M ZB1
d LjubUani,«petek, dnč J. decembra 1906.
Volja po poŠti:
ia <.elo Isto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13- — Ii e*-trt leta „ „ 6'50 ta en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za tc'o leto naprej K 20' — m pol leta „ „ 101-n četrt leta „ „ 5-— i* fi mesec ,, 170
Za poSilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo ic v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
--dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
list za
Leto XXXIV.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 m---): za enkrat . ... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 0 „ za Ječ ko trikrai . 3 „ V reklamnih noticah stane eriostopna garmondvrsta ž 26 Ii. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — — Vsprejema naročnino, in sera te in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
o
Drobna notica jc prišla v javnost o ustanovitvi Kršč. Soc .Zveze v Mariboru. Vredno pa jc, da na uvodnem mestu opozorimo nanjo. Letošnji občni zbor »Krščansko Soc. Zveze v Ljubljani« ob katoliškem shodu jc sklenil, da sc po posamnih deželah osnujejo samostojne zveze. Dozdai so bila posamna nepolitiška društva neposrednjc v ljubljanski Zvezi; ko sc izvrši imenovani sklep, bodo samo Zveze. Enotnost ostane; delo sc bo pa delilo. Vsaka delitev dela pomenja napredek, tudi v društvenem življenju. Zato iskreno pozdravljamo štajersko Zvezo, želeč ji obilo božjega blagoslova.
Nepolitična društvena organizacija jc za nas velikega pomena. Kjerkoli potrkamo s kakim novim načrtom, z novo idejo, povsod najdemo odprtih src, povsod pa tudi eno pomanjkljivost ■— premalo splošne in socialne izobrazbe. V socialni vedi kaže tudi takozvano izobraženstvo silno uboštvo. Znano ic na primer vsem, kako so kranjski liberalci resno dokazovali, da jc za delavstvo bolje, če privoli, naj sc za deželni zbor ustanovi kurija, ki bi sanlo taki volili vanjo, kateri nimajo drugod vol. pravice. S tem so hoteli dobiti soc. demokrate za svoj načrt in silno so sc čudili, ko niso našli drugod odziva nego v neki, o pisateljevi nevednosti kričeče pričujoči notici v »Naših Zapiskih.« Vsak, kdor Ic količkaj pozna soc. demokraški program, ve, da mu ie bila liberalna ponudba načelno nasprotna. S stališča boja za slojno enakost jc nesprejemljiva. In vendar prvi voditelji liberalne stranke niti tega ne vedo. Ravno tako strahovito nevednost so pokazali liberalci o priliki svoje gonje za kancelparagraf. Koliko neumnosti so na-kvasili proti soc. demokratom in tvezli celo, da sta dr. Adler in dr. Šusteršič v špatioviji, ker so soc. demokratje odklonili dr. Fefljan-čičev predlog. Ti ljudje nc vedo niti tega, kar ve vsak preprosti delavec, da namreč soc. demokracija načelno v svojih programih zameta vsak izjemni zakon, naj se tiče sloia, naroda, stranke ali spola.
Kakšne pojme imajo o zadružništvu naši inteligenti, jc tudi znano; kako okorni so v agrarnih in obrtnih vprašanjih, izpričujejo dan za dnevom. Nič znanja; pusta, trmasta in za resno umsko delo lena nevednost. Od teh ljudi
nc moremo pričakovati posebnega napredka. Preostaja nam poleg malo izjem med inteligenco, samo ljudstvo. In temu namenu ie treba posvetiti najboljše moči, kar jih imamo. Za Štajersko pride (ionska in Trst, pa brez dvoj-be tudi Koroška s svojo zvezo. Za zadnjo deželo jc zlasti v delavski organizaciji potrebna samostojnost. Ze zdaj, ko je parkrat nekaj Kranjcev nastopilo, sc jc jel dvigati nemško-nacionalni petelin; kapitalist, ki se boji strokovnih društev iz popolnoma drugih namenov mu seveda pritrju/je iu oba žc pričenjata kruto preganjati delavce, ki so se nekoliko vzdra-inili.
Štajersko izobraževalno delo lepo uspeva; mladinska organizacija nam jc lahko vzor. A razmere so silno težavne in zato sc nam ni čuditi, da v najenostavnejših rečeh ui edinosti. Za zgled vzemimo samo zadružništvo. Zdaj imamo na Štajerskem štiri smeri. Eni vežejo zadruge z Oradccm, drugi s Celjem, tretji z Ljubljano, četrti pod dr. Kukovcem hočejo spraviti zadruge podse.
Vsaka reč je boljša nego ta razbitost. Treba je torej izobrazbe in gospodarsko-so-cialne vzgoje, potem pride edinost sama po sebi.
V hudih bojih smo z domačimi liberalci. A tudi tu nc smemo pozabiti, da so gotove važne stvari, ki nas morajo najti vse Slovence edine. Našle nas bodo, čc bo odločeval razum, ne pa topo backOvstvo, ki ga je sedai ravno med libcralci šc tako veliko.
Naši nasprotniki nočejo niti videti, kaj šele odobravati naše izobraževalne organizacije. To jc pač samo njim v škodo; ko sc vz-dramijo in se jim — zaspancem — zasmeje čili, zavedni narod v licc, bo spoznanje prepozno. Mi gremo na dnevni red brez njih m preko njih!
C c I j c, 6. dcc.
Razumemo in upoštevamo, da se Vaša stranka in Vaše glasilo lc malokdaj peča z »Zadružno zvezo« v Celju. Ta zveza ima za Kranjsko Ic malo pomena. Za nas Štajerce pa jc seveda njen pomen velik, in zaradi tega moramo tudi bistro opazovati njeno kretanje ter se ž njo baviti tudi v javnosti.
Celjska »Zveza« jc v zadnjem času zapustila svoje nevtralno stališče ter začela pla-
i vati po novem liberalnem toku. Nc omenimo,
da v odboru »Zveze« ui nobenega moža našega mišljenja,, ampak kolikor mogoče pronon-sirani libcralci, ne grajamo tega, čeprav nam to ni vseeno, da jc ravnatelj »Zveze« znani gospod Jošt, kateremu »Narod« vedno iz žepa moli, razven če jc treba vstopiti pri kakem znanem klerikalcu, ampak zakulisni dogodki zadnjih časov nas silijo, da izpregovorimo enkrat resno besedo.
Kakor v posmeh celemu našemu slovenskemu ljudstvu jc celjska »Zveza« imenovala svojim revizorjem, torej svojim posebnim zaupnikom, propalega liberalnega kandidata Benjamina K u u e j a. Vsak politični otrok vč pri nas na Štajerskem, da so razmere med nami Slovenci samimi v zadnjem času skrajno napete, in daje na tem razven naših celjskih mladih gospodov mnogo krivo tudi častiželino postopanje ravnokar imenovanega moža. In kadar bi to najmanj pričakovali, pride naša »Zveza« ter nam vsiljuje Benjamina Kunčja za revizorja posojilnic, pri katerih sodelujejo tudi naši somišljeniki!
Hrugi razlogi, ki nas silijo k nastopu proti celjski »Zvezi«, niso tako očiti, a tem bolj nevarni. Od mnogih strani izvemo, da piše eden izmed revizorjev ccljskc »Zveze« učiteljem po deželi, naj pri prihodnjih občnih zborih vržejo vse klerikalce iz posojilniških odborov ter volijo pripadnike »čiste« stranke. Za kraje pa, kjer še ni posojilnic, naj snujejo take z iz-ključenjem vsake moči, ki je le nekoliko »klerikalna«. In res sc snuje v zadnjem času veliko posojilnic od celjske »Zveze«, ni čudno, popolnoma po predpisanem receptu. Kako se bo godilo na prihodnjih občnih zborih že starih posojilnic, o tem nam menda ni treba dvomiti.
Nadalje nam vzbuja celjska »Zveza« zaradi tega nezaupanje, ker je pri nas v Celju javna tajnost, da je odbor »Zveze« po svoji večini novi stranki naklonjen in da se »Zveza« smatra za gospodarsko organizacijo nove liberalne stranke. O Zvezi slovenskih posojilnic niti nočemo govoriti, kajti o njej bi bila vsaka beseda izgubljena. Kratkovidnost naših ljudi jo ie izročila liberalcem in kmalu bomo doživeli, da bo »Narodni list« izhajal v Zvezni tiskarni, torej v tiskarni posojilnic, katerim načeljujejo naši dekani, župniki, verni župani itd. To jc nasledek one lahkomiselnosti, da so sc pooblastila za občne zbore rajšc izročala vsakemu liberalcu, kakor pa kakemu »mlademu« celjskemu kaplanu.
Celjska »Zveza« nc more več uživati zaupanja katoliško mislečih spodnještajerskih Slovencev. Kakor ima med seboj izključno Ic kranjske »liberalne« zadruge, tako hoče utrditi med nami tudi poltični liberalzcm. Upamo, da bodo naše in koroške posojilnice kmalu spoznale novi tok ter pokazale hrbet celjski »Zvezi«.	Dr. L.
Tedenski pregled
(iregorčičev spomenik. V Oorici se jc sestavil osrednji odbor, ki nabira prispevke za spomenik rajnemu pesniku. Od druge strani sc pa svetnic, da bi bilo bolj v duhu Gregorčičevem. če bi se osigural kapital, ki ne bi bil mrtev, ampak donašal kulturne koristi: »Šolski Dom« v Gorici naj postane »Gregorčičev Dom«, saj se je rajni toliko trudil zanj.
V	Ljubljani pa jc župan Hribar sklical nekaj svojih, ki so osnovali svoj odbor za spomenik; v tem krogu je tudi mož, kateri jc spesnil v »Slovenskem Narodu« posmrtnicoi ki jc najhujša persiflaža na Gregorčičevo krščansko naziranjc.
Gregorčičev večer v prostorih »Kršč. soc. zveze« je vspel nad vse častno. Nagovor petje, deklantovan.ie, - vse lepo.
V	seji ljubljanskega občinskega sveta ie bil govor o nameravani ljudski knjižnici. Društvom. ki so prosila za ustanovitev omenjene knjižnice, se jc dovolil enkratni znesek 2000 K. od I. ian. 1907 nadalje pa 3000 K letne podpore. Ob tej priliki je neizogibni dr. Triller diktiral, kakšna mora biti knjižnica, da bo služila s v o b o d u i m i s 1 i. Poleg tega se je povzpel do naravnost smešne trditve: »Gregorčič je bil naš!« ter jc predlagal, naj se imenuje bodoča čitalnica »Simon Gregorčičeva knjižnica.« Ako se bo ustanovila knjižnica po Trillerjeveni načrtu, pa z Gregorčičevem častnim naslovom, bo to profanacija pesnika-duhovnika s krščanskim naziranjem. Rajni pesnik bi oporekal in ugovarjal, kakor je ugovarjal A. Gabrščeku, ko mu jc ta nudil roko:
G. Gabršček, vam ui več roke,« in kakor je ugovarjal arhivarju Aškercu, ki ga jc v Gorici obiskal ter ga ob slovesu prašal. če mu je prav, da ga še obišče. Odgovoril mu jc nepozabni Gregorčič: Boljše je, če me ne obiščete več; v i ste predaleč zašli! —. Dr. Trillcrjcv izrek: »Gregorčič ie naš!« je podrl sam Aškerc, ki jc 5. t. m. zapisal tole: »Gregorčič se v svojih pesnitvah nikoli ni oddaljeval niti za las od katoliških dogem, zato si nisva mogla biti enakih nazorov.«
Smisla nima ljubljanski občinski svet za najaktualnejša vzgojna sredstva. Učitelj Giirt-ner je ponudil svojo brošuro »Kaj mora mladina vedeti o alkoholu,« da bi se nakupila in podarila mladini; toda ponudba je bila odklonjena.
Tisoč mož je bilo v nedeljo na delavskem shodu v Mirnu pri Gorici. Nasprotniki delavstva pod vodstvom liberalnega Gabrščeka so začasa obstopili govorniški oder, a ker je bilo ljudstva preveč, sc jc shod vršil na dvorišču ter so prezgodnji liberalni kričači ostali v ozadju, pa tudi pogoreli so pri volitvi predsedstva. Prvi govornik g. M. Moškerc je razpravlja! o zavarovanju delavcev in vzpodbujal navzoče za strokovno organizacijo; vmes so se producirali liberalni nepoklicanci s svojo
umi
Ivan Cankar: Za naredos blagor.
(K premijeri na slovenskem odru 13. t. ni.)
Cankarjevo satiro, igro v štirih dejanjih, »Za narodov blagor« vprizore na našem odru 13. t. m. in za 15. so napovedali reprizo. Ko-terijski oziri, ki segajo pri nas celo v umetnost, so srečno premagani in tako bo mogoče v našem gledališču oživeti — za narodov blagor — duhovite Cankarjeve karikature, ki so tudi tehniško-sceniško spretno zbrane in osredotočene okolu nerodnega in dobrodušnega Aleksija plemenitega Gornika, nedolžno žrtev »narodovega blagra« in podobnih fraz.
Sujet ni zapleten, tendenčna misel določuje vsako dejanje in vsak prizor, razvitek nc iznenaduje in jc psihološko naslanjajoč sc na dejanisko glavno osebo žurnalista Ščuke, naravno izveden. Deželni poslanec dr. Anton Grozd in državni poslanec dr. Pavel Gruden, sc borita med seboj za prvenstvo v »narodov blagor«, v resnici pa za svoje umazane osebne interese. Obadva sta precej nerodna intri-ganta, vsak izmed njiju dobro pozna finte in slabosti nasprotnikove, njun makijavelizem je sirov in olepšan zgolj s frazo o koristi narodovi. Aleksija pl. Gornika, ki je bogat in pri-
praven za protektorja, bi obadva rada pridobila zase, eden mu zato ponuja hčer, drugi, Gruden, bi sc celo sprijaznil z mislijo, prodati mu lastno ženo, da Ic po Gornikovih ramenih spleza na visoko, ugledno mesto, da tako izpodkoplje vpliv Grozdov. Vsled teh osebnih mahinacij in sebičnih namenov voditeljev je narod, nezaveden in zapeljan, razdeljen v dva tabora. Med obedvema pa koleba cinični časnikar Ščuka, ki do dna pozna umazani boj prvakov in njegove motive ter naposled obema prekriža račune. Iz blata se jc vzdignil Ščuka in jim v usodnem trenotku razbil ma-lika, odkril siromašnemu, razcapanemu narodu, ki so ga slepili z ideali, podlost Grozde,vo in Grudnovo ter šel z maso pod njihova okna. Razbili so jim šipe iti proglasili upor preslepljenih in prevaranih.
Zurnalist Ščuka je središče in težišče Cankarjev farse. Njegov cinizem spominja iz-početka na časnikarja Petra Mortensgarda, mojstrsko izvedenega žurnalista v Ibsenovem »Rosmcrholniu«. (II. dejanje.) Kakor Mor-tensgard, tako tudi Ščuka nima nobenih iluzij, prepričan je o svoji podlosti tako dobro kakor o podlosti tistih, ki jim hlapčuje. Ateist Mor-tensgard, ki ne želi, da hi pastor Rosmers-holm, ki jc šel med svobodomiselce, to objavil v listih, vtemeljujc svoje naziranjc tako-le: »Svobodomiselcev imamo žc čisto zadosti,
gospod pastor. Skoro bi rekel, imamo že preveč tc vrste ljudi. Kar stranka potrebuje, to so krščanski elementi, nekaj, kar morajo vsi spoštovati ... In sedaj grem v tiskarno ter objavim novico . . . nič več kot toliko, kar je treba vedeti za dobro ljudstvo.« To dobro Ijrdstvo, to jc mili zarod Ščukov. Ta realist sem sebi nc veruje in svoje neznačajnosti ne opravičuje. Cim bolj naivna je »vscslovanska« Mrmoljevka, čim boli borniran profesor Krein-žar, tim bolj ironičen je Ščuka. Profesor Kreitižar je hladen deklamator, podel in prazen filister, v Ščuki pa šc ni zamorjena globlja njegova narava, ki se izkuša izkopati iz zla ter se povzdigniti nad nivo Grozdov in Grudnov. Mrmolja in pisatelja Siratko, ki je »literarno ozadje« te družbe, Ščuka zaničuje, druge sovraži. Mrmoljeve rodoljubne dckla-macijc ubije s kratko, zlobno opombico: »Koliko časa pa ste se učili?«, najbolj sc šc odkrije Grudnovki, ki jo je preje ljubil, a se mu sedaj gabi njena kurtizanska narava. »Resnico je treba spoštovati v teoriji, za prakso nima nobene vrednosti. Prvo jc, da človek živi; če živi s pomočjo laži ali resnice, ic naposled vseeno. Sredstvo ie sredstvo« . . . Da. nekoč je bil idealen, kakor tisti idealni revolucionar Golob, katerega je Grozd uničil. Grudnovka bi rada od Ščuke p sina Golobova, ki Grozda kompromitujejo, toda Ščuka ie šc toliko pošten
da iili intrigantki ne izroči. Gnidnovka pozna rano v Ščukovi duši. »Vi ste nezadovoljni.« In ta navidez tako propali poznavalce ljudi se pred njo razgali. »Kdor bi gledal to življenje od daleč, bi se mu smejal; kdor ga mora živeti in je pošten, jc najboljše, da se obesi . . . Ničesar si nc sme človek želeti, ničesar želeti! ... Ali jaz bi rad gledal ljudi, ki bi govorili brez strahu iu brez ozirov iu brez sebičnosti, ki bi pljunili pod mizo, predno bi izgovorili eno tistih fraz, od katerih zdaj živimo« ... S tem ic njegov poznejši preobrat utemeljen. Kar ga še z neko čudno, tajno silo veže na to nizkotnost, je Grozd.
Deželni poslanec Grozd jc svoje vrste grešnik. Brutalen in robat, neke vrste kralj na Betajnovi. Njegov nasprotnik Gruden ie ženska natora, slaboten gad, kateremu vari strup njegova žena, podla, brezobzirna koketa, ki možu sestavlja interpelacije. V Grozdu je več sile, dasi je ta lopov nekoliko sentimentalen. Boji se strahov in sanj, v katerih sc mu prikazuje Ščuka. Periidnost Grozdova je sirova, v njem leži pleboiec. Kadar jc svojih uspehov m zmage gotov, postane hladen in rezerviran. Iu šc tedaj, ko sc vse okoli njega podira, se slepi s svojo mogočnostjo. »Ničesar nisem izgubil, niti trohice svojih moči.« Svojo hčer bi brezvestno rad prodal Gorniku: »Obleče naj se dobro: vrat odkrit in golt roke! Opredc naj
sirovostjo in kričanjem. Govornik se jim je ob sklepu zahvalil, ker so na tem shodu očividno dokazali, koliko jim je mar za delavske koristi. K besedi se je oglasil A. Gabršček, lastnik one »Soče«, ki je tako »ljubezniva« napram delavskim slojem; zato možu zborovalci niso pustili do besede. Nastopil jc Iv. N. Gostinčar ter pojasnjeval volivno reformo. Ker sc je med tem zmračilo iu je bil shod zaključen, ie nadaljeval govor pri zaupnem sestanku v dvorani, kjer so še razni govorniki razkrin-kavali delavske sovražnike ter priporočali krepko organizacijo.
Nemška kultura v Afriki. Poslanec Bebel in poslanec katoliškega centra Rohren sta v nemškem državnem zboru odkrila veliko ne-čttvenih nemških grozodejstev v afriških kolonijah. Cel svet je sedaj poučen n. pr. o one-čaščanju, o nečloveških kaznih, ki z njimi vz-gojujejo nemški kulturonosci bedne zamorce. Rohr en je navedel kot dokaz tudi konkretne slučaje, kakor zlodejstvo okrajnega predstojnika Schmidta, ki je imel pri sebi pet mladoletnih zamork v slabe namene. — V zbornici je vladalo veliko razburjenje. Ravnatelj kolonij je slabo in smešno branil stališče vlade.
Mariborski Slovenci so zopet ta teden brzojavnim potom potrkali na vrata občinskega sveta v Ljubljani, naj ščiti slov. enakopravnosti in naj nc prezira klica obmejnih Slovencev, ki so jim v Mariboru še vedno prepovedani najnavadnejši slovenski napisi. Občinski svet je tudi to brzojavko vrgel v koš in se ni nič nanjo oziral.
Delegacija. V proračunskem odseku avstrijske delegacije -1. t. m. je vnanji minister Aerenthal razložil svoj program in popisal avstrijske razmere do tujih držav kot ugodne. Povdarjal je prijateljstvo, ki vlada med Avstrijo in Italijo, kar mu je pa ovrgel poslanec Tollinger, ki jc dokazoval, da je ta ljubezen Ic oficielna, dejanske razmere pa so drugačne. Isto je trdil tudi Sylvester, ki je kazal, kako preži Italija na Albanijo in Makedonijo; priporočal ie odločno politiko ob Adriji. Poveljnik mornarice, grof Montecuccoli, jc poročal o gradbi novih bojnih ladij: z ozirom na italijansko mornarico se mora naše ladjevje zdat-no pomnožiti. Dr. Susteršič je pritrjeval ter dejal, da je težišče naše vnanje politike jadranska politika; računiti ie treba z vojsko z Italijani. Šibenik nai se utrdi in zveže z železnico.. Odsek ie sprejel mornariški proračun.
Pomenljiv dan za avstrijske narode je bila sobota, dne I. decembra, ko je bila sprejeta voli v na r c f o r 111 a in sicer po vrsti v II. in III. branju s 19-1. proti 63. glasovom. S tem je storjen prvi korak do ljudskih pravic. Končana jc dolga bitka, ki ima biti mejnik boljši dobi. osobito slovanskih narodov. Število slovenskih poslancev sc pomnoži od 15 na 24. Ozir koroških iu štajerskih Slovencev je »Slovanska zveza« še enkrat poskusila srečo; poslala je deputacijo k ministrskemu predsedniku, ki pa ni imela uspeha, ker bi se drugače razbila vsa reforma. V plenarni seji je poslanec Ploj ponavljal slovenske zahteve, podpiral ga jc dr. Vovšek, a zbornica ie vse odklonila.
Ker je volilna reforma sprejeta in vsi listi soglasno poročajo o veselju, ki jc povsod zavladalo. je umljivo, da bo tudi ljubi »Slovenski Narod« izpremenil dozdaino barvo. .Iel je že prijemati druge strunice; - — priznava, da smo Slovenci dosti dobro opravili. Do prihodnjih volitev se bo ta list žc še v toliko preslikal: »Mi smo največji prijatelji volilne reforme, - nasprotovali so ji klerikalci.«
Gosposke zbornice komisija za volivno reformo ima sejo 10. t. m.
Vlada bo 17. decembra predložila poslanski zbornici načrt o 17. novih lokalnih železnicah.
Raznoterosti. Kršč. soc. gibanje se lepo razvija tudi na Poljskem. V delavski krščanski socialni organizaciji jc že nad 20.000 delavcev, ki vsi prejemajo delavski list »Robotnik.« — V Peterburgu je 45.000 brezposelnih ljudi, ker
ga, omreži in ovije.« Kaj njemu narod! »Poiščite tisti stari program ter ga pogrejte.« V programih pravi je nekaj slovesnega in slovesnost deluje na ljudi.« Fraze za narod govori v nedeljo in pred občinskimi svetniki, kjer pa sc čuti varnega, ne skriva svojih namenov. Dr. Gruden jc slabotnejši, prazen in domišljav. In vendar se Grozda včasih loteva malodušnost, kes kralja v Hamletu, ki svoje propalosti ne more premagati. Ščuka pa se je skesal, morda z istim pesimizmom v srcu kot nekdaj, toda dvignil se ic vendarle.
Cankar sc tu ni prenagnil. Preobrat Ščuke se v kali razvija že v prvem dejanju in razodeva svojo moč žc v drugem v pogovoru z Grudn v » v tretjem je določen in dovršen. Nerodnemu, dobrodušnemu Gorniku pokaže Ščuka prvo etapo v tem dušnem boju. »Ti ljudje, ki jih vidite tod okoli, niso najhujši. Delajo zase, skrbijo zase, fraze so jim samo potrebno orožje, in zdi se jim celo, da je to orodje pošteno«. Tisti mistični narod, ki ga nihče ne pozna, leži na tleh že od zdavnaj, in na bolnem telesu glojejo črni hrošči... To boste gledali! Kadar se vzbudi v hlapcih gospod, v sužnjih kralj!« Kar je v Ščuki mogočnega, je privrelo na dan. Toda, ni samo njegov narod suženj, tudi Ščuka je suženj Grozdov, ki je Ščuko priklenil nase s svojo gosposko nemoralo, ki jc velika v svoji brezobzirnosti. Svetožalni cinik, žurnalist Ščuka, sc jc ti zlobni velikosti poklonil in je zavezal
je na Volgi plovljenje ustavljeno. — Na Kitajskem je, kakor poroča slovenski misijonar o. Vesclko, v mnogih okrajih poletna suša pokončala vso setev ter preti huda lakota; na srednjem Kitajskem strada že 10 milijonov ljudi. Pojavljajo se čete roparjev, ki jim niti vladni vojaki niso kos. — Cerkva na Francoskem baje ne bodo zaprli, ampak preidejo v last občin. Duhovniki bodo smeli izvrševati bogoslužje po nekem zakonu iz leta 1881. — K o p n i š k i stotnik, čevljar Voigt, je bil pred berolinskim sodiščem obsojen na 4 leta ječe. Svet se zelo zanima zanj. Neka dama je celo izjavila Voigtovetnu zagovorniku, da določi »stotniku« primerno rento za celo življenje. — Za ravnatelja novomeške gimnazije je imenovan prof. B r e ž n i k. V zadevi po-d r ž a v 1 j e n j a idrijske r e a 1 k e je posredoval dr. Susteršič, ter je upanje, da sc to zgodi že prihodnjo jesen. Proti draginji mesa je demonstriralo na Dunaju 20.000 delavcev. - Posestnik Rak iz Nove gore pri Krškem jc umoril svojega očeta in sestro, samega sebe pa jc ustrelil; vzrok, ker je oče vinograd prepustil hčeri. — Miklavžev večer »Krščanske ženske zveze« je privabil toliko občinstva in nežnega drobiža, da je bila velika dvorana hotela »Union« prenapolnjena. Spored se je izvršil v splošno zadovoljnost. — Za ojačenje italijanskega obrežja jc v mornariškem proračunu določenih skupno 100 milijonov lir; za jakinsko pristanišče je odločenih tri in pol, za barijsko 2,600.000, za beneško 15 milijonov lir. — Kot neko povračilo za volilno reformo bodo magnati zahtevali »numerus clausus«, določeno število glav v gosposki zbornici.
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja 9. decembra: Valerija, Siri i. Peter For.; ponedeljek 10.: Loretanska M. B., Evlalija, Melhijad; torek 11.: Damaz; sreda 12.: Epimah, Agnel, Maksencij, Sinezij; četrtek 13.: Lucija, Otilija; petek 14.: Spiridijon, Nikazij; sobota 15.: Kristina, Jernej, škof.
Pisma iz Črne gore.
(Izvirno poročilo »Slovencu« iz Cctinja.)
Vse, kar pride naglo in nepričakovano, ima, četudi jc dobro, svoje senčne strani hi posledice. Ravnotako je s črnogorsko ustavo, katere si narod ni ne izvojeval, niti resno po njej hrepenel, ampak jo je ustvarila dobra volja kneza Nikole, ki ni hotel zaostati za drugimi ustavnimi vladarji in je s tem izkušal iz-biti črnogorski »omladini« iz rok orožje; ki jc z njim označevala kneza za »despota«. — Razmere v Rusiji so zelo vplivale na kneza, da je Črni gori dal zelo liberalno ustavo in sc odrekel svojih skoro neomejenih pravic. Vladar »po milosti Božijoj« je postal tudi »po volji narodnoj«. dobro vedoč, da bi sc znalo njegovemu nasledniku pripetiti, kar se ni njemu, priljubljenemu junaku, da bi namreč v Cruti-gori znalo priti do konflikta med vladarjem in narodom, kar med 461ctnim vladanjem kneza Nikole šc ni bilo. Z ustavo vred ie knez poveril sestavo ministrskega kabineta dr. Mi-it.škoviču, ki je sprejel v svoj kabinet najbolj nadarjene izmed črnogorske »omladine«. Ta vlada jc računala na podporo narodovo in je jela misliti na nove reforme.
Toda prevarala se jc. Stari samodržci, vojvode in plemiči, ki so si vse, kar imajo, izvojevali na bojnem polju, niso mogli mirno prenesti, kako jih je potisnila v kot »nova omladina«. Iu čudno vojvode so postali ljuti sovražniki nove vlade, ne pa nove ustave. Nasprotno, postali so šc večji demokratje, kot najradikalnejši izmed mladih. Napadali so vlado, češ, ni je izvolila narodno skupščina. Vladi pa so na drugi strani nasprotovali mladi demokratski elementi, ki so se izšolali v Srbiji. V narodno skupščino so bili z ogromno večino izvoljeni sami osebni nasprotniki novih ministrov in zato tudi vlade. Treba vedeti, da se v Crnigori še do danes niso sc-
nekoč Grozdu jermena na črevljih. Toda tudi ta ponižnost m bila odkritosrčna. Ona vzbudi v Ščuki pravega človeka. Seveda ne brez skeptiške primesi: »Očital vam nc boni ničesar, oj vi ljudje častivredni. Kdo ve, kaj je greh, kaj je čednost?! . . . Milo mi jc pri srcu, ko vas gledani pred sabo, tako smešne in majhne, polne skrbi za vseobče blagostanje . . . Opravite hitro in sezite v roko svojim sovražnikom. Vašo polno mizo bodo zasedli tisti pozabljeni hlapci, tisti zavrženci in razcapanci. Raztrgajte svoje proklamacije, otresite se skrbi za narod in njegov blagor! Zakaj »naroda« ni več! In ni več hlapcev!«... In tako jc Judež odšel v noč, a ne, da sc obesi, temveč re-voltira zavržene, premotenc hlapce. V bezni-cah jim bere drzne proklamacije. »Doktor Grozd in doktor Gruden sta poštena človeka. Zakaj bi nc sk'hcla zase, kakor skrbimo zase mi drugi? Ti. dragi moj, trguješ s suknjami, doktor Grozd trguie z narodovimi ideali!« Ta narod odgovarja s kamni. Prvakom pobije šipe, Ščuka pa jih vodi in oznanja zmago.
»Ostavite mc! . . . Kdo jc razbil tc šipe?« to je finalega propalega osamljenega Grozda. Vsa moč mu jc pošla in čc sc keflaj povzdigne v prejšnjo slavo, bo to le životarjenje. Morda ga drži pokonci samo še kompromis, ki ga ie spričo Ščukove pocestne rcvolte sklenil z Grudnom, ki se je že zdavna uklonil in išče pri svojemu sovražniku Grozdu pomoči. Nevklonjena v svoji nizkotni zlobi je Ic Grud-
stavile politiške stranke in sc tudi še ne bodo tako hitro. V Crnigori se imajo najstarejši konservativci za večje »slobodnjake«, kot vsa republičanska omladina. Komur bi rekli, da ni demokrat, bil bi tako kruto razžaljen, kakor da mu rečeš, da ui junak. Srednje stranke ni, ki bi s kontrolo omogočila pravilno funcijoni-tanje parlamentarnega režima.
Skupščina je že v prvi seji napovedala vladi boj, nakar ie ministrstvo podalo sledeče utemelieno ostavko:
»Ker so okolnosti dovedle do deželne uprave vlado, kateri imam čast predsedovati, edino s poverjenjem Vaše kraljeve visokosti, ic večina skupščine žc izpočetka strcinila za tem, da tako vlado strmoglavi. Skupščina je stremljenje večine odobrila ter nepravilno napravila sporno vprašanje glede na min. posla-niške mandate. Načrti obeh skupščinih adres izražajo vladi nezaupanje, posebno načrt odborove večine. Oni obsodijo vlado, ne da bi jc poslušali. Pri včerajšnji razpravi adresne-ga načrta so nekateri poslanci brezobzirno in neparlamentarno napadali in izzivali vlado. V takih okolnostih obžaluje vlada, da ji narodno predsedstvo krati priliko, da vlada položi sama o svojem delovanju račune. Vsled tega prosi vlada Vašo visokost, da blagovoli uvaževati ostavko.«
Knez je ostavko sprejel, prepustil pa je skupščini, da si izbere ministre. Novemu kabinetu predseduje Ivanovič, prej podpredsednik skupščine. Skupščini se je ta nova vlada predstavila z običajnim govorom, detailirane-ga programa še ni izdelala. Kabinet jc le povdarjal, da hoče voditi politiko v tradicijonal-nem duhu. Razsodni politiki pa že danes novi vladi prorokujejo strašno kratko življenje, »i: *
Stara kneginja Milena jc že tri tedne težko bolna. Italijanski kralj Viktor Emauel ji jc poslal odličnega zdravnika iz Italije. Kralj Viktor Emanuel, kraljica Helena in srbski dvor so se že opetovano brzojavno informirali o stanju kneginje, kateri pa gre že na bolje. Narod jc bil prve dni zelo vznemirjen, kajti vsi jo spoštujejo kot svojo »majko«.
Pisma iz Ukrajine.
(Priobčuje L. L.)
V rokah imam obširno iu zanimivo korespondenco. Neki plemenitaš in posestnik iz Ukrajine, kijevske gubernijc, poroča svoji sestri, kaj sc godi pri njem doma iti v soseščini, jako živahno in podrobno. Pisatelju ni prišlo nikdar, ko je pisal, na misel, da bi njegova korespondenca mogla priti v javnost. Hotel je ž njo samo zabavati sebe in informovati sestro. Pisma so tako značilna za razmere ruskega kmeta in plemenitaša, da bo morda tudi Slovence zanimalo jih čitati. Podajal jih bodem torej v doslednem prevodu, kakor mi slučajno prideio pod roko.
I.
Zdaj ti moram pa še pisati, kako so praznovali god v Zavadovcah. Na vigilijo svete Zofije se jc začelo zvečer ropotanje na vrata. Gospod Erazem Rutikovski jc v začetku miril te gospode, katerim se jc šlo zato, da bi tudi grajščinski služabniki pustili službo. Na vsa prepričevanja je bil samo eden odgovor: »Pojdite ven vsi služabniki, če ne vam glave pobijemo!« Smatralo sc je, da jc bolje, čc sc nc pričakuje tega konca. Zjutraj je prišel v službo samo še kuhar. Vas, ko .ie to zvedela, je udrla v kuhinjo. Kuhar je ravno sekal kotlete. Najbolj so se luidovale babe. Kuhar menda ni nič odgovarjal, gospodičnaAdela trdi, da je tempo sekanja postajal vedno bolj hiter, včasih se je za trenotek pretrgal, — takrat je kuhar potisnil nož proti tem, ki so se mu preveč približali. Domače gospe in gospodične so sc same pripravile, da skuhajo obed za godova-nje, kajti pričakovali so gostov. Gosti so res
novka.'Nekak demon tega smešnega špispur-garstva. Značaj, čisto verjeten v širokih, glavnih potezah, nekoliko pretiran, slikan pa z vso rafinirano umetnostjo Cankarjevo. Virtuozna intrigantka. vzlic svoji pohotnosti hladna in preačunajoča. Umsko visoko nadkriljuje svojega moža, ki se ie boji in od nje ponižno sprejema svojo ordre dc bataillc.
Ona vodi boj proti Grozdu in najema Ščuko, ki sc pa zgrozi pred brezvestnostjo in podlostjo te žene. Vsled tega sc tudi razbije ves njen načrt, ker Ščuka noče paktirati s to višjo kurtizano. Njena etika je vsa izražena v navodilu, ki ga daje svojemu Grudnu: »Potolaži se: kdor zabavlja, jc zmirom čist ... Ali govori hladno, ostro, prepričevalno — kot užaljen poštenjak.« Njen realizem je doslednejši kot Ščuke. »Zato je nespameten, kdor ui zadovoljen s stvarmi, kakoršne so.« Ona ni temperament za notranje dušeovne krize in katastrofe, zadušila se bo v svoii umazanosti in bo zadovoljna. Kar ni zanjo, kar jc pošteno in brez ovinkov, to je zanjo Ic »interesantno«, kvečjem revolucionarno«. Zanjo je najbolj značilen in v umetniškem oziru Cankarjev najboljši II. prizor v drugem dejanju, kjer Grud-novka Gornika ovija in ovije v svoie mreže. Igra sc z njegovo nerodno sentimentalnostjo, vzbudi z dovršeno hinavščino v sebi topla in mehka čustva, da ga privije k sebi.
»Človeka duši to tesno obzorje, ta malenkostna družba . . . Strašne so te razmere, ka-
prišli iu sicer ravno pred obedom, ko je bilo treba krave mlesti, krmiti itd.
Kot se je pokazalo, molze krave najbolje gospod Marjan Abramovič iz Sofipola (ože-njen z Mazavakovno). Njegova žena — slabo. Gospodična Jožefa Hajecka bolje, — toda pozna se, da nima ročnosti. Gospa Rulikovska iu hčere srednje. Gospodična Fani z Ziunjo in Manjo so večinoma pripuščale teleta in, ko jc bilo treba zagnati krave na pašo, pasla jih jc, kot rojena Svicarka, s posebno umetnostjo. Pomagale so ji tudi njene varovanke, seveda potem, ko so popred nakrmile svinje. Manja trdi, da jim je znosila v teh dnevih 12 in pol vedra pomij.— Ostanek dneva se je porabil za razna temu dnevu podobna kmečka opravila. Zvečer se je igra lawn-tennis, katerega so nadaljevali še pozneje pri bengalični razsvetljavi, katero je priredil grof Miaczynšny, ki je na ta način odpočival po trudapolnem dnevu, katerega je preživel pri hlevskih opravkih, kidanju gnoja itd. Ceii dan se je plazilo za ploti »mlajše bratstvo«, kadilo cigarctc in pohajkovalo v celili gručah. — Mir in zadovoljnost. s katero gospoda vse opravlja, je gotovo tudi na nje vplivalo opominjajoče? »Na-praciuvaly sja pany, ta teper sobi hulaju« (gospoda je delala, sedaj sc pa zabava!) — Gospodične trde, da jim nikdar ni bilo tako veselo.
Vse se je končalo s tem, da so prišli vojaki in pobrali hujskače. Tu je med tem vse popolnoma potihnilo. Toda Ksavcrij je nagovoril Marijno, da bi vzela potni list in tudi sam pravi, da odpotuje. Jaz sem pa načeloma nasprotnega mnenja, zlasti zdaj moramo sedeti, saj nismo tu nobeni »turisti«, a ljudi nič tako nc razburja, kakor panika. Toda, čc bi za re-konvalescentke ne bilo bolje, da bi se »en pension« preselile k Hurku ali kam drugam, to je drugo vprašanje. Vse te idealne »romance« so jako lepa reč, toda pred vsem sc je potreba vrniti k silam, čc se hoče res kaj delati, da bi bilo res delo, a nc samo »sanic« dela.
Naši gospodje s pristav so šli v Kijev na Pavlikovskega. De la Cour trdi, da so umetniki stali na višini svoje naloge. Vsled kritičnih časov je pripeljal Peter hlapcem dve flintc in pištolo, za vajo. Flintc so po 35 kopejk, a pištola po rublju. Orožje prve vrste elastično.
Prišlo je pismo iz Ncle. Prišli so k Tad. z zahtevo, naj plača po 75 kopejk. Ta jem je predložil, naj gredo spat. Drugi dan so delali za 35 kopejk.
Gospodarstvo-
g Tržne vesti. V pretečenem tednu smo opazili, da so se splošno cene znžalc in je tudi tendenca oslabela, vendar znaša sprememba le nekaj vinarjev. Tudi ua svetovnem tržišču jc tendenca odnehala. Ponudbe zadoščajo, ter so se celo pomnožile in iz tega popolnoma pravilno sklepajo, da ima prva roka še velike množine blaga. Zahteva je pa ostala v rezervi iu nam tedaj kaže trg zaspano obličje.
Akoravno sc je na nekaterih ogrskih progah prometni položaj izboljšal, vendar so železnice v obče jako zamašene z blagom, ter jc to po celi mesec med potjo. Reklamacije in urgence so brezuspešne in tako so nekateri provinčni mlini bili primorani obrat znatno znižati, ker jim primanjkuje sirovin. Ker se transportne zapreke smatrajo kot »višja moč« (force niajeurc), so tedaj reklamacije in odškodninske zahteve zastonj, tembolj, ker se mora stranka tem odpovedati z opazko na voznem listu, da sc z »naklado po možnosti strinja.«
V splošnem šc trate nespremenjeno pomanjkanje transportnih sredstev in se tedaj blago jako počasi premiče. Dež in sneg pa bo še poslabšal položai.
P š e n i c a je v ceni za nekaj vinarjev padla in tudi tendenca jc oslabela, ali to ne igra v efektivni kupčiji posebne vloge. Ponudbe so bile zmerne, istotako zahteve, ker so mlini po-
dar je v prsih hrepeneče srce, svobodna duša« . . . Kakšno je to življenje! . . . Ah, glejte, jaz bi si želea človeka, ki bi me razumel, človeka, ki bi ne nosil na sebi tistih ostudnih okov, ki bi govoril in živel brez strahu, brez ozirov . . .« In ko s tem še ne zmore Gornika, ga naravnost izzivlja. Ne prikriva mu, da je njena mehkoba zgolj »jako ra-finirana komedija«, naravnost apelira na njegove najnižje nagone. »Vse te besede — morda so bile vse tc besede izgovorjene samo da bi sc vi sklonili. Vi nerodnež . . .«
V tej ženski ni preobratov, ni stopenj več, da bi padla, ker jc že doccla propala. In zato i ni težka pot do sovražnika Grozda, ko čuti, da Ščuka njej in njenim nasprotnikom izpod-kopuje tla. Njo nič nc iznenadi in ne potare; še spričo ljudskega upora upa, da ji ne uide dobiček. S kakšno inpertinenco pravi Grozdu (IV. dejanje, 21. prizor): »Do vas mi res ni veliko; vsak skrbi zase . . . Naša reč je vzajemna . . . Ce se prične boj na življenje iu smrt, bodo prihajale na dan te nedelikatne stvari . . . Zdaj jc čas, da se stvar zakrije in pozabi . . . Ali mislite, da ni skrajni čas?« To so njene zadnje besede v tci komediji.
Tipičen kakor vsi jc tudi profesor Krem-žar, naslikan v markantnih konturah, precej posnet po življenju, drugače karikiran, kakor je to za	,.rno Borniranec, »ki bi rad
sleparil n;	ko«, prazen in vedno ogor-
čen Solni	i in omejen deklamator, ki
fl. priloga 281« itev. „Slovenca" dnč 7« decembra 1906.
Srce ti je pač malone zastajalo radosti, ko je ob sladkih zvokih te pesni ali ob ljubko žuborečem potoku nje zveneče besede nanj legal čudoviti čar svete poezije. In skozi nežno kopreno te svete poezije si zrlo in poslušalo »kar gledalo ni oko, uho ni čulo posvetno«: duša Ti je tiste trenutke plavala v pre-lestnem kraljestvu umetnosti. In to je bilo kraljestvo slovenske umetnosti. Tvojemu srcu jc takrat govoril velik umetniški genij, ki ga je milostno nebo naklonilo slovenskemu narodu. Ta genij pa jc bil — Simon Gregorčič.
Danes Gregorčiča ni več med nami. Nedavno tega se je iz solnčne Gorice po širni Sloveniji raznesla srca pretresujoča vest. da je »soški slavec« utihnil za vselej, daje umrl Simon Gregorčič.
»Ne, ni umrl! Še duh njegov živi med nami, na delo nas budi in drami.
