I ICTite>,ii,a 43- Naročnina za Jugoslavijo: p^l HRl fSjL Jjja HftJH H UredniSCv o: Ljubljana, celoletno 180 din (za ino- g|j» wBSflSm jr« lITtfr HI IH AetsdlH IH Gregorčičeva ulica 23. Tol. zemstvo: 210 din), za 'h leta Eli HH ^88k- ™W» Hr M| HHk KaS IM HSHH |H 25-52. Uprava: Gregor- 90 din, za l/. leta 45 din, *** ^ čičeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo.— izdaja za celo leto 60 din. gm _ • _ _ _ a :_______________g __ -M mmm.M m m S*m. n f« —■ — ______gjg ^____ Račun pri poštni hranil- Plača in toži se v Ljubljani. ^aSOPSS Z3 lf^J|©lr lfl©§ ■ fICI USKF MB Oj OOla fff O £2 f&CV mtS £ VO nici v Ljubljani št. 11.953. lzhaia™,rtTT£ LiubUana. sreda Cena P50 Evrope ni mogoče Skupno z Rusiio ima 47% pridelka Za obnovo gospodarskega živlienia Agrarno pasivna Slovenija ni mogla niti v normalnih časih prehraniti vsega svojega prebivalstva in zato je moral vsako leto znaten odstotek njenega naravnega prirastka v tujino na delo. Primanjkljaj v kmetijski proizvodnji je zato mogla Slovenija kriti le s svojo obrtno, trgovinsko in industrijsko delavnostjo ter deloma s tujskim prometom. Od razvoja obrta, trgovine, industrije in tujskega prometa je bila zato naravnost odvisna eksistenca prebivalstva Slovenije. Zato se je Slovenija morala industrializirati, zato se je morala v Sloveniji pospeševati obrt in zato je bilo od stanja trgovine odvisno vse gospodarsko stanje Slovenije. Z živahnim gospodarskim delovanjem si je morala Slovenija zaslužiti denar, da je mogla kupovati njej potrebna živila v Vojvodini in Sremu. V zadnjem času, ko je zlasti cena žitaricam silno narasla, je slovensko gospodarstvo še komaj zmoglo denar za kritje vseh potrebščin prebivalstva Slovenije. Zaradi vojnih dogodkov je vse gospodarsko življenje Slovenije silno zastalo ter se deloma celo popolnoma ustavilo. Velik del tekstilnih podjetij je že pred vojnimi dogodki moral zaradi pomanjkanja surovin omejiti ali celo popolnoma ustaviti obratovanje. Izredno slaba lanska letina je zelo zmanjšala sadni izvoz, ki je bil vsej Sloveniji v silno pomoč. Izvoz hmelja je postal zaradi blokade skoraj nemogoč. Skratka vse gospodarsko življenje Slovenije je bilo v močnem zastoju že pred 1. aprilom. Po zadnjih dogodkih pa se je ta zastoj zlasti zaradi pretrganih železniških zvez še silno povečal in nevarnost je, da bi moglo sploh zastati vse gospodarsko življenje. S tem pa bi bila najresneje ogrožena eksistenca prebivalstva. Zato je naloga in dolžnost slehernega gospodarskega človeka, da napne vse sile, da najde nove možnosti za obratovanje svojega podjetja ter da čim bolj dela za obnovo gospodarskega življenja. Kolikor je sploh mogoče, se mora znova obnoviti trgovina, znova mora zavladati gradbena delavnost’ in podjetniška iniciativnost mora dobiti nov razmah. Samo na ta način bomo mogli premagati vse sedanje težave ter obvarovati prebivalstvo pred pomanjkanjem. Imamo polnO razlogov, da moremo z optimizmom upati v obnovo našega gospodarskega življenja. Iz Ljubljane se že poroča o obnovljeni gradbeni delavnosti, tudi ljubljanska občina pripravlja vse potrebno za pospeševanje investicijske delavnosti, a tudi italijanska zasedbena oblast posveča temu vprašanju resno skrb, ki se zlasti kaže pri obnovi porušenih mostov. Vse se torej zaveda potrebe obnove gospodarskega življenja. Potrebno pa je, da se ta zavest tudi praktično uveljavi ter da pride do plodovitega sodelovanja tako zasebne iniciative ko oblasti. Če ne bi bila takoj mogoča večja dela, pa se naj omogočijo vsaj manjša, zlasti pa se mora obnoviti trgovina, kar je važno tudi zaradi redne aprOvizacije prebivalstva. Vsako novo podjetje, ki zaposli tudi le enega samega človeka, je gospodarska pridobitev. V