Štev. 43.
V Ljubljani, ponedeljek dne 12. februarja 1912.
Leto I.
Posamezna Številka 6 vinarjev.
»DAN* Isk^Ja vaak dan — tudi ob nedeljah la •ramlldh — ob 1. ari zjutraj; t ponedeljkih pa ob I. mi zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani t apravnlštvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20’—, polletno F 10’—* četrtletno K 5’—, mesečno K 1’70. — ab inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se *'	pošilja	upravnlitvu.
t-
iva
Telefon številka 118.
:a
•••
Mt
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna Številka 6 vinarje*
x	Uredništvo in npravništvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica ML V
Dopisi se pošiljajo uredništva. Nefranktrana se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za i ae plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pgk ~ pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
ogS
lana M
•••
•••
Telefon Številka 118.
Volitev v trgovsko in obrtniško zbornico
za Kranjsko.
Kandidatje nar.-napred. stranke so: Za srednjo trgovino
(rdeče glasovnice):
Viktor Rohrmann, trgovec in posestnik, Ljubljana,
Feliks Urbanc, trgovec in posestnik, Ljubljana. Josip Perdan, trgovec in posestnik Ljubljana.
Za malo trgovino
(modre glasovnice):
Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani.
Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani,
Josip Kraigher, trgovec v Postojni.
Za veliko obrt
(rumene glasovnice):
Ivan Bonač, tovarnar in posestnik v Ljubljani.
Za srednjo obrt
(bele glasovnice):
Ivan Rakove, tovarnar in posestnik v Kranju, Ivan Schrey, pekar in posestnik v Ljubljani, Fran Ksaver Stare, sobni slikar in posestnik v Ljubljani. Sodna ulica.
Lavoslav Bučar, gostilničar in posestnik, Kostanjevica.
Za malo obrt
(zelene glasovnice):
Engelbert Franchetti. brivski mojster v Ljubljani.	___________
Opozarjamo, da morajo ženske volilke v eni ali drugi volilni kategoriji, ki nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja — kar je redek slučaj — same podpisati glasovnico, poleg njih pa tudi kak moški pooblaščenec, ki mora svojemu podpisu dostaviti: pooblaščenec. Tak pooblaščenec more samo za eno vo-lilko podpisati.  ___________
Gališki deželni zbor.
V	gališkem deželnem zboru se bije oster hoj med dvema narodnostima, ki pozabita v svojem politiškem boju na vsa strankarska nasprotja v lastnih vrstah, da vodita borbo do skrajnosti druga proti drugi. In ta politiški boj, ki datira od narodnega probujenja se ne izra-.ža samo v politiških govorih, osebnih napadih, prehaja meje človečanstva in se nagiblje k zločinu.
Par let je od tega, ko je mladi rusinski enthuziast študent Siczinsky ustrelil grofa Po-tockega, lani pa je bilo povsod govora o nečloveškem postopanju Poljakov napram °'|-sinom, ko so rusinske otroke pobijali do smrti! Pri nemirih na lvovskem vseučilišču je bil ust-
reljen mladi akademik Rusin Kocko, sledil je potem oni znani proces proti sto in enemu ru-sinskemu akademiku, ki je trajal mesece in mesece.
Taka poročila se vmešavajo v politiške vesti, ki prihajajo iz poiitiškega življenja v Galiciji. Rusini tvorijo tam, lahko se trdi dve petini prebivalstva, a vendar so njih prava in uspehi, pa bodisi na politiškem, kulturnem ali gospodarskem polju enaka ničli. Vzemimo samo šolstvo, skoro 4 milijoni Rusinov na Ga-liškem ima samo dve državni srednji šoli, vse druge pa si morajo vzdrževati s prostovoljnimi prispevki že itak siromašnega naroda. V državnem zboru tvorijo sicer Rusini precej močno delegacijo, pa šele po splošni volilni reformi, dočim tvorijo v gališkem deželnem zboru manjšino, ki nikakor ne odgovarja številu rusinskega prebivalstva na Gališkem. In to je ena točka, okoli katere se vrši v prvi vrsti ves politiški boj v gališkem deželnem zboru, ki hočejo biti v njem zastopani Rusini tako. kakor kaže razmerje prebivalstva! Vlada sama je že priznala opravičenost rusinskih zahtev, ko je hotela oktroirati volilno reformo na podlagi državnozborskega volilnega reda. ki pripisuje Rusinom po pravici in njih številu 38 odstotkov mandatov. Toda Poljaki nočejo slišati ničesar o kaki volilni reformi, ki bi bila pravična Rusinom, ki bi odgovarjala razmerju prebivalstva.
Poljaki na Gališkem žive še vedno v onih časih, ko je bila poljska šlahta nositeljica narodne ideje, kot je pozneje prevzela politiško moč in vlado v svoje roke in uveljavljala povsod svoj okoreneli konservatizem, zato se tudi ined Poljaki samimi ni mogla razširiti napredna misel v onem obsegu, kakor bi si kdo mislil za ta inteligentni narod. A Rusini so mlad, agilen in demokraški narod ki ne pozna konser-vatizma, ker nima nikakih politiških tradicij, temveč je stopil s probujenjem narodov na politiško polje. Zato so si tudi Poljaki in Rusini taki .nasprotniki, dasi bi sporazum ne prinesel niti eni narodnosti škode, pač pa obema le koristi, ker bi na ta način prenehali oni strastni politiški boji. ki izčrpljajo moči in onemogo-čujejo napredek dežele.
Zadnje dni se je že mnogo govorilo, da so rusinsko-poljska pogajanja na najboljši poti, da dosežejo uspeh, zlasti, ko se je dosegel sporazum glede kreiranja novih rusinskih mandatov v gališkem deželnem odboru. Toda pogajanja glede volilne reforme so ostala brezuspešna. Vlada preti z odgoditvijo, z razpustom, a popustiti nočejo niti Rusini niti Poljaki.
Vlada pa omahuje ... spominja se dunajskega parlamenta in ne ve izhodišča. Za Poljake ve, da so njeni, ali s popustom v korist Rusinom, bi se znalo dogoditi vladi kaj neprijetnega... Rusini pa so z Italijani tvorili doslej vedno jeziček na tehtnici vladne večine. Italijani so že obrnili vladi lirbet, sedaj naj pa požene še Rusine v opozicijo? Tako se kaznuje v avstrijski upravi ona korupcija, ki podpira močnejše v boju proti slabejšim, ki odreka manjšini na zahtevo večine vse pravice bodisi v kulturnem, politiškem ali gospodarskem vprašanju.
Rusini zahtevajo pravično volilno reformo. da morejo zastopati koristi svojega naroda, katerim jemlje politiška večina vse pogoje razvitka na vseli panogah javnega življenja. Rusini zahtevajo tudi od države izpolnitve njih kulturnih zahtev, ki se osredotočujejo okoli ustanovitve samostojne rusinske univerze.
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Ko je svtilnica zopet posvetila, se je Topal-Hasan zvijal v predsmrtni agoniji. Kraljič je v borbi slučajno vtipal njegov nož in mu ga porinil v vrat. Oba mrliča sta ležala v mlaki krvi.
Mlinar se je sedaj vzravnal in začudeno pogledal tujca, kateri mu je, sam Bog ve odkod, Prišel na pomoč. Pred njim je stal visok, na SIurt bled začrnel mladenič, s črnimi vdrtimi, Presunljivimi očmi, ter z dolgimi kodrastimi, s Prahom pokritimi lasmi; jopič na njem jc bil razdan, blaten in moker, telovnik brez gumb ter razSrnen, da se je lahko videlo, da nima srajce; hlače umazane in obuvalo raztrgano. Z eno besedo človek, ki je zbežal iz ječe, ali pa se nahaja na poti tjakaj. Za takšnega ga je smatral tudi mlinar. Gledal pa ga je vsekako sočutno m mu dejal s sočutnim glasom:
»Gospod, ne vem kdo si in kako si dospel semkaj. Toda dokler bom živel, mi ne bo mogoče poplačati ti dobroto. Ti si me rešil smrti, da, se več, ti si nas rešil, da pogani niso osramotili mojega otroka in mojih sivih las. Bog naj te blagoslovi in naj ti povrne! In ves narod
naj poreče; hvala in zahvala ti! In poka-
zivši na Eneksiza, je nadeljeval: »Ali veš kdo je ta! On je tisti, pred katerim se je zjokalo dete v materinem telesu. Ti si sedaj rešil svet te zverine. Bog te živi, sinko!«
Vlada pa se umika, ne upa in ne more se opreti niti na to. niti na ono stran!
