Izhaja trikrat aa teden ▼taki torek, Četrtek in soboto.
j —
Stane za celo leto j | za Ameriko (izven j | Chicage Sroo. Za Ev- | | ropo $3.so. Za Chica- j
co S^.so.
i	I
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER it, iqiq. AT POST OFFI CE AT CHICAGO ILL
UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879
ŠTEV. (No.) 144.
J^fysloga tlacij
CHICAGO. ILL., SOBOTA, g. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER, q. 1Q22.
LETO (Vol.) VIII.
REPARACIJSKI NAČRTI ANGLIJE IN FRANCIJE SE ZOPET RAZLIKUJEJO.
London, 8. dec. — Komaj potihne prerokovanje glede reparacije na e-nem koncn med zavezniki in Nem-^rijo. že se zopet dvigne na drugem "koncu in vprašanja se prično reševati na novo. Bogve kolikokrat so že dognali. da Nemčija ima zadostne vire. da poplača vse, kar je naredila škode narodom s svojimi vojnimi kopiti. Vendar, kakor kažejo sedanje razmere ne ho to vprašanje irlede reparacijt rečeno tako kmalu.
Glede reparacijskega vprašan j n bodo imeli zavezniki novo posebno konferenco, katera se pričenja danes v Londonu. Na to konferenco bodo prišli francoski ministrski predsednik Poincare. angleški ministrski predsednik Bonar Law. Italijanski zastopnik in zastopnik Belgije. Glavna naloga zaveznikov ie določiti natančne smernice, ki iih bodo zavzeli skupni zavezniki proti Nemčiji. Toda glavna zagonetka je. kako si bodo začrtali te smernice, ko vsak izmed njih ima svoje posebne zahteve in načrte.
Francija je odločna v svojem eks-tremu, da bo nastopila proti Nemčiji s silo. kakor hitro se Nemčija ne uklone in podpiše s slovesno ob-liubo, da bo plačala do zadnjega vinarja. kar Franciia zahteva od nje. Francija hoče imeti absolutno narejeno škodo povrneno, pa naj vzame Nemčija kjer hoče, njeni strokovnjaki so pronašli, da Nemčija je zmožna plačati predpisane zahteve in to ji zadostuje. Svoje čete ima ob meji vedno pripravljene, da vdere v rursko industrijsko pokrajino in isto zasede s svojimi vojaki. Tak namen ima Francija.
Bonar Ldw pa, kot previden politik igra svojo utogo počasi in previdno. Previdno čaka definitivnega sklepa zaveznikov predno se bo sam oglasil. On upošteva tudi ugovarjanje Nemčije, ki obliubuje. da bo plačala narejeno škodo, toda obenem prosi, da si ii da dovoli časa. da spravi skupai potrebni denar za odplačan je. On vidi, da če se bo planilo s silo na tepeno Nemči-io, da zna to roditi zle posledice, zna napraviti nemško ljudstvo dc kraja nezadovoljno, da bo pričelo revolucijonariti in se družiti z bolj--ševiki. Taka Nemčija pa ne bi bila samo nezmožna poplačati svoie odškodnine. ampak bi bila tudi skrajno nevarna za pad 11, združena z bolj-ševiki. Tega prepričanja je Bonar Law.
Belgija se druži s Francijo v njenih zahtevah. Ona je pripravljena sodelovati pri okupaciji rurskega o-krožia. ako pride do tega.
Italijanski ministrski predsednik Mussolino. ki je bil tudi povabljen, da se udeleži zavezniškega sestanka v Londonu, ki se bo pričel danes, še ni natančno izrazil svojega mnenja glede reparacijskega vprašanja. Italije se to vprašanje toliko ne tiče. kot ostalih zaveznikov, da sfe "jo tudi kolikor toliko.
Tako ie torej današnje stališče prepiraiočih se velesil v Evropi. Vse izgleda, da se Nemčija tudi nalašč kuia in zvija, da bi ji ne bilo treba plačati povzročene škode. Zlasti se prime človeka to prepri čanie če pomislimo, kolikokrat ie že ona podpisala in obljubila poplačati za vse reparacijske stroške, ki so jih ji zavezniki predložili. Toda vedno se kuia, kar danes podpiše •rosi jutri, da bi se ii <n>rostilo. Ko pa korajžni Francoz porožlja s svojo sabljo ob Reni se zopet uda in
IZ MIROVNE KONFERENCE Y LAUSANNE.
Lausanne, 8. dec. •— Angorska vlada ie danes obvestila turško delegacijo v Lausanne, da ne sme odnehati niti za las od svojih zahtev, ki so, da zavezniki morajo dati Turčiji posebne garancije glede inter nacionalizirane ožine med Darda-nelami. Te internacijonalizirane ožine bodo pod upravo mešane komisije, toda davki in vse drugo bodo pobirali Turki. Nevtralizacija, na katero bo pazila internacijonalna ko-misiia se bo tikala samo glede mednarodne plovbe, katera mora biti prosta za vse narode enako.
Prosti plovbi skozi ožine pa nasprotnic Rusija iz enega stališča in ta ie. da se mora vključiti v pogod-
KRATKE NOVICE. .
—	Francoska vlada v Parizu si tolmači govor ameriškega poslanika Harvev-a v Londonu, kot opomin, da naj nikar ne zasede rurskega o-krožja in istega skuša izkoristiti v namen reparaciiske odškodnine. Vendar Poincare ie prepričania, da se mu bo posrečilo pregovoriti svoie kolege v Londonu, in da zavezniki ne bodo ovirali Francije pri tem koraku.
—	Rusiia in njene baltiške sosede so prišle do kompromisa na raz-oroževalni konferenci v Moskvi. Rusiia se strinja z neagresivnim paktom, dočim se njene sosede stri-njajo z znižanjem svojih armad. V par dneh se pričakuje popolnega sporazuma.
—	Slovesno proglašen je Irske
IZ DELAVSKIH KR0G0Y. i IZ JUGOSLAVIJE.
ji
1
lil JK . U(t 3C IIIUI rt V M|UV.HI \	~
bo, da bojne ladje nimajo pravice ^ste države se ie vršilo ta teden.i
do prehoda skozi ožine. Na drugi strani pa. zahtevajo zavezniki, da ie to brez pomena in da naj imajo vse ladie pravico za prehod. Rusija
Mesto britske zastave sedaj vihra na Irskem, nova Irska zastava, katero ie odobrila Anglija. Vendar republikanci še niso potolaženi. Ta-
ima iz svojega stališča popolnoma \ko} f>°. proglašenju je prišlo med
prav. ko to zahteva, ker od tega ie precej odvisna njena eksistenca. Re-
sniperii in vojaki proste države do praske, v kateri ie bilo zopet pari
eimo, da pride d<> vojnega konflikta ;^rcev ubitih.
med Anglijo in Rusijo v Perziji in J — Združene Države so povabhe-1 indijskih obmejnih pokrajinah; An- jne k tnternacifonalizacni Dardanel-j
cliia lahki) na mah odreže rusko armado s tem. da pride z močnim voinim brodoviem v Črno morje in tam izkrca gotovo vojaško silo. Pa tudi ta ko i lahko razbije vse C rno-morska pristanišča. Vse to Rusija sluti in vsled tega zahteva odločno, da se izključi plovba vsakih bojnih ladij preko Dardanelskih ožin. Obe^ Rusija in Anglija zahtevaie ta svoie in si hočeta zavarovati svoj hrbet. To delate iz vzroka, ker predno bo let si boste obe v laseh v Perziji in Indiji. Rusija si bo iskala izhoda. Proti zapadu ga ne bo našla in tudi zapadni izhod ni za njo tako važen, kakor ie iužni in vshod-ni. V Indiji ie zlata jama bodočnosti in za to zlato iamo bo še tekla rdeča kri v potokih. Prelivali io bodo pa Rusi in Angleži. To si naj svet le zapomni.
Ruski komisar C ičerin nastopa z
skih- ožin. Vlada v W ashington 11 pravkar dela načrte, na kak način j nai Zdr. Drž. sodelujejo s zavezniki. To priča, da internacijonalizacijaj ožin ima velik pomen tudi za Zdr.! Države.
—	V kongresu so se včeraj spo-j prijeli mokraški in s^ihaški kongres-niki. Mokrači odločno zahtevajo modificiran ie Vol^teadovega amend-! menta. dočim suhači delajo še za po-ostrenie amendmenta. Bomo videli, kie bo zmaga!