nemških in italijanskih listih je izšel ta teden sledeči članek, o prehrani evropske celine, v katerem se navajajo glavni podatki proti angleški trditvi o pomenu in končnem uspehu blokade. Predvsem je drzna trditev, da bi kljub zasedbi Ukrajine kot žitnice in zasedbi kavkaških petrolejskih vrelcev oskrba Evrope še ne bila zagotovljena, ker bi baje še vedno zmagali vladarici morja, Anglija in Zedinjene države. Dejansko se o vladi nad morjem ne da več govoriti. Ostane samo vprašanje, če Evropa in njeni življenjski prostori res ne morejo živeti brez zakladov zapadne poloble in še ne dostopnih delov Afrike. Na to vprašanje odgovarja nemški ekonomist Heinz Gillessen, da naj-brže niti sam Churchill ni prepričan o veljavnosti svoje trditve, a še manj verjamejo vanjo njegovi poslušalci, če upoštevajo, da je hujša protiangleška blokada kot pa angleška. Zmogljivost evropske proizvodnje živil in surovin se pogosto podcenjuje, ker je naša celina majhna in prenaseljena. Evropa skupaj z Rusijo obsega komaj petino svetovne površine ter nekaj več ko četrtino vsega človeštva, proizvaja pa skoraj polovico svetovnega kmetijskega pridelka in surovin, natanko 45‘5%.. Severna Amerika s svojimi velikimi zemeljskimi zakladi in najrodovit-nejšimi ozemlji proizvaja le 24-8%, Azija 16, Latinska Amerika 7'9, Afrika in Avstralija približno 2-9%. Na kmetijski odsek se računa' povprečje 75%, v Evropi pa dosega 80%. Pretežno agrarni značaj naše celine je tem vidnejši, ker znaša naš delež v 'svetovni kmetijski proizvodnji 47%, brez Rusije 35-7 odstotka. Brez Anglije in brez Rusije ima Evropa 330 milijonov prebivalcev, od teh prehranjuje lahko sama do 90%. To je visok odstotek, posebno v primeri z ljudsko gostoto, ki dosega povprečno 70 oseb na kvadratni kilometer, medtem ko je svetovno povprečje pičlih 16. Visoka raven evropskega kmetijstva Zmogljivost do lastne prehrane omogočata Evropi visoka tehnična spopolnitev kmetijstva in popolnejša, marljivejša in smotrnejša obdelava zemlje. V proizvodnji žita in krompirja dosega dosti višje povprečje na hektar ko čezmorske dežele. Enako povprečje ima živinoreja. Brez Anglije, ki sama zase ne pridela niti eno četrtino živil, se lahko — kolikor gre za prehrano — Evropa šteje kot bistveno avtarkična celota. Uvoz živil iz čezmorskih dežel je bil vedno neznaten. Po podatkih iz dobe pred vojno je znašal iiBMn,riiBr*<:čra,mgliCgl,;ga3ll!,'”3gl Naloga vseh nas je, da sedaj več in bolje delamo ko nekdaj, da zlasti skrbimo za produktivno delo in da se ne ogibamo prav nobenega dela. Stari predsodki, da je samo pisarniško delo zaželeno, morajo pasti in zmagati mora moderno načelo, da je vsako delo častno, če je produktivno in v korist celoti. Na tej podlagi moramo obnoviti Svoje gospodarsko življenje. uvoz letno povprečno 19-G6 marke na osebo. Proti temu je dajal izvoz hrane 9-26 marke, tako da je znašal primanjkljaj 10-40 marke na osebo. Ta račun pa je dosti ugodnejši, če odštejemo Anglijo. Uvoz doseže samo 11-44 proti izvozu 9-32 in je torej razlika oziroma primanjkljaj samo 2-21 marke na osebo. Ker si pa odvisnosti od čezmorskih dežel ne smemo podcenjevati, se bo evropsko kmetijstvo moralo spopolniti, da res dosežemo popolno samoprehrano. Kakor sta pokazali nemška in italijanska žitna bitka, imamo pogoje za totalitarno avtarkijo. Donosnost celotnega evropskega kmetijstva je višja ko drugod in pri tem je Nemčija na vodilnem mestu, za njo pa so z Italijo vred takoj Nizozemska, Norveška in Danska. Stara Nemčija je krila svojo prehrano do 89%, ko jet imela le 42 hektarjev obdelane zemlje na 100 prebivalcev, medtem ko je bilo v Avstriji povprečje 65, na Poljskem 74, v Italiji 48, na Balkanu 80 in v Franciji $1 