Glas zaveznikov Leto III - Št. 479 ormaci jski dnevnik A. L S. Cena 5 lir TRST, sobota 11. Januarja 1947 UREDNIŠTVO: Via S. Pellloc S • Telefon *t. 93*5» In 7308 OGLASI: Cena za milimeter višine širina ena kolona), trgovski L. 15, mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10. finančni in oravni oglasi L. 25. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: U. P. X., Trst, ul. Silv. Fellico st. 4, tel. 9401*. Cena nosamezna številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo. Varnostni svet odobril stalni slalui svobodnega Trsta Nikake spremembe prvotnega osnutka Zajamčen je neodvisnosti In ozemeljske nedotakljivosti AMERIKA ODKLANJA JUGOSLOVANSKE OBTOŽBE Beograd, 11. januarja Vlada Združenih držav je v noti, ki jo je včeraj izročila jugoslovanskemu zunanjemu ministrstvu, ■ formalno odklonila obtožbe, ki so j'h izrekli med nedavno razpravo proti osmim Jugoslovanom, katere so obžtoiili vohunstva. Te obtožbe pravijo, da so uradniki ameriškega veleposlaništva v Beogradu zavajali v vohunstvo ali podpirali na sprotnike sedanje jugoslovanske vlade. Pooblaščeni zastopnik Združenih držav je izjavil, da vlada Združenih držav gladko odklanja trditve o neprijateljskem vedenju zastopnikov ameriškega veleposlaništva v Beogradu. Rekel je tudi. da ima ameriško veleposlaništvo po temeljiti preiskavi obtožbe jugoslovanske vlade za *neosnovane». Nota ne navaja nikakih imen, omenjenih v razpravi, pri kateri so obsodbi tri jugoslovanske državljane na smrt, pet drugih pa na za. pome kazni, in sicer pod obtožbo, da so opravljali vojaško in politično vohunstvo za posebnega gospodarskega atašeja severnoameriškega veleposlaništva v Beogradu En-rika Pridonojja in druge severnoameriške funkcionarje. LAKE SUCCESS, 11. januarja. — VARNOSTNI SVET JE VČERAJ BREZ VSAKE SPREMBE ODOBRIL STALNI STATUT SVOBODNEGA OZEMLJA TRSTA, O KATEREM SE JE SVET ZUNANJIH MINISTROV SPORAZUMEL NA ZADNJEM ZASEDANJU V NEM' TORKU. S TEM DEJANJEM SE JE VARNOSTNI SVET OBVEZAL, DA BO JAMČIL ,JJ-ODVISNOST IN OZEMELJSKO NEDOTAKLJIVOST INTERNACIONALIZIRANEGA O-ZEMLJA; PREVZEL JE ODGOVORNOST ZA DOBROBIT IN VARNOST PREBIVALCEV Tega področja. Na KRFSKI PRELIV PRED VS London, n. januarja Velika Britanija je naprosila Varnostni svet, naj razpravlja o njeni pritožbi proti Albaniji zaradi miniranja Krfskega preliva. Bri. tonski predstavnik sir Aleksander Ccdcgan je sinoči v New Yorku pomočniku glavnega tajnika Združe. nih narodov izročil britansko spomenico, ki se podrobno bavi z obtožbo. Britanska nota, katero so ti emujem mesecu poslali Albaniji, je zahtevala kompenzacijo in opravičilo za škodo, katero sta utrpela dva britanska rušilca zaradi min v Krj. skem prelivu oktobra lanskega leta. Ob tej priliki je izgubilo življenje 44 vojakov in častnikov. Velika Britanija je v tej noti obtožila albansko vlado, da je položila mine ali pa je dovolila, da so jih položili. JUGOSLAVIJA BO IZPUSTILA PET BRITANSKIH VOJAKOV Beograd, 11. Januarja Britanski poročevalec v Beogradu je objavil, da so jugoslovanske oblasti obvestile britansko veleposlaništvo v Beogradu, da bodo štiri britanske vojake, ki so že nekaj mesecev pridržani v Jugoslaviji v teku 48 ur izpustili. Lahko se bodo vrnili k svojim edinicam v Avstrijo. «BBC» pristavlja, da bodo takoj izpustili tudi petega britanskega vojaka, ki so ga pred več dnevi aretirali, ko je čez avstrijsko mejo stopil na jugoslovansko ozemlje. četrtkovem zasedanju Varnostnega sveta, na katerem so razpravljali o razoroZevanju, je francoski delegat Farodi dejal, da ni nobenega vzroka, zakaj Varnostni svet ne bi smel istočasno obravnavati vprašanja razorožitve ter nadzorstva nad atomsko silo, ker sta ta problema že itak, tesno povezana. Dejal j£, da sklep glavne skupščine od Varnostnega sveta zahteva, naj obravnava celotno vprašanje razorožtve, vštevši nadzorstvo nad atomsko silo, in sicer brez dajanja prednosti enemu ali drugemu problemu. Dodal je: «Zdaj lahko pristopimo k dvojni akciji — odobritvi večjega dela poročla komisije za atomsko silo in k ustanovitvi komisije za preučevanje vprašanja razorožitve, kakor je predložila Sovjetska zveza.