List 33. Gospodarske stvari. Nekoliko opombic zastran molže. Po pravici sluje mleko izmej vseh gospodarskih pridelkov, pa se da tudi res mnogovrstno uporabljati. Toda skvari se tudi kmalu, ako ga skrbno ne varujemo, da se ne izpridi. Vzrokov temu je več in mnogovrstnih. Nekaj vpliva vsebina mleka, ki ima razkrojilnih beljakovin, mlečnih kislin, katere se narejajo iz mlečnega sladu. Sploh pa je mleko jako občutljivo za raznovrstne tvarine, nahajajoče se v zraku, ki škodljivo vplivajo na nje in je kvarijo. Zatorej bodi mlekarju prva skrb vse to storiti in pripraviti, kar pomaga, da mleko kar mogoče dolgo časa ostane sladko. K tem pomočkom pa pripada najbolj dobra molža. Kjer ne umejo ali nečejo prav mlesti, skvarijo sami mleko, da ni trpežno in zatorej za marsikatero porabo ne, za katero bi sicer gotovo bilo pripravno. Natančne preiskave učenih mož so pokazale, da se mleko nareja nekoliko iz krvi, nekoliko pa iz sleznih tvarin v kravjem vimenu to je v delu, s katerim je pri molži največ opravka. Uže iz povedanega lehko vsak povzame, kako velevažna je prava molža za mleko glede na njegovo množino pa tudi kakovost. To nam potrjujejo tudi izkušnje. Slabo molzenje škoduje kravam in mleku. Krave namreč dajejo čedalje manj mleka, ako jih molzemo slabo, zlasti če jim vimena čisto ne izmol-zemo. Skvari pa slabo molzenje tudi mleko, ki dobi zaradi tega kožičaste tvarine, kmalu kisa, kuhano se hitro usiri, a podelano v sir daje mu marsikaterih zelo neprijetnih lastnosti. Čeravno pa ljudje to dobro vedo, vendar premalo čislajo. Nekaterim molzačem je molža sitno delo, ter je izkušajo hitreje ko mogoče opraviti, če prav namolzejo manj mleka. Toda veliko bi bilo vredno, ko bi bolj skrbeli za molžo ter molzače nadzorovali. Krave bi dajale več mleka ter bile bolj zdrave; ne bilo bi se bati, da bi se vime ne unelo; dostikrat bi ne bili prisiljeni mlečnih proizvodov, zlasti sira, prodajati po slabi ceni, ker je blago malo vredno. Koristi so torej mnogovrstne in velike gospodarjem, Ker krmo uporabljajo na najboljši način. Zatorej je močno želeti, da bi bolj skrbeli za dobro molžo ter strogo zahtevali, da se vselej pravilno molze. Glavno pravilo pri mlekarstvu je snaga, in sicer povsodi in vselej bodi vse snažno. Tega se je pri molzenji najprvo držati. Kravam se torej ne sme slabo, premalo nastilati, vedno jih je treba snažiti in cediti. Snaga se ne sme zanemarjati, sicer so krave zlasti ob zadnjem delu svojega trupla, nesnažne in vimena blatna. Pri molzenji ni mogoče popolnoma zabraniti, da ne bi kaj nesnažnega padlo v mleKo. Vsled tega dobi mleko ostudno barvo in se vsakemu gabi. Zato velja za vse govedarstvo, posebno pa se zastran krav, da jim je do-voljno nastilati in redno jih cediti. Vime mora, predno se molze, vselej biti lepo osna-ženo, le tako je mogoče, da je namolzeno mleko tudi snažno. Molzač naj toraj. predno molze, vselej svoje roke dobro umije. Rep treba zlasti po leti, ko so muhe nadležne, za nogo privezati, ker sicer lahko nesnage spravi in dlak v mleko ter nadleguje tudi molzača. Živali se privadijo temu kmalu ter niso bolj nemirne nego sicer. Kakor o vsej mlekarski posodi, velja tudi o molzni ve-drici, da bodi vselej snažna. Najboljše v tem oziru so molzne vedrice iz železne ploščevine. Takšne je lahko snažiti, pa trpežne so. Sploh je za mlekarstvo najboljša posoda, narejena iz železne ploščevine. Molzna