V gališkem deželnem zboru divja naj-brezobzirnejša obstrukcija, Rusini obetajo, da bodo napram večini nastopili magari tudi s skrajnim nasiljem.
In ako se vprašamo, kdo je tega kriv, najdemo le en odgovor: kriva je temu avstrijska vlada, kriv je oni sistem, ki ne pozna pravičnosti, ki zahteva vedno le dolžnosti!
V zadnji seji gališkega deželnega zbora so žugali Rusini, da postavijo na gališko deželno zbornico rdečega petelina, a prišli so prepozno, vlada sama je storila to že zdavnaj, ona je razvnela politiške strasti, dovedla je avstrijski parlamentarizem do korupcije, a to na škodo narodov, škodo manjšin, ki bodo prej ali slej vračale milo za drago! In kaj bo rekla avstrijska vlada takrat, ko se ta rdeči petelin preseli tudi na druge deželne hiše, ko se spremeni v plapolajoč ogenj!
Odgovornost nosijo in jo bodo nosili oni, ki so uvedli v avstrijski sistem korupcijo, premoč močnega nad slabim!
Dogodki v gališkem deželnem zboru so jasen memento, da je skrajni čas, urediti v Avstriji narodnostno vprašanje na podlagi pravičnega razmerja med posameznimi narodnostmi! Urediti pa je treba to poprej, dokler ni prepozno!
SPLOŠNI PREGLED.
Hrvaška. »Katoliški list« glasilo zagrebškega nadškofa postavil je bana Čuvaja in njegovo uradno časopisje na laž. Ko se je predstavil nadškof novemu banu, pisali so vladni listi, da je rekel škof v svojem govoru, da želi v imenu duhovščine, ban naj bi izvršil srečno ono nalogo, ki jo je prevzel v čast naroda! Katoliški list pa prinaša sedaj avtentičen govor nadškofa Bauerja, v katerem ni niti sledu o kaki podobni izjavi. Takih sredstev se poslužuje novi hrvaški ban. — Zanimivo je, kako se ban Čuvaj izraža o trializmu; on trdi namreč, da ni samostojno organizirane trialistične stranke, edina stranka, ki zastopa trialistične tendence je stranka prava, ki je sprejela te tendence indirektno v svoj program. A kako hoče ban nastopiti v tem vprašanju, dokazuje njegovo politiško taktiko, ki je do skrajnosti nasilna; on trdi namreč, da bo pripuščal trialistične tendence le toliko časa, dokler ne prestopijo meja dopustnosti, v trenotku pa, ko se to zgodi, se bo poslužil skrajnih sredstev. V svoji nadaljni razlagi o trializmu pa je dokazal, da sploh ne ve kaj je trializem, ali pa ni smel tega povedati, ker bi ga sicer v Budimpešti čudno pogledali!
Maccdonsko vprašanje se zopet pojavlja, kakor vsako leto, ko se približuje -''mlad; lansko leto so v Skadarlijj proglasili svojo neodvisnost Malisori, in vodili ostre boje s Turki, izzvali so že skoro oborožen konflikt med Turčijo in Crno goro, ali zadeva se je na vseh treh straneh mirno poravnala v podgoriškem miru; toda Turki niso izpolnili '^leoriškili pogojev in tako jc sedaj skoro gotovo, da Albanci ponove svoje zahteve. Posebno živahno pa je gibinje v kosovskem vilajetu ter ob turško bolgarski meji, kjer so se tekom letošnje zime organizirale močne bolgarske čete in že začele z akcijo. Vsak dan prihajajo poročila o obojestranskih spopadih, ki so navadno prediha hudih bojev. Turčija se bliža jako kritičnemu
trenotku, ker Macedonija, Stara Srbija in Albanija so le velik sod smodnika, ki ga zažge najmanjša iskrica, a požar, ki ga povzroči ta eksplozija, je nevaren, ker zna se razširiti še preko vrhov balkanskih gora! Evropske vele-vlasti pa stoje macedonskemu vprašanju onemogle nasproti, ker vedo, kako nevarno bi bilo vsako razpravljanje, a ker se vprašanje enkrat mora rešiti, rešilo se bo samo.
Angleški vojni minister v Berlinu. Kolikor se da sklepati iz nemškega časopisja je nemško javnost prihod angleškega vojnega ministra Haldanea precej iznenadil, pa ne samo nemško javnost, tudi angleško. To pa radi zadnjih dogodkov, ko se je mudil angleški poslanik v Berlinu sir Goshen v Londonu, da upozori angleško vlado na nova angleško - nemška nasprotja; podal je tudi konečne predloge, katere je angleški kabinet tudi sprejel. Da se doseže konečno sporazum, se je poverila ta naloga osebnemu prijatelju cesarja Viljema vojnemu ministru Haldanu. to pa že radi tega. ker je lord Maldane zasledoval vedno Nemčiji prijazno politiko. Anglija je sporočila misijo svojega vojnega ministra Rusiji in Franciji. Iz Pariza se poroča, da se je ministrski predsednik Poincare izjavil, da more Francijo, ki zastopa vedno mirovno idejo, veseliti zbližanje Anglije in Nemčije ,ako nudi to zbližianje popolne garancije za mir.	;<
Trgovci, pozor!
v torek opoldne se konča oddajanje glasovnic za volitev v trgovsko in obrtno zbornico v trgovski kategoriji. Vsa,ka glasovnica, ki pride pozneje v roke volilni komisiji, je neveljavna.
Boj je hud in odločeval bo vsak posamezen glas!
Zato poživljamo sedaj ob dvanajsti uri vse slovenske trgovce, ki jim je na tem, da ne pade trgovsko-obrtna zbornica v klerikalne, trgovcem sovražne kremplje, naj pošljejo nemudoma vse rdeče in modre glasovnice ekspresno centrali V Ljubljano, bodisi na ,,Tajništvo r arodno-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica“, bodisi na dr. Fran Novaka, odvetnika v Ljubljani. Mi moramo imeti najpozneje danes V pon-deljek vse glasovnice v rokah!
DNEVNI PREGLED.
Opozarjamo vse volilce v trgovsko in o-brtno zbornico, posebno one po deželi, da pošljejo glasovnice naravnost tajništvu nar. napr. stranke. Če Pa že pošljejo glasovnice na zbornico, tedaj pa morajo zunaj na glasovnico napisati svoje ime, ker so brez označenega imena odpošiljatelja vse glasovnice neveljavne.
V	slučaju pa. da pošljejo glasovnico v kuverti, mora zunaj na kuverti biti napisano ime volil-ca drugače je glasovnica neveljavna. Zaupnike
Kraljič je zaslišal te priproste, iskrene besede s solznimi očmi in na to dejal še močno zasopljen:
»Nisem izvršil mnogo, ded. Ubila sva dva, toda takšnih zverin je na tisoče. Bolgarski narod se šele potem izvabi in oprosti, ko vsi pograbimo sekire in pobijemo te dušmane. Sedaj pa mi povej ded, kam zakopljeva ta dva mrliča, da niti sledu po njima ne ostane?«
»Imam pripravljen grob za pagane; samo pomagaj mi ju izvleči«, reče starec.
In ta dva človeka, katera je ta krvava reč združila na veke, sta izvlekla mrliča v staro jamo v bezgovem grmičju za mlinom ter ju dobro zasula s prstjo, da je zginil vsak sled za njima Vrnivši se z rovuico in lopato k durim, sta'zapazila, da je nekaj belega švignilo mimo
njih.	,	, , .
»Oh, hrt!« zakliče Kraljič, »ta se bo tukaj klatil in on naju izda. In počakavši ga, ga kresne z rovnico po glavi; hrt se je vlekel po trebuhu ob vodi in pri tem žalostno cvilil.
»Imela bi tudi psa zakopati obenem z onima,« omeni mlinar.
Potem si še sama osnažita krvi, po tleh pa jo zasujeta s prstjo.
»A kaj teče z tebe?« vpraša mlinar, videč da Kraljiču teče kri iz roke.
» 1 o ni nič ugriznil me je ta izdajica, ko sem ga davil.«
»Daj, da ti čim poprej zavežem rano,« ga je priganjal mlinar ter mu z umazano cunjo povijal roko in pogledavši mu v oči, je vprašal:
»Odpusti sinko, toda odkod prihajaš? In znovič je začuden ogledoval tujca.