* Dejal je, da je po njegovem mnenju rok dveh ali treh mesecev, katerega naj bi dali komisiji, prekratek in da bi bilo bolje, če bi komisija po treh mesecih poročala o že storjenem delu in dobila od Varnostnega sve. ta nadaljnja navodila. V tem primeru bi bilo treba reči, naj bi odbor glavnega stana takoj pričel z dilem ter v treh mesecih dokončal nalogo, da izvede Člen 43 listine ZN, ki obravnava sile, ki bedo Varnostnemu svetu na razpolago za svetovno varnost. S'r Alexander Cadogan je za Veliko Britanijo »soglašal a francoskim predlogom, po katerem bi moral Varnostni svet > istočasno preučevati obe vprašanji. Podprl Je zamisel o komisij!, ki jo je predložila Sovjetska zveza in ki bi po njegovem mnenju morala biti civilna komisija, pomagal pa bi ji, kar 8° tiče tehničnih vprašanj odbor glavnega stana. Od Gronuka je zah. teval, naj jasneje in točneje označi odnese med komisijami, ker meni, da sedelo komisije za atomsko silo ne bi smelo križati z delom komisije za razorožitev, ki Jo je predložila Sovjetska zveza, Cadogan je omenil, da bo kom siji za Razorožitev verjetno nemegoče dokončati delo v treh mesecih, kakor je predložila Sovjetska zveza. Poročevalski urad a® Julijsko krajino je včeraj objavil poročilo o revidiranem seznamu imen članov preučeralne tržaške komisije štirih velesil, ki so prispeli v Trst, kakor tudi o nadaljivh podrobnostih glede komisije. Poročilo se glasi: «V Trst. je prispelo nekaj zastopnikov preučevalne tržaške komisije štirih velesil, lat jo je imenoval Svet zunanjih ministrov m zastopnikov štirih velesil. Doslej so prišli le britanski in ameriški zastopniki. Njihova Imeno so: Britanska delegacija: A. P. Grajfteg-Smith, M. H. Parker, Brit-nev (tolmač), Ibson (stenografinja). Ameriška delegacija: Harold Gtasser, Henry Bittermann, Her-ron (stenografimja). Sovjetske hi francoske zastopnike, fcj jih je zadržalo slabo vreme, pričakujejo v bližnji bodočnosti, Njthova imena so: Francoski zastopnik: de Lavarenne. Sovjetski zastopnik: Gerašenko. Imena članov osebja francoskega in sovjetskega odposlanstva še niso znana. Komisiji so dodelili tudi mednarodno tajništvo, ki ga vodi Leonard Unger. C e se izrazimo v širšem smislu, so komisijo imenovali zato, da bi preučila splošni finančni položaj in izglede predloženega svobodnega tržaškega ozemlja. Komisija bo posvetila posebno pozornost vprašanjem, ki so v zvezi z ustanov tvijo svobodnega o-zemlja, kot posebne denarne in carinske enote in vsem drugim začetnim težavam, ki utegnejo nastati v času med podpisom mirovne pogodbe z Italijo ter koncem leta 191/7. Priporoč'la komisije, ki jih bodo sestavili po posvetovanjih z jugoslovanskimi in italijanskimi oblastmi, bodo izročili zunanjim ministrom najkasneje do 20. februarja 191/7. Nadaljnjih informacij za zdaj ni bilo mogoče dobiti. Upati pa je, da bo po prihodu francoskh in sovjetskih zastopnikov mogoče izdati Simprej nadaljne poročila.» M0NTG0MERY PRI STALINU Moskva, 11. januarja «Reuter» javlja, da je generaU-shmi Stalin včeraj v Kremlju spre-jel načelnika glavnega imperialnega stana miaršala lorda Montcgome-ryja. Po obisku je Montgomerg izjavil: «Pravkar sem imel dolg razgovor z generalisimom Stalinom.. Dodal je, da je Stalin izglodal dobro ter da je bil nasmejan in vesel. Danes bo Motgoinery z letalom odpotoval iz Moskve v London. Sinoči je bil povabljen na ve če rajo, katero je njemu v čast priredil Stalin. Prisotnih je bilo mnogo znank sovjetskih vojaških osebnosti, med drugimi tudi maršali Vasiljev-ski, Konjev, Govorov in admiral Kuznecov. Izmed diplomatskih osebnosti so bili prisotni Višinski sovjetski