vedrica mora biti tako narejena, da jo je lahko držati mej koleni. Vedrico mej molzenjem na tla staviti, tega ne sme trpeti noben gospodar, kajti tako se vselej onesnaži; vrhu tega ig^iilS mirna krava prepogostoma prevrže, in mleko se p^0^-' 258 Zatorej mora gospodar zahtevati, da vedrico mokatf drži trdno mej koleni. Molze se na različen način. Navadno molzejo tako, da vzamejo sesec mej palec in kazalec, pa ga zgoraj pri vimenu stiskavajo ter mleko s palčevo mečo in tremi poslednjimi prsti spuščajo v vedrico. Nekateri pa slednjih treh prstov nič ne rabijo, ampak s palcem in kazalcem gladijo sesec od zgoraj navzdol do konca. Prvi način je vsekakor boljši, ter se molze hitreje, toda molzač mora imeti krepke roke in prste. Drugi način je manj vredeu posnemanja, tudi se je bati, da ne bi molzač sescev odri. Zato si zmerom prste omaka z mlekom, kar je ostudno in gabno. Prvemu načinu pravijo, da je stiskalno molzenje, drugo pa molzenje z glajenjem. Sesce molzejo s stiskavanjem krepkejši ljudje, gladijo pa jih le slabotni, kar dovolj dobro označuje vrednost obokterega molzenja. Mlade krave, katere prvokrat molzejo, in tiste, ki nimajo dovolj razvitih sescev, treba po drugem načinu mlesti, namreč sesce gladiti in nate-zati. Takisto molzemo tudi na konci, da mleko izmol-zemo do zadnje kapljice. Previden in izurjen molzač molze od začetka po malem in potem čedalje trdneje, ko se vime zmehča in mej prsti voljno postane. Kdor pa kar od začetka naglo in trdno molze, dela kravi bolečine, ter mu neče mirno do konca stati. Vsled tega pa je ne izmolze do čista in jo sčasoma popolnoma skvari. Nekatere krave, zlasti mlade, ne dado se rade mlesti ter so na vimenih močno občutljive. Tukaj si pomagamo, ako vime pred molzenjem, ko ni še prenapeto, z rokama zmerno pomolzavamo. To je kravi prijetno in se potem da raje trdno mlesti. Sploh pa moramo z živino biti pohlevni in krotki, zlasti mej molzenjem, sicer živali skvarimo. Če je krava mej mol-zenjem nemirna, kaže to, da jo boli. Zatorej moramo biti prav potrpežljivi. Nekateri mislijo, da more krava samovoljno mleko zadržavati. To ni res. Kite v sesih tega ne dopuščajo. Gospodar naj žival, ki se ne <:\ rada mlesti, skrbno opazuje. Kmalu bode zapazil, da vime ni v redu, ali žival sploh ni zdrava, če zapazi, ua je vime trdo in trdno, naj je maže z mastjo, surovim maslom, smetano ali glicerinom. Če so bolečine velike, uaj se seno polije s kropom, da čad uhaja pod vime. Kadar vse to ne pomaga nič, poklicati je živinozdravnika. Mnogo dobrih krav molznic so ljudje izpridili, ker so roke križem držali, dokler bi bili mogli z malim pomagati. Iz prva majhna bolezen, če se v nemar pušča, izprevrže se dostikrati v veliko in nevarno. Kjer imajo več molzačev, naj vsak svoje krave molze. Vsak namreč ima svoje posebnosti, katerim se krava precej privadi. Kravam ne ugaja vedno menjavanje molzačev. Vrhu tega moremo laglje nadzorovati in hitreje zapaziti, kateri molzač je zanikaren in s kravami napačno ravna. Precej ga zasačimo, kateri je pri živalih kakšno bolezen zakrivil ali mleko izkazil. Vime v anatomičnem o^iru ia&a dva pred ala ali oddelka, katera loči kožaste slena. To je uzrok, zakaj mora molzač navzkriž sesce pofrijemati in mlesti, to je najprej s prve polovice po dotičnena sescu mleko iz mlesti, a potem iz druge. (Dalje prihodnjič.) List 34 Gospodarske stvari. Nekoliko opombic