—	"Christmas savings" ali po na-j še božični prihranki, katere nosijo skupai povečini otroci pa tudi starejši. znašajo letos po vseh Zdru-. ženih Državah nad iqo milijonov, dolar i e\*. Čas za začetek božičnih ulog ie sedaj. Stariši glejte, da prično vaši otroci ulagati na banki bo-i žične prihranke! Učita iih hraniti v mladosti!
ROKODELCI SE MORATO ZDRUŽITI, PRAVI PREDSEDNIK RYAN.
Chicago. 111. 8. dec. — Meitem. ko ie priznano, da inir med chicaškimi gradbenimi delavci ie odvisen od poštene ureditve delavskih plač in pa od definitivnih ciljev, ki jih v svojih ozirih delodajalci in delavci zavzemajo, je še vedno uganka, kako nai se vse to izpelje, da bo zadovoljivo za obe stranki.
Novo izvoljeni predsednik reorganiziranih chicaških gradbeniko\( Edward Rv*n se trud? na vso moč.' da bi spravil clncaške gradbene delavce na enotno pot. ki so sedaj razdeljeni v dva tabora. Eni gradbeniki delajo po Landisovi razsodbi, dočim drugi, ki so zavrgli Landisovo razsodbo, da nai bi delali unijski delavci poleg neunijskin. vstrajaio pri svojih zahtevah in na celi črti j chicaških kontraktorjev so velike! zmešnjave. Kontraktorji imajo veli-j ke sitnosti, ker ene \ rste gradbenih! delavcev dela. dočim drugi bojkoti-1 rajo te.
Predsednik k van dela sedaj prav-! kar načrte, za zjedinienie obojnih.! Njegovo delo bo zelo težavno, če bo: ustregel eni stranki bo druga nasto-l pila in pričela vojsko. Vendar mož se resnično trudi, da bi dovedel pri-' zadete stranke do sporazuma.
Kontraktorji so sami že siti tež-! koč. ki iih imaio. Zato že izjavlja-! i^ večini, da oni imajo rajši unij-j ske -delavce, kot neunijske. Ce se da na te izjave kaj računati, potem sej lahko pričakuje, da bodo kontraktor-j ji odstopili od svojih zahtev za "o-j pen shop", katere so rodile vse tej zle posledice v Chicago pri številnih! gradnjah raznih poslopij.
-o-
PREMOGARTI IN OPERATOR-) TI.
vso odločnostjo, neglede na .levo. ne „ — Vo».tve. za prohibiciio v Novi;
na desno. Turki so v zadnjem času postali nekoliko mirnejši, ker na mesto niih nastopajo Rusi odločrieiše. Angleži na drugi strani vstrajaio ne-omajani pri svojih zahtevah in od
Zealandiii. ki so se vršile te dni so z veliko manišino propadle. V Zealan-I diji ga hočejo še cukati!
— Francoski tiger Clemenceau jej predvčerajšnjim obiskal bivšega
istih naibrže ne bodo odnehali, ka- predsednika Zdr. Drž. Mr. Wo 3d row kor kažejo razmere. Vse to delaio Wilsona. Clemenceau se ie izrazil
Angleži seveda iz vzrokov, ki smo
pred časnikarskimi poročevalci, da
iih navedli gori. Franciia in Itali- Wilson še vedno vstraia odločno pri
ia ste boli zada i. Združene države zahtevajo le brezpogojno prosto plovbo in enake teritorijalne pravi-|ce na bližnjem vzhodu, za vse drugo jim'ni dosti mar.
Naibrže bo, da bo zmagala Angii-
svoiih 14. mirovnih točkah.
— Iz Dubuque, Ia.. se ie te dni smrtno ponesrečil s svojim avtomobilom eden izmed najuglednejših a-meriških katoliških žurnalistov Mr. Nicholas Conner glavni urednik in izdajatelj edinega angleškega kato-
Tajni sestanek operatorjev je razkrinkan. Operatorji so imeli namen skovati posebno zaroto proti premD-gariem, kake zanjke, da bi jim na stavili pri skupni konferenci. Vodi tel ji organiziranih premogarjev so te zvijače pravočasno zapazili in se seda.il hite pripravljati na mezdno konferenco, ki se bo vršila prihodnji mesec.
Kakor vse »zgleda, delajo na tiho operatorji načrte, da bodo ovrgli zahteve premogarjev. Nato se že pripravljajo in premogarji se mora jo pripraviti na to. Iz tega ie razvid-
(Dalie na 2. strani.)
Skupai v grob. Zakonska Tože in Katarina Kotnik, prvi v Q2. druga v QO. letu, so ^o. okt. skupai položili le večnemu počitku na framskem pokopališču. Mož ie umrl šestnajst ur potem, ko mu je izdihnila žena, a je bil že v nezavesti, ko se ie to zgodilo. Vzoren par sta bila. Zanimivo, ie, da sta ženin oče in mati pred štiridesetimi leti tudi oba en dan, umrla.
Pogoji za konkordat. Načrt za
konkordat ie izdelan. Bistvene zahteve vlade so: Staroslovensko bogoslužje in pravica imenovanja škofov po pravoslavni vladi. Ako Rim; v to ne bo privolil, se bodo pogajanja razbila, kar ja vlada hoče. Njen namen je jugoslovanske katoličane odtrgati od Rima.
Požar v Ribnici. Na Mlaki ie posestniku Ivanu Arko pogorčl kozolec in skedenj z vso mrvo. koruzo in precejšno množino lesa. Zažgali so otroci. Razne okoliške požarne brambe so ognju zaustavile pohod proti trgu.
Poboj. Ivan in Ciril Zupan iz Na-klega pri Kranju sta potegnila hlapca I. Rozmana iz tržiškega vlaka tik pred odhodom in ga strahovita razmesarila. Izbila sta mu vse zobe in eno roko. Zdravnik ie izjaviL da tako razbitega človeka še ni videl.
St. Vid pri Zatični. Lani je neki
mož! nabral za zvonove 104,000 kron. Od te svote ie pri nabavi zvonov o-stalo 40,000 kron. Za to so pa zdai elektriko napeliali v cerkev.
Slivnica pri Vačah. Umrl je tam-kaišni veliak. posestnik in občinski odbornik Janez Kimovec. vzoren gospodar, skrben družinski oče. steber občine.
Begunje pri Lescah. Na župnij skem pokopališču sc% postavili skupen spomenik vsem v vojni padlim domačinom. Vsakega ime ie vrezano v kamen. Spomenik je okrašen z. boniimi okraski.	%
Št. Vid nad Ljubljano. Na tam-kajšni šoli ie neki učitelj sokolaš Bi-tenc, moralni propadla duša, ki ne more več plačevati za svoie nezakonske otroke. Ta dični vzgojitelj uči otroke v šoli pisati ljubavna pisma. Neki petek ie pred otroci v šoli ostentativno klobaso jedel.
Tesenice. Tamkajšni Sokol ima pet svojih članov poji ključem, vseh pet radi goljufiie in poneverbe. S t pač mislijo: Ce ministri v velikem., zakaj ne mi v malem.
ia s svojimi zahtevami, to pa zato, ker jo bo Franciia podprla v sili.! Hškega dnevnika "Dailv American ako bo Anglija njo proti Nemčiji j Tribune" ki izhaja v Dubuque. Seveda to'ne bo zmaga pravice, am-j Ia. Z avtomobilom se ie pelial cez pak sile.	Wisconsin, kier mu je na poti zdrk-
nil avto skozi ograjo po brežni str-
-o-
— V Rockfordu, 111., so te dni ot-j mini v dolino, kier ie na mestu ob vorili te dn iposebno kmetijsko šolo. ležal mrtev. Z Nicholas Gonnerjem
kier bodo dajali farmarjem lekciie, kako se rabi razne poljedelska stroje. Kmetijska šola. kamor bodo zahajali proučevat kmetijske zadeve bo velikega pomena za farmarje.
so Ameriški katoličan je zgubili veliko. Vse čuti. da ie nenadomestljiva. izguba.
—	V Aberdeen. S. Dak.. ie te dni bil velik požar, ki je napravil nad ^o tisoč dolarjev škode. Uničenih ie več trgovin in večjih stavb.
—	V bližini Austin. Minn., se je te dni dogodila avtomobilska nesreča. Farmar O. N. Hagan ie bil zadet od vlaka na progi Illinois Central. Hagan ie bil na mestu mrtev in avtomobil popolnoma uničen.
—	Po državi Wisconsin se ie zadnje dni pojavila z vše resnostjo vročinska bolezen. Veliko ljudi ie oho-
obljubi plačevati nji predpisane svote.