Umrl on ni, v nesmrtnih delih on živi!« A ob enem ž njim v teh nesmrtnih delih živi in bo od roda do roda živela njegova in naša mati, ki io je njen veliki sin ljubil »iz srca globin«, ki je bil njen ponos in ki jo jc proslavil pred svetom — mati Slovenija. — Slovenci! Kdor slavnih prednikov n c č a s t i, - n j i h naslednik biti vreden ni!
Pokažimo, da znamo ceniti svoje vele-može, da sc zavedamo, kak biser je s poglavjem »Simon G r e g o r č i č« vdelan v oni okvir, ki se imenuje slovenska literatura! Postavimo velikemu pesniku ne le v svojem srcu, marveč tudi na zunaj, vsemu svetu viden spomenik !
A ves narod naj bi postavil ta spomenik, kakor i e ta najzvestej-š i si n m a te r c Slo v e 11 j c ljubil ves narod!
V to svrho se je v Gorici osnoval »Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik« ter si postavil nalogo, poskrbeti, da se pesniku Simonu G r e g o r č i-č u v rojstno hišo na Vršnem vzida spominska plošča in na gomili tam »v planinskem raju« pri Sv. Lovrencu postavi dostojen nagrobnik. Ce le mogoče — i 11 to bi bilo v smislu velikega pokoj-ni k a — pa bi se Gregorčiču naj postavil še živ spomenik, čegar piedestal bi bila š 0-I a. Obliko kipa na tem piedestalu (ustanove, G r e g o r č ič c v dom...) pa bi naj dogovorno določil celokupni slovenski narod potem osrednjega odbora in lokalnih pododborov. Rodoljubi!
Da čim preje dosežemo, kar nam veleva sveta dolžnost, se obračamo do Vas, kar Vas je brez razlike stanu in mišljenja, z iskreno prošnjo za požrtvovalno sodelovanje Gregorčičevemu spomeniku v prid. Prirejajte zlasti v ta namen Gregorčičeve slavnosti in veselice in seznanjajte na njih množice z velikim pesnikom! S tem storite dvakrat rodoliubno delo.
A vsem nam spričo velike odolžitve napram pesnikovemu geniju bodi geslo: »Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!«
Ivan Berbuč, prof. v. p. in dež. odbornik.
predsednik. Matija Rutar, deželnosodni svetovalec,
podpredsednik. Josip Ivančič, prof. v p., blagajnik.
Dr. Ivo Šorli. notarski kandidat,
Dr. Karol Ozvaid, prof.,
Franc SIvec, vadnični učitelj, tajniki.
Ivan Kokošar, mestni župnik, Franc Vodoplvee, ces. svetnik, Andrej Ipavec, gimn. učitelj, Niko Ornersa, gimn. učitelj,
odborniki.
V G o r i c i, dne 6. decembra 1906.
Po svetu.
Spomenik pokojnemu prestolonasledniku Rudolfu bodo prihodnje leto postavili v mestnem gozdu v Budimpešti.
Osemuruo delo nameravajo uvesti ame-rikanske Zedinjenc države.
Bakljada praškemu knezonadškoiu. Oklice so pribila na vseh praških cerkvenih vratih praška katoliška društva s pozivom, naj pri-rede katoličani knezonadškofu Skrbenskemu bakl.iado zaradi napadov glede na stališče, ki ga je zavzel knezonadškof v vprašanju svobodne šole.
Skrivnosten umor. V Nachodu so našli I v vrečo zašitega težko ranjenega moža, ki je kmalu nato umrl. Slučaj preiskujejo.
Ženski policaji. V Parizu se je zelo izkazalo 15 deklet kot detektivi. Neki trgovec je opazil, da 11111 v trgovini vedno česa zmanjka. Nato se je dogovorilo 15 deklet, da bodo zasledovala tatu. Tako se je zgodilo in tat je bil kmalu v rokah. Junaška dekleta so ga zvezala in odpeljala na policijo.
Japonski igralci. Četa japonskih igralcev potuje zdaj po večjih mestih Evrope. Imenuje se »Majit«. Vodja je igralec Funtisaana. V njegovi družbi se nahajajo Sada-.lako, japonska Eleonora Duše in njen mož Otojero Kavakami in važna tragedinja Hanako. Ta Hanako je učenka najslovitejšega že umrlega japonskega igralca Donjura.
Igralka vzrok ravnateljeve smrti. Ljudsko gledališče v Budimpešti je bilo zadnje čase na robu propada. Ravnatelj Pavel Vidor, šestdesetletni starec, ga je hotel rešiti s tem, da je angažiral slavno primadono Šaro Feda-kovo. Za večer ji je obljubil 600 kron honorarja. Fedakova pa je bila zvita, in ko je videla položaj gledišča, si ga je mislila osvojiti s svojimi prijatelji sama. V ta namen pa se ji je zdel prvi in najvažnejši korak ta, da materialno uniči in tako odstrani ravnatelja Vidora. Zato se je trudila, da so se igrali taki komadi, ki so propadali in občinstvo odbijali. Tako je zašel ravnatelj v dolgove in prišel naposled tako daleč, da ni mogel plačati več igralcev. Prosil je v ta namen Fedakovo. naj mu posodi od dveh večerov svoj honorar, a ta tega ni marala storiti. Nato si je izposodil ravnatelj 20 kron, si kupil samokres in sc ustrelil. Isti večer je hotela nastopiti v gledališču Fedakova a občinstvo jo je napadlo s psovkami, jo oplju-valo in steplo in zgodilo bi se za njo še hujše, da bi ne bila posredovala policija. Listi iz Pe-šte pišejo, da bi jo bilo razjarjeno ljudstvo lin-čalo, če bi ne bilo policije. — Igralka se sedaj zagovarja, da je nedolžna in da bo svoje napadalce tožila.
Konec plesalca na vrvi. V Maros-Vazar-helyju na Ogrskem je prirejal te dni predstave plesalec na vrvi Komzotisany. Mahoma pa 11111 le zmanjkalo na vrvi ravnotežja in padel je na tla in se na mestu ubil.
Izviren beg iz ječe. Iz ječe v Budimpešti je pobegnil te dni neki Peter Hinko na čisto izviren način. Napravil si ie namreč iz kruhovih skorij jermen, bajonet in shrambo za pa-trone in vse to tako pobarval, da je bilo videti vse kot resnične vojaške stvari. Ko se je menjala nato po noči vojaška straža, se je vtihotapil tudi 011 iz ječe in to tem ložje, ker so ga smatrali za vojaka. Zunaj je izvršil takoj par vlomov in prišel baš pri izvrševanju zopet v roke pravice.
Idealna služkinja. V New Yorku se je dogodilo to-le: K neki gospej je prišlo mlado dekle ter jo s prikupljivnni besedami prosilo, naj jo sprejme v službo: »Ali znate kuhati?«
kriti za praznike, ali kljub temu brez sirovin, ki so med potjo in jih ni mogoče dobiti v roke. Kupi se le najnujnejša potreba. Tudi termin-ska kupčija ui živahna, ter je variacija cen znašala le 1 do 2 vinarja. (April K 7:42, 50 kg.)
R ž se je tudi zadovoljila s slabejšo tendenco, ter velja to, kar smo rekli o pšenici. (April K 6:56, 50 kg.)
Oves je vendar odnehal ter zgubil v ceni do 15 vinarjev. Ker je bila letina jako po-voljna. sc bode oves gotovo moral zadovoljiti še z nižjimi cenami. Tukajšnji tržci se pa na ta pad ne ozirajo, ampak so v zahtevi stanovitni, zahtevajoč za efektivno blago K 8.75 (50 kg) basis Ljubljana.
T u r š i c a jc sledila ovsu ter istotako zahtevala 5—10 vinarjev nižje cene, akoravno je promet relativno živahen. Refakcije so se podaljšale do konec decembra, in to je dvignilo decembersko kupčijo. Pa tudi za januar-april se vrši kupčija v večjem obsegu, računajoč za januar-februar z višjo voznino, od marca naprej pa za voznino po ladjah. (Maj K 5:21 50 kg.)
M o k a. Naše domnevanje se jc vistinilo, ter so budiinpeštanski mlini s zadnjo nedeljo uvedli nedeljski počitek in le tako si lahko razlagamo manjši efektivni promet. Konzum se ie vsled bližajočih se praznikov dvignil, nikakor pa ni nastopil s pričakovano silo.
V zadnjem poročilu smo svetovali takojšnje pokritje potrebe za praznike. Kakor se nam poroča in smo že preje omenili, so naši mlini primorani vsled nedostajanja zrnja obrat reducirati in vsa naročila le do polovice izvršiti. Pa tudi na to še morajo odjemalci čakati IX) 14 dni. Odškodninske zahteve vsled neiz-vršitve sklepnih obveznostij od strani mlinov so brezuspešne, ker mlini le vsled »višjih zaprek« ne morejo zadostiti prevzetim dolžnostim.
Ker so odjemalci mnenja, da bodo lahko nastopili z odškodninskimi zahtevami, smo predstoječe omenili in upamo, da smo s tem preprečili mnogo razburjenja in nepotrebne korespondence. Svetujemo pa zopet, da si konsumenti takoj nabavijo božično potrebo.
Otrobi vživajo živahno povpraševanje in so zategadelj nastopili do 20 vinarjev višjo zahtevo.
Špirit je svoje cene dvignil za eno krono. Konsuni je posebno na Ogrskem vsled slabe letine sadja jako poskočil in bode postal gotovo še večji. To opravičuje zvišanje cen. Promptna kupčija je živahna, ali tovarne sedaj lahko zadoščajo zahtevam, ker so zaloge sedai zadostne. (K 134:50 - 134:75 iz Prage.)
Sladkor ni vžival zanimanja, ker konzum kupi le toliko, da mu zadostuje iz roke v usta. Rafinerije so vsled podraženja sirovin sicer rafinado nekoliko dvignile, kar pa ni oživilo položaja. Tudi odpoklici so nepovoljni. Kartel dela »cukcrbaronom« preglavice, ker se tovarne sirovega sladkorja nočejo pridružiti, oziroma od svojih zahtev ne odnehati.
K a v a se trudi si opomoči v ceni, kar se ii pa ni posrečilo. Uvozilo se je od početka kampanje do sedaj čez 10.000.000 vreč (lansko leto 6,926.000 vreč). Kupčija je precej živahna in je pokupila znatne množine, ker se je z 1. decembrom braziljska eksportna carina zvišala za 3 fres na vrečo.
Orehi zahteva K 42 in bodo v ceni najbrže poskočili. Vsled jako visoke carine rozin in cibeb sc jako povprašuje po orehih.
Gregorčiča spomenik!
Slovensko ljudstvo!
Ali je kdo med Teboj, čegar uho sc še ni naslajalo ob nebeških glasovih »Nazaj v planinski raji«, »Eno devo le bom ljubili«, »Zvezda mila je migljala! .....?
I11 kdo izmed Tebe še ni slišal deklamo-vati »Oliki«, »Kmetski hiši«, »Naš čolnič ot-mimo!« .....?
se poleg Grudnovkc v tem miljeju še najbolj počuti in enega liujska proti drugemu. Svečan, kadar 11111 kaže: »Nehvaležno jc to od (jrudna —• ne glede na veliko moralno izgubo, ki bi jo pretrpel narod, če se ne obvaruje disciplina tudi med prvaki.« Drugače pa zloben domišljavec. Svojo puhlost pokriva z dostojno hinavščino. »Le bolj zmerno, le boti fino. V škandalih je zmerom nekaj nevarnosti.« Njegov program je poštenost, nabita po lepakih: »Združijo naj se vsi zmerni, trezni, res-ničnorodoljubni elementi.« Revolucionarjev ga je seveda strah. »Na tak način se rušijo ideali; tako se spodkopuje vera v avtoritete. To bi morala zabraniti vlada!«
Še dve karikaturi izpolnjujeta to sliko: dobrodušni, vedno razjarjeni poštenjak, don Kišot te komedije, jurist Kadivec in vedno ginjena slovanoljubka Mrmoljevka. »Gospod Stdbelce misli splošni pomen Gornikovega nastopa za narodov blagor in posebno še z ozirom na slovensko vzajemnost« ... In vse sc suče okoli Gornika, tega nerodnega, dobrodušnega in zaupljivega Martina Krpana. Samo da je neodločen in strašno naiven. »Hotel sem. toda beseda mi je ostala na jeziku ... Tudi pobegniti sem hotel že davno; sinoči, predsinočniem. Ali držalo me je nekaj za suknjo ... Ah, jaz sem tako mehak, tako neumen, tako len. Ni ga na svetu nesrečnejšega človeka.«
Cankarjeva igra ima vse vrline in vse hibe satire. Ona je spontanni pojav mlade
duše, ki se ji hoče iz zaduhlega ozračja na-rodnjaškega navdušenja in slepenja; pogledala je globoko in jc na dnu zagledala zgolj osebne koristi in premišljeno hinavščino. Vseh nagibov ni odkrila. Cankar ie slikal vse. kakor ie bilo povzročeno in usovršeno od golega egoizma. Ako bi bil pisal tragedijo, bi bil slikal dobro misel, ki je vnela nekaj malih ljudi, svetlobo, ki se je v njih lomila in postala manjša in naposled ugasnila. Tu v satiri imamo le rezultat: smešno navdušeno Mrmoljev-ko in cinično Grudnovko. V ozadju pa veliko misel o ljudskem probujenju.
Franc Terseglav.
Pismo Boltatusa Pepeta.
Gespud redehter!
Nej reče edn kar če, jest pa le pravni, de tu ni prou, da se zmeri u gespuda žepana za-letavaja in I	mu tista
plačea naprej mečeja. Kua ih ta plača jest pros?
Za kua se za tiste boge deluce, za tiste
lačnpergarje, am jemleja, k na morja mt druzga ud nh ,ket kašn čik. Ce b se mi za gespuda žepana tku ulekl, kokr se ne, b biu dons use drgač. Nahter ldje sa pa bi praktičn, kokr sa uni, in se pu navad usedeia na tist konc mize, ke kej ua miz stuji, ne pa na ta prazn. I11 uni b tud bi prou naredi, če b začel iz gespudam žepanam držat in b mu prvušil tisth par taužent krone, k jh uja dubl zdej za prbulšek. Pusebn k jh tu na 11 prou nč bulel, ne nh ne nhna stranka, ampak čc u kerga tu kej bulel, u bulel vole in krave, kedr ih uja na klaunc pubijal.
A misija, de gespud žepan nisa preh pu-mislel, ki b se ta gnar, k sa ga pugerval, ta nar loži pršparu in not prnesu? Tu sa use preh pumislel in skumenderal. Ke ne. kulk se u žc tuki pršparal, k sc uja voli in krave na klaunc iz larfa pubijal namest iz tista pc-štola, ke kušta usak šus devet fičnku. Predn b enga samga vola al pa bika iz tista peštola ukul prnesl. b kuštal devet fičnku. Zdej nej pa puinislja, kulk volu sc je že du zdej ukul prnesl in kulk volu in biku jc še u Iblan, k se uja preh al pa puznej ukul prnesl; zdej pa nej rajtaja, de sc 11 pršparal pr usakmo devet fičnku; a na u tu že zadost za tista mak-nkost, k se u žepane za prbulšek dala. Pa recirna, de b tu še na biu zadost; a misija, de sc tu na u n»ogl na dmga viža not prnest? Tud na tu sa mislel gespud žepan, zatu sa pa predlagal, dc morja na rotuž same praktikante
vprašala je gospodinja. - »Da, milostljiva, kakor želite,« bil je odgovor. — »Prati?« — »Da.« — Koliko prostih ur na teden želite?«
—	»Ncbene, milostljiva gospa.« — »Kolikokrat bodete temeljito očistili kuhinjsko opravo?«
—	»Večkrat na teden.« — »In okna?« — »Vsak torek.« — »Ali sovražite otroke?« — »Nasprotno, iskreno jih imam rada.« — »Koliko časa ste bili pri svoji zadnji gospodinji?« — »Štiri leta.« — »Zakaj ste šli proč?« — »Ker gospoda odiiotuje v Evropo.« — »Koliko plačila hočete?« »Sem z vsem zadovoljna, kar mi daste.« — »Kdaj lahko nastopite službo?«
»Takoj.« Milostljiva je bila presenečena. V tem trenutku plane v skrajni razburjenosti v sobo neki blazniški paznik in zakliče: Hvala Bogu! Sedaj jo imam zopet!« Idealna služkinja je pobegnila iz — blaznice, kamor so jo hitro spravili nazaj.
Proti alkoholu. V Berolinu so odločili, da naj sprejme vsaka mati pri šolskem vpisava-nju brošuro, v kateri se opozarja na nevarnost alkohola.
Dobro sredstvo zoper požrešne lisice.
Neki posestnik na Nemškem rabi posebno sredstvo zoper lisice. Petelinu obesi na vrat majhen zvonček, s katerim se petelin ponosno izprehaja med podložnimi 11111 kurami. Le-to sredstvo je bojda tako dobro, da lisice nikoli ni blizu. Ta zvonček straši tudi dihurje, lisice in druge sovražnike kur.
Kaznovanje otrok v Ameriki. Nedavno tega je ukradel v severoameriških Združenih državah neki deček kolo, ki je stalo samo na ulici. To tatvino je izvršil v soboto in sodnik ga je obsodil tako, da mora ležati vsako soboto cel dan v postelji. Ta kazen je za otroka tem hujša, ker je sobota tam baš šole prost dan in zato posvečen otroški igri in zabavi. Nadzorstvo v tem je prevzela mati otrokova, da bo kaznovala s tem otroka naznačeno število sobot.
Nečloveški čin četovodje. »Slovenec« je že večkrat poročal o tem, kako surovo nekateri vojaški predstojniki ravnajo s podložnim moštvom. K tem poročilom pristavljamo nov slučaj, ki ga je priobčil »Kurjer L\vo\vski« z dne 29. novembra. Temu listu sc namreč z Dunaja piše: Izvanreden slučaj nečloveškega ravnanja z vojaki se je nedavno zgodil pri 3. polku, 1. eskadroni galicijskih tilancev, ki se sedaj nahajajo v Gross-Enzersdorfu pri Dunaju. Neki ulanec iz drugega leta službe, ni temeljito osnažil svoje obleke. Cetovodia ga je zato kaznoval s tem, da je ukazal drugim vojakom, da bi vsak posebej pljunil temu revežu v obraz. A tega še ni bilo dosti. Eden izmed vojakov iz prvega leta, ki 11111 ni šlo v glavo, kako se more pljuniti človeku v obraz, zapovedi četovodje ni hotel izpolniti; radi tega pa je bil oklofutan. Vse to se je zgodilo brez kazni za g. »Zugsfiihrera«, ker noben vojak se ne upa takega nečloveškega čina višjim predstojnikom naznaniti, da bi nc bil preganjan.
Razburljiv prizor v cirkusu Busch na Dunaju. Dne 3. t. m. se jc vršil v cirkusu Busch razburljiv prizor. Zjutraj je ozdravljeni krotilec Peters igral pred povabljenim občinstvom. Zveri so kazale z raznimi znamenji, da so spoznale svojega gospodarja. Tudi veliki lev, ki je ranil nedavno krotilca, jc bil miren in se niti ganil ni, ko ga jc sunil Peters z nogo. Zvečer pa je skočil lev takoj na Petersa, ko ga je zagledal. Peters je nosil roko še v obvezi. Občinstvo se je zelo prestrašilo in vse je bežalo. Petersov pomočnik je takoj priskočil na pomoč. S streli in z železnimi drogi se jc posrečilo odgnati leva.
Umetnik z lakoto. Na Angleškem sc kaže kot umetnik z lakoto Švicar Beauto. Zdaj že ni ničesar zavžil 37 dni. Zdravnik pravi, da jc smrt neizogibna. Beaute pa ne mara slišati o tem. ampak hoče vztrajati celih 46 dni. Policija je pozvana, da posreduje, ker velja na Angleškem samoumor za velik prestopek.
gor uzet, če pa že glih same ne, pa saj tulk, kulk r je ta nar več niugoče. I11 te praktikanrt uja mogl deset let zastonj služt in garat in na ta viža se u lohka desetkat gespuda žepana plačea not prnesla.
De pa gespud žepan res zaslužja kašn prbulšek, pa mende tud nubedn ne cvibla. Kulk več uprauka uja mel ud zdej naprej že iz gasfabrka, ke uja mogl na use plati pre-mislt, kuku b ja bi na kojna spravi. Pestet uja mogl ta nar prcli u ush cajtngah inserat za gasfabrka nadrukat in šc pusebn uja mogl merkat, de na uja na Zidmarke kuletidr pu-zabil. Tu ni kar tku, kokr b s edn mislu.
Pa tu še vse skp ni nč. Kulk maja pa še drugh uprauku! Zdej sa mogl hitr ena scia skp sklicat, de uja monument rankmu Gregorčiče, Buli mu dej nebesa in pa gmah pred Ieberaicm, pustavl. Tu jc biu pa treba hedu hitet, zatu, k sa u Guric Sluvenci tud ena taka seja skp sklical in tak udbor skp sestatil, de u za monument gnar skp pubertt, zatu ke sa leberalci prec prpraulen za kašna reč gnar skp naberat. za gnar dat sa mal bi pučasn. In če b u Guric bi hitr iz tem udboram vn pršli, pa b gespud žepan iz častjo, spet enmo pesnike monument postaut. skus padi. K sa pa gespud žepan bli bi flink. sa pa Guričani skus padi. Tu se jm šika! Kua sc nek umes štulja, k vnder veja, de je tu gespud žepanu rajon, mustovc zidat in pesnikm monumente pustaulat. Cc b blo pu mojm, b use drgač
Govor (ir. Šusteršlčn.
(V poslanski zbornici dne 1. decembra 1906.)
Ne bodem dolgo govoril, ker vsi že željno pričakujemo glasovanja, da končamo veliko delo, ki je že nad leto dni na dnevnem redu.
Jaz menim, da pri tej priliki ne moremo rešiti prepornih vprašanj med Slovenci in Nemci na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem, kakor tudi ne domačega prepira med našo slovensko ljudsko in takozvano napredno stranko.
Vendar moram nekoliko odgovoriti nekaterim gospodom predgovornikom. Najprvo odgovarjam prav kratko gospodu W a s t i-a n u. Gospod tovariš VVastian hoče sedmi slovenski mandat štajerski kar podomače prenesti v Gradec. O tem niti ne govorimo. Sedmi slovenski mandat na Štajerskem mora na vsak način ostati, ker je le odškodovanje za vsiljeni nam kočevski mandat na Kranjskem. Sicer pa g. Wastian sam dobro ve, da je pozneje dobil še posebno darilce v obliki lipni-škega mestnega mandata (Tako je!), tako da se je poleti bogato obdarovan vračal domov. (Veselost.) Menim torej, da g. Wastian sam resno ne misli na to, naj bi se črtal sedmi štajerski mandat za Slovence. Zato upam, da bode tudi nemška levica vsaj v večini glasovala proti Wastianovemu predlogu. Ako bi obveljal VVastianov predlog, potem si lahko naslikate poslcdice. Ker bode gotovo še tovariš Robič odgovarjal \Vastianu, zato se jaz poslovim od njega.
Baviti se hočem kratko s predlogom Plantanovim in odgovarjati tovarišu in rojaku dr. Tavčarju. (Dr. Tavčar: Sem že tukaj!) To me jako veseli. 2e v odseku sem stvarno dokazal, da je Plantanov predlog nemogoč. Predlagatelj trdi, da hoče mesta ločiti od kmečkih občin. To pa ni res. Na Kranjskem imamo eno samo mesto v pravem pomenu besede. In to mesto je Ljubljana, ki šteje 35 tisoč prebivalcev. (Tako je!) Potem pa takoj pride Idrija, ki šteje 5.700 duš. Idrija pa je rudarsko mesto svoje vrste. Mesto pa, ki šteje le 5.700 duš, vendar ne more zahtevati posebnega poslanca. Mesto Kranj šteje 2.464 duš, Kamnik 2.298, Loka 2.210, Rudolfovo 2.160, Metlika 1.443, Črnomelj 1.136, Lož 579, Kostanjevica 471, Višnjagora 361. Vsi ti kraji pa so raztreseni po celi deželi ter nimajo nobenih skupnih koristi.
Tovariš Plantan to sam uvidi, zato ne predlaga mestnih mandatov, ampak zmeče vse skupaj, mesta, trge in mnogo vasi. Izbral je tako 52 raznih občin, oziroma občinskih delov ter jih umetno in samovoljno združil, češ: Sedaj pa naredimo dva volivna okraja.
Kdor pozna kranjske razmere, mora mi pritrditi, da so taki volivni okraji nemogoči. Vsa dežela bi sc morala upreti — oprostite mi izraz taki neumnosti. Najlepše pa je, da te občine, za katere Plantan zahteva dva mandata, same nočejo slišati o tem, kar zahteva Plantan. To vam hočem dakazati. Liberalna stranka je uprizorila veliko agitacijo, da bi te občine vložile prošnje za volivne privilegije, kakor jih zagovarja Plantan. Da jc bila agitacija velikanska, priča dejstvo, da so tiskane vse pcticije, ki so jih cele kopice razpošiljali po deželi. In kaj so dosegli? Od 358 občin izven Ljubljane je le 18 občin na željo liberalnega vodstva sklenilo in izročilo te peticije. Torej le 18 občin od 358! Tako se je končala ta velika akcija s smešnim porazom. Nihče noče te izjeme, ne dežela, ne občine, le ti trije gospodje zahtevajo, ki sede tukajle gori. Zato niti nc govorim dalje o tem.
Gospod dr. Tavčar pa tarna, da je njegova stranka oropana, da je dežela izročena »klerikalni« stranki. Ti liberalci itak ne znajo drugega, nego strašiti s »klerikalizmom«. (iospod dr. Tavčar, dovolite, da Vam nekaj povem: Preje ste govorili, da bode naša stranka morala pobrati še te ali one stare hlače. Nočem Vas žaliti, g. dr. Tavčar, ako rečem, da morda še Vi pridete enkrat k meni. (Veselost.) Bili ste enkrat že v jako nevarni bližini, bih ste že klerikalec. (Oho!) Prosim, to stoji črno na belem. (Dr. Tavčar: Kot dijak v svoji mladosti!) Prosim, to jc bilo v času,
ta reč uštimu. Gespud žepan in negav odbor nej b naberu gnar za monument, gurišk odbor pa za gvant, de b na biu treba spet Muz zmrzvat, kokr more zmrzvat Prešernuva muza. Na ta viža b bla uba udbora h nuc in Gregorčič b dubu monument, de b ga biu vesele za pugledat. Sej tu ni nč hudga, če dva udbora skrbeta za monument; sej se Guri-čani tudi rad zabavaja, za kua b pa glih sam mi Ibiančani mogl mt zmeri kašn špas u Šter-nalet; nej ga maja enkat tud u Guric. Sej uja ja tud tam ufermal kašna gspa, de u znala ta reč u roka uzet in frajle kurnenderat, ka.šne haubcc morja mt pr veselic; čc b sc pa glih u Guric na dubila nubena taka gespa, jm ja pa lohka iz Iblane kašna kc pošlema, ke tuki jh mama zadost.
Jest žc pravni, dc je ta narbulš, če usta-neta uba udbora lepu u zastopnast. Cc uja kerkat res Gregorčiče monument pustavl, sej lohka daja naju dve tablce prbet; na en nej u zapisan: Ta monument sc je pustavu za cajta Mribarjuga žepanvanja; na ta druga ta-blca pa: Ta monument se jc pustavu za cajta Gabrškuga gubezdajna.
Tku b biu še ta nar bulš, misi
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
ko ste se že ponujali za deželnega poslanca. Tedaj niste bili več tako mladi, v deviških letih. (Veselost.) Imeli ste že pasivno volivno pravico, torej ste bili stari najmanj 30 let.
(i. dr. Tavčar je 1. 1883 prvič ponujal se za deželnega poslanca v ljubljanski okolici. (I'osi. Šuklje: To so občine, katere jaz sedaj trkaj zastopam.) Da, ravno iste občine. (Dr. Tavčar: To je že stara reč!) Je stara reč, pa vendar vedno nova, posebno pa dandanes. Jaz ponavljam to stvar le zato, ker Vi druge obsojate. Sicer pa rečem odkrito, da sc Vam ni treba sramovati tega, kar ste tedaj pisali. Nimate pa pravice, da očitate pezdir v očeh g. dvornega svetnika Šukljeta.
Bilo je toraj I. 1883, ko je dr. Tavčar hotel priti v deželni zbor kranjski. Tedaj jc pisal dr. Tavčar duhovnikom v ljubljanski okolici: »Visokočastiti gospod! Dne 26. maja zboroval je v Ljubljani shod županov in srenj-skih mož ljubljanske okolice. Pri tem shodu, katerega sc je udeležilo 27 županov in 35 svetovalcev, sprejel se je podpisani z ogromno večino za kandidata pri prihodnji volitvi za deželni zbor. Nasprotovala sta samo dva glasova. V svojem nagovoru sem med drugim to-le naglašal: »Ali to pa je tudi jezik, častiti možje, v katerem me je mati prvo molitev učila. Zatorej bi kot Vaš poslanec odločno nasprotoval vsemu, kar bi škodilo verskemu čutu, kar bi utegnilo širiti versko mlačnost med narodom.« (Posl. dr. Korošec: To je prav lepo!) Seveda jc lepo; saj sem rekel, da se mu ni treba sramovati tega.
V tem pismu sc tudi sklicuje na to, da je že 1. 1881 v ljubljanski »Čitalnici« napil slovenski duhovščini ter rekel med drugim: »Vsak, kdor ljubi slovenski narod ter mu želi srečno prihodnjost, ima prepričanje sedaj, da se ima narodnost naslanjati na vero. Narodnost, gospoda, vije se kakor trta okrog mogočnega debla, okrog vere.«
To pismo jc pisal g. dr. Tavčar duhovnikom, da bi podpirali njegovo kandidaturo. To je vendar jasno, sicer bi ne bil pisal pisma. (Dr. Tavčar: To je bilo v moji mladosti pred 20 leti. To ni tak čudež!) Potem pa smo skupaj! (Dr. Tavčar: O ne!)
Rekel sem, da nekoč niste bili daleč od klerikalne stranke. (Dr. Tavčar: Saj nisem nasprotnik veri!) Šest let pozneje, 1. 1889, ste kot kandidat v Škofji Loki enako govorili. S tem pa hočem le pripomniti, da se je dr. Tavčar, kar sam priznava, tudi smukal okoli klerikalne stranke. (Dr. Tavčar: Saj jc bila tedaj lc ena stranka!) Da. klerikalna. Zato pa menim, da mora biti previden, kdor očita drugemu, da je zatajil svoja načela. Zavrniti moram napade proti tovarišu Šukljetu. (Dr. Potn-mer: Zakaj pa on ne odgovarja?) Boste takoj videli, zakaj jaz kratko odgovarjam. (Posl. Šuklje: Ker nočem zavlačevati razprave!)
G. tovarišu Šukljetu je očital dr. Tavčar, da je zaradi mandata prodal svoje prepričanje. In to očitanje moram zavračati. Dvorni svetnik Šuklje ni bil nikdar oficijclni kandidat liberalne stranke. (Posl. Šuklje: Nikoli!) Bil je samostojen kandidat in kot takega so ga volila dolenjska mesta. (Dr. Tavčar: Program je imel od stranke! — Posl. Šuklje: Ne 1. 1885. ne 1. 1892 nisem imel Vašega programa!) Prosim saj jc tudi Vaš program, gosp. dr. Tavčar, bil drugačen! Še I. 1894 ste izjavili, da je katoliška vera podlaga Vašemu programu. (Posl. dr. Tavčar: Človek more biti svobodomiseln, pa nc nasprotnik veri! Saj tudi nočem veljati za brezverca!)
Konštatovati hočem_ lc toliko, da je liberalna stranka tovarišu Šukljetu I. 1900 ponudila mandat novomeške mestne skupine. Šuklje je na odklonil mandat iz rok te stranke. (Plantan nekaj ugovarja.) Dvorni svetnik Šuklje je odklonil mandat od liberalne stranke. To je priznal tudi »Slovenski Narod«. In jaz sem mu nekaj let pozneje ponudil mandat ljubljanske okolice. Toraj ni res, da sc je on prodal. Saj bi bil lahko od liberalcev dobil mandat, ko bi ga bil hotel.
Sicer pa imamo tudi zapisnike visoke zbornice. Iz teh zapisnikov, iz parlamentarne zgodovine se moremo poučiti, da g. dvorni svetnik Šuklje ni nikdar zagovarjal onih načel, katera sedaj zagovarja g. dr. Tavčar.
Gospod dr. Tavčar pa je tudi naši stranki prepustil vso odgovornost za to volivno preosnovo. Na to odgovorim le kratko: Kdor je imel sploh kaj opraviti z volivno preosnovo, mora priznati, da smo vse storili, kar jc bilo sploh mogoče, da bi za koroške in štajerske Slovence kaj več dosegli. (Pritrjevanje.) Storili smo, kar je bilo v naših močeh. (Dr. Stein-\vender: Še več!) Da pa nismo vsegamogočni, to ni naša krivda.
Vprašati sc moramo: Kaj pa jc mogoče v teh razmerah? Ali je novi volivni red, kakor ga je sklenil odsek in ga bode odobrila zbornica, res tak, da bi morali glasovati proti njemu, ali je tak, da moremo končno glasovati zanj ?
Mi bodemo gotovo ravnotako prevzeli odgovornost za svoje glasovanje, kakor Vi, ki glasuicte proti. S tem končam. (Živahna pohvala.)
Idrijske novice.
i Obč!nska seja je bila v soboto, 1. dc-cembra. Odseki so podali svoja poročila. — Stavbeni odsek, v čegar imenu je govoril svetnik Svoboda, jc naznanil, da je občina kupila od Ane Velikajnc zemljišče, po domače »v gačniku«. za .5200 kron. Svet meji na občinsko posestvo. Ves prostor prepusti občina c. kr. rudniškemu erarju v zameno za oni svet, ki je za mestno realko. Erar je namreč hotel za realko sezidati delavsko hišo, kar bi bilo nekoliko nerodno za zavod. Vsekako jc dobila občina sedaj erarični svet mnogo ce-
ntje, nego tedaj, ko je iskala prostor za zgradbo realke. — V imenu ubožnega odseka je po-rcčal odbornik Babler. Neka uboga vdova z več otroki bo dobivala odslej mesečno 8 K podpore, dve drugi zelo potrebni osebi po
4	K na mesec.
i Policijski odsek je po poročevalcu Kristanu predlagal, naj se odloči policijska ura, ii: siccr naj bo odslej dovoljeno, da so gostilne odprte do 12. ure, kavarne pa do 2. ure ponoči. Ugovarjalo se menda ni. Prav tako jc predlagal Kristan, naj se pooblasti policijski odsek, da imenuje novega policaja. Odbornik Lapajne jc ugovarjal, ker vse občinske uslužbence imenuje odbor. Sprejet jc bil Kristanov predlog z dostavkom, da policijski odsek pri prvi seji naznani odboru, koga spoznava za najsposobnejšega.
i Koncesijo za vinotoč je dobil Iv. Demšar ob cesti na Vojsko.
i Pri slučajnostih jc vprašal odbornik Babler, kako jc z javnim straniščem. Zupan je odgovoril, da ni najti primernega prostora. Ako bi ne bil gospod župan hud, bi pripomnili, da je nekaj ulic po Idriji v takem stanu, da so podobne javnim straniščem. Policijski odsek naj tukaj vmes poseže.
i V tajni seji so imenovali pravim učiteljem dr. Menceja — pogojno, da tekom enega leta izpopolni izpit iz nemščine. O Dragotinu in francoščini ni bilo razgovora.
i Preveč sveta ima erar v Idriji, pritoževal se je notar. Res, da tudi nas ne vesele napisi: »Do preklica dovoljena pot.« Mislimo pa vendar, da erar ne bo zahteval, pa tudi si nc lastil sveta, ki ga jc odstopil občini za pokopališče. Menda šc ni vknjižena stvar, kar sc prav lahko izvrši. Potem tudi odpadnikov nebo skrbelo, kje jih po smrti shranijo.
i Ponesrečil sc je rudar Simon Lemovec. Ko jc izvažal v žgalnici izžgano kamenje, je nekoliko zdrsnil, vsled česar mu je razbeljeno kamenje močno poškodovalo nogo. Upamo pa, da nc bo hudega, ter možu želimo, da kmalu ozdravi.
i Debelo piko dobi gospod Gangl v prihodnjih »glasovih iz Idrije«. Zameril sc jc »Narodovim« glasiteljem, ker jc rcalčno dijaštvo pod njegovim vodstvom na Marijin praznik dne 8 decembra na koncert povabilo tudi »klerikalce«.
i Občinski odborniki so tarča, ki v njo kaj radi merijo v »Slov. Narodu«. Nc vemo sicer, kdo je tista izguba, ki blati odbornike Kavčiča, Goliata in Didiča, vemo pa, da ostanejo omenjeni možje, in naj bo kak »Narodov« dopisnik ž njimi zadovoljen ali nc.
i Podržavljenje realke je pri nas na dnevnem redu. Občinski odborniki so nas »klerikalce« sicer popolnoma prezrli, pa nič ne de, saj je Kristan nas nadomestil ter poiskal tudi dr. Šusteršiča. Precej hud poper je to za razne svetnike in nižje šarže, ki še vedno nočejo priznati v Idriji, da v Avstriji šc vedno nekaj veljamo zaničevani »klerikalci«, ki delamo za ljudstvo.
i Na svetu je vse mogoče, smo rekli, ko smo slišali, da sta se zopet zvezala Valentin m Dragotin. Zakon je blagoslovil Janez od Boga na god sv. Martina. Tako je prav, ljubimo se, dokler smo na tem bornem svetu! Zgube nc bo.
i Veselo vest je prinesel »Slovenec« z dne 3. decembra. Vsaj približali smo se cilju, ki ga »Narod« ni hotel priznati kot cilj ta-časne idrijske politike. Da, podržaviti bo treba našo mestno realko, ne kaže nič drugega.
5	tem odvzamemo občini hudo breme, odpade pa tudi neprijetni jarem, ki ga je moralo nositi rcalčno učiteljstvo.
i Pismo p še dr. Andrija Ferjančič, piše v Idrijo živosrebrno: Realka bo podržavljena s prihodnjim letom. — Ta dopis smo dobili 5. decembra, ravno en dan potem, ko smo isto brali v »Slovencu«. Ne zaničujmo torej naših klerikalcev!
i Skrajni terorizem pri naših naprednja-kih. »Narod« prijema svoje pristaše, zakaj so se udeležili klerikalnega koncerta na čast sv. Cecilije. Koncert ima le namen, podjarmiti in ukleniti napredni dtih v klerikalne spone, tako modruje dopisnik. Ne verjamemo, da bi se napredna inteligenca dala tako strahovati, vsaj slišali smo že te izjave, ki svoje ogorčenje izražajo nad takim terorizmom. Mi pa lc pravimo: napravite vi kaj taccga in mi bomo svojim somišljenikom svetovali, naj gredo na koncert, naj ga omislijo tudi naši smrtni sovražniki. A kakor sc je nekdo na koncertu izrazil, bomo šc dolgo, dolgo čakali, preden se nam ponudi taka prilika. Dotični dobro pozna vse muzikalnc vrline naših naprednjakov, a se ni kaj laskavo izrazil o njih, med tem, ko jc bil zelo zadovoljen in vesel našega večera.
i Posvečenih obrazov se bojmo! tako sklepa svoj terorizem »Narodov« dopisnik. No, kadar so v potrebi, se jili nič ne bojijo. Marsikateri jc izdelal nekaj srednješolskih razredov ravno s pomočjo takih obrazov. Na višjih šolah je pa ravno duhoven Knafel šc dandanes glavna opora visokošolcem, saj iili 36 dobiva njegovo ustanovo po letnih 600 K. Kaj ne, kroncc so pa le dobre, če tudi od »posvečenega obraza«.
i Tudi godbeno društvo je napravilo veselico na čast sv. Cecilije, kot zaščitnice godbe. in glej, tudi tukaj zopet tiči klerikalen zmaj. Šestnajst godcev na lok in pihala je nudilo precej vžitka prijateljem godbe isti večer. Odkrito priznamo, da smo opazili lep napredek pri godcih, in ker je bila prostorna dvorana »pri črnem orlu« napolnjena in sc jc s tem društvena blagajna precej opomogla, bodo tudi godci gotovo še drugo leto napravili enak koncert, naj se tudi »Narod« ob nje čoha. Saj v tem se pozna ravno napredek, da javno
pokažejo, kaj znajo, a oni, ki zna le zabavljati, je grozen nazadnjak, naj sc šc tako oblastno ob prsi bije: glejte, me naprednjaka!
Jeseniške novice.
j Vstopnice na akademijo domačemu delavstvu so se že razdelile. Gostje, ki pridejo na Jesenice od drugod, dobijo vstopnice v »Delavskem domu«. Dobe jih tudi domačini še ravnotam, ako se jc morda kateri prezrl. Brez vstopnice ni dovoljen vstop.
j Gostilne priporočamo ob tej priliki tujini gostom te-le: na Savi: 1. gostilna »Pri zvitem rogu« tik »Delavskega doma«; 2. »pri Marko-tu« tik savske cerkve; 3. »pri Jelenu« nasproti tovarni poleg otroškega vrtca »družbe sv. Cirila in Metoda«. Na Jesenicah: Pri Tancar-ju blizu kolodvora.
j Predsedniki izobraževalnih društev v radoljiški dekan ji so imeli sestanek in posvetovanje na Jesenicah dne 29. novembra. Na sestanku se je poudarjalo, da so izobraževalna društva nujno potrebna še na Koroški Beli, Dovjem iu v Lescah. Izvolil se jc dekanijski odbor: Ahačič, Mrak, Zabukovec. Odbor mora imeti v evidenci, kje in o čem sc je predavalo. Tozadevna naznanila sprejema župnik Zabukovec na Jesenicah, do katerega naj se vsako društvo v dekaniji obrne, tudi kadar želi kakega predavatelja.
j Občinski proračun je postavljen na ogled še do nedelje, 9. t. m. Zadnji čas je že, če hoče kdo k proračunu kaj opomniti. Tukaj opozarjamo davkoplačevalce na oklic prejšnjega odbora za volitve v občinski odbor preteklo pomlad. V tistem oklicu beremo, da je za »pre-potrebno bolnišnico« nabranih že 12.000 K. V proračunu za I. 1907 pa ni duha ne sluha o kaki bolnišnici. Skupna občina kaže za I. 1907 primanjkljaja 16.944 K, šolska občina Jesenice 4160 K 46 vin., za šolsko občino Sava n i nobenega proračuna, čeravno se mora po ukazu višje oblasti šola na Savi zgraditi v 1.1907. Zupna občina kaže primanjkljaj a 1.010 K. Radovedni smo, kam jc šlo tistih 3.000 K, ki so se bili lansko leto postavili v proračun, a sc niso izdali za določeni namen ter se v sedanjem proračunu nič ne omenjajo. Podobčina Jesenice kaže primanjkljaja 5.480 kron.
j Vero naprednjakov je izpovedal nekdo z Jesenic v zadnjem sobotnem »Narodu« iu »Gorenjcu«. Srečno in zadovoljno sc lahko živi brez cerkve, brez vere; glavna stvar je, da si pošten človek; najnepotrebnejši stan na svetu je duhovski stan; večnosti ali boljše bodočnosti ni; vsak jc neumen, kdor potrpežljivo pričakuje veselejših dni na drugem svetu; moder jc le tisti, ki si na zemlji skuša pridobiti prijetno in udobno življenje. S tako »vero« se ponašajo naprednjaki javno! In so šc ljudje, ki mislijo, da so dobri katoličani, akoravno podpirajo naprednjake in jim pomagajo k obstanku in moči, da tako ložje širijo take krive nauke, in šc so ljudje, ki kupujejo in berejo »Slovenski Narod« in »Gorenjca«, ki sc družijo iu pajdašijo z naprednjaki, pa mislijo, da so dobri kristijani!
j Poncuiiinevanje ljudstva, to je delo naprednjakov, s katerim upajo še nekaj časa životariti. Kaj hočejo vse natvezti Jeseničanom! »Največ državnih davkov sc porabi za vzdrževanje cerkva in duhovščine«. Tako naprednjaki sleparijo! Država da za vzdrževanje cerkva in duhovščine tako malo, da ni vredno govora, in še kar da, daje le kot povračilo za oropano cerkveno premoženje iz takozvanega verskega zaklada. Poglejmo Jesenice. Koliko da država za vzdrževanje cerkve? Niti v i n a r j a ne! In za vzdrževanje duhovnikov? Župnik na Jesenicah dobi iz verskega zaklada 652 K 76 vin., dva kaplana pa po 600 K, torej vsi trije skupaj 1.852 K 76 vin. Vsak orožnik na Jesenicah dobi več iz državne blagajne, kot kateri si bodi jeseniški duhovnik. Duhovski stan je najnepotrebnejši, pravijo naprednjaki! Da, da, odkar se širi tako napredno mišljenje, pa postaja čedalje bolj potreben orožniški in sodnijski stan! In koliko daje država za vzdržavanje teh dveh stanov ? 1
j Mastne plače očitajo duhovnikom najraje ljudje, ki sami niso nikdar zadosti plačani. Bomo videli, kaj poreče občinski tajnik Humcr, ki ga vzdržuje občina in za njegovo vzdržavanje plačuje vsako leto 1.840 kron, ako se lini bo v prihodnje znižala plača na 1.200 kron.
i Za god je napravila v sredo večer Prva jeseniška delavska godba podoknico z malini darilom gospodu Nikolaju Bernardu. Bog živi moža slovenskega katoliškega prepričanja.
j V tovarni kranjske industrijske družbe jc električna moč znatno pomnožena. Želeti je. da se tudi napelje v kapelo savske tovarne.
Književnost In umetnost.
* Računske naloge za obrtne šole. Sestavil Ii. Podkrajšek, c. kr. strokovni učitelj. Cena vezani knjigi I K 20 h. Založili Karol Graser in drugovi. Na Dunaju. 1906. — Kot učna knjiga odobrena z odlokom visokega c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 18. septembra 1906, št. 32.723. Naloge (vseh je čez 900) obsegajo vso snov, ki jo predpisuje za ta predmet od ministrstva izdani učni načrt ter so razvrščene tako, da popolnjujcjo naloge v posameznih delili učne knjige »Obrtno računstvo«. O vrednosti te knjige, ki je doslej prva in edina te vrste, govori dovolj dobro dejstvo, da sc vsled odredbe c. kr. ministrstva zdaj prireja taka knjiga tudi za nemške obrtne šole. Knjiga sc dobiva po vseh knjigotržnicah; te samo sprejemajo tudi naročila na »Obrtno računstvo« istega pisatelja.
II. priloga 281. itev. „Slovenca" dne 7. decembra 1906.
* O dužnostima čovječjim. Savjcti jedno-inn mladiču. Napisao talijanski Silvio Pellico. Preveo na hrvatski Niko Stuk, svečenik. Iz »Vrhbosne« preštampano. Sarajevo. Nakladam Kaptola Vrhbosanskoga. 1906. — Tako slove v hrvaščino prevedeno delo znanega italijanskega književnika. V poljudni besedi razlaga pisatelj mladeniču o dolžnostih človeka. Vsak človek v svoji duši jasno čuti zavest dolžnosti do človeštva. Pred vsem mora ljubiti resnico. Dalje mora priznati in javno izpovedati vzvišenost vere, jo negovati, ker ravno ona ga najbolj povzdiguje k popolnosti. Spoštovati se mora dostojanstvo človeka, ljubezen in dobrosrčnost naj se goji do človeštva. Vsak mora ljubiti domovino, a tako, da ne ovira domovinska ljubav ljubavi do človeštva. Ako pa hočemo domovino prav ljubiti, moramo ji v nas samih dajati takih državljanov, da se jih ue bo treba sramovati. Najslabši državljan pa je, kdor zabavlja proti oltarjem in poštenju, kriči pa: »Domovina, domovina!« Pred vsem pa moramo ljubiti stariše, stare liudi in prednike, brate in sestre ter prijatelje. Sveta dolžnost vsakega mladega človeka je tudi temeljito izobraženje. Velika važnost jc izbor stanu. Treba je iti tja, kamor človeka kliče glas božji. Izbranemu stanu pa se moramo prilagoditi in sploh gledati, da smo vedno popolnejši. Prestopkov se kesajnio in jih popravimo! Ako si kdo izbira družico v življenju, naj se potrudi, da sj izbere tako, ki bo vredna njegove ljubezni. Žena naj se spoštuje, a boj se, da bi te zapeljala njena lepota, še bolj pa se boj, da bi te zapeljalo tvoje srcc. Pazi, da si v srcu nc ustvariš idealov o kaki ženi, ki v resnici ni odičena z njimi; bodi strog proti ženam, ki niso odičene z dušno lepoto. Neoženjen ali oženjen, spoštuj zelo dekliški iu zakonski stan žena. Ako pa si se odločil, da vzameš družico v življenju, stori to s trdnim sklepom tudi osrečiti jo. Ako si oče, vzgoji svoj zarod za Boga in za domovino. Ako nimaš zaroda, vzgojuj si čuvstvo očetovske ljubavi na vsakem detetu in mladem človeku. Nc hlepi nemirno po bogastvu, ako ga pa imaš, uporabljaj ga človeštvu v dobroto! Spoštuj tudi ubožne stanove in bodi dobrotljiv proti njim. Ceni pravo znanje. Glej, da se proti vsakemu, s komur občuješ, vedeš dostojno, zlasti proti onim, ki te ljubijo, s teboj sočtiv-stvujejo, ti odpuščajo. Ako si olikan, bodi ponižen, krotak in odpuščaj, ki ti škodujejo ali bi ti radi škodili. Bodi srčen, ker brez srčnosti ni kreposti! Ljubi življenje; a ne ljubi ga zaradi užitka in praznega častihlepja, llubi ga, ker je v njem nekaj velikega. — Le majhne drobce smo izluščili iz te prekrasne knjige, ki jc prestavljena že v več modernih jezikih. Želeti bi bilo, da dobimo tudi slovenski prevod, da se delo razširi, kakor zasluži. Kdor pa jc vešč hrvaščini, naj pridno seže po njej! Zlasti dijaki hi v njej našli mnogo koristnega.
(iOSPOSKA ZBORNICA IN VOLIVNA REFORMA.
»Narodni Listy« poročajo, da vlada upa, da komisija gosposke zbornice, ki se bavi z volivno reformo, v treh sejah konča svoje posvetovanje in da bo debata v plenutuu trajala k večjemu dva dni. Vlada pričakuje, da sc plenutn izreče za splošno in enako volivno pravico.
KONCENTRACIJA ČEŠKIH STRANK.
Vprašanje o koncentraciji čeških strank, ki ga jc posebno pospeševal preds. dr. Hc-rold, je že tako dozorelo, da se voditelji čeških strank kmalu snidejo, da o tem sklepajo definitivno. Agrarci zahtevajo od 42 mandatov dežcluozborske kmečke skupine .55. Združili se bodo Mladočehi, Staročehi, radikalci in realisti, koncentraciji pa sc nc pridružijo socialni demokrati in katoliško-narodua stranka. Volivni komiteji bodo sestavljeni iz zastopnikov vseh združenih strank.
SKLEPČNI RAČUN DUNAJSKEGA MESTA.
Sklepčni račun dunajske mestne uprave izkazuje za leto 1905 146,955.314 K 42 Ii dohodkov, 143,779.908 K 95 h izdatkov, torej 3,177.405 K 47 h prebitka.
ZAKON O KROŠNJARSTVU V (iOSPOSKI ZBORNICI.
Narodnogospodarska komisija gosposke zbornice se vdrugič bavi s krošnjarskim zakonom. Sedaj se je komisija poslanske zbornice udala v toliko, da jc sprejela prvi odstavek S H', tako, kakor ga je sklenila poslanska zbornica, glede na S 12.. odstavek 1 pa, ki določuje, da imaio vse občine pravico prepovedati krošnjarienie, jc ostala pri svojem mnenju, da imajo pravico do te prepovedi lc večje občine pod gotovimi pogoji.
DRAGINJA MESA V AVSTRIJI.
Nižjeavstrijski kmctic so na svojem shodu (300 zaupnikov) sklenili resolucijo, kjer se izražajo proti odprtju meja za uvoz klavne živine iu poživljajo vlado, naj domačo živinorejo pospešuje s podporami malim posestnikom, nagradami in prepove skopušno trgovino ter omeji velike love in gleda na to. da se pomore velikemu zlu pomanjkanja kmečkih poslov. Shod se zahvaljuje krščanskim socialccin zaradi pametnega postopanja v vprašanju draginje mesa.
BOIKOT AVSTRIJSKIH INDUSTRIJSKIH IZDELKOV NA OGRSKEM.
Obrtna oblast v Szegcdinu jc na ovadbo industrijske pospeševalne zveze v vseh modnih prodajalnah konfiscirala v dunajskih tovarnah izdelane klobuke, ki so zaznamovani z ogrsko krono in grbom.
OGRSKA. - MAROŠKO VPRAŠANJE V OGRSKI ZBORNICI.
V ogrski poslanski zbornici je ministrski predsednik Weckerle predlagal inartikulacijo algezirske pogodbe. V utemeljevanju je minister izjavil, da algezirska pogodba nc namerava reformirati cele maroške uprave, ampak izvesti zgolj one preosnove, ki sc dajo napraviti, ne da bi se kršila suvereniteta sultanova ali pa interesi kakšne prizadete velevlsti.
NEMAZARSKE NARODNOSTI NA
OGRSKEM.
Vsi zastopniki nemažarskih narodnosti na Ogrskem se te dni snidejo v Budimpešti, da izdajo proklamacijo proti govorom ministra Andrassyja, ki je napovedal boj narodnim voditeljem.
SLOVESNOSTI V BUDIMPEŠTI.
12. januarja prihodnjega leta bodo v cesarjevi navzočnosti položili sklepni kamen na novi dvorni palači v Budimpešti. Baje prideta takrat v Budimpešto tudi nemški cesar in njegova soproga.
TROZVEZA.
Poluradni »Prager Abendblatt« poroča, da trozveza traja do 1913. »Corriere d'Ita-lia« in »Italie« hvalita Aerenthalov ekspoze ter smatrata trozvezo za utrjeno.
SHOD NEMCEV IZ ALPSKIH DEŽELA.
Nemci iz alpskih dežela sc snidejo ne v Celovcu, kakor so prej poročali, ampak v Ljubim iu sicer 6. januarja 1907.
ZOPET ATENTAT V RUSIJI.
Iz Pcterburga poročajo, da je ondi neki delavec ustrelil pomočnika nadzornika mest-njega dela, polkovnika Šeremctljeva, nakar je delavec samega sebe ustrelil. Šeremetljev je bil pogrom v Bjelostoku prestavljen v Peterburg.
ZAUPNICA SRBSKI VLADI.
Srbska skupščina jc izrekla vladi zaupnico s 89 proti 62 glasovi. Vprašanje o nabavi topov ie rešeno.
MAROŠKA ZADEVA.
Francoska in španska vlada sta obvestili \ dveh enako se glasečih notah nemško vlado o svoji akciji v Maroku iu o nameravanem izkrcanju čet čisto v smislu algezirske pogodbe.
PRORAČUN SEVERO AMERIŠKIH ZVEZNIH DRŽAV.
Sklepni račun severo - ameriških Zveznih držav izkazuje 762,386.904 dolarjev dohodkov iu 736,717.582 dolarjev izdatkov, torej 25,669.322 dolarjev prebitka.
JAPONSKA.
Japonska vojna uprava bo dve diviziji, ki sta doslej v Mandžuriji iu Koreji, transpor-tirala nazaj na Japonsko ter sestavila dve novi diviziji. Vojno ministrstvo uvede v kratkem tudi dveletno vojaško službo.
PERZIJSKI ŠAH UMIRA.
Perzijski šah umira. Ima vodenico ter nc more več govoriti.
POZNANJSKO VPRAŠANJE V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Državni tajnik Nieberdiug jc, odgovarjajoč na interpelacije glede na poljski šolski bojkot, iaiavil, da državni kancelar nc more v tem oziru posredovati pri pruski vladi. Oblast vzgojevati otroke, pri stariših ni neomejena. Pruska sodišča se bavijo z vprašanji o tozadevni kompetenci starišev nasproti šoli in nasprotno, državni karcelar pa se v sodnijske obravnave, ki še niso končane, ne sme vtikati, kajti na Nemškem ni kabinetne justicc (Veselost.). Bebci je nato obsojal prusko ponemče-valno politiko v Poznanju, ker je skrajno nazadnjaška. — Poljaki so Vatikanu poslali vse svoje pritožbe, kar jc nato storila tudi pruska vlada. 17. t. m. sc vrši generalni shod poz-natijskih Poljakov glede na šolski štrajk.
MUČENJE JAPONSKIH VOJAKOV.
»Dailv Telegraph« poroča iz Tokija: Veliko pozornost vzbuja tukaj dogodek v mornarici, o katerem se mnogo govori. Nekega mornarja, ki je bil sumljiv tatvine so zvezah, imeli so ga vso noč obešenega na nekem tramu ter ga pretepali z vrvmi. Mož ie umrl. Širijo se govorice, da podčastniki sploh kruto postopajo toliko z moštvom v armadi kolikor v mornarici. Enako sc obdolžujejo redarji v Tokušumi.
Dnevne novice.
+ Hrvatje in Slovenci. V adresnem načrtu Starčevičcve stranke prava se povdarja, da hrvaški narod ne more več gledati, kako se uničuje vsa podlaga njegovega obstanka in razvoja. Zato bo Starčevičeva stranka prava delovala na to, da se ves hrvaški narod v okvirju habsburške monarhije združi v samostojno državno skupino. V adresnem načrtu čitamo po tej izjavi: »Tudi hočemo podpirati z vso močjo prizadevanje naših bratov Slovencev, da se tudi slovenske dežele pri -družijo tei državni skupini.« Starčevičeva stranka prava povdarja tu dejansko hrvaško-slovensko vzajemnost, za kar smo ji hvaležni. Nas pri delu za hrvaško-slovensko skupnost nc bo manjkalo!
+ Volitve v delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Trstu. Oni podjetniki, ki niso še prejeli glasovnic za volitve v predstojni-štvo, odnosno v razsodišče, delavske zavarovalnice, dasi plačujejo prispevke za to zavarovalnico, naj reklamirajo pri volilni komisiji delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu (Via Mercato vecchio št. 3) a I i p a na) n a š e m u uredništvu naznanijo svoje i m c opravilo in stanovali-šče. Rok za reklamacije poteče 15. decembra.
Delavska akademija se vrši v dvorani »Delavskega doma« na Savi dne 8. in 9. decembra t. 1. Začetek v soboto, dne 8. decembra, ob pol deseti uri. Znanstvene in stvarne razprave eminentne važnosti za delavstvo bodo ta dau imeli po vrsti: 1. Dr. Pavlica iz Gorice: Zgodovina delavskega varstva v Avstriji. 2. Ivan Prcmrov iz Gorice: Zadružništvo in delavstvo. Popoldne ob eni ali pol-dveh nadalievanje: 3. Dr. Brecelj iz (ioricc: Higijena glede na delavstvo. 4. Dr. Dermastija iz Gorice: Delavsko varstvo. 5. Profesor Ev. Jarc iz Kranja: Izobrazba in delavstvo. Zvečer ob pol osmih veselica. V nedeljo, dne 9, t. m. po deveti uri dopoldne: 6. Dr. Krek iz Ljubljane: Zgodovina delavske organizacije. 7. Jožef Gostinčar iz Ljubljane: Delavska politična izobrazba. 8. Dr. Krek: Strokovna društva.
+ Liberalni generalštab. Ob zaupnem liberalnem shodu izvoljeni možje so imeli dne 5. decembra sejo. Pri nji so si takole razdelili bremena. Volili so: Župana Ivana Hribarja za predsednika, dr. Ivana Tavčarja za prvega podpredsednika, dr. Karla Trillerja za druzega podpredsednika, Ivana Kneza za blagajnika in dr. Fr. Novaka za tajnika; v odsek za organizacijo stranke in agitacijo jc bil izvoljen dr. Danilo Majaron za načelnika, g. Anton Tr-stenjak, Fr. Crnagoj, Jos. Turk in Jos. Kozak za člane; v odsek za fin. stvari jc bil izvoljen dr. Andrej Ferjančič za načelnika, g. dr. Alojzij Kokalj. Ivan Knez. Viktor Rolirmanii in Josip Turk za člane; v odsek za prirejanje shodov in snovanje društev je bil izvoljen Luka Jelene za predsednika, dr. Ivan Tavčar, Ivan Plantan, dr. K. Triller in dr. Viktor Mur-nik za člane; v odsek za narodno gospodarstvo je bil izvoljen Josip Lenarčič za predsednika. dr. V. Murnik. dr. Fran Windischer, dr. Fr. Novak in Ivan Knez za člane; v odsek za časnikarstvo pa za predsednika Ivan Plantan in za člana dr. Ivan Tavčar in Ivan Hribar. Vodstvo strankine pisarne bo imel v rokah Arnošt Chain. Zupan Hribar m Arnošt Chain sta tore na vrhu. Ni hudimana, da nebi ta dva prodrla, ker jima bo pri organizaciji in agitaciji pomagal mesar Kozak in v finančnih stvareh na roko šel sloveči dr. Ferjančič. Učiteljsko vprašanje je tudi rešeno, ker je Luka Jelene predsednik, ki vodi celo dr. Tavčarja. To ne bo brez nič!
+ Obrtniška obrambna zveza. Dobili smo naslednji dopis: V zadnjem času se vrše silni preobrati v naši državi, lzprcinenila se bode ustava. Vsi stanovi sc gibljejo in organizirajo, edino obrtniki iu mali trgovci se ne zganejo. Res sili vlada obrtnike v strokovne zadruge, a te so pod kontrolo obrtnih komisarjev. Umevno je, da sc ne morejo v teh zadrugah tako gibati, kakor bi sc radi. Treba jc obrtnikom politične organizacije, kjer bode lahko vsak obrtnik razkrival svoje težnje, grajal razne uprave, zastopc itd. Tudi jc treba obrtnikom obrambenega društva, katero naj ima namen skupne pa tudi posamnika interese varovati. Ustanovila se je »Obrauibcna zveza zavednih obrtnikov«. Namen temu društvu jc: varovati skupne in posameznega obrtnika koristi in iiiii dajati pravne svete. V kritičnih slučajih preskrbela bo zveza tudi posaniniku advokata. Kratko rečeno: Zveza se bo brigala za vse koristi obrtnega stanu iu svojih članov. Da sc pa /. uspehom vse to doseže, treba ie skupnega delovanja, skupne organizacije. Obramhena zveza jc ustanovljena, pravila so od vlade potrjena. Treba jc, da se skliče prvi občni zbor. Pripravljalni odbor jc sklenil, naj se ta vrši dne 9. decembra letos, in sicer dopoldne ob Ki. uri v dvorani »Rokodelskega doma«. Dnevni red: I. Pozdrav predsednika. 2. Zakaj se je ustanovila »Obrambetia zveza«. 3. Razgovor o kartelih in o podraženju raznih surovin in kovin. 4. Razgovor o obrtnem kreditu. 5. Vpisovanje članov, o. Volitev načelnika. 7. Volitev odbora. 8. Raznoterosti. Stvar jc zelo važna iu nujna! 'Treba jc na vsak način obrtnikom »Obrambene zveze«, da sc skupno iu pa tudi v posameznih slučajih branimo; treba je tudi. da obrtniki in trgovci samostojno, politično nastopimo, ali vsaj da sc začnemo razgovar-jati o javnih zastopih. Za pripravljalni odbor: Josip \Vcibi, načelnik. Ivan Pust, tajnik. Ložar Jernej, Dachs Ivan, Globelnik Jožef, Anžič Franc, .lerina Luka, Vrhovcc Fr., Krcgar Ivan.
+ Učiteljske vesti. Za učitelja pri sv. Vidu nad Cerknico jc imenovan g. Ivan Beze-Ijak, za učiteljico v Kropi gdčna. Ljudmila pl. K a p p u s, za učiteljico v Vrbovetn gdčna. Lucija T ram pu š, začasno upokojena jc nadučitcljica g. Emestina C I a r i c i v Kočevju, za nadučitelja v Strchovici je imenovan g. Fr. Pire, za učiteljico istotam pa gospa Frančiška Pire, za nadučitelja v Planini pri Vipavi ie imenovan g. Ivan V u g a.
-f Cegav je pesnik Gregorčič? Piše se nam: Liberalci se v svojih listih, sejah iu sho-
dih pridušajo, da je njihov. Evo dokaz, da nc pišejo iu govore resnice: Meseca septembra leta 1904 sem se peljal z vipavsko železnico iz Vipave v Gorico. Na postaji Dornberg sta vstopila pesnik Gregorčič in profesor Berbuč. Ko se medsebojno pozdravimo, izvem, da je bila onega dne v Dornbergu občinska volitev in huda borba med liberalci in »klerikalci«. »Klerikalcem« na pomoč je prihitel iz (iorice pesnik Gregorčič kot tamošnji častni občan in volivec prvega razreda — torej dokazal, da jc naš. Liberalci so ga takrat v svojih listih opsovah s »far je far«.
r Slovenske občine — z nemškimi pečati! Nihče bi ne verjel, koliko slovenskih občin je šc na Kranjskem, ki se poslužujejo nemških pečatov. To je sedaj, ko imamo pred seboj znani sklep obč. sveta mariborskega, naravnost neodpusten naroden greh. V prvi \ rsti nam je imenovati žalibog še vedno — občinski pečat »naprednega in narodnega« Bleda, ki se glasi: »Gcnieindeamt Veldes« (na prvem mestu!) Zupanija (!) Bled«. Temu sledi »narodni« trg Vrhnika »Gemeideamt Oberlaibach«, potem Žužemberk (Županstvo Žužemberk Geineindc Seisenberg), nadalje Zagorje ob Savi (Županstvo Zagorje Ge-meindeanit Sagor), iu slednjič popolnoma slovenski Št. Jernej pri Krškem Gemeinde-amt St. Bartelma (na prvem mestu!) Županstvo Št. Jernej. Poživljamo župane tu navedenih občin, da naj takoj odstranijo te pečate iu naj iih nadomeste s sanioslovenskimi. Narodni ponos, na dan!
+ Sv. Miklavž. Včerajšnji »Narod« je silno izviren. Uvoden članek je poslal nekdo s Koroškega, prva notica je iz pisarne izvrše-valnega odbora narodno-napredne stranke, trct.ia ic iz Aškerčeve zaloge, četrto je uredništvu poslal župan Hribar, v peti sc »Narod« bije po zobeh in preklieuje svojo laž o poti g. Povšeta na Koroško, šesta je prestavljena iz češke »Volna Myšlcnka«, sedmo pa pošilja nekdo iz slovenskega Štajeria. Res, leto sedmih debelih krav.
+ Beračeva mavha. V češkem listu »Volna Myšlenka« se Anton Aškerc primerja z Gregorčičem in samega sebe hVali tako-lc: »Kakšno nasprotje v primeri ž njim (Gregorčičem) ie pevec novih, lepših dob volje iu sposobnosti za aktivno življenje, Anton Aškerc, tudi bivši duhovnik, ta možati nasprotnik re-presentantov tnič, ki sc ui zbal uravnati svojega življenja dosledno po svojih nazorih.« Tako nam opisuje naš Siratka svojo aktivno službo na magistratu, ki iiiii omogočuje, uravnati si svoje življenje dosledno po svojih nazorih. Včerajšnji »Narod« pa razjasnjuje rc-daktcrjcni tega češkega lista, kako jc prišlo do tega, da jc Aškerc tak hud nasprotnik rc-prezentantov tmč tako-lc: »Aškerc jc vrgel kolar stran in si je pustil brado rasti Aškerc je apostol svobodne misli.« Je res imenitna ta brada, ki take čudeže dela.
+• »Centralna zveza trgovskih nastavljencev Avstrije« na Dunaju, je imela pretečeno nedeljo ustanovni shod na Dunaju. To socialno društvo ima namen razširiti svoje de-iovanjc čez vse avstrijske kronovine ter zastopati z vso cueržijo stanovske interese trg. nastavljencev. Ker bo ta zveza lahko postala velike važnosti za trg. nastavljence, bomo o tem obširneje poročali. Pričakujemo, da se bodo trgovski nastavljenei v svojem lastnem interesu zanimali za to stanovsko organizacijo, katera bode nastopala brez fraka iu pokazala. da pozna potrebe, razmere in zahteve modernih sužnjev trg. nastavljencev.
Doneske za Gregorčičev spomenik sprejema profesor Josip Ivančič, Gorica, Koreujski trg št. s, kakor tudi vsak odbornik goriškega centralnega odbora. Doneski sc bodo objavili po časopisih.
Iz seje »Slovenske krščanske socialne zveze«. V zvezo sc sprejme »K. s. izobraževalno društvo na Igu«. Zvezin predsednik poroča o ustanovnem shodu »Slovenske kr-ščanske socialne zveze- za Štajersko. Nova «Zveza» ic članica osrednje »Zveze«. Deluje popolnoma samostojno. Letni koledarček jc skupen. Udeleži sc splošnih prireditev osrednje »Zveze«. Osrednja »Zveza« nujno priporoča ustanovitev »Slovenskih krščanskih so-cialuih zvez-- za (ioriško. Koroško in 'Trst. Sklene sc priporočati »Družbi sv. Mohorja« izdajo narodnih pesniij. Vsem »Zvezinim« društvom sc priporoča, naj prirede slavnost v spomin rainega pesnika Simona Gregorčiča. Predava naj sc o življenju pesnikovem, deklaniirajo in pojo naj se pesmi rajnega Gregorčiča.
Predavanje v Gorjah. Jutri po litanijah predava v »Bralnem društvu« v Gorjah gospod dr. Krek.
Predavanje v Domžalah. Iz Domžal se nam poroča: V nedeljo ic bilo v tukajšnjem »Katoliškem izobraževalnem in podpornem društvu« prav posebno važno predavanje o hi-gijeni, o skrbi za zdravje. Vrli zdravnik dr. Ivan Z a i c iz Ljubljane je zbranim poslušalcem, katerih je bilo nad 250, prav poljudno razložil, kolike važnosti je zdravje iu kako naj skrbimo zanje. Povedal je. kakšna naj bodo stanovanja, da bodo zdravju ugodna, hrana, obleka i. dr. Posebej pa se je pomudil pri vseh boleznih, pri jetiki, katera dandanes zahteva toliko žrtev, in pri legarju, kateri sc je letos v par slučajih tudi pri nas pojavil. Pazljivost in zanimanje vseh navzočih jc pričalo, kako primerno je bilo to predavanje za indu-trijsko tako razvite Domžale. Bodi zato odličnemu govorniku tem potom izrečena najiskre-nejša zahvala vseli navzočih.
Gregorčiču \ spomin. Narodna čitalnica v Cerknem priredi v proslavo spomina umrlega pesnika Simona Gregorčiča v nedeljo, dne 9. t. m., ob 2. uri popoldne v dvo-
ran: »Gospodarskega doma« slavnost po sledečem sporedu: 1. »Pri mrtvaškem odru«, solospev. 2 Predavanje: »Pesnikovo življenje in njegova dela«, predava gospod Vaelav Tu-šar. 3. »Naš čolnič otmimo«, deklamacija. 4. »Vpliv Gregorčičevih pesmi na slovenske skladatelje«, predava g. (i. lievk. 5. »Nazaj v planinski raj«, poje mešan zbor. — Vstop vsakomur prost. — Odbor.
Miklavžev večer v Mirni. Iz Mirne poročajo: Tukajšnje izobraževalno društvo je priredilo 5. t. m. Miklavžev večer. Obdarova-nih .ie bilo 72 otrok. G. NVeber iz Mokronoga je zabaval otroke in odrasle z gramofonom. Hvala vsem dobrotnikom.
Nov način, kako se zabrani, da ljudje ne morejo priti pr jvi čas v cerkev, so iznašli na kolodvoru v Medvodah. Pretečeno nedeljo je tovorni vlak zaprl cesto, ki pelje iz Medvod v Presko. To se je zgodilo pred šesto uro. Ob .() uri se prične služba božja v Preski. Kakih 20(i ljudi je čakalo onkraj ceste m tako niso mogli priti k službi božji v pravem času. To je vendar največja predrznost, saj bi bil vlak lahko pre.i ustavil. Ali je to nagajivost ali ošab-nost?! V Medvodah in okolici je marsikaj gnjilega. Volilna reforma bo tudi tukaj po-mcdla gnjilobo. Tako pričakujemo! Hvaležni smo vsem poslancem, ki so se borili za reformo, posebno pa še dr. Šusteršiču!
—	Apel gg. odvetnikom in notarjem ljubljanskim. Iz krogov odvetniških in notarskih uradnikov sc nam piše: V lanskih tukajšnjih časnikih bilo .ic citati o neznosnih draginjskih razmerah naše stolnice, pod katerimi razmerami posebno trpijo odvetniški in notarski uslužbenci. Državni in magistratui ter uslužbenci drugih uradov so dosegli zboljšanje svojih plač. Le odvetniški in notarski uradniki ječijo šc pri svojih za sedanje razmere sramotnih plačah pod pritiskom neznosne draginje, kar občutijo sosebno oženjeni uradniki. Da ni mogoče živeti danes v naši stolici z družino s plačo mesečnih 100 do 160 K stanu primerno, morajo to uvideti naši šefi sami. Naj se spomnijo ravno v sedanjem času svojih revnih sodelovalcev m naj privoščijo njihovi nizki sedanii plači šc kako drobtinico pri-boljška.
Časnikarstvo. Z novim letom bo nehal izhajati list »Slovenska zadruga«, katerega je izdajal g. Ivan Lapajne v Krškem.
—	Glavna skupščina »Matice Hrvatske« bo dne 16. decembra v Zagrebu.
—	Umrl je v samostanu usmiljenih bratov v noči od torka na sredo brat Honorat Bottegaro, ki je opravljal službo v goriški bolnišnici nad 25 let.
Predavanje. V nedeljo, dne 9. t. ni. popoludne ob 3. uri predava g. mlekarski nadzornik Legvart v Čatežu o kmetijstvu.
Toplice na Dolenjskem. — Izjava. Ker se je začelo raznašati med ljudmi, da je tukajšnja hranilnica in posojilnica v denarni zvezi s konsumnim društvom, izjavljam, da je ta trditev debela laž, izmišljena od hudobnih iu škodoželjnih ljudi. Hranilnica in posojilnica je popolnoma samostojen denarni zavod, ui v nobeni zvezi s konsumom in nima pri njeni niti enega vinarja izposojenega. Kdor ne verjame, se lahko vsak dan prepriča iz knjig, ki so mu na razpolago. Za hranilnico in posojilnico v Toplicah I. P o d b o j, načelnik.
—	Nov italijanski list. Od I. t. m. izhaja v Pulju italijanski dnevnik »L'Eco deTAdri-atico« pod uredništvom mladega nazovi socialista Teseo Rossi. List hoče pisati v ita-lijansko-liberalnem duhu.
—	Rdeči križ. Dne 10. junija 1907 pričela se bode v Londonu mednarodna konferenca vseh društev »Rdečega križa«. S to konferenco združena bode tudi razstava »Rdečega križa« za dobitke, katere ie ustanovila Nje Veličanstva carica-mati Marija Feo-dorovna, in sicer letos za najboljša transportna sredstva, ki se rabijo pri »Rdečem križu«. Člani društev »Rdečega križa« na Kranjskem, kateri se mislijo udeležiti tc mednarodne konference, naj se zglase do 15. t. ni. deželnemu iu gospe.inemu polnočnemu društvu »Rdečega križa« za Kranjsko v Ljubljani.
—	Umrl je v Breznici na Hrvaškem posestnik bivši poslanec Tit. pl. Ožegovič Bar-labaševečki, star 79 let. V Jastrebarskeni jc umrl odvetnik Valentin Lcuac. V Samoboru jc umrl v starosti 78 let Milan Vizncr, poslednji sin velikega ilirskega glasbeniki Ferda Livadič Viznera.
—	Sirovi mož. V Zagrebu se je vršila tc dni sodnijska obravnava proti Josipu Soliču, ki je svoio ženo obesil za pete na strop sobe in jo pustil tako dolgo viseti, da jc umrla, in Tonki Šafranič, ki mu je pri tem grozodejstvu pomagala. Solič je obsojen na dvanajst let, a Tonka Šafranič je vsled pomanjkanja dokazov oproščena.
Nesrečna tobakarnarica je gospa vdova Maček, ki ima tobakarno v Rojanu v ulici a Montorsino št. 3. Tobakarna jc mala hišica sama zase, z enim samim prostorom. S to tobakarno smo se že večkrat bavili, kajti tatovi, ki so pa vedno ostali neznani, so jo obiskali predsinočnjim že šestikrat,. a nekega večera minolega poletja ic bil nastal v tobakarni sicer mal požar, ki pa jc poškodoval vse, kar jc bilo v njej. Pred rečenitii požarom so tatovi petkrat ulomili v to tobakarno, i. s. vselej skozi streho. Odnesli so vsakikrat vse kar so dobili, namreč, ves tobak in prvikrat tudi precejšnjo vsoto denarja. Potem je pa tobakarica nosila ves denar vsaki večer domov. In tako je storila tudi predsinočnjim. Včeraj zjutraj je tobakarica šla kakor navadno ob 6. uri odpret tobakarno. A komaj .ie vstopila, že ie zapazila, da je vse narobe: razni predali so bili odprti, papirji zmetani iz istih, a police za tobak so bile prazne. Vsa preplašena je pogledala okolu sebe in zapazila v kotu, ki .ic najoddaljenejši od vrat. precej veliko luknjo v zidu. Takoj jc šla na ulico in tam enega mimoidočih prosila.
naj obvesti redarstveno stražnico v ulici del Belvedere, da so bili tatovi v njeni tobakarni. Malo poznete je prišel tja nadzornik redarst-vene stražnice z enim redarjem. Nadzornik je dognal, da so tatovi šli najprej preko kapelice sv. Petra, ki jc tik rojanskih obokov; od tam so šli na dvorišče hiše št. 1 iste ulice, kjer ima svojo delavnico mizar Vincencij Pahor; za tem so najprej šli v to delavnico, in sicer so štrli šipo v oknu delavnice, da so mogli notri. V delavnici so vzeli veliko pilo, zatem so šli na nasprotnem kraju iz delavnice in prišli so na dvorišče hiše št. 3, na katero dvorišče meji tobakarna, in tam so s pilo nemoteni predrli zid, ker je namreč hiša popolnoma prazna. Tobakarna je pod varstvom takozvanega »Zavoda za zapiranje in čuvanje«. Ni pa zavarovana proti tatvini z tiloniom. V začetku je bila a ker so se tatvine ponavljale le prepogostoma .ie ni hotela več sprejeti v zavarovanje nobena zavarovalna družba. Tatovi so odnesli mnogo tobaka, 30 škatelj šport-cigaret iu več zalepk. Vsega skupaj so odnesli sicer le za60 kron vrednosti, kajti tobakarnarica nese kar Ic more domov vsaki večer.
— Občinstvo in poštni promet o Božiču. Ozirom na množeči se vožno-poštni promet v božični dobi priporoča se občinstvu, da sc pri odpošiljanju vožno-poštnih pošiljatev na sledeče ozira: 1. Radi izvanredno pomnoženega tovornega prometa v tej dobi ie priporočati, da se poštne pošiljatve, ako se hoče, da jih naslovl.iencc pravočasno dobi, ne oddajo šele prav zadnje dni pred Božičem na pošto, marveč že ncka.i dni poprej. 2. Pošiljatve, o katerih sc želi, da bi bile onega dne odpravljene, katerega so bile na pošto prinešene, oddajati jc v božičnih dobi najpozneje do 2. ure popoldne. Pozneje oddane pošiljatve se bodo odpravljale šele naslednjega dne. 3. Posebno pozornost je obračati na to, da so pošiljatve dobro zavite in zaprte, ter da jc naslov na istih dobro pričvrščeu. Za male pošiljatve z manjšo težo (do 3 kg.), kojih vsebina ne trpi vsled pritiska in ne izpušča maščobe ali vlažnosti iu koje niso namenjene d; 'cč, zadostuje, da so v močan papir zavite in z vrvico trdno prevezane. Večje iu težje pošiljatve, potem take, ki sc pošiljajo v oddaljene kraje, iu slednjič one, v katerih se nahajajo predmeti, ki se lahko razbijejo. ali ki puščajo maščobo in vlažnost, morajo biti ozirom na vsebino, obsežnost, težo in vrednost vsaj večkrat zavite v močan papir ali močno platno, oziroma morajo biti spravljene v košaricah, zabojčkih itd. Zaklopnice (škatlje) iz lepenke, osobito takozvani poštni kartoni so dovoljeni, če imajo znakov poškodbe. Divjačina, ki ne krvavi več, sme se pošiljati v posameznih komadih neza-vito, vendar jc bolje, da se pošiljanje nezavitili pošiljatev po možnosti opusti, ker se naslovi takih pošiljatev lahko izgube. Pošiljatve z vsebino, ki se lahko razbije, se imajo označiti na zavoju razločno z znamenjem stekla. Pri pošiljatvah z lahko spridljivo vsebino naj se napiše na spremnici dostavek »se naglo pokvari« ter naj sc ta dostavek z modrim ali rudečitu svinčnikom krepko podčrta. Zavitek mora biti tako trdno zaprt, da se brez poškodovanja zapore nc more do vsebine. Pošiljatev brez naznačene vrednosti ali v vrednosti pod 4(11) kron v obče ni treba zapečatiti, če so zapori s pomočjo lepila? pečatnih znamk itd. |)ii potnih torbah, kovčekih in zabojih s pomočjo zaprtih ključavnic, pri "sodih z dobrimi obroči, ali pa po nerazdeljivosti zadostno osi-gur.iene. Pošiljatve v vrednosti nad 400 kron pa, kakor tudi vse pošiljatve z zlatom, srebrom, gotovino, vrednostnimi papirji, dragocenostmi ali pristnimi čipkami morajo biti na koncih zavoja tolikokrat in tako zapečatene, da se zavoji brez poškodovanja pečatov ne more odpreti. Ako .ie zavitek s čini povezan, tedaj mora biti poveza tako prirejena, da se ne more odstraniti, nc da bi sc pečati pokvarili. Z razločnim odtiskom pečata, skaterim jc pošiljatev zaprta, sc mora prevideti tudi k pošiljatvi spadajoča sprcmnica. Vsako vožno pošiljatev .ic brez ozira na pridejano poštno spremnico opremiti z naslovom, to je z imenom in priimkom naslovljenčevim iu z imenom kraja, kamor ie pošiljatev namenjena, ( ziroina jc označiti okraj, ulico in hišno šte-\ilko. Ce le mogoče, naj sc napiše naslov na zavoj sam: k.ier to ni mogoče se napiše naslov pri pošiljatvah, katerih ni mogoče zapečatiti, lahko na listič papirja, katerega jc pa treba čeloma prilepiti na pošiljatev; ako jc samo s pečatnim voskom pričvrščeu, nc zadostuje. Pri pošiljatvah,na katere se nc more pisati in tudi ne papirja prilepiti n. pr. nezavita divjačina) napiše naj se naslov na kos lepenke, usnja, lesa ali kake druge trde tvarine, ter naj se priveže isti z močnim sukancem ali vrvico na pošiljatev. Ker sc velikokrat dogaja, da odpadajo naslovi odpošiljatev vsled liino-gokratuega prekladanja pri izvanredno pomnoženem vožneni prometu, in ker sc morajo take pošiljatve brez naslova na posameznih pcsta.iah komisijski odpirati, priporoča se, po-šiljatvam samim še jeden naslov pridevati. Pri nezavitili pošiljatvah n. pr. divjačini, kaže pritrditi na primernem mestu n. pr. na sprednjih nogah šc drugi naslov. Na pošiljatvah, katere morajo biti zapečatene, pripečatiti je tudi vrvice, s katerimi so iste zvezane. Posebno previdno morajo biti zaprte one pošiljatve, katere so namenjene črez morje (n. pr. v Dalmacijo, Hercegovino itd.), ker sc s takimi pošiljatvami ne more tako skrbno postopati, kakor z onimi, ki se prevažajo po suhem. 4. Na pošiliatve, katerih vsebina jc podvržena vžitninskem davku, se opozarja še posebno. Pri takih pošiljatvah, ki so namenjena v mesta, kjer ie vžitninski davek vpeljan n. pr. v Ljubljano, Gradec, na Dunaj, v Prago itd. priporoča sc v svrho hitrejšega razdačenja, da se naslovu zavitka, kakor tudi na spremnici označuje vsebina in pa tudi količina (kilo,
liter, komad), ki služi za podlago pri določevanju vžitnine. Opozarja sc dalje, da v božični dobi poštni uslužbenci ne utegnejo vstrezati sem in tja izraženi želji strank, da se jim pošiljatve zavijo, ter da se mora vsaka na pošto prinešena, ne po predpisih zavita pošiljatev brezpogojno zavrniti. Končno se še omenja da sc bodo došle pošiljatve v božični dobi naslovljenceni mesto dvakrat, trikrat na dan dostavljale.
—	Zakon o ognjegastvu zahtevajo hrvaški gasilci od hrvaškega sabora, ter bodo na sabor poslali tozadevne vloge.
—	»Knajpovec« — prenehal. List »Knaj-povec«, katerega je v Gorici izdajala Gabr-ščekova tiskarna, je prenehal izhajati radi pre-malega števila naročnikov.
Poštni asistentje Štefan Bratin m Karol Ghiglianovič v Trstu ter Ivan Rak v Ljubljani so imenovani poštnim oficijalom.
Napad z gnojnimi vilami. Dne 2. t. m. sta se mudila hlapca Martin Brenk in France Eržen iz Stanešč pri posestniku Jožefu Zale-telj kjer sta izpila četrt litra žganja. Ko sta sc okolu 9. ure zvečer vračala domov, napadla sta ju z gnojnimi vilami Janez Brolili in Franc Tomšič, posestniška sina iz Guncelj. Oba sta bila na glavi poškodovana; okvara Franceta Eržena je celo težka.
Čudne sanje. V noči od nedelje na ponedeljek se .ie sanjalo Mariji Marušič iz Lok-vice, da jo po glavi praskajo mačke. Ko se v strahu zbudi in pogleda okolu sebe, z grozo zapazi, da ji gori pri glavi. Hitro je začela klicati na pomoč stariše, da so ogenj hitro pogasili. Škode jc malo, ker se ogenj šc ni razvil.
—	Obrtni nadzorniki. Uradna naredba trgovinskega ministrstva v sporazumu z notranjim razdeljuje vse v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele v 35 obrtnih nadzornih okrajev, v katerih posluje po en obrtni nadzornik.
Zanimivosti iz hrvaškega sabora. V predvčerajšnji seji sta se sprla poslanca dr. Elegovič in dr. Lukinič. Predsedujoči podpredsednik dr. S tarče vič jc radi njunih medklicev predlagal, da se obema poslancema izreče graja. Sabor je to soglasno odklonil, vsled česar je dr. Starčevič odložil podpred-sedništvo hrvaškega sabora. Radi Lukinovi-čeve interpelacije o Strassnovu so bili včeraj v saboru veliki kravah,, ker ie Lukinič zbadal Starčcvičance in je predsednik moral prekiniti sejo. Nato je sabor pričel razpravo o adres-nili načrtih. Starčevičanski govorniki posebno dr. Horvat so ostro govorili proti adres-neiiui načrtu koalicije, češ, da jc adresni načrt koalicije znamenje sužnosti, adresni načrt Starčcvičancev, znamenje prostosti.
—	Posnemanja vredno. Tvrdka Rcndi & Co. pošilja tc dni slovenskim krojačem sani o n e ni š k e koledarje. Neki zavedni krojač v Št. Vidu nad Ljubljano .ic ta pristni germanski cvet vrnil pošiljatelju s krepko opazko, da si Slovenci od nemških tvrdk tega nc bomo pustili dopasti. Želeti ic, da bi to storili i drugi, ker potem bi se tudi Nemci navadili dostojnosti. Pri tej priliki zopet naglašamo že večkrat izraženo željo, da bi slovenski krojači na-ročevali blago od domačih tvrdk. Ceniti bi delali dobiček Nemci, ki v zahvalo na podel način žalijo naš narodni in verski čut?
—	Požar. Iz Komna pišejo od 5. r. mes.: Danes ob pol IU. uri dopoldne nastal ie požar prci posestniku Franu Štolfa v Volčjenigradu hišna št. 55. Škoda ie velika in v tem trenotku jc ni možno ceniti. Štolfa ie bil zavarovan, kakor so tukaj splošno vsi posetniki zavarovani. Koliko znaša zavarovalnina, ni v tem trenotku znano.
—	Somišljenike opozarjamo, naj po vseh gostilnah zahtevajo »Slovenca«. Cc tudi si list že čital, vedno vprašuj po njem in slednjič ga gostilničar gotovo naroči. Širite povsod »Slovenca« in pridobivajte mu novih naročnikov.
Novice iz Egipta. Umrl ie v Kaliiri po 10-dnevni bolezni grof Stadnicky, tajnik pri avstro-ogrski diploinatični agenciji, star 32 let. Njegovo truplo prepeljejo v Galicijo. To poletje jc bival v Aleksandriji, kjer je bil s svojim krščanskim življenjem v spodbudo; večkrat ie prejel sv. obhajilo v cerkvi sv. Katarine. Včeraj, 30. novembra, sem sprejel v katoliško cerkev neko protestantinjo iz Švicc. S svojim očetom jc bila ona kot sedemletna deklica v Rimu v baziliki sv. Petra, kjer se je ločila od očeta in je zašla v Vatikan. Tava-jočo in jokajočo po hodnikih jo prvi zagleda pokojni papež Pij IX. in jo ljubeznivo potolaži ter sprejme v naročje. — Zdaj jc pa ona sprejeta v naročje svete ccrkvc. — Kuga v Egiptu ne mine. Dne 29. novembra jc bilo II novih slučajev in sedem iih ic umrlo za kugo v bolnici Nag Hamadi, 2 pa v bolnici Ghirghe. Oficijelno se naznanja, da je živinska kuga popolnoma prenehala v Egiptu. — Dežja smo dobili v Aleksandriji minoli teden precej, temperatura se je znižala na 12° R. P. Bcnigen.
—	Hud berač. Iz Novega mesta sc na ni piše: Karol Zalarja, ki je po gostilnah na se-manji dan popival, razžalil pivce pri .lakcu, so odpeljali danes v c. kr. okr. sodišče. Mogoče, da mu še ena zima nc bo zadostovala, kajti čc bi bil Ic mogel, bi bil še sunil stražnike.
—	Akcija, v korist Dalmaciji. 24. novembra sc je vršilo na Dunaju zborovanje za podpiranje Dalmacije, kateremu je predsedoval ministerski predsednik Beck. Izdan je sklep, po katerem je pripravljen ves potrebni materija! in uvažcvanc vse dalmatinske potrebe. Uredile sc bodo ccste, reke in hudourniki, napravili vodovodi, skrbeli za šolstvo, obrt itd. Zdaj bodo pozvani zastopniki Dalmacije in s pomočjo teli bodo napravili končni načrt za naglo delo.
—	Delavske zavarovalnice glede na ne-I zgode. Z njimi ni zadovoljen nihče. Gospo-j darji se jeze, ker morajo res veliko prispevati, j delavci so pa tudi nezadovoljni, ker če se ' poškodujejo, ne ravnajo baš lepo ž njimi in jim
odmerijo kolikor mogoče nizke odškodnine. Način odškodnine samoobsebi je že slab. Ce se poškoduješ pri delu tako, da nisi prav za nobeno rabo več, dobiš od tega, kar si dejansko zaslužil, samo 60 vinarjev od vsake zaslužene krone. Ako pa še lahko gibaš, no ti pa odškodnino prikrajšujejo, kar le morejo. Jeza in nevolja na te zavarovalnice sta splošni tako med gospodarji kakor tudi med delavci. Ko so vpeljali te zavode, niso dovolj premišljeno zagotovili zdrave finančne podlage. Zavodi zavarovalnic glede na nezgode so imeli lani 60,460.923 K 43 v primanjkljaja. Naši tržaški zavarovalnici je manjkalo 1,552.198 K 52 v. Samo graška zavarovalnica je imela 280.100 K 14 v prebitka. Zavodi so imeli nedavno na Dunaju sejo, kjer so sklepali o povišanju prispevkov, a so končno to opustili. Danes so te zavarovalnice s svojimi ogromnimi primanjkljaji na robu propada. Na vsak način bo eno najnujnejših vprašanj, ki jih bo morala rešiti nova ljudska zbornica, da preosnuje te zavarovalnice in pa da izvede tudi starostno zavarovanje delavcev. Sedanji način glavničnega pokritja je pri teh zavodih nevzdržljiv. To je vladi jako dobro znano, kakor tudi slab položaj zavodov. Ako pride do katastrofe, popolnega bankerota teh zavodov, zadene odgovornost vlado.
Novice iz Zagorja ob Savi.
z Nekoliko zmešalo se je delavcu na »ranipah« Francetu Merlak. Pred kratkim se je po nesreči polil s kropom in se precej opekel. Sedaj sc mu hoče nekaj mešati. Z zvijačo so ga prepeljali v Ljubljano in ga oddali v bolnišnico.
z Umrl je v petek, 30. novenib. posestnik Janez Snoj, oče patra Benigna Snoj, ki je sedaj med atrikanskirni Slovenci v Aleksandriji. Rajni je bil šc krepak. A prehladil se je, vnela so se mu čreva, in to mu je utrgalo nit življenja. Bil jc blag mož, kremenit značaj, odločen katoličan, priljubljen vsem, ki so ga natančneje poznali. Zapustil je razun g. Benigna še enega sina in štiri hčere, ki so vsi vredni otroci svojega očeta in tudi dobro preskrbljeni. Tako ic dragi rajnik, dasi prezgodaj, vendar lahko mirno zatisnil oči, zakaj dobro je izvršil svojo nalogo na zemlji. ■— Žalujoči rodbini naše najtoplejše sožalje!
z Nagloma umrla je neka ženska v Bev-škeni. Udrlat se ji .ie kri, in v par minutah je bila mrtva kar na ccsti. — V glažuti se je podobno zgodilo I. Hoffmaiui. Krog poldne je šc bril prijatelja, eno uro pozneje pa je bil mrtev.
Hitra smrt sc v naši dolini oglaša vedno bolj pogosto.
StalersKe novice.
š »Narodna stranka za Štajersko« vabi na soboto, dne 8. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne k svojemu ustanovnemu shodu v veliko dvorano »Narodnega Doma« v Celju. — Jako značilna .ie opomba na vabilu, ki se glasi: »To vabilo velja za Vas osebno in vabilo s seboj prinesite! Ako pripeljete seboj še kakega somišljenika, naj se prijavi za vabilo na dan shoda v Celju.« Podpisana pa sta na vabilu lastnoročno gg. dr. V. Kukovec in Veko-slav Spindler. Torej zopet tajno zborovanje! Gospoda Vekoslava, zakaj pa se bojda povabiti tudi »ncsomišljenike« ? Se bojita morda, da bi zvedeli o dosedanjem delu Vajine stranke in kako mislita »delovati« v prid kmetijstva, trgovstva, obrtništva, delavstva in narodne šole?«
š Društvo »Domovina« v Gradcu priredi v nedeljo 9. t. ni. ob 5. popoldne v svojih društvenih prostorih »Gregorčičev večer« v čast prerano umrlemu pesniku. Vspored: Predavanje o pesniku z deklamacijami njegovih najlepših pesmi ter s petjem in tamburanjem. Po končanem vsporedu sc bo nabiralo za Gregorčičev spomenik. — Člani in prijatelji društva sc vljudno vabijo na ta slavnostni večer, ki obeta biti jako zanimiv.
š Duhovske vesti. C. g. Roman Škerba, kaplan v Poljčanah, jc imenovan za župnika na Prevor.iu; Fr. Sal. GomilŠek pride od Sv. Benedikta v Slov. Goricah k Sv. Barbari v Halozah; Jožef Panič od Sv. Ane na Krem-bergu v Pilštajn: Vinko Lorenčič iz Rajlicn-burga k Sv. Ani na Krembergu; Jožef Kaučič iz Leskovca k Sv. Benediktu v Slovenskih Goricah.
š O volitvah v Petrovčah, kjer je nova »narodova« stranka ni vala in spletkarila proti prejšnjemu županu Korenu, ker je katoliško misleč Slovenec, sc jc že precej pisalo. Arjc-vaški Jcschounigg, torej nemškutar prve vrste, jc sani pravil in jc tudi prišlo v »Valita-rico«, da so sc zvezali »novi« z Nemci, da vržejo Korena. Glavni agitator je bil po došlih nam poročilih dr. Kukovec. Imenovali so tudi dr. Serncca. Ker sc je čutil s tem prizadetega gospod dr. Gvidon Sernec, izjavljamo, nc da bi nas kdo k temu pozval, da mi nismo njega mislili. Vrinila sc je našemu poročevalcu pomota, ker ga je zamenjal z nekim drugim odvetniškim kandidatom. Vzdržujemo pa vest, da jc dr. Kukovec agitiral proti županu Korenu, ker ta ni njegov somišljenik. Pomagali so mu pri tem Nemci.
š Organista odlikujejo. Ni še minul teden od tega, ko sc jc graška »Tagcspost« zgražala, ker so nekje na Solnograškem podelili častno občanstvo učitelju in sicer poleg druzega tudi za njegove zasluge kot organist. Sedaj se je pa dogodil sličen slučaj v Celju, Nemško pevsko društvo »Liederkranz« je na poseben način odlikovalo učitelja-organista Interbergerja, a »Tagcspost« prinaša lepo navdušeno poročilo o tem. Rezločck med obemi odlikovanji je, da je bil solnograški učitelj katoliški, oni v Celju pa protestantovski organist.
š Letni proračun v Mariboru izkazuje za cto 1907 potrebe 2,066.547 K, rednega pokritja (98.097 K, izrednega pokritja pa — 1,168.450 cron. — Za tekoče leto jc kazal proračun le 1,829.799 kron potreb, torej se je ista v enem etu povišala za celili 236.748 K.
š Okrajni zastop v Rogatcu. Cesar je po-rdil izvolitev Josipa Simonyja, oskrbnika vVindischgratzovili posestev, načelnikom, idravnika dr. F. Scliusterja pa podnačelnikom -ogaškega okrajnega zastopa.
š Mati otroka raztrgala. Na Dobrni pri ^elju je posestnikova hči Frančiška Pačnik cagrabila svojega otroka in ga raztrgala na Jva dela. Kosa mrtvega otroka je skrila v postelji.
š Urad za punciranje v Celju, o čegar istanovitvi smo žc pred meseci poročali, je začel poslovati. Prideljen je c. kr. davčnemu jradu.
š Umrl je v Gratvveinu umirovljeni pro-iesor graške trgovske akademije gosp. Pavel J h a 11 a m e 1.
š Ponarejalca denarja so prijeli v Radiom v osebi nekega mladega moža, ki je šele pred dvema mesecema prišel od vojakov in ki je bil znan kot dober risar, dasi je obiskoval samo ljudsko šolo. Sumljiv je postal, ko ie hotel menjati ponarejen stotak.
š Ljubitelj perutnine. V Zagrebu so aretirali Franceta Zibcrta iz brežiškega okraja ker je kradel kokoši.
š Iz poštne službe. Poštni oficijali so postali: Adolf Sperl v Gradcu, Alojz Karba in Iv. Sigi v Mariboru.
š Rudosledbo je dovolil rudarski urad v Celju g. Blažu Bezenšeku, tesarju v Gornji Pristovi, okraj Konjice, za dobo enega leta.
š Umrl je v Mariboru c. in kr. stotnik g. Viktor pl. Radics v starosti 40 let.
š Zasledovani tat. Upokojeni nadučitelj g. Vinko K o c m u t v Mariboru se jc v ponedeljek popoldne nekaj mudil v kuhinji. To priliko je uporabil mlad uzmovič, da se je v stanovanje vtihotapil in odnesel poleg mnogo zlatnine in srebrnine tudi nekaj obleke. Ravno ko jo je hotel odkuriti s plenom, je zapazila ta-tiča nadučiteljeva kuharica Ana Ostovršnik. Hitela je za bežečim in vpila. Da si beg olajša, je vrgel tat culo z obleko v stran in jo z vso naglico popihal. Našli ga še niso._
UublJnnsRe nouice.
lj Zanimivo predavanje bo zopet prihodnji torek v »Slov. kršč. soc. zvezi«. Predaval bo dr. Jerše o rokovnjačih. G. predavatelj jc zbral o rokovnjačih mnogo zanimivega gradiva. Začetek točno ob pol osmi uri. Vstop vsakemu prost.
li Nova igra na odru »Rokodelskega doma«. Opozarjamo, da je na sporedu zabavnega večera, ki ga priredi katol. mladeniško društvo v nedeljo, 9. t. m. ob 6. uri zvečer v »Rokodelskem domu«, tudi nova vrlozabavna igra »Revni črevljar in bogati Anglež.«
lj Ljubljanska predilnica. Občni zbor predilnice jc sklenil prostovoljno likvidacijo. Danes se vrše pogajanja za prodajo tovarne. Iz Trsta je došel v Ljubljano predsednik del. družbe g. Scaramanga.
— Slovensko delavsko stavbeno društvo v Ljubljani naznanja, da posluje vsako nedeljo od osmih do desetih dopoldne v društveni pisarni, Opekarska cesta št. 36. Hranilne vloge obrestuje po 43l»% od dne vloge do dne vzdige ter plačuje rentni davek društvo samo. Društveno premoženje znaša čez 420.000 K.
lj »Dobrodelno društvo tiskarjev« priredi v nedeljo, dne 16. decembra t. L," ob 4. uri popoldne v »Sokolovi« dvorani »Narodnega doma« običajno božičnico na korist sirotam umrlih tiskarjev. Pri božičnici sodeluje popolna društvena godba. Prisotni otroci se bodo obdarovali s slaščičarni in sadjem. Vstopnina za osebo 60 vin., otroci prosti. Glede na dobrodelni namen je pričakovati obile udeležbe.
lj Sneg, katerega nam jc včeraj prinesel sveti Miklavž, ie potrgal po mestu vse polno električnih in telefonskih žic. Tclefonična zveza z Dunajem je pretrgana.
lj »Ljubljanska društvena godba« priredi danes v vinski kleti hotela »Union« društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri, (na praznik) vrši se koncert v hotelu »Južni kolodvor« (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu osmih zvečer, Vstop prost. — V nedeljo vrši se velik koncert v »Narodni kavarni«. Gosposke ulice. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
Ij Društvo slovenskih profesorjev. Tretji prijateljski sestanek, v petek, 30. p. m., se je obnese! zelo dobro. ZSbrali sta se dve tretjini ljubljanskih članov, med temi tudi veleč. gosp. msgr. Tomo Zupan in g. prof. Pleteršnik. Čeravno žc upokojena, se imenovana gospoda živo zanimata za stanovsko gibanje. — Iz obširnega poročila g. prof. Zmavca o praškem shodu državne zveze avstrijskih srednješolskih društev posnemamo na kratko le najvažnejše točke: Pravica na enoletno vojaško službo absolventom 6. razreda srednjih šol, rav-nateljske počitnice, zakonita določitev 30-letne službe, službena pragmatika, odprava tajne kvalifikacije, vštetje poskusnega leta in sup-lcntskih let, razredba izprašanih suplentov v K), činovnj razred, odprava poskusnega tri-letja, ureditev plač po plačah na obrtnih šolah, odškodnine ravnateljem za paralelkc, stališče učiteljev telovadbe. Vse tc točke je »Zaveza« že nadrobno predelala iu jih bo predložila vis. c. kr. ministrstvu za uk in bogočastje. Druge točke, kakor pravna obramba, sprejem strokovnih učiteljskih društev v zavezo, šolska reforma itd., so se priporočile posameznim društvom v pretres. - S tem sc je društvu šc le odprl važen del delokroga. To ie pokazal živahen razgovor, ki se jc potem razvil. Veleč. g.
msgr. Zupan je priporočal potegovanje za sup-lcnte in za dosego višjih dijetnih razredov, kakor so primerni akademičnim študijam, ter je grajal krivico, da so se pri zadnjem zvišanju pokojnine prezrli oni, ki so bili že prej v pokoju. Razpravljala so sc še vprašanja o razširjenju realke na osem razredov, o preosnovi srednjih šol sploh, o praktičnem jezikovnem pouku v nižjih razredih namesto slovničnega, o stremljenju po pridobitvi vseh odločilnih mest v šolski upravi itd. Končno se je izrekla želja, da bi sc nedostatki v šolstvu ne le spoznavali, ampak da da bi se na pristojnem mestu tudi odločno zahtevala odstranitev teh nedostatkov. Zato pa bo skrbela organizacija, ki bo s skupno močjo posegla tja, kjer bi posamezniku ne bilo mogoče doseči uspehov. Na prijateljskih sestankih jc vsakomur dana prilika, da izreče svoje želje in izboljševalne predloge.
Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v soboto, popoldne se uprizori drugič v sezoni pravljica »Sneguljčica in škratje«, zvečer pa Shakespearejev »Beneški trgovec«, ki je glasom kritike dosegel pri prvi predstavi velik uspeh. Zida Shyloka igra g. Dragutinovič, Porzio ga. Taborska, Bassania g. Taborsky, Antonia g. Danilo, .lessiko gca.Noskova, Ne-risso ga. Barjaktarovičeva, Lanzelota g. Boleška. — V nedeljo popoldne se uprizori drugič na slovenskem odru Gallinova komedija »Marietta«, v kateri nastopi ga. Barjaktarovičeva v ulogi dvanajstletne deklice. Igra je prav prikladna tudi za mladino. Istega dne zvečer sc poje tretjič v sezoni priljubljeni »Trubadur.« — Za prihodnji torek se pripravlja »Prodana nevesta«, za četrtek pa Cankarjeva komedija »Za narodov blagor«. — Gledališko vodstvo si usoja opozarjati slavno občinstvo, da so odslej kuponi veljavni za vse predstave, tudi za operne in dramske premiere.
lj Nova šentpeterska šola na polju za klejno tovarno je bila 26. nov. blagoslovljena ob navzočnosti šolskih otrok, gospe učiteljice, g. učitelja in zastopnikov kr. šol. sveta. Novo poslopje jc blagoslovil župnik Franc Pavlič iu nato imel primeren govor. 27. novembra sc je začelo v novi šoli podučevati. — Prva šola v šentpeterski župniji se je ustanovila l. 1788. Šolska soba je bila v pritličji sedanjega župnišča, tam kjer je sedaj kaplanska »hišterna«. Uliod, ki ga je imela šola iz ceste, je zazidan. L. 1829 je tedanji župnik Jan. Bc-denčič iz stare mežnarije poleg cerkve sezidal novo cnonadstropno poslopje sedanjo šolo in mežnarijo in odločil pritličje za cer-kvenika, nadstropje pa za šolo in učiteljevo stanovanje. V tem poslopju jc bila šola od l. 1829 do 1902 lc enorazrednica. od I902 do danes le dvorazrednica skupaj 118 let. Sem so hodili otroci iz vseh vasi, ki spadajo k šentpeterski župniji, sprva seveda tudi iz mesta. Na ti šoli so delovali učitelji: Jakob Zupan (1806—1826), Jožef Gotzel (1826—1871, t 1876), Jernej Cenčič (1871 — 1874), Leopold Cvek (1874—1879, 11896) Od I. 1879 do danes g. Avg. Adamič. Vsled naraščajočega števila otrok in velike oddaljenosti nekaterih vasi, so I. 1886 sezidali v Hrušici novo eno-razrcdnico, — sedaj je dvorazrednica, pripravljeno pa je za trirazrednico — in tedaj so sc od »materne šole« pri sv Petru ločile vasi: Štepanja vas, Spodnja in Zgornja Hrušica in Bizovik. A kljub temu, da jc bila v Hrušici šola, kljub temu, da kmečki ljudje iz okolice otroke raje pošiljajo v mestne šole — ker je domača šola pod ničlo kljub temu, da so ctroci hodili v šolo zelo neredno, postajala je šola vsako leto bolj tesna. Zato je kr. šolski svet I. 1900 sklenil sezidati na polju za tovarno za lep štirirazrednico, oziroma petrazred-nico, in že (!) I. 1903 je kupil stavbišče. Ta prostor, kjer stoji sedaj lepa nova šola, so si izbrali zato. ker je nekako v sredini vseh vasi, iz katerih morajo prihajati otroci v šolo. Glede na opravo sob naj omenim to, da bi sc bilo pač spodobilo napraviti tudi v sobah, odločenih za nadučitelja »parkete«, ker so tudi v vseh šolskih sobah parketna tla. — Značilno za šol. oblasti ie to, da je šentpeterska šola od I. 1788—1902 bila vedno enorazrednica, kljub obilnemu številu otrok. V letu 1879 jc bilo 282 všolanih otrok, I. 1881 187 otrok, I. 1882 275 otrok, 1. 1883 285 otrok, I. 1884 321 otrok. In če je res to, kar se govori, da je namreč šolstvo v ljubljanskem okraju najsla-bejše, moramo tudi mi reči, da je šentpeterska šoia med vsemi šolami tega okraja dosedaj najslabša. Po gorskih vaseh razširjajo pov-sodi šole, pri nas pa v mestu 114 let šola — le dvorazrednica. Ni čudno, da so stariši pošiljali in še pošiljajo otroke rajše v mestne šole, ker v domači šoli ne najdejo, kar žele. V mestnih šolah pa nimajo prostora, za vse, in posledica je, da otroci ostajajo brez omike, po kateri hrepenijo otroci in njliovi stariši. Radovedni smo, koliko časa bodo sobe nove šele, namenjene za petrazrednico, čakale prazne, čeprav bi danes postala nova šola premajhna, ako bi zavladale kaj redne razmere. Zato pa, gospodje, v novo šolo novega reda in železne roke, pa dobrih učnih 111 oči. Kmetje so sezidali novo šolo znamenje, da so ukaželjni — omogočite jim torej pot do boljšega in lepšega napredka.
Ij Deželna vinska klet. Pri včerajšnji jesenski otvoritvi deželne vinske kleti zbralo se je, kot navadno, prav obilo odličnega občinstva, dokaz, da ima tako podjetje dandanes svoj cilj in napram kmečkemu ljudstvu svojo dobroto.
li Ponarejen denar. Na policijskih oglasih se vidijo ponarejeni goldinarji, kateri razun 1 K in Skronskih netačev že dalje časa krožijo po Dunaju in tudi na Kranjskem. Največ so v prometu ponarejeni goldinarji. Narejeni so iz britanija-kovinc, v kateri ic nekaj srebra, so vliti in dobro delani. Imajo dober cvenk in
| letno številko 1875, 1888, krone in petači pa letnico 1900. Razločijo sc od pravih v tem, da se občutijo polzki iu so sivkaste barve. Kdor izsledi ponarejalce, dobi 1000 kron nagrade.
Ij Hudega zaspanca je imel včeraj popoldne Franc Kržanc iz Gline, ki jc prišel v neko gostilno na Rimski cesti. Naročil je če-trtinko vina in rekel natakarici, naj ga ob 4. uri popoldne pokliče. Natakarica ga je ob določenem času klicala, ker ga pa ui mogla spraviti od mize, ji je prišel na pomoč tudi točaj. Ta ga je seveda do dobrega prerukal, nakar je Kržanc planil pokoncu in točaja pričel tepsti. Ker le ni bilo miru, so poklicali policijskega stražnika, ki je zaspanega gosta odpeljal v »špehkaniro«.
lj Za kruhom. Včeraj se jc z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 24 Slovencev iu 14 Hrvatov.
Ij Izgubljene in najdene reči. Izgubil je Lovrenc Vidmar prost bankovec za 20 kron.
Natakarica Brigita Moharjeva je izgubila zlato zapestnico. — Šivilja gdč. M. Lokovše-kova je izgubila kratko srebrno verižico, 22 kron vredno. Neka dama je izgubila moderno ogrinjačo. Martin Praznik je našel zlat prstan._
Izpred sodišča.
Svoj priimek spremenil. Anton Ferjančič, 16 let star, hlapec iz Blance na Štajerskem doma, ie v Koritneni pri Brežicah izvršil neko tatvino ua škodo svojega gospodarja in gospodarjevega sina. Ker so se mu tla prevroča zdela, jo je popihal in prišel v Ljubljano, kjer je hotel pri tukajšnjem pekovskem mojstru vstopiti v službo kot pekovski vajencc. Da bi imel mir pred zasledovanjem zaradi učinjene tatvine, popravil je v svoji delavski knjižici priimek Gniainič v Krošclj. Ta ponaredita ie bila pa tako primitivna, da jo je bilo takoj moč spoznati. Dobil je za kazen 4 tedne ječe.
V jami ui hotel delati. France Podkrajšek, pisar, rojen v Ljubljani, ima 22 predkazni. Za resno delo mu ni mar ter je nepoboljšljiv postopač. Dne 14. novembra t. 1. so ga po odgo-nu pripeljali iz Celovca v Ljubljano. Tu sc jc branil sprejeto delo v mestni jami. pač pa je še tisti dan po Ljubljani beračil. Zaradi tega jc bil aretovan. Podkrajšek jc .iel takoj nasilno nastopati, protivil se je aretaciji, in grozil da bo policijskega kancelista ustrelil, in da ga čez leto dni ne bo več. Pri tem pa ni manjkalo raznih psovk. Obtoženec pravi, da se glede pretenja ne spominja. Za kazen se mu je priznalo osem mesecev težke ječe, potem se bo pa oddal v prisilno delavnico.
Cerkveno petje motila. Janez Špilar, posestnika siu v Hraščah pri Postojni jc imel jezo na pevko Ivano Zorman, kateri je že nekaj dni poprej zagrozil, da mora pevkam petje zmešati. Dne 24. majnika zvečer po Šmarnič-nem opravilu, se je običajno pela še ena Marijina pesem in tu sta Janez Spilar in njegov brat Peter nalašč vkljub večkratnemu opominu petje zavlačevala, da so se ljudje nad tem zgražali, iu jc bil cerkvcnik prisiljen iti sveče ugasnit. Janez Špilar bo za to sedel en mesec, njegov brat Peter pa na 14 dni v ostrem zaporu.
Sleparski agent. Janez Horvat, bivši po-tovalec iz Celovca, je bil svojedobno akvisiter s stalno plačo pri zavarovalnici »Donau«, a bil je iz službe odpuščen. Potem je prevzel zastopstvo neke vinske tvrdke a tudi to se mu ni obneslo. Začel ie slepariti po Žužemberku, Rudolfovein, Trebnjem, Radovljici in Tržiču, češ da pričakuje denar od svoje tvrdke, jedel in pil je na up in tudi si izposojeval denar. Vsega skupaj je napravil 143 kron 54 vin. goljufivega dolga. Hrovat prizna svoje dejanje. Za kazen je dobil pol leta ječe.
Tatinski zidarski vajenec. Decembra leta 1905 je Gossova zaloga piva v Sp. Šiški zidala ledenico. V kleti je bilo 14 zabojev bolj slabega piva, katerega se je polagoma med delavce razdelilo. Fr. Šustaršič, zid. vajenec, pa ni maral toliko časa čakati, marveč je neko noč odtrgal ključavnico ter odnesel dva zaboja s 100 steklenicami piva. Dne 11. avgusta t. 1. je pa izmaknil tudi eno kolo na Vrtači, ki je bilo last Antona Nahtigala. Svoje kaznjivo dejanje bo imel čas premišljevati 6 tednov v težki ječi.
Razne stuari.
Žalostna 25letnica. Jutri, dne 8. decembra, bo 25 let, odkar je pogorelo gledališče na dunajskem »Ringu«. Pri požaru je zgorelo 500 ljudi.
Dva milijona mark za draginjske doklade je dala svojim uradnikom tvrdka Krupp v Essenu.
Ženska — preiskovalka severnega tečaja.
Ela Onghman se je odločila preiskati severni tečaj. Na pot se odpravlja v Nome na Alaski. Spremljali jo bodo sami eskimi, ki jo smatrajo za moža, ker bi ji sicer ne sledili.
Pretilno pismo italijanskemu kralju. V Kvirinal je bilo poslano grozilno pismo italijanskemu kralju. Pismo ie bilo oddano v Ber-gamo. Policijski prefekt iz Bergama je vsled tega poklican v Rim.
Kopniški stotnik kot parkelj. Po Dunaju so uvrstili na Miklavžev večer med parklje tudi kopniškega stotnika v nemški uniformi.
Klobasice bojkotirajo. Delavstvo v Dunajskem Novem mestu je pričelo bojkotirati klobasice. ker so izdelovalci klobasic v Dunajskem Novem mestu poskočili s cenami.
Usmrt 1 se vsled reklame. Irlandski pisatelj Pollard Charley ie spisal neko znanstveno delo in se nato usmrtil, da bi tako vzbudil med ljudstvom pozornost. To potrjuje z lastnim pismom, kjer piše: »Ta korak sem storil, ker ni mojega dela hotel založiti noben evropski, ne ameriški založnik. Prcostajalo mi
ni drugega, kakor da sc usmrtim. Tako pride moje delo gotovo v javnost.«
Lebaudyjev zrakoplov, ki se da krmiti1,
je prevzelo francosko vojno ministrstvo. Balon »Patrie« so preizkusili prej v Nantesu sedemkrat.
Japonski častnik v avstrijski armadi. V
Inomost je dospel iz Tokija major Okuniura, ki bo eno leto pripadal tukajšnji posadki.
Nov izum. Iz Pariza poročajo, da je Fe-odor Zubovič, bivši stotnik v avstro-ogrski armadi, izumil napravo, ki utegne biti za podvodne ladiie velike važnosti. Zuboviču je nesreča francoske podmorske ladje »Lutin«, ki je nedavno utonil s svojo posadko, dala povod. da je izumil nov aparat. Zubovičev izum jc naprava, kateri jc svrha. da prepreči slične nesreče podmorskih ladij. Ta priprava jc nameščena na krovu ladije iu sama proizvaja toliko plina, da utunoli brod, kakor zračna kroglja nekoliko trenutkov izleti iz morja na površino. Zubovičeva naprava je na poskusih v Jadranskem morju neko količino železa, ki odgovarja težini podmorskih ladij v hipu dvignila iz morskega dna na morsko površino. Neko holandsko društvo ponuja Zuboviču 100.000 goldinarjev, da odkupi ta njegov izum.
Vladarice kot umetnice. V Bruslju ic otvorjena razstava, na kateri so razstavile svoja dela same vladarice. Slike iz narave je razstavila portugalska kraljica, majhne figure iz slo-nove kosti je izrezljala runiunska kraljica, nizozemska kraljica je ilustrirala »Tisoč in eno noč«, španska kraljica je razstavila slike ptičev in rož, a italijanska marine.
Iz slounnskejn sueta.
sl Brezžični brzojav v službi revolucionarjev. Ruski revolucionarji so vpeljali za hitrejše medsebojno obveščanje brezžični brzojav, ki baje zelo dobro posluje.
Smrtna obsodba na Ruskem. V Varšavi je bilo radi raznih ubojstev obsojenih 7 razbojnikov na smrt, dva na dosmrtno ječo.
sl 10 milijonov za zidanje šol. V Galiciji je blizn tisoč občin, ki dozdaj še nimajo nobene ali pa primerne šole. Deželni odbor ga-liški ie sicer vsako leto dajal 400.000 K podpor za zidanic šol. ali vse to jc bilo premalo in zidanje potrebnih šol je le počasi napredovalo. Zato je sedai deželni odbor sklenil, da si izposodi H) milijonov kron, katere razdeli med občine, da se v kratkem sezidajo potrebna šolska poslopja. Potem pa Nemci zinironi zasniehljivo iu zaničevalno govore o »polni-sehe W irtschaft «.
sl Koliko je Poljakov. Na Nemškem živi sedaj 3 in pol miliiona Poljakov, v Avstriji 4 in pol milijona, v Rusiji 7 in pol milijona; vsega skupaj je torej 17 in pol milijona Poljakov.
sl Razvoj srbske industrije. Srbski trgovski minister je predložil skupščini v odobrenje zopet štiri koncesije. Štirje trgovci prosijo, da se iini dovoli zidati tovarne.
sl Hrvatska antologija češk li pesn kov izide v kratkem pod naslovom »Mojc simpatije«. Izdal jo bo Peroslav Sabič. Prevedeni bodo zlasti pesniki Ncruda, Mahar, Sova, Dik, Brezina in Bezruč.
sl Klub »Slovanski Jug« v Belgradu, ki je bil nedavno osnovan, šteje že toliko članov, da ga bodo pretvorili v kratkem v društvo. Njegov program je zjedinjenje južnih Slovanov. »Slovanski Jug« snuje tudi svoj fond, in kadar bo ta primerno narastel, prične izdajati na svojo roko moderno jugoslovansko revijo.
sl Beg iz Ogrske. To ni več samo »izse-Ijevalna vročinska bolezen«, to je resničen skupen beg iz Ogrske. Iz Ne\vyorka poročajo, da je tja v zadnjem času prišlo iz Ogrske: 1.710 Slovakov, 649 Mažarov, 570 Hrvatov, 458 Nemcev iu 110 Runiuncev. Nesrečna tna-žarska politika!
sl Potrebujejo slovaške dečke. Predsed-ništvo mažarskega društva »Jcmka«, katerega namen jc pomažariti Slovake je razposlalo poziv župnikom in občinskim tajnikom, da bi mu poslali slovaške dečke kot rokodelske učenec v spodnje-ogrska mesta. Potreba jih je bojda 300. Slovaška »Narodni Noviny« svarijo slovaške stariše pred tem vabilom. Slovaški dečki pridejo po prizadevanju omenjenega društva v pravo mažarsko sužnost, iz katere ni rešitve. To je najbolj gnusen način pomažar-jenja, piše list — uničevanje slovaške krvi in osrablienjc Slovakov.
sl Pruska nasilstva proti Poljakom. Proti poznanjskeniu prelatu Klosu so uvedli preiskavo, češ, da je pozival na nepokorščino. V svojem listu je namreč pisal: »Občudovati iu svoje priznanje moramo izjaviti onim malim otrokom, ki ubogajo svoje starše in ne odgovarjajo pri nemškem krščanskem nauku.« So pač lepe razmere na Pruskem!
sl Vojaške čitalnice ua Bolgarskem, bolgarsko vojno ninistrstvo je izdalo ukaz, da naj se pri vsaki garniziji ustanovi čitalnica za vojake. Stroški za ustanov itev se bodo pokrili iz tozadevne blagajne vsakega polka. Iz čitalnice bodo izključeni vsi politični listi. Dvakrat na teden bode v čitalnici predavanje iu pouk za vojake analfabete. Predavanja bodo iz vojaškega in družabnega življenja. Ta ukaz bode prišel v veljavo z dnem I. januarja 1907.
sl Boljše stanje ruskih financ ilustrira najbolj okolnost, da se je te dni na berolinski borzi izplačalo 50—80 milijonov mark za ruske blagajniške liste, medtem ko sc je prej vedno odlašalo z izplačevanjem.
sl »Svaz osvčtovy« v Pragi namerava I. 1907 ob priliki vscsokolskega shoda prirediti razstavo, ki bode predstavljala prosvetno delovanje med češkim narodom (razstavo ljudske prosvete). V to svrho izvoljeni odbor je že imel svojo sejo dne H', novembra.
sl Srednjo šolo snujejo v Nukšlču. Tozadevni načrt bo obravnavala bližnja črnogorska skupščina.
Telefonska ln brzojavna poročila.
ZMAGA »SLOV. LJUDSKE STRANKE.«
Poljane nad S k o f j o L o k o , 7. decembra. Za župana je soglano izvoljen Alojzij Grošelj, za svetovalce pa Martin Dolinar, Matija lngiič, vsi pristaši »S. L. S.«
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Budimpešta, 7. decembra. Proračunski odsek delegacije je sklenil, da sc avstrijski ministri povabijo k seji šele po rešenem poročilu o armadi, in da se poljedelski in trgovski minister povabita k ponedeljski seji o dobavah za armado. Nato je odsek obravnaval o okupacijskem kreditu. Govorili so Tolllnger, Ryba, nakar je minister Burian dajal zahtevana pojasnila.
B u d i m p e š t a , 7. decembra. Avstrijska delegacija je sprejela okupacjski kredit, nakar je bila seja zaključena.
NOVI TAJNI SVETNIKI.
[) u naj. 7. decembra. Povodom srečne rešitve volivne reforme v parlamentu bo cesar nekaterim poslancem podelil odlikovanja, nekatere bo pa imenoval za svoje tajne svetnike. Prisega novih tajnih svetnikov se bo vršila še pred Božičem. Med novimi tajnimi svetnik: so tudi vsi parlamentarni ministri, ki doslej še n so imeli tega dostojanstva.
KOŠUTOVA BOLEZEN.
Budimpešta, 7. decembra. Košutu se je bolezen shujšala. Kralj jc vprašal o Košu-tovem položaju \\ eckerla.
MAŽARSKO NASILJE.
Budimpešta, 7. decembra. Danes je zaključena obravnava proti osebam, ki so obtožene »hujskanja« proti ogrski državi. En obtoženec je obsojen na dve leti ječe in 2(100 kron globe, devet je obsojenih na dvemesečno do enoletno ječo, štirje so oproščeni.
NOVI TOPOVI.
Budimpešta, 7. decembra. Avstrijski delegati so prisostvovali strelnim poizkusom z novim topovi.
POD VLAK SE JE VRtiEL.
R ek a , 7. decembra. Tu se je vrgel pod vlak neki Anton Maglič. Razmesarilo mu je obe nogi. V bolnici jc kmalu izdihnil.
NOVI AVSTRO-OURSKI POSLANIK V PETERBURGU.
Peterburg. 7. decembra. Bivši svetnik pri avstro-ogrskem poslaništvu v Peterburgu grof Leopold Berchtold je designiran za avstro-ogrskega poslanika v Peterburg.
PAPEŽEV ZDRAVNIK UMRL.
R i m , 7. decembra. Papežev zdravnik dr. L a p p o u i ie umrl ua raku.
PAPEŽEV NAGOVOR.
Rim, 7. decembra. V konzistoriju kardinalov je papež v kratkem nagovoru povdarjal ed nost vseh škofov z apostolsko sto-lico, ki naj vernike bodri, da zmaga nasprot-stva sovražnikov cerkve.
SRBSKE VOJAŠKE PRIPRAVE.
B e 1 g r a d , 7. decembra. V skupščinski seji, v kateri se ie vladi z neznatno večino izreklo zaupanje, je ministrski predsednik izjavil. da bo poslancem predložil načrt nabave vojnega materijala, ki pa mora ostati tajen, da nasprotn ki Srbije ne izpoznavajo njenih vojaških načrtov.
PAROBRODSKI ŠTRAJK V ITALIJI.
N e a p o I j. 7. decembra. Vse moštvo parobrodnih društev »Navigazione Generale« iu »Itala« štrajka. Društvi sta naznanili, da decembra meseca nobena ladja ne bo odpotovala.
VAŽNE VOJAŠKE LISTINE LKRADENE.
L o n d o n . 7. decembra. V Chatamu je nekaj podčastnikov ukradlo važne vojaške listine. ki obsegajo načrte za obrambo obrežja.
JAPONSKA IZJAVA.
Pariz. 7. decembra. Japonski poslanik K urino je izjavil, da ga je zadovoljila pomirljiva izjava Rooseveltova, da pa je nesmiselno, ako Američani domnevajo, da si Japonska misli osvojiti Havaj in filipinske otoke.
ZOPET NESPORAZUMLJENJA MEI)
RUSIJO IN JAPONSKO.
Peterburg, 7. decembra. Japonska stavlja glede prav e ribarjenja, železnic in amurskega parobrodstva neizpolnjive zahteve. Položaj je kritičen in ni izključeno, da se dogovori prekinejo. V vladnih krogih sedaj še prevladuje mnenje, naj se Rusija ogne kakim novim zapletkam.
POTRES TRAJAL .10 SEKUND.
N e vv Jork. 7. decembra. V Kingstovv-iiu je bil potres, ki je trajal 30 sekund ter je povzročil silen strah med prebivalstvom. V Barhadosu je bil še hujši potres, najhujši pa pri sv. Luciji.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 06'2 m. srednji zračni tlak 7 '6 0 mm
C 1 OpM- z. zoranja	Stanje barometra v in m	Icmpo-ratnm P" l '»■! /.ijll	Voirovi	Nclto	^ A = £ B t __ 2r>"
( 9 »feS	25	0-4	sl szah	sne k	
7 7. /JUT-	733 3	f,-4	sl. svzh	del. Jasn.	25 4
2. pop	38 3	a s	sl. j vzh.	jasno	
*	»Vojska na daljnem vzhodu«. »Katoliška bukvama v Ljubljani« ima v svoji zalogi sedaj dokončano delo: »Vojska na daljnem vzhodu«. Knjiga je jako zanimiva ter obsega 380 strani z mnogimi krasnimi ilustracijami, katere nam predočtijejo kraje bojnega polja, razna najnovejša morilna orodja, njih porabo itd.; kratko malo nas popelje na daljni vzhod, nas seznani s šegami ondotnih prebivalcev, s poveljniki ruske in japonske armade, z vojaštvom in sploh z vsem, kar se je zgodilo v usodepolnem času krvave vojske. Ker je ta vojska svetovnega, zgodovinskega pomena, zatoraj priporočamo vsakemu, da si omisli to zgodovinsko podučno delo. Gotovo je, da bo knjiga za vsako starost kot novoletno darilo, eno najlepših daril. Ker so prostori »Katoliške bukvarne« precej omejeni in ker zavzema obsežna knjiga dokaj prostora, zatorej jo oddajamo v času do Novega leta po znatno znižanih cenah. Krasno vezana knjiga, v novih, izvirnih, v ta namen posebej prirejenih platnicah stane samo 4 K 20 vin. (mesto 6 K 20 v.); nevezana samo 3 K 20 vin. (mesto 4 K 80 v.). Ker velja znižana cena le do Novega leta, zate raj opozarjamo, da si vsakdo, kateri bi si omislil knjigo, isto naroči prej ko slej. Po pošti poslana knjiga stane 30 vin. več. Naročila naj se dopošljejo na »Katoliško b u-kvarno v L j u b 1 j a n i«.
*	Zbirka ljudskih iger. Ravnokar sta izšla peti in šesti snopič »zbirke ljudskih iger« s sledečimi igrami :GarciaMoreno. Zaloigra v petih dejanjih. (Možke vloge.) — Krčm ar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (Moške vloge.) — Sv. C i t a. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (Ženske vloge.) — Kukavica — modra tica ali: Boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (Ženske vloge.) — Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (Ženske in moške vloge.) — Cevi j a r. Veseloigra v treh dejanjih. (Moške vloge.) — Kmet in fotograf. Komičen prizor. (Možke vloge.) — Kovačev š t u d e n t. Burka. (Moške in ena ženska vloga.) — Oba sešitka v enem zvezku veljata 1 K 60 v. Kdor naroči 10 zvezkov ob jednem, dobi enajstega kot nameček. Naročilo sprejema »Katoliška Bukvama v Ljubljani«.
*	Društveni govornik. Ze v dosedanjih letnikih jc objavil »Duhovni Pastir« več času primernih priložnostnih govorov, odslej bo pa imel posebno prilogo z naslovom »D r u -št ve ni govornik«. Namen »Društvenemu govorniku« je. pospeševati delovanje v naših izobraževalnih, strokovnih in itilade-niških društvih. Zato bo prinašal času primerne govore, ali pa bogate osnove socialno-vzgojevalnc, poučne, deloma tudi strokovne vsebine za razna predavanja po naših društvih. V »Društvenem govorniku« bo redno objavljal svoje govore tudi prof. dr. J. Ev. Krek. »Duhovni Pastir«1 s prilogo »Društveni govornik« stane na leto 8 K. Naročila sprejema »Katoliška bukvama v Ljubljani«.
Za društvene zbore. Ravnokar je izšel v zalogi »Katoliške bukvarne« v Ljubljani
>Šesti venček narodnih pesmi«
Našim društvom sostavno priredil Pran F e r j a n č i č.
Kako so priljubljeni proizvodi tega skladatelja, nam je pokazal najboljši vspeh njegovih dosedanjih skladb, ki so razun najnovejših »inožkih zborov« že vse razprodane. »Šesti venček« nikakor ne zaostaja za svojimi predniki, temveč jih, reči smemo, nadkriljuje. Pri tem »šestem venčku narodnih pesmi« se je bolj kakor pri prejšnjih pazilo na to. da jc venček bodisi po besedilu, bodisi po sestavi poraben za niožki in ženski zbor. Zlasti za možki zbor ima ta venček pred drugimi to prednost, da ga ni treba postavljati čisto nič višje. V ženskem zboru mora drugi alt peti nekaterekrati v par pesmicah spodnji »f«; kjer nimajo tako nizkih altov, lahko pomaga na onih mestih tenor.
Istodobno priporočamo
Ferjančičeve »možke zbore«,
ki so izšli pred nekaj meseci v isti zalogi. Ferjančičcvi zbori so vredni vsega priporočila in jc želeti, da jih nabavijo vsa naša društva v splošno korist glasbenega napredka.
Cena za »šesti venček« znaša 40 vin., s poštnino 45 vin.; 10 izvodov 3 K. ■ Cena »inožkih zborov« pa znaša 2 K 20 vin., s poštnino 2 K 40 vin.; 5 izvodov 7 K 50 vin.
Naročila sprejema »Katoliška bukvama« v Ljubljani.
Bnnrnimra
g renka k o d a.
m	sa
Izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove svoje žene. 2751
Anton Kosanc, Zg. Šiška 99.

f;;
Poshusite
i r? priporočite = izdelhe = &
Tydrope toparne hrani! j
p Pragi VIII. tonitofonj. |
šss&rzisaaau
najbolle za gospode, gospe in otroke priporoča trgovina
Iv. podlesnik ml.
767 Ljubljana, Stari trg št. 10.
J
Ustanovljena 1 62.
Najstarejša 2fif)0 peči in
c. kr. dvorni
Telefon 984.
RUDOLF GEBURTH,
tvornica ognjišč fi.,
m a š i n i s t
Dunaj ? (Uiien)
VII. Kaiserstrasse 71, na vogalu Burggasse.
Zalogo ognjiiUtedilnikov in stroj-
nfH nnniitr zn vsnko porabo od navadne II111 Ublljldl do naifineise in najelegantnejše Izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emailirane.
Sušilnice, piinove peči, kamini.
l/se vrste peči
tudi s trajnim gorenjem.
Specialni katalogi gratin itt franko.
Sodi
več vrst se prodajo pri J. Buggenigu, sodar. mojstru v Ljubljani, Cesta na Rudolfovo železnico št. 5.
Zatekel se je
2742 3—1 2746 1 — 1
lovski pes
prepeličar, ki sliši na ime „Sokol". Na ovratniku je napis: Jakob Zalaznik. Pes naj se odda na Starem trgu št. 21.
Organist
z orglsrsko šolo z odliko dovrčeno. kakor tudi dobro dovršenim teoretično praktičnim kurzi m za občinskega tjjnika, želi nastopiti v kakem trgu ali kaki večji ot c.ni.	2756 2-1
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo.
f/\itfii/i'i i/AtneriJeo ./V<//Vv7 \<>/tJc t)c{>/r> po ceni tri a ntw/jiiH.y pvlovu/i rut/\te obrnc/c
,>Sif7lOfl<Tr/{)72l'fc/'. U
r . r/uM/coii :/!'<■/< '()/)crsAc ulice l.iV'/iLW.s(rut!/\y<tsni/{t At/o.vclre\yi/iirru>.
Na prodaj je
hiša
s 3 stanovanji v Vodmatu. Več se
poizve v upravništvu ,,Slovenca". 2764 1-2
9
Pozor!
Trgovina z mešanim blagom
dobro vpeljana v Ljubljani se iz proste roke proda. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.	2760 2 2
f Božična razstava
1
i
se more slobodno ogledati v odprti trgovini od sobote zvečer do nedelje zvečer v	2766
„Angleškem skladišču oblek"
O. Bernatovič.
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
S83»K>5r C7"5<f.s«a»a! i
1 I J
. Ušli.
Oi
O
pod navadno ceno prodajamo blago, pripravno tudi za božična darila, kakor: zastore, zagrinjala, preproge, namizne prte, stenske slike, dekoracije itd.
i--- čudovito ceno =
otomane, divane, garniture, pohištvo in drugo sobno opravo ter tapetniško blago.
Prevzemamo popolno opremo stanovanj in naročila za tapetniške izdelke in dekoracije. — Postrežba točna, blago solidno.
Puc & drug
v Ljubljani, Sodnijske ulice.
2769 8 — 1
t-'<>.>yi \ v-J-v '-"i -'I -vri "i	uV'1	^-i ^'ri' •^•■r^	^-ri' ^'-ri T-V^vJ'')
nlh mL
Stari tri šteu. 10
..: v-.
Priporoča svojo
trgovine
.w. "A": VY<<'.\" .. - v
A> /-.v v.v V'.\
AV>>.V. AV: .V> y'.\


•> "I* V V <<'.V <'.V
\v-/. >V<</.\" VV<NW.</.\,
feMŽL
Gričar & Mejne
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
2600 8
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in____
novosti v konfekciji za dame.
Prave Roskopf golddouble Savonaet remont, ure s sidro
so najnovejše Roskopf. ure. Te imajo Izborno in zajanič natančno kolesje z dvojnim pokrivalom in s tremi prav močnimi golddouble plašči in avtom, zaplralom. Oolddouble je zlatu podobna kovina, ki te podobnosti nikdar ne izgubi. Radi krasne opreme te ure splošno občudujejo in jih ni lahko ločiti od pristno zlatih ur.
Cena 5 gld.
Golddouble damska ura z 2 pokrovom gld. 6*—. Tej primerna golddouble dvojna verižica za gosp. gld. 150 —Golddouble Lorgnon- ali pahlj. verižica 160 cm dolga gl. 4. -Vsaki uri je priloženo 3letno pismeno jamstvo. Ilustr. ceniki o urah, ve-tižlcah, prstanih itd. zastonj ln franko. Razpošilja le proti povzetju
Postjj. 2 20 2474 b 12-8
Zelo znižane cene!
zaradi prenapolnjenja zaloge:
Zimske jope za dame . obleka iz
sukna . . pelerina . . havelok . . dolga zimska suknja sako iz ko-žuhovine .
242< 29
od gl. 2-50 višje
i>
»
>>
»i
»
ii
ii u
ii ii
2-50 2-50 2 50
5 —
7-50
ii ii ii
ii
n
Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice.
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Trgovine z oblačilnim blagom!
arija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 nasproti ,,Tišlerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajani najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjein	2519 52—5
Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne*
Dunaj-
«ke želodčne kapljice, vetrove odganjajoči in želodčni krčutešujoče priznano uspešno ljud sko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očišči^joče, ne ua bi povzročile bolečin. Skat Ijica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet Bchlaegerja, kemika pri zlatem orlu * Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg želez nega mo ,tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblast veno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kreani, Ada-ustn« »oda, Ada-zobnl prašek, Ada-voda za laBe In Ada-pomada.	1*3 49—46
Ravno prav za božične nraznifte!
I^i«

^ cm y-
i\ \l \ -

^V.Ii/7/
*
} ■ •• -.'••i,--' A Iv -V 7
»»I
Pri nakupovanji božičnih daril izbrati kaj primernega je ponajveč jako težavno. Ali za letošnje praznike to ne velja, ker izginejo vse težave, če se domislite le rTudor-skih demantov". Kakor se lahko prepričate, ce si ogledate razstavo Tudor-skih demantov, boste našli tamkaj prelepo izbiro
Iepotičja s
TUDOR-skimi demanti
znanstveno preizkušeni.
Gotovo ne boste imeli niti najmanjih težav, kadar izbirate božična darila, tudi najbolj razvajene prijatelje bodete lahko razveselili ž njimi.
Prstane, kravatne igle, broše, svetinje (medajlone), man-
šetne gumbe, uhane itd. itd. s krasno blestečimi Tudor-skimi demanti, znanstveno preizkušeni ter povsem tako lepi, trajni, koristni ter po ceni, kakor si vsakdo misli obžiina darila
prej Kron
le
kroni.
„TUD0R"-ske demante prodaja
ANTON KRISPER
v Ljubljani, Mestni trg št. 21
1685 2-
t Zunanja naročila izvrše se proti povzetju.

Z3 EE8

Ces. kr.
2748 3
privileg.
Zavarovalna družba AVSTRIJSKI FENIKS na Dunaju.
Generalni zastop v Ljubljani, Sodniiske ulice štev 1.
P. n.
v
Čast nam je javiti, da se nahajajo naše j^isarne od 4. decembra 1906 v hiši št. 1, vogel Sod-nijskih ulic in Dunajske ceste v I. nadstropju.
Z odličnim spoštovanjem Ces. kralj, privileg. zavarovalna družba C. kr. priv. zavarov. dražba na življenje
Avstrijski Feniks na Dunaju. Avstrijski Feniks na Dunaju.
Generalni zastop v Ljubljani.	Generalni zastop v Ljubljani.
Providentia,
občna zavarovalnadružba na Dunaju Generalni zastop v Ljubljani.
afiU
Hiša na proda]!
Iz proste roke pod zelo ugodnimi pogoji,^obstoječa iz 3 sob, kleti, kuhinje, sušilnice za meso, veliko šupo, prostoren zasajen vrt z zemljiščem. Ves svet meri približno 780 kvadratnih sežnjev. Cena 8000 K. Natančnejša pojasnila daje Ludovik Kotnik, Opekarska cesta št. 36, v Ljubljani. 2761 2
POZOR AMERIKflNCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajc, klobukov, kovčegov,
.solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
762 39—34

MATEJ OREHEK
trgovino v Kolodvorskih ulicah st. 26
v lastni hiši v Ljubljani
Ib | BEL R&> I	fldL ifC^i. I C	M
Podružnica v SPLJETU.	V LjubSjaffll, Špitalske ulice Št 2	Podružnica v CELOVCU.
Delniška glavnica JML 53,«»«»<» —_	Rezervni ufchtd SL S<»0.<»00--.
• prejema od I. novembra tekočega leta vloge na 1 obenem ivliuf« obrestno mero M«rih vloj vložne knjiiioe in /I 01 ter jih obrestuje od dne vloge de I / l! 01 nčenii % I. novembrom t. I.
na tekr>£i račun po ^ 2 10 dne vzdiga j —--^r^. *."*:,",7..*.™ | ^ 2 lO	" Rentni davek plača banka sama.
o u
(0
(B
e
(B
>
o
Hff
(8 IS
O O
(S L
O
CL ■
>
(A


DOMAČA TISKARNA.
Vaak svoj tiskar!
Z mojim kavčuk, tisk. aparatom more vsak takoj tiskati pose'n'ce, naslove, okrožnice, uradna vabila itd. Enkratni stavek omogoči tisoče natisov. —
Cena z vsemi potrebščinami:
M črk K 1 — flo črk K l-4o l2o . , 2-— Uo . . 2'4o
211 354 Hfio
4' -6 — 10' —
i! 55 46* Hu9
4 Bo 7'So ii'-
Za 2 K
dobite avtom, počal , Selbstfarber" s
poljubnim napisom, napisni prostor 38Xlo mm. Velikost 4 (50X15 mm)
K 3 —, s 5oXHo mm K 4'-. Cena za popoten aparat z barvo.
J. L E W I N S O N
Izdelovanje pečatov in livarna kavčuk-črk. DUNAJ, I |46, Adlergnsse 12, podružnica Odesa (Rusko).
Neugajaioče se vzame nazaj.
K 4.
okusno izdelan kavč. pečat, do 4 vrst besedila, neporuiljiv, zelo eiegant., javor-jeva kaseta, z nepo rabljivo barveno kaseto, kras za vsak
2652 4-2
Ceniki zastonj.
fiisilnik; — s kasclo z papirja in trajnim barvilom le K 8-—.
— Zastopniki se iščejo.
Nrt najvišje povelje yj«'g. ^ c. in kr. apost. Veličanstva
XXV. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija<8.389 dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 512.880 Kron	2494 10-8
Glavni dobitek maša 200 000 kron v gotovini.
Srečkanje nepreklicno 20. decembra 1906. — Ena srečka stane 4 K:
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loteri|e na Dunaju, lil., Vordere Zollamtstrasse 7. v loter. kolekturah, tobakai nah, davčnih, poštah, briojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od C. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije).
pozor I Cifaj! Pozor!
Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom uporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkemu dihanju, astmi — pljuč-nam kataru itd.
Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost Od :	2443 10—3
P. Jurišiča, lekarnarja
v pakracu Stev. 66 (Slavonl)a).
Proda se
sfrojarnci
opremljena z vso opravo, prav po nizki ceni. Ponudbe pod ,,V." na npravništvo
..Slovenca".	2400 8
me se
2759 2 - 2
ženska
poštenih starišev v službo kot dekla za vse. Priliko ima priučiti se v prodajalni in gostilni. Plača po dogovoru. Starejše imajo prednost. Naslov pove upravništvo.
Mesnica
v dobrem prometnem kraju blizu tovarn na Gorenj skem, se takoj odda na račun. Prednost imajo oženjeni brez otrok.	2^22 1—4
Naslov pove upravništvo ^Slovenca".
Postavno varovano. Vsako ponarejanje 1b ponatisko vanje kaznivo.
Edino pristen je Thlcrryjcv 2630 balzam S2- 48
le z zeleno znamko »redovnica*. nt ar o slavno neprekosno
proti slabemu prebavljanju, krčem v želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim,
influenci itd. itd. Cena IS majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent. zamaAkom K 6'— franko.
Thi«rry}6vo eentifolijaho morilo, povsod znano kot non plus ultra
proti vnem Ae ako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in »teklinam vseh vrst. Cena: S lončka K 860 se pofllje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierrj v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Sroflura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V za logiv skoro Tseb večjih lekarnah in medicinalnihdrogerijah
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino in srebrrino
Ljubljana, Dunajska ceUa št. 12.
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine presto.
3
O «
O
n t¥ 3
a
a
a
•j
e-a
B3 e=u
< »o
t/> r i,
e*r
CM <—
co
cvr>
O TJ 3
O
ro ■a
° O
. t—*-. ** PJ
O «
i'
a
N X
rt
9
>
C.
(D
O
M
SU
10
O ^
3 —
■ o
«>
Ov
05 7T
0
C-
p
&
C
H &
A)
o
3
©
a
r. 3
t? Mo a.
3
&)
.■o
3 3 ?0 ? T D
l3
i-* ^r l &)
a
3
a
7
tO
a
o< a
m.
Stavbeno, ometno ia konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidrallčne vidre in sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovale vseh v to stroko »padajočih predmetov: ilino omreije na »troj, obhajllne mize, ograja na mlrodvom obmejno omreije, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krite, itodllnlke. etrelo-
vode, ielezna okna, telezne atole itd. Specijaliteta valJ16nl saetorl in eolndne plahte po najnovejšem zistemu s saroodvigalnlml 1609 62—59	operami brez vi|akov.
Izrednoznižanecene
pri
Veliki tovarni
v Ljubljani,
Resljeva cesta 3 — S*. Petra cesta 37.
Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za dame in dečke.
Velikanska izbera konfekcije za dame in deklice.
Velika zaloga kožuhovine za gospode.	2621 20-10
A. LUKIC, poslovodkinja.
SKE URE
z Uljem podobno zvonu
so 72 cm dolge , omara , je iz naravnega orehovega lesa najllnejSe politlrana, bije vsak« pol in cele ure. Cena K 11'—, z navadnim bit|em K 10 —. Ista ura z godbo, igra vsako uro najlepše koračnice in plese, K 14 —. Zaboj in zavojnina k V6aki uri 80 v Te stenske ure se vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka r. godbo mesto zvonca K 12 —, ponoči sveteča K 3 40, nlkelnasta Roskopf-rcmnnl. ura K 4 —, pristna srebrn« remont, ura K 10 —. Vsaki uri je priloženo 3 letno pismeno jamstvo. PoSilja se le proti povzetju.
Velik Ilustriran cenik o urah, verižicah, prstenih Itd. zastonj In franko.
JOSIP SPIERING,
DUNAJ, I., Postgasse 2 20.
2474 a 12-6

Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino reg zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle ras« brade, las in obrvi ji moj eleksir za lase In pomada za lase
„Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1—, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IXy2, NuBdorferstrafle štev. 3 -45.
Schiclit-ovo
milo je najboljše!
K pranju idem kot na ples Moči potreba ni zares ; Schlcht-ovo ker rabim milo Nimam sitnosti obilo.
2449 a 3-2
niri bll&lf ■ nDI17DA ZDRU2ENIH PIVO VAREN ZALEG in laSki UC.L.NI9IVn Uny£OIH TRG v Ljubljani, telef. št 163.=
priptNČ« i«»Jo
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
—— Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. —
Tovarna za stole
Franceta Svlgeijna
na Bregu, p. Borovnica, Kranisko
6 (26-7)	izdeluje 2526 26—18
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence.
liustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
nI
Najvišje odlikovanje na mednar. razstavi v Milanu 1906
(avstr. razsodišče).
Proti zaprtju
in da se želodec okrepi in pospešuje prebava, priporočam slovitega profesorja in doktorja zdravilstva	2745 I a
želodčno tinkturo
lekarja Piccoli v Ljubljani.
i steklenica 20 vin. 12 steklenic i zavij K 2'70 24	„ „	5*12
100 „	„ „	14'—
(poštni zavoj). Zunanjo naročila Izvrši lekar PICCOLI v Ljubljani Dunajska cesta, najtočneje.
proti primerni plači oseba za oskrbovanje gospodinjstva, ker je gospodinja obolela. Oglase naj se le take, ki znajo kuhati in imajo ljubezen do otrok.
Naslov pove upravništvo. 2748 2—2
Panorama Kosmorama
Ljubljani
-Dvorni trg štev. 3,
7: pod »Narodno kavarno"
Električna razsvetljava.
Od S. do ušteušl 15. dec. 1906:
Pogorje veliki Proden
iegnni
(Sudeti.) Izdelane postelje
iz rdečega posteljnega inleta/ Prav dobro napolnjeno. Pernica ali blazina. 1H0 cm dolga, 11»> cm široka K 10'—. K 12 —. K 1;V— in K 18-—- 2 metra dolga. 140 cm široka K 14 —, _______ K IG'—, K 18 —. K 21—. Zglavnik 80 cm
dolg, 68 cm širok K 3'—, Iv 3 50 in K 4 —, 00 cm dolg. 70 cm. širok K 4 50 in K 5 —. Izdelujem tndi po kakršnikoli drugi meri. 3delni modroci iz žime za 1 posteljo K 27 —, boljši K 38'—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju <d K 10 — naprej. Zamenja ali na7.aj so vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910
pri Plznu na Češkem. 2499 6-5
Proti katarom
sopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti m vratnih oteklinah drai ničko priporočan* j*	38 13 11.
Mra*M
alkalična kislina
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče. osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
hvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
Sala*. pattaja, zdravilna kapaliiia pri Kariavlh vari
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani m dobiva v vseh lekarnah, Teijil
rerijiklh prodajalnicah in trgovinah % jostvinami ii m.
Zaloga pri Mlhaal Kaataar-Ja in Pat*' Laaaaik-a :.|si>l|aal.	114 53—44
Prostovoljna prodaja.
Dne 12. decembra dop. ob 9. uri se bode vršila sodnijskim potom prostovoljna dražba
hiše štev. 88 v Spodnjih Gorjah
v tej hiši v Spodnjih Gorjah sami. Hiša je cnonadstropna in od nove blejske postaje oddaljena eno četrt ure. Ta hiša je pripravna za vsako obrt. Kupci se vabijo.
743 l-l
-(«■« Uasutt pasiven,.
I kg migi ikabl|aaagi R e 90, bcl|-.	l«f« Kil—;
»fSSpg?3 brit«, |.ka """	«ehktfa,
ikibl|ua« K <•'—; kr.n 34-i.tln.belega, mehki«, akab-i|encfa K 30 -; kr.n 34'—. P. <ll|a it bank* prati p.viclla t.dl ia iamcn|a ali na<a| viaiaa pr.ll p.vrnitvi p.atnlb ilr.ik.v
lanedlktSaokaal, Labaa IBS
2601 p.Piien na Čeikem
T. o
am O		
o	«0 5	>
a	0,	M
n		
	v	N<
ta. B.	n	
ca	H— M	TO
v	O"	
(/)	O	<
O		O
< n	B D.	C/3
3	5 B 6	TO
n a •t		►O
V najem se odda
tržoulnn z mešanim blagom, vinom in žganjem na debelo, aaaa
Radi otvoritve dveh drugih trgovin se odda v najem trgovina v Starem trgu, okraj Črnomelj, odda se na odstotke (procente) event. tudi cela hiša.
Naslov: Ivan Mihelič, Stari trg pri Kočevju (ali Mallnitz na Koroškem).	2765 1
HLODE!!
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHENGHI V Ljubljani, i« sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub mit. K19 — jelkove „ 30 „ „ „ „ K18 -
borove „ 30 ........ K 17.50
bukove „ 30 „ „ „ „ K 18-brastove „ 30........ K 37-
pod mero in škartne hlode '/3 manj.
Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška.	226 21
Prodasialka
poštena, resna, ter primerno močna, slovenščine in deloma nemščine v govoru in pisavi ter nekaj šivanja vešča, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi Ponudbe pod ,,M. Zinauer" na upravništvo tega lista.	275< i

sss •».i
^ Na letošnji poljedelski razstavi M v Zagrebu s prvim darilom
odlikovane
1 slamoreznice, mlatiinice m = uratila =|
največje češke tovarne Jos. Sucby Peček ima na Kranjskem v
zalogi samo	2770 3-1
fr. Sapica
v LJUBLJANI,
I Marije Terezije cesta št. I in Valvazorjev trg štev. 6. ^
1