veleposlanik v Veliki Britaniji Zarubin, ter britanski veleposlanik v Moskvi sir Maurlce Peterson. Na predvečer odhoda iz sovjetske prestolnice je Montgomery izdal poslanico, v kateri se zahvaljuje maršalu Vasiljevskemu in sovjetski vojski za gostoljubnost ter za možinosti, katere nudita za razvoj miru. Poslanica dodaja: «Po-kazali so mi vse, karkoli sem želel videti; na mene so napravile velik, vtis sijajne vojaške akademije, katere sem obiskal. Upam, da bedo maršala Vasiljevskega, ko bo spomladi obiskal Veliko Britanijo, spremljali tudi nekateri drugi maršali Sovjetske zveze, s katerimi smo zdaj postali dobri prijatelji.» Vodilna sovjetska časopisa «lzve-stja» in iiRdeča zvezda» sta včeraj objavila članka, v katerih hvalita Montgomeryjevo «nadarjenost za vojaško vodstvo» in njegovo tehniko pri El Alemeinu in v Ardenih, ko je o Božiču 19i4 zadržal nemški sunek. List «Iz»cstja» piše, da je Montgomery ustvaril in izvršil zanimivo in izvirno vojaško zamisel glede napadalnih sil.. Maršal Montgomery je izročil načelniku sovjetskega glavnega stana Vasiljevskemu izvod svojega rokopisa o vojaški taktiki, ki je sad njegovih izkušenj, ki si jih je pridobil med vojno. Za odločnejšo politiko na Srednjem Vzhodu Sovjetsko obkoljevanje Turčije •LONDON, 11. januarja. — Londonski neodvisni tednik »Spectator* je priobčil včeraj članek, v katerem se brigadir J. Freere zavzema za odločnejšo britansko politiko na Srednjem Vzhodu. Pisec pravi, da potrebujejo arabske države pri svojem gospodarskem razvoju pomoč. Arabske države pa vidijo, da je Britanija zaposlena z drugimi stvarmi in morajo pač gledati drugam, da bi našle po moč. Pisec nadaljuje, da jim je pripravljena nuditi to pomoč sovjetska država. Sovjetsko delovanje na Srednjem Vzhodu se le več mesecev stalno ojačuje. To delovanje zavzema različne oblike: od političnega vmešavanja v Iranu do popolnoma zcko-niteva gospodarskega prodiranja v Levant. Za vsem tem pa tiči močna propaganda za dosego sovjetskega kulturnega vpliva v arabskih državah. Sovjetski nameni so jasni. Py eni strani si Sovjeti stalno prizadevajo, da bi dosegli nadzorstvo nad Dardanelami, po drugi strani pa stalno stremijo po petrolejskih vrelcih v južnem Iranu in Iraku ter po izhodu v južna morja. Poleg komunistični spletk v Grčiji je potrebno le še, da se razširi komun stično nadzorstvo nad Azerbejdlan in severno Sirijo, oa bo Turčija obkoljena. Čeprav so se Sovjeti začasno morali umakniti iz Azerbajdžana, ne smemo pozabiti, da so se pri tem ravnali po tradicionalni politiki umika kot priprave za boljši na-< skok. Medtem, pa stavljajo Sovjeti Siriji tn Libanonu takšne trgovske in industrijske ponudbe, ki so mnogo ugodnejše eri ponudb vsake dru. ge države. Clankar nato kritizira Britanijo, ki noče priznati Arabske lige. Pravi, da bi bilo to priznanje majbolj-ša pot za britansko prijateljstvo ter za bv itanski vpliv v posameznih arabskih državah*. Članek zaklju-iuje takole:- «Zdt se, da so nujno potrebni pieriodični sestanki britanskih diplomatskih zastopnikov na Srednjem Vzhodu pod vodstvom kakega ministra. S tem bi izločili navidezne politične konfliktjp ter zavzeli jasno smer, ki bi zagotovila potrebno jamstvo za uresničenje britanskih namenov.* PREISKOVALNA KOMISIJA ZA GRČIJO PRED ODHODOM New York, 11. januarja Komisija Varnostnega sveta Zdru zenih narodov, ki naj preišče Incidente vzdolz severne grške meje, se pripravlja na odnod v Atene, kjer bo imela 30. januarja prvi se' stanek. Ameriški član urednik Mark F. Ethridge bo odpotoval iz New York 16. januarja. Komisija mora čimprej poročali Varnostnemu svetu o dejstvih, ki se tičeji mejnih kršitev vzdolž meja, ki delijo Grčijo od Jugoslavije, Bolgarije in Albanije. Komisijo so imenovali radi pritožbe Grčije proti severnim sosedom. Deset držav je svoje predstavnike v preiskovalni kom.siji že imenovalo; svojega