Poštnina pfaSana T gotov tui Leto A, št. 284 Naro&aoa mata mesefino X Dim. m inozemstvo 40 Dim. UrtdslitTOi L)obQMB. KsaAteva ofeca 5. Tetefaa Mar, 3133. 3123. 3124. 3129 la 3126. Maribor: Aleksandrov« cest« 13. Teteioa St 440. Celje: Koceoora aL 3. Teleta« »tvt. 190. Rokopis se oe vračajo. • Oztes po urita. Ljubljana, sreda 4. decembra 1929 Cena 2 Din Upravaittros LJubljana, Prejemov« * M. Teleto« U 1122. 1123. 1124. 3I2S- »12*. laseratai oddelek: UabtJana. Prešernov« obe« 4. rekeio« k. 2492. Podružnic« Mlarlbor: ^leksaodsror« cesta it. 13. Telefon 5t <55. Podružnica Celje: Kooecova sfica K. 2, Telefoo St. 190-Kača h! pri pošt ček. »vodih: Ljubljana fe. 11.842; Praha čisto 78.180; Wlea Nr. 105.241. Ljubljana, 3. decembra Sest tednov se že pogaja designi rani ministrski predsednik Udržal, da sestavi v Pragi novo vladno koalicijo. To je dolga kriza, kakršnih ČSR do sedaj ni poznala; celo pri nas so bile redke. Posledice naravno ne izostajajo; v centralnih uradih se važne odločitve odlagajo, pojavlja se navzlic izvrstni administraciji izvesten zastoj v poslih: vse čaka na novo vlado. To stanje ne-sigurnosti je tem težje, ker traja kriza prav za prav dlje, nego od formalne demisije vlade; pričela je že z razpustom parlamenta v septembru. V čeških listih vidimo, da se polašča češkoslovaške javnosti precejšnje razočaranje, odnosno mrtvilo. Poznavalci razmer zatrjujejo, da pri pogajanjih, ki se sedaj vršijo v glavnem ne gre za programatična ali načelna vprašanja, temveč da je težava v tem, ker se stranke ne morejo sporazumeti glede razdelitve resorov in v raznih osebnih, odnosno strankarskih vprašanjih. Zato se pojavljajo vedno nove kombinacije, v ozadju pa stoji strašilo uradniške vlade in govorice, da bodo potrebne nove volitve, ne prenehajo . Videti je, da zadnje volitve niso razčistile situacije, temveč so jo še kompljcirale. Koalicija meščanskih strank je bila sicer oslabljena, toda socialisti raznih struj pa zopet niso izšli iz volitev tako močni, da bi mogli sami prijeti za državno krmilo. Interesanten pojav se je pokazal tekom pogajanj za novo vlado. Razvila sta se dva precej trdna bloka, na eni strani meščanski, na drugi strani socialistični. Predvsem so se češki in nemški social. demokrati našli na enotni taktični liniji, za katero se Nemci niso mogli 10 let odločiti. Po prevratu ie nemška socialna demokracija v ČSR, nahajajoča se popolnoma pod tu-torstvom dunajskih voditeljev, delala zelo nemškonacionalno politiko ter je bila v glavnem oziru intransigentnejša nego meščanski nemški radikali. Šele sedaj se je postavila na državno stališče. Ni dvoma, da nemškim in češkim socialnim demokratom ni mnogo na tem, da bi šli v vlado. Oboji računajo s skorajšnjimi novimi volitvami in se nadejajo, da bodo še znatno narasli. Nekatera neodložljiva aktualna vprašanja, predvsem problem sanacije bolniških blagajn, pa jih silijo k oportunistični taktiki. Klerikalci so skoraj popolnoma izgubili svojo prejšnjo politično veljavo. Bili so v stari koaliciji jeziček na tehtnici, danes so veseli, da se jih sploh upošteva. Socialistični blok je stavil za pogoj, da se iz bodoče vlade izločijo slovaški in nemški klerikalci, ki bi sicer jako radi sodelovali. Češki klerikalci so se zanje brezuspešno zelo angažirali, da preprečijo svojo lastno izolacijo. Po najnovejših vesteh bo g. Udržal jutri ali vsaj v najbližjih dneh vendarle sestavil svoj veliki kabinet. Seveda lahkega posla ne bo imel. Težišče situacije leži pri parlamentarnih vladah na Češkem vedno v tako zva-r.em »koalicijskem odboru«, t j. v eksekutivi koaliranih strank. Tu se odloča o politiki in taktiki vlade in parlamenta in tu je pričakovati z ozirom na raznovrstnost strank tudi velike težave. Situacija ostane tudi po sestavi vlade precej nejasna. Zato imajo morda prav oni, ki stalno trdijo, da bo treba še enih volitev, preden bo položaj na Češkem popolnoma razčiščen. Morda so to pesimisti in želeti bi bilo, da bi Udržalova vlada široke meščansko - socialistične koalicije ipak našla srednjo, kompromisno linijo dolgega plodonosnega dela za blagor tako sijajno napredujoče bratske republike. Odločilni dan za sestavo čsl. vlade Praga, 3. decembra h. Za jutri se pričakuje odločitev v vprašanju sestave vlade. Min. predsednik Udržal je danes konferiral s profesorjem dr. En-glišem. kj je designiran za finančnega ministra. Praga, 3. decembra g. Pogajanja za sestavo nove vlade so prišla na mrtvo točko. Agrarci so za to, da se notranje ministrstvo, katero so najprej hoteli poveriti neparlamentarcu, zasede s parlamentarcem. Vendar pa zahtevajo, da mora to biti pristaš agrarne stranke. Ker socialni demokrati niso pristali na to zahtevo, je v pogajanjih nastal prehodni zastoj. Rtmrunija za gosoodarslko sodelovanje z Jugoslavijo Bukarešta, 3. decembra. AA. »UStima ©ra*, gasite nriirlstTa notranjih zadev se peča z vipra— šamijeim gKuspadacsloSh odnoša/jejv med Juigostaivii->o Sn ROTMjn.fi© Last smatra, da bi morate obe čriaivi nestop-atf sporazumno na ziaiaimUh tržiiSfiifa. tako carin. Angleži zapuščajo Potenje Pa rte, 3. decembra, o Po urantneim komarofeijti bodo zsupirstffle rada je angleSke čete Poresije 12. diete enribra. Spomenica Hooverja o političnih vprašanjih Ako ne bo uspela londonska konferenca, bodo Zedmjene države sadno pojačUe svojo mornarico — Ureditev inozemskih dolgov WashIngton, 3. decembra s. V svoji letat spomenici na 71. kongres se ie predsednik Hoover spomnil Keilogovega pakta ter je pripomnil, da je dosedaj h temu paktu pristopilo že 54 držav. Pristop Zedinjenih držav k mednarodnemu razsodišču pa ne pomenja še daleko niti najmanjšega koraka v smeri pristopa k Društvu narodov. Predsednik Hoover je prešel nato v spomenici h konferenci za pomorsko razorožitev, ki se bo vršila 2• januarja v Londonu in izrazil željo, da bo Ie ta konferenca kronana z uspehom. Glede voine sile Amerike na suhem in na morjn izjavlia Hoover naslednje: »Ako se na londonski konferenci za razorožitev na morju ne bo dosegel sporazum, bodo morale Zedlnlene države v prihodnjih šestih letih Izvesti mornariški gradbeni program za poldrugo miliiardo dolarjev. V to vsoto niso všteti izdatki za popravila. Hoover potem opozarja na ratifikacijo dogovora glede dolgov, ki je bil sklenjen s Francijo in ki bo sedaj predložen kongresu v ratifikacijo. Neurejeni so sedaj satno še dolgovi Rusije in Armenije. Dosedaj so bili kon-solidlranl Inozemski dolgovi v znesku 11-579 milijonov dolarjev. Plačila obresti in kapitala, ki se bodo izvršila leta 1930, se cenijo na približno 239 milijonov dolarjev. Od zaplenjene tuje lastnine v vrednosti od približno 625 miliionov dolarjev ni bilo vnrenrh samo za 111 milijonov dolarjev-Večji del te preostale lastnine se bo vrnil pri.iodnje leto. Dalje je govoril predsednik Hoover o priseljeniškem vprašanju ter je dejal, da so se omejitve v vsakem oziru izkazale kot dobre. Najnunejši problem na tem polju je sedaj določitev posebne metode in omejenega števi'a priseljencev, katerim naj se omogoči kar najbolj nagla asimilacija. Porota Celje. 3. decembra Uboj Danes zjutraj so se nadaljevale zadnje porotne obravnave pred celjskim porotnim sodiščem. Senatu je predsedoval sodnik okrožnega sodišča Levičnik, votanta sta bila sockrik okrožnega sodišča dr. Nendl in sodnik okrajnega sodišča Kompara, državno tožiteljstvo je zastopal dr. Rus, obtoženca pa je zagovarjal odvetnik dr. Kar-lovšek. Obtožen ie bil 30-letni samski delavec 'Janez Križnik, doma na Presečnem, da je 15. oktobra ponoči udaril v vasi Jasen, občina Prevorje, sodni okra! Kozje, s knlom po glavi posestnikovega sina Frana Gu-benška s tako silo. da je ta po prvem udarcu padel nezavesten na tla s prebito lobanjo in je naslednji dan na posledicah te poškodbe umrl. Obenem pa ie ob isti priliki udaril tudi Gubenškovega tovariša Fr. Mančkq s kolom parkrat po glavi in desni roki ter ga lahko telesno poškodoval. Križnik svoje dejanje priznava, pač pa se zagovarja na naslednji način: Tisti večer sem se pripeljal s tovarišem Franom Poljšakom z avtobusom v Žusem v namenu, da grem vasovat k svojemu dekletu. Ko sva izstopila iz avtobusa, sva zaslišala nenadoma v bližini glasno kričanje »auf biks«. ki je prihajalo od skupine tamkajšnjih domačih fantov, ki so stali na cesti. Umaknila sva se jim v bližnji breg, kjer sva sedla pod neko hruško in počakala, da so se odstranili. Ko ie vse potihnilo, sva nadaljevala svojo pot in kmalu naletela v temi na dve moški postavi, katerih pa nisva spoznala. Postavi pred nama sta se naenkrat ustavili in nekdo je zaklical proti nama: »Kaj so pa to za eni bogovi?« V tem smo se pa že drug drugemu toliko približali, da smo se lahko dosegli in že sem dobil udarec s kolcem Po tilniku. V roki sem tedaj - imel tenak trhel količek, ki sem ga poprej za obrambo pobral v nekem vinograda. V čutu samoobrambe sem ga dvignil fn brez cilja zamahnil. Postava pred menoj je padla, dočim me je njen tovariš udaril. Tudi tega sem udaril v samoobrambi. Šele potem sem spoznal, kdo sta bila neznanca v temi. Z Guben-škom si nikdar nisva bila v sovraštvu. Križnikov tovariš Poljšak je že po prvih udarcih pobegnil. po njegovi izjavi Pa Je baje Križnik prvi napadel onadva in ko mu ie Poljšak deial: »Kaj pa. če si ga ubil.« je obtoženec baie odvrnil: »Saj nihče re ve, ti pa bodi kar tiho.« France Manček. Gubenškov tovariš, ki je tudi sam prejel reč lažiih udarcev od Križnika, ie tudi izpovedal v škodo Križnika. Iz njegovega pripovedovanja je razvidno, da je Križnik njega poprej udaril po glavi, kakor pa on Križnika. Gubenšku ie Manček po napadu pomagal na noge in ga spravil kakih 50 korakov dalje od mesta napada. Tamkaj P je Gubenšek spet omedlel in so ga Manč-fcovi tovariši odnesli pod bližnji Belakov kozolec, odkoder ga je naslednje jutro odpeljal Gubenškov oče domov. Mladi Gubenšek pa je še isti dan proti večeru umrl. Zdravniško izvedeniško mnenje pravi, da le smrt nastala od silnega udarca s topim predmetom po desni strani lobanje, zaradi česar ie ta počila in se vdrla, obenem po so bile presekane desne možganske žile in so možgani otrpnili zaradi izliva krvi in močnega krvnega pritiska nanje. Porotnikom so bila stavljena 4 vprašanja in sicer na uboj, na opravičen silobran po krivičnem napadu, na orekor^en silobran in na lahko telesno poškodbo. Porotniki so po daljšem posvetovanju prvo vprašanje zanikali, drugo ie odpadlo, soglasno pa so potrdili tretje in četrto vprašanie. nakar ?e bil Janez Križnik obsojen na 1 leto strogega zapora. V kazen se mu ie vštel preiskovalni zapor od 17. oktobra do danes. Razprava se je končala ob 13., prihodnja m zadnja razprava pa je bila napovedana ob 15. Vlom pri krojaču Oražmu v Celju Na porotni zatožni klopi sede triie obdolženci, in sicer 20-letni krojaški pomočnik Josip Turnšek iz Vrbja pri Žalcu. 3*-letni krojač Franc Novosel iz Čakovca in 28-1 etnj kovaški pomočnik Anton Istenič iz Zvodna pri Teharju, ki jim obtožnic., očita, da so v noči na nedeljo 23. septembra 1928. vlomili v zaklenjeno delavnico krojaškega mojstra Antona Oražm» v Celju, Gledali§ka ulica 9, in odnesli raznega ma-nufakturnega blaga in nekaj izgotovljene obleke v skupni vrednosti okoli 80.000 Din. Posebej pa je Turnšek obtožen, da ie na sleparski način izvabil od dveh celjskih trgovcev nekai blaga z-, obleko in za plašč r skupni vrednosti 1.243 Din. Vsa družba ie prav za prav štela 5 članov, in sicer omenjene tri m pa dva nevarna vlomilca Mirka Lampeta in Petra Likarja, katerih pa oblasti še doslej niso mogle izslediti in aretirati. Najprej sta vlomila v delavnico Lampe in Turnšek, ki je razmere prav dobro poznal, ker se je iz-■čil za krojača pri mojstru Oražmu in pozneje še 1 leto delal kot pomočnik pri njem. Ko sta odnesla na Glaziji čakajočim 3 pajdašem dve bali blaga, se je Lampe vrnil v družbi Novosela in Likarja v delavnico, odkoder so odnesli potem še ostale pripravljene pakete. Naslednji dan so znosili vse pakete k Isteničevi sestri Antoniji Bla-žičevi v Zvodno pri Teharju. kier so blago skrili, obenem pa so tam našli varno skrivališče tudi vlomilci sami. Pri popoldanski razpravi so zagovarjali obtoženca Isteniča dr. Zbrizaj, Turnška dr. Ogrizek, Novosel, dr. Kerschbaumer. Kot glavna priča je nastopil okradeni kroiaški mojster Oražem, ki je izpovedal, da so mu ukradli vlomilci raznega blaga, izgotovljene obleke in drugih vrednosti za 125.000 dinarjev. Dva zavitka sta k sreči ostala v lokalu, ker ju vlomilci niso mogli odnesti: nekaj pa je dobil nazaj, kar je namreč zaplenila ljubljanska policija in orožništvo v Pilštaniu. Porotnikom so bila stavljen* štiri vprašanja, in sicer troje glede krivde na vlom za vsakega obtoženca posebel in četrto vprašanje glede prevare obtoženca Turnška pri dveh celjskih trgovcih. Porotniki so prva tri vprašanja soglasno potrdili, dočim so četrto potrdili le glede enega trgovca. Senat je po kratkem posvetovanju razglasil sodbo, s katero se obsojajo vsi trije obtoženci z uporabo izredne milosti, in sicer Novosel in Istenič vsak na štiri leta težke ječe s poostritvami in Turnšek na tri leta težke ieče s- poostritvami. Pri Isteracu so upoštevali izjemoma zavarovalni in preiskovalni zapor, ki je trajal okrog 6 mesecev, obenem pa je bilo s sodbo Izrečeno, da se Istenič po prestani kazni zaradi nepobrvlišljivosti izžene v Italijo, kamor je pristojen. S to razpravo ie bila zaključena letošnja zimska in sploh poslednja porota v Celiu in se je po sklenjeni razpravi predsednik senata višji dežeJnosodni svetnik Levičnik poslovil s primernim nagovorom od ljudskih sodnikov. Izpred Državnega sodišča Beograd, 3. decembra. AA. Drža/vmo sodtšče za zaščito držav« j« v pnoce6n proti Karotftu im B3i-Bafoatii Lodte*vo. Dflwiscvo potovanje v Ameriko spremite, jo poljski krogi z veffilkiSm mteresom. Nova albanska poslaništva Tirana, 3. decembra. o4 AEhanska zbornica je odobrite usitamoiv.iitev albanski*! diiplomaltisikiih zastopstev v Bukarešti, v Brus&u m v Madrid«. Dr. Juraj Vrbanič f Zagreb, 3. dec. n. Sinoči ob 23. je umrl v Zagrebu v 71. letu življenja dr. Juraj Vr» banič, ravnatelj Prve hrvatske štedionice v Zagrebu. Umrli je bil brat že preminulega vseučiliškega profesorja dr. Frana Vrbani-da in enako kakor on od nekdaj navdušen in agilen pristaš Strossmaverjeve ideje ju-goslovenstva. Dolgo vrsto let se je bavil z narodnim gospodarstvom in izdal o tem mnoga dela: »Kaj je denar«, »Menično pravo«, »Trgovsko zakon os lov je«, »Čekovno pravo«, »O denarju in kreditu« itd. Poslednjih 10 let je bil predsednik »Sa# veza novčanih zavoda Jugoslavije« s sedežem v Zagrebu. Pred tremi leti pa se je zaradi napornega dela zahvalil za to mesto. Pokojnik je bil že prej dvakrat i-zvo-ljraui mestni zastopnik, po 6. januarju pa je bil imenovan za podžupana. Izzivalna polemika Pripravljajoča se nova ureditev organizacije telesne vzgoje v državi je gotovim krogom zmešala glave. V »Slovencu« skuša nekdo omalovaževati naše nedeljsko informacijo o tozadevnih načrtih, ter jo imenu« je »dolgovezno konfuznost«, spisano v slabi slovenščini Ali je bila naša informacija konfuzna ali ne, o tem se seveda ne bono prerekali z našim vrlo spoštovanim kolego, še manj o njeni jezikovni kvalifikaciji. Poudarimo pa naj ponovno, da smo informacijo prejeli od avtentično poučene strani — kar »Slovenec« itak sam dobro ve. A po stari navadi polemizira zopet z na= mi, mesto s pravo adreso. Kar se pa tiče dela in ugleda slovenskega dela Jugoslovenskega Sokola, o tem naj gospodje v Kopitarjevi ulici ne pišejo preveč provokatorično, ker bi nas mogli izzvati k zanje prav neprijetnim odgovorom in konstatacijam. Slovenski del Sokolstva uži« va v vsej državi tako velik ugled in tako priznanje svojega smotre neg a, vsikdar le v duhu čiste nacijonalne misli vršenega dela, da ima že vsa leta sem čast voditi celokupno Jugoslovensko Sokolstvo. Kakor znano je starešinstvo Sokolskega Saveza v svojib najvažnejših funkcijah stalno v rokah slovenskih Sokolov in baš te dni izra» ža država slovenskemu Sokolstvu posebno zaupanje s tem, da mu je zaupala v izobrazbo okrog 40 najodličnejših mladih oficirjev svoje vojske. Najbesnejša partizanska agitacija ni mogla odtujiti slovenskega dela našega naroda sokolski ideji, s katero so solidarni naj« boljši slovenski sinovi in nobeno sovraštvo, nobeno zapostavljanje ni moglo pre4 prečiti, da se dviga baš pri nas vsako leto vedno več krasnih sokolskih domov, zgrajenih z brezprimerno požrtvovalnostjo S— kolstva samega. Ti sokolski domovi so povsod prave trdnjave nacijonalnega cVjla, ki seveda že zaradi tega ne more biti reakci-jonarno, ker je narodno. Denuncijatorični H>skus zanesti v razprave staro zagrizenost tistih ljudi, ki so do nedavna vzdrže* vali pri nas strankarski teror, kakršnega ni v ostalem kulturnem svetu, je le dokaz, česa se boji avtor navedene »Slovenčeve« notice. Toda kaj bomo polemizirali! V nedeljo }e Jugoslovenski Sokol ob prisotnosti zastopnikov najvišjih državnih oblasti in vojske svečano otvoril zletno leto. Pred temi fakti imajo zavidniki in sovražniki — molčati! Vestni čuvar spomenika maršala Focha Koblenz, 3. decembra, g. Francozi eo pustili kot čuvarja spomenika generala Focha v Weiesenturmu nekega Alzačana, ki je včeraj zjutraj zopet razobesil francosko tro-bojnico. Čuvar je pri zaslišanju izjavil, da od svoje nadrejene oblasti še ni dobil nobenega povelja, naj trikoloro več ne razobesi Ker se spomenik nabaja na ozemlju, ki je last francoske države in ker je bdlo to stališče nevzdržljivo, so se obrnili na merodaj-no mesto, katero so naprosili za odločitev. Danes zjutraj pa so našli prelomljen drog zastave, tako da ni bilo več mogoče razobesiti zastavo. Spopad med dajalki in mesacfi Bukarešta, 3. dec. g. Po končanem dija» škem kongresu v Krajovu je prišlo do spopadov. Skupina dijakov je korakala skozi mesto ter naletela na skupino mesarskih pomočnikov, katero so izzivali Mesarski pomočniki so nato napadli dijake ter jih do krvi pretepli. Najbolj je bil ranjen vodja dijakov Codreamu, ki je pri zadnjih dijaških demonstracijah pred enim letom v Jassyju ustrelil orožnika, bil pa nato opro= ščen. Samomor mladega tenorista Praga, 3. decembra, g. Danes se )e zastfupri 26-fetim linsfai tem* Kafll Oton Kairo! en. V zapuščina samomorilca niiso našB ničesar, kor bi pojasnilo vzmok sannomora. Množica Inčala slaboumnega morilca Marseitle, 3. decembra, o. Norca, ki )e včeraj ustreli! dva moža jn ramid sedem oseb, je razdev-jama množica v predmestju St. Lomiš premrla* ita do ssnrtii, tako dia je med previoeom t bofaioo azdilforril. Finančne stis1ie klerikalnega lista Bratislava. 