»Poznej ti povem, ded; sedaj znaj samo toliko: Bolgar sem in sicer dober Bolgar. Ne dvomi o meni.«
»Bog obvaruj! No, ali mar niman očes?
Ti si človek narodnjak, gospod, in za takšne brate rad dam dušo ...«
»Kje najdem sedaj, ded, nekako obleko, da se preoblečem in prenočim?«
»Pojdiva v samostan k dijakonu Vincenciju. Sorodnika sva. Koliko dobrega je že doprinesel on takim ljudem... Tudi on je prave bolgarske vere ... Hajde, ondi prenočimo vsi. Dobro, da nas nihče ni videl.
Ded Stojan se je motil; mesec ie uprav sedaj osvetljeval ob orehovo deblo odprto visoko človeško postavo, ki je nepremično^ gledala, ko sta ona zakopavala mrliča. 1 oda naša človeka nista opazila ničesar.
Kmalu na to so mlinar, Kraljič in Marica, ki je ob času borbe zbežala ven pod brest in preplašena tarnala, korakali proti samostanu, čigar visoke stene, ožarjene z mesečno svetlobo, so bile videti med temnimi vejami orehov in topolk. Za njimi je prišla k samostanu tudi ona neznana postava.
111.
Samostan.
Prekoračivši planjavo, prepreženo s podrtimi kladami, so korakali pod košatimi, stoletnimi orehi in deblami, oglojenimi od starosti, kar se nakrat prikaže pred njimi visoko zidovje samostana, ki je bilo pri tajnostih mesečni svetlobi podobno gotiškemu gradu s fantastično vpremanimi stolpi.
Pred nekoliko leti se je ta stavba ponašala z orjaškim gozdom, kateri je s svojo košato krono, v kateri je gnezdilo na tisoče pevajočih tičic, zaslanjal starodavno cerkvico. Toda nevihta je podrla gozd in igumen* je postavil novo cerkev, ki se sedaj s svojo visoko, po no-
*	Samostanski predstojnik.
vem slogu narejeno kupijo, kaj dično odlikuje od ostalih starih stavb, teh spomenikov preteklosti ter dela nate vtis, kakor kos novega papirja, prilepljen na star pargament.
Stara cerkev in stari gozd sta padla pod udarci usode; od tega časa je samostan vsekako otrpnil, ker ne razveseljuje več očesa z orjaškimi, malome do oblakov segajočimi drevesi, niti ne povznašajo pobožnih duš po stenah naslikane slike svetnikov, nadangelov, častitih očetov in mučenikov, katerim so kirdžali in de-libaši* bili izpahnili oči.
Naši trije znanci so obšli samostan in obstali pred zadnjo steno, ki je bila pristopnejša in bližja celici dijakona Vicencija. Tu se njim ni bilo treba bati, da zbude niti samostanskih psov, ali da jih hlapci zagledajo.
Gorski vodopadi so hurmeli v obližju ter napolnovali vso okolico z divjim hruščem.
Nekdo izmed njih je moral splezati preko zida, da poišče znotraj lestvo in jo poda ostalim. To nalogo je kaj spretno izvršil Kraljic, ki je bil to noč pričel z napadanjem. Kmalu so vsi trije dospeli črez obzidje ter bili izpostavljeni v nevarnost, da jih bojeviti igumen po-strelja, ako jih slučajno zapazi skozi okno svojega stanovanja. Znašli so se v malem zadnjem dvorišču, združenim z velikim dvoriščem z vratmi zaprtimi od znotraj. Dijakonova celica se je nahajala v pritličju ter imela okna vprav v to dvorišče. Približali so se k oknu, kjer je še gorela luč.
»Vicencij še čita,« reče mlinar, stopivši na prste in pogledavši v celico. Na to potrko na okence. To se odpre in nekdo vpraša:
*	Tolovaji in roparji.
(Dalje.)
političnih društev v Ljubljani in po deželi pa Poživljamo* da TAKOJ pošljejo vse legitimacije oz. glasovnice na tajništvo narodno-napredne stranke oz. pisarni dr. Novaka v Ljubljani.
Kako se podpisujejo glasovnice za trgovsko in obrtno zbornico? Opozarjamo, da morajo moški volile! sami podpisati glasovnice tam, koder Je naznačeno: Podpis volilca. — Zenske volilke morajo ravno tako same podpisati glasovnice, ako nimajo po obrtnem reda postavljenega upravitelja. Ako imajo upravitelja, podpiše ta in pristavi k svojemu imenu »upravitelj«. Ako pa ženske volilke nimajo u-pravitelja, podpišejo, kakor zgoraj omenjeno same, zraven njihovega imena pa mora podpisati kak moški, ki mora svojemu podpisu dostaviti: Volilni pooblaščenec. — Dobro je, ako je tisti moški, ki podpiše žensko glasovnico, tudi volilec v trgovsko in obrtno zbornico, vendar je lahko tudi vsak drugi moški, paziti pa je, da je dotični moški izpolnil 24. leto. Vsak moški sme podpisati samo eno glasovnico. O-sebe. ki ne znajo pisati, morajo napraviti pred svoje ime, ki ga kdo podpiše, križec, podpisati se morata zraven še dve drugi priči, ki morata biti stari 24 let.
Kompromis med vlado in klerikalci? Iz zanesljivega vira se nam poroča, da je med vlado in klerikalci sklenjen kompromis, po katerem bodo klerikalci glasovali za vladno predlogo glede podržavljenja mestne policije, vlada pa bo takoj predložila v sankcijo zopetno izpre-meinbo občinskega in volilnega reda za mesto Ljubljana. Ce klerikalci res to store in glasujejo za obremenitev Ljubljane za 130.000 kron letnega prispevka potem res ne vemo, kako naj te ljudi še imenujemo. Niti dežela, niti mesto, niti naprednjaki, niti klerikalci ne bodo na dobičku, če se v deželnem zboru sprejme 130.000 kron letnega prispevka za policijo. Edinole država bo na boljšem in stranka, ki bi se v tem položaju izdajala kot zastopnica državnih interesov in ne občinskih ljubljanskih ni vredna, da med nami sploh še obstaja. Prinašamo vest o kompromisu med vlado in klerikalci namenoma, da imajo pristaši S. L. S. in njihovo ljubljansko vodstvo pod načelstvom dr. Gregoriča priliko še pravočasno svoje zastopnike v občinskem svetu in deželnem zboru poučiti, kaj zahteva interes vseh Ljubljančanov in kaj je dolžnost vseh pravih prijateljev Ljubljane. Vsa Ljubljana brez razlike strankarskega prepričanja mora nastopiti proti nakani, da naj se obremeni Ljubljano s 130.000 K za podržavljenje policije. Vsa Ljubljana mora nastopiti proti tozadevnemu kompromisu, če se je že res sklenil med S. L. S. in c. kr. vlado. Ljubljana se ne sme in ne more dati odreti.
Shod v Planini. V Planini pri Rakeku se je vršil včeraj popoldne pri Ziherlu volilni shod, ki sta na njem govorila drž. poslanec dr. Ravnihar in dež. poslanec Gangl. Shodu je predsedoval vrli domačin A. Laurič. Oba govornika sta z besedo in dokazi ožigosala ljudstvu sovražno početje nasprotnikov, ki se vPlanini skrivajo pod firmo iarovške stranke. Ti sovražniki ljudstva bi sedaj še planinsko občino radi dobili v roke. Izvajanja obeh govornikov so odobravali navzoči kmetje s klici ogorčenja proti svojim sovražnikom in izkoriščevalcem, ter so pritrjevali govornikoma z gromovitim ploskanjem. Shoda se je udeležilo 200 zavednih kmetov, ki so se združili v napredno kmetiško stranko, ki hoče vreči ob tla vse zahrbtnike in ruvarje, pospeševalce razprtij in sovraštva. Dne 14. t. m. so volitve. Ponosni in samostojno misleči napredni Planinci bodo napravili obračun. Živela napredna Planina!
Gospa Vera Kosova, vdova po Ivanu Kosu, rojenem Ljubljančanu, ki je bil nad 30 let v Petrogradu ugleden veletržec, je darovala »Ra-dogoju. tisoč kron. Živela blaga darovateljica!