predstavnika mora imenovati le še Kolumbija. HAMBURŠKI CENTRALI NE BODO POSLALI V ZSSR Hamburg, 11. januarja Guverner Hamburga (britansko zasedbeno področje) Henry Berry je v četrtek na tiskovni konferenci lzjivi.1, da trenotno nimajo nobenega namena razstaviti dveh električnih central v Hamburgu NEW Y0RK TIMES,, MARSHALLOVIH POGLEDIH uNeui York Times» je 8. januarja objavil komentar k imenovanju generala Marshalla za novega severnoameriškega zunanjega ministra V zvezi s tem pravi: «Poročilo o po. loža ju na Kitajskem, ki ga je objavil Marshall, je postalo z njegovim imenovanjem za zunanjega ministra dejansko prva izjava o njegovih pogledih in njegovi politiki, ki velja nete za Kitajsko, ampak sa ves svet n Uvodnik dodaja: «Stiz, ki se borijo za nadoblast na Kitajskem, so na delu tudi povsod drugod po stietu. Stališče novega zunanjega ministra do teh sil pomeni po vsej verjetnosti tudi stališče, ki- ga zavzema do njih ameriška vlada.* Uvodnik nato med drugim nadaljuje: «Glede na navidezno nespravljive sile, ki vodijo k neizogibnemu spopadu, je to na prvi pogled precej vznemirljivo poročilo. Vendar pa to poročilo tudi nakazuje pot, v kateri vidi general Marshall rešitev predvsem seveda za Kitajsko, verjetno pa tudi za ostali svet. Ta pot ni zgolj mehanične koalicija med ekstremisti, ampak prevzem oblasti po liberalnih m zmernih elementih vseh skupin, ki stoje zdaj ob strani. Marshall naglaSa, da <,mora do tega na Kitajskem jpriti pori vodstvom predsednika Cangkajška in na osnovi nedavno sprejete demokratične ustave. «General Marshall obtožuje kot krivce za sedanji brezizhodni položaj komunist? pa tudi reakcionarje. Ko nakazuje izhod iz tega, je precej skeptičen, ali bodo Kitajci res hoteli iti po tej poti. Vsekakor je od tega odvisna bodoča severnoameriška politika do Kitajske. Na drugi strani p>a Marshallovo poročilo ne dopušča nikakega dvoma, da imajo Združene države, katerih koristi in bodočnost so tako globoko povezane z borbo na Kitajskem, samo eno izbiro, to je, da podptrejo ustavne elemente na Kitajskem, to je Cangkajška in liberalce, ki so omogočili kitajsko ustavo. Po drugi strani pa je upati, da bo edino Cangkajšek nadaljeval gori označeno politiko*. Spor med delničarji iraške petrolejske družbe Francozi protestirajo WASHINGTON, 11. januarja. — Ameriška obveščevalna služba poroča, da je poročevalec ameriškega zunanjega ministrstva v četrtek, izjavil, da spor med delničarji iraške petrolejske družbe ni medvladen, da pa zadeva državljane različnih držav. Dodal je, da ameriška vlada v pričakovanju izida določenih pravd v Londonu ne bo vzela vprašanja v pretres. Poročevalec je de Jal^da^ je fran- , company» jz New Jerseya svetovali, naj pričneta a pogajanj z zatrje- cosk; veleposlanik Bonnet v ponedeljek o vprašanju razpravljal s podtajnikom zunanjega ministrstva Claytonom, omenil pa je, da razgovora nimajo za protest Francije proti ameriškemu stališču. Pet in devetdeset odstotkov delniškega kap-tala iraška petrolejske družb« je na enake delnice porazdeljenega med: 1) anglo-iransko petrolejsko družbo, 2) podružnico družbe «Dutch Shell*, 3) francosko družbo, 4) mešano podružnico družba »Standard Oili iz New Jer-seya in družbe «Socony-Wacuum». Na podlagi sporazuma, podpiaana-8o leta. 1928, so se omenjene družbe sporazumele, da ne bodo tekale koncesij v pokrajini, ki je znana kot področje »Rdeče -V*tes> jn 0b-*®ga ozemlje otonia jakega cesar-Btva pred prvo svetjvno vojno. sPon- je nastal, ko so javili, da ^ družbi »Standard Oil Conv Dy* ** New Jerse.va in «Socony Vacuum» TO(pu pogajanja z arab-oko-ameriško petrolejsko družbo, k! ima koncesije Saudovj Arabiji, naj si porazdeljjo proizvode. Pravni strokovnjaki so družbama «So-c°ny Vacuunu in »standard z Vanjem, da sporazum iz leta 1928 ni več veljaven. Francoska družba je do približno 35% v lasti francoske vlade ter jo imajo za orodje vladne politike. Tiskovne vesti iz Londona so javljale, da so britanske in ameriške petrolejske družbe skušale odstraniti Francoze iz transakcije ter na ta način kršile sporazum iz leta 1928. «BBC» poroča, da je vlada Združenih držav odklonila francoski protest proti nedavni angloamerl-ški petrolejski pogodbi, ki se tiče petroleja v Saudovi Arabiji. Francosko zunanje ministrstvo je trdilo, da prejudicirajo koncesijske pravice, kii sta si jih pridobili dve ameriški petrolejski družbi na Srednjem Vzhodu, francoske Interese in kršijo sporazum ki so ga leta 1928 podpisale nekatere petrolejske družbe, in ačcer dve britanski, ena francoska in ena ameriška. Francozi pravijo, da bi mo-lale imeti po tem sporazumu vse te družbe enako pravico za pridobivanje novih koncesij na tem področju. BEVIN BO 0TV0R1L ZASEDANJE NAMESTNIKOV ZUNANJIH MINISTROV London, 11. januarja Poročevalec britanskega zunanjega ministrstva je včeraj v Loondonu izjavil, da bo zunanji minister Be-v.n v torek popoldne v Lancaster House otvoril zasedanje namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil, ki imajo nalogo pripraviti mirovni pogodbi z Avstrijo in Nemčijo. MANJŠE DRŽAVE BODO PREDLOŽILE MNENJA O MIROVNIH POGODBAH Z NEMČIJO IN AVSTRIJO London, 11. januarja Poročevalec britanskega zunanjega ministrstva Je v četitek zvečer izjavil, da odposlala 18 zavezniškim državam vabila, naj konferenci namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil v Londonu, ki se bo pričela v torek, predlože mnenja o mirovnih pogodbah z Nemčijo in Avstrijo. Vabila vsebujejo navodila, naj te izjav« predložijo bodisi pismeno ali ustmeno, ali pa v obeh oblikah. Poročevalec je podal gornjo izjavo, ko je komentiral poročilo, da J« bila nizozemska vlada proti temu, da bi manjše zavezniške države imele možnost obrazložiti svoje mnenje le s pomočjo not. Poročevalec je pojasnil, dia imajo vabila Sveta zunanjih ministrov namen, da se Z manjšimi državami posvetujejo o sedanjem stanju dela ter da v nobenem primeru ne bi bila izključena možnost za sklicanje splošne mirovne konference po načinu pariške konference za sklenitev petih mirovnih pogodb, kot je bila preteklo poletje. Truman predložil Kongresu predlog za preračun in pomoč tuiinl „Znizati ta preračun bi se reklo zavlačevati vzpostavitev mirnega in naprednega sveta‘ WASHINGTON, 11. januarja. — Predsednik Truman je včeraj predložil kongresu preračun. Za mednarodno politiko in finance v davčnem letu 1948 predlaga izdatek 3 in pol milijarde dolarjev. Važen del tega predstavlja prispevek za obnovo in pomoč v vojni opu-stošenim državam. V govoru pred kongresom je Truman poudaril: »Ta mednarodni načrt je važen za mir in varnost ter za naš lastni napredek. Znižati ta preračun bi se reklo zavlačevati vzpostavitev mirnega in naprednega sveta.», Nato je predsednik povzel glav- iarjev ~ ne točke načrta: «Imamo se po godbi ne obveznosti v sm»slu spo- MAITPETR OPROŠČEN Praga, 10. januarja Narodno sodišče v Pragi je opro-st.lo bivšega češkoslovaškega ministrskega predsednika od leta 1932 do 1935 Malypetra, ki so ga obtožili, da je podpiral fašistična In nacistična gibanja. Med drugim so ga obtožili, da je 11. marca 1939 prsostvoval paradi nemških čet v Pragi, ki je bila en dan po zasedbi Češkoslovaške Obtožili so ga tudi, da je v nekem češkem listu objavil članek, ki je grajal predsednika dr. Beneša, ker mu ni uspelo izboljšati odnošijev med Češkoslovaško in Nemčijo. IRGUN ZVAI LEUMI V ITALIJI Rim, 11. januarja Kakor se zdi, se delovanje orga nizacije «Irgun Zvai Leumi» v I-tallji ni kohčalo. Včeraj dopoldne so neznanci na trgu Cavour pred sodno palačo odvrgli bombo, ki Je vsebovala letake v židovskem jeziku, katerih vsebino zdaj dešlfrira-Jo. Podobno se Je primerilo ▼ Benetkah, kjer Je neznani mladenič sipustll na trgu Sv. Marka, nedaleč vhoda, kjer Je britanski tiskovni obveščevalni urad, na tla majhen zavitek, ki Je po dveh minutah močno eksplodiral ter vrgel v zrak nekaj letakov s podpisom Irgun Zvai. Leumi, s katerimi pozivajo Italijanski narod k odlocn-mu protiangleškcmu odporu. razuma o posojilu Združenemu kraljestvu ter posojilnih načrtov «Expoitrlmport Bank* za obnovo. «Izvesti moramo zasedbene obveznosti v Evropi in na Daljnem Vzhodu. Pomagati moramo v vojni opustošenim področjem na Filipinih ter poskrbeti za pomoč in naselitev beguncev iz Evrope. »Nadaljevati moramo s pomočjo državam, ki so v največji stiski. Delo Združenih narodov in njihovih specializiranih organizaciji je naj-veejega pomena. K temu moramo dati svoj prispevek. »Zunanje ministrstvo, za katerega so potrebni večji krediti, mora biti pripravljeno, da izvede naraščajoče brem; na poprišču ameriških zunanje-polltičnih odnošajev. ((Izdatki za podporo In pomoč beguncem predstavljajo važen del v preračun za mednarodne posle.» Truman je poudaril, naj kongres hitro uzakoni zakonodajo, ki bo dala pooblastilo za Izdatke 250 milijonov dolarjev za nekatere tuje države, ki so «še v brezupnem položaju*. Imen teh držav ni navedel. To priporočilo je v skladu z ameriškim predlogom, ki zahteva naj države — ki lahko pomagajo — hu. dijo po prenehaju delovanja ustanove UNRRA neposredno pomoč potrebnim državam. istočasno Je Truman pozval kongres, na| poskrbi za zadostno pomoč novi mednarodni organizaciji za begunce. V davčnem leto do 30. junija 1948 je predložil izdatek več kot 75 milijonov dolarjev za pomoč novim mednarodnim organizacijam, od cesar odpade velik del na IRO (mednarodno begunsko organi-zaoljo). Zahteval je, naj kongres odobri tudi udeležbo pri svetovni zdravstveni organizaciji in v predloženi mednarodni organizaciji za carino. Za pomot in upravo zasedenih po pogledu sovjetske zahteve po vzpostavitvi oporišča za civilno letalstvo na Spitzbergih, je poročevalec izjavil, da tega vprašanja še niso postavili. Norveški ministrski predsednik včeraj ni hotel niti demantirati niti potrditi vesti, po kateri naj bi Sovjetska zveza zahtevala vojaška oporišča na Spitzbergih. Dodal pa je, da je zaradi sovjetske zahteia v teku preučevanje o spremembi in spomladi 1$4S le v načelno razpravljali o vprašanju revizije pogodbe o Spittzbergih iz leta 1920. A-gencija dodaja, da sta se obe stranki med razpravljanji izrazili sporazumni o dejstvu, da ne bi smeli napraviti nobene spremembe v pogodbi brez odobritve držav podpisnic z izjemo tistih, ki so se bojevale ob strani Nemčije. Sovjetska zveza je vedela za dejstvo, da so glede njene zahteve obvestili zavezniške velesile. rov za dosego svetovnega gos: ('dar. stva, v katerem bo cveteia zasebna trgovina.* Norveška poročevalska agencija je včeraj poudarila, da sta Sovjetska zveza in Norveška v jeseni 1944 ZDRUŽITEV FRANCOSKIH CET V INDOKINI Hanoi, 11. januarja Menijo, da bodo v nekaj dneh vzpostavili zvezo med Hanoijem in pristaniščem Haifong. Poročilo fran-coskega glavnega stana v Hanoju javlja, da so se francoske čete, kt so prišle iz Hanolja, zahodno od Haifonpa združile s tistimi francoskimi silami, ki so dospele iz tega pristanišča. Tako menijo, da bodo v kratkem očistili cesto, ki ve/e obe mesti. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 11. januarja 1947 v rednost in cena znam, Do lahko danes Štejemo znamko, ne samo takrat, ko je v prodaji pri postnem okenca, ampak tudi pozneje, ko opravi svojo nalogo kot postna prisioibina in Se pozneje, ko pride v roke zbiralca, v narodno gospodarstvo, ni treba posebej utemeljevati. Vsakdo pozna dohodke, ki jih država dobiva potom postnih pristojbin. Zanimivejše pa je poglavje pisemske znamke izven postnega prometa, ko pride v roke filatelista — kar nas tudi zanima — in postane obenem tržni predmet. Namen današnjega članka je, da razloži filatelistu amaterju, predvsem na podlagi teoretičnih razglabljanj, vrednost in ceno znamk. Kakor je v gospodarstvu, tako je tudi v njenem stranskem pododdelku filateliji, najvažnejši rini tel j izmenjava. Če štejemo pisemsko znamsko za dobrino (1), opazimo v njenem razvoju, da je napravila isto pot, kalcor so jo napravile povečini druge dobrine. V prvih začetkih zbiranja smo imeli naturalno izmenjavo (2) znamk. Po tem principu so potekali tudi prvi začetki filate. Uje, ko so zamenjavali znamko za znamko, obe sta bili žigosani in obe sta imeli isto vrednost; zbiralci pri tern niso imeli nobenega namena po kakršnem■ koli pridobivanju. V nadaljnjem razvoju filatelije pa so se začele pojavljati znamke, ki so bile redkejše od drugih, Število zbiralcev se je povečalo, zaradi tega tudi povpraševanje, iz česar je nastala logična posledica: znam ke so namesto naturalne vrednosti začele dobivati denarno ceno (3). Razvoj v filateliji je Sel dalje: namesto žigosanih frankovnih znamk so stopile v ospredje nežigosane frankoone znamke (4) — nastala je cena nekaj odstotkov nad nominalno vrednostjo v valuti dotične države — poleg tega pa so te začele pojavljati razne spominske znalke, ob pojavi letalskega prometa letalske znamke, pa razne službene izdaje tn kazenske, nazvane porto znamke ter končno za izpraznjeva-nje žepov filatelistov, dobrodelne mamke z visokimi pribitki. S tem razvojem je nastajala pri filatelistih subjektivna in objektivna vrednost znamk. Za subjektivno vrednost znamk lahko označimo pomen, ki ga zbiratelj pripisuje znamki, ker meni, da bo s to znamko zadovoljil svojemu ugodju ali svoji potrebi. Objektivna vrednost pa je pomen, ki ga zbiratelj pripisuje znamki glede na izmenjavo. Iz teh zaključkov lahko preidemo na ceno 15) znamk, ki jo označimo kot izraz menjalne vrednosti, ki jo ima na podlagi subjektivne in objektivne vrednosti. Dandanes se je zbiranje znamk radi njih cfoilice silno razčlenilo. Fi. lateltsti zbirajo znamke samo evropskih ali sano prekomorskih držav. Evropske države spet samo nekatere, marš. kdo zbira samo znamke svoje •države. Drugi spet zbirajo samo znamke letalskih izdaj, samo dobrodelne ali znamke v korist otrtikom, rdečega križa, protituberkuiozne lige, tretji znam* ke z motivi ptičev, športnih iger, znamenitih mož ali reprodukcijami slik znamenitih slikarjev. Vse to, poleg neštetih drugih zunanjih momentov o izdelavi, priljubljenosti dotične države, možnosli ponarejanja, vpliva na mbjektvno vrednost znamke pri filatelistu. Čimbolj si znamko želi, čim večjo potrebo čuti po njej, tem več bo plačal zanjo. Se važnejSa kakor subjektivna vrednost pa je objektivna vrednost znamk. Ta ima na razvoj cen odločujočo moč. Ponudba in povpraševanje sta gonilni sili razvoja gospodarstva: Tudi pri objektivni vrednosti znamk sta glavni premisi. Monopol vsake države je izdajanje postnih vrednotnic. V prvi dobi, ob nastanku pisemske znamke, ko zbiranje ni bilo na takem višku kot je danes, naklada znamk ni igrala vloge. Znamke je država tiskala po velikosti potreb — bilo jih je dovolj za se: za poštne pristojbine in maloštevilne zbiralce. Z ro*vojem filatelije pa je postala država pozornejša. Nakladi znamk je določija neke meje. S tem je povečala zanimanje filatelistov, ki so postali Številnejši, fiskusu pa je z večjo predajo znamk izdatno povečala dohodke, Seveda pa ne smemo misliti, da je država zmanjšala naklado pod Število, kt ga je nudilo povpraševanje. To pravilo je veljalo vse do začetka druge svetovne vojne leta 1939. Znamk je bilo vedno dovolj: Ustvarjena je bila le možnost, da je znamk — recimo /rankovnih — zmanjkalo v nekaj letih, medtem ko so dobo eživljenjas dobrodelnih znamk določili že ob njihovem izidu. Trajala je po navadi največ, do 1 leta (6). Ko je znamk v rednem prometu zmanjkalo in so krožile potlej le Se v rokah filatelistov, so z leti začele dobivati na svetovnih tržiščih reelne cene, ki pa niso skoraj nikdar prekoračile nedosegljivih vsot (7j. To se je zgodilo tele med drugo svetovno vojno (S). Važen či. mtelj pri določanju objektivne vrednosti znamke je bil — da je država tudi takrat, ko je bilo povpraševanje po znamkah največje, objavila vedno točen datum izida in uradno ugotovljeno število novo izdanih znamk. Med vojno je na to večina držav pozabila-, poleg tega pa so se dogajale pri prodaji razne spekulacije, ki so filajLelistom- velikokrat naravnost onemogočile va-*i(J> pri p > 'i ■ i Seveda igrajo pri objektivni vrednosti znamk v zvezi z naklado, Se drugi važni člnitelji veliko vlogo. Predvsem nastaja vprašanje, koliko porabijo znamk celotne naklade za frankaturo m kolilco ostane nežigo-sanih in končno kaj napravi poštna uprava z neprodanim ostankom naklade. Ali ostanek uniči ali ga pro. da po nominalni cent ali celo pod nominalno ceno raznim trgovcem in špekulantom, kot se to na primer dogaja v San Marinu. Kalcor sem že omenil pri subjektivni vrednosti, se je zbiranje znamk silno razčlenilo. Poleg fran-kovnih, so države začele izdajati razne priložnostne znamke. Pri teh so države najbolj začele omejevati naklado, ki je postala v najnovejši dobi najvažnejši čtnitelj objektivne vrednosti znamk. Naklada znamk ustvarja danes ceno na mednarodnih tržiščih, seveda to pa le v zvezi z našo drugo premiso objektivne vrednosti — povpraševanj em. Tudi to igra silno vlogo pri objektivni vrednosti znamk, je pa v najtesnejši zvezi s subjektivno vrednostjo in njenimi odločujočimi činitelji. Cena znamk nastane torej iz odločilnih činiteljev subjektivne in objektivne vrednosti znamk. Ceno v filateliji izražamo ali v denarju ali v kataložni vrednosti, ki jo je treba Sele preračunati v denar odnosno v valuto dotične države. Pri nas je bil pred vojno najbolj razširjen nemški Michel katalog, ki pa ni imel netto cen; filatelisti so ga uporabljali kot podlago za naturalno izmenjavo, to je pri izmenjavi znamke za znamko. Med vojno se je najbolj razširil švicarski Zumstein katalog, ki ima netto cene v Švicarskih frankih, kljub te. mu pa je vfdno bolj opažati, da daje tvrdka, ki je svetovno znana v filatelističnem svetu, pri prodaji razne popuste. V Franciji je predvsem upoštevan Yvertov katalog, ki nima netto cen , v Združenih državah je najbolj znan Scottov-ka- talog in v Angliji Stanlep Gflbfcott-sov katalog, ki imata oba netto cene. Smo v povojni dobi. Valute v raznih državah izpreminjajo svojo moč. Porast ccn zaradi povišanja denarnega obtoka, se je pokazal tudi v filateliji. Ljudje, ki se nikoli niso bavili z zbiranjem, tezavrirajo denar v znamke, ki jim cene v določenih primerih hitreje rastejo, 'kakor pa pada vrednost denarja, na noben način pa ne upoštevajo činiteljev, ki so odločilni za vrednost in ceno znamk. Zato je na mestu velika previdnost, da ne bo kasneje prevelikih razočarani. TRŽAŠKA KRONIKA Otvoritev slovenske trgovske in obrtne strokovne šole 1* Dr. Aleksander Bilimovič «U-vod v ekonomsko vedo* str. 18: «Za zadovoljitev .svojih potreb potrebuje človek različna sredstva, ki j,h ima za sposobna, da n u zadovolje njegove potrebe, in ki jih more podvreči svoji oblasti, t. j. osvojiti. Vsako tako po človeku osvojeno sredstvo, po katerem čuti človek potrebo in katero ima za sposobno, da mu to potrebo zadovolji, imenujemo dobrina. 2* Iz predavanj Dr. Aleksandra Bilimoviča na pravni fakulteti: ((Izmenjava lahko poteka na različne načine: starejša je, ko dobrino zamenjamo direktno za dobrino in natura. Tako izmenjavo imenujemo naravno menjavo brez posredovanja denarja.* 3* Dr. Aleksander Bilimovič «U. vod v ekonomsko vedo* str. 24: ((Pri zamenjavi blaga se ustanavlja njegova cena, pod katero razumemo količino kakega drugega blaga. za katero se zamenjuje enota tega blaga. Pri sodobni izmenjavi, ki poteka v obliki prodaje in nakupa za denar, se izražajo blagov-•