zastran molže. (Konec.) Na ta način obdelujemo vse vime, obadva njegova dela in tako iztiskamo mleko. Iz istega vzroka moramo s sesci menjavati, a ne dveh zaporedoma do čista iz-mlesti in petem se drugih dveh lotiti. Le opazujmo tele, kedar sesa! Pogostoma menjava sesce ter buta v vime, da bi njegovo delovanje pospešilo in si tako več mleka izvabilo. To nas uči, kako nam je s prsti obdelovati vime, da več mleka iz njega priteka. Najvažnejša reč pri molzenji pa je: krave treba vselej do čista pomlesti. Kdor podrobno pregleda mleko od začetka podojeno ter je primeri h končnemu, bode videl, da je to veliko mastnejše od prvega. Ako toraj krave do čista ne pomolzemo, izgubimo najboljše, naj-mastnejše mleko. Vendar to ni edini vzrok, zakaj priporočamo čisto vselej pomlesti. V vimenu zastalo mleko skvari vime in zatorej tudi mleko. Največa škoda pa je ker krave znatno izgubljajo mleko, pa čedalje manj molzejo. To je zelo naravno. Udje, izurjeni v zmernem delovanji, ostanejo zmerom krepki in delavni. Čim pametneje se izurjajo, tem krepkejši so; le pazimo na roke kovačev in klučaničarjev, in prepričani bodemo o tej resnici. Isto velja zastran ravnanja s kravjim vimenom. Krave treba do čista mlesti, mej molzenjem pravilno ravnati, da vse vime obdelavamo primerno ; in vsled tega bodemo dobivali največih koristi, ako bodemo še dovoljno stregli in polagali. Molzenje samo deluje na vime tako, da se nareja več mleka; čim bolje se molze, tem več mleka se nareja po vimenih. To pa nam pojasnjuje starodavno izkušnjo, da ob trikratnem molzenji na dan krave dajo največ koristi. Vsled trikratnega molzenja dobivamo od krave mnogo bolj mastnega mleka, nego takrat, ko samo dvakrat molzemo, to pa ob isti krmi. Izumili pa niso še nobenega stroja, s katerim bi mogli krave mlesti. To delo opravlja samo človeška roka pravilno, ako hočemo ravnati po tem, kakor tele sesa. Redkokrat rabijo mlečne cevke, kedar so krave na vimenih zbolele. Trajno rabiti pa ne kaže takšnih cevk, ker preveč škodujejo. V takih nevarnih slučajih veliko je bolje pustiti mlečne cevke, pa teletu dati mleko posesati. Pogostoma pomolze molzač mleko od več krav vse v eno vedrico. To je vsekakor odpraviti. Mleko vsake krave naj se pomolze v posebno vedrico. Razlogi so naslednji: Bodi opazen, kolikor hočeš, vselej ne bodeš mogel zabraniti, da ne bi časi katera smet padla v mleko. Čim dalje ostanejo v njem, tem več škodujejo; to velja posebno zastran blata. To se razpusti v mleku, onesnaži je in stori, da dobi neprijeten duh in okus. Naposled se tako raztopi in po vsem mleku raztepe, da ga ni možno z nobenim precejanjem odpraviti. Ako pa sleharno na-molzeno mleko takoj precedimo, ostane smetje v njem le malo časa ter škoduje manj. Tako ravnanje uže veliko koristi. Nekatero mleko pokaže precej, ko je namolzeno, da ni zdravo. Toda znamenja nezdravosti se skrijejo za nekoliko dni, da se potem zopet pojavijo. Vselej pa se ne posreči takšnih napačnosti zaslediti, tudi takrat ne, kadar molzemo bolne krave mleko v eno vedrico samo. Še težavnejše, skoraj nemogoče je pa to, kadar bolnih in zdravih krav mleko vse v eno vedrico pomolzemo. Če naposled napako zapazimo in zasledimo, katera krava je bolna da molze slabo mleko, skvarjenega je uže veliko mleka. Takšno mleko od bolnih krav je krvavkasto ali se hoče vleči. Vse to se dolgo našim očem prikriva, če molzemo vse