hektarjev. Z ustanovitvijo Velike Nemčije se je prehrana starega Rajha znatno zboljšala, posebno še zaradi racionalne kmetijske politike rta novih ozemljih. Uspehi šo že vidni in se bodo še bolj čutili v prihodnjih mesecih, ker se je že samo na Poljskem s pomočjo boljše ureditve dela in uporabe gnojil dvignil donos za 20%. Isto se lahko doseže v drugih priključenih de- V nekaj dneh vojne vilvre srno pretrpeli velikansko škodo zaradi porušitve številnih mostov na cestah, ki so bile urejene šele v zadnjih letih in igrajo v našem gospodarskem življenju najvažnejšo vlogo. Do danes še niso zbrani vsi podatki o velikanski škodi, ki je nastala na najvažnejših prometnih žilah. Najtočnejši so podatki, ki jih imamo z Gorenjskega. Tudi na Štajerskem jo škoda velikanska. Kakor vse kaže, so porušeni vsa mostovi čez Dravo. Popolnoma gotovo pa je, da so porušeni naslednji mostovi: most v Hudi luknji v šaleški dolini, Kollerjev most pri Meži-D ravogradu, most pri Slovenjem Gradcu ter glavni del petanjskegai mostu. Nepoškodovan je ostal radgonski most. Na Gorenjskem so umikajoče se čete razstrelile na državni cesti Ljubljana—Jesenice veliki savski most v Kranju. Poškodovan pa je tudi nndvožnjak, ki vodi z Gaštej-skega klanca čez kranjski kolodvor. Savski most v Kranju se je sesedel po eksploziji v Savo. Reka se je precej zajezila in ob Majdioevem mlinu jie nastalo nekako odtekajoče se jezero. Zaradi porušenja savskega mostu je bil Krartj odrezan od železniške postaje im je ostal prebivalcem samo1 še tržiški železniški most. Hoditi so morali s kolodvora naokrog čez Struževo in čez železniški most, kar jo trajalo celo uro. Postavili so zasilni leseni most z Majdiče-vega loga na desni breg. Na ta način jo ljudem prihranjen velik ovinek. Podrta sta tudi most čez Tržiško Bistrico v Bistrici in most želah. Pogoji so drugod še boljši ko v Nemčiji. Na jugovzhodu Evrope se kmetijstvo še ni okoristilo z velikanskim napredkom agrarne teiinike iz zadnjih 50 let, in sicer zato ne, ker obubožane množice niso mogle nakupiti potrebnih strojev za popolnejšo obdelavo zemlje. Neizrabljeni viri Na evropskem Jugovzhodu j© kmetijska proizvodnja komaj na polovici nemške, čeprav ima Balkan naseljenost kmečkega prebivalstva dvakrat višjo. Razmerje proizvodnje je torej tu v nasprotju z Nemčijo 1:4. — Po nemških računih bi evropski Jugovzhod lahko preživljal letno še 40 milijonov ljudi. Podoben račun bi veljal za severno in zapadno Evropo, ker je n. pr. tudi kmetijstvo Francije zelo zaostalo in ker poleg tega pušča velike prostore neobdelane. Če bi se obdelala še ta površina 6 ali 7 milijonov hektarjev, bi se evropska žitna žetev znatno dvignila. V zasedeni Franciji se je obdelana žitna ploskev že povečala za 20%. Evropsko kmetijstvo stopa v odločilno razvojno dobo, da pribori Evropi čimprej popolno neodvisnost od uvoza. Vojna je pokazala potrebo in pomen prehranjevalne avtarkije s tem, da je ovrgla angleške izstradalne načrte in v tem smislu zaključuje Gillessen svojo razpravo z zahtevo, da se stori vse za popolni uspeh. (Po članku »II Piccolo di T.«.) čez Završinico v Žirovnici. Na glavni pesti, ki vodil do Korenskega sedla, sta bila razstreljena most čez Pišenco in most čez Belco* pri Kranjski gori, most čez Perašco pri Brezjah pa je bil poškodovan. Na mnogih krajih je pretrgana cesta, ki vodi iz Lesc proti Bledu in naprej po Bohinjski Soteski do Bohinjskega jezera. Podrt je bil veliki železo-betouski most čez Savo pri Lescah. Enaka usoda je doletela železo-betonski most pri Žagi v Soteski, nedavno dograjeni železo-betonski most v Mokrem logu in most v Bohinjski Soteski. Tako so proti Bohinju podrli vsi mostovi. V Kokrški dolini do Jezerskega sedla, kjer