T - almijaliov
pastils
olajšujejo
kašelj, razkrajajo sliz.
tu
U!
1 i
o o o\
3	?
2.
M*/*
_	Im
O	"
3	S
— o.
_	3?
S	o
D!	5
ST
<	«) 3
<	JO
1 škatlja 20 vinarjev, 11 škatelj 2 kroni. Naročila izvršuje naitočneje lekar PICCOLI, Ljubljana, Dunajska cesta.
Velika božična prodaja! Gostilna
Od 10. decembra
po čudovito znižanih cenah pri
J. Grobelnik-u
Ljubljana
0 (Pred Škofijo). B !m „ .
OOO
Praktična darila
kakor: namizne preproge, stenske preproge, preproge, zastore, garniture, koci za potovanje, volnene in šivane preproge, angleške ogri-njalke in šerpe, perilo vseh vrst.
Prav posebno ceno in 0 priporočljivo: 0
J<ojncucj5c uclnene blage za darila oblačila, barl^cnti in flaoele, ^al^cr tudi 5ul<nc za mcjrKe -	—— cblel^e in pcur^nil^c, —	-
Ostanki dobro porabnih mer za smešno ceno.
se odda v najem takoj 2712 3—1 v Zgor. Jaršah 7 pri Mengšu.
Deček
poštenih starišev s primerno šolsko izobrazbo, zmožen tudi nemškega jezika, se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji takoj v trgovino z mešanim blagom	2744 3-1
Ivan jVuer v Tržiču.
SOT	je
Wružinsfia pratika
za leto igo7.
2771 6-1
„2>rttjm^a pratika" leto 1907
s krasno barvano sliko: Sveta družina na ovitku, ja najlepša izmed slovenskih pratik.
Nje vsebina jc zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobč jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani:
Auer-Korenčan, F. M. Schmitt. J. Kordik, A. Krisper. Prodajalna ,,Katol. tisk. društva", V. Petričič. H- Kenda. Fr. Ialič in A. Turk.
Dobiva se in zahteva natj ne v vseh trgovinah aa Kranjskem, Štajerskem, KoroSkem, v Istri in na 2381 6 5	CkiriSkem.
Herbabny-jev podfostbrnokisli
apneno-železn: sirup.
Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in redtev.
Cena steklenici K 2-50 po pošti -to vin. več za zavitek.
Zaloga skoro«vseh lekarnah.
Herbabny-jev okrepljeni
SarsapariMa-sirup.
Je že 32 let uveden in najboljše preizkušen. -- Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena steklenici K 1 70, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2622 20—2
Edino izdelovanje in glavna razpošiijatev: Dr.Hellmann-ova lekarna »zur Barmherzigkeit", DUNAJ, VII.i, Kaiserstrasse 73-75.
V zalogi je nadalje r>ri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Reki, Novem mestu, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperku.
Prva domača slovenska pivovarna G. Huerjevih dedičev
v Ljuibljani, Wolfove ulice štev. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
1& i "v o v n tiMl c i It i 11 n t e k i e
Ustanovljena leta 1854.
C* Bi-
stev. telefona 210.
I C
2469 '50—!u t 01
■OHinBBSiH
( Na novo založena trgovina^ ( : : blago najnovejše vrste! : : J
( : : Cene brez konkurence, : : j ( mali dobiček, veliki promet! j
WW
priporoča
ur«« p in trgovec z
SM
zlatnino in srebrnino
esfni trg, nasproti rotoMŽu
2378 16
Krasna izbira briljantnega blaga, kakor: prstani uhani, igle, zapestnice, broške itd., najmodernejše vrste , po konkurenčnih cenah.
		
		
		ssa^^HH
		
Zlatnina in srebrnina, kakor: verižice, uhani, prstani, zapestnice, broške itd., in krasno blago iz ki na srebra , vedno najnovejše vrste v zalogi.
Sili I



I4kar. ziata ura gld. 12'— prav močna . n 16'50 srebrna .... 4"5
Razpošiljanje ur zlatnine in srebrrpne na , vse kraje sveta !
Zavoljo poštene po-	__
strežbe in dobrega	<jMi
blaga je moja tvrdka	&
znana po celem svetu !	M
\
14karat. zlala	ura z	dvojnatim
pokrovom	. .	gld. 19":">>
prav močna	...	„ 25"— in višje.
Velika izbira najnovejših precizijskih švicarskih ur, kakor znamke: .,Urania", „Roskopf' itd.
,GIashiitte", Schaffhausen", „Omega", „lntakt", „Bilodes '. ,.Schild", m Veliki cenik zastonj in poštnine prosto!
tt^irassi««^^	aseg—i
BANKA CESKI" HRANILNIC
Vloge na knjižice in račun 4 % in 4'/« %. Kupovanje in prodaja vredn. papirje«. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
Podružnica: DUNAJ, 1 L, Wipplingerstr. 22 (Ustterinf banka českych sporitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4 J' I" V«*/, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/„ ban« kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
mmmmmmmm
^	Del. kap. 7,000.000*-	H
~	Telegrami : „Sporobank am.	J
2	Deponiranje kavcij la	f
-	vadij raznih vrst.	x
a	list oni menjic samo	I
|	denarnih lavodov.	g
»	Bankovne informacije	~
in svete brezplačno.	'
Lepa božična in novoletna poceni darila!	2708 8
Fr. Čuden, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
v Ljubljani nasproti frančiškanske cerkve.
Štev. 1001. Srebrna cil remon. gld. ;i 80 bol|ša na kamne tekoča . ,, V70
prav lina......... 8'
14 kar zlala........24 —
prav fina zlala....... 44'—
Največja in najbogatejša na novo založena tovarniška zaloga vsakovstnega blaga ki je deloma razvidno iz novih cenikov iz koledarjev, kateri izidejo z 1. decembrom za leto 1907.
Štev. 1002 Črna ieklena
c'l rem. urica . . gld 3 f>0 srebrna cil rem. ,, 4*60 zlata cil. rem.	li!'—
s :i pokrovi zlata ,, 19"—
■ M*..............................■ IU II«
Posebno priporočam fine precizijske, zlate in srebrne tire, katere sem sam v Švici osebno izbral v najimenitnejših tovarn. Cene so najnižje, ker le mal dobiček iščem. Poleg teh ur imam tudi v zalogi tu navedene po najnižjih cenah.
Prosim zahtevajte novi veliki cenik z koledarjem za leto 1007, tudi po pošti zastonj in katero blago se pošilja po celem svetli zlasti za razne spomine.
St. li'o3. Srebrna cil. rem ura z troj-
natim pokrovom.......gld. 6'4o
enaka anker.......... 7:>o
iz tula srebra ...... ,, 9\*io
14 kar zlata..........38 —
prav mučna zlata....... 54 —
III. priloga 281. Stev. 9,Slovenca" dnč 7. decembra 1906.




k k
Kolodvorska restavracija.
Jutri in vsako soboto sveže domače krvave in
jetrne
klobase
Točijo se samo pristna naravna vina, posebno izborna dolenjska vina, mej temi posebno ono iz novomeške proštije, dalje štajerska in avstrijska vina.
K ob.lnemu obisku vabi velespoštovanjem 27oo 3-2	Josip Schrey, restavrater.
•Ar* fc^r**1
J
Prostovoljna prodaja.
V Šiški pri Ljubljani se prostovoljno prodaja
enonadstropna hiša,
2632 (3-3)
gospodarsko poslopje pri cesti, in nekaj stavbišč pod ugodnimi cenami.
V hiši se zvršuje gostilniška obrt.
ista je pripravna tudi za vsako drugo obrt.
Natančneja pojasnila v pisarni g. dr. Albin Kapus-a, odvetnika v Ljubljani.
V nekem mestu na Kranjskem se odda najem	2705 3-3

z urejenim prostorom za manufakturno trgovino, dalje s kletmi, pripravna za vinsko trgovino, žganjarno ali tudi za izdelovanje kisa. Zraven hiše prostorni vrt in mesto leži sredi imovite okolice. — Hiša je tudi pod ugodnimi pogoji na prodaj.
Naslov na upravništvo »Slovenca".
ID^r* Tri izurjene
užitninske dacarje
proti varščini išče podpisani za davčni okraj Kranj. Plača po dogovoru. Ponudbe do 13. dec. Vstop 29. decembra.
IVAN KALAN, Trebnje (Dolenjsko).
2737 2—2
it N
M

Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! ^
^c^ Najcenejša, največja eksportna tvrdka!
1932 18—14
H. SUTTNER uror, Ljubljana
Mestni trg nasproti rotovža
prej v Kranju priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
ii^iearikihi ur,
brilantov, zlatnine in sre-brnine v veliki izberi
po najnižjih cenah.
VffinlrsB^1 da Je ni0'e bla8° res j lino in dobro, je 10, da
ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine
pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno
na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki, novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.

Najkrajša m najcenejša (lOŽnjduflniBrikO R
z modernimi , velikimi brzopamiki iz O
Ljubljanečez Antwerpen v Nt w York 0
je proga	0
rdeče zvezde ..Red Star Line". 2
0
Na naših parnikih: „Vaderland", »Zeelar.d" in „Samlandu, kateri vtak tedin v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite >a 2, -4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New Vork.
Pojasnila daje \ladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej štev. 26. od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri ^^
„Starem tišlerju"
91
J6y Odlikovan z veliko zlato kolajno na splošni spomladni razstavi na Dunaju.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz

kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 130O 23
T npmciir Marije Terezije cesta JL 6,
J. UCIl^dl ,	Ljubljana.
Sprejmem tudi izurjene kovaško pomočnike in krepke vajenoe poštenih starišev.
' Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
JOT Najcenejša vožnja v Ameriko.
8 M
S.
o g
E. Kristan
oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna
za
Amerik o
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
118 52—63
3
n
T
K U
I
jg&ST Najcenejša vožnja v Ameriko.
I
cM
Dunajska cesta št. 19
1 Dunajska eesta št. 19
38 24—23
edjatovi hiši v pritličju
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami In ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja p >d jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer se ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
v Ljubljani, Šelenbnrgove ulice štev. 4
* \. .
Pred. Stev. 351. Usnje za voščenje z
mi iin i mi podplati K 9-50 Pred Stev 36' I» Boxnalf i angleškimi mdnl ti K t2'<n.
.Chick*.
Pred. Stev. 690. Irhovina 3 šivanimi
podplati K 6-—. Pred Stev. 720 Isti iz lakovine K 6 30.
dobavlja kot znano najboljSa čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Zunanja naroeila proti poVžotju.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Nspriležai izdelki se zamenjajo.
.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi	Pred. štev. 653. Sabakid K. 1060
podplati K 9'—.	„ , 567 I»- Boicalf K 13—•
Pred. Stev. 745. Glasgow Chevreau i	, , 610. Lakovina K 12—•
močnimi podplati K ir—.	(1323 19)
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ter športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
0 Angleški šagrin, \
črne, rujave in bele I barve. 766 52-2»
Zaloga narejene obleke kakor: hlače, telovniki, suknje, predpasniki itd. Vsakovrstno perilo.	IVAN ŽARGI, KAMNIK TRGOV NA Z MEŠANIM BLAGOM	Velika izbera manufakturnega .n kramarskega blaga. Potrebščine za krojače in šivilje. ^ Zaloga o špecerijskega blag*, g
	Najceneje zanesljivo dobro in navadno blago za ---- zimo in leto. =====	

Stanje hranilnih vlog: 22 milijonov kron.
Rezervni zaklad: nad 760.000 kron.
Mestna hranilnica Ilubl janshg
v Prešernovih ulici šteu. 3,
ti lastni nisi, (poprej na Mestnem trsu zraven
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 o/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4 o/0 na leto.
Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5o/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v Č2 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	95 12—12
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
'AH
It* < »* w	®a ••©•#• v O 4> O'%•«» O «A*tt«Ci<l«t«ttO»«««*«M«M«M««Ce«MM«M«M«M(»M«M«M*M«
M««	••«•
1 Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu §
J Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca"
...»
.... .... ....
....
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojrcištvom kakor p n. občinstvu za prelil? vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
I umetnega steklarstva * slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetiik, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 52-11
Narisi in proračuni na zshiavo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih dc! so na razpolago p. n. odjemalcem ▼ ogled.
....
.•o* ••••
.•o«
«*H«f9(tf*MfVf • f*
?m??mmmi»
J3K."M	~Mj
Tr§t-Hcw-lork
|e najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot
iz Ljubljane v severno Ameriko,
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, »e prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki so prostorni, varni zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte orodaja glavni zastop nik ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulica 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Pariška svetovna razstava 1900: „GRAflD PRIJC".
Nnjviija odlikii! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano. "^SSg
in ustanovno leto 1860.
Pristno, če na podplatu / J.UUU*\
r.p. a.p. m\
^CI?[P5yPfp\




Vsak dan jih izdela tovarna
40.000 parov I
Edini kontrahenti: Messtorft, Beliu Co., Dunaj, I.
Ustanovljeno I. 1842.
Slikarja napisov Stark, ii pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovIh barv v tubah za akadem. slikarja.
Elekrični obrat
Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrnefa In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In fcompfoln Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Uštanorfjeno I. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje In zidarje, ttedllnega mazila sa hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi sL občinstva za vsa v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznane reelao in fine pe najnižjih cenak.
76S S3—M
r Pri iiakupovauju
— suknenega — in manufakturnega ==: blaga zz=
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v LJubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 62-26 Velika zaloga -.rrrrrr:
suknenih ostankov.
m^masmrn
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
— - v sodčkih in steklenicah. ——— Hajstcrejža aveforska tvrdka, — Ustan. pred 100 let
V
upeue
prlporoia velcčastltl duhovščin Ilir »lavnemu obiinilvn
zajamčeno pristne žfibeinO' voščene sveč«
zn cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izborn! mčd-pitanec
iojl sc dobiva v steklenicah, škatljah Io škafih v pol|ubn! velikosti ter poceni
^Kupuje se tudi vsak čas med v paniili, sodčkih, knkor tudi voaak in suho satovje, P° kolikor mogoče visoki ceni. Z« obila naročila ie toplo priporoča ln zagotavlja točna In pošteno porftreči.
1560 62-9 LJUBLtdANA, Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiš*
Sprejme se
2693 3-2
učenec
poštenih staršev sin, za pekovsko obrt takoj ali pozneje.
MIHAEL ČRNE, pekovski mojster na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko.
Prodaja ua debelo in drobno.
JLJk

m 1B:
it mm
,,t SI
rr-7v4J|
v'"
mum"*«
Firnež
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-40 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih bar* flrnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Marjja Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta it. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
■e priporoča preč. dnhovMini t«
izdelovanje cerRveniR
para~
mentov.
Urt/
23» 26—45 W
Izdeluje oele ornate
kairulo t vseh liturgifinih barvah, plnvljale, obha-Jilne barse, itole in rse ia iluibo botjo potrebne itvari, priproste in n&jfineje, kakor ie glasi naročilo, t »vil na tem in ilatem veze nju. — Izdeluje tudi b&ndera in baldahlne ter izvrSuje vsakovrstno eorkveuo perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cent po mogočnosti nizko, zagotavlja trpelno, testno delo in hitro postrelbo. Prenovljenj* starih paramentov tudiiado-Toljno prevzame.
-€>-€> OOOOO«
FAFF-ovi šivalni stroji
so iir»jl>olj^«i za rodbinsko porabo.
SSr Šivajo^ gotijo io
neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in tje (Kugellager).
Glavno zastopstvo: FRAK! TSCH5PJKEL
Ljubljana, Mestni trg Q.	Kočevje, v gradu.
z okroglim čolničkom |
(Runiiscliiffchenmaschine)
štev. 12 D.
Pri umetni konstrukciji kolesja tega novega šivalnega stroja z vporabo prijeroaSca z obročkom z okroglim čolničkom se pojavlja najmanjše' elrgnenje vseh gibajočih se delov in se stroj najmanje obrabi radi zelo natančne montaže in vporabe najboljšega niaferijals. Radi tega ima ta stroj največjo trpežnost, obenem pa dela brez vsakega šuma in vedno enakomeren, izredno lep vzoren šiv. Specielno za ta stroj z zamašnjakom z veliko izmenjavo hitrosti prirejeno železno stojalo je primerno za najhitrejše šivanje; velika cevka slovito-znanega „ZentraIbobbin"-šivalnega stroja je še širša in kakor pri prvem, vsa zobčasta kolesa, ki bi se drgnila, nadomeščena z vrtečimi valčki in ročicami. — Posebno pripraven je
JAX-ov šivalni stroj z okroglim čolničkom št. 12 D
za krojače, jermenarje, čevljarje, izdelovanje golenic. —
Kdor si hoče nabaviti najnovejše, izrabiti svojo obrt in delavno dobo na naj-racionelnejši način, naj si naroči ta stroj v naši trgovini brezplačno na po-izkušnjo, ne da bi bil s tem prisiljen za nakup.
Iunnjflxniil, Ljubljana, Dunajska c. 17
Tovarna v Lincu, ustanovljena 1867. Šivalni stroji enostavne in luxus opreme za vse panogo šivanja. Kolesa, pisalni stroji. Zahtevajte
cenike zastonj in franko.	2 92 3-2
;
;
1
949 60 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
■V Svarimo s tem najnujnejše svojo odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroStva, niti doposlati posamnih delov,	<
a	lir-*	744 62 - 19
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št 14 Odlikovan * zlato kolajno v Parizu IS04,
M


m
Odlikovan 1 zlato kolajno in križcem v Londonu 1905.
Iz trpežnega In solidnega blaga p« nizkih oeiab.
0pV:Z "iovg°oiko Ugotovljene obleke.
poHebno na baveloke v največji izberi po najnižji)! conah.
DobtTltfli] nnlforra iTstrlJskefln aruštva ielemlšklti nrtdnlkor
Organist
in
cerkovnik
dobi službo 2744 2—z
na Igu pri Ljubljani.
Priporočam
2451 7
perje in puh
najboljše kakovosti po nizki ceni


ANTON SARC,
zaloga belega blaga in izdelo vanje perila
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev 8
I
I
Podružnice:
Praga i m«n|alnlcamt: Orahen 25, Mala utran, Most nllca 17, Žlikoir. Ura«, Ki.len, Oika Lipa f>«ka Kamrica, florarakl Zuraberic, Kodllng, Sovi JUIb, Flr.ea, Sfltara In Llbnrce.
Menjalnice na Dunaju:
I. W.ll««ll« 10, II. Taborstrassc 4, III UnKargajn« 69 (vogal Rtnaw«*»), Iti. L»-vengasse 27, IV Wlt Incr Haupt»tra«sf 12, V SchBnbrunn«r§tram 8S a, VII Marlahileratrais« 76 VIII Larcbenlfldtrstras«« 132 IX Al»"«lr»«f 12, X Favnrlttii«tr«B»e 59, XVIII. W»hrln»antrati« 82, XIX. DSbllnger Haaptatr J3, »XXI. Hauptitran« 22.
Menjalnična dslniška družba 67 160-12?
„MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10,
A k*, kapital K 16.000 000, Smer zaklad K 7.000.000
Naju ulantnejai
nakup in prodaja n
vnoh vrat rent, državnih papirjev, akci), prioritet, zastavnic, sroCk, deviz, valut in denarja.
m- Zamenjava in eskomptiranje
Iztrebanih zastavnic In obli«aci|, sročk in kuponov.


. Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. 8. Nolli-jov naslednik 52 -30
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska m vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-26
Ljubljena,
St. Petra cesu
priporoča svo|o velike III o g O raznovrstnega
pohištva
MaBMMMUU
p« najnižjih cenah.
Novost! Zelo efektno!
Briljantni angel, zvonci za božično drevo
s 6 pozlačenimi angeli, 30 cm viso«o. Nez-drooljiv vTh za drevesce. — Jamstvo za iz-2473 7— borno funkcijo.
Najlepši in najnov. okras božič, drevesa
ki naj ga ne pogreša nobena kršč. rodbina
Topli zrak 3 sveč žene kolo, pritrjene kroglice bije-jo ob zvonce, kar povzroči lepozvonenje ki prija mladim in starim.
Komad naprej plačan s karton.i na-vod lom fran.
K I 50
3 kom. K 4 -6 „ , >50 12, „13-50 24 „ „ 2(3-50 Po povzetju 20 vin. vtč. Ce ne ugaja, denar nazaj. Naroča naj se pravočasno prvatvornica urMost (Brliij št. 2076 ^Češko)
Moj 200 strani broječi, 3000 slik vsebuj, cet-ik se p .šlje na zahtevo zastonj in franko.
Hanns Konrad
iz portland-cementa in peska
•i
M rt
TLT «1
"E "
a a
S
oo
OJ
O« O a
o S p 3
a
a
k; q K
tO X'
a
s> g
" <2. S
p w
o 5
C-

5' ST
ET
5 *
sa
a v
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
lzdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani
Zahtevajte zastonj
ln Irinko moj veliki, bogato llostrovao (lavni ccnlk i nad 1010 illkaml vstb »r«t nlkilnantlh, nribrnlli In rlatlb m z znamko Hoakopf, Haba, Ornega SrhafTbauBi-ii, UlannStU kakor tudi vicb vrst solidnih rlaiala In »»brala po liTlralb tnvarnUklb »aak.
Nlkrl remont, ara......K 3 —
■ lit Roakopl pattnl ura.....4 —
. . črna liki. rtn nra . <•— ivlc Izvir. Hoakopf pat. ara . . , 5*— Ooldln rtm. ara .Luna' kolti|« , 7 50 •rebr. . . .Olorla' , . 7M . , . dvojni plast . , 11*50 , oklep vtrlilca z rlnčlco na ptro In karab., 15 gr. tiika , 2 50 raaka Tala alkzl ara • sidro t .Luna* kolesjem . . . » 50 ara a kakarlco K 3-50, budilka K 1 90, kuhln|ika ura K 3 — tvarcvaldaka ara K J 80 Za raako aro Sletao plam«ao Jamateol »kak rlalkol Zaneaa doeoU«aa. ali draar aauO I
Prva tovarna za ure Hanna Konrad v Most-1789 (Brilx) št. 654, Češko. 100- 33
gm
-i
P
I
v CQ

m&m
K
«s
o
N ž
mm
V&&IIep
Najcenejša In najmtrejia vožnjo v Ameriko je s parnlkl Severonemškega Lloyda"	iz
□ Bremena Nei0-9orKD
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronppinz Wilhelm, Kaiser Vfilhelm d. ■m Grosse. w
19' Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2518 52-5
Edvard Tavčar-ju, s Kolodvorskih ulicah ».35-
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poitena reelna ln solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Wasbington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odbod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmort in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
O B
0) O
o
L
! ! D o b r o in ceno!!
Anton Schiister, m\\m,
Špitalske ulice štev. 7
priporoča
2186 10—10
v konfekciji za dame in deklice, bluz, deških oblek, modno blago za dame in gospode, parhent, flanelaste odeje, garniture najboljše belo blago za perilo in vsakovrstne preproge.
If Največja izbira v boah!
Konfekcijski katalogi brezplačno poštnine prosto! Vzorci na zahtevanje poštnine prosto!
Solidna postrežba! — Najnižje cene!
V I
obro in ceno!!
m
o v
T O
O (D 3 O
K
ŠOLSKA ZGRADBA V RIBNICI
Zaradi oddaje zgradbe novega šolskega poslopja v Ribnici se bode dne 17. decembra t. I. popoldne ob 2 uri vršila
= obrovnnuo u šolskem poslopju u Ribnici. =
Deloma	že izgotovljena stavbarska dela so proračunjena:
1.	Zidarska in težaška dela.........K	30.878"58
2.	Tesarska in pokrovna dela..........7.625 68
3	Mizarska in ključavničarska okovna dela . . .	7.538'87
4.	Ključavničarska dela in želežje..........7.480 —
5.	Pleskarska dela............................827'—
6.	Slikarska dela ..............78-
Skupaj
K 54.42822
Krajni solski svčt si izrečno pridržuje pravico oddati vsa dela enemu podjetniku ali pa posamezno. Podjetnik prevzame že pričeta stavbarska dela in zalogo materijala, kar se odšteje od proračunjenih svot. Do obravnene se lahko pri kr. šolskem svetu vlože pismene in zapečatene ponudbe, katerim je priložiti 5% varščine. V 8 dneh po sprejetju ofertov je varščino dopolniti na 10% ponudene svote.
Načrti, proračun in stavbni pogoji se lahko ogledajo do obravnave pri kr. šolskem
svetu.
Krajni šolski svet Ribnica
dne 2. decembra 1906.
2736 (3-2)
Preprodajalci popust I
(iznajditelj P. Herrmann, zg.Poljskm.)
jo najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za-
brani Izpadanje laa in odstrani prahaje. Značilno Jo, da so pri pravilni rabi io čez 4 do 6 tednov opazi močna rast laa, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanj«. Cena steklenic« 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga ii razpošiljate? ▼ LJubljani pri gosp. VASO PETRICIC-u
m M
M h
400 104- 83
Leopold Tratnik
Ljubljani, Sv, Petra cesti 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom svojo najstarejšo tvidku za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedsc velika salega. Prečastili gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati tn takoj poi-Ijem vMorce. Stare reči popravim, potlattm itd.
Velika zaloga clektr. avctli In klparaklh del.
Kuharica
izurjena v vseh strokah gospodinjstva, stara 33 let, lepega vedenja, išče službe v kakem župnišču. Antonija Skaberne,
Reka, Corso Deak 30, II. 6. 2733 2—2
3 letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kron!
Prva ivlo&rska •Istem Rosltopf patent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antlma-gnetlaklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčent (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl~ kelnastim okovom, šanlr-pokrovomčes kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6 - ,3 kom. K 17-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazaica K 10-—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar bres odbitka.
Razpošilja po povzetju
prva tovarna ar
v Mostu (Brux) m St. 1157. (Čeflko.)
Bogato iluntr. oenlki s nad 3ooo nitkami ae na »«-htevo itoKUelo tratia Iti franko.
Zaščitna znamka: „SJdro"
•i •
Liniment. Capsici comp. 1
Nadomestek za
Pain - Kxpeller
je splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče mazilo t cena 80 v., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se
temlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „Sidro* Iz Rlchterjeve lekarne, potem se ja gotovo prejel originalni izdelek.
Richtcrjeva lekarn«
pri „ilatem lavo" * Pragi
Elizabethstrasse št. 5 nova.
H" Datm« riupoHI/anf«.
mi