Obrtniški ples. V sredo, 14. t. m. se vrši v Narodnem domu prvi veliki obrtniški ples v Ljubljani. Na mnogobrojna vprašanja naznanja odbor, da glede obleke ni nikakšnega predpisa. da pa so tudi kostumi in skupine obrtniških stanov v historičnih in tradicionalnih nošah dobrodošle. Doslej je že več takih skupin priglašenih. To prvo prireditev poseti. kakor se nam poroča, tudi deputacija organiziranega delavstva v Zagrebu. Dolžnost vsakega zavednega obrtnika je, da se udeleži te velike in pomembne prireditve. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki ge. Šešarkove v Šelen-burgovi ulici.
Iz ljudsko šolske službe. C. okr. šol. svet za ljubljansko okolico je imenoval mesto obolele učiteljice gdčne. Antonije Godercr učiteljico gdč. Josipino Franke za suplentinjo v Št. Petru pri Ljubljani, provizorično učiteljico gdč. Ano Pleško na Vrhniki pa v isti lastnosti na novo ustanovljenih paralelnih oddelkih ljudske šole na Vrhniki.
Razpisana učiteljska mesta. V sežanskem šolskem okraju so razpisana v definitivno na-meščenje 1. Mesto višjega učitelja na dvoraz-redni ljudski šoli v Divači. 2. Mesto učitelja-voditelja na ljudski šoli na Barki, v Lipi, Sto-mažu, na Vojščici. 3. Mesto učiteljice na ljudski šoli v Brestovici, Kostanjevici. Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14. januarja 1906 I. dež. zak. in uk. št. 10. Pravilno opremljene prošnje v dobi 4 tednov na c. kr. okr. šolski svet v Sežani. — Na štiri-razredni deški ljudski šoli v Kranju jP razpisano stalno mesto učitelja. Prednost imajo prosilci, ki so usposobljeni za risanje na obrtno-nada-Ijevalnih šolah. Prošnje je vložiti do 10. marca t. 1. na okr. šol. svet v Kranju.
Mesto sodnika z dohodki IX. čin. reda je razpisano pri c. kr. okr. sodniji v Kranju. Prošnje je vposlati do 23. febr. t. 1. na prezidij dež. sodišča v Ljubljani.
Telovadno društvo Sokol v Logatcu priredi na pustno soboto, 17. svečana v hotelu Kramar svoj ples. Začetek ob pol 9. uri zvečer.
Topničarji v Vipavi. Te dni so počeli po ajdovski železnici dovažati vozove topničar-skega polka, ki se nastani v Lowetrowovem gradu v Vipavi. Ubogi ajdovski »lukamatija« je imel celo uro zamude, ker mu je bilo nenavadno breme pretežko, dasi je sopihal in sto-
• »# \ *
• *. • i' ■	■ •	’ i !;	1 ■ i'<, t'.. ;	..	" t • i
kal, da je bilo groza. Tudi Ajdovščini se ponuja garnizija, pa se je domačini branijo in nočejo izpolniti pogojev,ki jih stavi vojaška uprava.
Amerikanski Sokoli se udeležijo letošnjega sokolskega zleta v Prago. V to svrho se snidejo zastopniki posameznih sokolskih društev iz vseh delov Amerike dne 11. junija v New-Yor-ku. kjer je najprej velika javna telovadba. Potem jili prepelje parnik »New Amsterdam« v Rotterdam, odkoder se pripeljejo v posebnem vlaku v Prago.
Srečni očetje na Francoskem. Francoski poslanci se bavijo z resno mislijo ustvariti postavo, vsled katere bi dobival vsak oče. ki ima tri otroke pa manj kakor 2500 frankov dohodkov. državno pokojnino v znesku 120 frankov za vsakega otroka v starosti od 3 do 13 let.
PROSVETA.
Slovensko deželno gledališče.
Viktor Parma: Caričine amaconke. Opereta v treh dejanjih. Dejanje te operete je zajeto iz ruske zgodovine. V središču stoji mlada vdova Helena Jurandova, ki je bila v dobi carice Katarine II. ustanovila vojaško organiziran kor amaconk. Bila je v prvem zakonu nesrečna. zato je sovražila moški spol: zahtevala pa je tudi od svojih amaconk, da mrze vse moške. Libretist je vpletel v opereto tudi znane »Potemkinove vasi«. Carica je potovala po zanemarjenih krajih južne Rusije, a oddaleč je videla povsod krasne vasice in bogate dvorce, ki pa so bili le naslikane kulise, ideja prebrisanega Potemkina. Povsod so se klanjale carici deputacije, a bile so vedno tisti ljudje, različno oblečeni v različnih krajih. Potemkinovi uradniki so torej znali carico docela prevarati. Avstrijski cesar Jožef II. je posetil carico dvakrat. Libretist je torej prevzel v svojo opereto tudi cesarja Jožefa II.. ki v družbi carice blizu Pajduka v Besarabiji spozna amaconke in lepo Heleno Jurandovo. Carski svetnik Feodor Zidanški, ki je resnično živel v oni dobi ter bival nekaj let tudi v ruskem poslaništvu na Dunaju, potuje pred carico in pripravlja slavnostne sprejeme. Kot sorodnik kancelarja Potemkina deluje za Potemkina in njegove »vasi«. Preoblečen v žensko se vtihotapi v ženski kor amaconk, se zaljubi v Heleno, jo pridobi zase ter se končno ž njo oženi. Z njim vred pa se oženita še intendant Galga-nov in inžener Cirkulak z bivšima amaconka-ma Anastazijo in Olgo. Carica razpusti kor amaconk, pri katerih je služil kot marketendar žid Moško. Dejanje operete se godi najprej v židovski kramariji in žganjarni Moškovi, potem pred gradom Heleninem in ko>^o pred Kajdukom pri poklonstvu carici in cesarju. Dejanje se vrši 1. 1786 ter nastopajo Rusi, Grki, Tatari, vojaki, menihi in delavci. Glavne vlose igrajo gdč. Thalerjeva (Helena), g. Iličič (Zidanški), ga. Foedransnergova (Ol^a), ga. Buk-šekova (Anastazija), g. Križaj (Galganov), g. Horskv (Cirkulak) in g. Povhe (Moško). Cesarja igra g. Nučič, cesarico (ga. Danilova). Opereta je nanovo opremljena in nanovo režirana. Dirigira g. N. Štritof.
Henrik Ibsen: Zveza mladine. (Veseloigra v petih dejanjih.) Dan, ko se uprizori na slovenskem odru Ibsen, moral bi biti praznik ne samo za občinstvo, ampak tudi za igralce. Zal, da včeraj, ko se je uprizorila na slovenskem odru Ibsenova komedija »Zveza mladine« nismo imeli tega občutka, gledališče je bilo skrajno malomarno obiskano, a tudi uprizoritvi bi bilo marsikaj oporekati. Toda o tem pozneje.
Ibsen je napisal to svojo komedijo jako zgodaj, zato še v nji ni najti onega specifično Ibsenovega, kar preveva vsa njegova poznejša dela. Poznajo se pa že sledovi in to zlasti v edini ženi, ki pride v komediji kot resna v poštev, to je Selma, ki nosi že/brve sledove Ibsenovih ženskih tipov. Komedija sama na sebi je satirična slika iz nordskega javnega življenja, ki je pod njim trpel sam Ibsen in se mu zato umaknil v prostovoljnem pregnanstvu. Sredi političnega boja se vrši dejanje, in Ibsen je tako duhovito oslikal ves milje, vso javnost z onimi par tipi, ki jih postavi na oder: nestalnost, negotovost. samo korist to prevladuje na vseli straneh, a vse to pade v žrtev koristolovstvu, štre-berstvu in potencirani neznačajnosti. Pride v javnost mož, ki ga nikdo ne pozna, par njegovih besed o svobodi prevzame in navduši množico, ki drvi za njim, zato, ker ga ne pozna, to zaupanje pa on izkorišča sebi v korist, dokler semu ne omajajo tla ter se ne pogrezne v nič!
Komornika Bratsberga je igral g. Danilo, ki je dobro karakteriziral starega tepca, ki ne ve ničesar o javnem življenju, nego samo to, kar čuje iz najbližje okolice, zlasti dober je bil v tretjem dejanju. G. Nučič je igral pustolovca Stensgarda, kateremu je znal izvabiti vse ni-janse neznačajnosti in koristolovstva; najboljši je Nučič pač takrat, ko ostane pri svojem naravnem glasu. Gladke-Fjeldboja je igral g. Ši-maček v premladi maski, njegova umerjena igra in naravno prednašanje se je popolnoma krilo z bistvom vloge. G. Skrbinšek je Hejrea pgdal preveč demonski, kar pa Hejre nikdar ni, to je le navaden bankroter — katerega je g. Skrbinšek karakteriziral izborno — pa nič več; tudi njegov glas bi ne smel biti tako zadrt, temveč lepo uglajen! Monsen g. Bukšeka je bil izvrsten tip, dasi premalo preživahen in premlad, ne mislim po maski, temveč v govoru in igri. Najboljšo figuro pa je postavil na oder g. Verovšek v ulogi Lundestada, katerega je podal popolnoma mirno, kakor človeka, ki ima zato oči, da gleda, ušesa zato, da posluša. Pohvalno omenjam tudi g. Molka v ulogi tiskarja Holaksena. Izmed dam je gospa Danilova v možaželjni vdovi Rundhalmovi našla srečen tip iz malomestnega življenja, ki ga je opremila s svojo rutino in pristnim tonom. Gospa Šetrilova je odigrala ono sceno, ko se v Selmi porodi Ibsenov ženski tip, dovršeno, da bi jo radi videli v kaki večji Ibsenovi ulogi. Gdč. Wintrova in Iličičeva sta bili v svojih epizodah dobri. Gledališče je bilo zelo slabo obiskano.
Včeraj popoldne se je ponavljala opereta »Revizor«; ki se je igrala dobro nedeljsko, zvečer pa pela drugič v sezoni s popolnim uspehom opera »Rusalka«. — Gledališče je bilo obakrat dobro obiskano.
Lavterjeva spomenica o pre-osnovi mestnega policijskega urada.
(Dalje.)
Pravi promet spisov mestnopolicijskega urada 1910 znašal je torej naravnost grozno število: 80.430!
Priznavam, da to niso sami koncepti ali druge dolge rešitve, kakor to že imena povedo. A to ne izpremeni na dejanskem položaju prav nič, kar obsegajo na drugi strani številne rešitve po več pol; n. pr. ena sama ekshi-bitna številka moje lastne rešitve, zavedajoč afero spoliranega pisma »Zveze slovenskih zadrug« s 15.000 K, obsega 15 konceptnih pol, cel akt pa kakih 20 številk s 150 polami; vlom v Sv. Petra cerkev itd.
Še hujše število dobimo, če si predstavljamo
promet strank.
Denimo, da je pri teh 80.430 spisih povsod prizadeta le ena sama stranka, o čemur ni dvomiti, — pri eni četrtini pa dve stranki, dobimo že število (80.430 in 20.000 je) 1000.430. Temu številu nadalje moramo došteti še vse one stranke, ki prihajajo v urad z raznimi prošnjami za pojasnila, za svet, za naslove itd., ne da bi dale povoda za kak beležek ali spis. Denimo, da je takih strank na dan le 20, —'lahko bi pa rekel in dokazal 50 — tedaj 7300 na leto, dobimo končno (100.430 in 7300 je) 107.430, okroglo 110.000 strank!
80.000 spisov in 110.000 strank,
te številke nudijo nam golo resnico in pravo podobo naravnost orjaškega prometa in dela mestnopolicijskega oddelka! Za 30.000 spisov več prometa ima tedaj policijski oddelek, nego vsi drugi oddelki mestnega magistrata skupaj. To pa ni znabiti amerikanski »bluff« to poročam na podlagi uradnostatističnih podatkov in je mogoče, vse dokazati; da v resnici bodo številke še višje.
Obdelovanje 80.000 vlog ali spisov in sprejemanje, zasliševanje ter odpravitev 110.000 strank na leto brez spodtikljaja vršilo se je le z največjim naporom in uradniško osobje z menoj vred moralo je prihajati redno dan na dan izven uradnih ur, popoldne in zvečer, v urad, da je delo zmagalo. Da so bili uradniki večkrat nevoljni, se ni čuditi.
Promet leta 1911, dasi številke še niso kon-štatovane, bo pa še veliko večji, kar je naravno. Prebivalstvo rase, nebroj delavcev prihaja in odhaja povodom osuševanja barja, ovadbe in poročila policijsko-stražniškega zbora se mno-že; eksekutivne službe ob nedeljah kar rastejo iz tal, bi rekel itd.
Vrhu tega se pa gre tudi za
kakovost uradovanja.
Ni vse eno, če se uraduje po domače, ali pa če se uraduje eksaktno ter utemeljuje uradovanje s predpisi in zakoni, ki pridejo vpoštev. Sicer je pa tisto uradovanje po domače, katero je bilo poprej običajno, dandanes že sploh minulo, če že ne po mojem prizadevanju, vsaj na lastno zahtevo občinstva, katero se popolnoma zaveda svojih pravic. Lahko rečem, da se uraduje v policijskem uradu, odkar ga vodim jaz, popolnoma po ljubljanskim provincijonal-nim razmeram prilagodeno,, dunajskem vzorcu . Ljubljanski mestni policijski urad nadkrilju-jedalekovse podobne urade, kar je v pretečenem poletju odposlanec c. kr. ministrstva za notranje zadeve, c. kr. policijski nadkomisar Franc Markitan, ki je imel nalog, proučevati vprašanje izseljevanja na jugu, — odkrito priznal. (Zakaj se potem vtika vlada v policijo in zakaj Lavterjevi reformni predlogi?)
Da s sedanjim pičlo odmerjenim, zlasti kon-ceptnim, osobjem nikakor ni mogoče, več izhajati, dokazuje nam eden sam pogled na zgoraj navedene orjaške številke uradnega prometa in na malo število uradnikov. Osobje je odmerjeno tako, da uradni stroj deluje brez spodtikljaja, če so vsi uradniki, oficijanti, pomožno osobje, navzoči; nihče ne sme biti ali bolan, ali na dopustu ali sploh odsoten iz kateregakoli vzroka. Kakor manjka le ena sama oseba, je že križ in ni je mogoče nadomestiti.
To velja v prvi vrsti za osrednje policijski urad. Posli so se tako pomnožili, intenziteta u-radovanja je tako narasla, da mi ni mogoče več izhajati z dvema konceptnima uradnikoma. Ravno sedaj ko to pišem, je komisar na angini zbolel; kaj bi bilo, če bi zbolel konceptni praktikant, ali jaz? Tako velik in važen urad na dveh odnosno štirih očeh nikakor ne niore sloneti.
Najmanj kar je za spolnjenje uradniškega osobja potrebno, je tedaj reasumirano: 1. še eden konceptni uradnik, vsaj pa tako oprostitev konc. praktikanta vseh nepolicijskih poslov za osred-njepolicijski oddelek! 2. eden uradnik za vzgojo kot kriminalist — za kriminalno razvidnico; 3. eden pomožni uradnik za sodelovanje pri od-gonskem uradu in 4. eden uranik ali pomožni uradnik za mestnopolicijski zglaševalni urad.
Prehajajoč k
mestnopolicijski straži,
mi je omeniti, da je zvišanje stanja tega zbora za 20 mož potrebno. Res je, da je občinski svet pred kratkim pomnožil mestnopolicijsko stražo za 20 mož ter nastavil potrebnega straž-niškega nadzornika. Ali to je bila takorekoč le kapljica v morje in s tem se je le popravilo, kar se je bilo opustilo prejšnja leta. Ljubljansko prebivalstvo raste in šteje 40.000 oseb, tako da pride na jednega izmed 12, noč in dan službujočih stražniških organov malo manj kakor 4000 o-seb in okrožja so tako velika, da možu ni mogoče med vsakim službovanjem prehoditi ga.
Imamo pa gotove kraje, kamor gre mož le ta-krat, kadar se ga iz kateregakoli vzroka tja kliče, n. pr. na barju, na GoloVec itd. ali pa, če se napravi pogon. In vendar nihče ne bo dvomil, da bi bilo potrebno, da bi se napravil vsaj enkrat na dan obhod na barju že zaradi ciganske nadloge. Pri sedanjem stanju moštva je pa to popolnoma nemogoče.
Zajedno bi bilo umestno, pomakniti nekatere uradnike v višje plačilne razrede in regulirati stražniškemu zboru prejemke.
Začenjam z največjimi
reveži na rotovžu
s pomožnimi stražniki. Njih plača znaša 900 K! Je li mogoče, pri sedanji draginji v Ljubljani, jednem najdražjih mest, cesarski Dunaj vštevši, izhajati na leto z 900 K? Vsakdo mi bode pritrdil, da je to nemogoče in tudi pomožni stražniki s to vsoto ne morejo izhajati. Javna tajnost je, da jim to omogoči le gostilničar pri »Kolovra-tarju «, kjer dobivajo obilno hrano za inal denar, katerega mu plačujejo posticipando! Z manj kakor s sto kronami mesečno, tedaj 1200 K na leto, tudi pomožni stražnik ne more živeti. Ka-košno veselje naj ima do svoje službe, kako naj se upira zapeljivim priložnostim v službi in izven službe, če nima svojih vsakdanjih potrebščin pokritih? Tu moram vzdigniti svoj glas in prositi nujne, takojšnje odpomoči!
Ta slaba plača vpliva pa tudi na kakovost stražniškega naraščaja in materijala sploh. Z največjo težavo dobiti je le količkaj sposobne moči, in, kakor hitro se možu nudi kaka prilika, dobiti boljši zaslužek, mi izstopi iz policijske službe. To ilustrira najbolj dejstvo, da je vedno več službenih mest praznih, nego kompetentov.
Nasvetujem torej, naj se vpelje vsota 1200 kron kot minimum za pomožne stražnike, nadalje naj se nastavi za stalne policijske stražnike 1300 K, za nadstražnike 1400 K in za vodjo 1600 K temeljne plače s sedanjimi petletnicami in sedanjo aktivitetno doklado.
Glede
povlšbe uradniškega osobja.
Policijski komisar Franc Jančigaj služi 6 let in je ne samo popolnoma izvežban v policijski stroki, marveč mora tudi policijskega načelnika, mene, v vodstvu policijskega urada, zastopati, kadar sem zadržan. Zlasti z ozirom na to dejstvo pride večkrat v položaj, da mora reprezentirati policijo napram visokim civilnim in vojaškim dostojanstvenikom ter sprejemati najodličnejše stranke. Ravno policijski tirad ima stik z vsemi in osobito z najvišjimi sloji občinstva, obravnavati ima najdelikatnejše in najbolj tajne zadeve in funkcijonarji njegovi morajo imeti v javnosti veljavo ter ugled že po uradniškem činu. Imenovati bi bilo zatorej komisarja Jančigaja policijskim nadkomisar jem ter ga pomakniti v VIII. plačilni razred, ali pa vsaj mu podeliti naslov in značaj — v svrho, da se povzdigne njegova avtoriteta tudi pro fora interno.
Preostaja še
moja oseba.
Kaj naj rečem o sebi? Le-to, da sem v obče in posebno z ozirom na prejemke na slabšem stališču, kakor če bi bil ostal v državni službi na Dunaju in sicer znaša od leta 1909. sem razloček okolo 1000 K, to pa radi tega, ker bi bil prišel tudi na Dunaju to leto v VII. plačilni razred in bi bil dobil vrhutega vodstvo kakega policijskega okraja z raznimi ugodnostimi.
(Konec.
Najnovejše vesti, telefonska
SHODI SLOVENSKIH KLERIKALCEV.
Celje, 11. februarja. Po vsi spodnji štajerski so se danes vršili shodi slovenskih klerikalcev, ki se je na njih obravnavalo klerikalno stališče v štajerskem deželnem zboru. Poslancem se je izrekla zahvala in popolna zaupnica.
V	Št. Petru je govori! Korošec, v Trbovljah Benkovič.
VELIKE PROTIOGRSKE DEMONSTRACIJE
V	PRAGI.
Praga, 11. febr. Danes se je vršil na žofin-skem otoku velik shod proti hrvaškim razmeram. Shoda, ki mu je predsedoval posl. Metelka, se je udeležila velikanska množica ljudij. Za Slovence je govoril visokošolec Radej. Po govoru posl. Klofača, ki je najostrejše ličal razmere in nasilstva na Hrvaškem je množica priredila velik demonstracijski obhod mimo gledališča pred muzej na Vaclanskem trgu, kjer so bili zopet govori V tem so prinesli hrvaški dijaki veliko madžarsko zpstavo, katero so javno zažgali. Ta hip pa je pridrla policija, ki je začela z golim o-rožjem razganjati demonstrante. Pri spopadu so bile tri osebe nevarno, dvajset lahko ranjenih, veliko pa aretiranih. Ko je oikonjena policija ek-skortirala aretovance, je nmozica Isto naskočila ter iztrgala par dijakov. Nato je pa množica drla proti policijskemu komisarijatu v Vodrič-kovi ulici, kjer je razbila vsa okna i>| deniolirala vso opravo v komisarjatu, tudi tukaj ie bilo več oseb ranjenih in aretiranih! Pozno popoldne se je pojačeni policiji posrečilo razgnati demonstrante. Med aretiranci so večinoma srbski in hrvaški dijaki.
KONFERENCA SLOVANSKIH ČASNIKAR J EV.
Dunaj, 11. febi uarja Danes se je tukaj vršila konferenca delegatov slovanskih časnikarskih organizacij, katere so se udeležili Cehi, Hrvatje in Srbi, Hrvate sta zastopala VVilder in VukotiČ, Srbe pa Branislav Nušič in Ivanič. V konferenci^ se je razpravljalo o vprašanju mednarodnih časniških znamk. Na temelju referata hrvaškega delegata VVilderja, se je sklenilo, da se letošnji časnikarski shod ne vrši kakor je bilo lani sklenjeno v Zagrebu temveč več dne 28. junija 1.1. v Pragi ob priliki vseslovanskega sokolskega zleta in odkritja sporne-
alka Palackemu. Sklenjena je bila. tudi resolucija v protest proti konfiskacijski praksi na Hrvaškem pod nasiljem bana Čuvaja.
NEMŠKA NASILJA NA DUNAJU.
Dunaj, 11. februarja. Dunajska občina nadaljuje nasilja proti češkemu življu; prepovedala je obdržavanje takozvane češke jezikovne šole v XII. okraju, kjer so se otroci in starejši učili češkega jezika. Istotako noče odpreti ljudske šole v III. okraju, dasi je upravno sodišče priznalo opravičenost in zakonitost iste.
DEMONSTRACJE ZA VOLILNO REFORMO.
Lvov. II. februarja. Poljski in rusinski socialni demokratje so danes sklicali manifesta-cijski shod za volilno reformo v gališkem deželnem zboru, katerega se je udeležilo nad 15.00(1 ljudi. Posebna deputacija je izročila delavske resolucije maršalu Badeniju, predsedniku poljskega kluba Bilinskemu in predsedniku odseka za volilno reformo dr. Leonu. Maršal Badeni je naprosil poslanca Dasczinskega .in Wytika. da naj precizirata delavske zahteve glede volilne reforme in jih izročita odseku. Po shodu se je vršil velik pohod do Mickie-viczevega spomenika, kjer so se manifestanti razšli; mir se ni nič kalil.
Črnogorski kralj v petersburgu.
Petersburg, 11. februarja. Car Nikolaj je danes obiskal črnogorskega kralja Nikito, ter ostal skoro uro pri njem; princu Petru je poklonil Aleksandrov red z briljanti. Kralj Nikito je tekom današnjega dne obiskal več velikih knezov in kneginj.
VOLITVE NA GRŠKEM.
Atene, 11. februarja. Vlada je razpisala nove volitve na dan 24. marca, nova zbornica se snide 4. maja.
RAZNO.
+ Damski klobuki v letu 1912. Pariški modni umetniki so že izdali svoje geslo za modo damskih klobukov v pomladi in poletju leta 1912. Po tem geslu, letos za klobuke ne velja nobena posebno ugotovljena moda. Pravorek modnih umetnikov za letošnje leto je; Vsaka dama je satna sebi sodnica! — Torej v letu 1912 more nositi dama na glavi, kar hoče, pa ji nikdo ne more očitati, da je nemoderna, ne-elegantna. Toda, kakor bo mogoče užalostil . bolje polovice« ta zlobni pravorek pariških modnih umetnikov, tako pa ne sme razveseliti ta vest preveč tudi slabših polovic, ker nobena moda je nazadnje tudi moda! Pariški umetniki nočejo, da se damski svet letos pokaže v enotni modi. oni hočejo kolikor mogoče veliko pestrost v barvah in različnost v oblikah! Zato podajajo tudi par nasvetov, kako naj si nabavljajo letos dame svoje oblike za klobuke, izmed najrazličnejših omenjamo klobuke v podobi grških frizur, M erkurjevili čepic, orientalskih turbanov, egiptovskih pokrival, toques a la Henry II. srednjeveške kapice, tičala a la Louis XY„ veliki mušketirski klobuki, mali »Direc-toire jokey« itd. Samo ena določba je veljavna za letošnje klobuke, ki mora priti do veljave navzlic temu, da se ne proglasi nobena obvezna moda: Pleureuse in peresa vsake vrste so skrajno nemoderna ter morajo izginiti raz vsak klobuk, ker so skrajno neukusna. Tedaj bo letos vsak klobuk z nojevimi žerjavovimi i>' drugimi peresi nemoderen, izginejo tudi ona nagačena ptičja telesca, ki so doslej krasila ženske klobuke. Na mesto vsega tega pride samo cvetje, kar posebno veseli modistinje, ker ta predpis obeta lepega zaslužka. Pletivo za klobuke letošnje sezone je na modelih skrajno fino in nežno. Velikim klobukom se proro-kuje skorajšna smrt, na njih mesto pride mala kapica, okrašena z belimi ali rumenimi ivanči-cami, ki so razmeščene po klobuku tako, da vise na obeh straneh skoro do ušes. Ako ostanejo še veliki klobuki — a to le izjemoma le 3e kratek čas v veljavi, se bodo oblikovali v -raznih renesančnih motivih, ter bodo okrašeni z obiljem dragocenih čipk. Na Rivieri vidijo se že zdaj moderni toquesi, okrašeni z rožami najpestrejših barv. Letos izginejo raz klobuke tudi dragoceni takozvani airgretti iz ptičjih peres, tako da se letošnja moda vrača k enostavnosti, a razvija vendar najlepšo pestrost.
*	Iz življenja tenorista Caruse. Ravnatelj 'in impresario znamenitega italijanskega tenorista Caruso pripoveduje sledečo interesantno povest: Ko je pod mojim vodstvom gostovala v newyorškem Brod\vay-gledališču znana italijanska igralka Mina Anguglia, prihajal je do, sledno v gledališče tudi tenorist Caruso, ako sam onega večera ni pel. Pred predstavo je vselej prišel v mojo ravnateljsko pisarno, ter večinoma črtal jako dobre karikature; mene je karikiral najmanj desetkrat na najrazličnejši način. Mnoge svoje slike je pošiljal raznim •amerikanskim listom, ki so jih tudi reproducirali. Nekega dne pa mu reče moj osemletni sinko: »Ali je res, gospod Caruso, kar mi je pripovedoval moj oče?« — »Kaj mali moj?«
—	»Da imate vi najlepši glas na svetu in da ste najbolji pevec, kar jih pozna moj oče? — »Kaj »'c še nisi slišal peti?« — »Ne, gospod Caruso!« _ Tedaj se zgodi to jutri večer, pošljem vstopnico za gledališče!« — »Zalibog, to ni mogoče!« — »Kako vendar to?« — »Jaz imam šele osem let, pa moram biti v postelji takrat, se začenja predstava!« — »Dobro, pridi mtri popoldne ob treh v moj hotel, pel bom za te!« — Drugi dan sem bil s svojim sinkom ob določenem času v hotelu. Ko me zagleda Caruso. mi reče: »Peti hočem samo vašemu sinku, ako hočete poslušati tudi vi, stane vas^to izjemno 5000 frankov!« — Nisem bil voljan plačati te neznatne vstopnine, pustil sem pevcu svojega sinka in odšel v hotelsko čitalnico. Caruso pa je odpeljal mojega sinka v svojo sobo. posadil ga na fotelj, sam sedel za klavir in mu najprej zapel svojo glasovito arijo o poljubili iz opere »Toska«. Moj sin ga je pobožno poslušal, oblile so ga solze, stekel je k mojstru, objel ga in poljuboval, ter klical: »Oče mi je še premalo povedal, to je nebeško!« Caruso
je bil globoko ganjen, sedel je znova za klavir in,zapel kavatino iz »Fausta«. Ko je končal svoj koncert, poklonil je mojemu sinku svojo sliko s sledečim napisom: Svojemu mlademu prijatelju, ki mu zahvaljujem največjo umetniško zadovoljnost.« Ko se je vrnil s mojim sinom k meni, ni pustil, da se mu zahvalim, ampak rekel mi je: Jaz §e moram zahvaliti vam. ker nikdar v svoji umetniški karijeri nisem doživel toliko veselja, nego v trenotku, ko sem videl plakati vašega sinka tako ganjenega. Ta hip sem prvikrat v svojem življenju občutil, kaj pomenja to, biti.umetnik! Te njegove solze so mi dragocenejše nego triumfi vsega sveta«.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 11. februarja 1912.
Termin.
Pšenica za mesec april 1912	.	za	50 kg	1193
Pšenica za mesec oktober 1912	za	50 kg	11 12
Rž za mesec april 1912 . .	.	za	50 kg	10 62
Koruza za mesec maj 1912 .	.	za	50 kg	9 05
Oves za mesec april 1912 . . za 50 kg 1036
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica, DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel. pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg
Zahtevajte „Dan“ po vseh gostilnah, kavarnah, brivnicah, bralnih društvih in čitalnicah!
I |	i,-* *	■*	*	*•	• > » t,\) uvmmv
Pri političnem dnevniku „DAN“ je zasesti še eno stalno mesto
sourednika.
Ponudbe s pogoji do 20. t. m. na lastništvo lista.
->TAi	.."ti-1
Kupi se takoj že rabljen
pisalni stroj.
Ponudbe na »Učiteljsko tiskarno".
j, 'r
LJUBLJANSKI IM
letniki 1881, 1882. 1883, 1884, 1885, 1889, 1894, 1895, 1896, 1897, 1898 vezani in 1899, 1900, 1901, 1902 nevezani, so na prodaj.
Ponudbe pod šifro „V. V.“ Ljubljana, poštno ležeče.	122
Spominjajte se dražbe iv.
Cirila in Metoda.
n	^	n	't
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem dnevniku ::
V
DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah »Prva anončna pisarna “ v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.
-I- A A A A, A': A A A, •* * * ~
•t.
-et&r
•<»
^ A
-«#
3
I *ozor!
Slavn. občinstvu se vljudno naznanja, da se odslej naprej
e v restavraciji „pri Lipi“
točijo najfinejša vina iz Zajčeve kleti
in sicer: cviček iz Gadove peči, rdeči sromeljčan, goriški rizling, hrvaško rumeno, blatno-jczersko (Plattensee) ter petletni dolenjski rizling, kakor izborni istrijanski refoškat. — Toči se tudi priznano najboljše
Reininghnuiiiovo marčno pivo.
Topla in mrzla jedila so vedno na razpolago.
Za blagonaklonjenost se najtopleje priporoča Restavracija „pri Lipi‘% I^jubljiinn, Židovska ulica st. f5.
f ttTfTlTT
K 8,000.000.
Rez. fond nad ■ K 800.000.
De. glavnica: ^11^2	Milim	V	Ljllbljaili
{“Stritarjeva ulica štev. 3, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovca, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celja.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
sur 4,2°o
— 92 —
Večer je napočil... in noč se je polagoma spuščala na Pariz.	.
Proti • enajsti uri se je ustavila nosilnica pred liišo Passavant. Dva moža sta vstopila v liišo. Saitano je bil z njima in z največjo skrbnostjo so odnesli Lavro z blazinami vred.
Nosilnica pa je krenila proti Mestu.
Uro pozneje se je Lavra še vedno sanjajoča, nahajala v postelji in sobi. ki je bila veren posnetek do najmanjših detajlov njene sobe in postelje v hiši Passavant.
Ta soba je le bila v stanovanju Saitana, v stanovanju strahot.
Lavra d’ Ambrun je živela... in Roselys ni imela več matere!
XIV.
Odette de Champdivers.
Pač, imela je mater: vojvodinja orleanska je rešila Roselys iz hude bolezni možganske mrzlice, preporodila smrt in v enem mesecu je bila Roselys oteta. Zdravje se ji je vračalo po malem. In v tej dobi je Valentina gorko vzljubila to dete. V nedoločenih potezah si je sestavila njegovo usodo; vse poizvedovanje pa ji ni doprineslo glavnih vzrokov in nagibov k teinu činu: vedela je, da je imel eden Burgundcev roko pri igri — oče ali sin.
Roselys ni mogla dati nobenih podatkov; mrzlica ji je bila uničila ves spomin. Razum pa se je krepko razvijal v popolnoma novem življenju.
Kakor hitro je otrok okreval, je skrbela vojvodinja, da mu preskrbi varno skrivališče.