mleko zdravo in bolno, vkupaj v eno vedrico Takšne napake pri mleku so pa pogostnejše, nego si navadni ljudje domišljujejo. yf^lBv 266 Da je krava bolna, sploh nepravilno zdrava, to poznamo na tem, da čedalje manj molze. To bodemo pa teže zapazili, ako vseh krav mleko v eno vedrico molzemo, hitreje pa, ako imamo za vsako kravo posebno molzno vedrico. če pa ne ravnamo tako, iznebimo se sami sredstva, da lahko napačnost mleka še o pravem času zasledimo, ampak za njo zvemo, ko smo uže trpeli škodo. Razumni kmetovalci naj bi sle-harni mesec eden ali dvakrat mleko vsake krave zehtali in zeriii. Tako morejo vrednost svojih krav molzLic najbolje presojati in ocenjevati, kar je za gospodarstvo in za pleme velike važnosti. Brez takšnega opazovanja tava gospodar zastran plemenjenja prav po temi, čeravno priznavamo, da se je v tej reči tudi še na druge okoliščine ozirati. Namen precejanju mleka je, da se odpravijo smeti itd. V to svrho rabi najbolje gosto tkana lanena rutica. Zatem šele je priporočati rešetke, sita iz žice (drata) ali ploščevine; najmanj ali nič ne veljajo pa lijaki, katerim se dno in luknja s travo ali slamo lehko zapeha, Podoba 1. ter le veči smeti odpravljajo. Zatorej se je držati lanenih rutic. Te so najboljše za precejanje mleka in stanejo najmanj. Vselej pa, kadar smo takšne rutice rabili, treba jih je v kropu izprati in potem hitro posušiti. Če tega ne storimo ter morebiti še mokre zopet rabimo, postanejo kisle, in mleko se hoče tudi hitro kisati. Kjer je več krav, treba vse, kar se pri prece-janji rabi, večkrat mej molzenjem osnažiti, da ne pride vse mleko v dotiko s smetmi, katere se nabirajo na rutici. Pomniti je tudi, da mleko treba precejati na svetlem, kjer se lahko precej zapazi vsakšna napaka na mleku. Zato imajo pa lanene bele rutice mimo vseh precejil to prednost, da se na njih precej vidi sleharna smet, pa tudi napačnost mleka, na primer krvne krogljice. Tudi se učimo mej precejanjem, ki se vrši sedaj hitro, sedaj počasno, mleko ocenjevati, katero je dobro, katero pa slabo; vendar to vse je le mogoče, ako precejamo na svetlem. Mleko vzprejema iz zraka kaj rado razne vonjave. Svetovati je torej hoditi mlest pred kidanjem gnoja ali vsaj poprej hlev dobro prevetrati. Namolzeno mleko treba hitro iz hleva odnesti. Dalje časa ko mleko v hlevu ostaja, hitreje in močneje se izpridi. Ni res, da kaj pomaga, ako posodo z mlekom v hlevu trdno pokrijemo. Kadar polagajo kislo krmo, bati se je največ za mleko, da se ne skvari zaradi slabega zraka v hlevu. V takih slučajih ne smemo mleka puščati v hlevu tudi takrat ne, ko bi se nahajalo v trdno pokriti posodi, marveč treba ga precej odnesti in precediti zunaj hleva. Sploh pa posoda ne sme biti trdno pokrita, sicer se toplo mleko v njej zaduši. Mlekarstvo je po nekaterih deželah močno napredovalo. Ondi so zastran molzenja silno natančni. Ta skrb velja jim kot trdna podloga pravemu napredovanju v mlekarstvu, zlasti sirarstvu, kar nam služi kot nov dokaz za važnost razumnega molzenja. Brez tega niti misliti ni na pravi napredek v mlekarstvu. Kar smo povedali, mora nas izpodbujati k podobni natančnosti v molzenji. Težnje in uspehi naprednih dežel pa nas učijo, kako moremo s pomočjo razumnega mlekarstva dohodke gospodarske znatno pomnoževati. Treba nam le podrobne pridnosti in razumnosti. V Grottenhofu blizu Gradca. Janez Siedel, mlekarski učitelj.