je bilo v zadnjih letih zgrajenih več novih sodobnih železo-betonskih mostov, je tudi veliko razdejanje. Porušenih je osem mostov in so na vsej cesti ostali le še trije. Podrti so železni mostovi pri Kokri, v Luknji, Taborski, Cundrov, Bukovski, Me-cesnovski, Kanonirjev in Budinov most. Razen prvega so bili vsi iz železo-betoua. Ostali so še železo-betonski mostovi: Dornikov1, Leskovški in Celerjev most. Tudi v škofjeloškem okraju imamo celo vrsto porušenih mostov. Podrt je vel iki železo-betonski most na novi cesti kolodvor—Škofja Loka, ki so ga zgradili leta 1914. pred izbruhom svetovne vojne. V mestu samem je bil razstreljen novi levi železo-betonski most čez Selščico pri tovarni šešir, razdejan pa je tudi most na stari cesti pri Kovaču. Starodavni kapucinski most čez Soro-Selščico je poškodovan, razstreljen pa je bil most, ki vodi iz Puštala v Škofjo Loko čez Soro Poljanščico. V Selški dolini sta bila porušena železo-betonska mostova v Praprotnem in v Dolenji vasi, v Poljanski dolini pa 44 m dolgi, leta 1917. zgrajeni železo-betonski most v Trebiji. Manjši mostovi so bili razstreljeni tudi na ljubeljski cesti. V Žirovnici so že uredili zasilno pot od hotela »Stola« v dolino in nazaj na cesto. Napravljeni so tudi zasilni mostovi čez Pišenco, Belco in Tržiško Bistrico, most čez Perašco pa popravljajo. Mostove popravljajo tudi v Kokrški dolini, v Škofji Loki pa so popravili kapucinski most in most pri Kovaču. Spreiem Kr. Civiln Komisariatu V nedeljo je ljubljanski škof dr. Rožjnan v spremstvu prelata Nadraha, stolnega prošta in generalnega vikarja, ter stolnega dekana dr. Kimovca obiskal Kr. Civilnega Komisarja Graziolija ter mu v imenu duhovščine na slovenskem ozemlju, zasedenem od italijanskih čet, sporočil pozdrave in zagotovilo' popolnega sodelovanja. Naslednji dan je sprejel Kr. Civilni Komisar: rektorja ljubljanske univerze dr. Slaviča in dekane fakultet, predsednika kasa-cijskega sodišča dr. Jakoba Kondo, državnega pravdnika dr. Antona Štuhca, finančnega direktorja Josipa' Mozetiča, direktorja železnic Kavčiča, direktorja PTT Josipa Štuklja, za Zbornico trgovine in industrije predsednika Karla Čeča in tajnika dr. Ivana Ples-sa, direktorja Poštne hranilnice dr. Vidmarja, za Zvezo gasilskih društev dr. Antona Kodreta, za predsedništvo Rdečega križa pa dr. Otona Fetticha in dr. Franceta Skabernota. V ponedeljek je bilo na Kr. Komisariatu tudi nekaj gospodarskih posvetov z izvedenci ter predstavniki industrije, trgovine in denarnih zavodov. Na posebni konferenci so v navzočnosti župana dr. Adlcšiča in funkcionarjev Kr. Komisariata obravnavali vprašanje prehrane prebivalstva. V ponedeljek popoldne je Kr. Komisar vrnil obisk ljubljanskemu škofu v škofijskem dvorcu. Prodaja živil in življenjskih potrebščin Zveza trgovskih združenj v Ljubljani obvešča vse trgovce in trgovska združenja na območju Kralj, civilnega komisariata za zasedeno slovensko ozemlje: Po odredbi oblasti smejo trgovine in obrati z živili in življenjskimi potrebščinami prodajati za kon-sum samo uujuo potrebne količine živil oziroma življenjskih potrebščin. Novi župani V Mariboru je bil imenovan za župana odvetnik dr, Walter Pfri-mer. — Novi župan v Radgoni je znani veleposestnik vinogradov Clotar Bouvier, podžupan pa trgovec Joža Hrastelj. V Brežicah je bil imenovan za župana trgovec Pinterič, za njegovega namestnika pa trgovec Schmidt. V Sevnici je bil imenovan za župana baron Eduard Gruttschrei-ber, za podžupana pa Martin Go-rianz, oba uradnika kopitarne. Winkler v Sevnici. Porušeni Sl ran 2. »TRGOVSKI L1ST<, 23. aprila 1941. Štev. 43. Prevzem civilnih oblasti po kr. civilnem komisariatu Kr. civilni komisar za zasedeno slovensko ozemlje odreja; Vsa