—	89 —
njeni in malomarno je pomislila: ni še vzbujena, sicer bi bila že pri meni in bi se mi sladkala ...
Privzdignila se je, da bi jo natančno videla, pa v hipu se je zgrudila ; bolesten krik se ji je iztrgal; z roko je pograbila za prsi, kjer jo je žgala skeleča bolečina in začutila je, da je vsa povita... Hkratu se ji je povrnil ves spomin in se razlil, kakor voda. rešena jezov. Sunek z bodalom, strašni prizor, zastrupljena kupa, vsa grozna prikazen se je v hipu ponovila... Zakričala je:
— Roselys, Roselys!...
Vrata so se odprla. Človek je naglo pristopil tik k postelji, naklonil se in zašepetal:
Zaveda se...
— Roselys, Roselys, je klicala Lavra, kakor brezumna.
— Bodite mirni, ne razburjajte se ...
— Moje dete!... O gospod, imejte usmi-’ 1 jen je, kje je moje dete? Oh. njihov zaveznik
ste. Bojim se vašega obraza, vaše oči žgo ... Kdo ste? Kaj delate?
—Tisti sem, je odgovoril človek, ki je dal kraljici strup, ki naj bi vas usmrtil...
Lavra je kriknila, kakor v silobranu:
— Da, da! Na vašem obrazu berem, da ste peklenski pomočnik Izabele!
— Ali vas je moja pijača morebiti zastrupila? ...
— Ne... res je, da ne... Vi mi torej ne želite smrti?
— Grof Nevers vas je podrl s sunkom bodala; dobro je meril, prisegam vam.
Lavra je skrila obraz v dlani.
Hiša Saint-Pol.	__	23
Senzacijonalna prodaja
najnovejše pomladanske konfekcije!
Ravnokar dospela sveža najmodernejša konfekcija /7 1A»	rt n rt t* O i
za dame in sicer lepi dolgi paletoti in kostumi od	iMjJl	C'J
ter modre in barvaste jopice za deklice od K 4'— naprej,
n	n	n	n	n	n	OtrOke	n	n	2	n
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič.
Mestni trg štev, 5.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Sveže!	\«ak petek	Sveže!
jadranske in severomorske ribe.
V ponedeljek, sredo in soboto dunajsko-novomeške klobasice in dunajski kruh. — Vsak ponedeljek praške jetrne in krvave klobase pri tvrdki
T. MENCINGER v Ljubljani,
Sv. Petra cesta.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani ima v zalogi in priporoča sledeče:
/IM Jan Legova knjižnica: Kape: Dane. Cena 1 K. Iu| Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, ilustrovana m knjiga. Cena 1 20 K.		M. Gregorič: Otroški oder, gied. igre za mladino. 1*50 K.	Stupar: 0 prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 1#50 K.	Bruuet: Telovadba. Cena 4 K.	Mešiček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 \iu.
Marolt: Zgodo-vinske uf ne slike. Cena 2 K.	Vizitke	Engelhert Gangi: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3—, broširani K 2 60.	Kuverte s firmo	Kaj izide zopet 9 •	Trgovske račune
i 1 Knjižnica Učiteljskega konvikla: Julčka Mišjakovega J | zbrani spis! I., 11. in III. zvezek. Cena h 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K.			Adamih: Slava Cesarju? Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.		Mirovnikove narodne pesmi. I. in U. zvezek. Cena & 20 vin.
Bretl: Kako si o-mrsA hranimo zobe. iffl ^ei,a	Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.	1 Razni napisi na lepenkah za šole.	Novo! Popravljalna znamenja na tabelah.	Tabela o pravilnem mešanf u umetnih gnojil.	Vse tiskovine za knjižnice.
arsA Uradne tiskovine (|M m županstva.	Vse na j novejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole	t Stereotipi)*	Litografija	Muzikalije	Založba knjig
V ^Učiteljski tiskarni** se tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Učiteljski Tovariš, Slovenski llnstrovani Tednik, Mia dar, Bomace ognjišče, Zvonček, JPopotnik,
Masa llodočnost, Gasilec, Zarja, T«toačni delavec*
90
— In vendar živite! je nadaljeval Saita-no. Jaz sem vas rešil!
— Vi! In zakaj?
— Jaz. Služinčad je vsa pobegnila. Jaz sem vas pobral mrtvo v kapeli, jaz sem poskrbel za žensko, ki vas tu čuva. Vsak dan prihajam k vam, in vsak dan se je bil trd boj med mano in smrtjo. In zmagovalec sem jaz!
— Zakaj? Zakaj? je kričala prestrašena Lavra, ki jo je navdajala zagonetnost tega človeka z enako grozo kakor Izabela in Nevers.
Z neizrekljivim poudarkom zmagoslavja je odgovoril Saitano.
— Ker ste pili, razumete! Ker sem hotel zvedeti, česa je moj strup zmožen, razumete! Ne hotel bi vas dati za vse zaklade, spravljene v louvrskem gradu!
Laura ni razumela. Saitano pa je šepetal:
— Ozdravljenje! Potajenje! Ista je, ko pred sunkom z bodalom!...
Lavra je sklenila roki in prosila:
— Smrti ste me rešili, končajte svoje delo. Dajte mi moči, da vstanem in tečem v Hišo Saint Pol...
— Zahtevati hčer od kraljice?
— Da, da!...
— Cujte me. je dejal Saitano. Kraljica ne ve, kje je vaše dete. In če bi vedela, bi ne bilo mogoče zahtevati je nazaj. Če hočete živetil... živeti za svojo hčer ...
— Da, da, za njo živeti...
— Potem glejte, da Izabela nikdar ne izve, da še živite. Ce bi izvedela, da ste ušli smrti, ste izgubljeni, skrijte se, kamor hočete, ona vas doseže. Zato se varujte!...
—	91 —
— Moja hči, je plakala Lavra.
Ne da bi odgovoril, je zlil Saitano v napol-poln kozarec vode par kapljic brezbarvne tekočine in jo ponudil Lavri rekoč:
— Pijte ... In zaupajte ...
Lavra je pogledala Saitana in vtisi prvega strahu, ki ga je bil povzročil so bili že izginili; kajti prijela je kozarec in počasi izpila...
— In sedaj, je ukazal Saitano, zaspite v miru...
Oči Lavre so se polagoma zapirale. Neznana dobrota ji je napolnila prsi in bolečina je bila izginila. Celo njene misli so se zamaknile. Ni se več bala; smehljaj ji je igral na licu ... Saitano pa je odgovoril:
— Obljubljam vam, da dobite zopet svojo hčer. Kje in kdaj, tega ne morem reči. Ne vem, kaj se je zgodilo z njo. Živi, to je vse, kar morem povedati. Obljubljam vam tudi, da jo bova iskala skupaj.
— Verujem vam, je zatrdila Lavra s tihim glasom.
Takoj na to pa je usnula. Saitano se je sklonil preko nje in jo skrbno opazoval. Ce bi stopil sedaj kdo v sobo in se približal groznemu in neizprosnemu učenjaku, bi mogel slišati, kako je šepetal:
— Spomin, dobroto, zlobo, pogum, misli, materinsko ljubezen, vse te elemente sem hotel imeti v svoji oblasti; le trpeče bitje sem potreboval, ki bi mi služilo za preizkušnje: in sedaj imam vse, imam njo!
Dan je potekal.
Lavra je spala trdno in redno spanje, pre-preženo s srečnimi sni, kajti smehljala se je.
„D A N se prodaja
v Trstu v sledečih tobakarnah:
Železnik, Sv. Ivan,
Trevisan, ulica Fontana, liajc, ulica Geppa,
Lavrenčič', Vojašnični trg,
Pippan, ulica Fabra,
Bevk, trg* Goldoni,
Gramalicopulo, ulica Barriera. Rončclj, ulica S. Marko,
Hankd, ulica del Rivo štev. 22, Bruna, ulica del Rivo štev. 44,
„ ulica St. Martiri,
Bilan, ulica Covana štev. 14, Baunacher, Čampo Marzio, Belinger, ulica Grumulo,
ScMfflplF, državna železnica, Geržina, Rojan,
Može, ulica Miramar,
Magolo, ulica Belvedere,
Hreščak, ulica Belvedere,
Vivoda, Rojan,
Šegulin, ulica Industrie Sekovar, Vojašnični trg, Schmelzer, južni kolodvor, Ivan Treven, Bazovica pri Trstu.