopom in je bila Ugu najboljša družica. Gostoma je bilo poklonjeno cvetje. Žal premaloštevilno, a zelo hvaležno občinstvo ni štedllo s pohvalo in odlična gosta ponovno poklicalo pred zastor. Kakor čujemo, nameravata g. Bratina n ga. Bukšekova posetiti še nekaj mest po pokrajini, v prvi vrsti Kamnik i:i Jesenice. Želimo jima na pot mnogo uspekiv za Iskreno-umetniški trud, od občinstva pa mnogo-brojnega poseta. To kar nudita, je njuno najboljše. Morda nas v prihodnje razveselita tudi z našimi deli — morda v večji
dtuäW.	'—
ni Schichi), Sebastijana (Nižava), Chan, sonetta (Gorenjski slavček), Figara (Brivec seviljski) in Zrinjskega (Nikola Šubic Zrinjski). V vseh partijah je z globoko premišljeno, duhovito realistično igro publiko popolnoma osvojil. — Njegovemu glasu bi le še iz srca privoščili nekdanjo svežost in zvočnost, kateri pa še lahko pridobi. In takrat bo naše veselje nad g. Levarjem popolno. — Y času zaposlenosti g, Levarja V drami je njegove partije prevzel g. Cvejič.
Njegovi nastopi sprva niso zadovoljili; toda sčasoma se mu je rezek glas ugla-dil, vokalizacija je bila čezdalje boljša neokretnost v igri je izginjala in dobro se nam je zdelo, ko smo opažali da napreduje, Tako je bil g. Cvejičev Seba-stijano pri poslednjih predstavah »Nižave« že dobro pogojena kreacija in je pevec tudi v »čarostrelcu« (Otkoar) ter v pravljični operi »Janko in Metka (metlar Peter) nastopil nad naše pričakovanje dobro in mu želimo krepkega razvoja tudi v prihodnji sezoni —
Koncem sezone je v baritonskih partijah najpogosteje nastopal ruski bariton g. Balaban. Ustvaril je hvalevredne kreacije; Rigoletta (Rigoletto), Fi-gara (Brivec seviljski), Escamilla (Carmen), Onjegina (Onjegin) in Scarpio (Tosca). G. Balaban je odličen pevec in igralec, pel je vse vloge z velikim uspehom. Treba le, da se priuči našemu jeziku, da bo publika razumela kaj poje.
Njegova izgovarjava ruskega besedila je brezhibna, toda še rajši bi slišali pravtako brezhibno — slovensko.—
Male baritonske vloge sta zanesljivo odpela g. Debevec (Lovra v Gorenj- _ skem slavčku), ia g. Zorman ,(ycS ylog)«.] .Batipfe
Vroča želja vseh ljubiteljev naše opere, da uprava pridobi zanjo najboljše slovenske operne pevke in pevce, ki so dosedaj v tujini, se je vsaj nekoliko izpolnila z angažmajem basista državne opere na Dunaju g. Julija Betetta, ki je res umetnik po božji volji. Z največjim veseljem smo ga pozdravili na našem odru in ni čuda, da so predstave, v katerih je on nastopal s svojim krasnim glasom in dovršeno igro imele velikanske uspehe, pa tudi izredno veliko privlačno moč. Njegov Kecal v »Prodani nevesti«, Knez Gremin v »Onjeginu«, Bazilij v »Brivcu seviljskem«, starec y »Nižavi«, Marbuel v »Vragu in Katri« in (mali vlogi) cerkovnik v »Tosci« ter puščavnik v »Čarostrelcu« so bili pevsko in igralsko dovršeni tipi, ki so iz-žarivali med ansambl razpoloženje, da je vsakokrat res z vnemo sodeloval in pomagal predstavam do celotnega zaokroženega lepega uspeha. — Drugi basist, Poljak g. Zathey, ki na naši operi marljivo deluje že od prve sezone po prevratu, e pohvalno kreiral obširno partijo Mefistofela, Bonifaca v, »Tajnosti«, Gašperja vi »čarostrelcu«, pel pa ponovno Kecala v »Prodani nevesti«, Nikalantho v »Lakme«, Sparafucila v »Rigolettu« in kneza Gremina v »Onjeginu«. V ostalih basovskih vlogah pa je nastopal g. Zupan, čigar napredek je bil za kratko dobo njegovega igralskega poklica kar presenetljiv. Pel je najrazličnejše vloge, večkrat nadomesto-val g. Betetta in je dokazal, da ima lepe igralske sposobnosti. Vztrajen je, ambicijozen, ima dar za komične vloge (Štrukelj v »Gorenjskem slavčku«, x »Brivcu seviljskem«) in glas
Štev. 13$,
»JUTRANJE NOVOST)..«
J trau 3.
Dnevna nevesti.
— Odlikovanja Branislava Nušića. Na zadnji seji društva Rdečega križa je bilo 'sklenjeno, da se odlikuje Branislav, Nušič-2 redom Rdčega križa.
— Diplomski izpit na konzularni akademiji na Dunaju sta napravila gg. Mirko Kranjc iz Borovnice in Stanko M1 e -kuž iz Bovca ni Goriškem. Odkar je bila ■prejšnja orijentalska akademija prevstroje-na v sedanjo mednarodno konzularno akademijo, sta to prva Jugoslovena, ki sta poleg Srba J o v i d a absolvirala to visoko šolo. Čestitamo!
— Zagrebški maturanti v Nišu, Na svojem potovanju po Srbiji so prispeli te dni v Niš maturanti II. zagrebške realne gimnazije. Sprejdi so jih niški dijaki in števil-I no občinstvo.
— Državni higiienskl zavod v Ljubljani se svečano otvori v pondeljek 16. t. m. ob pol 11. url dopoldne. Zavod ima svoje Prostore v splošni bolnišnici in_ začne Istočasno z obratovanjem. Zavod je namenjen strokovnemu delu na polju splošne in špe-cijahie higijene in bo vršil preiskovanja pitnih in odpadnih vod ter vod za uporabljanje, analize mleka in drugih živil, pre-isisavanja razkuževalnih sredstev in stro-jev, asanacjjo krajev in tehničnih naprav. Proučeval bo socijalno-higijenske razmere in nedostatke med narodom, zbiral zadevni materijal in izdeloval zdravstveno statistiko. Udeleževal se bo pobijanja epidemij in nalezljivih bolezni V ta namen je zavodu Prideljena epidemijska avtokolona obstoječa iz petih sanitetnih avtomobilov. Poleg tega in podobnega dela se bo v zavodu zasledoval razvoj higijenske znanosti po svetu, obdelovala se bodo aktuelna vprašanja na tem polju z namenom uveljavljenja, izkoriščanja in posplošenja vseh vrst higijenskih pravil in pridobitkov med naro-dom.
— Poljski dijaki v naši državi. Ministrstvo za poljedelstvo je odredilo svoje odposlance, ki bodo spremljali poljske vi-sokošolce na potovanju po naši državi in jim razkazali naše poljedelske ustanove. Skupina ekskurzistov je odpotovala v Zagreb, da sl ogleda tamošnje poljedelske
ustanove.
— Himen. V torek se je pri Sv. Križu na iirrbcu v Škofji Loki poročil profesor drž. trg. akademije g. Franjo Sič z gospodično Francko Severjevo, uradnico Sloven-:ske banke. Bilo srečno!
— Noče priznati kralja. Poročila iz Osijeka pravijo, da je bil razpuščen občinski zastop v Gradini, ker je občinski zastopnik Arpad Madjaraši izjavil, da ne prizna kralja Aleksandra. Arpad je bil zaprt. Proti ostalim zastopnikom pa je uvedena Preiskava. Narodnemu poslancu Bariolovi-ču iz Vitrovlce so dokazali, da je v Gradim nagovarjal poedine zastopnike, naj se vzar-
llo Prisege.^ pijančevanju železniškega osebja. Prometnemu mlnistvustvu prihaja-lo pritožbe o pijančevanju precejšnjega števila železničarjev. Ministrstvo je izdalo strogo odredbo proti temu in se bodo ose-6e, ti bodo zalotene v službi pijane strogo i*8znovane.	„
— Razstava poštnih znamk v Brnu. V tjneh od 5. do 15. avgusta se bo vršila v Drnu rutava poštnih znamk. Razstava bo stala potj pokroviteljstvom predsednika re-g. Masaryka. Udeležba bo po do-WvV,n 111 informacijah velika. Udeležili se je uoao^za^topHjkj lz vseij držav.
ti eoii tfbovlje. Gerentski sosvet je v svo-““e 5. t m. sklenil mesto venca na groo zaslužnemu bivšemu županu Ferdi-x?nt^K°r Podeliti za julij 1923 vsem občinskim ubožcem dvakratno mesečno podporo.
v TI	Slatine nam javljajo:
Ker je zaravihsüe začasno popolnoma zasedeno, se gostje, ki nameravajo priti sem, jV lastnem interesu opozarjajo* naj svoj pri-ihod naznanijo vsaj osem dni jroprej.
— Požar na Sv. Jakoba trgu. Mestno poklicno gasilstvo priredi skupno z ljubljanskim prostovoljnim gasilnim društvom veliko vajo v nedeljo, dne 15. julija 1923 ob 2. uri popoldne ob priliki občnega zbora Jugoslovanske gasilske zveze. Gasilstvo nastopi z vsem orodjem, kar ga ima na razpolago za mesto, ter z vso opremo in pripravo. Na alarmni strel odšlo bo gasilstvo Po Sv. Petra cesti čez Wolfovo uiiCo ^ Cojzovem grabnu, kjer bo zasedlo postojanke ob cerkvi sv. Jakoba In ob šoli. Gorelo bo šolsko poslopje ter zvonik in del terkvene strehe. Nastopi motorna auto-brizgalna, gasilski trenski auto, trenski voz in magirusova raztezalna lestva, in rešilni Voz. Pri vaji deluje 50 gasilcev in sicer 16 mož poklicne gasilske straže in Pa 34 moj Prostovoljnega gasilnega društva. Vajo vodi glavno poveljstvo, ki bo obstojalo jz višjega nadzornika Janeza Ko 1 e š e , ter načelnika prostovoljnega gasilnega društva Janko Hoj an a. Pred vajo se vrši ob poj 2. url na sv. Jakoba trgu promenadni kon-jcert, po vaji pa je obhod po mestu do Gosposvetske ceste, kjer se vrši veselica Prostovoljnega gasilnega društva Ljubljana. Na občni zbor pridejo delegatje gasilnih društev cele Slovenije.
— Ljubljančan]« udeležite se v polnem Številu velike In zanimive gasilske vaje na trgu Sv. Jakoba v nedeljo, dne 15. julija *923 ob 2. url popoldne. Pol ure pred vajo svfra na istem trgu domžalska godba. Po vsJi je vrtna veselica brez vstopnine s sre-^>lovom in šaljiva pošto v gostilni pri »Le-vu« na Gosposvetski cesti Veselica se vrši Pb Vsakem vremenu.
— Gumijev plašč, siv, srednje velik, našli na cesti Kranj-Medvode. Lastnik i 80 zglasi na pol. ravnateljstvu v Ljubija ,	— Krompir so pokradli neznani tat(
Iz njive Antona Kovačiča na Kozlerjevi ^ Tatovi krompirja niso daleč nesli.
— Tat na železnici. Iz železniške skladišča v Kamniku so ukradli neznani tovi zaboj, ki je vseboval razno mesno b go kakor salame, slanina in konserve. I M Je poslala vrhniška tovarna kons« »Bovcu Karlu Kumru v Kamniku.
— V Topolšici je bilo vlomljeno pri j sestnlku Alojziju Skaza. Tat je odnesel c mačfma hlapcema 900 Din gotovine, srel do žepno uro in nekaj perila v skupni vrt dosti 400 Din, O tatu ni nobene sledi.
„ . ~ V Hotunjem je bilo ukradeno koi «d Antoniji Rupnikovi več gornje in spe “Je obleke, čevlji in stodinarski bankov j^koro istočasno je bilo ukradeno Zofiji 1 novi v Vrtačah več raznih robcev, ne ®kega in našega denarja, srebrna in poz cena verižica, razne zapestnice in 2 otročji prstan v skupni vrednosti 2500 E _, ~ V Spuiiljl je bilo ukradeno več rj mftna, obleke In perila, dežnik in črna ž yrednQ*U 400Q Cto.
— Nesreče. Pri valenju hlodov iz železniškega voza je padel^delavcu Matiji Papežu tvrdke Martinc v bkofeljci težak hlod na glavo. Prepeljali so nezavestnega v bolnico. _ Pri Škofji Loki je padel raz voz 70 letni Ziherlov hlapec Matevž. Mož si je zlomil tilnik in je obležal na mestu mrtev. Delavec Mergenthalerjeve tovarne v Mostah si je pri delu na polju s plugom poškodoval levo nogo tako, da so ga morali peljati v bolnico.
— Sleparska dekla. Neka Horvatič Marija, ki se je pečala tudi s tem, da je vodila kmetom delavke in jemala na ta račun razne predujme, je vstopila tudi sama kot dekla pri pos. Jožku Kozjaku v Poko-jenku, izvabila 200 kron predujma iu izginila.
— Sumljiv avto. Zastopniku avtomobilske tovarne Gräf Stift v Linzu sta pripeljala 2 neznanca 4cillnderski avto z 2 rdečeusnjatima sedežima A 223 z dunajskim znamenjem. Pod Pretvezo, da jih pošilja tovarna sta zahtevala 85 mil. a. kron. Par dni nato, pa sta avto zopet skrivaj odpeljala in vzela še 25 litrov benefna. Sumijo, da je avto ukraden in da sta pobegnila tatova preko meje.
— Novo mestece. Crnotravci v vranj-skem okrugu objavljajo, da je njihov kraj Crna Trava proglašen za mestece in, da je dobilo pošto in brzojav. V tem mestu, odkoder prihajajo dobri zidarji, se je nedavno vršil kamnoseški tečaj.
— Celjske novosti. Smrtna kosa. Umrl je v Celju bivši lastnik tovarne zlatarskih izdelkov v Celju, sedanji solastnik tvrdke »Zlatarka«, Franc Pacchiaffo v 78. letu starosti. — V Dramljah blizu Celja je umrla soproga tamošnjega poštarja bi trgovca g. Šketa gospa Ivana Šket. — Člani Ferialnega Saveza Iz Beograda so se v torek mudili v Celju. Ogledali so si mesto ter nekatera celjska podjetja-Spremljali sp jih celjski dijaki. — Vreme. Zadnje dni je zavladalo pri nas zopet lepo solnčno, naravnost vroče vreme, katerega smo po dolgem deževju že težko pričakovali. Kopališča ob Savinji so zopet odprta in se jih prebivalstvo pridno poslužuje. — Brezobzirni avtomobilisti dirjajo skozi naša predmestja kakor divjaki ter ob vročih dneh vzdigujejo neznosen cestni prah, tako da je stanovalcem po teh krajih nemogoče odpreti kako okno stanovanja. Okoliška občina naj ukrene potrebno, da bodo avtomobili po teh predmestnih krajih vozili z zmerno hitrostjo, ker prebivalstvo ni dolžno žreti prahu, ki ga po nepotrebnem dvignejo taki brezobzirneži. Naj bi se izdali za to predpisi, stražniki pa naj bi strogo pazili na to, da bi se ti predpisi tudi Izvrševali. — Okoliški občinski zastop je sklenil k popravilom kapucinskega mostu prispevati 33.000 Din.