uprava uradov na ozemlju, zasedenem po italijanski armadi, tako uprava financ, pošte, telefona in telegrafa, železnic in vob-če vsa oblastva in civilni državni uradi', kakor tudi avtonomne ustanove, ki so bile odvisne ali podrejene nadzorstvu osrednjih organov bivše jugoslovanske države ali organom, katerih sedež je zunaj gori omenjenega ozemlja, se podrejajo neposredno kr. civilnemu komisariatu za zasedeno slovensko ozemlje. Ta odredba stopi v veljavo takoj. Ljubljana 20. aprila 1941-XIX. Kr. civilni komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli Pretiskovanje vrednotnic Kr. civilni komisar za zasedeno slovensko ozemlje odreja: Člen 1. Do 26. aprila 1941-XIX se morajo pretiskati vse državne in banovinske vrednotnice. Clen 2. Do tega roka naj prodajalci, ustanove in zasebniki, ki imajo take vrednotnice, poskrbijo za njih zamenjavo, in sicer a) pri blagajni finančne direk cije v Ljubljani ali pri davčnih upravah: za državne kolke, davčne znamkice, sodne znamkice, znamkice za obrambni sklad, me nične golice, obrazce za najemne pogodbe, kolke za najemninske pobotnice, kolke za živinske potne liste, carinske prijave in tovorne liste; b) pri blagajni bivše banovine v Ljubljani: za banovinske kolke in za kolke za živinorejski sklad; c) pri blagajni poštne direkcije oziroma pri poštnih uradih: za vse poštne vrednotnice vobče. Člen 3. Dne 27. aprila 1941-XIX izgubijo veljavo vse v tej odredbi navedene vrednotnice, ki bi ne bile zamenjane po gornjih točkah. Kr. civilni komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli Poštna tarifa za notranji promet Kr. civilni komisar za zasedeno slovensko ozemlje odreja; Poštna tarifa za notranji promet na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se razširja na vse poštne pisemske pošiljke, brzojavke in telefonske pogovore v Italijo. Ta odredba stopi v veljavo dne 23. aprila 1941-XIX. Ljubljana 21. aprila 1941-XIX. Kr. civilni komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli Josip Goederer: Postranski gozdni proizvodi Novi ijx>ložaj našega gospodarstva zahteva, da ne zanemarimo niti ene možnosti, ki bi mogla dati našim ljudem zaslužka. Zlasti pa moramo gledati na to, da nam daje naš gozd, Iti je še vedno naše glavno bogastvo, vse, kar nam sploh more nuditi. Iz tega razloga objavljamo tudi danes izvleček iz predavanja našega prizna-nega gozdarskega strokovnjaka gosp. Goedererja na zadnji anketi Kmetijske zbornice o našem gozdu. Zlasti šole naj bi vplivale na kmečko mladino, da bi tudi postranski gozdni proizvodi bili dobro uporabljeni. Postranskim gozdnim proizvodom pritiče na splošno v primeri z lesom bolj podrejen pomen. Razmere pa se morejo zasukati tudi tako, da stepi postranski proizvod na prvo, 'proizvodnja lesa pa na drugo mesto. Postranski gozdni proizvodi so v pretežni večini v pomoč ožjemu kmetijstvu in malemu človeku na deželi. V hribovitih krajih si izvajanja kmetijstva niti misliti ne moremo brez steljnikov, Ustnikov in pašnikov. To večinoma niiso več gozdovi, ampak divje izkoriščana gozdna zemljišča z docela izčrpanim tlom in redkim drevjem. Zanemarjanje lesne proizvodnje v teh gozdovih gre ponekod tako daleč, da utrpi vse kmečko gospodarstvo več škode kot je vredna korist j tostranskih gozdnih proizvodov. Opaža pa se, da ljudstvo vedno bolj upošteva vrednost gozda kot donosnega objekta ter opušča kvarno čezmerno izkoriščanje teh postranskih gozdnih proizvodov. Do tega je največ pripomogla naraščajoča vrednost lesa, ki je v nasprotju s.postranskimi gozdnimi proizvodi postal cenjeno tržno blago. Za postranskimi gozdnimi proizvodi hodijo danes največ mali ljudje s podeželja, kočarji in najemniki, ki si služijo kruh z dedom v dinini