Vse izgleda, da bo nekega dne na novo izbruhnilo in Evropa se bo iz-naidla še v strašnejšem krvoprelit-iu. kakor se ie tekom zadnie voine. Iz nevoščliivosti med narodi, iz prepirov in nezadovoljnosti ne moremo pričakovati nič drugega, kakor nove še hujše preizkušnje za člove-j lelo, mej katerimi jih je že mnogo štvo.	'	pomrlo. Vzrok je baje slabo vreme.i
SAMI SEBI KORISTITE |
Ako pošljete svoje božične pošiljatve. skozi Bančni Oddelek "Edinosti," ki Vam nudi za ta slučaj posebno nizke cene, ki jih je mogoče ponuditi odjemalcem. Denar dostavimo na naj-bližnjo pošto prejemnikov in sicer to izvrši "LJUDSKA PO SOJILNICA V LJLTBLJANI" s katero imamo vrejene posebne zveze. Dostavljenje se vrši hitro in točno. Poskusite enkrat in prepričani smo, da boste zatem vedno pošiljali svoje pošilja, e skozi naše podjetje. To pa zato, ker pri nas je hitra postrežba, točnost in najnižje kurzne cene. ki jih je mogoče dobiti na borzah.
VČERAJŠNE CENE SO BILE: Jugoslovanskim kronam:	Italijanskim liram:
500 — kron .......... $ 2.15	50 — Lir ............ $ 3.20
1.000 — kron .......... $ 3 95 100 — Lir ............ $ 5.85
5,000 — kron .......... $rg.oo 500 — Lir ............ $28.00
10.000 — kron .......... $37-00 1000 — Lir ............ $56.00
Pri večjih svotah, ki presegajo svoto dvajset tisoč kron, ali dva tisoč lir damo še posebni popust.
Za pošiljatve v dolarjih glejte oglas na drugem mestu
v tem listu.
....... ■/:,:■■
i1 nfift t liiir^riiiMiiftll
Issued three H ni rs a week every Toes-day, Thursday and Saturday.
Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $300, for Europe $3.-£0. For City of Chicago $3.50.
LU ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajači
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Edinost Publishing ComDany.
t&49 W. aand Street,	Chicago, I1L
Telephone: Canal 0098.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 Wept 22nd Street, Chicago, Illinois.
•-—-TZ--•-
Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879.
"EDI N O S T "
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Verska Toleranca.
Vrhovni sodnik, kriminalnega sodišča M. L. McKinley v Chicago je t«* dni izdal posebno odredbo, da noben porotnik tekom njegovega termina ne bo imel pravice zasesti svojega sedeža, ako se pronajde. da pripada k organizaciji Klukluxklanov. Za njim zahteva mestni odbornik Mulcahv, da se vse mestne uslužbence, ki pripadajo k tej organizaciji odslovi iz mestnih služb.
Radi izjav teh dveh mož, je dvignilo časopisje svoj glas. lini listi soglašajo z izjavami teh dveh mož. drugi zopet se izražajo proti in tolmačijo versko toleranco po svoje. Vendar poglejmo to zadevo iz popolnoma nepristranskega stališča.	..	.....
Ze zadnjič smo omenili, da je bila Amerika dežela najvzornejše demokracije in svobode, kolikor jo je pač še kdaj kaka dežela ali država nudila svojim državljanom in podanikom. To ponavljamo tudi danes. Ustavo Združenih Držav je bilo absolutno potrebno postaviti na popolnoma nepristransko stališče, sicer bi bila vedna vojska med raznimi sektami, ako bi bila ena izvoljena, a druga zapostavljena. Vsledtega se pravi sto-procentni Amerikanec tudi vzdržuje na tem stališču/pa bodisi-te ali one vere, da v javnem življenju pusti pri miru zasebno versko prepričanje svojega bližnjega. Ker on razume, da vsi državljani se ne morejo zjediniti v enem samem verskem prepričanju, zlasti ne v deželi. kot je Amerika, ki je z vsemi narodnostmi zmešan konglomerat. To bi povzročilo marsikatere boje. sovraštva in zavisti. Pod takimi okol-ščinami, bi bilo deželi kot je Amerika težko vzdržati svojo Unij<». kot jo vzdržuje.
\ poštevajoč vse to. so svobodoljubni državniki, ki so stali ob zibe-b' Združenih Držav leta 1776. tudi sestavili primerno ustavo, ki daje vsem državljanom neglede na versko ali politično prepričanje enake pravice m od vsih tirja enake dolžnosti. Nikogar pa ne moti ne ovira v izvrše vanju njegovih zasebnih prepričanj.
. Kolikor se tiče udov rimsko katoliške Cerkve, vemo, da niti njeni udje, ne sama, ni nadlegovala nikogar, da bi s tem ovirala enakopravnost državljanov. Ona je bila zadovoljna z ameriško svobodo, ker se ! zaveda da so njeni nauki edino zveličavni in pravi. Radi rimskih katolikov ne more vstati nihče v Ameriki in protestirati, da so ga oni zapostavljali pred enakopravnostjo ameriških zakonov. Ravno nasprotno, sami so rajši molče prenašali razne neutemeljene napade od njihovih političnih nasprotnikov, samo, da se je vzdržaval ljubi mir. Rimski katoliki so se zavedali v polni-meri svojih dolžnosti in so vsledtega tudi znali ceniti in spoštovati versko toleranco.
Sedaj pa pride vprašanje, ako so jo tako spoštovale tudi druge sekte in stranke? Ne bomo danes vsem izpraševali vesti. Vprašamo pa di-iektno vse tiste* ki nekako navidezno gledajo nepristransko, a v srcu sočustvujejo s zloglasnimi Klani. Naj ti ljudje imajo kakšno prepričanje ali ne, to nas malo briga. Ampak glavno kar hočemo, je odgovor, če so spoštovali to versko toleranco Klani, kot smo jo mi rimski katoliki? Pri prvem vprašanju, ki bi jim ga stavili, bi ne bili v stanu odgovoriti. z da. To pa zato ne, ker so čestokrat prestopili svoje markirane meje in prišli v tuj teritorij. Vprašamo samo to: Se li to pravi spoštovati versko toleranco, ko so pa Klani in drugi protiverski fanatiki po zapaHu pričeli z agitacijo proti farnim, katoliškim šolam? fe-li to toleranca, ko bi šel človek na njivo svojega soseda, kjer bi imel nasajen krompir a on kot sosed bi imel na svoji njivi sam bob, pa bi rekel. nič. tudi moj sosed mora imeti nasajen sam bob? Podobno .spoštovanje verske tolerance je p roti verskih sovražnikov. Oni se ne držijo gesla: "Kar ti ne želiš da bi tebi kdo-storil, ne stori ti drugim!" Ampak ravno nasprotno hočejo 7 absolutizmom nastopati proti rimskim katolikom. Kdo more pri tem pričakovati, da ne bi katoličanje ugovarjali? Ako smejo Klani kot markirani band,ti nastopati v temnih nočeh in ogrožati življenja mirnih miroljubnih državljanov, imajo še toliko večjo pravico do obstoja katoličan je s svojo pošteno in edino zveličavno religijo pri belem dnevu z odkritim obrazom, kot pošteni ljudje!
Zato na ves glas pozdravljamo odlok vrhovnega sodnika McKin-
ley-a, ki se je oglasil v obrambo verske tolerance in javno povedal da
ne bo trpel, dokler bo v svojem uradu, da bi-Jjudje, kakor so Klani sede-
1« na justičnih stolcih. Sodnik McKinley se kot pošten in pravičen mož
moz zaveda, d* ljudje, ki ne znajo spoštovati verske tolerance, bi tudi ne znali čuvati pravic državljanov.
Katoličani smo in bomo za pravo versko toleranco, toda nikdar pa ne bomo trpeli, da bi kdo nam pravice kratil in iste osvajal v korist svojega političnega prepričanja. Vsi smo državljani in kot taki upravičeni do enakih pravic in dolžnosti *
(Nadaljevanje s 1. strani.) dno. da premogarski baronie hočejo na vsak način povzročiti zopetno stavko v spomladi; ko poteče sedanja pogodba. Kdaj bo te provokatar-ie nezadovoljnosti srečala pravičnost? Ubogega delavca bi radi imeli za navadne sužnje, ki naj bi jim samo garali in valili skupaj milijone.^ Taka je slika kapitalistov današnjih dni.
-o-
CHICAŠKI TEAMSTERTI ZAHTEVAJO POVIŠANTE PLAČE.
Chicago. IIL, dne 8. dec. Chi-caški organizirani teamsterii zahtevajo, da se jim s 1. januarjem iq23. poviša plača za $1.00 na dan. Zahtevajo sy*ogi 8-urni delavnik in ome-
njeno povišanje. Chicago teamster. Chauffers and Helppers unija je o^ dobrila zahteve teamsterjev in vsledtega ie pričakovati, da bo zmaga brezdvomno dosežena. Stara dose danja pogodba bo potekla z dne decembrom 1022.
Teamsterii odločno zahtevajo povišanje. Ako se jim ne ugodi, izjav-liaio, da bodo s 1. januarjem odšli na stavko.
-0-
Filipinska vlada namerava prositi predsednika Hardinga in kongres za polnomoč. da sme sklicati ustavodajni kongres, ki naj položi temelj prihodnji neodvisni republiki.
ŠIRITE LIST "EDINOST"
Cleveland, župnija sv. Vida. _
Zelo, zelo potrebna ie bila fara sv. \ ida duhovnega prenovijenja — sv. misijona. Misijon je trajal 12 dni. Čudovito goreči misijonar Dr. Srečko Zamien ie govo: il ljudem v 60 govorih tako prepričevalno in vneto da je nemogoče misliti, da bi bil kak misijonar ali v starem kraju ali v Ameriki njemu kos. laz med duhovnimi sobrati ne poznam/ nobe nega duhovnika, ki bi bil tako vnet za čast Božjo in zveličanie duš. Poleg govorov je gospod neumorno spovedoval od zjutraj do 1 1 ure zvečer. Počitek ie 1 >11 samo od 1 — ure popoldne. Takega gorečega gos- i poda bi fara sv. Vida potrebovala za načelnika, ker le tak gospod bi io s pomočjo treh kaplanov ob 11. uri mogel rešiti in na znotraj in na zunaj organizirati in pripeljati na višek krščanskega živlienja.
Mnogo, zelo mnogo "se iih je vrnilo nazaj k Bogu, Kristusu in njegovi cerkvi. Sai so se morali. Kdor I ie poslušal pridige, so ga gotovo ga-j nile in izprevidel ie. da naj gre nazaj k svojemu Odrešen iku in se ga I z gorečo ljubeznijo oklene. Pri ve- ! černih govorih ie bila cerkev t-akol nabito polna, da tudi za io ljudi ni j bilo prostora. Gospod ie tudi imel | za vsak posamezen stan govor, zla-1 £ti nit«em in ženain ie kar naravnost povedal marsikako besedico, ki iih ie globoko v srce zadela in pokazala. kako je treba živeti po božji volji v zakonu. Omeniti moram 28. novembra, ko so zvečer imeli stanovski govor možje. O to jih ie bilo v cerkvi! Cela armada samih mož. ki so enourni govor tako poslušali in sledili izvajanju g. misijonarja tako. da kaj takega št* nisem v jj-letnem pastirovaniu doživel. Torej zanimanje za pridige it- bilo nepričakovano veliko. Kai na sv. zakramenti? O, če bi bili vsi ti, ki s<> se udeleževali sv. misijona. prejeli tudi sv. zakramente! Seveda zelo veliko jih je opravilo sv. spoved in preielo sv. obhajilo, a jaz sem pričakoval boli ogromne udeležbe glede tega dela sv. misijona.
No. naj bo že kakorkoli hoče. re-j L*i moram, da gorečnost g. Dr. Zam-iena ie čudovita, da naravnost apostolska. Pa tudi udeležba faranov I ie največje hvale vredna. Ostanite dobri vsi .ki ste dobili ob času misijona natančen pouk glede lepega krščanskega življenja. Držite še boli trdm» z cerkvijo in Gospodom- Jezusom in ne krenite ne na levo ne na desno od nauka našega Zveličar-
ia.
n	.	t-
I > o g nai stotero in tisočero povrne g. Dr. Zamienu za nadčloveški trud in nai mnogo darov še nabere za ubogo in zapuščeno slovensko mladino.
Rev. Tohn Miklavčič.
-o-
So. Chicago. 111. — Slovenska naselbina sv. luriia ie zadnji čas postala zelo živahna in delavna. Misli in težnje faranov so osredotočene na eno, kako namreč finačno dvigniti lepo- naselbino. Na Amerikanski praznik "Thanksgiving day" predzadnji četrtek v Novembru je priredilo podporno društvo Marijinega Spočetja zvečer ob 8. uri veselico. Čisti dobiček se je obrnil v korist cerkve. Nabrano svoto iz previdnosti zamolčimo. V merodajnih knjigah je pa že vknjižena lepa svo-' ta.
Glavno zaslugo za zopetno prireditev ima cenjena predsednica podpornega društva« Naj sledijo temu lepemu zgledu še druga društva in nai se pokažeio. Na dan! Na delo! Pri skupnem delu za vero in narod se združimo!
Poročevalec.
-o-
Milwaukee, Wis. — Tukaj je preminul rojak Tohn Brinovec, doma iz Kokorij v Savinjski dolini. V Ameriki je bival vsega skupaj približno 10 leti Tudi ie služil dve leti v ameriški armadi kot vojak. Tukaj zapušča ranjki dva bratranca v stari domovini pa mater in očeta.
Poročevalec.
-o-
Waukegan, 111. — V naši cerkvi Matere Božje stno imeli ta teden 40-urno pobožnost. Cerkev ie bila tekom teh pobožnosti v izvanredno velikem številu obiskana. Prišli so tudi taki, ki po več let niso bili v cerkvi. Za tako lep vspeh pri tej pobožnosti gre seveda v prvi vrsti izborili m pridigarjem, ki so tako goreče govorili vernikom pri večernih pobožnostih. Zlasti ob sklepu je bila cerkev nabita do zadujega kotička. *	Poročevalec.
Chicago, 111. — Zadnjo soboto ie imelo društvo sv. Štefana štev. 1. K S. K. 1. svojo glavno letno sejo, na kateri so si izvolili sledeči odbor za prihodnje leto:, Predsednik, Anton Kremesec. podpredsednik, loe Be-I ribak, tajnik, Louis Bobich. zapisnikar. John Gottlieb', blagajnik, Frank-Grill. zastopnik, lohn Žefran. nad-! zo> niki: Andrew Glavach, lohn Gra-dishar in Joseph Zupančič. Vratar, Anton Zidarič, zastavonoši, los. j Sluga in John Tomše. maršal. Math Tomše. društveni zdravnik. Dr. 1. F. Ursich. Seie se vrše kot po na vadi vsako prvo soboto v mesecu.
—	Slovenska Podporna Družba j sv. Mohorja je imela svojo glasno letno sejo zadnjo nedeljo popoldne. Mohorjeva družba še ni stara leto dni, toda ima za seboj že krasne vspehe. tako v finančnem in drugih ozirih. Njeno premoženje se .že ceni nad $1^00.00. Krasen vspeh v tako kratkem času. Za bodoče leto so jsi izvolili sledeči odbor: Predsednik,
Leon Mladich, podpredsednik. lohn lerič, tajnik. Anton Stonič, zapisnikar. John Fale str., blagajnik, fo-seph Beribak, nadzorniki, Andrew I Glavach. lohn Densha, porotniki: jlohn Terselič. Alois Duller in lohn1 jKosmach. Uradno glasilo Edinost.' Seje se bodo vršile po starem vsako, prvo nedeljo v mesecu.
Rojaki, kateri še niste v tej družbi pristopite y 11 j»>, ker. boljše bolniške podpore za tako nizke prispevke ne uiuli uobeno drugo društvo.
—	Rojak M. Ivanšek je otvoril te! dni gostilno mehkih piiač na 1801 —! West 21 st. Place. Rojakom ga pri-i pofočamo!
—	\ našo naselbino smo vendar! enkrat dobili tudi slovenskega briv. ca. Roiak J«,e Grievich ie otvoril! svojo lastno brivnico na 1811 — W.j 22nd Street. Rojakom ga priporo-j čatno v naklonjenost!
—	'Te dni je dospel iz stare do-|. movine prekmurski rojak Anton Horvat h. brat Mr. lohn Horvatha našega expressmana. O stari domovini ve marsikai povedati, kakor
I vsak. ki okusi njene " dobrote."
—	Mrs. Helena Kušar je prejela te dni iz stare domovine prežalost-jno novico, da ji je tam umrla njena ljubljena mati. Terezija Zupan v Naklem na Gorenjskem. Mrs. Kušar izražamo naše sožalje! Njeni pokoj- , ni materi pa mir i pokoj!
—	Zdravstveno stanje našega preč. g. župnika Fathra Kazimirja Zakraišek. se obrača na boljše. V i kratkem ie upati, da popolnoma o-ikreva, kar mu iz srca želimo!
—	Mrs. Leo Mladich ie bila zadnji torek pripeljana domov iz bolnišnice sv. Antona, kier ie srečno , nrestala jako nevarno operacijo. , Zdravie se ii vrača polagoma nazaj. Dal B og. "da bi kmalu popolnoma\] ozdravelfi.	|
—	Mr. Leo Mladich naš zastop- ■ nik bo te dni obiskal vse naše ce- 1 njene naročnike in dobrotnike po Chicago. Razdelil jim bo krasne < stenske koledarje, kakoršnih še nis- ] m o imeli. Letošnji koledarji so pra- 1 vi okras za vsako krščansko hišo. Obenem bo pobiral naročnino za naše liste. Cenjene naročnike in roja- ] ke prosimo, da mu gredo pri tem delu na roko.	1
-o--!
Chicago. 111. — Društvo Marije ] Pomagaj ne bo imelo igre tretjo nedeljo v dec. kakor se ie sprva misli- 1 lo in že tudi poročalo, temveč bo 1 imelo veliko maškeradno veselico v -šolski dvorani tretjo nedeljo v janu- 1 arju, t. i. 21. jan. To ie povsem ne- 1 kai izvanrednega za našo okolico. L Zato se vse Slovence in Slovenke
opozarja, nai posežejo po vstopnicah, ki jih ie dobiti pri članicah društva Marije Pomagaj. Gotovo ne bode nikomur žal,-, ki. se bo udeležil te prireditve.
VERA IN VESEUE. '
! Že v prvih krščanskih stoletjih je bil splošno razširjen presodek, da je 'življenje kristjanov pusto in žalost-jno. Da pa to ni res. ve vsak, ki ic kdaj občeval z resnično vernimi in od krščanstva prešinienimi kristjani. Nikjer ne najdeš toliko prijaznosti, postrežliivosti. odkritega veselja in prisrčnosti, kakor med pravimi kristjani.
Vsaka, vestnost, zlasti pa vestnost v izpolnjevanju verskih dolžnosti. rodi tiho zadovoljnost in ve-selost. Avstrijski diplomat grot" A-leksander Kubler (1811—1802.) ie veliko potoval, celo okoli sveta. Bil je dober poznavalec ljudi in trdi. da dobe pokristjanjeni Kitajci kar drug izraz na obrazu — nekaj veselega 111 znupner^a. ki iih takoj prvi hip loči od njihovih sicer čmernih in nezaup-nih rojakov.
Kdo pa tudi ima toliko smisla za veselje, kakor katoliška Cerkev? Kod išče dandanes moderni človek veselja? — Po gostilnah, hotelih, gledališčih in. še i><i drugih lokalih, ki iih pa raiši ne imenujemo. Vse to veselje ie samo mnetno"razdraženje živcev, ki mine. ko neha dotični vpliv. Poleg tega ie večinoma zdravju škodljivo in drago. Revni delavec si ga ne more privoščiti, ko bi tudi hotel. — Cerkev pa nudi neskaljeno 1*11 trajno vesglie vsem ljudem brez razlike in brezplačno.
Nemška pisateljica Elizabeta Gnaučk-Kuhne. piše v tem oziru: "Kdo razume ubogo delavko in kd"> se briga za nien blagor? Rečem naravnost: prva med vsemi, ki zanjo kaj store, ie katoliška ' Cerkev. — Ko vabi vernike k slovesni službi božii. se ozaljša. kakor liubeča mati. da bi bila svojim otrokom lepa. Ako se oklene delavka r »ke te matere. tedai dobi vsai enkrat v tednu blagodejen vtis nečesa vzvišenega, ima vsai eno veselo uro. Od prahu, ropota in nesnage izmučeni čuti sc ii odoočijeio in se ii požive. Med vsakdanjimi skrbmi begajoča duša se ji vrne domov — k Bogu. Svet ie delavko izločil od v se ga.^k ar je lepega v naravi in umetnosti. Edino katoliška Cerkev se krasi tudi zanjo, preveva tudi nieno revno, mrzlo in trudapolno življenje z dihom lepote in neskončne poezije. Ta blagodejni dih človek pač čuti. če tudi ga ne more opisati. — Omenimo še. da piše to pisateliica iz lastne britke izkušnje: in torei tem bolj prepričevalno. Rojena leta 18^0. kot protestantinja ie bila najprej učiteljica in predstojnica nekega vzgoje-valnega zavoda. Leta 1888. se je o-možila. A že leta i8qo. se ie nien mož ločil od nje. Bila je vsa zapuščena in zanjo več ni bilo veselja na svetu. Tolažbe ie iskala v študiju in tudi več pisala, posebno o sociial-nem vprašanju žene. Končno je našla mir in veselje, ki odseva iz njenih spisov, leta iqoo.. ko ie prestopila v katoliško Cerkev.
Moderni človek, ki živi v hrumu '"11 šumu in se upiianjuje z raznimi o-mamami življenja, ne more razumeti tega veselja, ki ga da vera.
Ako mu o tem govoriš, se ti nerazsodno posmehuie in gleda, kakor slepec, kadar mu govoriš o barvah. Toda mnogi teh življenja sitih so se v resnih trenutkih pretresljivo izrazili o sreči in veselju, ki ga nudi vrtinec življenja. Franc Dingelst^dt. pesnik, dramaturg, in nazadnje ravnatelj dvornega gledališča na Dunaju — umrl leta 1881. — si ie sam sestavil grobni napis, ki se glasi: "Er hat im Leben viel Glueck gehabt, und ist doch niemals gluecklich gewesen." In takih ie več!
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE
je prav gotovo, da se boste spomnili na svoje domače v stari domovini. Slaba letina in slabe razmere doma potiska v stiske naše domače v domovini. Marsikatteri izmed čitateljev bo poslal svojim domačim domov, kak dar. Vse te opozarjamo, da naj se pri pošiljanju denarja spomnijo na naše podjetje, na BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", ki pošilja denar v staro domovino PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH IN NUDI POŠILJATELJEM NAJTOČNEJŠO POSTREŽBO.
Pošiljateljem se najtopleje priporoča:
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
X849 W. 22nd Street	Chicago, 111.

EDINOST"
INOZEMCI IN
LOVSKI ZAKONI.
New York. — Nekateri liudie so tako sebični, <1a hi kar najraje vse pograbili za sebe, ako bi jih zakon ne oviral. Taki sebičneži; ako gredo na lo\ . bi ubili vso divjačino, ki pride pred njihovo puško, in divjačine bi bilo kmalu konec. Radi tega so vse države v Evropi že zdavnaj i-mele lovske zakone, ki urejujejo u-bijanje divjačine tako, da vzlie temu, da jo lovci vsako leto postrel jajc >. vendar ob začetku nove lovske sezone ie približno ravno toliko divjačine kakor prei.
Tudi v Združenih Državah ima vsaka država svojelovske zakone, katerih namen ie obvarovati divjačino pred poginom zlasti s strani o-nih lovcev, ki ne lovijo radi športa, ampak radi dobičkarije. Lovci te vrste so v prejšnji generaciji kar iztrebili nekdanje neštevilne črede bivolov (buffalo), ki so živeli v ameriških prerijah.
Vsak ameriški državljan lahko dobi lovsko dovoljenje proti 111,1 lenkostni pristojbini. Oni pa, ki niso ameriški državljani morajo biti zlasti oprezni v tem pogledu. Lovski zakoni skorai vseh držav imajo posebne določbe glede inozemcev. Mnogi liudie prihajajo v Ameriko misleč.-da ie tu se vedno polno divjačine in da vsakdo srne postreljati kolikor mu ie ljubo — kakor ie to bilo pač v pijonirski dobi. Res pa je. da divjačine ie vedno manj in da, kar io ie še, se nahaja pod varstvom zakona. Mnogo turodnih Amerikan-cev tie zaupa v tem. pogledu ino-zemcem, misleč, da so oni. brezobzirni lovci. Tako se je zgodilo, da zakoni mnogih držav prepovedujejo lov friozetncem, celo na njihovih lastnih farmah. V nekaterih državah inozemci ne smeio posedovati ni kake nilske ali celo niti psa, tudi če ta ni lovski pes. Druge države, kier ie še polno divjačine dovoljujejo lov i-nozemcu. toda le proti dovoljenju s strani sodišča ali cpuntv clerka. za kar mora plačati večjo pristojbino kot rojeni Amerikanec.
Tujerodci, ki niso še postali ameriški državljani, ne smejo iti na lov ■— niti po svojih lastnih zemljiščih — v državah Colorado. Illinois. Michigan, Nevada. New Mexico. New York. North Dakota, Ohio. Permsvl vania in West Virginia. V večini teh držav ne smejo lastovati ali posedovati strelnega orožja ; v državah Pennsvlvania in West Virginia ne smeio imeti niti psa — kateresibodi Pasme. V državi New lersev ne sme inozemec loviti ribe brez posebnega
VERA NI PRIVATNA STVAR.
V tem oziru piše konvertit, vse-učeliški profesor Dr. Ruville takole: "Vedno in vedno ponavljajo versko mlačni ljudje zahtevo, naj se politika popolnoma loči od vere. Pravijo. zadosti je, da uredi človek svoie notranje življenje po verskih principih, v velikih posvetnih zadevah na nai ravna po svojih načelih j in ozirih. Skorai ni potreba povdar-liati. da na tako ravnanje vernega kristjana, posebno katoličana, še !misliti ni. Zakaj vera ie tako spo-;iena z vsem življenjem in delovanjem. da ni mogoče storiti niti koraka brez ozira na to. Zlasti-katoli-jčan ie dolžan, skrbeti ne samo za svoj večni blagor, ampak tudi za j večni blagor drugih. Uravnati.mora jtorei vse svoje javno delovanje ta-jko. da pospešuje ž njim večni blagor človeštva, torej s tem obenem ;tudi delovanje Cerkve. — K tem besedam še dostavljamo: človek bo enkrat dajal odgovor od vsega, kar
SMETALA SE VAM BO VSAKO TUTRO.
Zalo dekle krasnih 'temno-oranž-nih las v bujno plavem odelu z velikim hokejem rmenih Lvonskih rož. se Vam bo smeialo vsako jutro, ako pošljete po kopijo lepega Tri-nerjevega stenskega koledarja za leto m^. "Zdravje in Lepota" ie i-me. ki smo ga dali temu umetniškemu delu, ker 12 manjših slik v okvirjih. grupiranih okoli velike slike na sredi, vas seznanijo z -jzbornimi, Trinerievimi zdravili in izdelki, katerih namen ie zdravje (Trinerjevo zdravilno grenko vino, TrinerV Angelica zdravilno grenka tdnika. Tri-nerjev liniment. Trinerjev Cough Sedative. Trinerjev Antiputrin. itd.) in krasota človeškega telesa (Tri-ner's Dental Cream, Triner's Hand Lotin. Triner's Liciuit Shampoo, etc.) Pošljite samo ^c. za pokritje poštnine in naslovite: Joseph Tri-ner Companv. i^U So. Ashland A-venue, Chicago. 111. To ie tako mala svota. da jo bo vsak rad žrtvoval za ta krasen umetniški stenski koledar.
ie storil v svojem privatnem in javnem življenju: ''Sin človekov bo orišel v veličastvu svojega očeta s svojimi angelii in takrat bo povrnil vsakteremu po njegovih delih." Tako ie rekel Kristus pa ni napravil razločka med delom v privatnem in javnem življenju.
Cesar Napoleon je rekel v svojem prognanstvu na otoku sv. Helene: Narodi izginjajo, prestoli padajo, edino le Cerkev bo obstala."
-o-
Modrijan Sokrat je bil jako previden v govorjenju in je v družbi navadno jako malo govoril. Nekoč mu ie nek domišljav človek rekel, da molči, ker ničesar ne ve. Sokrat pa mu ie odgovoril: "Ta. ki ničesar neve. tudi ne zna molčati."
J. KOSMACH.
1804 W. 22nd Str., Chicago. 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZTA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Pre vzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir Najboljše delo. najnižje cene. i Rojaki obrnite se vselej na svojega .	rojaka!
NAZNANILO!
Vsem rojakom Slovencem in bra.-: torn Hrvatom naznanjam, da. sem otvoril svojo lastno' gostilno. " Pri meni boste našli vedno izborilo postrežbo. Obenem vabim tudi vse ro-iake, priiatelie in znance na otvoritveno veselico, ki se bo vršila v soboto, dne o. decembra 1Q22.
Vsem se najtopleje priporočam v naklonienost.
M. IVANŠEK, Slovenska gostilna 1801 — W. 21 Place, Chicago, 111.
---4 I
VZVIŠENOST ČLOVEKA.
L lovek s svojim umom in svojo voljo je skrajno vzvišeno bitje vidnega stvarstva. Njegova duša je naj-siiaineiši odsev .Stvarnikove roke. ki ie napravila prvega človeka iz ila zemlje. Bog ni ustvaril, človeka iz nič. ampak iz že ustvarjene prsti, a mu ie vdihnil neumriočo dušo. in to je kar povišuje človeka. Dih božji preveva celo človeštvo, ki zastopa v času večno Modrost, ki bo pričalo o njei vso večnost.
Nekaj velikega in vzvišenega je torej človek. Človeškemu duhu ' so znane ideje o resničnem in dobrem, o času in večnosti, dasiravno človek tega ne more videti in spoznati s svojimi telesnimi občutki. Nemogoče ie, da spozna telesna t vari na nekaj transcedentnega t. j. nekaj nadnaravnega. izven čutnega spoznanja obstoječega. Zato ie treba duha. kakoršnega ie Bog vdihnil človeškemu telesu.
Res ie duševno življenje odvisno od telesnega stanja. Znan ie rimski pregovor: "Anitna sana in corpore sano." Tako ie hotel Bog. ki nam ie pripravil v onostranskem življe-nju popolno prostost in neodvisnost od vsega in minljivega. Ali bo ta neodvisnost v večnosti v našo srečo ali nesrečo, nas zadosti jas-no uči sv. vera.
Bančno podjetje Emil Kiss,
133 Second Ave.,	New York City.
Upravitelj bančnega podjetja EMIL KISS, gospod ALEXANDER LEFKO bo vodil letošnje božične izletnike v JUGOSLAVIJO s brzo-parnikom
" BERENG ARIA "
(ki vsebuje 52,022 tonaiej1)
Parni k odpluje iz New Yorka 12. decembra in bo vozil do CHERBOURGA 6 dni. Od Cherbourga gre posebni vlak do Zagreba. Parnik vsebuje privatne sobe. Cena do Zagreba $110-85 in $5-oo vojnega davka.
Pišite takoj, da ne boste prekasni!
BANČNO PODJETJE EMIL KISS,
133 Second Ave.,	New York City.

A . ^
+ + + + + + * + * +
*
Dolžnost Slovencev v Chicagi
je. <ia dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse. kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, za* vese in sploh vse. kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRY CO. Wet and Dry Wash JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.
• 1 il f' iafcii itVtllMirai ■- • .. . . .	' 1



NAJVEČJA SLOVENSKA BANKA
v Ameriki ie v Clevelandu, O. kajti v dobrih dveh lfctih svojega obstanka izkazuje nad
DVA MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA.
Malo je bank v Ameriki, katerih rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto.
POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA
ie poglavitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar ie glavno: ustanovili so jo naši liudie z našim denai'jem. Vodstvo in vsa uprava je zopet v rokah naših ljudi.
POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA
nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci in pa bančni direktorij, ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi najdete sama naša imena, poznane in zaupanja vredne može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše
JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI
iz vseh krajev naše nove domovine. Med vložniki je država sama. County, šole, kniižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po
4 °/c OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA.
Denar prinesite lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ga pošljite po pošti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar,- kadar ga rabite.
POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA
in sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi. V zvezi je z najboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira vsako pošiljatev z vsem svojim premoženjem.
NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE '
je vselej tam, kjer je naše. Ako zaupate denar naši Slovenski Baftki potem ste lahko brez vse skrbi zani. Obrnite se osebno ali pa pišite na
'THE NORTH AMERICAN BANKING & SAVING CO.
St. Clair & 62nd St.	Cleveland, O.
dovoljenja, ravno tako njegov sin, ako ni še štirinajst let star. V nekaterih državah inozemec ne sme imeti uietegra divieera ptiča ali drugo divjačino. Lovski zakoni države Ne\v York določajo, da inozemci ne smeio posedovati nikakega strelnega orožja 'in ubijati nikake divjačine/ izvzemši v silobranu ali proti posebnemu dovoljenju. V državi \\ isconsin in samo oni inozemec sme dobiti lovsko dovoljenje, ki poseduje ali ima v najemu kako ženili jišče v tej državi. Y državi New j Tersev pa sme imeti orožje in iti |na lov. samo ako je lastnik ali na-! Jiemnik zemljišča v vrednosti odi j$2000.00 čez vsa bremena na zemlji-1 jsču. Y državi Oregron mora inoze-jmec. ki hoče iti na lov. imeti dve do-j voljen i i (licenci): eno za orožje, ki (stane $2^.00 na leto. in eno za lov. ki stane $10.00. V državi Montana I dovoljen je za lov in orožje stane i-j nožem ca $^0.00; ako hoče imeti v hiši orožje, ne da bi hodil na lov, mora plačati $2^.00 za dovoljenje. Ta j določba pa se ne tiče inozemcev. ki J imajo "homestead" ali imajo farmo I jod 160 akrov oziroma, ki so "cow-! bovs" ali pastirii. V državi Utah ni j dovoljeno inozemcem — izvzemši one. ki imajo "homestead" da bi ! imeli strelno orožje kateresibodi vrste.
Dasiravno je notranje življenje zavisno od zunanjega. ie vendar velika razlika med obema. Telesne življenje se konča ob naši smrti ir, se prebudi še le ob sodnem dnevu našega vstajenja. Duša pa bo živela neprenehoma, kakor živi sedaj.
Ta pa še druga razlika, ki ie bolj 111 od r o slo vne era značaja. Znano ie, da s časom telesne moči opešajo in v časih in popolnoma odpovedo. Z dušo ie drugače. V starosti in teles ni onemoglosti se zmanjšajo tudi dušne zmožnosti. To pa zato. ker je delovanje duše, kot oživljajoče sile človeškega telesa, odvisno od telesnih udov predvsem od možganov. Duša kot duh ne more biti nikdar bolna in ne more izgubiti nobene svoje sile.
Učeni bogoslovec Fr. Schleir-macher pravi: "Duša ima neizčrp-ljivo moč. ki nikdar ne oslabi in ne opeša, ki svoje sile po delovanju ne obrabi, ki ne izgubi ničesar ako deluje. in ie v svojem delovanju še čistejša, bogatejša in močnejša, tako da se njeno notranje življenje, nje ne velike in svetle misli tudi tedaj ne zmanjšajo, ko oslabijo čustva in izgine spomin."
Duša je torej, kar povišuje človeka. In nai se še tako trudijo nasr | protniki pravega pojmovanja o človeku. <»stane njih trud brez obresti.j Če se moti eden se ne motijo vsi.! Človek ve in je prepričan o svoji vzvišenosti, on čuti, da ie rojenrza kai višjega, ne samo za to življenje.!
Lepo je izrazil to resnico pesnik-Medved v pesrihi "Ded:"
"Pijan od blažene omame iz sluteni zida zlati vek in Vzdihom tvojim ne verjame, da sreča tu ierT- prazen jek."
N. S.
---(---
Saksarjev ata pišejo, da smo šli pri potresu v Chili najprej gledat, katere vere so prebivalci Chili, da bi potem mogli napisati, če ni bila to kazen božja, ki ie zadela nesrečno deželo. — Da. smo šli gledat! —i Sai pa pri Saksarievem atat ne bo1 treba, ker bo jasno.
"EDINOST"
ZADNJA PRAVDA
ROMAN
Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybasek.
Tako so ugibali ljudje pri vasovanju in tudi sedaj pri pogrebu-samem. Zanimanje za Porazilove je zopet oživelo. Kdor je stopil k Spodnjim v hišo, vsak je sicer lepo pozdrav il "Bog vas potolaži;" vsak je mrliča pokropil s šopkom žitnih klasov, toda vsak je tudi stegoval vrat in iskal nekoga z očmi. Iskali so — zastonj. Zgornji niso stali tu pri rak-vi, kakor bi se bilo spodobilo. In ker je bila Manca edina hči. je stala tu sama pri rakvi svoje matere in takoj zraven Martin popolnoma sam <jh očetovi rakvi.
Šele ko so dali v stolpu znamenje, da prihajajo duhovnik in pevci, šele ko so zabili pokrova, prinesli rakvi iz hiše in ju položili na nosila, sta prišla Adam in žena; a oba sta le pokrižala pokrova kakor tuji ljudje ...	•
"To je trmoglav rod, kaj? Niti nad krstami se ne spravijo!" je kričal potem stari Lokar gluhi Mlinarici na uho, ko se ni Adam nosilnic niti dotaknil in ko so tuje roke dvignile mrtva in ju nesla na pokopališče.
Tam sta šla Adam in Dodlička naravnost k Porazilovemu grobu. Naredila sta v sneg na grobu tri križe in se zamislila.
"Ko bi oče vedel . . ie prišlo Adamu na misel, "pa jaz nisem tega kriv, hoditi po sebi ne pustim," se je zagovarjal sam pri sebi in pred očetom; "in po Dodli tudi ne!"
Rake v so spustili v zemljo, duhovnik je zmolil zadnji očenaš, Manca kot edina hči se je zahvalila vsem, "ki so spremili očeta in mater" * prosila je, "naj odpuste, če sta komu storila kaj zalega," in že se je vsula na rakev zemlja. Tudi Adam in Dodla sta vrgla tri peščice zmrzle zemlje v skupni grob in odšla z drugimi vred s pokopališča. Nista čakala Martina, kakor bi se spodobilo sorodnikom, d^ bi spremila njega in Man-co domov in ju tolažila po potu, češ, da ne pomaga jokati, da mrtvih ne obudiš s solzami; naj ju rajši v molitvi priporočata Bogu. Tako jima je velevala spodobnost in podedovana šega in red. Kot tujca sta šla brezbrižno domov in govorila o vsakdanjih rečeh, da so se vsi temu čudili.
"To je sovraštvo! Niti smrt jih ne more spraviti," so govorili ljudje. A kmalu se je zasukal pogovor drugam. Množica beračev in reve-žev se je gnetla pri vratih in čakala, kdaj se vrne Manca.
"Špende" bo morala deliti — hlebčke kruha za očetom in mater j ">. Tudi žgan jar Kminek stoji med berači. Trese se od mraza, pa vendar živahno razlaga, da morajo dobiti ne po enega, ampak po dva hleba, ker sta bila pravzaprav dva pogreba. Celo nemi Barici pojasnjuje to sVvar in dviga pri tem kvišku edina pr^a svoje desne roke.
Komaj se je vrnila, je prišla Manca taka, kakor je bila — še v /.al-nem' modrem krilu, pred hišo z zvrhanim rešetom hlebcev in jih delila po enega vsakemu.
"Gospodinja, nikar ne varčujte pri revežih." se je oglasil takoj Krni nek, priznani poglavar klenških beračev, "dve duši, — do dveh hlebčkov imamo pravico—"	m
"Pa je bil en sam pogreb." se je branila Manca.
"Z berači se tudi že prepira," se je jezil Martin in ves gorel od sra-mu. Berači so še nekaj časa stali, ko pa niso dobili ničesar več. so se porazgubili z dvorišča. Edini Kminek se <ni ganil in je trdovratno čakal. Morda bo vendar zmagal. Manca se ni ozrla nanj in se je preoblekla ; toda Martin je prišel iz hiše in rekel: "Pojdi domov, Kminek. pojdi in pridi zvečer k "drevescu," tam ti dam, da ne bo jpena vedela —"
Ko je pa zvečer vzel kučmo in hotel oditi, ga je ustavila Manca: "Tega bo sedaj konec, tega potepanja cele noči po gosposki navadi. Oče-
tove roke ne bodo nič več rezale rezanice mesto tebe, opravljale živine, skratka, nihče ti ne bo za hlapca, da bi ti zjutraj ležal in spal. Martin, doma bodi!"
Gospodar je priznaval sam pri sebi, da ima žena prav. Razum mu je pravil, da se mora sedaj sam vpreči v delo, ako noče, da bo posestvo trpelo. Toda navadafga je vlekla k "drevescu." Kaj naj počne zvečer? Ah naj gre drugam v vas? Doma je dolgčas, ker tudi k njim ni nikogar
" Vrnem se kmalu, boš videla," je obljubil ženi.
"Denar trosiš in zapravljaš goldinarje, dočim jaz vsak vinar obrnem," je očitala ostreje Manca.
"Aha — zopet ji je samo za denar," se je užalil Martin in tudi 011 ni molčal.
"Zapravljaj še ti," je odgovoril bolj trdo. "če zapravljam, zapravljam svoje in ne tvojega!"
S temi besedami je potisnil ženo vstran in odšel.
Manca je ostala sama z Martinkom. Sedela je v temi. niti nove smolnice ni prižgala, ko je dogorela stara.
Črne misli so ji bile v duši. Kaj, če bi nenadoma umrla kot oče i vi mati? Vdovec Martin bi se gotovo oženil vnovič, Martinku bi pripeljal mačeho, otroke bi imel, in njen fantek, revček, bi ne dobil groša po njej, ?aj nima v knjigah nič prepisanega. Varčuje in varčuje in sama ne ve, ra koga in čemu . . . Njive so kupili, pisma bodo delali in pri tej priliki se mora stvar utediti . . . Sama pojde h gospodu notarju Šnablu v mesto, kepo masla pa jajc bo vzela v koš s seboj in prosila bo za svet . . . Zunaj so zaškripala vrata ; po dvorišču je prihajal nekdo.
* SOUTH C H I C A G O , t
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Jennie: "Hannie ,tvoja mama pa nima tako lepe obleke, kakor moja.'1"
Hannie: "Jennie, tvoja mama pa. ne zna, kadar hoče, svojih zob ve
vzeti, kakor moja."
* * *
V razredu je »bilo toliko otrok, d i so morali nekateri na tleh sedeti.
Pride katehet. v razred in razla ga, čemu je človek na svetu. Kc nec ure z otroci ponovi razlago, d bi si jo bolje zapomnili.
"No, ti Nežika tam na tleh, povej čemu si na zemlji?"
Nežika: "Jaz sem na zemlji zato,,
ker v klopi* ni prostora za me." * * *
Mama: "Glej Toni, to je sova* Čeravno debelo gleda pa te podnevi ne vidi."
Toni: "Mama, kaj pa če jaz zdai-le mračen obraz naredim, za kar me tolikokrat kregaš, ali me bo potem videla?"
* * *
liPPvna-
«i|* tf* tafi* «f* «fi» *f» ^ + + + + + + + + + + + + + + + + + +
Slovencem v So. Chicago in okolJpuna-znanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih čre^Ijev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črevlje.
Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah.
Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo!
Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk!
"SVOJI K SVOJIM!"
Anton Bakše
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. i
9534 — Ewing avenue.
NAZNANILO!
Rojakom, Slovencem naznanjam, da sem prevzel trgovino s cigarami, cigaretami, tobakom in sladoledom. Rojaki bodo pri meni vedno našli najboljše cigare, cigarete, tobak in sladoled.
Vsem rojakom, Slovencem in Hrvatom se prav toplo priporočam v naklonjenost.
ANTON PALČIČ 16217 Waterloo Road.	Collinwood, Ohio.
II o	I	I' W^H^W Hi^fl^
+ +
1+ +
+ + * + + + + + +

Ah
Ah
Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.

POZOR! NOVA GOSTILNA POZOR!
Cenjenemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu naznanjam. da sem pričel gostilniško obrt. Vsem Slovencem in Hrvatom se najtopleje priporočam za obilni poset. Pri meni bodo na razpolago vedno najfinejše stnodke. cigarete in tobak. Poleg izbornih mehkih pijač itd. bo pri meni tudi vedno na razpolago fini prigrizek za cenjene goste.
L O U I S MAJCEN Slovenski gostilničar
436 West 29th Street,	Chicago, III.
* * + + + * * * *

ŽELEZNICARSKE VRSTE URA' SAMO $1 A.95
21 kamnov, pozlačena krasno izdelana ^ ^
Kuku ura in privesek zastonj
NenreceK
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
Phone: Canal 2534.
Posebno visoka carina na uvoz ie bila ravnokar sprejeta na te vrste ure po državi. "Ta carina je že "I veljavi. To pomeni, da te vrste ure bodo morale stati dvakrat toliko, ako jih bodete kupovali v bližnji bodočnosti. Mi vas poživljam«*, da najdete en sam prostor že sedaj, kjer bi lahko kupili tako uro, za manj kol dvojno našo ceno. Uvidevajoč, visoko carino smo v naprej naročili določeno število teh ur in te so nam bile dostavljene ravno v pravem času, da nam ni bilo treba plačati visoke carine in to priliko- bomo ponudili našim odjemalcem, ki so pri volji kupiti ure sedaj.
Ta ura je pozlačena, krasno in bogato izdelana, ima najboljše na 21 kamnov urejeno kolesje, je močna in pripravna za vsakdanjo uporabo. Ljudje vseh slojev imajo te vrste ure. nobena ura vam ne more dati boljše ugodnosti. Imamo jih določeno število na rokah in sedaj je čas. da se poslužite te POSEBNE PO NUDBE za samo $1005. Zapomnite si. da ta ponudba velja samo dokler nam zaloga ne poide.
POPOLNOMA ZASTONJ Mi damo krasno izdelano KUKU URO in to pozlačeno verižico s privezkom popolnoma ZASTONJ, ako nam pošljete vaše naročilo take**- Ne odlašajte. Ta ponudba ie le za kratko dobo. 10-DNEVNA PROSTA POSKUŠNJA — NE POŠILJAJTE DENARJA.
Samo izrežite ta oj^las in ga pošliite* nam. priloženo 50c. za pošiljatvene troške. Plačajte $10.95 kadar sprejmete blago na dom. Hitite z naročilom predno poide čas te posebne ponudbe ali se zaloga izčrpa. Naslov je:
GRAND NOVELTY COMPANY 1348 W. Augusta Street,	Dept. 3847.	Chicago, 111.
j Ameriški general Grant je rad. 'whisky pil. Suhači so pritiskali na, predsednika Lincolna. naj mu vendar to prepove.
I	♦ *	#
Lincoln jim je odgovoril: Ce h i le vedel kake vrste whiskyja pije,, j takoj bi ga vsem generalom pred~-pisal.
si: * *
Sedemletna Marv je morala pa-| žiti na par mesecev staro bebico, ko. \ je šla mama po svojih opravkih. Kov bebica ni več videla svoje mamice. I se je takoj spustila v jok. Mary jo* tolaži in tolaži, pa zastonj. Ker harmonike le niso hotele utihniti, prav 'nejevoljno vzdihne: Oh, kakšen kriz,-je z otroci.
H= * *
Sodnik obtožencu: "Imate Še kaj pripomniti ?"
Obtoženec: "Da gospod sodnik*. To bi pripomnil, da sem jaz prviv ki ga moj zagovornik brani, če že z menoj nimate nikakega obzira, i-tmejte ga vsaj z mojim zagovornikom, ki bo prišel kot tak v slaba.
luč, ako mene zašijete."
* * *
"Prijatelj, kdo pa je ta, ki te je-pravkar pozdravil?"
"Ga ne poznaš?"
"To je tisti znani pisatelj, ki piše za uredniške koše največjih listov.''
* * *
Kmet prihiti ves zasopljen v apoteko.
"Imate kako zdravilo zoper zobo-jbol? Hitro prosim." 1 Apotekar vzame steklenico salmi-jaka, posadi kmeta na zofo in mtt da duhati. Ker je ta mislil, da je-samo za poskušnjo, je začel pošte-no vleči, dokler se ni onesvestil.
"No, ali je kaj pomagalo?" gar vpraša apotekar, ko je zopet prišel k sebi. "Moji ženi še nič/' pravi-
kmet, "ker njo zob boli ne mene." *
Mali Franki pride k frizerju, da biga ostrigel.
"Kako pa hočeš mali, da te ostri-ižem?" ga vpraša pomočnik.
"Tako kakor papa," se odVeže I Franki, s tisto luknjo v sredi." Mislil je papanovo plešo.
* * *
Belokožec je doli v Virginiji e-nega nigra z železnim loncem udaril po glavi. Seveda ga je ta tožil«.
Sodnik, preiskujoč nigrovo glavo; "Jaz ne moreni odkriti nobene poš-; kodbe."
Niger: "Gospod sodnik pa lonec
poglejte, gotovo je počil."
* * *
Stiskač je pisal pismo in je v prav umazano kuverto zapečatil. Malo mu je le vest očitala, da bi znal do-tiČnega s tem kaj užaliti. Zato napiše na nasprotno stran naslova: "Oprostite, da je kuverta tako u-mazana, ko sem pismo na pošto oddal je bila še popolnoma čista. ♦ * *
Marljiv človek nima nikoli časa za nevoščljivgst. — Zato tisti, ki
veliko dela. nikdar ni nevoščljiv. *
Blagor možu, ki se more s srcem posvetiti svojemu delu. kajti ob koncu mu bo delo pelo večerne posem. ki bo prijetna.