— Mariborske novosti. Dne 10. t m. je umrl v Mariboru 701etni upokojeni nadučitelj Vincenc Baumgartner. — Društvo prijateljev angleškega jezika je te dni zaključilo prva dva tečaja angleškega jezika. S 1. oktobrom se otvori nov tečaj za začetnike in sicer s slovenskim učnim jezikom. — Na mestnem šolskem svetu (Slomškov trg) se prične 15. t m. vpisovanje vajencev v obrtno nadaljevalno šolo. — Trupla v Breznem ponesrečenih duhovnikov se tudi še danes niso našla. — Aretirana sta bila dva dečka, ki sta pod Dravskim mostom lomila veje na kostanjih. — Zaradi poškodbe mestnih nasadov je bil aretiran Janko C. — Svojim v Studencih stanujočim, starišem je pobegnila danes Uleta Zlata Rebernik. Domneva se, da se je zatekla h kakemu znanemu kmetu v okolici. — V sredo se je izgubil na Glavnem trgu dve in polletni deček, ki ga doslej še niso .mogli najti
— Povodenj Bregalnlce. Poročila iz Štipa pravijo, da je v zadnjem času Bre-galnica zelo narastla in, da je poplavila cele komplekse zemljišča. Nekatere mostove je voda odnesla, tako, da je bil promet med nekaterimi kraji ustavljen. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se reši živina in ostala imovina.
— Tragičen konec bedne ženske. Med kupi lesenih zabojev na beograjskem trgu, je našel te dni službujoči orožnik mlado elgantno damo, ki se je zvijala v groznih krčih. Poleg nje je stala mala stekleničica z ostanki raztopljene sode. Prepeljana je bila v bolnico, toda je že med potjo umrla. Ugotovili so, da gre za mlado Prendič, ki se je pred letom dni poročila z nekim muslimanom proti volji svojih starišev, ki so jo radi tega izključili iz družine. Da bi se preživljala, je bila nekaj časa v službi pri ministrstvu za prosveto, kjer pa ni mogla zbog rahlega zdravja vztrajati.
— Nasilni ljubavnik. Neki Spasojevič iz Moraševca je že deli časa gledal na ženo svojega soseda. Vedno je iskal prilike, da bi se sestal z njo. Čeravno je bil sam oženjen, ji ni nehal govoriti o ljubezni. Ona ga je vztrajno zavračala. Posledica je bila, da je prišel nekega dne k njej na dom in jo ustrelil.
— Izmišljen roparski napad. Peter Radman, blagajnik železniške blagajne v Trebinju je naznanil oblastim, da so ga napadle štiri dobro oborožene osebe in mu odvzele državni denar 6000 dinarjev, ki jih je nesel s seboj na dom. Orožništvo pa le ugotovilo, da je bil cel napad izmišljen in, da je blagajnik denar poneveril, kar je pozneje tudi sam priznal.
— Ponarejeni italijanski bankovci. V zadnjem času zopet krožijo ponarejeni italijanski bankovci po tisoč lir. Falzifikatl so mojstrsko izdelani in se le malo ločijo od pravih. Radi tega se vsi oni, ki imajo opraviti z italijanskim denarjem opozarjajo k previdnosti.
— Lya Mara nastopi v Kinu »Matica«. Od danes 12. do nedelje 15. t. m. predvaja Kino »Matica« prvovrstno učinkovitost briljantno veseloigro »Krl-Krl« ali »Vojvodinja Terabac« (nazaj Cabaret!) z nadvse ljubko Lyo Maro, priljubljeno filmsko divo y glavni vlogi. Sodeljujejo glasoviti filmski umetniki Joh. Riemann, Fritz Schulz in drugi. Sijajni komični prizori, ki vzbujajo salve smeha, bogata in razkošna režija ter bujne Plesne scene, ustvarjajo film za brezkonku-renčno veseloigrsko učinkovitost. — Dobra ura smeha to zabave bo te dni le v kinu »Matica«.
— Kino Ideal predvaja od četrtka do nedelje zelo zanimiv program »Človek pred 100.000 leti«. Film dokazuje razvoj raznih plemen človeštva, početek sveta, tisočletno razvijanje zemlje v plodovitnost i» sedanji stan. Obisk se priporoča osobito inteligentnemu občinstvu, mladini pa je nedostopen.

.* '-»»»u plativu	uri. m ut
►STOEWER«, zasiopsrv
KNJIŽEVNA TOMBOLA JUGOSLOVANSKE MATICE.
Književna tombola je končana. Izdanih je bilo vsega skupaj 312 dobitkov in sicer: 120 amb, 90 tern, 60 kvatern, 35 činkvinov in 7 tombol. Tombole so zadeli: 1. tombolo Josipina Podpac, Ljubljana, Poljanska cesta št. 54, 2. tombolo Zinka Pečat, učiteljica, Maribor, 3. Franc Rendla, davčni nadupra-vitelj, Krško, 4. Egidij Resman, Naklo pri Kranju, 5. Milko Gerlanc, učitelj, Petrovče pri Celju, 6. JakoT Božič, Ljubljana, Ižanska cesta, 7. Friderik Vlgele, knjigovodja, Majšperk
S književno tombolo je prišlo nad 3200 slovenskih knjig med narod Kakor kaže tabela o razdelitvi dobitkov, so bili isti zelo enakomerno razdeljeni širom vse Slovenije. Doba književne tombole se je mnogo skrajšala, kot je bilo prvotno zasnovano. Nadalje so se razdelili posebni dobitki med 210 šolskih vodstev, ki so se posebno zavzeli za razprodajo tombolskih kart med to po šolski mladini. Vsaka izmed teh šol dobila je 8 do 10 mladinskih knjig, katere je potem lahko po svojem preudarku ali uvrstila v šolarsko knjižnico ali pa jih razdelila med mladino svojega zavoda. Na ta način se je oddalo preko 2000 knjig; tako da je moralna vrednota te prve književne tombole ta, da se je razdelilo med našim narodom širom Slovenije nad 5000 prvovrstnih slovenskih knjig. Brez dvoma imela je prva književna tombola Jugoslovenske Matice velik moralen uspeh in dobiček. Izkušnje, katere si je pridobil odbor pri poslovanju prve književne loterije bode smotreno uporabil pri drugi književni loteriji, ki se vrši ob novem letu 1924. Pa tudi s financijelnim uspehom je zadovoljna Jugoslavenska Matica, saj ji bode iz čistega dobička književne loterije lažje izvrševati svojo kulturno misijo med našimi brati to sestrami tam preko, ki so v prvi vrsti potrebni naše pomoči
Pokrajinski odbor smatra za svojo dolžnost, da se ob zaključku prve književne tombole zahvali celokupni slovenski javnosti za simpatični sprejem te prireditve, prav posebno zahvalo pa izreka še vsem onim, ki so na kateri koli način pripomogli, da so se tako uspešno razprodajale tombol-ske karte. Prepričani smo, da se bo ta prireditev Jugoslovenske Matice popolnoma udomačila in priljubila ter da bo z njo mogoče vsako leto razširiti veliko število dobrega in lepega čtiva med naš narod. Ponosni smo pa tudi, da je prvo tako kulturno prireditev izvršila Jugoslovanska Matica.
Novosti iz Primorske.
— Dr. Wilfan contra Šček. V »Edinosti« št. 162 dr. Wilfan stvarno zavrača očitek, da bi njega zadela kaka krivda, ako bi bila idrijska gimnazija zaprta. Poslanec Šček je namreč napisal v »Goriški Straži« sledeče besede: »Na razna vprašanja, ali se res idrijska slovenska gimnazija zapre to po čegavi krivdi, odgovarjam to je res. Tri četrti krivde nosijo naši ljudje...« V »Malem listu« pa pravi: »... nosi dr. Wilfan.« Tudi za nas je res nerazumljivo, kako bi mogel dr. Wilfan biti kriv, da bi se zaprla slovenska šola. Čemu torej to obrekovanje, ki toia očividen namen sprhviti dr. Wilfana v slabo luč pred ljudstvom?
— Odvzemanje koncesij. Kdor je že imel priliko govoriti o podeželskih razmerah na Goriškem, se nikakor ne more začuditi, ako zve, da so Italijani pričeli že jemati tudi koncesije slovenskim obrtnikom. Na vrsti so zaenkrat gostilničarji Tako je bila dosedaj odvzeta koncesija Urbančiču v Knežaku, Novcu v Koritnicah to Zajcu v Bovcu. Lahko je uganiti, kdo jih bo dobil!
— Tragična lovska nesreča. Pretečeno nedeljo sta šla na lov blizu Sežane lovski čuvaj Anton Razem In Tržačan, 171etnl dijak Bücher. Razem je povedal, da sta zapazila divjega kozla to se skrila za neki zid. Ko sta tako prežala, je v njihovi bližini nenadoma počil strel Bücher je bolestno zaječal in se zgrudil mrtev na tla. Koj nato je sledil drugi strel to Razem je čutil v hrbtu bolečine in spoznal, da je tudi on zadet. S težavo se je privlekel v Sežano, kjer je zadevo javil orožniški postaji. Nato je bil prepeljan v tržaško bolnišnico. Na lice mesta je odšla sodna komisija to orožniki, vendar pa niso mogli ničesar ugotoviti.
Sokolski vestnik.
— Otvoritev Sokolskega doma v Borovnici Dne 15. julija t. L se vrši slavnostna otvoritev Sokolskega doma v Borovnici. Člani sokolskih društev, ki se udeležijo slavnostne otvoritve, imajo na progi Ljubljana-Rakek 50% popusta proti običajni izkaznici ki se dobi v pisarni Jugoslo-venskega Sokolskega Saveza. Udeleženci morajo pustiti žigosati izkaznico in celo vozno karto pri blagajni vstopne postaje, karta velja tudi za povratek.
— Češki Sokoli v naši državi. Sokolski Savez v Pragi je sklenil poslati v našo državo nekoliko sokolskih skupin Iz cele države, ki obiščejo vsa naša večja mesta in se seznanijo z našim sokolskim delovanjem. Naš sokolski Savez jih bo svečano sprejel	_____
iz društvenega življenja.
____ Pokrajinska zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev za Slovenijo v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 15. julija 1923 ob 9. uri dop. v poslopju državne obrtne šole, L nadstr. soba št. 10. Ta občni zbor je za vsakega samostojnega obrtnika gori navedenih obrtov, — ki mora biti član zadruge — velikega pomena m važnosti, zate je udeležba obvezna. Člani, ki se občnega zbora brez opravičila ne udeleže, zapadejo primerni denarni globi.
©opisi.
PTUJ.
G. župan je blagovolil poslati pojasnilo na naš dopis, priobčen v št. 122 »Jutr. Nov.«, ki pa ne popravlja tega, kar smo trdili v dopisu namreč, da je g. župan samodržec in ne socijalist! Ako hoče tudi eksponent nemčurjev! Tega nam ne more oporekati in tudi ni oporekal! Dokazi za to trditev niso sploh potrebni, ker je o tem prepričan že vsak Ptujčan. Povsem irelevantno je, kdo je dal posekati drevesca ob železniškem mostu, ali g. župan ali mestna uprava, kar je v bistvu eno in isto in za katero mora biti pred javnostjo odgovoren edino le g. župan. Fakt pa ostane tu, da so bila drevesca uporabljena v mestni mlzar-ni gotovo za avtogaražo g. župana, ki se je tam istočasno izdelala. Tako trdijo delavci! Sicer je pa drugih reči mnogo, ki bi jih lahko navedli za podkrepitev naše trditve, da je g. župan samodržec in ne socijal. župan. V mestni mizarni je zaposlen starejši mizar, ki izvršuje skoraj izključno le taka dela, ki niso bila naročena pri mestni upravi in zato tudi ne plačana pri mestni blagajni. Nakupilo se je — brez vednosti oziroma odobritve mestnega sveta — za 50 tisoč kron nekaj starih neporabnih voz od tvrdke Čuček. Ko je o tej kupčiji govorilo že vse mesto, je sestavil g. župan neko komisijo za pregled teh voz iz samih mestnih svetovalcev nestrokovnjakov. Vsako leto so prepleskali rezervoar za plin mestni delavci, da so se stroški prištedili. Letos je dal g. župan brez predhodne odobritve mestnega sveta prepleskati ta velik objekt, svojemu sodrugu mestnemu svetniku g. Sa-mudi, naj tudi on nekaj zasluži Sicer je pa mnogo sličnih zadev, ki bi vse lahko podkrepile našo trditev, da je g. župan samodržec in dela to, kar hoče on sam in ne tega, kar sklene mestni svet.
G. župan se sklicuje na mestno upravo ozir. g. T. Slednji ima toliko nerešenih aktov na svoji mizi, da bi jih ne odnesel g. župan v košu za kruh. Sicer pa čemu bi se jezili »Demokratie« pod gerentstvom g. dr. S. so naprtili občini 7 milijonov dolgov. Za približno 2 milijona ne vedo niti povedati, kam in kdaj so jih zabili. To je kon-statiral revizor dež. vlade in tudi zadnja proračunska debata. Zakaj bi tudi »sociji« sedaj nekoliko ne zaslužili! Da se vzdrže na površju, so prodali nekoliko mestnih hiš in zemljišč, samo da gre barka naprej. Kaj bo pa potem, ko ne bo več teh novcev in tudi ne posestev na prodaj? Tega ne bo svetoval g. županu ne g. Komavli to tudi ne g. Tratnik, ki sta stalna njegova svetovalca, dasiravno nimata v nobenem smislu ni-kakega opravka na mestnem magistratu. »Demokratie« se sedaj bojijo nastopiti na-pram »socijem«, ker še zadeva revizije ni zastarala in bi znali »sociji« sodnijsko tožiti demokratske krivce slabega mestnega gospodarstva. To je Damoklejev meč nad JĐS, zato so tako pasivni in mirni. Sicer so pa JDS priznani lenuhi, za javni blagor povsem nedelavni. G. župan naj daje v bodoče pojasnila le v smeri dopisa, ne pa na stranskih rečeh. Uverjen naj bo, da grajamo mi nedostatke pri občini le z dobrim namenom, da bi se čimprej odpravili. —
Dopisnik,
Drobtine.
*	Umesten protest. Italijanski listi poročaj«, da so se te dni vršile v mestu Bas-sano občinske volitve. Strankarski boji med kandidati fašistov ta klerikalci se zavzeli take meje, da so se volilci dogovorili, da bodo volitve bojkotirali Nikakor niso hoteli, da bi podpirali osebnih ambicij podeželskih veličin. Rečeno, storjeno. Na dan volitev se ni pojavil niti eden meščan pri volilnih skrinjicah. Volilni komisarji so se morali zabavati s poljudno italijansko igro »moro«.
*	Medicinska šola na Oljski gori V zvezi z judovsko univerzo v Jeruzalemu, so ustanovili ne\vyorškI zdravnilci medicinsko šolo na Oljski gori. Kot prvi, se je ustanovil oddelek za tropične bolezni.
*	Bivši cesar Viljem bi rad postal Igralec. Skupina nemških dijakov je nedavno obiskala bivšega cesarja Viljema v Door-nu. Viljem jih je skromno pogostil in jim obenem pokazal svoje obširno znanje na raznih poljih. Dijaki so priredili neko diletantsko predstavo, ker se cesar v zadnjem času zelo zanima za dramo to gledališko umetnost sploh. Drugače je bivši, cesar zelo potrt in ima zelo upadel in starikav obraz. Navadno je oblečen v športno obleko, ki mu zelo slabo pr istoj a. Kadar pa ga primejo posebne muhe, se vrže v gala-uni-formo in se zamisli v davne čase časti in slave. To pa se dogaja le redko, največ se peča, kakor rečeno z gledališko umetnostjo. Svojim gostom je izrazil željo, da bi rad uprizoril Goethejevega »Fausta«, v katerem bi sam nastopil v naslovni vlogi. Nikakor pa ne more najti primerne osebe za Metistofela... Obenem je tudi Izrazil svoje upanje, da bo mladina vzpostavila monarhijo. »Drugače,« je končal bivši cesar, »ne vem, kako se bom po svoji smrti sestal s svojim nepozabljenim dedom, ustanoviteljem nemškega cesarstva.«
*	1 milijon telefonov v mestu. Veliki New York je imel že v mesecu marcu lanskega leta 1 milijon telefonov. V začetku t. 1. je pa znašalo njih število že
1,071.848. Prvi telefon je bil napravljen v New Yorku pred 46 leti, a od tistega časa se je razvil v takem obsegu, da rabi danes 6,000.000 mil žice, 64 posebnih poslopij, 114 osrednjih uradov, v katerih je nameščenih 33.000 uslužbencev.
Izpred sodišča.
UKRADENE PLAHTE.
Svoječasno smo poročali, da so bile ukradene iz poštnega dvorišča tri vozne plahte, vredne 5000 Din. Kot tatu so izsledili današnjega obtoženca Franca Tonija. Mož tatvino odkrito prizna, pravi pa, da ga je dovedla k tatvini le skrajna beda. Preživljati mora 7 oseb, bil je nekaj časa brez službe* končno pa je dobil službo z jako malo plačo. Da dokaže svojo bedo, je mož predložil tudi več zastavnih listov. Z ozirom na te žalostne okolščtae in ker še ni bil kaznovan, je bil obsojen samo na 1 teden ječe.
2UPAN IN TAJNIK PRED SODIŠČEM
Zupan in tajnik neke občine sta pozvala neko občanko, da naj takoj odslovi nekega tujega vojaka, ki je bil pri njej dozdevno v službi, res pa gospodar. Zabicna sta ji, da ji tega moža izženeta z grdo iz občine, če ga sama ne odslovi. Zena je užaljena tožila župana to tajnika. Bila pa sta oba oproščena, ker se je ugotovilo, da je ženo neki skrit prijatelj ovadil, da živi v divjem zakonu in da sta ravnala obtoženca le po nalogu višje oblasti. Tudi v tem slučaju je bi! vzklic opravičeno užaljene žene zavrnjen.
PROROK, KI ZELJE JE, MALO VE,
tako je povedal drž. pravdnik neki stari debeluhasti, jako čedno oblečeni, madžarski Nemki, ki prorokuje vraževernim ženskam v Ljubljani in okolici bodočnost iz kart. Pri niej sta bili namreč med drugimi tudi neka Antonija Kleč in Marija Pobeška. Prorokinja ju je obdolžila, da sta. ji med prerokovanjem na postelji, izmaknili Izpod blazine denarnico, v kateri je imela 600 kron skupička od tistega dne. Poleg tega sta ji spretno odnesli še svojo nagrado v znesku 120 kron. Obtoženki sta tatvino odločno zanikali in ju je sodnik oprostil, dasi je bil uverjen, da je bila vedeževalka okradena, ne da se pa ugotoviti, kdo to je osle« paril.
DRAG OPOMIN.
Janez Klopčič iz Moravč se je lotil dne 18. marca na cesti v Soteski Franceta Miša, kateremu se je med pretepom odtrgala desna obist, Janeza Cerarja pa je poškodoval s palico. V njegovi družbi sta bila še Jože Klopčič in Anton Bistan. Zadnja dva sta bila oproščena, Janez Klopčič pa je bil obsojen na 3 mesece težke ječe, mora plačati sodne stroške, Mišu pa za bolečinee 1000 Din in pa 1130 Din za bolnico (18 dn0 in razne voznine.
OKRADEN ŽUPNIK.
Usmiljeni bratje v Mekinjah so imeli v službi kopališkega uslužbenca Franceta Berceta iz Iga. Ta pobožni fant je posebno rad pospravljal sobe to služil župnikom. Pri tem delu pa je izrabil priliko to ukradel župniku Mihi Sajetu 700 Din denarja in pa 800 Din vreden površnik. Fant prizna, da je ukradel denar, površnik pa si je le Izposodil, dokler ga ne strga. Radi tega ljubeznivega priznanja je bil obsojen samo na 6 tednov težke ječe In mora povrniti žujk niku 700 Din. Površnik so našli
Borzna poročila.
Beograd, 11. julija. Devize: London 432—433, Pariz 560—561, New York 94— 94.75, Ženeva 1637—1640, Italija 406 do 407, Praga 287—287.50, Berlin 0.037 do 0.038, Dunaj 0.133—0.133, Bukarešta 46.75 do 47.25, Sofija 85—87, Budimpešta 1.10 do 1.12.
Zagreb, 11. julija. Devize: London 433—435.25, Pariz 560—565, New York 94—94.50, Švica 1640—1645, Milan 409—411, Praga 285.25—286.25, Berlin 0.03 do 0.04, Dunaj 0.133—0.134, Budimpešta,
1.09—	1.12, Bukarešta 47.
Zagreb, 11. julija. (Priv.) Devize; New York 94.25—94.75, Pariz 5.60—5.65, Curih 16.40—16.45, London 433—435.25, Dunaj 13.30—13.40, Praga 2.852—2.862, Budimpešta 1.09—1.12, Bukarest 47—0, Italija
4.09—	4.11, Berlin 3.75-4. Valute: Dolarji 93—93.75.
Curih, 11. julija. Otvoritev: Berlin 22, Holandija 225.50, New York 577, London 26.44, Pariz 34.20, Milan 24.82, Praga 17.35, Budimpešta 6.75, Zagreb 6.25, Bukarest 2.90, Sofija 5.50, Varšava 40, Dunaj
81.50,	avstr, krone 82.
Curih, 11. julija. Zaključek: Berlin 23, Holandija 224.50, New York 576, London 26.38, Pariz 34.30, Milan 25, Praga
17.325,	Budimpešta 6.75, Zagreb 6.25, Bukarest 2.90, Sofija 5.50, Varšava 40, Dunaj
81.50,	avstr, krone 82.50.
Praga, 11. julija. Dunaj 4.43, Berlin
1.325,	Rim 143.25, avstr, krone 4.525, lire 144.25, Budimpešta 35.50, Pariz 198.50, London 150.05, New York 33.15, Curih 575.75, Beograd 36.
Dunaj, 11. julija. Devize: Beograd 738—742. Berlin 0.27—0.29, Budimpešta 7.15 —7.45, Bukarešta 354—356, London 323.500 —324.500, Milan 3044—3056, New York 70.935—71.185, Pariz 4182—4198, Praga 2135—2145, Sofija 628—632, Curih 12.295— 12.345. Valute: Dolarji 70560—70.960, bolgarski levi 606—614, nemške marke 0.26 —0.32, funti 321.700—323—300, francoski franki 4125—4155, Ure 3010-3030, dinarji 729—735, romunski leji 363—367, švicarski franki 12.180—12260, češkoslovaške krone 2117—2133, madžarske krone 5.20—5.30.
Berlin, 11. Julija. Dunaj 26633, Budimpešta 21.44, Milan 8039.50, Praga
5665.50,	Pariz 11.132, London 857.850, New, York 186.532, Curih 32.51850.
Vremensko poročilo.
Sport in turistika.
— Na slavo sportu. Pesnik Paul Sou-chon, vnet športnik, je objavil knjigo verzov Les chants du stade, opevajoč francoski šport, kf se je zadnjih 35 let po večstoletnem mrku silno razvil V prvem delu analizira podrobno to novo »zvezdo« našega stoletja. Pogosto se vrača poleg lepote atletskega života misel na krepko potomstvo: »In naše device sanjajo pri teh božanskih in mirnih oblikah o svoji decU Razen ritma ljubavi se je razvalovel še posebno ritem prijateljstva. Drugi del zbirke vsebuje posrečene skice iz sodobnosti, zajete na popoldanskih prireditvah v pariški okolici. — Poleg Souchona se le srečno poskusil v tej panogi že Luclen Fahre In Louis L6on Martin. Pri na» pa mefldh *« hjßg». u, Vaažte» <&*<&:&■
„Jutranje Novosti" — Ljubljana, dne 11. julija 1923,
Kraj	Čaa	Zračni tlak	— !S?I m	Veter	Oblačno 0—10	Padavine mm
	7	768-7	17-4	brezv.	jasno	
Ljubljana ........	14	767-6	28-6	jug. vzh.	1»	
	21	768-8	22-3	brezv.	»•	
Zagreb . , o		7	767-9	21-0	jug. vzh.	»»	
	7	767-7	20-0	brezv.	%ß	
	7	769-0	190	sev. vzh.	♦*	
	7	769-5	18-0	vzhod	M	
Inomost		7	766-4	17-0	brezv.	*«	


Sfrao
n
MnÄtim Novostih

. M

■•	Af,;; ■.: ■;
Gospodarstvo
Ü1. Ijublfanskl velesemeni
Ođ I. do 10, septembra letos se bo vr-Sil IIL Ljubllanski velesemeni. Uprava velesejma je storila vse, da bo ta prireditev od vseh dosedanjih najsijajnejša. Misel, da naj bi bil letošnji velesejm naša največja naroduo-gospodarsfca manifestacija, je na-lla močan odmev, in široko razumevanje, Zanimanje je silno veliko. Trgovske in obrtniške abornice v Sarajevu, Novem Sadu, Skoplja in Vel. Bečkereku organizirajo po-Isebne posetniške vlake. Tudi iz Prage je napovedan poseben vlak, Veliko bo posetni-kov iz Avstrije, Francije, Nemčije, Belgije in Italije, ki so si že rezervirali stanovanja y Ljcbljani- za čas velesejma. Vse to obeta razstavijalcem lepe uspehe. Tudi letošnji ve-lesejm jim bo prinesel naročil, ki jih bodo zaposljevala mesece ta mesece. Posebno naše obrtnike opozarjamo na to zanje tako ugodno priliko in jim priporočamo, da si volijo za izložbo svojih izdelkov prostor druge vrste, ki je precej cenejši od prvega ta zelo pripraven. Stroški, ki jih bodo s tem hneli, so v primeri z dobičkom, ki jim ga bo velesejm prinesel, malenkostni, saj stane kvadratni meter tega prostora le 120 Din. Tega prostora je še nekaj na razpolago, vse drugo je skoro do zadnjega kotička že zasedeno. To zopet dokazuje, kako velikega pomena so Ljubljanski velesejmi za našo industrijo,, obrt ta trgovino.
Opozarjamo, da se prijavni rok z dne 20. t, m. zaključi, nakar se bo takoj pričelo g dodeljevanjem prostorov. Zato naj se vsak omahljivec požuri s prijavo.
Velesejmskl urad je izdal lične vložne listke ta reklamne znamke v slovenskem, hrvatskem (tudi v cirilici), nemškem, francoskem, češkem ta italijanskem jeziku. Vsako naše podjetje naj bi listke prilagalo svoji korespondenci in znamke naiepljalo na za-
vitke, Izvolite jih v ta namen zahtevati od Urada Ljubljanskega velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Tel, taterurb, MO,
»INDUSTRIJSKO ZLOŽBA*
- OBRTNO VZORČNA IZLOŽBA* V MARIBORU, združena z vrtnarsko, vinarsko, umetniško Ih gradbeno razstavo.
Od 15. do 26. avgusta 1923.)
Rok za prijave podaljšan do 29, julija 1923, Onim, ki se Še niso prijavili, sporočamo, da se je razstavnemu odboru posra. £So pridobiti še nekaj prostora, tako, da zamore v polni meri vpoštevati tudi še prijave, ki dospejo po prijavnem roku, toda najkasneje do 20. julija 1923. Po tem roku se prijave ne bodo več upoštevale razen, če bo na razpolago še kaj prostora. Odbor sl prizadeva, da omogoči vsakomur udeležbo na razstavi ta upa, da bo našel pri ta-dustrijcih ta obrtnikih popolno razumevanje ta podporo.
Gradbena razstava bo obsegala vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. Odbor polaga posebno važnost na to, da se te razstave udeleže predvsem domača podjetja, ter poziva vse stavbenike ta stavbena podjetja, da se čimpreje prijavijo. Za ta oddelek vlada zlasti v inozemstvu veliko zanimanje in bi bil odbor prisiljen, da v slučaju nezadostnih prijav domačih podjetnikov sprejme tudi inozemske ponudbe.
Legitimacije za polovično vožnjo na vseh železniških progah naše države se dobe pri vseh denarnih zavodih in podružnicah špedicije »Balkan«, ter stanejo dinarjev 20, Te legitimacije veljajo za vse zunanje obiskovalce obenem, kot permanentne vstopnice ta ni treba plačati nobene vstopnine. Zato priporočamo, da si vsakdo nabavi pravočasno tako legitimacijo.
Oglase za razstavni katalog sprejema pisarna razstavnega odbora in pooblaščeni oglasni zavod L Sušnik, Maribor, Gosposka ulica 16. Katalog izide v 100.000 izvodih ta bodo imeli oglasi v njem največji uspeta
X Na bodočem praškem vzorčnem ve» lesemnjts, ki se vrši od 2. do 9. septembra postavljen bode letos prvič posebni paviljon za prodajo izdelkov češkoslovaške ta tujezemske ljudske umetnosti kakor vezenine, čipke, narodne noše, igrače, okrašeni predmeti itd. pod pogojem, da mora biti vse v resnici pristna narodna umetnost Ponaredbe so izključene. Na to okolnost se opozarjajo prodajalci in prodajalke izdelkov narodne umetnosti v Sloveniji, ki imajo na jesenskem velesetanm v zato določenem paviljonu pravico prodajati omenjene izdelke na drobno.
X Sejem Plemenskih bikov, v Rappers-wUn Zveza vz hodno švicarskih zadrug priredi tudi letos jeseni ta to 11., 12. in 13. septembra sejem plemen, bikov (Schtveizer-schlag) v RapperSwilu na Zuriškem jezera. Podrobne informacije o sejmu daje poslovodja zveze dr, M„ Litscher v Sevelen, Kanton St Gallen.
X Mednarodna razstava fesa v Lyo-nn V Lyonu se bo vršila letos od 6. do 21. oktobra velika mednarodna razstava lesa ta lesnih izdelkov. Pismene prijave se imajo vposlati najdaljše do 15. avgusta t L, a vzorci morajo biti v Lyonu do 20. septembra t. 1. Cena za 1 štand znaša 1000 frankov. Prijave se lahko vpošljejo potom naše trgovinske agencije v Lyonu (Agence Commerciale Privilegiee, Lyon, 27, Rue Sala 27),	t
X Porast vinskih cen v Slovenili. Slabo vreme v zadnjem času je zelo neugodno vplivalo na razvoj vinske trte, Radi tega je letos pričakovati še slabšega pridelka od lanskega leta. To ja napotilo vinske trgovce, da so pričeli v večjih količinah nakupovati lanskoletno vino, kar je temu dvignilo cene. Zaloge lanskega pridelka pa so še vedno velike, zlasti v mariborskem, ljutomerskem, ormoškem, bizeljskem ta pa ptujskem okraju.
X Ljubbanska borza prične poslovati najbrž tekom septembra. Vsa pripravljalna dela so v polnem teku.
DOBAVE
X Dobava drv. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu, se bo vršila dne 26. julija t. L ofertalna licitacija glede dobave 600 kubičnih metrov bukovih drv. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice interesentom na vpogled.
X Dobava taveniarsfcih stvari Pri ravnateljstvu državnih ^ železnic v Subotici se bo vršila dne 27. julija t. L ofertalna licitacija glede dobave raznih škatelj, motvozov, torb itd. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice interesentom na vpogled.
X Dobava preianega sena, V_ intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 14. julija 1923 lavna licitacija glede dobave 200.000 kg prešanega sena. Predmetni oglas 2 natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled,
X Dobava late.. Uprava državnih monopolov v Beogradu sprejema do 28, julija t. L ponudbe za dobavo 250.000 m jute. Predmeta' oglas z vzorcem je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled,
X Dobava Jekla. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 28. julija L L ofertalna licitacija glede dobave jelda za nožiče. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava decimalnih tehtnic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 4. avgusta t. 1. ofertalna liei-taciia glede dobave 30 decimalnih tehtnic z uteži (sistem Fauersbacks), Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled-
X Dobava moke. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Lubljani se bo vršila dne 4. avgusta t L ofertalna licitacija
glede dobave 730.000 kg pšenične krušne moke (tipa 80 odstotkov). Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornic«! v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava ovsa. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 6, avgusta t. L ofertalna licitacija glede dobave ,780.000 kg ovsa. Predmeta! oglas je pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Doba*,-a brzojavnih drogov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 6. avgusta t. L ofertalna h.0r tacija glede dobave 750 brzojavnih drogov razne dolžine. Predmetni oglas je v pisariji trgovske ta obrtniške zbornice v LjubijajS interesentom na vpogled.
X Dobava sena ta slame.. Dne 23. ju« lija t L se bodo vršile ofertalna licitacije glede dobave sena in slame pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani za garnizijo Ljubljana, pri vojnem okrugli v Celju za garnizijo Celje, pri voj. okrega v Maribora za garnizijo Maribor, ta pri komandi mesta v Slovenski Bistrici za gat« nizijo Slovenska Bistrica. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgov! ske in obrtniške zbornice v Ljubljani taten» esentom na vpogled.___________________■
X Državni dohodki meseca marca. Celokupni državni dohodki (monopoli, c&risfe, takse, davki, državna posest) so znašali % marcu 563,542.613 dinarjev.
X Uvotz masti. Finančno ministrstvo Je doznalo, da uvažajo mnogi uvozniki rastlinsko mast pod imenom svinjske ta gosje masti, ki sta prosti uvozne carine ter -se na ta način izognejo uvozni carini. Radi tega je odredilo ministrstvo da morajo earl-rinarne preiskati vsako pošiljko uvožene masti, da se prepričajo ali je uvožena masi živalska ali rastlinska.
, .....-—  
Glavni urednik: Ivan Podržat Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v LjubljanL
Prosper Mžiimee:
Verne duše v vicah.
(Nadaljevanje,)
JRazpravijalo se je le o dvobojih, o ljubavnih pusto-iovsčinahp o ponočevanjih. Eeden je pravil, kako je osleparil svojo gospodinjo in se preselil ravno en dan preje, ko bi moral plačati najemnino, Dragi je poslal k nekemu vinskemu trgovcu po več steklenic najboljšega vina na račun profesorja, ki je takrat dijake najbolj privijal; tretji je ubil svojega 'tekmeca itd. Vsak je imel svojo dogodivščino., s katero se je ponašal. V začetku je bii don Juan ob poslušanju takih stvari ves pobit Toda polagoma j« T vinu in v splošnem veselju popolnoma izginila njegova potrtost Zgodbe so mu vzbujale smeh in celo občudoval je tiste, ki so bil podvzeli kaj posebno drznega. Začel je pozabljati na modre sklepe, s katerimi je prišel na univerzo in se prilagajati dijaškim običajem; ti običaji so pa bili kaj priprosti la lahki Obstojali so namreč v tem, da si vsak vse »dovoli prdi pillos, to je proti takim ljudem» ki niso
vpisani na univerzi Študent je med pillos v sovražni deželi, in ima pravico postopati proti njim, kakor so Judje proti Kananejcem. Ker pa mestni poglavar nič kaj ne spoštuje svetih univerzitetnih zakonov in samo išče, kako bi jim škodoval, zato morajo podpirati drug dragega in zlasti ohraniti vse tajnosti zase.
Ta vzpodbudni govor je trajal toliko Sasa® dokler niso bile steklenice prazne. Ko pa je vino pošlo» so govorniki potihnili drag za dragim _in vsak le občutil silno željo po počitku. Ni se zašlo solnce, ko so se razšli vsak na svoj dom. Don Juanu je ponudil posteljo don Garcia. Komaj da se je zleknil na usnjeni žimnici, že sta ga premagala utrujenost in vino in ga zazibala v globoko spanje. V začetku so bile njegove sanje tako bizarne in zmedene, da Se občutil le neprijetno negotovost. Počasi pa so se mu slike razjasnile, če smemo talio reči, in se odmotavale ena od druge. Zdelo se mu je, da plove z ladjo po široki motni reki, s katero se Guadalkvivir v zimi niti primerjati ne bi mogel. Ladja ni imela niti jader, niti vesel, niti krmila, obrežje pa je bilo pusto in zapuščeno, Tok jih je tako gibal in zibal, da je občutil slabost in je po njej
sklepal, da mora biti ob ustju Guadalkvivira, kjer se neskušenih čolnarjev navadno loteva morska bolezen. Kmalu pa se je struga zožila, tako» da je lahko videl in slišal vse e obeh dveh bregov. Tedaj sta se na obeh obrežjih istočasno prikazali dve svetli postavi, ki sta se mu bližali vsaka od svoje strani kot da bi mu šle na pomoč. Okrenii se je na desno in videl tam starca strogega in resnega obraza; bii je bos, in je bü odet v sivo ruševino. Zdeio se je» da proži roko proti donu Juanu. Potem se je ozrl na levo in videl ženo, visoke postave in plemenitega lepega obraza; v desnici je držala venec cvetlic in mu ga nudila, istočasno pa je zapazil, da barka pluje sicer brez vesel, a v tisti smeri, katero odloča njegova volja. Bližal se je Obrežju, kjer j® bila ženska; tedaj pa je zaslišal klic z desne strani, obrnil glavo tja in že se je tudi ladja tako okrenHa, Starčev obraz se je zdel še strožji kakor je tal preje. Vse, kar je bilo videti njegovega telesa, je bilo pokrito z ranami in za-barvana s strjeno krvjo. V eni roki je držal trnjevo krono, T. drugi pa, bič z železnimi krogiieami na
konca*	" ■ -...	_
(Dalje prih.)
0 piil uto
priporočata svojo restavracijo
pri „Cvičku"
s senčnatim vrtom, ijer se vrši dne 15, t» m, velika veselica z godbo in plesom itd. Prvo* trstna vina, topla In mrzla jedila,
Za obilen poset prosita
nitka in Anic*rt UitL



»as
MU ImiM
asa
Ceaa ogiasasn <ža 20 besed Din S*—; vsaka asdaiSna beseda 25 para, z davščino vred.
. talni!
;* Ispisi vito® ia prosti® sta-'sovaoj«® v LjuMjsni ss «godno jprock. Vprašati pri društvu hi*-Sin posestnikov. Dunajska o. 17 4,—-6, ura ali pismeno.
talili ia
vi» prometnem kraju v Mariboru s dobroidožo trgovino z mešanim blagom in dvoriščno hišico s: veli<3m skladiščem, Kupec dobi takoj stanovanje, trgovino in skladišče. Vici, Maribor, Glavni trg 6.
fei, j»f,
rdečo deteljico, semensko ajdo, lipovo cvetje, suhe goba itd plačuje najbolje Sever & Go. Ljubljana, Volfova ul, 12.
feUaneist, * večletno prakso išče službe. C*nj. ponudbe pod „Perfekten'' na upravo Usta.
osebni, Nesselsdorfer, z*la dober, lepa karoserija 15/45 H-P, d sedežev, se po ugodni ceni proda. Chvatal, Ljubljana, Martinova cesta 30»
M je dne 8. julija zvečer zamenjal dežnik v kavarni, Emona' se prosi naj ga takoj vrne v Upravi „Jutranjo Novosti“, ako ssiče imeti posledic.
la s Diai
v največjem industrijskem me-jttu Slovenije 25.000 prebivalcev <bre* konkurenčno veliki promet), se proda z celo investicijo za 800,000 dinarjev. Naslov ipove uprava lista.
* večletno prakso vseh pisarniških dei išče primerne službe. Sprejme tudi mesto delovodje, skladiščnika ali poslovodje. Po-nudbe s navedbo plače pod »Delaven« na upravo »Jutranje Novosti«.
Hitiji li
m feuata kupujem vsak» množino. Ponudbe s ceno, franko vagon v Sloveniji ta množino na Rudolf Zorč & Co., Ljubljana, Gledališka ulica 7/IL
obedu? (mahagoni) ta salonska garnitura (pliš), »kupno ali posamezno se proda aajvišjemu ponudniku. Za ogledati v brzo-voznera skladišču južnega kolodvora v Ljubljani dnevno med S,—-11.in 14.—16. uro. Pismene ponudbe, vezane na 8 dni je vposlati pod štev. 631/11-23 na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani do 7. julija.
(ali sobo) primeren sa čevljarsko obrt iščem za takoj. Cena postranska stvar. Ponudbe pod »Podjetnik« na upravo lista.
11 ispili lim
se odda preko stanovanjske oblasti v Celje ena soba sa samca pri g. Maks Kraue.
Išče službe kot prevzemale«, lesa ta oglja. Nastop mogoč takoj. Cenjena ponudbe pod „Vesten“ na upravo Usta.	_____
Puif-ii
čez 5000 kalorij nudim franko vagon Mestinje Din 23300 ca vagon. Takojšnja dobava ca 10 vagonov, drugače 2 vagona aa mesec. Cenjena naročila pod „Zdrob 6500“ ca upravniitvo.
k! je absolvirala trgovski tečaj z dobrim uspehom, želi primerne službe, najraje v Ljubljani. Cenj. ponudbe prosi pod „Zanesljiva'* na upravo lista.	____
4 sobe, 2 kuhinjo, jed. shramba klet in delavnica, velik vrt, še za zidavo na prometnem kraju za vsako obrt se proda. Kupcu čez mesec dni stanovanje na razpolago. Zadnja cena 175.000 Din. Poizva se pri sodarju »a Viču št. 113.
Priporočam se vsemu p. n. občinstvu za vsa soboslikarska in pleskarska dela; posebno priporočam svojo novo iznajdbo, odpravljam vsako mokroto od od zidov v roku 48 ur; vse po aajnižji ceni. Na plačilo počakam do 1 leta dni. Naročnike sprejemam, Hugo Pleško, Zagreb, Mandičeva ul. S.
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trff tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih Specijeina tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejšl izdelki! — Zahtevajte oferte ta cenike!
Psi. ilnl
Prodam poceni rokopis prevoda znamenitega angleškega romana v svrha ponatisa ta založbe. Naslov v upravi.
Najcenejše ta najhvaležaejše darilo našim malim je:
SVt©j suerinjeH
knjiga s 45 slikami ta k tem spadajočim besedilom» za pcrok ta kratek Sas Din 5°—
f*t©ji IjabeH*
živalske slike za naše malčke na t r d e m močno vezanem kartonu Din
fVfiedt slil^er
10 tiskanih predlog' sa po-barvanje * akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 1°— -V’
staroznsna» vesela družabna igra aa samske večere. S 3®ra Din 3*—.
Vse se debi f
M Imi ii lipi
lUiliJelil!
Jgigka gtafiea: Din 60,000.000.
32,515.000
Bled
Cavtat
^Dubrovnik Bicegnovi Jelša '
v\ •
.Pödffüä-al^sM
Jesenice ~	' Metković
Korčula
'■ Kotor...
TjSšSC'.-
Ljubljana Maribor
Prevalje Sarajevo ‘ Split f j; ^Šibenik Zagreb

“jfe
ÄmeftfeaasM oddelek.
Naslov .za brzojave s JADJž&NSnA Afiliraai zavodi?
ummim MUKA: Trst. opatija. Wien. Zadar.
, m.m. SAKSE8 STATI ÖAHSL Certiandt Skeet 82. New-Töfk Qiy
i
S?

MH£Q YUtaOSLAVO DE CHILE; Valparaiso, Afttefagasta.
- - ‘-■‘rir	- -
Punta Arenas, Puerto Hatales, Porveeir.

večjo svoto posojila proti popolni papilarni varnosti in ugodnimi obrestmi. Cenj. ponudbe na upravo lista pod „Varnost”.
Mi li Ji"
s piostim tekem, malo rabljeno, se proda. Zelo lahek tek. Kračun, Čretnik — Poljane;_____
Ml S!
posestvo, »«stoječe is hiše v dobrem stanu, gospodarska poslopja, 8 oralov sveta, vrt, ssdo-nosnik, njive, */« ure od postaje Račje, Sep« leg?, po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod „Prilika*' na upravo lista._____
z vrtom se kupi. Naslov v upravi lista.
i ii
čisto moderni, najfinejše sukno, se poceni proda. Naslov v upravi lista
I Oglašujte v,jutranjih Novostih" J
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
DelnäSka glavnica s Din 25>000«0G0
Rezerve s
nad Din 20.000*000
LJUBLJANA. Dunajska cesta v novi palači
Brzojavni naslov: BANICA LJUBLJANA
Tel. £L 201, 413, 502, 503 in 504
žekovni račun; št. 10.509
Podružnice:
Brežice	Novi Sad
Celje	Ptuj
Gorica	Sarajevo
Kranj	Split
Maribor	Trst
Metković
Izvršuj« vse bančne posle najkulantnele.
■ ' : v	v v'V« ■/	‘V
t.	Ä. »*	" -


fedai* to &&& «Svckm tistem te feal&amft t Uttbfrtf