in od časa do časa zbirajo to gozdno blago. Nabiranje tega blaga predstavlja eno izmed onih sredstev, ki tej plasti ljudstva često pripomore do bornega življenja. Potrebno pa bi bilo, 'da se nabiranje uredi na zakoniti podlagi, ker danes nihče več ne vpraša, čigav je gazxL Medi postranske gozdne proizvode spada med drugim tudi divjad oz. lov. Ta je za gozdnega posestnika1 navadno 'bolj skromnega in manj vidnega značaja, češče pa ima z njim še izdatno mero nepri-lik, škode in razprtij s sosedi, lovskim upravičencem in oblastmi. Naš zakon o lovu je ustvaril več novosti, ki se križajo z ukoreninjenimi nazori ljudstva. Sprememba 'dotičnih določil gozdnega zakona postaja nujna ter se bo morala Pri finančni direkciji v Ljubljani se izplačujejo vsi do 17. t. m. likvidirani računi, v prvi vrsti za dobavljeno blago, dočim se po 17. t. m. likvidirani računi še ne izplačujejo. Obvestilo zavarovancem Krajevna zveza zavarovalnic sporoča: Vse sklenjene zavarovalne pogodbe so ostale nespremenjene v veljavi. Velikemu delu zavarovancev je to samo po sebi umljivo ter plačujejo zato tudi premije v redu. Tistim, ki so o tem v dvomu, svetujemo, da v lastnem interesu izvršujejo po zavarovalnih pogodbah prevzete obveznosti ter premije v redu plačujejo, kajti s tem bodo pripomogli do nemotenega poslovanja zavarovalnic ter si bodo s tem tudi zaščitili lastne pravice iz zavarovalne pogodbe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko platani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad Izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. v marsičem prilagoditi nekdaj ve ljavinim običajem. Najvažnejši gozdni postranski proizvod je brez dvoma stelja. V krajih, kjer je produkcija slame skromna, je pridobivanje gozdne stelje, nujnost, ki se ji ni mogoče izogniti. Pridobivanje stelje je za gozd tem manj škodljivo, čim pro-stranejši je gozd v primeri s poljedelsko površino posestva, čim boljša so gozdna tla in čim, manjšega pomena je proizvodnja lesa. Nesmiselno razkosavanje kmetij na za obstoj nezmožne enote vodi k preinitenzivmemu nabiranju stelje, ker se na malih kmetijah proizvede premalo slame za steljo. Gozd je pred premočnim nabiranjem stelje včasih mogoče obvarovati z uvedbo pravilnega sorazmerja med površino zemljišč in stanjem živine. S temeljitejšim obdelovanjem zemlje, s porabo raznih nadomestkov za steljo, kakor žaganja, obrezin, strnišč, vej od posekanega drevja, gozdnega plevela in podobno, je mogoče nabiranje gozdne stelje za kmetijstvo skrčiti do znosnega obsega, pri katerem ne trpi plodlnost gozdnih tal. Važen postranski gozdni proizvod so tudi krmila za živino, predvsem gozdna trava. Gozdna paša in naprava živinske krme iz vej je poleg pridobivanja lesa najstarejši način izkoriščanja gozdov. Najbolj razširjena je gozdna paša v planinah, kjer primanjkuje poljedelske zemlje. Čeprav gozdna paša ni vselej, škodljiva, se vendar često izvaja tako, da ob njej trpi poleg gozda' tudi planinski svet. Največ trpi gozd pri paši, ki se izvaja kot gozdna služnost in pri kateri upravičenci vse globlje in globlje silijo v gozd,. Med postranske gozdne proizvode prištevamo tudi lubje, ki se uporablja v pretežni večini za pridobivanje čreslovine, tu pa tam pa tudi za kurivo. Vsebina čreslovine je v lubju naših dreves v primeri s čezmorskimi strojili dokaj nizka. To je vzrok, da se strojarji poslužujejo tudi čezmorski!) strojil. Deloma pa je temu vzrok tudi potreba po mešanih strojilih. V poštev prihaja v glavnem pri nas le smrekovo, hrastovo ter kostanjevo lubje. Pridiobiva pa se večinoma le ob priliki sečenj; majilnih gozdov pri nas dlanes skoraj ni več. Nadaljnji postranski gozdni proizvod je drevesna smola. Izkoriščanje