3. decembra, h. V ponedeljek je bil za nekaj dni ustavljen organ slovaških klerikalcev >Slovak«, in sicer zaradi tega, ker je ostal dolžan tiskarni nad 300 tisoč Kč. Politične osebnosti so sedaj garantirale za to, da se bo zbral ta denar, nakar je »Slovak< danes zopet izšel. Zaradi zlorab izključena fašista Rim, 3- decembra. AA. Fašistično tajništvo za Kvarner je izključil iz stranke zaradi zlorab v službi Karla Mora in Antona Delibo na Reki. Vest o tej izključitvi je izzvala na Reki spl-ošno pozornost in vse se vprašuje, za kai neki gre in kakšne vrste so zlorabe navedenih reškiti fašistov. Normlano poslovanje newyorške borze Newyork, 3. decembra, o. TutkatiSnija borza je pričete »oipet z rediram peitoiirsnim dmevnttn pos'o- viaiiijem. Fmajiorti stTolkovnfclci so iejjaivffi, da se •je vrednostmi trg tako stabifci-ral, da so fek?ju-čeni v bodoče večji padci vredino64tt končanem govoru čestitali maršal d'Esperay, poslanik dr. Spalajkovlč in mnogi drugi navzoči odličniki. Glasbena Matica je zapela še več narodnih pesmi in je ob vsakem nasto* pu doživela nov uspeh. Zabava, ki se je razvila po koncertu, je trajala poz« no v noč. Današnji listi objavljajo o tej prisrčni manifestaciji francosko« jugoslovenskega prijateljstva dokaj obširna poročila in se zlasti pohvalno izražajo o Glasbeni Matici ter o nje» nem pariškem nastopu. Ponesrečena demonstracija Pariz, 3. dec. AA. Med govorom posla nika dr. Spalajkoviča na sinočni svečanosti povodom konceTta Glasbene Matice sta s« pripetila dva neznatna incidenta. Na začetku njegovega govora je nek Bolgar z dn» ge galerije zavpil v dvorano: »Doli z Jugo slavijo!« Ko pa je dr. Spalajkovič imenoval jugoslovenskega kralja Aleksandra, j« vsa dvorana zaorila od viharnih vzklike* »Živel jugoslovenski kralj! Živela Jugoslavija!« Kmalu zatem je neki Italijan iz Tr sta stopil na nabojni papirček otroške pištole, ki je eksplodiral s tako neznatnih pokom, da ga večina prisotnih sploh ni ču-la. Tako Bolgar kakor Italijan sta dosegi* baš nasproten učinek, ker je vsa dvorana sprejela Spalajkovičev govor z dolgotrajnim ploskanjem in vzklikanjem: »Živela Jugoslavija! Živel jugoslovenski kralj Aleksander!« Matičar)! na grobu neznanega vojaka Danes dopoldne so člani Glasbene Matice v prisotnosti jugoslovenskega poslanika dr. Spalajkoviča položili krasen venec na grob Neznanesja vojaka, pri čemer so pevci Glasbene Matice zapeli več pesmi, Drevi bo Glasbena Matica priredila velšlr koncert v dvorani Gavot Svečano kosilo Francosko društvo za razširjanje kulture je danes priredilo svečano kosilo na čast članom Glasbene Matice iz Ljubljane. Na banketu so govorili gg. Ponset, pred« sednik gostitelj skeg3 društva, jugoslovenski poslanik dT. Miroslav Spala jkovič, Chaotal, minister Louis Marin in drugi. Predsednik društva je želel gostom prisrčno dobrodošlico. Zatem je opozoril na tesne prijateljske stike, ki vežeio oba naroda, kar potrjuje tudi turneja Glasbene Matice po Franciji in sijajni koncert, ki ga je pri« redila v proslavo Napoleonove Ilirije. Jugoslovenski poslanik dr. Spalajkovič se je v imenu gostov v izbranih besedah zahvalil za nenavadno topli in prijateljski sprejem, ki so ga bili jugoslovenski pevci de« ležni povsod v Franciji kjer so nastopili. Pariz, 2. decembra. Glasbena Matica je dospela v Pariz sinoči ob 11.15. iz Arrasa, kjer je imela pri koncertu ravno tako velik uspeh kakor v Nancyju, Merlebachu in Reim-su. Tudi sprejem v Parizu je b'?l zelo prisrčen. Udeležili so se ga delegati Društva prijateljev Jugoslavije, člani jugoslovenske kolonije in Jugoslovenskega novinarskega udruženja. V imenu našega poslaništva v Parizu je pozdravil Glasbeno Matico poslaniški svetnik dr. Aleksander Vukčevič. Posebno pozornost je vzbujala pri sprejemu velika delegacija bonapartistov. ki so prišli na koilodvor s svor-o zastavo, da pozdravijo jugoslovenske pevce. Za goste je bil najet poseben hotei v katerem jih je pozdravil v imenu pariških jugoslovenov novinar g. Krešo Kovačič. V imenu bonapartistov je govoril njihov predsednik, ki se je v svojem doteeim govoru zpJlrvtaO Liiibl-aim in Jugoslaviji, da so se spomnili velikega Napoleona in počastili njegov spo-m'3i. Za pozdvav se je v imemu Glasbene Matice pozdravil dr. Ravnikar. Danes dopoMne so člani GVisbene Matice obiskali poslanika dr. Miroslava Spalajkoviča, ki se je ljubljanskim pevcem zahvalil za poset in, želeč jim dobrodošlico, med drugim naglasih »Vaš nocoisnji koncert ima velik pomen. Zgodovinski trenutek večerne svečanosti na pariški Sorboni pred najvišjimi predstavniki službene ki intelektualne Francije, je baš v tem, da je Napo-lecm pred 120 leti osnoval Ilirijo, a sedaj je ustvarjena velika in močna Jugoslavija. Najiskremejše se vam zahvaljujem kot svojim najboljšim sotrudnikonn v moja misiji tu v Parizu, kjer vdano delam za ohranitev in utrditev tradicijonalnih prijateljskih zvez med Francijo in Jugoslavijo.« Predstavniki Glasbene Matice so tz-ročili g. poslaniku krasno izdelan album Ljubljane. * Pariz, 3. decembra p. Sinoči je jugoslovenska kolotnija v Parizu svečano proslavila 11. obletnico osvobojenja. Proslava se je vršila v velikem amfite-atru pariške Sorboinine m se je razvila v mogočno manifestacijo francosko jugoslovenskega prijateljstva, ker ie bila združena s svečano proslavo 120 letnice Napoleonove Ilirije. Veliki amfiteater, v katerem je nad 3000 sedežev, je bil napolnjen do zadnjega kotička. Na častnem mestu so bili naš poslanik dr. Spalajkovič ter odlični oficiielmi predstavniki francoskega kulturnega, političnega in sploh javnega življenja. Častno predsed stvo je prevzel maršal Frančhet de Esperay. Glasbena Matica ie bila že ob prihodu v dvorano burno pozdravljena. Svečanost je ©tvorila godba republikanske garde z marseljezo, nakar je povzeti besedo bivši minister Louis Marin, ki je v prisrčnem govoru poizdravil jugoslovenski narod m mu čestital k uedinjenju. Član akademije znanosti Meilet se je v svojem govoru bavil z intelektualnim sodelovanjem med Francijo in Jugoslavijo. Profesor Sorbonne Haumant, ki se je nedavno osebno udeležil proslave Ilirije oživljene v Ljubljani, pa je v svojem govoru orisal zgodovino Jugoslovenov. Burno aklamiran je nato povzel besedo poslank dr. Spalajkovič, ki se je uvo doma zalivali! organizatorjem proslave, nato pa očrtal zgodovino jugoslovenskega uedinjenja. Podrobno je govoril o Napoleonovi vlogi v jugoslovenski zgodovini in pri tem poudarjal, da je Francija imela že tedaj pravilno koncepcijo. Za ustanovitev sedanje Jugoslavije je bilo treba zrušiti dve carevini, turško in avstrijsko. Napoleon je nastopil proti Avstriji, Karagjorgje pa je vršil isto misijo proti Turčiji. Stoletni skucmi napori niso ostali brez uspeha. V tem leži globoki smisel zgodovine. Cel vek civilizacije bi se bil lahko prihranil, če bi se bila tudi po dobi Ilirije nadaljevala Skupna akcija dveh genijev, Napoleona in Karagjorgja. Republikanska garda je nato odsvira-la jugoslovansko himno, ki so jo poslušali vsi navzoči stoje ter ponovno prirejali ovacije našemu kralju in našemu narodu. Profesor Sorbonne dr. Haumant je nato imel govor o Iliriji in Napoleonu kot prednikoma današnje Jugoslavije in kralja Aleksandra. Vihamo pozdraviti en je končno nastopil pevski zbor Glaslbene Matice s svojim pevskim programom, ki je trajal približno tričetrt ure. Pred najvišjimi predstavniki prijateljske Francoske je prvič v svetovnem Parizu zadonela lepa slovenska umetna in narodna pesem: vrstile so se tudi druge jugoslovenske umetne in narodne pesmi. Zbrana naj-odličnejsa francoska družba, predstavi-teljica politič. finančne in kulturne moči prijateljslke FrancMe, je z velikim zanimanjem sledila našim Izbranim nape-vom in se čedalje boli ogrevala pod vtisom naše ubrane pogrni. Glasbena Matica je žela za svoj nastop aplavz, kakor ga je v razvajenem Parizu deležen pač le malokateri zbor. Kritična pariška publika se je tako razvnela, da je Matica morala več točk svojega programa ponoviti. Neurje nad Anglijo London. 3. dec. o. Sinoči je divjalo nax$ Anglijo silno neurje. Vihar je dosegel mestoma 50 do 60 milj hitrosti na uto in j« nastal kot posledica atlantske depresije, kakršne niso opazili že 50 let. Morje v Ro-kavskem prelivu je bilo zelo razburkano. Iz luk \Vevmouth in Svanade je odšlo raznim ladjam na pomoč več rešilnih la* dij. Posebno veliko je trpela neka petro» lejska ladja, ki je izgubila v vihaTju krmilo. Zaradi silnega viharja so morale ostati ribiške ladje ves dan v lukah. Silno deževje je povzročilo na več krajih Anglija velike povodnji. O-zemlje v gornjem toka reke Temze je povečini pod vodo. Sploh je bilo letošnje leto toliko viharjev in neurij nad Anglijo, kot jih ne pom« nijo daleč nazaj niti najstarejši Angleži De Pinedo letalski ataše v Argentini ji Rim, 3. diecembra. o. Uradni Fst m^nfetrstiva tu. letafei^vo jarvKa, (Ja j« bi! jmeiKcven genera? D« Pmedto za letečega ačašeia pri fef?oa«s!ke«n postemišštivni v Buew*s Airesu. Od®cčne mere grške vlade protf spolšni stavki Atene, 3. decembra, cv. .Mrm^sitrste? predlseiAift Veittšzefos ie obvestžl Drš!oo defevisko zvezo, da bo smatral progfeisrKev spV*š.ne stavek« za rerv>oj)u-ciioirrannn' Sžn. protf kaite-rem« bo vfada oaistoipMa z vsemi sredstvi ter ga zaitirta v kači, makar s orožjem. Izključeni reški fašisti Rim, 3. decembra. AA. Faš^ični rarad m Kvermer je feMjitiičrJ rz za.radli zlocnb v dražbi Karte Mora in Airtoma De%i na R-eJtii. Vest o tel TzMimčitivn je "izzivala na ReM spte&no pozornost in vse se fepraši^e za k-aš netai gre in knfcšne vrat« so zlorabe marvedeTrih reSkžih fašistov. Sancher Guerra pod DoEcijskin; nadzorstvom Madrid, 3. decembra. AA. BšvSemiu mfoisSir-slcesnu predsedniku Guenri je b5k) sporočano, da se mora javoK pr iipolici-jsfcem obtasfevu erikrat n« mesec ter mora biti po'5ic:5i vs-aik čas na razpolago. Te določbe veftirajo do komone razsodbe, ikii teče proti tijeiirt« zaradii pnipraivJijamoa oborožene vis^aje proti rež-Jimi. i m Josip Lasbacher f Smrtna žetev le v zadnjih časih v Ru-8ah prav obilna. Minil je komaj dober teden, ko smo spremili k večnemu počitku g. dr. Skazo, je razglasil mrtvaški zvon Rušanom tužno vest, da ie preminili bivši ruški nadučitelj in župan g. Josip Lasbacher. Rodil se Je ▼ Št. Petru pri Radgoni leta 1858. Obiskoval je nemško meščansko šolo v Radgoni in učiteljišče v Mariboru. Služboval je pri Sv. Lovrencu aad Preži-nom pri Štorah, v Črešnjican pn Slov. Bistrici in od L 1890. do i924 'eta v Rušah kot nadučitelj. Cez 40 let le vr o deloval kot učitelj m dokazal svoje vrline kot izkušen šolnik s svojimi spisi v »Popotniku« ta »Učiteljskem tovarišu«. Val prodirajoče germanizacije je objemal v zadnjih letih pred svetovno vojno tudi najbolj narodno zaveJni kraj v Dravski dolini — Ruše. Med hrabrimi borci, ki so čuvali »Mali Beograd« — Ruše, je pogumno stal tudi g Lasbach-r. Domačini so vedeli ceniti njega kot idea'neza učitelja in najboljšega delavca na prosvetnem polju bi g* zato imenovali častnim občanom v domačih občinah. Bil je dolgo let odbornik ruške občine bi od L 1911. do 1920. tudi mški župan Ko so L 1914. lovili avstrijski žandarjl VTie ruške narodnjake, so vrgli težke verige tudi okrog Lasbacherievih rok ter ga z njegovo ljubljeno hčerko Albino odpeljal?! v graške ječe. Vojaško sodišče ni našlo madeža na nJem. prišel je domu in služi' dalje kot nadučitelj in vodil občino k">t župan. Med voino mu je umrla starejša hčerka Gizela, a drugo hčerko Albi.io mu je uničila usoda 1. 1914. Bila ie učiteljica in njegova tovarišica, a dogodki U '914 so njeno zdravje tako uničili, da je v najlepši dobi podlegla Naše oblasti so vedele preceniti Las-bacherievo delo in trpljenje in Ni. Vel. mu Je podelilo red sv. Save leta 1924. Se Isto leto pa ga je zadela kap, za katero je šele zdaj podlegel Usoda je blago dušo Lasbacherjevo tepla skozi vse življenie. Večne bolezni v rodbini, smrt doraslih otrok, trpljenje leta 1914. in še druge neprilike, to le bilo Plačilo z, njegovo neutrudljivo. nesebično delo. fn da bi bila kuoa tmljenja do vrha do!na. je blagi Lasbacher po možganski kapi zadet ležal 5 let v Dostel.il. zadniega pol leta tako. da se skoraj ni moee1 ganiti. Bodi blag spomin tej plemeniti duši. temu vrlemu vzgojitelju in neupogljivemu narodnemu boren. Tragična smrt uglednega moža Jesenice, 3. decembra Danes ob 4. zjutraj se je na svojem stanovanju ustreidl v srce g. Nande Ferjan, po-•estnik in lesmi trgovec na Jesenicah. Po-žoinik si je vzel življenje v lepi moški dobi 32 let Kaj je gnalo nesrečnega moža v tako naglo ln tragično smrt se ne ve, govori pa se, da so ga gnale v obup težke gospodarske razmere, ki so jih v trgovini nanesli povojni dogodki, kakor inflacije denarja v prvih letih, izgube v Inozemstvu ter pretežke investicije. Morda Pa so še drugi vzroki, ki jih je nesrečnež kot tajnost vzel s seboj v grob. Pokojni Nande Je bil kljub velikim svo-osebnost Izhajal Je iz narodne in pred vojno najbogatejše rodbine na Jesenicah. Njegov pokojni oče je bil po vsej Gorenjski znan lesni trgovec, njegove sestre pa so Danes novo! PremUeraj (Deklica z ulice) rt) znameniti, tudi r Ljubljani že prikazani drami P. NJcodemOa ^ormen iBom- £me (Pavanetli iMan s ^un^ermotm Razkošni e, ljubezen tn lepota! Ob 4, ta 9. Elitni kino UtaUea TeL 2124. poročene z uglednimi trgovci v raznih krajih Slovenije. Ko je prevzel veliko posestvo Po svojem očetu, mu je bilo iedva 20 let Delal in trudil se je sicer na vso moč, bremena pa so bila najbrž pretežka. Razkošja v svojem življenju ni poznal. Pokojni Nnande je bil kljub velikim svojim težavam vedno velik podpornik vseh naprednih, kulturnih in narodno obrambnih društev. Zastopniki takih društev so našli pri njem vedno odprta vrata. Posebno je bil naklonjen jeseniškemu Sokolu. Bil je dolga leta njegov član in odbornik, poleg tega pa tudi odbornik društva »Prosvetni dom«, ki je ravno te dni dogradilo svoj dom, za katerega je mnogo prispeval v denarju in materialu. Naj bo težko preizkušenemu mlademu možu, ki zapušča soprogo in hčerko, lahka domača zemlja V častnem in blagem spominu ga bomo ohranili, z rodbino Pa iskreno sočustvujemo. v nizkih cenah, kakor tudi v kvaliteti bla» ga je dosegla »Miklavževa prodaja« pri tvrdki A. PRESKAR, na Sv Petra cesti. Doseženi rekordi: Klobuki od 37 Din dalje. Športne čepice od 22 Din dalje Samovez-nice od 6 Din naprej. Nogavice od 4 Din naprej. Kompletne obleke od 250 Din naprej. Dovršeni suknjiči od 240 Dm naprej. Zimske suknje od 490 Din naprej ter vse druge oblačilne potrebščine pri dosedaj še nedoseženih nizkih cenah — Izdelava po meri v 48 urah. — Prepričajte se z enkratnim nakupom. Tečaj za cepljenje kostanja Jevnlca. 3. decembra Naš Hst je že nekajkrat opozarjal na Izredno važno gospodarsko panogo, na trgovino s kostanjem, ki prinaša pridnim rokam vsako leto prav lep zaslužek. Omenjali pa smo da bi se dala kakovost kostanja s ceplienjem na maroni primerno Izboljšati, kar bi seveda še bolj dvignilo vrednost tega gozdnega sadu. Ugotovili smo. da bi potem maroni iz naših domačih gozdov kril vso našo domačo potrebo in bi odpadel uvoz iz sosednie države, ki zalaga naše gurmane s svojo poslastico. Gotovo je to razveseljivo dejstvo, da smo po prizadevanju iz gospodarskih krogov ln ob sodelovaniu našega učiteljstva za korak bližje naši zasnovi, da se osvobodimo tudi nepotrebnega uvoza laškega maronija, ker ga pridelujemo lahko sami doma. Prvi korak stori nčlteljstvo litijskega okraja, ki bo imelo Jutri, v sredo 4. t m. tečaj za cepljenle kostanja v novi ievnl-ški šoli Tečaj, ki bo obravnava1! cepljenje, spravljanje m konserviranje kostanja, bo celodneven In ga bo vodil priznani strokovnjak, nadzornik g. losip Štrekeli. predsednik ljubljanske podružnice »Sadlarske-ga in vrtnarskega društva«. Da so si prizadevni gospodje Izbrali baš naš kraj za ta namen, govori okoliščina, ker je naša okolica izredno bogata na kostanjih. Gozdovi okrog Janč. Stange in vsej soseski so polni tega sadu, kar vedo tudi prav dobro celo ljubljanski izletniki, ki si vzamejo te kraje baš za dlje svojih jesenskih izletov. Uverjeiti smo, da bo koristil ta tečaj najbolj našemu okolišu In bilo bi dobro, pripustiti v tečaj tudi naše kmečke mladeniče in može, Idi se za stvar zanimajo. Tečai §c bo začel ob 10. po prihodu obeh vlakov onega iz Zidanega mosta in iz Ljubljane. s katerim dospejo tečajniki iz višnje-gorskega sodnega okraja m se bo vršij v poslopju nove šole. Za udeležence bo kosilo v kolodvorski gostilni pri g. Jemcu. Gradnja šolskega poslopja v Zagorju Zagode. 28. novembra. V zadnjem času čitamo več dopisov o gradnji in predelavi šolskih poslonij v delavskih revirjih Trbovlje. Hrastnik. Senovo itd. Zaradi naraščajočega števila delavstva so postala v industrijskih centrih ta vprašanja tako v šolskem kakor v gospodarskem oziru važna, zlasti ker so bila vsa stara šolska poslopja zidana pred mnogimi leti. ko industrija v teh krajih še ni bila na tako razviti stopnji. Najstarejše, pa tudi najnujnejše pa Je gotovo vprašanie novega šolskega poslopja v Zagonu ob Savi. ki se že vleče kakih 30 let Še pokojni župan Franc Weinbcr-ger. ki ga že dolga leta krije črna zemlja, si je nadel nalogo »zdrobiti ta trdi oreh«. Vendar to ni uspelo niti njemu, niti nje- „ govim naslednikom, tako. da ie to vprašanje danes pač najresneiše. tiajnuineiše ter potrebno takojšnje rešitve. V presojo in utemeljevanje podajamo javnosti o razvoju tega vprašanja nekaj zanimivih podatkov. Šola le bila zgrajena 1. 1875. hi sicer kot dvorazrednica z upraviteljevim stanova, njem. Leta 1877. Je bila razširiena v tri-razrednico'. Čez dve leti je zahtevala Šolska oblast razširjenje v štirirazrednico. kar pa se ni mo?1o izvršiti zaradi pomanjkanja učnega lokala. Tega leta se ie moral oo upokojitvi nadučitelja Petra Grosa umakniti novo imenovani upravitelj Liu-devit Stvasnv Iz svojega stanovanja. To se je predelalo za 4. razred in eno para-lelko. S poznejšimi predelavami se je pridobilo še eno sobo in omogočilo razširiti šolo v šectrazrednico. Toda tudi ti lokali so postali pretesni in nričelo se je raz-govariati o novi zgradbi. Leta 1908. so razgovori o zgradbi šole dobili konkretno obliko. Sklenilo se ie dozidati prizidek k staremu poslopju, v katerem bi bilo prostora za šest učnih sob. unraviteMevo stanovanje, telovadnico 'td. Napravili so se načrti in kunil od tašče takratnega predsednika kr. šol. sveta g. Ko^rivca, gospe Medvedove stavbni svet poleg starega šo'skega poslopja. Vsi stavbni stroški so bili preračunienl na ca. 90.000 K. V prepričaniu. da se bo nričelo z grad. njo. se ie že isto jesen posekalo vse sadno drevje, ki le stalo na nameravanem stav-bi?ču. Toda šoli nenaklonjenih ljudi ie bilo vedno dovolj. Uspelo iim je z različnimi ttsrovorj prepričati takratno šolcko ob'ast da za stavbo nI nutnosti. Tudi TPD zidanje šole ni bilo po vo'ji in je celo nlen zastopnik opozarjal takratni občinski odbor ▼ iavni občinski seji. na! se ra gradnjo šole ne izirečeio, ker Ima TPT) v tukajšnjem premogovniku premoga samo še za pet let Takšni in različni drugi ugovori so nripomosrli, da se je z gradnjo zavlačevalo do izbruha svetovne vojne. Počivalo je vse do leta 1923. Takrat Je novi občinski odbor sklenil zgraditi na svetu pred gosp. Weinbergerjem moderno osnovno In meščansko šolo. Soglasnemu sklepu je takoj sledil nakup sveta za ca. 200.000 Din. Na- ^ Burgteatra< obetajo izredne umetniške senzacije. Premijero »Fidellja« (dirigent gosp. Brezovšek) je publika sprejela kar navdušeno, pa tudi kritika jo je z vzpodbudno po- S teka uedinjenja v Ljubljani Sknpjna tekmovalcev s ftrrfkcijonarjl ln zastopniki gpor ta tih organizacij. Spodaj Celovčana brata Susitti, zmagovalca na kratki itn dotgi progi teka. hvalo registrirala r preetolniških Ustih. V tej simpatični Beethovnovi oper' nam je pokazala svojo veliko umetnost ga. Zaludova, ki jo imajo tudi Ljubljančani še vedno ▼ dobrem spominu, daJje ga. Djundjenac in g. Pisarevid. ki so kreirali poleg ge. Žaludove glavne vloge in s svojimi nastopi doprinesli k velikemu uspehu. Dalje pridejo na oder te sezone še naslednje opere: Samson in Dalila (dir. gosp. Hristid), Turandot in Hugenoti (dir g. Ma-tnčid) in Tanhauser (dir g. Brezovšek). V prvi operi bodo nastopili ea. Rebane. novo-angažirana alti?'kinja 6 prekrasnim glasom, po rodu Litvanka iz Rige in g. Witing, tenor izrednih kalifet. V operi Tannhauser bo pel naš rojak g06p. Šimenc poleg g06p. Wi-tinga- Z veliko napetostjo pričakuje gledališka publika gostovanje slavne koloraturke ge. Lipovske, ki o nji gre elas, da je po svoji umetnosti enaka Šaliapinu. Nastopila bo ▼ operah Traviata. Seviljski brivec in Manon. Drugi gost, lirski tenor gosp. Solari si je s svojim izrednim glasom pridobil publiko. Nastopil bo v operah Minjon in Seviljski brivec in nadaljeval gostovanje v Tra-viati in Manon. V drami bo dal svoj posebni večer po-pularni humorist Palmb<*rg. Toda o drami treba posebej izpregovoriti. To prihodnjič. Izis. VJomilčeva smola Orožniški narednik na Javorniku g. Švare Je pri nočnd patrulji s svojim tovarišem po okolici Javornika po naključju zajel nevarnega vlomilca Ker Je silno deževalo, sta orožnika na postaji Slovenski Javornik stopila pod streho, da bi vedrila. Narednik ie nehote ali po naključju prijel za kljuko vrat ▼ postajni urad ter se zelo začudil, ko je videl, da so vrata odprta Svojemu tovarišu je dejal, da se ni čuditi tolikim vlomom. ko celo uradi ponoči ne zaklepajo svojih vrat To je izrekel že tedaj, ko se je kljuka Pod njegovo roko vdala, trenutek nato pa ie v uradni sobi zagledal tudi luč, ki Je takoj ugasnila. S tovarišem je vstopil v sobo, v kateri Je nekam sumljivo ropotalo, prižgal luč ter opazil, da se nekdo skriva pod mizo. Energično je pozval ponočnega obiskovalca, na| zleze ven. Ta se je hudo ustrašil in res zlezel Izpod mize Orožnika sta spoznala v nJem 27-1etne-ga delavca Franca Koflerja. uslužbenega na Jesenicah, doma Pa iz Dovjega. Takoj Je priznal, da ie vlomil v postajni urad s tatinskim namenom Odniral ie predale, a ni našel v triih nobenega denarja. Potem se je lotfl železne blagajne V ta namea je Imel ponarejen ključ, ki Pa se je zlomil, ko Je skušal z njim odk'epatl Zasačeiri vlomilec pa Je kljub svojemu strahu in odkritosrčnemu priznanju napravil vtis, da ni prvič na vlomilskem poslu. Na rokah je imel namreč usnjene rokavice ta ko sta ga orožnika vprašala, zakaj Jih nosi se je promptno odrezal, da se ni hotel Izdati z odtisi prstov. Nevarno metodo daktiloskopije poznajo, kakor znano, samo vešči vlomilci, med tem ko začetniki na nio niti ne mislijo. Zasačemi vlomilec se le izgovarjaj tudi z bedo. Izročili so ga sodišču. HjublftMttctntiee t Vaš ljubljenec Konald Colman ki ga že dolgo niste videle, vas vabi k njegovemu najnovejšemu filmu iju-bavne strasti | čCitnl kine Mtatica Kulturni Repertoarji LjrBUANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Sreda, 4.: Beneška noč. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda. 4.: Zaprta CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 4.: Velika abeceda. Gostovanje Mariborčanov. Iz naše opere > V Četrtek, 28. pr. m., sem poslušal Foer-■terjevo opero »Gorenjski slavček« doma pri radiju. Oddajali so jo za dom pa tudi v Zagreh in Prago. Menda je bil to prvi prenos naše oddajne postaje tuli v 1 .-aiio, najbrž ne direkten, ampak pre);o Zagreba. SluCajno je »Češka Filharmonija; v Pragi p.,a taktirko V Talicha ;0«. franco Ljubljana 370 — 375. koruia: baška umetno sušena 195 - 197 5. po mlevski tarifi 192.5 - 195. času primerno suha g kako vostnn garancijo 170 — 175; činkvantin. baški 245 - 247-5: oves: baški. 63/64 kg 195 - 197 5 Din za 100 kg. + Novosadska blagovna borza (3. t m.) Tendenca sa pšenico čvrsta, v ostalem ne- spremenjena. Promet: 34 vagonov pZr>ri?ee, 72 vagonov koruze in 7 vagonov moke. Pšenica: baška 77 kg 195 — 200; 78 kg 197.5 do 302.5; gorn iehaška 197-5—202; baška. ladja Dunav 202.5—207.5: ban. 190—195 Ječmen: baški 120—125. Koruza: baška in srem. 105— 107.5; s kakovostno garancijo 110 — 115; za december - januar 115 — 117-5; za marc, ladja Dunav 132.5 — 137.5: umetno sušena 132.5 — 135 Moka: »0< 300 — 310; »2< 270 135 — 137 Moka: »0« 300 — 310; »2< 270 do 280; »5< 235 — 245; »6< 185 — 195. Otrobi: baški in bnnaški 95 — 100. + Dunajska borza za kmetijske proizvod« (3. i m.) Okrepitev se je. kakor na inozemskih tržiščih, pokazala tudi na dunajskem tržišču. Navzlic nekoliko višjim cenam je bil promet slab. Jugoslovenska plavajoča potiska pšenica velia 1.43 KČ ex šlep Dunaj, podtu navska koruza (za marc - aprili pa 98—99 KJ Uradni tečaji so ostali nespremenjeni Les -f Ljnblianska borza (3. t m.). Tend<*nea nespremenjeno mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona remeljnov in 1 vagon oglja Po. vpraševanje je za bukovino. parjeno, ostro-robo. paralelno, očeljeno. Ta. .'debelina 45, 60 in 80 mm. v predpisanih širinah in dolžinah, cena foc. meja). Kniiga o grozotah albanskega umika Jo«ip .Teras: Planina smrti. (Dobrovoljčevi sr>omini na srbski umfk 5es Albanijo 1915.) Tak je naslv knjige, ki jo je spisal bfvS srbski dobrovoljec J Jeras. Knjiga izide ▼ nekoliko dneh. in sicer v samozaložbi. Vsebuje sledeča poglavja: V komitski četi vojvode Unka. V Nišu. Lušinov Tone, Jesen 1015, Prve slike umika. Iz Niša v Kruše-vac. Na Golgoto, Oj tužno Kosovo polje. Od Prizrena do Peči. Planina smrti, V Skadru, Božič 1915 Voščilo za novo leto, Noč v Albaniji, Rešeni, Iz Drafa mimo »otoka smrti«, V Francijo, V spomin . . . Knjigo bo krasilo več umetniških slik akad slikarja prof. M.. Šubica. Cena knjigi bo: broširani 20 Din, v celo platno vezani 25 Din (poštnina 2 Din) Prednaročila na naslov: Jeras Josip. Ljubljana. Levstikova ul. 21. I. advo lz\'leček iz programov. Sreda. 4. decembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasbi — 13: Napoved Časa. borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17 30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Otroški kotiček. — 19. Prirodoslovno predavanje. — 19 30: Francoščina. — 20.: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Napoved časa ia poročila Četrtek. 5. decembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana, glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18 30: Portreti iz svetovne literature. — 19: Srbo-hrvaščina. — 19 3o- Tedenski pregled domačih in tujih dogodkov. — 20: Miklavžev večer. _ 20 30: Reproducirana glasba. _ 21: Koncert radio - orkestra — 22: Napo. ved časa in poročila. — Nadaljevanje koncerta. IDEAL radfo shišallke BARIJEVE cevi TUNGSRAM ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Popoldanski koncert — 19 30: Prosto za prenos. — BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio-kvar-teta. — 18: Popolda-nski koncert. — 20: Nastop guslarjev. — 20.30: Večerni koncert radio - orkestra. — 21.30; Poročila. — 21.40: Godba za ples. — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19.05: Koncert iiodbe na pihala. — 20: Dramski večer. — 22.15: Reproducirana glasba. _ BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 18 35: Glasbeni program za mladino. — 19.05: Večerni koncert. - 20: Prenos programa iz Prage. — 22.15: Lahka godba. — VARŠAVA 17.45: Violinski in klavirski koncert. — 19.25: Reproducirana glasba. — 20.30: Koncert lahke glasbe. — 23: Godba za ples. - DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert kvar^ teta. — 17-15: Miklavževa igra. _ 19.30: Prenos orkestralnega koncerta — Lahka godba orkestra _ BERLIN 17: Pevski koncert — 18: Lahka godba orkestra. _ 19 30: Zborovsko petje. — 20.30; Operetni večer. - Godba za ples. — FRANKFURT 16: Po-poldanski konrert orkestra — 20: Operetni večer. — 23: Koncert komorne glasbe. - LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Dramski večer. — 22: Prenos kolesar, skih dirk. — Godba za ples — STUTT-OART 16: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 19.30: Komorni dueti — 20: Program iz Frankfurta. — BUDTMPEŠTA 915: Dopoldanski koncert. — 21: Ciganska godba _ 17 45: Koncert francoske glasbe. _ 20.15i Koncert orkestra in solistov — LONDON 19.45: Beethovnove klavirske sonate. —> 20 45: Violinski konoeri — 21: Orkestralen koncert. — 22 35: Mešan program — RIM 17-30: Popoldanski koncert. — 21: Simfoničen koncert. — STOCKHOLM 20: Poljuden koncert solistov. — 22.10: Godba aa ples. Domače vesti * S »žalne brzojavke ob Clčmenceaujevl smrti- Pariški »Temps« poroča: »Mnogo-brojne sožalne brzojavke so prispele rodbini Georgesa Clčmenceauja, vladi in pariškemu občinskemu svetu po smrti velikega državnika. Egiptski kralj Fuad, predsednik rumunskega senata Trajan Bratu, predsednik rumunske poslanske zbornice Štefan C. Pop, beograjski župan Miloš Savčič, župan LJubljane v jugoslovenski Sloveniji dr. Din-ko Puc, prvi tajnik poslanske zbornice Brazilije Boncayuva Canha itd. so tako izrazili svoje sožalje in izkazali občudovanje, s katerim jia navdaja lepa karijera preminulega: »enega glavnih tvorcev zmage«, »največjega predstavnika francoske energije in nroči, hrabri patrijot in genijalni državnik«, »velikega prijatelja in pobornika za svobodo naših narodov«, »velikega organizatorja eavezniške zmage, ki je prinesla svobodo tudi Jugoslaviji {n slovenskemu ljudstvu« Itd. * Promocija. Na hmsburški univerzi sta promovirala za doktorja vsega zdravilstva gg. Roman Vidmar iz Novega mesta in Slavko Rakovec iz Ljubljane. Čestitamo! * Nov kazenski zagovornik. Dr- Hinko Stepančič, višji sodni svetnik v pokoju v Celju, je bil na svojo prošnjo vpisan v se-znamek kazenskfj zagovornikov. * idrijčan klnematogralski igralec. V Monako vo je odšel Idrijčan baritonist Karel Medvedič. Sprejela ga je neka kinematografska družba. * Z ljubljanske nnfverze. Rektorat trnlver- kralja Aleksandra I- razpisuje pri stolici za stavbno mehaniko na tehnični fakulteti mesto kontraktualnega asistenta. Kandidat mora imeti diplomo tu- ali inozemske tehnične fakultete ali tehnične visoke šole gradbene stroke. Poleg znanja narodnega jezika se zahteva znanje nemščine. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. Na kemijskem institutu je razpisano mesto asistenta 8 pravicami uradnika I. kategorije. Kandidat mora obvladati vse metode anorganske in organske tehnične analize in vse važnejše Cziko-kemijske preskusne metode. Ob enakih pogojih imajo prednost kandidati, ki so vešči več svetovnih jezikov. Prošnje je treba vložiti do 8. t. m. V institutu za rudarska merjenja in geofizična raziskovanja na tehnični fakulteti je razpisano mesto kontraktualnega asistenta. Pogoji eo isti, kakor za me6to kontraktualnega asistenta pri sto-Eci aa stavbno mehaniko. Prošnje je treba vložiti do 20. t m. * Iz »Uradnega Hsta< »Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« St. 5 z dne 2. t m. objavlja pravilnik o delovnem dodatku, potnih stroških in povprečnima b pri režijskem poslovanju ▼ državnih gozdovih, odločbo o ustanovitvi novih zdravniških zbornic. * Razpisana služba. Pri okrajnem sodišču v Krškem se odda mesito pisarskega uradnika. Prošnje je treba vložiti do 20. t. cneseca- * Zadnje žrebanje 18. kola državne razredne loterije. Pretekli ponedeljek se ie vršilo zadnje žrebanje petega razreda 18. kola državne razredne loterije. Pri tem žrebanju se je sreča nekako pravično razdelila na vse kraje naše države. Mnoge je sreča zalotila najbrže še v postelji, ker sta bili abe premiji izžrebani že med 7. in 8. uro zjutraj Prvo dvojno premijo po 1,200.000 Din z dobitkom 2000 Din, torej skupaj dvakrat po 1,200.000 Din je zadelo osem četrtink srečke štev. 98.354. Državna razredna loterija je dve četrtinki te srečke prodala kolektorju A. Rein & drug v Zagrebu, dve četrtinki tvrdki Vasič v Beogradu, eno četrtinko Odaviču v Beogradu, eno četrtinko pa kolektorju Marko-viču v Beogradu. Te četrtinke pa niso ostale v Beogradu, marveč so bile razposlane v razne kraje. Veliko premijo so si razdelili kraji Beograd, Zagreb. Cačak, Podgorica, Kratovo in Priboj. Vsak lastnik četrtinke prejme 300-500 Din. Drugo manjšo premijo v znesku 500.000 Din je zadela srečka št. 80-034. razdeljena na štiri polovice. Lastniki teh polovic so v Sarajevu, Banjaluki, Zagrebu in v Vladičin Hanu. Glavni dobitek v znesku 400.000 Din, ki je bil izžreban že prošli mesec, sta dobila Ljubljana in Zagreb Dobitek v znesku 300.000 Din je ostal v Beogradu. Polovico je dobil neki nižji uradnik, ki je prosil, da njegovo ime ostane tai-no- * UStelJIšče v Beograda *°pet otvorjeno. Kakor znano, je bilo pred meseci skupno z drugim; učiteljišči v naši državi zatvorjeno tudi moško učiteljišče v Beogradu. Po im-cijativi kral a je bilo sedaj beograjsko učiteljišče vnovič otvorjeno. Kralj je izdal ta odlok v želji, naj ta šola ne bo regijonal-na. marveč izrazito jugoslovenska in nai se v bodoče učitelji vzgajajo popolnoma v Jugoslovenskem duhu- Šola se nahaja v poslopju bivše rudarske direkcije. * Največja bolnica v Jugoslaviji. Državna bolnica v Sarajevu bo svojo kapaciteto v kratkem znatno razširila z otvoritvijo novega pavi! ona. ki je namenjen za nalezljive bolezni. S tem povečanjem bo sarajevska državna bolnica ena največjSh bolnic v Jugoslaviji, ki bo lahko spre ela 1200 bolnikov. Otvoritev novega paviljona za nalezljive bolezni je posebnega pomena za mesto Sara evo, ker je to mesto prava zalega nalezljivih bolezni. Paviljon bo otvorien na svečan način. * Lipik dobil električno razsvetljavo. Po mnogoletnem prizadevanju je Lipik, znano slavonsko zdravilišče, končno dobil električno razsvetljavo- Povodom te koristne pridobitve je občinski zastop v Llpiku na zadni svoji seji izrekel svojo zahvalo vsem faktorjem, ki so pridobile zaslugo za to koristno napravo- * Naši v Ameriki Kakor se i* Clevelanda »Jugoslovenskemu Obzoru« poroča, Je pri volitvah v tamošn;o mestno zbornico razen slovenskega kandidata odvetnika Ivana Miheliča, ki ie bil izvoljen v tretjem di-striktu, prodrl v prvem dfstriktu hravatski kandidat Josip Trirajstfč pomočni direktor državljanskega urada, tako da imajo naši goslovensiri rojaki v Clevelandu sedaj v mestni zbornici dva svoja zastopnika- — Rojak Kare! Planinšek, rodom iz Kamnice na Dolenjskem, se nahaja na potovanju v čolnu Po rekah in jezerih z arktičnega severa do srednjeameriškega otoka Kube. V početku novembra je dospel v Winnipeg v Kanadi. Planinšek potuje v družbi z Ircem O. Gradyjem. — V Port VVashingtonu je zadel neki avtomobil rojaka Mihaela Cvir-na, ki je pri tem dobil tako hude notranje poškodbe, da je drugi dan v bolnici umrl. Cvirn je bil rodom iz Brežic- V Ameriko je prišel leta 1903. — V Milwaukeeju je v domači kopalnici utonila ga. Frančiška Ve-niškova, rojena Stautova. Najbrž je v kopeli omedlela in padla z obrazom v vodo- Stara je bila 57 let. rodom iz Spodnjih Kraš pri Mozirju v Savinjski dolini. Zapušča moža in hčerko. — V Ely se je smrtno ponesrečil Ivan Pušavec pri vožn'i z avtomobilom, n!egov tovariš Ivan Lenič pa je bil hudo poškodovan na glavi. * Smrtna kosa. V Šmartnem ori Litij! te včeraj zjutraj zaspala svoi večen sen gospa Antonija Razborškova, vdova po znanem trgovcu z. Janezu Razboršku- S svojim možem se je naselila pred desetletji v Šmartnem, k;er sta ustanovila trgovino. Blaga pokojnica je vzgojila svoio družino v krepkem narodnem duhu in io objoku eio ob njeni smrti sin g. Ivan, sedanji šmartinski trgovec in tovarnar s čevli. sin g. Josip, ugleden trgovec v Trbovljah, ter hčerka ga. Irma, poročena v Šmartnem s tamkajšnjim lesnim industrijcem g. Francom Iz-goršk-om- Blagi pokojnici, ki jo je zadela v sedmem življenskem deceniju kap, naj bo lahka šmartinska žemljica, žalujočim pa naše globoko sožalje. — V Ljubljani ie umrla v bolnici po težki bolezni v starost! 47 let ga- Ivanka Anderluhova in bo njen pogreb iutri ob 14. na pokopališče pri Sv. Križu. — Na Jesenicah na Gorenjskem Je preminul lesni industrijec in posestnik g. Nande Ferjan. Pogreb pokojnika bo 5. t- m. ob 16- na jeseniško pokopališče. — V Ljubljani je umrla ga. Marija Lahova, soproga nadsprevodnika. Pokojnico bodo pokopali danes ob 2. popoldne. — V Šmarju pri Jelšah je nenadoma preminula obče spoštovana gospa Marija Štambergerieva, soproga sreskega ekonoma g- Franca Štambergerja. Bila je blaga in plemenita žena. Imela ie vedno odprte roke za siromake in razna društva, ki jo bodo težko pogrešali. — Pokojnikom blag spomn, žalujočim naše iskreno sožabe! * Uslužbenci tvrdke Metal stavkajo. Uslužbenci znane tvrdke Meinl, podružnice v Ljubljani in v drugih mestih Jugoslavije so z včerajšnjim dnevom stopili v stavko, ker je tvrdka odklonila zahtevo uslužbencev po kolektivni pogodbi in zvišanje preemkov. * Srečen izseljenec. Anton Colja iz Ri-lienberga na Goriškem je imel v Argentini srečo. Stavil je v loterijo in zadel deset tisoč pezov, to je okrog tristotisoč dinarjev. * Vračilo uslužhetiskega davka pogodbenih poštarjev. Oblastna poštna uprava je ugotovila, da so na splošno pričele pristojne davčne uprave s predpisovan;em pri-dobnine na službene prejemke pogodbenih poštarjev, in sicer z veljavnostjo od 1. januarja t 1. Potemtakem bo računsko-kon-trolni odsek v zvezi s svo;ečasni-n odlokom vrnil po plačilnfh polab za december tudi še v času od 1. lanuaria do 31. marca t- 1. od n.iih službenih prejemkov odtegnieni uslužbenski davek, da ne bodo prizadeti uslužbenci plačali na svoje prejemke dvojnega neposrednega davka * Beg madžarskega vojaka ▼ Jugoslavijo. V pondeljek so obmejne straže privedle v Subotico madžarskega vojaka v polni opremi, pripadajočega 9 pehotnemu pciku. Vo ak je izjavil, da je pobegnil od svoje edinice zaradi tega, ker je nedavno moral podpisati iz avo, da bo služil v madžarski vojski šest let. Ker bi tega ne mogel zdržati, je pobegnil v Jugoslavijo. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. * Petkrat okradena trafika. V neposredni bližini vojašnice miličariev in orožnikov v ulici V. November v Puli se na.iaja trafika. ki je bila pred nekaj dnevi že petič okradena. Tatovi so odnesli ves tobak, cigarete, marke, koleke in drugo v vrednosti nad pet tisoč lir. Lastnica trafike se je po četrtem primeru tatvine zavarovala proti tatvini. V Puli se ta tatvina ob vojašnici živahno komentira- * Samomor starca. V Koprivnic! se Je v ponedel ek zvečeT v svojem stanovanju obesil nameščenec mestnega merosodnega urada Andrej Štefetič, star 66 let. Pokojnik je vedno korektno vršil svojo službo in bil skrben oče mnogobro;ne rodbine. Vzrok obupnega čina ni znan- * Skočil pod kolesa vlaka. Na postaji Gjurinci je delavec Bogdan Todorovič tako nesrečno skočil z vlaka, da je prišel pod kolesa, ki so mu odrezala glavo. * Aretacija subotlšklh zlatarjev. V Subotici je povzročila veliko senzacijo aretacija tamkajšn fh zlatarjev Caikaša in Abrahama, ki sta kupovala zlatnino In brila nte, nakradene po železniških vagonih- Ukradene dragocenosti so bile zaplenjene, omenjena zlatarja pa sta bila aretirana in izročena sodišču. * Gospodinje! Vaše perilo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos- Reich. * Miren spanec In občutek svežost! pri zbujenju sta najboljši dokaz dobrega zdravja. Dnevno vživatije Ovomaltine zjutraj in popoldne nacn varuje zdravje in krepi živce. 46 * Ciril Metodova podružnica Sv. Pavel pri Prebolda 'e poslala družbi 1360 Din kot čisti dobiček igre »Deseti braU- Marljiv! podružnici najlepša hvalal 1546 Iz Ljubljane — Proslava državnega In narodnega praznika sc je vršila na državnem konser-vatoriju na predvečer dne 30. novembra od 6.—7. zvečer v dvorani Glasbene Matice- Svečano proslavo je s svoio navzočnostjo počastil tudi ban g- ing. Dušan Ser-nec s soprogo in prosvetni šef dr. Lončar. u— Poučna predavanja. Prosvetni odsek Delavske zbornice v Ljubi ani bo pričel Dri-rejati v dvorani Delavske zbornice poliud-no-znanstvena predavanja. Prvo predavanje bo v sredo 11. t- m. ob 20. Predavala bo zdravnica dr. Mira Finkova o higiieni človeškega telesa. Predavanje bo namene-no samo za ženske- Nadaljevanje tega predavanja bo vsako nadajn.io sredo- Teh predavanj bo namreč cel ciklus, ki bo obsegal vsa najvažnejša vprašanja o ustroju, delovanj in bolezni ženskega telesa Po predavanju bodo la.iko poslušali udeleženci radijske koncerte po sijajnem zvočniku, ki je montiran v dvorani. n— Novo obrtniško društvo v Lhibllanl. Prošlo soboto se je vršil v restavraciji »Zvezda« ustanovni občni zbor Obrtniškega društva v Ljubi ani. Zborovanja se ie udeležilo kakih 90 ugledni.i in zavednih obrtnikov. Zupana, oziroma mestno občino je zastopal občinski svetnik g- Josip Turk. Zborovanja se je udeleži! tudi znani prijatelj in podpornik obrtništva generalni tajnik zbornice TOI v Ljubljani g. dT. Fran VVindischer ter mnogo drugih uglednih meščanov. Predsednik pripravljalnega odbora g. Josip Rebek ie s krasnim in obširnim govorom otvoril zborovanje ter poudarjal pomen in potrebo novega društva. G. dr. Fran Windischer je v izbranem govoru orisal sadove in koristi obrtniških organizacij ter vspodbuial zborovalce k resnemu delu v prid obrtništva. Oba govornika sta žela za njih podučna in vspodbud-na govora dolgotrajne aplavze- Občinski svetnik g Turk ie sporoči! pozdrave g. župana in mestne občine ter želel novemu društvu najboljše uspehe- Po prečitan u društvenih pravi! je bil izvoljen za predsednika g. Josip Rebek, ključavničarski mojster, občinski svetnik in načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani; za podpredsednika pa g. Fran Iglič, kro aški mojster v L;ubliani. Po nekateri.i predlogih in sklepih, v katere je poseglo več govornikov, se je novi predsednik zahvalil vsem zborovalcem za veliko udeležbo, posebno pa gospodu dr. Franu Windisdierju in g. Josipu Turku za njih naklonjenost, nakar ie zaključil sijajno uspeli občni zbor- Novemu društvu ie takoj pristopilo nad 80 članov. — Po občnem zboru se je razvil intimen družabni večer, ki je poteke! v najlepši harmoni i in trajal do poznih ur. Pri družabnem večeru so zapeli pevci-obrtniki več krasnih pesmi, g. Danilo Bučar pa več lepih šaljivih kuple-tov, ki so vzbujali salve smeha. Ta večer nam bo ostal v trajnem spominu. n— Albanska spomenica. Vse one T Ljubljani bivajoče osebe, ki so bile v ka-koršnikoli službi srbske vojske in so se z njo udeležili znanega umika preko Albanije, pa doslei še niso prejeli tozadevne »Albanske spomenice«, naj se nemudoma« vsai do 31. L m. zglase z verodostojnimi dokazili v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trga štev. 7/1, soba 4. n— Miklavževa prireditev v opernem gledališču. V četrtek ob treh popoldne bo prišel med mladinsko igro Janezek - No-sanček sv. Miklavž tudi v operno gledališče. Za igro vlada veliko zanimanje in prosimo cenjeno občinstvo, da si po možnosti preskrbi vstopnice že v predprodaji. Cene so običajne dramske- Predstavi bo prisostvovalo deset deklic in deset dečkov iz Publjanskega zavetišča, ki bodo od Miklavža kot bedna deca posebej obdarovani. Z majhnim darom pa bodo obdarovani vsi otroci, ki bodo prisostvovali predstavi in ne bo nobeden izmed njih odšel iz gledališča brez spomina na sv. Miklavža. — Danes, v sredo se bo pela v operi za A abonente opereta »Beneška noč« v običajni zasedbi z dirigentom g- Neffatom in re. žiserjem g. Povhetom. n_ Oblastna strellačka družina ▼ LJubljani bo imela svoj redni občini zbor dne 7 t- m- ob 20. v hotelu »Štrukel*. Na dnevnem redu so važna vprašanja. Za to se ohčnega zbora lahko udeleže tudi stTelci. ki niso plačali članarine za celo tekoče leto in jo plačajo na občnem zboru. n— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Odslej se vrše vaje zopet po starem redu: v ponedeljek soprani, v sredo alti, v četrtek tenorji, v petek basi. — Tajnik. o— V društvu »Soča« je prošlo soboto predaval akademik g- Bučar o lužiških Sr-bf.i. Njegovo znanstveno in poučno predavanje, spremljano s skioptičnimi slikami, je bilo tako zanimivo, da so prisotni ves čas z vidno napetostjo sledili govorniku, ki je podal polno in jasno sliko o težkem življenju lužiških Srbov, vredno že iz narodno-političnega ozira, da se obelodani v celoti. G. prof. Batfč se mu je prav prisrčno zahvalil in rstotako vsi prisotni s splošnim odobravanjem. o— V mestni klavnici IJnblJanskl se bo na prosti stojnici v četrtek 5. decembra ob 15. popoldne prodajalo prešičje meso. a— Namočena polenovka se dobi pri J. Buzzoliniju> v delikatesni trgovini za škofijo. n— Miklavžev večer Udruženja strojevodij bo v četrtek 5. t- m. ob 19. v salonu gostilne »Keršič«. Darovi se sprejemajo vsak dan od 8- do 12. ter od 14. do 18. Vstop vsakomur prost. n— Miklavžev večer. Plesni odbor Jugoslovenskega naprednega akademskega društva »Jadrana« priredi jutri, v četrtek v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti Miklavžev večer, na katerega vljudno vabi cenjene plesalke in plesalce ter vse prijatelje društva- — Darila se bodo sprejemala v dvorani Del- zbornice Jutri od 2. do 6. pop- — Začetek ob ool 8. BOŽIČNE KASETE Iz Celja e— Novinarska vest Vodstvo redakcije celjske »Nove Dobe« je prevzel s L decembrom novinar g- Rado Pečnik. e— Starešine JAD »Triglava«! Mesečni sestanek se bo vršil v soboto 7. L m. ob 20. v klubovi sobi Celjskega doma, tokrat skupno z damami. — Celjsko poverjeništvo- e— Lastnikom radio-aparatov. Celjsko mestno načelstvo ie izdalo te dni na podlagi sklepa občinskega sveta razglas, glasom katerega je sprejemanje z radio-apa-rati na glasne zvočnike po 23. prepovedano v zasebnih stanovanjih. Posebej pa ima še odstavek, ki določa, da je za namestitev radio-aparatov z zvočniki v odprtih vežah in drugih odprtih prostorih potrebno posebno dovoljenje, mestnega načelstva, ki bo predpisalo za vsak posamezni slučaj pogoje za uporabo. Za aparate, ki so že nameščeni v takih prostorin. se mora zaprositi naknadno dovoljenje najpozneje do 15. t m. e— Smrtna kosa- Umrla Je 2. decembra v cel:ski javni-bolnici v starosti 51 let Jožefa Rakun, žena poslovdje iz Podgore, občina Kokarje- e— »Velika abeceda« v celjskem gledališču. Danes 4. t m. bo četrto gostovanje Mariborčanov v Celju z moderno Pagnolo-vo komedijo »Velika abeceda«. e— Ufeta ribica. V soboto, ko je biS v Cel Hi običajni vsakoletni veliki AndVejev sejem, ie celjska policija posebno budno pazila na prijatelje tuiega imetka. Okrog 11. dopoldne je zasačil neki detektiv na Glavnem trgu 64 letneoa Martina Paholeta s Sladke gore v trenutku, ko je izmaknil sejmarki Mariji Cerenjakovi iz Greta pri Celju z njene stojnice srajco. Možaka so na policiji preiskali m so našli pri njem novo pratiko za 1. 1930. in papirnatega angelčka za božično drevesce. Oboje je ukra« del v podružnici papirnice Ooričar & Le-skovšek na Glavnem trgu. Razen tega pa je imel Pahole pri sebi še raztrgano črno denarnico in prav tako rjavo listnico, v katerih se ni nahajalo nič manj kakor 3137 dinarjev gotovine in 1114 neveljavnih starih avstrijskih kron. Kako je prišel mož do denarja, bo ugotovila preiskava. e_ Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito. V skladišču Kmetijske družbe na celjskem kolodvoru je izginilo v ča»u od 1. junija c5o 4. novembra t. 1. 38 cepil«ih nožev. Noži so bili shranjeni v pisalni mi« zi. Doloo časa ni bilo o tatu nobpnega sledil. Pred dnevi pa je bil aretiran 20 letni čevliarski pomočnik Jernej R.. ki je prodajal omeniene nože nekemu sejmarju. Jer» nej, ki je bil preiSnie mesece z*T>oslen kot dniar v skladišču Kmetijske družbe, je tat- vino ccpilnih nožev pod težo dokazov priznal, pač pa je izjavil, da ni vzel več kot samo 10 do 12 nožev. Izročen je bil »odi« šču. e— čudna kravja kupčija. Posestnik fn živinski trgovec Henrik Oaberšek iz Zibi-ke je izročil preteklo soboto na celjskem živinskem sejmišču 331etnemu brezposelnemu delavcu Antonu Anderluhu kravo, vredno 1750 Din, naj jo ta odpelje proti nagradi 50 Din, ki jo je Gaberšek tudi takoj izplačal, na njegov dom. sam pa je odšel dalje po trgovskih opravkih. Ko se je v nedeljo popoldne vrnil domov, kravo ni bilo nikjer. Odhitel je v Celje, kjer pa je izvedel, da je Anderluh kravo prodajal za vsako ceno celjskim mesarjem, ki Je pa saveda niso hoteli kupiti. Končno pa je. Anderluh kravo le vnovčii za 600 Din pr! nekem mesarju na Teharju pri Celju- Anderluh se je nato v Celju pošteno napil in se odpeljal z večernim savinjskim vlakom na Polzelo k svoji ljubici Marički, 'h kateri je komaj prilezel, ker je bil tako piian, da je pade! v vodo in se komai izkobacal iz nie. Na brzojavno zahtevo celjske policije je bil Anderluh pri svo em dekletu aretiran in včeraj dopoldne pripeljan v Celje. Izročili so ga sodišču- Pri njem so našli o4> aretaciji še 282 Din. e— Sumljivo Nago. Policija Je zaplenila v neki gostilni brezposelnemu Antonu Z. črno blago za moško obleko, nekaj blaga pa je bilo že prodanega. To blago je prehajalo iz rok v roke, pravega njegovega vira pa še vedno ni mogoče ugotoviti- Komur je blago, 9.60 m, izginilo, naj to javi policiJL Najbrže je bilo ukradeno v kakem drugem kraju in ne v Celju. Iz Maribora a— »Krog s kredo« na mariborskem odro. Znamenita kitajska pravi ica »Krog s kra» do«, ki je eno najkrasnejših del današnje dramske literature doživi svojo premijero v najkrajšem času. Nastopi skoro ves dramski ansambl in ostalo osobje. RežiTa g. J. Kovič. Zato uprizoritev so se dovršile nove dekoraci e in novi kostumi- Iz Litiie I— Beta zastava na naši jetnfšnici. Do& ga, že dolgo, sedanji upravitelj jetnišnice g. Juvan tega še ni doživel, da bi izvesil na svojem oddelku belo zastavo. Pa ne morda zato, da se kdo udaja, ampak ra* to, ker so postale vse ječe na mah — prazne. Bela zastava je vzbudila seseda razveseljivo pozornost. No. pa je ostala samo poldrugi dan na svežem zraku, in so to zopet skoih. ■JUTRO« St 284 6 Srttfc* 4 XBL 1929 (Bombe t Smeh / (Bombe t LJUBEZNI BLAZEN Vesela, napeta, kočljiva, zmešana, ljubavna dogodivščina debelega go» spoda Pimperlinga, ki bj se rad znebil svoje močne soproge gospe Pim* perling in mladega do blaznosti zaljubljenega Montyja, ki pade v sxe* dino tega konfliktal Hahal Ob i, J4 na 7, « 8., 9. KINO LJUBLJANSKI DVOR Tetef. 27-30. Pogajanja za novo kolektivno pogodbo v grafični stroki. Naša tozadevna natoca vsled pogrešita p*ii pre-pfern ni brSa točna. Otesatj se mora, da so zastopniki ^ra/ri&iega defcovispv« predložiSiii zastopa Ukora tiskarn del svo>Si predlogov in ne nairobe. lato fcomstaifira trudi dopis, kn smo ga o tei stvarni prejeli od Sarveza Grajskih Radni/ka, podTiužmica LftiihSam. Iz Trbovelj I— Težka telesna poškodba zaradi ljubosumnosti. V ponedeljek proti večeru je bW la v gostilni »Zavrašek« večja družb« mladih ljudi, med njimi tudi Angelca K. m njen fant Maks K. V njiju družbi je bil Angeličin brat. Ker se je Angelca spogledo« vala tudi z drugimi fanti, je postal njen fant ljubosumen in nastal je prepir, v ka» terem je Maks potegnil nož m težko poškodoval svoje dekle po obrazu in telesu ter ji prerezal glavno žilo. Dekle so morali odpeljati z rešilnim vozom v bolnico, kjer se bari s smrtjo. Poklicano je bilo orožništvo, ki je rabijatnega fanta zvezalo in ga oddalo sodišču v Laiicem, kjer bo delal pokoro. V zadnjem času so postali pretepi precej pogosti in kar je rmjžalost« nejše, se uporablja pri teh pretepih vedno nož. Ravsajo pa se vedno le mladi preob-jestni fantje, ki jim letošnje močno vino prehitro stopi v glavo. Pa ni nič čudnega. Saj ti fantje nimajo nikake prave vzgoje. Niso člani nobenih društev, ki bi dobro vplivala nanje. Ko zapuste šolo, se potepajo okrog brez dela. Ko dobe delo, jim najbolj prija, da denar takoj zapijejo in potem »aufbiksajo« okrog. Potrebno bi bi« lo nekaj ukreniti, da se spravi taka zanemarjena mladina na pravo pot t— Nov frizerski salon za dame je otvor-jen v vili g. d*r. Baumgartna. Salon je naj« higieničneje urejen. t— Miklavžev večer priredi Sokol ▼ četrtek 5. t m. Iz Ljutomera B— Gasilski dom so pred nekolikimi dnevi spravili pod streho. Zdaj grade še stolp nad srednjim vhodom- Delo Je zadrževalo nestalno vreme zadnjih tednov. Stavba bo v surovem stanju počakala do pomladi. Danes noviteta ob 4., pol 6„ pol JL, 9. LIL. DAG O VER T igrokazn Premtferal KINO IDEAL Iz Prekmurja pm— Prevrnjen voz slame. 22. novembra efo 19. se je prevrnil voz slame na križišču Radgonske in Slovenske ulice v Murski Soboti. V bližini so se nahajali trije mladeniči, ki so mislili, da je slama pokopala voznika pod seboj, ker ga ni bilo nikjer. Hitro so vzravnali voz in razmetali slamo, da rešijo voznika. Toda na največje zaeu« denje voznika tudi pod slamo ni bilo. Ob kakih 22. se je pojavil voznik, ki so ga konji izgubili na potu s Štajerskega. Zopet en dokaz dobre kakovosti letošnjega vina. pm— V bolnico v Murski Soboti je bil pripeljan Mihael Košalin, ki ga je brat hrane Košalin, posestnik v Radovcih, poškodoval v pijanosti z nožem na desni roki in nogi. — Te dni je poljski čuvaj na veleposesfvu Zichy v Beltincih Martin Ri-ionja vrgel na brata Štefana kuhinjski nož, ki ga je ranil na desni nogi. V začetku so ga zdravili doma, nakar so ga prepeljali v olnico v Murski Soboti, kjer pa je par ur y^iteje izdihnil. Iz Kranja r— Prednfači tečaj Gorenjske sokolske lupe. Gorenjska sokolska župa je priredila v dneh 20. oktobra do 1. novembra t L v Kranju desetdnevni tečaj za župne predli jake. Je bil to že četrti župni tečaj ki se je o pot izborno obnesel in pokazal najlepše rezultate. Tečaj je obravnaval vso tvarino sličnih saveznih prednjačkih tečajev ter je trajal vsak dan 8 ur. Obsegal je teoretični in praktični del. Tečaj, ki je bil pod nadzorstvom župnega načelnika br. Franca Ažmana, je strokovno vodil savez-ni učitelj br. Vrhovec iz Ljubljane Na tečaju so predavali tudi br. F. Ažman, dr. Bežek, Cvar, prof. Kolar, prof. Marčun, Janko Sajovic (vsi rz Kranja), Franc Bene-dik (Stražišče) in Anton Buh (Jesenice). Tečaja se je udeleževalo 16 članov in čla« Pride! Elitni kino Matica! LI1T DA31ITA Sarmamtna Francozinja v filmu strasti Rešite? nic iz vseh večjih društev, včlanjenih v GS2. Dne 24. novembra so se vršili zaključni izpiti za župne prednjake. Komisijo so predstavljali pod predsedstvom župnega načelnika br. Fr. Ažmana, pooblašče« nega od starešinstva JSS, naslednji bratje: F. Benedik, dr. Bežek, Cvar, prof. Ko-laff, prof Marčun, J. Sajovic in M. Sušnik. K izpitom se je priglasilo 10 tečajnih udeležencev, ki so ga napravili z naslednjim uspehom: Bokal (Jesenice) in Masterl (Stražišče) z odliko, Ažman, Potušek in Pečnikova (Kranj), Rakar (Javornik — Ko« roška Bela), Meglic in Roblek (Tržič), Po-gačarjeva (Jesenice) in Potočnikova (Škof-ja Loka), vsi z dobrim uspehom. Pride! Elitni kino Matica! ROJTALD COLMAS v filmu ljubavi e š i t e v Iz Novega mesta Kolo fugoslovenskih sester priredi 22. t. m. božičnico, pri kateri bo obdarovalo 33 revnih otrok in 17 revežev z darovi v znesku 5000 Din Kolo se zahvaljuje vsem. ki so ob priliki dneva krizantem 17. t. m. pripomogli s svojimi prispevki k ta* ko lepemu uspehu. n— Napad iz maščevalnosti. Ko »e je vračal posestnik Jožef Judež s tržnega dne domov proti Malemu Slatniku, ga je napadel na koncu Žabje vasi z odprtim žepnim nožem posestnik Anton Vidic iz Smol en je vasi, pri čemer se je močno obrezal Kmetje, ki so bili v družbi, so ju s težavo raz* dvojili. Vidfc je udaril Judeža s pestio tudi po desnem očesu z vzklikam: »Ce ga sedaj ne bom ubil, ga boma pa, ko pridem iz zapora!« Rabijatnega Vidi-ca, ki goji proti Judežu staro sovraštvo zaradi neke pravde, so orožniki aretirali in ga odvedli v zapor tukajšnjega okrožnega sodišča. Miklavž Atene V KAZINI OB 5. URI POPOLDNE. Legitimacije in sprejemanje daril v Kazini v četrtek med 10. im Vz 1. uro. Sokol Šiška prirej® ff 5 1 Opazovanja . K "a> Oi v m. ia fk S* Vr*»» v ira d« T. Ljubljana ?63 J 7 95 mimo 10 0*tj Maribor / 62-2 4 90 mirno 10 • Za žreb 763 5 8 9« S 2 10 • Beograd g. 763 8 8 99 mirno 7 2-0 Sarajevo 76 W 6 99 mirno 8 18-0 Dubrovnik 767-2 SkoplJe 7. 8 90 mirno 10 SpOt 763-0 12 85 ENE 6 6 10 NajvSSja temperatura danes v Ljubljani 11.0, najnižja 6.1. Solnce vzhaja ob 7.21, zahaj ob 16.19, luna vzhaja ob 10.46, zahaja ob 18.23 •Miiclavievatife Sefeola /• na ISaboru v četrte G popoldan ob 4. h« sa otrofee, sveče** ob 9• uri ma odraslo 15711 to potrabMdne aaje«w)* » drofrerljik KAMC. LJUBLJANA to KAMC rWolfr.ni, MARIBOR CENIK iRATIS! DIIAVEILON flafCoCjie kvatiiete Ceto&njift vin beta in rdeča, vsako soboto hi nedeljio domače klobase vsako nedeljo štajerske purane priiporoča P. KOŠAK, Krekov trg. i Glav zev večer S. JC. Jlirtfe 7. decembra v areni &Carcdne£a doma za kakteje, palme tn droge cvetlice nudi Ivan Šimenc, cvetličarna, Ljubljana. Šelenburgova ulica iklavža najlepše vrtnice, nageljčke, kakteje in droge cvetlice v cvetličarni Ivan Šimenc, Ljubljana, Šelen-burgova ulica._14590 Safir iz škofovskega prstana sv. Petra Pred petimi leti se je izvrši! ▼ za» klad-nico cerkve sv. Petra vlom, pri katerem je izginilo več draguljev. Med njimi je bil izredno čisti in izredno dragoceni safir iz škofovskega prstana sv. Petra. Vlomilcev takrat niso mog* li izslediti. Te dni so pa izvršili hišno proiskavo pri nekem Bruscoliju, dra* guljarju, in so našli safir, ki je bil skrit v lesenem kuhinjskem predmetu m. d dvema kosoma lesa. Bruscolija so vtaknili pod ključ in upajo, da bo* do zvedeli, kam so prišli ostali ukra« den1' predmeti iz zakladnice cerkve sv. Petra. Čudovite uspehe dosežete t Iiker-esencl, ki so pripravljeni za domačo izdelavo naj* finejših likerjev ter najboljšega ruma. Dobite jih v drogerijah Kane Ljub!lana in Kane (Wolfram) Maribor. 15723 Štirje ptički so se zbrali in za vince so kvartalL Kaj bi šel še Vam lagat: BUDDHA čaj je bil'bogat Tea lmport, Ljubljana, Aškerčeva ulica. Primorske novice Trst, koncem novembra. 25 let Je poteklo, odkar je bila razbita italS anska pravna fakulteta v Inomostu. To obletnico so porabili primorski Italijani za opozoritev Rima, da je Trstu potrebno popolno vseučilišče. Pod prejšnjim režimom so zautevali pravno fakulteto, sedaj pa, ko ie Trst odrešen, mora dobiti popolno vseučilišče, da bo mogel docela vršiti svojo široko nalogo na vzhodni meji Italije. Zbrali so se v Trstu oni, ki so študirali v Inomostu in bffi prisotni pri razbitju fakultete. Turati je že pred to slovesnostjo sporočil v Trst, da ie gotovo, da se bo obstoječa univerza trgovskih ved začela izpopolnjevati • Glavni fašistični listi kar po vrsti napovedujejo Trstu nove sijajne čase izvajajoč, da je sporazum med Banko Conmierciale Italiana, Costriichevo družbo in Lloydom Sabaudo najvišjega pomena, ker znači pre-nehan e osamljenosti, v kateri se je nahajala ekonomija Trsta. Priznavajo pa, da je naravnost čudežno vzdrževal Trst skozi enajst let svojo gospodarsko situacio. Leta 1913. je znašalo skupno trgovsko gibanje Trsta 61.472.476 kvintalov. Lani je bilo prometa že 51.998.299 kvintalov. Označena združit&v nudi Trstu jamstvo za ^coraj-šnje praktične, prepričevalne, konkretne čine največ ega interesa- »Bolettmo Industriale« naznanja, da Je naročila ruska vlada v ladjedelnici v Tržiču potom svoega zastopstva v Italiji zgradbo treh parnikov za potnike ln blago, po 750 ton vsak Baje imata ladjedelnici v Tržiču in Trstu več novih inozemskih brzogradbenih naročil. Za Turčijo napravi:o dve podmornici. Lloyd Sabaudo Je odredil, da se zgradi v Trstu eden izmed dveh njegovi!.! novih ogromnih transatlanskih bro-dov. Italijansko komunikacijsko ministrstvo 'e izročilo tvomicam v Tržiču železniških del za 16 milijonov Br. T rtovrvtt 4ohl letos al Mo tofflc* prt. de&ov, kolikor so te Jih aade.aft. V r*or-trj&m dehi »o žita dobro obrodila, trta Je dala srednjo pa povodno letino. Vino prodajajo po L 1.30 do 1.50 do Postojne in Idrije- število živine se redči- Krme Je malo. Izseljevanje v Argentino in Belgijo }« r polnem teku. Kdor proda posestvo, odpotuje v Jugoslavijo. Posestva proda ajo najbolj-S kmetje. V srednjem delu doline je po letošnjih pridelkih položaj slabši od lanskega. Enako v spodnjem delu. Vzrok za to sta tudi dve zaporedni slabi letini, ogromni davki in ra<*ne da atve fašizmu. Vršijo se dražbe nepremičnim po vsefc vaseh. Ljudje se Izseljujejo v Argentino- Ko so po vojni gradili v Podgori Bnro-nerjeve tovarne, so se napovedovaJi goriškim delavcem dobri časi- Tovarne so tri: električna centrala, stroine Jiva.rne hi mehanične de'avnice ter tekstilna tovarna. Slednfa M moda capoetovafl do 9000 do-lavsklh moči, največ teisk. Le prekmalu Pa Je udarila v Brunnerjeva podjetja kriza, ki je skoTo topraznila tovarne. Žensk je ostalo I© še malo in te delajo samo vsak drugi teden po 4 ali 5 ur na dara- Kriza se ne pfemakne in bati se je, da se delavski položaj še dolgo ne bo zboljšal. Lastniki zemljišč, ki so bih oškodovat« po zgradbi letališč na vipavskem, ajdovskem, šempaskem in bovgkem polju, še vedno čakajo na pripadajočo jim odškodnino. Goriška deželna uprava ima posla samo 2 letališčem na ajdovskem polju, vsa druga letaiiSča spadajo pod vo no ministrstvo. Letališče na Lijagu pri Šenrpasu obsesa 356 njiv, od katerih morajo kmetje še vedno plačevati davke. GOede pridelkov na leta-liSčii (trava, seno itd-) je določeno, da se oddajo ▼ zakup- Glasbena Matica v zgodovinskem Reimsu Si čen sprejem pevskega zbora Glasbene Matice na županstvu v Rebusu, Relms, 28. novembra. Vožnja tz Met*a v Relms Je trajala ves dopoldan, tako da so Matičarji dospeli semkaj še le proti eni popoldne. Na kolodvoru sta jih sprejela reimski podžupan Guichard in tajnik Filharmonije, ki je prevzela skrb za pripravo koncerta. Po pri azni dobrodošlici so odSli Matičarji v svoje hotele in potem na skupno kosilo-francoska kuhinja je Ljubi ančanom zelo ugajala. Doslej so še povsod bih zadovoljni z načinom pripravljanja jedi, ld so jako okusne, skrbno pripravi ene in —last not least — obilne, kar je dobrodošlo in potrebno na tako dolgem potu. Kljub naporom zaradi nastopov na koncertih in zaradi dolgih voženj so Matičarji dobre volie. samo da je moralen uspeh za-dovoHv. In to ie: z dosedanjimi rezultati je zbor lahko zadovol en- Tem bolj je to važno, ker mora pevski zbor kot jugoslo-venska organizacija v več ozirih orati ta-korekoč ledino. Večkrat imajo Matičarje po narodnosti za Cehoslovake; to ne velja si-ceT za oficijelne kroge, ki so, posebno z ozirom na turnejo, dobro poučeni o naši državi in o naših razmerah, pač pa je publika in tudi časopisje pomanjkljivo Informirano. V tem oziru bo Matična turneja vsaj v nekaterih krogih dobrodejno vplivala in gotovo prispevala k pojašn enju naši.i razmer in k boljšemu spoznavanju našega naroda. Po kosilu so si Matičarji predvsem ogledali koncertno dvorano v veliki okrogli stavbi cirkusa z veliko centralno kupolo. Kakor se je izkazalo, je baš ta gradbena posebnost zelo blagodejno vplivala na akustiko, tako° da so se najfinejši pianisi zvočno in polno razširjali po obsežni dvorani- Po kratki vaji so si nato ogledali mesto, ki je bilo med vo:no do tal porušeno od dolgotrajnega semintja valujočega topniškega ognia. Sploh so danes zjutraj prevozili Matičarji dobršen del bojnega terena, kjer so se vršili na hujši ln najbolj trdovratni boji. St. Etain — Verdun — Reims: na tei dolgi progi so lahko Matičarji med vožnjo iz neposredne bližine gledali na ostanke opustošenja, na ogromna vojaška pokopališča, na deloma še danes razorana tla ln na cele hribe zarjavele bodeče žice. Reims je danes že skoro popolnoma nanovo dograjen. Krasne nove ali restavrira-ne stavbe krasijo prijazno, v ravnini ležeče mesto. Najznamenitejša med njimi Je vsekakor monumentalna, zgodovinska go-tična stavba reimske katedrale, umotvor iz srednjega veka, ki je od nekdaj slovel po svoji lepi arhitektonski liniji, po svo;ih bogatih okraskih, po svo;i ogromni velikosti in po svojib brezštevilnih umetniškij detajlih in figurah. Katedrala je najhuje trpela od obstreljevana, posebno po vžigal-nih granatah, ki so v stavbi zanetile požar, da je streha zgorela in se vdrla- Zgorela je tudi notran:ost, tako da je ostalo le golo temeljno zidovje. Danes je katedrala v glavnem že restavrirana; posebno mnogo sredstev so za to prispevali Američani- Seveda bo trajalo še.leta in desetlefa, da bodo obnovljeni tudi vsi detajli, figurice in stolpci. Kolikor Je bilo mogoče ▼ kratkem času, so si Matičari ogledali vse te posebnosti. Zal je dan sedaj že prekratek, kakor je tudi čas prepičel Že v mraku so se Matičarji zbrali pred spomenikom neznanega :unaškega branilca ki je postavljen za mestno hišo na prijaznem trgu. Matičarji so položili na spomenik lep venec s trakovi v narodnin barvah, pri čemer je bilo prisotnih tudi mnogo odličnih domačinov. Spominsko svečanost je zaključila naša žalo-sttnka »Blagor mu«, ki so jo Matičarji za- p eH prav ubrano h> ganljivo, tako da )e bflo občinstvo naravnost ganjeno- Za 5. nro popoldne Je bil določen sprejem Matičariev na županstvu- Matičarji 90 se zbrali v krasni slavnostni dvorani mestne hiše, čisto nove, impozantne palača. Slavnostna dvorana je biser elegantne m arhitektonske zgradbe. Ogromne, od stropa do tal segajoče freske krasijo sicer popolnoma v belem držano dvorano; na enem koncu so postavljene orgije, na drugem pa podij. V sredi dvorane je bila postavljena dolga, s cvet em okrašena miza z okusnim bifejem in šampanjcem za pogostitev Matičarjev. Zupana Paula Marchandeauja. ki le kot državni poslanec zadržan v parlamentu Je zastopal podžupan Guichard; ž njim so bi!i vsi občinski odborniki, višji mestni uradniki, podprefekt in odborniki Filharmonije. Matičarje je podžupan pozdravil v daljšem govoru; izrekel jim Je presrčno dobrodošlico in iirn potem prečrtal pozdravni govor odsotnega župana, v katerem so naglašeni dobri, prijateljski od-nošaji med Francijo in Jugoslavi o, odno-šaji, ki datirajo že iz ilirskih časov- Prebivalstvo Francije so globoko dirnile nedavne impozantne svečanosti »Ilirije oživljene« v Ljubljani. Zupam se zahvaljuje Matičarjem, da so priredili umetniško turnejo, ki jih je dovedla tudj v Reims, ter želi turneji v vsakem oziru obilo uspeha. Profesor dr. Pretnar Je sporočil pozdrave ljubljanske občine in obenem poudaril, da so njegovi rojaki Matičarji ponosni, da se nahajajo v mučeniškem Reimsu, ki je skozi štiri vojna leta toliko pretrpel in da so ginjeni nad prijaznim sprejemom, ki so ga bifi deležni v tem mestu. Obenem je izrazil občutke hvaležnosti, ki jih goje Ju-gosloveni do Francije, ki jih je smotreno podpirala, da so dosegli svoje osvobojenje. Predsednik Glasbene Matice dr. Ravni-har se je priključil tem besedam, izročil podžupanu v spomin lep, v usnje vezan album s slikami o ilirskih svečanostih r Ljubljani ter napil Franciji in mestu Reimsu. Pred odhodom so Matičar}! na prošnjo domačinov zapeli par zborov, nakar so po prijaznem slovesu zapustili gostoljubno mestno hišo. Po kratkem počitku je bilo treba oa koncert. Ogromna dvorana cirkusa, prirejena za koncertni nastop, se Je kmalu do dobra napolnila. Koncertu so prisostvovali oficijd-ni činitelji ki najodličnejši tukajšnji družabni in umetniški kroga ter množica drugega občinstva. Izborna akustika lokala Je še dvignila razpoloženje Matičarjev, ki so podali ta večer res mojstrsko delo. Glasbeno visoko izobražena publika je brea vsakršnega nacionalnega ali drugega pre-judica, zgolj iz objektivnega umetniškega ozira sprejemala posamezne točke, počet-koma nekoliko rezervirano, kmalu pa ie s pravim toplim razumevanjem sledila posameznim točkam. Lajovičev »Zeleni Jurij«, Adamičev »Mlad junak« in Gotovčeva »Ja-dovamka za teletom« so posebno izzvale fremetično odobravanje. Burno so zahtevali ponovitev, pa se ravnatelj Polič zaradj obilnega programa ni dal omehčati i pri Schwabovi »Zdravi Mariji« v drustem delu pa ie bilo ob res rafinirano in pobožno podani pesmi, v kateri se le posebno milo-toplo odrazil glas solistke ge. Mile VVohinčeve. bučanje aplavza tako močno in dolgotrajno, da se je morala ponoviti. Tudi narodne pesmi so zelo ugajale. Ko so Matičarji dovršili ves spored, ce publika ni makndla s svojih sedežev, temveč ploskala in vzklikala, dokler ni zbor dodal še eno, pa še drugo ia še tretjo pesem. »JUTRO« §t 284 7 Sred*, 4. 3GH. 19» PRVI DEL Ssmorsa Je tetžaia zfefcnjema na svoji poste® in spala. Ob tascem času se je odi@rava£ ziuinaj oa vrtu čuden prizor. Za drevesi se je ptezSa senca... Ta senca je bffla loumska prf- kaszjea. KT Zavfita je bife v črno ha®o ki dbnaz S je pokrivala osflarvnaoa-Ne da bč se piašik fca, ki so še vedno gorele v hišd. se je približala napol odprtemu okusu budraarja, ga oprezno odprla in z mačjo spret-ncstšo smuknila v sobo. OdtrMa je zaitflkeč svotčfte ter se kakor vrik spteežha k pisataiku, v katerem je gospodična Desrodhesova branik Jacqaieso-va pisma. S čudno oblikovanim vettfthom ga je odMentSa fc ravno prffiek za pisma, ki jih ije bila Simona potožila ca dežč&co... ko je zatčuaa iz sesecSme sobe glas in odrevene&ai. JiiSefP&e se je biha vTOffla in povedala Osi Bergenovi: D^GoEpodiščraa spi, n'sem je hotela biacffltii.« Pnikaizeo se je tiho spteiHa k okim. Prf tem umikanju je zardela ob mslzico, k! se je prevrmJa in potegsrulia s seboj cvefEčnd lonec, da se je žvenkerfatje raztetel na kose. Preplašena po nepričakovanem ropotu sta Maiurioe de Thouars b gospodi ona Bergenova planila pokonča. Tndi sobarica, k5 je pravkar hofteša odrta, je aaiustavia korak. »Nefcdto ;je v sosednji sobi!« je rekla Ska.ndlnavka, med tem ko je skoči Maiurice de Thouars k vratom budoanja lin jih na sbežag odprL VzkrScnil je. V bleščavi lestenca v satanu je zagledal prikazen, kS se je ravno prSpravijalla, da bi zlezla skozi okno. Pogiuimim) se le vrgel nanjo, a ne dovolj zigodiai da bi bS utegni preprečiti ngan beg. GospodSfoa Bergenova m JiuiEieitoe, Ikfl je bffe prišla za Mansribem, sta z njim vred VMeffl postavo, toafco se ie ptetztta cfc HS. FrepftaSes* žeoslki sta zavrisniLi od strahu. Ma-urice de Thouains je potegni sz žepa samokres in usbrelk na skrivnostao prikazen, a la je jadtrmo preskočila drevored vi izginila v bližnjem gjnmovjm. Miliadii mož je pHanriil vemkao ter pustil ženski ssimi. PisS po sosed-ščMi so jeli strahovito teijaitk Skocai okna zgornjih nadsttropšj je pogledovala sMničad, ki jo je bil dogodiek zbudil iz spanja. Maunice de Thcoars se je približal gnmovjiu, v katero je b;d izginil zlikovec, in večkrat zaporedoma ustreBl nanj, misleč da nemara še vedno tiči v gošči. Šofer, ki je sipal v čuimnati zraven garaže, nedaleč od aiteftiterija, je v sami sra jci in haačalh pritekel na pozorišče. Z Ma.uiricem vred je skočil med grmovje, ticda o skrivnostnem lopovu ni biio dtuha ne sluha. Vrtnar, sobar in kuhar so prleteili ter se pridruiž3Bi gomff. Bliža Bergenova se je bila mod tem nekoliiko osvestila in jefla mlriitii sobeirico, kii je vsa iiz uma kriiičala: »Pomiaigiaijte, pomagajte! Kctnec me bo od strahu!« Tedaj so se mehoma odprla vrata... Vsa bleda, reramršena. s ptrepadenim obrazom je v nočni halji pritekla Simona in se vrgf.a ESzi BergenovPi v naročje. »Strah!« je vlomila z zasta!jiafo3m glasom. »Videla sem ga, kako je tekel skozi vrt.« »Da,da.siralh. on je bi on!« ije omedleva ie ponavljata JuSlettte. »Pomirite se, ljubo dete.,« je rekla gospodična Bergenova Simoni ter iii pomaga:!®, da je sedla na d'i!\ran. Zium6 so jeli spet polkaitS streli. Nagli korakii so se začuffi z vrta, kijer je pbpoliala leščaitoa, s katero si je svetila sužinčad... Tuffje-nije psov jeb ifo tako neznansko, dla 'je časih zadušilo glas Maiuricea de Thouiairsa, 'kii je uikazoval: »Peter, iščilte tu doli ob ziidlu! VSi, LikK-^c, preglejte drevesa!... Albert, poglejte, ali so mala vrata odprta!« Simona je šklepetale z zobmi držala Btoo in Juffiettte za rclke ter vsa zbegana ponavljala : Njene oči so se zdajci razšMle... in obstale na p/isateiku. Pre- den jo je utogn&a Btea Bergonova eadržaje Sfcnoaa vrstBfta to stekla k pisaanš mizica, kš je buia še vedno napol odtptrtai. Skliomfila se je... pogkxftfa... in vzMikniia: >Jacquesova pisma... nekdo je ukiraidiel Jacguesova pisma.« Druz^braica in sobarica sita jo prestreg.S. Njena glava se je avrola vznraik... njene ustnrice so se odprle... žalosten jok se je izvS iz njih... Tedaj se je vrnil Maunice de Thouars, diržeč samokres še v r^kl Za njim sta se pokazala vrtnar in šofer. «• »Simona!« je vzkiknaj s prestrašenim glasom. Hotel je planiti k mej, a gospodična Bergenova mu je odmahnila »Kaij je s prikaznijo?« je vprašala dmuižabmica, »Izginiila je!« DRUGI DEL 1. poglavje Biča je cb devefeih dopoCdine. Chanteooq je Ieša« v udobrsem gugalniku na terasi svoje hiše m mimo preigl^edoval ča-sopfse, ko je maihona vzdignil glaivo. Pesek sredhjega drevoreda je škriipal pod bližajočiniii se koraiki Prištec je M Pieme Oatrtraite. TridisetUeton Slovek v športni ofeiakii in dečko v podfoenem kiroitiSskem odelu. ki je vedr-fl na vrvici dva kraiana damsil-ca psa, ste ga soxrem#aila. Chiamtecoq je stopil pirtfitajjaijačini naproti Ko Je pri5e< db njfc, je Gauiirais predlstavil svciietga spren#efvatea': »Gospod Cafbarot, ravnaitelj pesame v ufidt Sv. Honor^a.« Oabarot ije pozdravil deteMiva, ki mra je prisrčno stisnj roko. Niaito pa pokazal na psa rekoč: »Prišel sem, gospod ChairteocKi, kakor ste raaročSS, to sem vam prijelijal Pandoro in Vfdioka^ najjbo^jša fiz svoje pesarne.« »Ali saa dobro naasčeoa?« »Tekoa bosbe videffi^« je odvrni trgovec. »Odvefflte to?« )» vietel svojemu inslužlbenau. Dečko je izvršil poveffiie. Oabarot je pokazal psoma^ k» sta ležaia pred mjim in ga opaizovaila odtprito oikno viCe in rekel s svojim® bistro se isfcrečfcmi očmi, na Akademija Ljubljanskega Sokola Državrd ta sokolski prazrfk L decembra ]e matično društvo stari ljubljanski Sokol proslavil na izredno svečan način preteklo soboto v svoji telovadnici v Narodnem domu. Akademijo je posetllo re-kefi-dno število občinstva, kar dokazuje, kakSen ngled trživa ljubljanski Sokol med Ljubljančani. Med odličnimi posetniki akademije smo opazili bana g. inž. Serneca s soprogo, podbana g. dr. Pirkmayerja, di-vizionarja generala g. Tripkoviča, generala Pofpoviča, komandanta 16. ar. polka puk. Jovanoviča, župana dr. Puca s soprogo, dvorno damo eo. dr. Tavčarjevo, českoslo-vaškega konzula dr. Resla, direktorja poštne hranilnice dr. Vidmarja, zastopnike oficirskega zbora, starosto celjske sokol-ske župe br. Smrtnika, dalje zastopnike starešinstva JSS, sokolske župe Ljubljana in mnogih ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. Akademija se 1« nekoliko zakasnila ta •e obsegala 10 telovadnih točk, ki so bile vse skrbno pripravljene, precizno izvedene ter so zapustile pri mnogoštevilnih gledalcih najboljši vtis. Vsi telovadni oddelki so storili svojo polno sokolsko dolžnost in težko je presoditi, kateremu bi dali prvenstvo. Moška in ženska deca sta s svojim nastopom na mah osvojili srca vseh. Skoki moškega in ženskega naraščaja, zlasti moškega čez mizo. so želi zasluženo pohvalo gledalcev. Težke proste vaje za mednarodno tekmo v Luksemburgu so člani (9) v okusnih belih dresih izvedli brezhibno. Šestnajstorica ženskega naraščala je pokazala nekaj popolnoma novih gibov ter so bile vaje dokaj dobro izvedene. _Višek oduševijenja pa so vzbudili naraščajniki (12) s prostimi m deloma skupinskimi va-ja-mi. Preproste vaje z lepim angleškim korakaniem so navdušile občinstvo ter jih je moral naraščaj ponoviti. Na orodju le nastopna vrsta 10 članov na drogu, ki je ra svoje vzorno izvedene vrhunske vaje žela zasluženo pohvalo občinstva. Viharno Pozdravljeni so nastopili starejši bratie (12) t vajami s palicami za IT. vsesokolskl zlet v Beogradu. Izvedli so tri proste vaje tako skladno in precizno, da so vzbudili splo? no občudovanje in bili pri odhodu burno aplavdiranl. 2e znano ln deloma prenovljeno skladbo br. dr. Murnika »Po lezeru« le 16 članic v lepih narodnih nošah izvedlo brezhibno in gracijozno ob splošnem navdušenju gledalcev. Povsem novo telovadno skladbo br. dr. Murnika »Polcmezo« po Chopinovl glasbi je 8 članov izvedlo tako eksaktno, da aplavz ni hote! ponehati !n so !o morali člani ponoviti. S tem je bil nad 1 uro trajajoči spored ketrčan, nakar se je vršila sokolska zabava s plesom ob brvrstnem razpoloženju občinstva. V nedeljo 1. t. m. pa je bila ob !t. dopoldne svečana zaobljub, novega članstva. Te.i leni svečanosti le prisostvovalo številno članstvo in ostalo občinstvo. Lep pa-triix>tičen govor o pomenu 1. decembra je Imel društveni podstarosta br. dr. Ka.nda-re. ki ie napravi! na vse prisotne globok vfis. Sadila je svečana zaobljuba novega članstva, nakar ie do govoru br. načelnika hi Kavčiča zaključil br. podstarosta lepo uspelo svečanost. Zdravo! — Lepa soko&ka manifestacija na Jesenicah Sokolsko društvo na Jesenicah je n3 narodni in sokolski praznik dne 1. decembra lepo prosjavilo 25-letnico svojega obstoja in obenem slovesno otvorilo svod »-Prosvetni dom«. Dopoldne se je vršila v dvorani izredna glavna skupščina, ki so se je razen domačega članstva udeležili: zastopnik bana dravske banovine sreski načelnik g. dr. Tekavčie iz Radovljice, zastopnik komandanta dravske divizije g. podpolkovnik Jaklič, dalje mestni župan g. Čufer in generalni ravnatelj g. Karol Noot za Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah. JSS sta zastopala br. Bogumil Kajzelj rn inž Albert Poženel iz Ljubljane, GSŽ pa starosta Sajovic, načelnik Ažman ta tajnik Cvar. Skupščine sta se udeležila med drugimi tudi prvi društveni vaditelj br. Bojan Drenik iz Ljubljane ter bivši društveni podstarosta, organizator in vodja sokolskega gledališča br. Jaka Špicar iz Radovljice ter sokolski odposlanci iz društev Bled, Bohinj, Koroška Bela-Javornik. Kranl in Tržič. Društveni starosta br. dT. Maks Obers-nel je otvoril izredno glavno skupščino, pozdravil vse navzoče Sokolstvo, predvsem pa zastopnike oblasti, vojske, mestne občine. Kranjske industrijske družbe, dalje odposlance JSS ta GS2 ter br. Drenika ta Spicarja ter zastopnike ostalih društev. Br starosta je v kratkih in lepih besedah poudaril pomen sokolskega in državnega praznika. omenil marljivo delo jeseniškega Sokola ta njegovo stremljenje, nakar je prečita! pozdravno brzojavko, odposlano Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki mu Soka* na Jesenicah ob 25-letnici in otvoritvi doma izreka vdanost in zvestobo. Društvena godba Je nato zaigrale državno himno. Potem Je predsednik društva »Prosvetni dom« br. dr. Ernest Rekar v svoiem stvarnem govoru poročal o delu društva »Prosvetni dom« do dograditve doma. omenjal nepri-like, ki jih je bilo treba premostiti ter na-glašail krgpko podporo članov društva »Prosvetni dom« in Sokola. Zelo pomemben p* je bil tudi trenutek, ko je predsednik društva »Prosvetni dom« izročil stavbo v uporabo Sokolu. Nato je br. Janko Ravnik prečital tozadevno resoluciio, ki le biia z velikim odobravanjem sprejera. Zastopnik bana, sreski načelnik g. dT. Tekavčič, je čestital društvu k velikemu uspehu ter navzoče članstvo bodril k nadaljnjemu delu V imenu komandanta dravske divizjie Je Je čestital društvu g. podpolkovnik Jaklič, za JSS br. Bogumil Kajzelj, dalje zastopnik GSZ br. Janko Sajovic, zastopnik ZKD br .Jaka Špicar iz Radovljice ter prvi društveni vaditelj br. Bojan Drenik iz Ljubljane. ki Je bodril navzoče članstvo k Intenzivnemu delu. Potem je br. Matija Suš-nlk v kratkih besedah orisal društveno delo minulega četrtstoletia. Sledila k nato §e slovesna zaobljuba med letom na novo vstoplvšega članstva. Ob 15. ur! se Je pričela v dvorani akademija. kjer le nastopil uspešno tudi društveni orkester in katere se le udeležilo toliko občinstva, da le bila prostorna dvorana z balkonom zasedena do zadnlega kotička. Prisostvovali so telovadni akademiji vsi zastonniki oblasti, vojske, občine. ZKD, JSS in GSZ kakor tudi zastopniki in članstvo bližniih sokolskih društev. Pred po-četkom akademije je zbrano množico ljudstva pozdravil v imenu JSS br. Kajzelj, nakar je močan pevski zbor delavskega pevskega društva »Sava« z Jesenic pod vodstvom nevovocf!e g. Gostiča zelo lepo odpel »Bože pravde«, »Slav3 delu« !n »Kralj Matiaž«, Najprej ie nastopilo 18 deč-kovkov z vajami s palicami razmeroma dobro, nakar je 9 belo oblečenih deklic pri-sk?t''alo na oder ter pod vodstvom g. Nade Šegove Izvdelo ljubko ln dovršeno ra-Jalno vajo z venčki ter lih ie občinstvo za vzorno izvedbo nagradilo z viharnim ploskanjem, ki se ni hotelo poleči, dokler se točka ni ponovila. Istotako lepo so uspele rajalne vaje ženskega naraščaja, ki ga je vodil br. Mirko Cerne. Nato je nastopila na braidlii vrsta 7 mlajših telovadcev, tako! nato c, na visoki bradlji izbrani telovadci. ki so pod vodstvom načelnika br. Buha izvajali vrhunske sestave, prepletene s kompliciranimi obrati, stojami, Tazovka-mi, toči pod bradljo iz opore v oporo ter s krasnimi seskoki, ki so zadivili vse gledalce. Sledil je brezhibno izveden ritmičen valček članic, nakar je 9 telovadcev eks-aktno izvedlo skupinske proste vaje Društveni pevski oktet s sodelovanjem g. Gostiča ie lepo zapel »Njega ni«, »Meglica« in »Prišu sim« ter so krasne narodne pesmi ob mehkem in dovršenem prednašanju vrlih pevcev tako navdušile občinstvo, da so moral? poslednjo točko ponoviti. Akademijo so zaključile simbolične vaje »Boginja ognja« (Vestalke), ki so bile izvedene dovršeno. S tem je bila akademija končana. Prireditev je bila v telovadnem oziru ena najlepših, kar jih je bilo do sedaj na Gorenjskem, za kar gre br. načelniku Buhu in onim. ki so oddelke vodili in izvežbali, vse priznanje. Zvečer je pričela v vseh prostorih prosvetnega doma velika zabava s plesom ter so bili vsi prostori do zadnjega kotička zasedeni od občinstva, k5 je dospelo tudi iz raznih krajev Gorenjske Dobro znani .lon-ny Jazz-band iz Ljubljane je zelo marljivo vršil svojo nalogo. Člani in članice pa so storili vse, kar je bilo v njihovih mečeh, da so bili gostje v danih razmerah čim Prej postreženi. S proslavo društvene 25-letnice ta otvoritvijo Prosvetnega doma je jeseniški Sokol pokazal svojo življensko silo in velik napredek na polju telesno-vzgojnega in prosvetnega dela ter upamo, da bo v lepih in obširnih prostorih novega doma zavzelo njegovo delo še mnogo večji razmah. Otvoritev sokolskega doma y Murski Soboti Tukajšnji Sokol si je postavil »roje og» n j išče ter določil za otvoritev dan uedinjenja, dne 1. decembra. V soboto 30. novembra se je vršila slavnostna akademija, ki so jo ponovili v vsem obsegu tudi v nedeljo popoldne. Obisk obeh prireditev je bil tako mnogobrojen, da so bili vsi prostori pretesni, kar je dokaz, da »e tudi prekmurski narod vedno bolj in bolj zanima za sokolsko delo. Murska Sobota sama je bik okrašena z državnimi zastavami, vojaški godba iz Varaždina pa je dvi* gala razno!oženje. Pomen prvega decembra je na obeh akademijah v lepem slavnostnem govoru obrazložil starosta Sokola brat Koder. Nj. VeL kralju je bila odposlana vdanost na. brzojavka. Telovadni nastop vseh oddelkov je bil dobro posrečen in nagrajen od občinstva z burnim odobravanjem. Tako v soboto kakor v nedeljo zve» čer se je po akademiji razvilla v prostorih novega doma domača in prijetna sokolska /abava. Sokol na Viču bo priredit v četrtek, 5. t. m. svoj običajen »Miklavžev večer« v Sokolskem domu na Viču in sicer sa deco ob 17.30, za odrasle pa ob 20. Darila se sprejemajo v četrtek od 15. dalj« v knjižnici Iz celjske sokolske župe. Vsem društvom javljamo, da se za 8. december t. L določena župna prosvetna šola ne bo vrši« la, — Župno starešinstvo. Sokolsko druStvo na Jezici je priredi« lo 1. t. m. dobro uspelo telovadno akademijo, ki je bila mnogoštevilno obiskana. Vsi nastopajoči oddelki so svojo nalogo rešili prav dobro, zlasti pa so ugajale telovadne točke ženskega in moškega nara« ščaja. Člani so nastopili s telovadno sliko brata VkTmarja »Jugoslavij-a« s prav dobrim uspehom. Pri prireditvi je sodelovalo pevsko društvo »Zora«, ki je pokazalo db-bro navežbanost in viden napredek — V četrtek pa priredi Sokol v svojem domu Miklavžev večer, na katerega prijazno v a* bi vse Sokolu naklonjeno občinstvo. Darila se sprejema isti dan popoldne. Slovenska Bistrica. Tukajšnje sokolsko društvo je priredilo na praznik uedinjenja slavnostno proslavo s koncertom slo« venskeoa kvarteta, (gg. Smcina, K. in Sancin« D„ Schramma in Bajde) iz Celja. Hvalevreden je namen omenjenega najmlajšega našega glasbenega udruženja, da širi razumevanje in poznavanje komorne glasbe med narodom ter prireja v ta na« men koncerte z uvodnimi predavanji. Tukajšnji koncert je bil zelo dobro obiskan, kar priča o zanimanju občinstva za sličn«. prireditve. Program je bil zanimiv in zlasti je prispevalo predavanje g. Sancin a k najboljšemu razumevanju celotnega vzpore« da. Vse po kvartetu in kvintetu izvajane koncertne točke so vsestransko dobro iz» padle in izzvale buren aplavz pri hvaležnem občinstvu. Sokol I v LJubljani na Tabora jo proslavil državni in sokolski praznik v nede» ljo predpoldne ob veliki udeležbi članstva, naraščaja im dece ter ob sodelovanju društvenega godbenega zbora. Po uvodni so kolski koračnici je govoril o pomenu proslave društveni podstarosta brat Bajželj, nakar se je vrstilo troje deklamacij in nato slovesna zaobljuba precejšnjega števi* la novo pristopivših članov in članic. Popoldne pa je priredilo društveno lutkovo gledališče prav lepo uspelo proslavo za naše najmanjše, za deco. Slavnostni sceni, ki je bila zelo okusno aranžirana je sledila himna, izvajana po orkestru, nakar so po« novili veseloigro »Gašperček išoe stanovanja«. ZA ZIMSKE SUKNJE najmodernejša angleška in češka sukna v največji izbiri pri 0VAKU - Ljnbljana speajalna trgovina sukna KONGRESNI TRG ŠTEV. 15 ZNIŽANE C [ospodinje! Pristni rženi kruh in kruh iz debele moke dnevno svež, cenene drobtinice in bogato zalogo Miklavževih in božičnih dani nudi Pekama finega peciva, P5sanee» Maribor, Koroška cesta 11. V gaiofbofci žalosti naznanjamo, da je naša srčno-Iijufolieuia soproga., mama, stara mama, tašča an teta, gotspa Marija Lah soproga nadstrokovnika v torek, dne 3. t m. po doligfi mučni bolezni, previ-dena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodiu zaspala. Pogreb drage pdkojnlce se bo vršil v sredo, dne 4. novembra ob 2. tnl popoldne fe hiše žalosti Medvedova cesta 23, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. decembra 1929. M^^r^ Globoko žalujoči ostali. Flanelaste podloge za Gorst Amphibian«, pri čemer |e bilo reč oseb n topljenih. Letalo so zdaj dvignifi z žerjavi Iz vode, seveda popolnoma razbito. teh strelih Sedeli so še par mhrat mtr» no na svojih prostorih, kar naenkrat pa so se odprla vrata in v vagonu se je pojavil orjak z dolgo črno brado, silnih pleč in oborožen do zob. Name« ril je Dištolo na prestrašene izletnike, se lahno priklonil in se jim predsta« vil: »Dober večer, gospoda, dovolite: Jaz sem razbojniški poglavar Anastas!« Po tem činu vljudnosti je poglavar zelo obzirno preiskal od strahu odre« venele Nemce in jim pobral denarni« ce, listnice, ure, prstane in ostale dragocenosti. Potniki so se oddahnili ne« koliko olajšani, toda prezgodaj. Z isto mirno vljudnostjo jih je Anastas po« zvaJ, naj stopijo z vlaka in jih peljal nekoliko v stran od proge. V neki koči je bila pripravljena miza z črnilom in papirjem in na povelje Anastasa so jadni Berlinčani napisali pismo za ujet« nike v znesku 200.000 frankov. Dva iz* med izletnikov sta bila zelo bogata in sta rotila poslaništvo, naj nemudoma pošlje denar v Kirk=Kilisse na označe« ni naslov, poudarjajoč, da lahko sama plačata odkupnino, da ne bi poizvedo« vanje za drugimi preveč zavleklo za« deve. Pismo se je končalo z ljubezni« vim pozivom, da bodo vsi potniki takoj postreljeni, ako se bo oblast vtaknila v stvar tn poslala za razbojniki orožništvo. Tako sestavljeno pismo je Anastas izročil vlakovodji, da ga odpremi po naslovu. Medtem so tovariši poglavarja podrobno preiskali poštni vagon in tu* di tam pobrali znatne vsote. Po oprav* ljenem poslu s. azbojniki vzeli potni* ke s seboj v gore. Izkazalo se je pri tem da je kuhar ekspresnega vlaka predebel za to pot in da je onemogel že po par sto korakih. Razbojniki so hotel' nesrečnega debeluha enostavno zaklafl, da bi jih ne oviral na potu. Izletnikom je že davno prešel vsak smisel za ro* mantiko, grozovito ječanje kuharja Ea jih je navdalo z nečloveškim stra* om. Imoviti berlinski žid Moritz Iz« rael je rešil debelemu kuharju življe« nje s tem, da je zanj obljubil Anastasu še posebno odkupnino, nakar se je smel kuhar vrniti na vlak. Razbojniki in njih ujetniki so hodili več dni po gozdnih in gorskih stezah ▼ smeri na Kirk*Kilise. Hodili so po* noči, po dnevi pa so počivali. Ujeti potniki so imeli pri tem vsak dan pri« liko opazovati, kako pobožni in bogu vdani so razbojniki. Vsak večer in vsako jutro je Anastas odprl sv. pismo in molil na glas. Molitvi so se morali pridružiti tudi potniki, dasi je bilo med njimi nekaj Zidov. Poglavar Anastas je naglašal, da nobeno podjetje ni srečno, ako ni vmes molitve in potniki so mu pritr« jevali ter goreče molili za njim. Tako so po petdnevnem potovanju prispeli na določeni kraj, kjer je Ana* stal dvignil celotno odkupnino. Pošlo« vil se je zelo ljubeznivo od potnikov in je pri slovesu vsakega poljubil na obe lici. Vsakemu potniku je tudi za potne stroške izplačal po pet zlatih turških lir. Preden so izginili za prvim ovinkom, jim je Anastas še dolgo ma* s kučmo in jim klical iskreno in toplo: »Na svidenje, gospoda!« Ni treba pristavljati, da rešeni potniki ni* »o imeli posebne želje, da se še en* krat srečajo z vljudnim in pobožnim Anastasom. Videli ga niso nikoli več, ne njega, ne svojih denarcev... Smrt zadnjega borca pri Visa Na Dunaju je umrl umirovljeni ka« pitan dolge plovbe in glavni tajnik borze za poljske pridelke Julij Wurmb. Stel je 91 let. Pokojni je bil zadnji preživeli bojevnik, ki se je udeležil pomorske bitke pri Visu, kjer si je pridobil red železne krone. Udeležil se je tudi ponesrečene akcije nadvoj* vode Maksimilijana v Mehiki. Starostavna ura v Munstru popravljena Astronomska ura, delo mehanika L. (m Stan fe 16. stoletja, Id Je preko sto let stala. Je po. prarvijena k Jo bodo te dni zopet pognafl. Ženski davkar ji na Japonskem Japonsko mesto Išonomaki hoče svojim meščanom bolestno dolžnost plačevanja davkov kolikor mogoče osladitL Ker se moški pobirači dav« kov niso izkazali, je sklenil mestni ma« gistrat, da jih nadomesti z ženskami. Seveda morajo biti te bodoče davka« rice »res lepe in v starostni dobi pod 25. letom,« kakor pravi zadevni oglas išonomaške mestne uprave. Kandidatke opravijo dvomesečni tečaj, da se izobrazijo za svoj bodoči poklic, na kar bodo lahko dokazale, da*li imajo njihove lepe oči kaj več sreče okoli davkoplačevalskih žepov nego moška robatost. (Pred nufcupom moških zimskih oblati oglejte si ve®-ikams/ko zalogo v kcnfekcčjstkfi indiustmijl Josip Ivančič 16709 LJUBLJANA, Dunajska c. §t 7. Lastna močni todiečki! — Cene bree kooitarenoe! p. S.: Prepozen uspeh Bila je zdravnica. Dobra zdravnica. Imela je visoko spoštovanje do znanosti. veliko ljubezen do zdravja in globoko zanimanje za svoje bolnike. Tudi rntnogo humorja je imela, a malo potrebe do spanja. Narava jo je obdarila z izredno mnogimi prednostmi. Vendar pa tudi z veliko napako: bilo ji je preveč za to, kar pravi svet. Žalostna mladost, težak žrvljenski boj in neka slabotnost v značaju, vse to se je družilo v tem. In vendar ni bila častihlepna. Prej bi jo imenovali ljubeznihlepno. Do vsakega človeka ji je bilo nekaj, največ pa do skupnosti. Zato ni storila nikdar v življenju kaj takšnega, kar bi saima hotela. temveč samo to, o čemer je menila. da bo drugim prav. Da bi vsem koristila in vsem trosila radost, to je bil nje življenski simoter Če pa je opazila — in to se je doeaialo običajno prepozno — da se ji kdaj ni posrečilo navdušiti ljudi ali iih vsaj samo u-zadostiti. tedaj se je skrušila vase kakor kupček pepela. S to svojo nesrečno lastnostjo je Imela še smolo, da se je poklicno ustalila baš v takšnem mestu, v katerem je dihal mraz od bližnjih gora. Mesto je bilo morda odlično, a vsekakor skeptično m težko premagljivo. Hujšega ne bi mogla zadeti. Vsakemu človeku je bilo tu določeno posebno opravilo. Jurist ni smel imeti umevanja za umetnost, industrijalec ni smel biti človekoljuben, lepa ženska ni smela biti pametna. To mesto ni verjelo v človeka s širokim obzorjem, ni ga trpelo in ga zato ni imelo. Če je imel kdo kakšen talent jn ga ni izkoristil za kovanje kapitalo-v, mu je bil vedno sumljiv. Niiko.ear ni hotelo občudovati, da, niti čuditi se ni hotelo. Če je kdo pripovedoval čudovite stvari, mu ni verjelo. Lokalni patriotizem se je izživljal samo za cerkve, palače Itn vimotoče, ne pa za ljudi. Niti beseda o preroku v lastni domovini se tu ni mogla uresničiti, karti mesto ni dalo nikomur, da bi se vzipel do preroka. Zdravnica ni bila več mlada, ko se ji je primeril nekoč na nekem slavju čuden doživljaj. Redkokdaj je šla med ljudi in vselej jo je bilo malce strah, kadar je bila v veliki družbi. Tokrat je bilo drugače. Že ko je vstopila, je začutila nekaj ugodmega v ozračju. In potem se je zgodilo. Ni mogla napraviti koraka, da bi je ne ustavili, obsull s prijaznostmi tn hvalnicami. Možje in ženske so se ji približevali z vsemi znamenji spoštljivosti in naklonjenosti. Slavili so, ne da bi se izražali jasneje, njeno delo. Pripovedovali so o osebah, ki so ji vdane z navdušenjem. Nekdo jo je prosil, naj bi mestu v korist nadaljevala svoje delo in naj bi se ne dala potlačiti od protivnosti. »Ne,« je dejala neka dama hudomušno, »me dajte se navduševati za nadaljnje delo. JVČasi si morate privoščiti tudi malo počitka, da ostanete dolgo mladi, lepi in delavni. Kajti vaše življenje je naše.« Vsi so pravili, da izgleda sijajno, da je nje vedenje šarmantno, nje obleka elegantna, nje uspehi velikanski, nje vztrajnost čudovita, nje dobrotnost silna, njeno poznavanje človeške duše globoko, nje takt neverjeten, njena pamet nad vsemi drugimi. Komaj, da je odgovarjala. Čeprav 1o te žeia'io T>% tafkšrrmi. vendar J je trla zoperna oblika, v kateri so ji to pijačo serviirali. Zdeilo se ji je vsega preveč. Tega sn ni zaslnžMa. In tudi prepotzno ie prThaiiafo. Pred dvajsetimi leti bi se ji vsaka dobra beseda spremenila v dejanje. Al»i je zdaj še mogoče? A Čem« govore vsi ti ljudje s tako nedoJočn&mi Rdeč frak za angleške natakarje Svečana obleka visokega sveta, frak, je, kakor znano, tudi službeni kroj na« takarjev. Zato se na večernih priredit« vah često dogodi, da kdo zamenja ele« gantnega mladega natakarja z manj ele« gantnim in lepim gostom ali obratno. Nekemu angleškemu grofu se je še ne« davno pripetilo, da ga je nekdo ostro pobaral, kaj da je ž njegovim rostbee« fom, ki je bil naročen že pred pol ure. Odličnim kavalirjem taka stvar seveda ni všeč, zato zahtevajo, da naj se nata* karjem da vidnejši znak njih službe. Črna kravata baje premalo obeležuje njihov služabniški stan. Kavalirji so stavili alternativo: ali naj natakarji sle* čejo frak, ali ga bomo pa mi. Ta uiti* matum je silno prestrašil londonske krojače, kajti pri fraku se zasluži dale* ko več nego je dopustno pri drugi oble* ki. Zato so se vmešali v zadevo in predlagali za natakarje rdeč frak Ho* telirii »o bili mnenja, da bi to bilo predrago in da bi zadostoval kot od* znak natakarskega posla rdeč telovnik, kaka rdeča petlia ali celo veliki leske* taioči se gumbi. Krojači pa niso s tem sporazumni, oni hoceio frak. keT bi pri gumbih in petij i skoro nič ne zaslu* žili. Po njih mnenju reforma, ki kroja« čem ne prinese dobička sploh ni refor* ma. Spor še traja, kakor pa izgleda, bo* do krojači podlegli in se bo usvojila le kaka malenkostna izprememba. Na rdeč frak kavalirji ne pristajajo, ker bi to pomenilo omečaščenje tradicijonal* nega lova na lisico, kjer so v navadi rdeči fraki. Hude skrbi imaio Ion« donski odličniki in se jim zdi čudno, da že ljubi Bog pri stvarjenju ni po* skrbel za to, da bi s posebnim znakom ločil lorde od natakarjev. Gospodu Bogu bi se bilo to vsekakor bolje po* srečilo, toda ni hotel tega. V svoji modrosti je že vedel, zakaj. Stroj za rezanje oaparfa tof giljotina V nemški kaznilnici ▼ SonnesibeTgu se je neki kaznenec samega obglavil na strašen način. Zaposlen je bil r kaznilniški knjigoveznici V hipu, ko ni nihče pazil nanj, je vtaknil glavo pod nož str ja za rezanje papirja in ga spravil ▼ gibanje. Glavo mu je lo* čilo od telesa tako gladko kakor nobe* na giljotina. Nesrečnež bi bil moral radi treh ropov presedeti 15 let v ječL Novi ameriški vojni minister Patrick J. Hurley, naslednik nedavno umrlega državnega tajnika za vojno Jamesa W. Gooda. Hurley Je bil doslej podtajnik ▼ Istem resoru. AmerfSka armada t miru Po nekem poročilu iz Washingtona znaša efektivna moč ameriške arma* de 130.937 mož; med temi jih odpade na infanterijo 41.268, na konjenico 8348, na poljsko artiljerijo 14.971, na obrežno artiljerijo 12.168, na letalski kornus 10.890. Narodna garda šteje 176.988 oseb, med temi 164.453 navad* ncoa moštva. Korpus rezervnih oficir« jev Šteje 112.757 oseb. Za čem umirajo Čehoslovaki Pravkar izdano izvestje čsL držav« nega statističnegi urada navaja, da je letos na vsem ozemlju republike umr« lo 240.421 ljudi, in sicer 121.035 mo« ških ter 119.386 žensk Največji del odpade na dojenčke izpod 1 leta: 64.449, starih ljudi med 60. in 80. le* tom pa je umrlo 63.790. Glede vzroka smrti stoji na prvem mestu sušica, ki je zahtevala 26.384 žrtev, vnetju pljuč je podleglo 18.711 oseb. Rak je preki« nil življenje v 14.933 primerih. Od te bolezni umirajo ljudie najbolj v sta« rosti 40 do 80 let. Med 20. in 39. letom je rak pobral le 968 oseb, v nadaljnjih 20 letih starosti pa že 5413, kar se do 80. leta stopnjuje do 14.933. Ostarelost je vzrok smrti v 35.592 primerih, srč* na in možganska kap ter poapnenje žil je končala 19.451 življenje, od t— 8733 moških in 10.718 žensk. Pri porodu ali na njega posledicah je umrlo 1309 žensk. Akutno zastrupljenje z alkoho* lom pa je pobralo 210 moških in 29 žensk. BogO^ubov postal nemški državljan Šahovski mojster Bogoljubov, ki se j c pred kratkim boril z Aljehinom za svetovno prvenstvo, je bil zaprosil za nemško državljanstvo in so sedaj nje« govo prošnjo ugodno rešili. Na bodo* čih mednarodnih šahovskih turnirjih' bo tedaj zastopal Nemčijo. Kakor znano, je po rodu Rus. Ob izbruhu vojne je bil v Nemčiji in so ga inter« nirali v Triberg na Badenskem. Tu se je pozneje poročil z neko domačinko* Zaklad generala Kolčaka V Carigradu se je osnovala ruska družba ki bo odpremila ekspediciio ▼ sibirske puščave. Tam bo ekspedicija dvignila zaklad 40 milijonov rubliev, ki ga je baje zakopal beli general Kol* čak ob svojem umiku iz Rusije. Sadje, ki zori s pomočjo plina D. O. Socbef Je tzamH nor način ra pospešeno . * 7.— » y, rofa. „ „ vofaien« » 22.— Ia . 29— M I. ** * srajce tr*. defceie Dta 38— hiače „ „ „ 35.— roaje K vota. n 58.— hlače ^ M „ 64— srajce bet. dama-st „ 48— „ „ 2 tajp. Ia „ 78.— M svil. popei. m 92.— tramaSi „ 30.— udieno! Naročila pe pesti se Izvršujejo točno Hi vestno po povzetju! Za etfcGet noja-všce bomb. od Din 4.75 w voir>ef>e n m 17.— rokavic« . mm 11.— čepice _ m m 7.— majice bomb. M _ 14.— Mačke trik. d«b. » . 24.— ■ m v»>!wene w » 30.— 1 I o-blekc« „ rn m 78— 1 6® c -me" < 1 _. , . za dame modeme intarzija in ra gospode fine telovnike, puloverje, 1 Pletenine ^ T cen€^i kvsMeti velika izbira! Cene strogo^L I arničnik, Ljubljana Stari trg 18 CENE MALIM OGLASOM: ^^HmHMMMHMaaaHM Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, ie plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 hoe® da 99 poilj9 po poeti naslov aK GaGe dru£c informacijo ticoco me matih odlomov naf priloii v mnamGah a fjfl««f micer m« bo preje/ odjovora 1 ^ ZJFMMM CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Učenca (ko) t trte raxred- mcSSan-tke iole. «na aSi ki« fejaižarj« sprejmem t trgovino mefeaaega Naga. — Sašc-v t oglasnem oddel!k-s »Juca« «030 Steirografinjo rfektao t slov., arbobrv. aemSkem jeriin — po »otooeti 8 prakso pri eiet-trotehniSEi-m podjetju, f tj« ji: voTr-tno moč ©prej-ffleiw). Ponudbe n» og-Iasni oddelek »Jutr« pod >3te-■ografinjK. 4S002 Prodajalca izurjenega, i oirf«-šeiiim to j. ro-om sprejme fcvr.lK* A E. Skaberne. 42998 Odvetniški konclpijent Hcoiea začefenifc, m MPrejrrse ▼ pisanio na de-leii. Nastop ob Norem leta. Lastnoročno pisarn •Jopte! ca oglasni oddelek >Jdtra< pod »KoncLpGjenfc«. 428« VzgojitelBco BKW>teri t-odi S-ra®}a »troSkega perila, Bčem ia takoj v reč-jetm trgu ob Selesnici. Ponudbe e« pro-s> na ogi. odd. »Jutra« pod Sttro »Sposobna takoj«. 4S090 Trgovski pomočnik dobro iivežbaa t Špecerijski atrokt. dobi takoj me-r TeletrfroviM Alojsij JU*nat, Cel]«. 43114 Vajenko jpa flbro^po pletenje sprejme Bonač, Streliška ulica 24. «146 Snažilko uradne proetore iRem. Piača 400—500 Din mesečno. Potu ribe pod »Snažilka« a* ogl. oddelek Jutra. 43133 Mllnarski potnočuflc priden dobi eluibo. NasJor T splaenem oddeSku Jutra. 43128 Krojaškega vajenca ereot. s korflom eprejme Itsii 6or»wn. GOnee St. 46. 43154 Kontoristiujo imotoo nemšte io eke koreepondeoe«, bi ob prostem časa pomagala t trgorioi, ^prejan«m M aeieH Poundbe n« oglasmi oddelek »Jutra« pod &fro »Čedna mlaSa moč-. 43133 Iztirjeno pletiljo sa Dubiad stroj iSčem sa Sfplit. Nastor se izre Vo-dorodna eeeta 4. 43136 Pisarniško moč (labio Eačetin isa), « preskrbo t btS ijžem ta. deželo. Ponrudbe * obrisom in zahtevkom plače na podružnico »Jutra« r Ce-ljiu pod »Lecna«. 431S3 Elektrotehnik- akviziter MH tmjbo maneSčenje. — RefleiHanti morajo biti vsaj ahsolvenfci »redaje tehnične šole ln imed dobro prakso t prodaji električnega toka, r tarifni politika elek-traren, t sestavlja-nju do-ba-vnih pogodb itd. Ponudbe i -n-emi ueposobljenos=t-nirai diokazžli in euricTilum ■vitae je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Elektrotehnik«'. 43175 Pomočnika za stavbno delo dobro teurjenega eprejme Frane itibuš, mizar, Notranje porice 65, pojSta Brezovica. 43191 2 kleparska učenca pprejime takoj Frane žužek. Bled I. 43198 Praktik anta s iferrršeno 4 rasr. srednje Šolo iSSem za robotehniko. Nastav t oglasnem oddriJm »Juitra«. 43207 « *' 4 t * r4 d * Obrača se pažnja ia^topnikerm ia podza^top-nikom. da dobe najugod nejSe pogoje za prodajo Iriavnib TTednoetnih papir ier In zlatniko-f n» odpla čilo — kakor tudi dragih uredmetoT ori banki »Agra ria«, Beograd. Obiličer re nae b». 25 206 Strojepisca (ko) na diktat, za 1 uro na dan iSčem. Pont>dIbe na og^arai oddeWk »Jn-tr»« pod Šifro »Perfabten«. 4S153 Strojno pletiljstvo je edina »godna prilika u takojšnjo dosego dobreg» taelužki to lastnega pod jetja bre» posebnih »troS-kof ta »amude časa 05nt tečaje e* lahko naetooi ^eak dan. Najbolj« pletilni stroji »Walter« redno T relik) Ubiri na zalogi. F Kos, Ljubljana, Židovska St. B. Zanesljivi zastopniki za »ei» drlafro, za prodajo dobro idočega šlagerja bodo sprejeti proti dobremu plačilu in proviziji. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Zlata jama«. — Priložite jnamk-o za 50 para 43210 Otvoritev novih tečajev!! francoščine, nemščine, italijanščine, angleščine bi ruščine. Akademsko naobra-ženi predavatelji. Temeljito, hitro, veselo! Vošnja^ kova 4, pritličja — 10—12 ia 18—20 h. 42938 i. oM. koo. šoferska šola Camernlk, Ljubljana, Dunajska cesta 35 (Jugoavto). — Tel. 2236 Poni ia praktične vožnje. 251 Nemško konverza cijo in pouk nudi izobražena gospa po Din 10 uro. Poljanska c. 13/D, levo. 43137 Strojepisje poučuje drž. konc. zasetme učilišče Gita Petač, Ljubljana, Vaivasorjev trg št. 6 43143 Citre poučuje gospodična. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »OitraSinjac. 43131 Lanska maturantka sprejme instrukcaje, tudi za hrano. Naslov v oglasnero oddelku »Jutra«. 413164 Francoščino in nemščine potiSnjem hitro, uspešno in poceni. Stari trg S/n — desne. 43193 G. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) Visokošolec (filozof) iprevtaime instroSccJjo Naslov r oglaenean oddelku »Jutira«. 43305 Šivnja perila samostojna, išče nameSče-nja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43061 __ "U Trgovski vajenec z enoletno učno dobo, lepe zunanjosti, priden in pošten, boljših staršev, prosi za mesto pri večjem podjetju. Ponudbe na ogla=. od-delek »Juitra« pod šifro »Trgovski vejenec«, 4305" Gospodična Nemka, stara 22 let, H« službo »sobarice ali k otrokom. Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod Šifro »Nemka«. 43166 Zobotehnik veSS v zlaita iu kav&uta — išče mesto. Cenjene dopise na oglasni oddeleik »Jutra« pod »Zobotehnik«. 431&4 Sofer-mehanik vešč tudi elektrotehničnih popra-vil, z dobrimi spričevala, išče službo za takoj ali z novim letom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43196 Mesto hišnice i5če vdova, ki je ves dan na raspolago. Naslov pove oglasni oddeleik »Jutra«. 43213 umMi Drva, premog, koks pri družbi »Kurivo«, Dunajska 33 — Javna skladišča Telefon 3434. 43006 Trije parni kotil kovnoželezni, i grelnimi cevmi tn kurilno ploskvo po ca 35 m1, z armaturami pocer.i naprodaj. Ponudbe na Kranjsko hranilnico v Ljubljani. 42982 MOKO dobre, evežo in suh« dobite najceneje v F Juvana valjčnem mlinu Sr. Gamelj-ne. pošta št. Vid nad Ljubljano. — Zahtevajte cenik 263 Parni kotel 4 atm. pritiska, dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43095 700 bal za oglje teSMh proda A. Grebene. Ljubljana, Vsi. &o latinska št. 15. 4SO&4 Otrogke Igrače lep štedilnik in vosi ček poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Drva hraetore od,palfce od par-keitor ima stalno zalogi in jih nudi v vsaka koKčini tvrdika J. Poga6ni"k. Skofja Loka — ob kolodvoru. Damsko perilo za Miklavža 20 % ceneje. Ve®ka isbira čipk, robcev in vezenin le v trgovini Amalije Zorčdč, Kongresni urg 3. 43151 »Dodgje« osebni, petsedežnd. popobiiv ma ohranjen, izvrsten voz, 4 cilindre, 45 HP, poceni prodam. Dopise na pobili predal 8, Celje. 43129 Želod v -maki mnoiuu kupuje in piača po najvišji Anrrni ceni Fruktus, Ljubljana. Krekov trg 10/L 316 Inventar msiisfiične delavnice kupim Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Inventar«. 43138 Pisarniško opremo dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Pisarna«. 43157 Stanovanje sobe in kuhinje tak« j ugodno oddam stranki brez otrok. Neža Carmaa, H-j.r.-ska cesta Zi. 43174 Stanovanje obstoječe ia 3 e pod »Agencija« aa oglasni odd. »Jutra«. 43089 6000 Din posojfla išče lastnik dobro vpeljanega podjetja proti zcTo visoki proretzij!. Potiuttbe na oglas, oddelek »Jutra« poii »Vimo naloženo«. 43173 Za 5000 Din posoJSa vrnem v pol leta 6500 Din. Vračam tedensko. Sigurno naloženo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Podje-i;«*. 43179 Skladiščno opremo kupimo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Skladišče«. 43153 Stanovanje S »ob, sobe za služMo)o, velike kuhinje, predsobe, kopalnice, pralnice in kleti, parket, vodovod, elektrika, takoj od lam. Informaeijp: Tržaška 8. 43187 Stanovanje S eoh • prttiHinaml. pol ure od glavnega kolodvora oddam za 400 Din mesečno — ako plačate za pol leta naprej. Naslov t ogla«m«m oddelku »Jutra«. 43194 Gospodično šiviljo ali uradnico sprejmem na stanovanje po zmf-mi četni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43162 Stanovanje pri bo'jM m mirni vdovi ali iuč^iki iščem v Ljcb-ijaoj. Ponudbe na nasicv: J. Pesman, poStno ležeče. Ormož. 43141 Separirano sobo takoj oddaai S osebama. — Na»l»v v oglasnem oddelku »Jutra«. 431S5 Dva gospoda ;/u»ii dijaka sprejmem na staaovairije in hrano v centru mesita po nszM ceož. — Naslov v oglasnem oddplfcn »Jutra«. 43180 Sobo & posetonim vhodom, errot. s bra-svo takoj oddam dve- nvk gospodoma v BoSni dolini, cesta UIT. 43192 Martinčki (Eidechse) fivn, krotki, v prekrasnih spreminjajočih barvat, iz Balea.rških otokom v Španiji, naprodaj. — Naslov v oglassnem oddelku »Jutra«. 43043 Pes voičjak ee *e zatekeL — Dobi se v «5daliž6u Pipaa, Dovozna cesta. 43165 Irits-seter 7 mesecev star. čaatokrv« pso naprodaj. Vpraša« tn ogledati: Ing. Korber, P.iaii-fke toplice. 4319D Rovost! Rorostl železna siužinska Brozovič-patent postelja zložljiva, s tapeciranim ma-draccm, zelo praktična za vsako hišo. hotele, psenočišča, nočne služ-be in za potujoče osebe stane Din. 450.— Raspošiljam po pošt« nem povzeti«. 2 moški suknji hi zimsko moško obleko po nizki ceni prodatn. Nas^lov v oglasnem oddelku Jutra. Ogledati med 12. ia 1. uro. 43170 Trgovski lokal • skladiščem na zelo prometni ceeti ori samostojnem srospotlu. Rre tudi izvan LimVianp Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šSfro »Pridna gospodinja«. 40169 Kolo poldirkatno, dobro ohranjeno kupim v ceni do 900 Din. Ponmffbe aa oglasni oddelek »Juitra«. 43145 Bukova drva kupujie družba »Kurivo« — Ljubljana, Dunajska c. 33 43007 Mahovlno hrasta al! sliv in bučne koščice. suhe in rejetane kupujemo. Ponudbe z vzor cem na naslov: G Hoff. mann & Co., Zagreb. Be-rislav^čeva 8. 42480 Mungo večjo, doluro ohranjeno ku-piim takoj. — Ponudbe na osrla«. oddelek »Jutra« j*»d »Munga«. Posestvo veHika visokopritlučna hi£a s 6 sobajni ter veliko gospodarsko postelje, ve&ik vrt naprodaj. Pnmerno za gostilno, trgovino ali ka-kršn egaiooli obrtnika. Hiša je v dobrerm stamju, 30 mi-mS od kolodvora, na g'av. ni cesti. Cena 140.000 Din. Pojasnila daje Frane Zaje, Dragomelj pri Domžalah. 43135 Vilo s posestvom na periferiji Rog. Slaiine proda I. Bojs, Ormož. 48127 Enodružinsko vilo z vrtom kupim. Ponudbe na od-asni oddelek »Jutra« pod šiiro »300.000 Din«. 43150 Hiša z gospodarskim pos'-op}em, aekaj posestn-a in vinogradom naprodaj. V hiši se nahaja tudi gostilna. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43150 Redka prilika Dobro vpeljano trgovino s specerijisikim blagom ki de-Mkate^ami, na ajprometnej-ši točta v centru — rvdi bolezni oddam za več let v najem. Le dobro 6itin:ra-ni reflnkrtantl naj pošlijo.jo svojo ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober promet 35«. 43130 Kupujem krompir in fižol v vsaki množini Ponudbe z navedbo cene poslati na-. Milan Stojčič. Zarreb. Mesnička ali™ 19 — telefon 4006. 422S8 Sena sladkega — prrovrstaiPffa, ca. 10.000 kg prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43051 Dijaka aH dijakinjo sprejmem na stanovanje in dobro hrano. Pomoč pri učen in. Nasiov v ogl. odd. »Jutra«. 43107 Dijaka sostanovalca starejšega, sprejmem ra stanovanje, s hrvto ali brez Naslov v oglatem oddelku »Jutra«. 43155 Več dijakov ▼ vso o.-kibo sprejmem po zelo nizki ceoi. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 4*5204 Opremljeno sobo s kuhinj« in vsemi i oskrbo sprejmem po zelo aisld ceini. Nariov v oglas. oddeJku »Jutra«. 43203 Gospodično sprejme aa etju-ovaaje t svetlo ia zračno sobo Amoa, Krakovski nasip 4. 43216 Elektromotor- Dynamo istosmend M: 230 Volt, ! 15 HP, tvrdke Siemens Schuokert pr«Kia Joako Mi-jaron v Borovnica, 425S3 Potem mam veliko zalego puhastega perja kg po D 38. - cisto be-io gosje kg po D 130.— in čisto beli puh kgpa D 300.— in celo tapetniško in posteljsko blago. , L. BROZOVSC Zsgreb. illca 82. zapestnici Si. Dobijo ee t 2 zlati sta se na® gostilni s Pri konjičku« — Sradeckega v« 76. 43172 Lepo, prazno sobo « separatnim vhodom, v novi vili oddam za 250 Din mesečno. Naslov r ogla«, oddelku »Jutra«. 42781 Sobo s posebnim vhodom, ejek- triko, v bližina centra, event. uporabo klaviria, gospodična za takoj. Dopisi z ceno na oglasni oddelek. »Jutra« ood »Solnčna »oba«. 43001 Smrekove kolobarje nudimo v prodajo, za stalno dobavo ipo 2 vagona tedensko. Ponudbe na o^las. oddelek »Jutra« pod Šifro »Parna žaga, Celje«. 43125 2 prazni sobi i 7 pritličju, v centru mesta (odda »Posredovalec« _ Tavčarjeva ulica štev 6 43061 Opremljeno sobo s ,-posetmJm vbodom, v I. naidritr takoj oddaim s postrežbo za 265 Din. Po i zve se v trgoviirč Orehck. Kolodvorska ultca 26. 13139 20% ne kron. bone plačuje najboljše »Pučka Stediona«. Ofijek. 235 Za 20 % kron. bone pfla-ča 50 % nominalne vrednosti v 4 % puinilamo varnih obvecni-eah. Upra-vmStvo »MeirkuJ«, Iijirbljama, Večna oot St. 5. Telefon 301? 43195 Pohištvo Rarli selitve prodam kompletno spalnico, sprejemni-co in kuhinjsko oipravo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Ogled pohiSbva v gostilni Dimnikar, Dol. Logatec. 43121 Stanovanje :iv>o?obino. z verando in pri-tikl-inamd takoj oddam v Rožni dolini X/23 — Pod streliščem. 43120 Stanovanje Sest- ali večsobno, s ori-!:.kSnaini Učem za ta-koj. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Okoica«. 43161 Stanovanje 9ct>« «i kuhinje o-ldam. — Na krv v oglasnem oddelku »Jutra«. 43177 Stanovanje obstoječe iz 4 sob im pri-tiklin oddam s 1. februarjem v bližini justične palače. Ponudbe na og^ni oddelek »Jutra« pod Sfro »Lepo etamovajnje št. 8«. 43147 Opremlfeno sobo ni-=ečmo, rračno. e posebnim vhodom i«i elektriko oddam v JanSevl rfli>l s. Ljubljama 7. 43142 Krasno sobo v es^itiru mesta oddam s 15. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45144 Sobo stroge sepa-^raflo e d d a m taikol v FloriransH nTir-' 91/1. ' 4B1fl<1 Sostanovalca s hrano "ore^^m tako? v Iptv in fi«to ra ulieo tn elektriko. M67» Din. Po:nvp »e v kuhiTii; rpstavra'i.;e »Foča«. 43152 Sobo z 2 posteljama oddfvm. Na«lov v oglatem odidf^ku »Jutra«. 43176 Miklavž pride v gostilno »Napoleon« r četrtek ob 7. rvečer. __43180 Miklavž Peronov e čet e skavtov pride na dom za 10 Din. Prijave »prejema Zor, Dunajska cesta 47. 431-S Trgovec na deZe«, star 34 let, pri-kup^jivs raznanjoeta, znača. j«a m vsestransko verzi-ran, t lepim premoženjem, bre« staržev in soro^dnikov. se želi spoznati z gdč. lepe zunanjosti, znač&jno, gmož-ik> trgovine in netnSke ko-respondence. — Diskrecija častna zadeva. Dop-^e na o. bradavic itd. v treh dneh. — Lcmček za 10 Din (v pismu) 18 po povzetju pošlje R. Cotič, Ljubljana VIL Kamniška 10-a. »(lUTTRlO« St 284 10 SrefcfeL 4. XTI. 1929 Premijo dobi pri kupljena srec JBankovno komanditno društvo 15735 Preradovfcev trg 5. Gajeia O. Trg Kralja TomiskTa ■ ^ - ■<• - - - ] ■i- 'v -.r ' ^ •;';..-,,/ .. .^.i-v- 'i' • ^ . ' ' ■• ' " - ' ■ • .- V''- * .V«* <£tetotn vrfrnje čevlje in &ne$ne čevlje danes vsafcdo fcopnje, ker )el postala bi znamka radi svoje* odlično kvartete in elegantne fatzoae tjuWieoček vsesa sveta. i Zahtevajte »TRETORN« vrhnje In snežne čevtje! Tekstilnega zastopnika za Slovenitlo, dobro vpeljanega, v provinci išče proti provšzžji tovarniško sikSaidišoe. Nujne ponudbe z referencami pod »Prvorazredan« na Publicitas d. d., Zagreb, 15737 GiracDuioeva ulica 11. Neprijeten duh ust je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe radi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Ki stane Din. 8"—, Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke Ščetine), ta gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino t omot ne zalepiti) dobili bodete bezplačno eno poskusno tubo sa večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog. Oddelek Chlorodont, Maribor. 9 (DelHco ixhei*€> miGlav&evth tft božičnih daril nudi po zmernih cenah na dtroboo in debelo starozmana slaščičarna T. NOVOTNY, Gosposvetska c. 2 ter se priporoča za obilen obisk. 14544 PUH-PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA (fitoi$vodi &o pthpcd in be dobivajo P vbefi Mjbift deCi&ate&nift trgovina ft 14635 Direkcila državnih rudn ka Velenje nabavi: Na dam 30. decembra 1929.: 1 kmd. IV2 tonski tovorni avtomoM; 1 knnid. bencinski motor 46 MP. Na dan 16. decembra 250 ni* jamskega lesa. Na dam 23. deembra 6000 ra gole elektr. bakrene žEoe itn 600 komd. izolatorjev; 3000 kg bencina 720-25. Ponudbe, za vsak airtrflcel posebej je prediteižSiffi nadkasneoe do 11. ure gori navedenih datumov pni podpisani Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje. Telefon 3 4 6 6 Dorofte fepo Tn obenem praktična darila I Novi model REMINGTON NORMAL {e pravi pisalni strojček za dom, potovanje In pisarno. Zahtevajte prospekte/ LJUBLJANA MARIJIN TRG A.PHEIL®© REMINGTON uporablja 5,600.000 ljudi tudi VI no REMINGTON. Kurja očesa Najboljie aredetvo proti kurjim oče*som »CLAVEN'« je nul Dobite ▼ lekarnah. droge-rijah »li naravnost li tvor-niče tn glavnega ekladižfa M. Hrnjak lekarnar — SIsak Olomane od 550 do 850 v različnih vzorcih, prvovrsten lasten izdelek, vzorkovaam, pii-iuU pregrinjala n oto-mane a 6u0. Ia 750. aalon-gk» garniture, divane mo droee. »anesijivo najboljše blago kupite pri Rudoll Sever tapetništvo U Marijin trt it 1. 47/1 ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti našega nad vse ©ulbfteriiega soproga: očeta, brata, straca im svaka, gosipoda O to Drelse feflcaizafH nepozabnemu pdkojnikn v teko obilna meri spoštovanje, kakor tudfi za števifoe dokaze iskrenega sočutja in sožaija, bi simo ih predeli, izrekamo našo globoko zahvalo. Posebno zahvalo stmo dofllžrm gosp dir. BSumauerjn za požrtvovalno sfkrtb iin nego med boleznijo im ob smrti, prečaist&tj dultoov-Sčanfl, gg. pevcem za prelepo in ganljivo petje, vsem rrmogošte-vill-niitm prijateljem ki znancem, ki so našega blagega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti, in končno vsem darovalcem krasnega cvetja im vencev. Sv. maša zadoušniica se bo braffia v soboto, dine 7. decembra 1929, ob y* 7. uri zjurtinaa, v farni traovsM cetrfcvi lV LJubljani dne 3. decembra 1929. 15741 GilohoSco žalujoči ostali. K.: J Na5 iskrenoljubljeni soprog, nenadomestljivi atek, nepozabni brat, svak, stric, nečak itd. gospod Nande IFerf lesni industrijalec in posestnik se je danes ob 3. zjutraj nenadoma za večno poslovil o<3 nas. Pogreb se vrši v četrtek 5. t. m. ob 16. iz hiše žalosti na mestnt pokopališče, kjer polože blagopokojnega v rodbinsko grobnico. Jesenice, 3. decembra 1929. Fanica Ferjan roj. Mesar, soproga Lili Gusfin, Ruža Skaberne, Mila Tavčar, Geli Arfimis sestre Jelena, hčerka in ostalo sorodstvo ma Hip«, ..... . , ; .. ■ »i • • . .. -ž 'Vi.-.';' - Bres poeeteegm aamaaffia. Globoike žalost! nazmanfamo vsem sotroidln3coffn, prlja-tei^ean zroincam tmžno vest, da je 3. t m. ob 8. uri zjutraj v 64 lertiu Kvoje starosti preimžnnilia naša draga nuaima in stara mama, gospa Antonija Razboršek vdova trgovca. Pogreb ogpozafane se vrS v četrtek 5. t m. ob VslO. tm dopoldan. Šmartno pri LKfB, dbe 3. decesribra 1929. OKAoko žalujoče rodbine: Razboršek in Izgoršefc, Šmartno; Razboršek( Trbovlje.