tega proizvoda; pa je pri nas malo znano. V starih časih pa je bilo smolarjenje v nekaterih krajih dokaj razvito in so si nekatera naselja celo prisvajala pravico do smolarjenja v tujih gozdovih. Iz smoLe so pripravljali s pomočjo primitivne suhe destilacije koloma®, čevljarsko smolo in neke vrste prevlako zai les. K postranskim gozdnim proizvodom spada tudi semenje oz. plodovi gozdnega drevja in grmičja. Gozdno semenje je postalo že zdavnaj pridelek gozda, ki ga je na poti do potrošnika prestregla trgovina. Le redko si posestnik sam nabira za svoj gozdni obrat potrebno gozdno seme,. Z nabiranjem gozdnih plodov pa se bavi skoraj izključno le mali človek z dežele, ki to gozdno blago tudi nosi naprodaj. Gozdnega posestnika navadno ne vpraša1 za dovoljenje. Podobno je tudi z nabiranjem gob, ki predstavljajo pri nas uva-ževanja vredno izvozno blago. Večina gob gre v Italijo. Trgovina z gobami je v rokah nekaterih uglednih tvrdk, je dobro organizirana in nudi' odjemalcem še dovolj prebrano 'blago. Rod! gobarjev pa vedno bolj pojema, ker se ljudje vse bolj bavijo z donosnejšimi posli. Poleg tega daje gozd še razna zelišča in drugo drobnjarijo, ki jo znosi kmečko ljudstvo v mesita. Tudi ta drobnjarija mu pomaga do bornih vsotic, ki jih potrebuje za svoje, nekdaj večinoma neznane mu potrebščine. Mogočna zdravilna moč narave se ie posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI Doma in po sveti Redni potniški vlaki Sevnica—Št. Janž—Trebnje: Vlaki z odhodom iz Sevnice ob 8.30, 16.47, 19.21, z odhodom iz Št. Janža na Dol. ob 5.49, 14.56, 17.30 in s prihodom v Trebnje ob 6.40, 9.36, 18.20 in 20.30. V obratni smeri pa vlaki z odhodom iz Trebnjega ob 7.13, 13.48, 18.58 in 20.50, s prihodom v Št. Janž ob 14.51, 17.20 in 21.39 ter s prihodom v Sevnico ob 8.13, 15.20 in 20.10. Novo mesto—Straža Toplice: Vlaki z odhodom iz Novega mesta ob 5.21, 7.45, 10.15 in 16.02 ter s povratkom iz Straže-Toplic ob 5.52, 8.13, 12,14 in 17.12. Rogatec—Celje: Vlaki z odhodom iz Rogatca ob 5.15 in s prihodom v Celje ob 6.38 ter s povratkom iz Celja ob 7.15 in prihodom v Rogatec ob 9.01. Rogatec—Grobelno: Vlaki z odhodom iz Rogatca ob 14.23 in 17.52 ter s prihodom v Grobelno ob 15.28 in 18.58. V obratni smeri pa vlaka z odhodom iz Grobelnega ob 16.02 in 21.04 ter s prihodom v Rogatec ob 17.02 in 22.03. Celje—Velenje, odn. Gornji Dolič: Vlaki z odhodom iz Celja ob 7.42, 16.02 in 19.40 ter s prihodom Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—Vsi drugi pa se mučijo In delalo brez ozira na zdravjel Zato vsa) doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC ¥¥¥ tistega ■ rdaClml srd, našo najbolišo prlrodno mineralno vodo. Zdravje ia užitek 1 v Velenje ob 8.53, 17.11 in 20.50 odnosno v Gornji Dolič ob 9.27. V obratni smeri pa vlaki z odhodom iz Velenja ob 5.36, 8.57 in 17.30, odnosno iz Gornjega Doliča ob 16.53 ter s prihodi v Celje ob 6.43, 10.03 in 18.42. Poljčane—Slov. Konjice: Vlaki z odhodom iz Poljčan ob 11.05 in 18.55 ter s prihodom v Slov. Konjice ob 11.53 in 19.43 ter s povratkom iz Slov. Konjic ob 9.07, 14.12 ter s prihodom v Poljčane ob 9.55 in 15.00. Slov. Konjice—Zreče: Vlaka z odhodom iz Slov. Konjic ob 7.24 in 12.35 ter s povratkom iz Zreč ob 8.09 in 18.16. Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto: Vlaki z odhodom ia Slov. Bistrice ob 10.02, 16.42 in 18.42 ter s povratkom iz Slov. Bistrice mesta ob 8.15, 16*11 in 18.15. Ljubi jana—Brežice: Vlak proti Brežicam ne odhaja iz Ljubljane ob 18.45, kakor je bilo zadnjič po pomoti navedeno, temveč ob 18.15. Proti Brežicam vozijo torej vlaki iz Ljubljane ob 5.30, 13.30 in 18.15. (Konec) v barva, plesira in 7p V 21 lirah 8 n m C i £.G f umil obleke kIobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domate perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova «1.9 Telefon št. 22-72. Senator^ in državni minister ter bivši tržaški župan dr. Giorgio Pi-tacco je obiskal Ljubljano ter se je z velikim priznanjem izrekel o napredku Ljubljane. Posebno mu je ugajal lepo urejeni Tivolski park. želimo, da bi bilo visokemu gostu bivanje v Ljubljani čim bolj prijetno! Nemški konzul dr. Brosch se je vrnil v Ljubljano z vsem osebjem nemškega konzulata. Nenadoma je umrl v Ljubljani docent tehnične fakultete dr. inž. Fran Vagaja. Gradbena delavnost v Ljubljani je oživela. Zlasti se nadaljujejo vse zasebne zgradbe, in sicer ne samo v sredini mesta, temveč tudi na periferiji. Rudnika v Velenju in Zabukovci, ki sta bila doslej last jugoslovanskega erarja, sta prešla v posest Hermann Goring-Werke. Za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri hrvatski vladi je imenovala rimska vlada dr. Paola Cortese. Bolgarska je priznala neodvisno Hrvatsko. Poglavnik dr. Pavelič je podpisal zakon o odvzemu zemlje vsem bivšim dobrovoljcem. Njih zemlja se bo razdelila med hrvatske kmete. Dr. Maček je v Zagrebu, kakor poroča tržaški »Piccolo«. Odredba o ohranitvi hrvatske imovine razveljavlja vse pravne posle, ki so bili sklenjeni z Židi dva meseca pred proglasitvijo države Hrvatske, če presegajo vrednost 100.000 din in če jih naknadno ne odobri pravosodno ministrstvo. 319. italijansko vojno poročilo poroča, da so se morale grške čete, ki so se uporno branile, znova umakniti in da so italijanske čete zasedle vse kraje ob jonski obali do starih meja. Zelo uspešno je delovalo tudi italijansko letalstvo. Med drugim je bil zažgan en sovražni rušilec ter potopljeni 15.000-tonska petrolejska ladja ter 8000-tonska pomožna križarka. Sovražni poskus izkrcanja čet v Bardiji se je ponesrečil. 320. italijansko vojno poročilo poroča o nadaljnjem prodiranju italijanskih čet v Grčijo. Italijan-sko letalstvo je bilo zelo aktivno ter je več ko 400 letal nadaljevalo bombardiranje grških postojank Potopljena je bila 8000tonska sovražna cistemska ladja. Nemško vojno poročilo pravi, da so nemške čete vdrle pri zasledovanju razbitega sovražnika čez Lariso daleč na jug. Druge čete so prodrle čez gorovje Pindus ter zavzele 1500 m visoki prelaz Maco-von. Zelo uspešno se je udejstvovalo nemško letalstvo. Najnovejše nemško poročilo pravi, da so nemška letala potopila v grških vodah 6 naloženih ladij s skupno 31.000 tonami. Nemške čete so preko Larise zavzele mesto Lamo ter pristanišče Volos. Nadalje so prodrle čez Pindsko gorovje ter dosegle mesto Janina. Kralj Peter II. je po vesteh iz Bukarešte v Atenah, kjer je tudi general Simovič. Kakor pa poroča zadnji »Piccolo«, sta oba odpotovala iz Aten v Jeruzalem. Bolgarske čete so zasedle Pirot, Caribrod in Skoplje. Bolgarske čete nadalje prodirajo proti Egejskemu morju ter bodo zasedle v bližnjih dneh Xanti, Ghiumurgino, Kavalo in Dedeagač. Vodja Hitler je sprejel v avdienci bolgarskega kralja Borisa. Bolgarski finančni minister je določil vrednost grške drahme na zasedenem ozemlju na 60 stotink leva, vrednost dinarja pa na 1-60 bolgarskega leva. Nemške okupacijske oblasti so določile, kakor se poroča iz Zagreba, tečaj marke na 20 din. Uradnega predpisa o tečaju marke pa še ni. Za novega predsednika grške vlade je bil končno imenovan Ma-nuel Sudaros, bivši predsednik Grške banke. Admiral Sakellaris je ostal podpredsednik. Izdajatelj »Konzorcij Trgovske** lista«, »fen predetarnlk dr. hms Plesa, urednik Aleksander Želeamikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Oinar Mikatefc, ni * Ljubljani. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana