an ■m. ^__pfttott- rošin,na pi,c.nB . gotovim L.LTO LX__V Ljubljani, v sredo 15. junija 1932 Štev. 135 a Cena 1 Din NaroCnlna mesečno A. - ^^^^^ Ček. račun: Ljub- iv« ^ ^^^^^^ ljana it 10.650 in Uredništvo je i Kopitarjevi ul. 6/lil Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 29U2 loto^nofnf^^n'1^ Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Kako pomagali krnela velik optimizem glede Ženeve in Lausanne Herriot in Mac Donatd ne mislita poniževati Nemčije, ampak iščeta rešitve v smislu evropske solidarnosti V belgrajski »Politiki« od 26. maja t. 1. berem o neki diskusiji v »Udruženju diplomiranih ekonomista i komercijalista« glede razdolžitve kmetij e. Gospod Dušan Prvanov je najprej poročal, kako skušajo reševati to vprašanje v Nemčiji, na Madjarskem in v Romuniji, slednjič pa, kaj in kako bi bilo v naši državi ukreniti. V Nemčiji, po poročilu Prvanova, so se lotili te reči v okviru zasilne naredbe tako, da se dolgovi kmetov in veleposestnikov, ki so plačljivi v krajši dobi, spremene v hipotečne dolgove, odplačljive v daljši dobi, n. pr. v 30 letih. Posojilo bi se najelo izven države; jamstvo za pravočasno in pravilno vračanje bi pa poleg dotičnih obremenjenih posestev dala tudi država sama. Na Madjarskem so 1. 1931 ustanovili sindikat, ki naj upnike kmečkih posestnikov, ako se slednji za to prijavijo, izplača z obveznicami, v to svrho izdanimi. Te obveznice, ki bi obremenile »eveda v prvi vrsti dotične posestnike, se odplačujejo v daljši vrsti let, toda jamstvo za pravočasno vračanje bi dal sindikat in država. V Romuniji je bil izdelan najnovejši čas načrt razdolževanja, ki j>osega v to vprašanje ostreje in globokeje. Predvideva se prisilna in prostovoljna konverzija dolgov. Prisilna velja za posestva, ki merijo do 10 hektarjev, za večja posestva pa konverzija ni obvezna. Pri prisilni konverziji se briše polovica (50%) dolgov; pri prostovoljni konverziji, to je pri posestvih čez deset hektarjev zemlje, se odpiše tudi del dolga. Pa ta odpis je v odstotkih manjši in se spreminja z ozirom na to, koliko je dolg star. V naši državi se pripravlja načrt za razbremenitev kmečkega jiosestva v toliko, da se dolgovi, ki obremenjujejo zemljišča čez eno desetino cenil-ne vrednosti, morejo, a ne morajo konvertirati. Dolgovi, ki pa presegajo 80%, se brišejo do tega iznosa. Tako poročilo v »Politiki«. Poročevalec Prvanov in drugi udeleženci te enkete so prišli do soglasja, da se v naši državi nameravano raz-bremenjenje zemljišč izvede prisilno pa pri tem obvaruje do gotove mere likvidnost onih denarnih sredstev, ki bi se uporabila za razbremenitev zemljišč. To razumem tako, da bi obveznice, v to svrho izdane, imele pupilamo varnost in bile sposobne za lombard pri »Narodni banki«. Gori navedeni projekti ne vsebujejo dosti novega, kar bi se ne bilo prakticiralo že pred 30 in več leti. Edina novina jo ta, da se po referatu namerava v Romuniji brisati kmečkih dolgov do 50%, v naši državi pa one, ki presegajo osemdeset odstotkov cenilne vrednosti zemljišča. Pa kakor se kaže, s tem brisanjem ne bo nič, ker so se baje oglasili zoper to vnanji upniki Romunske. Mislim pa. da ne bo odveč ako glede problema kmečkih dolgov pogledamo nekoliko v preteklost in na podlagi starih skušenj morebiti vendarle najdemo način, kako bi se pri nas dalo olajšati breme kmečkih dolgov. Pravim olajšati, kajti popolna razdolžitev kmeta je utopija, dokler sme kmet individualno s svojim zemljiškim imetjem svobodno razpolagati, je prodajati in obremenjevati. Ko je pred več desetletji naš univerzalni človek dr. Krek pisal »Črne bukve kmečkega stanu« se je bil razbohotil gospodarski liberalizem. Trgovina, obrt in industrija so imele cvetočo dobo. Nasprotno pa je bil delavec slabo plačan, bolniško delavsko zavarovanje komaj v povojih, o starostni preskrbi malega človeka, to je delavca in malega kmeta pri nas ne duha ne sluha. Kmet je životaril, večkrat tudi propadal, ako se je zadolževal pri oderuhih. V teh časih so se kmetom naklonjeni gospodarski j)isatelji mnogo ukvarjali kako storiti, da ne kmet ne bo čez mero zadolževal. Navajam iz bivše Avstrije le dva znamenitejša zgleda: dr. v. Grabmayrja in Ritter v. Pautz-a. V Sloveniji je lo vprašanje načel dr. Krek z omenjeno knjigo. Temelj sistematičnemu delu za kmeta in delavca pa se je položil s široko zasnovanim programom na periodično se ponavljajočih »Katoliikih shodih«. Socijalni delavci in politiki so se takrat lotili kmečkega in delavskega vprašanja z veliko vnemo in velikim uspehom. V tem času so vzrasle skoraj v vsaki župniji po vsi Sloveniji rajfajznov-ke, ki so nudile in še danes nudijo kmečkemu posestniku in malemu človeku v obče cenena osebna posojila. V la čas spadajo tudi početki produktivnih zadrug, kansumov itd. V to dobo spada tudi ustanovitev »Kranjske deželne banke«, čije naloga je bila, da občinam ustvari cenen komunalni kredit na amortizacijo, a tudi kmetom nudi priložnost razdolževanja hipotečnih dolgov v dolgi dobi odplačevanja in s kar mogoče nizkim obrekovanjem. Zanimivo in značilno za našo brez-jlavost ob priliki poloma leta 1918 je poleg drugega tudi to, da smo hiteli uničiti to deželno banko. « To je bila ena plat delovanja za korist kmeta. Druga pa je -la za tem. da se malega kmeta in delavca preskrbi za starost in onemoglost z zavarovanje m. Socijalnodcmokratski ideolog iu fidjitik slari dr. Adler in naš dr. Krek sla razgibala lo vprašanje. Dr. Krek je pravilno slutil, da socialno zavarovanje, ki gleda le na industrijskega delavca, dvigne lega gospodarsko in socialno, po-v zrni i ju na drugi strani beg malega kmeta in kmečkega delavca z rodne grude v mrsla in industrije. Kmečki delavec in mali kmet bi praktično Vmnlu zičulil, da jo njegov posel najnehvalcžnejii v individualistično usmerjenem družabnem redu. I>r. Krek je bil silno srečen, da je v široko-pole/.ni načrt starostnega zavarovanja spravil tudi malega in srednjega krnela, ker je videl da se s tem dobršeu del knečke® socialnega vprašanja Ženeva, 14. junija, ž. Davi sta MacDonald in Herriot, ki sta prispela snoči ob 10 skupno v Ženevo, nadaljevala svoje razgovore. Tekom dneva sta oba državnika konferirala tudi z državniki ostalih velesil. Nemški delegat Nadolny in italijanski zunanji minister Grandi sta stopila v stike s predstavniki Francije in Velike Britanije. MacDonald in Herriot se v Ženevi ne bosta mogla sestati z novim nemSkim kanclerjem von Papenom, ker ta odpotuje iz Berlina direktno v Lausanne. V tukajšnjih diplomatskih krogih vlada prepričanje, da bodo ženevska zasedanja, čeprav niso uradnega značaja, velike politične vrednosti, tako da bo od njih odvisna usoda razorožitveno konference in reparacijske konference v Lausanneu. Glavna komisija razorožitvene konference se bo sestala v ponedeljek, t. j. po prvi »n najbrž načelno odločilni lausannski seji. Lausannska repara-cijska konferenca se bo olvorila v četrtek dopoldne ob 10 s poloficielno, toda oisto formalno sejo. London, 14. junija, ž. Zanimanje tiska je obrnjeno na prihod MacDonalda in Herriota v Ženevo. Splošno razpoloženje je zelo optimistično. Nekateri lisli pišejo, da bosta MacDonald in Herriot predlagala, da se sprejme 10 letna pavza v oboroževanju. Le od Nemčije in Italije pričakujejo t tem pogledu ugovorov. Tudi glede na lausannsko konferenco je tisk zelo optimističen. Splošno vlada prepričanje, da so bili vsi načelni nesporazumi, ki so obstojali dosedaj med Veliko Britanijo in Francijo popolnoma zglajeni ie r Parizu in na poti v Ženevo. Zaenkrat bo sicer na lausannski konferenci samo podaljšan moratorij za nekoliko mesecev, toda pri tej priliki bodo vse države, med njimi najbrž tudi Francija, priznale kot skupen končni oilj absolutno črtanj« vseh vojnih dolgov in repararšj. Končnoveljavna rešilev pa bo padla šele po ameriških volitvah. Ni izključeno, da bosta že na sedanji lausannski konferenri napravili Velika Britanija in Italija korak naprej ter da s« bosta odrekli rseh reparacij in vojnih dolgov. »Times« opozarjajo, da je trenutno položaj razorožitvene konference zelo kritičen, misli pa, da bo obisk državnikov v Ženevi dal konferenci zopet novo življenje. Ženevski dopisnik »Morning Posta« je informiran, da se Nemčija sploh noče zadovoljiti, da so izvede stabilizacija sedanjo neenako oborožitve, temveč bo zahtevala, da se sedanja oborožitev zniža na višino nemško oborožitve. Pariški dopisnik »Daily Telegraph« pa zatrjuje, da po njegovih informacijah, ki jiih jo dobil iz najbolj merodajnih virov, ne obstojajo principielni razlogi med obemi stališči za rešitev reparacij-skega problema in vojnih dolgov. Francija danes ne zastopa nič več stališča, da mora biti skupni znesek reparacij večji od zneska njenih vojnih dol-gOT. Ravno nasprotno, danes poleg Velike Britanije tndi Francija priznava, da bo edino lc črtanje političnih dolgov lahko prineslo končno rešitev. Gre samo za to, kako in kdaj pride do tega črtanja. Dopisnik »Daily Maila« se je razgovarjal s llerriotom, ki mu je na vprašanje, če bo tudi sedaj prišlo v Ženevi do kakih stvarnih usj>ehov, odgovoril: »Seveda bo prišlo, drugače sploh ne bi prišel v ženevo.« Pariz, 14. jun. tg. Radikalni list »Republique< objavlja danes izjavo Herriota o zunanji politiki in o ženevskih vprašanjih, ki se smatra za ofi-ciozno inspirirano izjavo. Po tej izjavi ni Herriot glede Avstrije zavzel istega stališča kakor Tardieu. Zahteva, dati Avstriji kreditno pomoč, ker bi jo sicer svet pognal v naročje Nemčije, bi pomenila pahniti Francijo v pustolovščine. Ta poimoč bi morala biti akt mednarodne solidarnosti. Nc gre za to, obnoviti zopet Tardicujeve podonavsko načrte. Zahtevamo evropsko akcijo, no pa akcijo gospodarskega obkroienja Nemčijo, katero normalno prodajno področje jc donavsko zaledje. List pravi, da spravi s sveta. Zato pa je bil tembolj presenečen, ko je načrt zavarovanja obravnaval v kmečkem listu »Domoljubu« in izračunil, kaj bo vsak dobil in kaj bo za to moral plačati, da je zadel na velik odpor. Zavarovalnina se je zdela kmetskemu ljudstvu neznosna dajatev. Odpor se je širil in večal. Poleg tega je politični nasprotnik — bržkone proti lastnemu prepričanju — vrgel med kmete brošuro, ki je starostno zavarovanje jiobijala. Prišlo je do znamenitega kmečkega shoda v ljubljanskem »Unionu«. Neizbrisen mi je s]x>min na sledeči dogodek: Razkoračeni kmeti so nas sprejeli z elementarnim glasnim odporom, tudi dr. Kreka, dozdevnega glavnega grešnika, glede omenjenega zavarovanja. Ali govorniški fluldum lega velikega ljudskega tribuna je kljub nekaterim šuntarjem pomiril razburkane strasti množice. Ko je končal svoj veliki govor — je zadonel frenetičen aplavz po vsi dvorani. Neverjetno ali resnično! Mislim, da gornje reminiscence, čeprav se nekoliko oddaljujejo od jedra vprašanja, niso odveč. Knkor znano ni prišlo do uresničenja predloga starostnega zavarovanja. To je preprečila svetovna vojna. Tako zaželjeno razdolžitev kme- j tije pa je prinesla baš svetovna vojna. Kmet je I plaačl svoje dolgove — vsaj v zalediu. kier ni < so prišli v razorrrtitrenem vprašanju do sledeče rešitve: Države naj se dogovorijo za zastoj t oboroževanju, za reduciranje in kontrolo izdatkov za oboroževanje v državnih preračunih. Tndi v vprašanju reparacij se beleži važen uspoh. Dočim so še pred par dnevi Angleži postavljali tozo: reparacije nas n« zanimajo, so London v zadnjih dneh zopot zanima za to vprašanje, vendar ne ve* na ta način, da hi enostavno sprejel na znanje nemški zanikalni odgovor. Gciroriti hočejo samo o »kupni volji, o tem, da se duh anarhije ne sme zamenjavati i »Tropskim duhom, razveljavljenjo obveznosti pa no staviti t isto vrsto s težkocami. List pravi nadalje: »V francoski diplomaciji vlada nov duh. Položaj se je peihvlogično obrnil. Ostalo mora slediti.« Reparacijsko vprašanje načeloma rešeno? Vse naj se izbriše London, 14. jul. »Daily Telegraph« piše glede lausannsko konference, da danes ni več nejasnosti glede končnega izida ureditve dveh glavnih vprašanj, reparacijskega vprašanja in vprašanja vojnih dolgov, ko sta se obe državi sporazumeli, da jc treba »tremeti po annliranjn obojih dolgov. Diference, ki so še ostalo, so nanašajo le na to, katero metod« je treba iibrati, da se ta naloga na najboljši in najkrajši način reši. List pravi: Francosko stališče je: Pred ameriškimi volitvami v novembru so di le malo več storiti kakor podaljšati obstoječi moratorij do konca leta. Angleži pa pravijo: C'e so končna ureditev nr da ie danes doseči, imamo vsaj delinitivno zagotovilo, da j« Francija pristala na Dr. Shvegel n. r. Belgrad, 14. jun. A A. Po ukazu Nj. Vel. kralja in na predlog ministrskega sveta in zun. ministra je postavljen na razpoloženje dr. Ivan Shvegel, izredni poslanik in pooblaščeni minister kr. poslaništva v Buenos-Airesu. Imenovanja Belgrad. 14. jun. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so povišani: Pavle Karovii, svetnik v 3.skupini 2. stopnje zunanjega ministrstva, za načelnika političnega oddelka v 3. skupini 1. stopnje pri istem ministrstvu: Jovan Mihnjlovii, načelnik odseka računovodstva in ekonomata v 3. skupini 2. stopnje zunanjega ministrstva, za načelnika istega odseka v 3. skupini L stopnje; dr. Vojislav Jovnnovii, svetnik v 3. skupini 2. stopnje pri kr. poslaništvu v Madridu, za svetnika v 3. skupini 1. stopnje h kr. poslaništvu v Bernu; dr. Velizar Nintii, svetnik v 3. skupini 2. stopnje na kr. odpravnišlvu poslov v Rigi, za svetnika v 3. skupini 1. stopnje na istem odprav-ništvu; Ilija Novakovii, tajnik v 5. skupini zunanjega ministrstva, za svetnika v 4. skupini 2. stopnje v istem ministrstvu; Vladimir Milnnovič, svetnik v 5. skupini na poslaništvu v Parizu, za svetnika v 4. skupini 2. stopnje na kr. poslaništvu v Bukarešti. — Postavljena sta: za pisarja v 8. skupini zunanjega ministrstva Spasoje Jefremovii, di-plomalsko-konzularni uradniški pripravnik istega ministrstva in Mihajlo Babnnovif, diplomatsko-kon-zularni uradniški pripravnik istega ministrstva. — Premeščeni so: Aleksander Zvektč, pisar v 8. skupini zunanjega ministrstva, za pisarja v isti skupini na kr. poslaništvo v Bruslju; dr. Dragutin Niknlif, pisar v 8. skupini zunanjega ministrstva, za pisarja v isti skupini h kr. generalnemu konzulatu v Ska-dru, in Vojislav Mnrkovii, pisar v 8. skupini kr. konzulala v Marseillu, za pisarja v isti skupini h divjala vojna furija. Pa ta tolažba po tolikem trpljenju, da jo vsaj kmetija brez dolga, je trajala le dve tri leta po vojski. Treba je bilo obnove na več ali manj opustošenj in zanemarjeni kmetiji, treba je bilo plačevati večje in večje davke in pa razmena denarja v relaciji 1 dinar enak 4 kronam. Pa nekaj časa je že šlo vkljub vedno manjšemu obratnemu kapitalu v kmetovi roki, dokler so še imeli njegovi pridelki nekaj cene in jo bilo nekaj upanja da padejo tudi cene obleki, obutve, železnih predmetov in kolonialnih jx>trebščin. Pa provarilo je kmeta to upanje 1 Davki so rasli: zemljiški in konsumni, industrijski izdelki in špecerijske jiotrebščine so več ali manj ostale na stari višini — njegov pridelek, kakor živina in poljski pridelki, so padali v ceni nepretrgoma in so danes padli skoro na nič. Nekaj let so se cene lesu držale še na primerni višini in kdor ga je imel, je saj tu črpal nekaj pomoči za svoje gosj>o-rlarstvo. Zadnji dve leti pa so ludi te cene odpovedale. Pri takem položaju ni nikako čudo da se , ie — rekel bi — vsaki drugi kmet zadolževal in i marsikateri zadolžil do zvrhane mere. | O nadaljnjem prihodnjič. I. M. tako ureditev, kar nas moralno vele. Praktična iz vedba pa je samo se stvar diplomatske tehnike. Italijo zanima posebno posojilo Avstriji Rim. 14. jun. ž. Ob priliki Grandijevega prihoda v Ženevo naglašajo fašistični listi, da se Grandi jiosebno interesira za delo mešane komisije finančnih strokovnjakov, ki proučavajo finančni položaj Avstrije. Italijanska teza v tem vprašanju, lako piše agencija Štefani v poluradnem poročilo, je že znana od tedaj, ko je imel Grandi v sonatn eksj>oze o mednarodnem jioložaju. Ta teza predvideva potrebo, da se dovoli Avstriji kredit, ki bi njen finančni položaj in gospodarstvo temeljito jio-pravil. Avstrija bo dobila posojila 300 milijonov šilingov, v katerem bo participirala Vel. Britaniaj s 100 milijoni šilingov, ki jih je v resnici že v preteklem letu posodila Avstriji, 1(H) milijonov bo dala Francija, okrog 30 milijonov pa Italija. Vprašanj« obnove kredita Avstriji zanima Italijo no samo iz političnih razlogov, temveč predvsem zaradi razvoja trgovin« na Jadranu s posebnim ozirom na sedanji prekerni položaj pristanišč Reke in Trsta. ★ Varšava, 14. jun. tg. Po sestanku Mac Donalda s llerriotom upajo v Varšavi, da se ho sklrniln novo mednarodno jamstvo za »edanje mej«. 1'najo, da s« ho v okvirju razčišč«nja najvažnejših med- I narodnih spornih vprašanj doseglo ludi nek« »r>t« prrmirj« proti vs«ni r«vizijam moj. Govori s«, da j« Herriot po diplomatskih posredovanjih obljubil Poljski tozadevno pomor. ♦ - kr. poslaništvu v Kairu. — Vpokojeti je Naslas llit, generalni konzul v 4. skupini. Belgrad, 14. junija. I. Spremembe v diplomatski službi vsebujejo tudi dva Slovenca, in sicer dr. Ivana Golio, ki jc premeščen iz zunanjega ministrstva v tajništvo našega poslaništva v Pragi, in dr. Jožeta Logarja, ki je na novo nastavljen kot pripravnik v zunanjem ministrstvu. Slednjemu čestitamo k njegovemu uspehu! Druga seja senata Belgrad. 14. junija. I. Danes jc bila druga seja senata. Na dnevnem redu je bila izvolitev odborov zn proučevanje zakonskih predlogov, kalere je izglasovala narodna skupščina. Ko so bili odbori na podlagi enotne liste, ki jc bila predložena, brez vsakega ugovarjanja sprejeti, je bila prečilann interpelacija manjšine odbora za proučevanje zakonskega predloga za znižanj« najemnin. katere vsebina pa je ista, kakor je bila svoječasno že pre-čitann pred narodno skupščino in so jo lisli že objavili. Afera dr. Budaka Zagreb, 14. junija, ž. Zdravstveno stanje dr. Budaka so je obrnilo na bolje in se dr. Budak nahaja izven nevarnosti. Po dolgem času je danes prvič mirno in dolgo spal. Danes jo bilo izdano tudi poročilo o aretaciji napadalcev, ki so bili izročeni sodnemu stolu. Razprava bo najbrž že lekom prihodnjega meseca. Vprašanje zavarovanja pomorščakov Belgrad. 14. junija. 1. Iz Spi i t n poročajo, da je prisjiela tjakaj komisija pod vodstvom Milana Gla-serja, glavnega ravnatelja SUZOR-ja, v kateri je tudi dr. Ježič, in ki sc bo v glavnem bavila z vprašanjem zavarovanja |>otnorsčakov. Zdi se, da bo ta konferenca usj>ešna in da bo tudi naša drža. va sprejela zavarovanje |>omorščakov ter se pridružila vsem onim državam, ki so sprejele tozadevne predloge mednarodnega urada dela. Dr. Seipel je slabši Dunaj, 14. jun. ž. Zdravstveno stanje, dr. Seipla s« j« danrs znatno poslabšalo. Bolnika so djali t sveto olje. Javna dela v Italiji Rim, 14. jun. tg. Na današnjem ministrskem svetu so dovolili nadaljnjih 200 milijonov lir zn javna zasilna dela. Od le vsote je določenih 150 milijonov za nadaljnjo graditev glavnih cest. Oheneni so sklenili, da se v Italiji eleklrificira nadaljnjih 5000 km železniških prog. Kol prva proga pride v poštev proga Firenze—Rim. Volivna borba na Madjarskem Budimpešta. 14. junija, ž. Volivna borba se. je pričela v vsej državi. Ker se fKislužujejo politični nasprotniki jirecej ostrili niclod, so ukrenile oblasti vso potrebno, da preprečijo spopade med političnimi nasorotniki. Iz našega zunanjega ministrstva Strnil 21? »SLOVENEC«, dne 15. junija 1082. Štev. lilo. Kaj se godi v republiki Čile? Po socialističnem uporu komunistična vlada — Vloga dušika in sašpetra Angleži in Američani razburjeni l,;,niloii. 14. junija. I* najnovejših poročil, Ui -o prispela iz ^arttlago i!e čile, je razvidno, da je v začasni socialistični vladi, 1«-i jo je doslej vodil IriUmviral socialistov Karla Davile in Evgenijn Olalle ler generala Puga, zmagala radikalna struja pod vodstvom polkovnika Grove. Socialist Caric-Davila se je umaknil in njegovo mesto v direkto-. riju bo najbrž z;:.-edel senator Hidnrlo, ki je znan za komunista. To izpremombe je povzročil general Morena, poveljnik vojaških čet v Snntiagu; !a je namreč zahteval, noj bi namesto direktorija pre-vz da vodstvo države povsem vojaška junta. Njegova zahteva je povzročila reakcijo levičarskih" krogov, ki se jim je /.dela že sedanja vlada premalo radikalna in ki jih je pesebno vznemirila Davilova pomirljiva izjava glede vladnih namenov z angleškim trustom dušika. Prvotno je nova vladh nameravala kratkomalo razpustiti trust, ki je danes \ rokah angleške banke Anglo-South Ameri-< :.n Bank . Na priti k angleškega in ameriškega poslanika je Davit« kel dejanski predsednik direktorija pedal lo pomirljivo izjavo glede usode inozemskih pridobitnih podjetij v Čilu. Kakor rečeno, smatrajo ostavko g. Davile aa zmago radikale« polkovnika Marmuducjue Grove, poveljnika letalske 5o1e. ki je prav za prav izvedel revolucijo. Prejšnji predsednik republike Aiontero je z ukazom premestil polkovnika Grove in imenoval /a poveljnika letalske šole drugega častnika. Polkovnik Grove pn sc ni hotel pokoriti ukazu; na svojo stran je takoj pridobil lelalce in velik del armade In z njo vrgel vlado predsednika Montero. Pri državnem udaru mu je dobrodošla pomoč so--iaiiatičnih voditeljev Evgenija Olalle in Karla Davile. Predsednik Montero ni bil prav nič pri- pravljen ua državni udar in »a je moral brez Vsakega odpora vdal! t talltevarrtl dlreklorija. V foga je poleg omenjenih dveh sociulislov stopil tudi general Pugn. V novi vladi jo polkovnik Grove prevzel listnico vojnega ministrstva. Ker je Grove človek drznega značaja in pripravljen ua vse, ga smatrajo danes za gospodarja položaja. Nova vlada bo prav gotovo skušala izvesti do skrajnosti program, ki ga Je postavil finančni minister Ln?arriguo s svojo tojftvot »Namen vlade Je socializacija, Je dejal. »Doslej je bilo vse gospodarstvo v republike Čile, vsa domača jn zunanja trgovina v rokah itiozemcev. Vlada ima namen izvesti postopno nacionalizacijo vse trgovine in prevzeti neposredno in energično nadzorstvo nad vsemi sredstvi produkcije in nad konsuluom. Reorgaš nizirali bomo tudi osrednjo banko in jo podržaviili ter ji poverili nalogo, da nadzira izdajo denarja. Končno bomo osnovali poseben devizni fond s tem, da uvedemo izredni davek na veleposestva.c Že prve vesti o izbruhu revolucije samo so j silno razburile inozemsko kapitaliste, prcdvjom Angleže in Američane, ki so v razna podjetja, ki se bavijo s produkcijo solitru, bakra in železa, investirali ogromne kapital«. .Čilska zUnartja posojila, ki jili podpirajo samo na angleški borzi, znašajo 25 milijonov fuiilov šterlingov in ameriške investicije v čilski republiki znašajo nad .euo milijardo dolarjev. Američani so imeli v rokah vse rudnike bakra in železa, telefonsko omrežje, prav tako cekine železnice v Santiago, Valparaiso in drugih mestih. Ameriška banka . National City Bank , je bila nekak borzni mešetar čilske vlade /.a nabavo denarja. Incident zaradi premestitve polkovnika Grove O napadi ran dr. Btsdaha in Nihlčevl interpelaciji Pod natlovom Piiuči o žaiosnom napadaju«, pišejo zagrebške »Novosti« od 1 i. t. m. v uvodniku med drugim sledeče: •Napad nu d--. Budaka jc obsodil« vsa naša javnost, obsodil ga jc tudi naš list kol predstavnik javnega mnenja. Obsojen je od predstavnika oblasti g. bana, začela se je najstrožja preiskava, iii naj krivce prime in zadosti zakonu in javnemu mnenju. Ampak v narodni skupščini sla bili vloženi dve interpelaciji: eno je vložil dr. An^jeli-novič, drugo dr. Nikola Nikič. Med tem, l:o je prva vsebovali splošne izjave in trditve, je druga .šln v podrobnosti in navedla trditve, ki so pretrese Priznamo, da je moria bolj popularno to, kar je storil dr. Nikič t trditvijo: Sm, t bodi co dc. e'i! in s trditvijo o pro.kripcijski listi. Toda g. Nikič ne bi bil smel lc*a delati brc/, utemeljitve, brez konrclnih po'!nii:ov, ne sme brez dokazov z golimi trditvami vlivali olja v ogenj. Težka ie njegova trditev, češ. da ima notranje ministrstvo pokroviteljstvo nad takimi zločini. Ne mora in nc sme tako' govoriti ravno dr. Nikič ki ima svojo poliiično preteklost, ki se gotovo zavedu odfovors- 'ti za celino na-ega narode. Ima pravico, ..ahtc.ati pojasnila kakor vsak drugi narodni pcslar.ec, pravico ima tudi prav zato, ker se sam šteje v hrvatski kroj politikov, ki nosijo soodgo-vornosl za ori-jntaei|o iirvatikega dela nnroda. Prav .-.sto p" ne ••me zanesti in izrekati trdite*, lil so fantastične iti morejo edino služiti naSim za-railjim neprijsteljeni. ki pa ne morejo prinesti pomirjanja v širše sloje prebivebtva. G. dr. Nikič kot foljJoletni in iz1-., Seni javni delavec ve, kaj more 7Z- ali trd tav, ki je izrečena s tako valadga nic-s j, ka',or mesto narodnega posl-.aca v narodni »Ui'p iin;. Prav zato ponavljamo, da je dolžnost treznih '(udi, da, obsojajoč zločine s kaierekoii »tram, deluje o poiliirjzjoče in politiko odstranijo i urice ia od pouličnih zločinov tja. kamor spada. Mislimo, d* bo stroga prciak.iva, ki ::e vrši, stvur pojasnila, dr. Nikič pa da bo ludi sam s svoje strani storil vre, o'a sc duhovi pomirijo.« Prav tako ostro ali p. šc bolj piše na nr.slov dr N i It i č a beltfrajsko Vreme v članku pod nn-sWom Zcmijom prol -i -mrt-. V tem članku pravi v uvodu: »Že nikaj i^sa narodni pc:d;:nec dr. Nikoli Nikit s .šlirimi tovariši, s katerimi sedi v posebnem klani'., enostavno zasipa javnost z interpelaciji'!, k i .erih s i., ke druge strani skoraj sploh ni. Pet jih jc, pa sc delajo, kakor da bi jih bilo sto! tc s tem pričenjajo zlorabljati potrpljenje javnosti. Besednjak, ki ga uporabljajo v zadnjih interpelacijah. prekaša vse, kar smo zadnja leta brali, in tpianinju na t isto mučno dobo našega parlamentarnega življenja, ki je privedla do one velike nacionalne nesreče, do ubojev v skupščini. To se pravi dražiti široke mase, ki nikdar niso dovolj poučene. To se pravi delali posebno razpoloženje, ne vemo, čemu in ne v čigavo korist. Ali je ss kaj drugega, kar bi moglo boij vznemiriti, kakor je to, ko pel narodnih poslancev napiše in podpise it-ie težke hesode: -Vrača se doba groznih pro-sk-ipcij, a listo 27 proskribiranih Zagrebčanov čuva od Vas odobreni novi pokret z določnimi na-roč-ii za krvavo *entjernejsko noč.« To so tefke besede, namenjene g. ministru notranjih del, Ne verujemo in ne moremo verjeti, da bi bile te be-ede resnične. Ista neumerjenost se kaže iz vsakega stavka le iaterpglacije o napadu na zagrebškega odvetnika g. dr. Budaka. »Po deželi hodi smrt < — piše v interpelaciji bivši minister te države g. dr. Nikola Nikič. Naši zunanji sovražniki se bodo izredno razveselili, ker so sedaj dobili šc en informacijski« vir. Doslsj je lo bil »Grič«, poslej pa tudi eden bivših ministrov. Interpelantom ni bilo za resnico, ampak samo za to, da vznemirijo ■nase. Čudno in nedopuščeno llačanstvo! Čim prej ja bo konec, tem bolje za nas vse. Naj ne mislijo jospodje dr. Nikola Nikič in tovariši, da morejo nekaznovani rovariti po lej državi, skrivajoč se ■ poslansko imuniteto. Treba jih je spomniti na či. 74 usUve in posebno na zadnja dva odstavka« (\ katerih ie rečeno, da narodni poslanci in senatorji pred sodiščem odgovarjajo za žalitve, klevete in zločine tudi brez odobritve narodne skupščine oziroma senata).« lliinajo-ka vromonsl.a napore«!: Oblačno, mor-!.i bo tudi deževalo, pozneje pu bo kmalu zopet topit j.-e vreme. Zagrebška vremenska napoved: Večinama jasno, lf.hno oblačno, stalno iu^ljpjo. -""*" je dal nalilo povod >,a l/.biub ritvoluvije, ki ima predvsem gospodarsko ozadje. ('Ilsko IJUdstVo je bilo že davno nezadovoljno /, gospodarskimi razmerami. V kida je prihajala v čedalje večjo finančno stisko. Izvoz solifra je v teku zadnjih let ivaglo padal in z njim ludi davek na izvoz, eden' izmed glavnih virov državnih dohodkov. Država ni mogla Veg plačevati inozemskih upnikov, predvsem ameriških. čilska valuta'jo strahovito padla. Ivo je ra/.plulel -mednarodni Itnrtel dušika, je zmlel čilsko gospodarstvo nov udarec, cene dušika so šle na-Vzdol. Lansko lelo je čilski kongres odobril zakon o osnovanju velikega trusta za pridobivanje so-litra. K trustu, ki je posloval pod imenom Co-sach (compania de Salitre de Chili), je pokupija okoli 80 družb. Njen kapital je znašal 3. milijarde zlatih pezet (75 milijonov funtov); polovico akcij je dobila država, ki je v zameno oprostila družbo vseh davkov. Družba je najela ogromna posojila (nad 24 milijonov funtov šterlingov). Toda kmalu je morala ponovno znižati produkcijo solitra skoraj za polovico. Kljub temu so njene nerazprodane zaloge znašale januarja tega leta še vedno 1,898.000 Ion. Ker je bila država inleresirana • pri podjetju s polovico delnic, je kriza družbe težko prizadela ludi državne finance. Vlada se hoče šed.ij tega bremena r-rSiti, in sicer na enostaven način, du trust raz;-ust; in se na ta način oprosti inozemskih dolgov, napravljenih po upravi .trusta.. Vprašanje je seveda, koliko časa so bo mogla vlada s takšnimi metodami vzdržali, ko ji bosta Amerika ,n Anglija odpovedali kredit. Čilska republika je premajhna, da bi se dal na njej izvršiti poskus boljšoviškega gospo.lavstva, na drugi strani je preveč navezana na inozemski kredit. Pogreb slovenskega mecena & Ljubljana, 14. junija, j S pokojnini Robertom Kolltnanom je legel v i grob — tako lahko z mirno vestjo zapišemo — eden j največjih in nnjzasluženejših slovenskih mož. Ni bil, ki nam je obogatil nnšo kulturo Z novimi vrednotami: ni bil, ki je na politični pozomici udej-atvoval in si pridobit med narodom ugled in spo-šlovanje z geiiijalaitui diplomatskimi sposobnost mi. Bil je vse vež: mož dela, mož širokega pogleda v življenje, plemenit značaj, zaveden slovoucki človek, gentieman v najidealnejšem pomenu besede, mecen, kakršnih slovenska zgodovina skorajda ne po/.na. Na prstih ene roke mnlodane lahko preštejemo v*e. ki so mu bili fn ki so tnu enaki po Siro-kcprudhem rn/.umev»nju naših nHjvlSjlh teženj in stremljenj. Kaj nBin je bil že pred smrtjo •—bi nam luiiko |kiveviull vsi oni, ki so bili deležni-nje> gove plemenite naklonjenosti. Predvsem vs,\ ona prosvetna in karitativna društva, ki jim- je bil v času najhujše mizerije brez oklevanja priskočil na pomoč. Toda njegova darežljivost z njegovo smrtjo ni pokopana: ona sega preko groba. Skorajda ga ni prosvetnega in karitatlvneg« društva v LJubljnni, katerega se njegovo blago srce ne bi spomnilo tudi v oporoki. Njegovo ime »mo z zlatimi črkami vklesali v spomenik našega spoštovanja in hvaležnosti in to i m s bo svetlo in neizbrisno blestelo skozi vse epohe naše zgodovine. Pokojnikov pogreb se ni odlikoval v>o izrednem Me\iiu pogrebcev, pač pa po izbrani eliti predstavnikov našega kulturnega in javnega življenja. Ugled in spoštovanje, ki ga je rajnki užival, Je dokazali gora dragocenih vencev, s katerimi so napolnili dva voza. Ko so pevci združenih zborov »Ljubljane«, Ljubljanskega zvona« in »Slavca« pred hišo znlosti na Mestnem trgu 7 odpeli pod taktirko pe-vovodje dr. Dol i mir in globoko občuteno žalostinko Hovek. glej.,.«, se je sprevod med gostim fpa-llrjem ljudi jel pomikati mimo magistrata čez Prnnčiikiiuski most [»roti pokopališču. Na čelu spre- voda. za križem it! črno zastavo, so korakali učenci Marijanišča, gojenci Mladinskega zavetišča na Viču in .učenke Lirlitenthurnovega zavoda. Za njimi se je uvrstila sokolska godba, ki je svirala žalne koračnice, za godbo četa Sokolov v kroju s tremi pra-porji, zn Sokoli pa ljubljanski gasilci, zastopani po svojem starosti g. Turku. Sledili so -praporji pevskih društev »Ljubljane;, »Ljubljanskega zvona« in Slavca«. Za venci asistenca duhovnikov z dr. Suš-nikom, za njimi pa pogrebni voz s pokojnikovo krslo. Med onimi, ki so zastopali razna kulturna in karitativna društva ter' organizacije, v katerih je deloval pokojnik, smo opazili: gg. podpredsednika Narodno galerije dr. Lukmana, dr. Lajovicn in dr. Kegalija, zastopnika društva Trgovski dom, predsedniku Jelaeintt, ljubljanskega župana d/. Pura. ravnatelja dramskega ..gledališču Golijo, dalje •/^sjtdpnlke Ciril-Metojovc družbe, Vinceneijeve kojifčrpnce, mestiiih reveiev. Marijanišča, Lichton-thurna in .še ninOM drugih. Pred kapelico v Prisojni ulici'so združeni pevski zbori zapeli vod vodstvom dr. Dollnarja žalostinko -Blagor itiu.,.'«, nakar je sprevod nadaljeval svojo žalostno pot proti Sv. Križu. Pred pokopališčem je čakala pogrobce gosta gruča ljudi. Ko so pevci v pokopališki kapelici po*l taktirko Zorku Prelovca odpeli še pretresljivo »Usliši nas.,.--, so ponesli pokojnikovo truplo v rodbinsko grobnk'o, kjer se je poslovil od njega , v imenu vseh slovenskih kulturnih društev, predvsem pn v imenu Narodne galerije, njen podpredsednik g. dr. Lukinan. V zgoščeno kratkem, a prisrčnem govoru je poudarjal, da bo ime velikega sloveiv »koga mecena. Roberta Kollmana zapisano nn prvem ineslu slovenske kulturne zgodovini. Med pridušenim plakanjem pokojnikovih^sorodnikov jn njegovih uslužbencev so pevci nato za slovo zapeli še Vigred se jiovrne — in pokojnikovo truplo je zakrila hladna gomila. Slava spominu velikega slovenskega mecena! VenizeSosova železna roka Atene. 14. jun. ž. Zaradi vojaške zarote, ki je bila pravočasno odkrita, je bilo stroko kaznovanih : C letalskih častnikov, širijo se vesti, da . namerava Venizelos proglasiti -diktaturo in odgoditi volitve iu parlament. V Venizelosovih krogih zatrjujejo, da bi Venizelos v slučaju, če bi zmagali rojalisti, z vojaštvom. Ih če potrebno, tudi z orožjem vpostavil rod. Ker potuje Venizelos v kratkem v neko francosko zdravilišče, bo predsedstvo vlade prevzel general Gouatas, ki je bil 1922 šef revolucijske vlade. Korupcija v Avstriji Ti« nuj. 14. jun. tg. Ogromno pozornost jo po-vzročilo poročilo dri. pravdništva o sodni preiskavi proti večjemu številu' funkcionarjev Čreditanstnl-ta. BodčncrHitnnstalta in nekaterih koncernov, ki so je danes prečitalo v glavnem odboru. Pri leh koncernih se posebno navajajo: Berndorfer Metall-vvarenfabrik, Krupp, Mitterberger Kupfer A. G, itd. Glavni odbor je aklenil, dn bo pozval vlado, naj uvede strogo kazensko preiskavo proti vsem onim. ki so povzročili polom GreditmistaltA, Boden-credltanstalta in drugih, pri teti zavodih udeleženih podjetij. Japonci se za nikogar ne zmenijo London, 15. jun. Kako gledajo Angleži na razvoj dogodkov v Mandžuriji, kaže zadnji komentar TimeSa glede uvedbe carin na blago, ki prihaja v Mandžurijo. Times piše v uvodniku: »Neodvisnost nove države je očividno samo diplomatska fikcija; kajti Mandžurija je dejansko pod japonskim protektoralom,, čeprav njena uslava lega ne kaže. To potrjuje ludi namen Japoncev, da imenujejo Svojega človeka na meslo generalnega nadzornika mandSurakilj carin. (To so Japonci med leni ros tndi storili, — Op. uredn.) S lem hočejo Japonci zagotoviti prednostne carine z a svoje blago in zapreti ogromno mandžursko tržišče drugim inozemskim izdelkov, Z vprašanjem mandžurskih carin se bo brezdvomno morala baviti Zveza narodov. To je sicer samo del mandžurskoga problema, vendar izredtio važen. Tudi to vprašanje se zopet kompli-cira ..(radi, nestrpnosti .Tnoonsk-e.c Kancler, bodi trd! Iterlin. 14. jun, AA. NailjoiialnosoiijaliKtidhi listi so začeli očitati Papeuovi vladi, du Jo prepo- pustljiva nasproti opoilciji. Von Papen mora biti trd, piše GObbels v Angrtllu , in ostro opozarja kancelarja; naj nastopi jiroti demokratskim, sori-jallstičnim in komunistični m listom. Svarimo vlado, jiiše Giibbels v drugem članku, ki ostro napada politiko centruma, zlasti bavarske katoliško .stranke, o kateri trdi, da so nekateri tljotll govorniki obloženi veleizdaje, separatizma in inflacijske politike. Vsi nacijonalnosovijalistični listi pozivajo vlado, nuj zavzame stališče, ki se JI 7.di UrtfMftu, ne da bi se brigala za vlade posameznih noniš/ili dežel. Nemški proračun Solni davek. Berlin, 14. juh, AA. Včeraj je državni »vel na Željo Vlade pričel proučevati novi državni proračun. Na podlagi te razprave bo vlada nato uveljavila proračun z dekretom. NtiVl proračun bo uravnovešen pri enakih dohodkih In izdatkih v višini 8 milijard Iu 200 milijonov. Napram lanskemu (1931) bo nižji za I. milijardo 2rebiva v vili nemškega bankirja barona Haida. Tz dstega vira poročajo, da je nemški ekscesar sklenil, da bo izbral za svoj bodoči srd rž Koburg. V sodnijski stroki Belgrad, 14. junija. 1. V 9. položajno skupina so napredovali; Dolenc Anton pri okrožnem sodišču v Celju, Geder Josip pri okrajnem sodišču v Dol. Lendavi, Lah Rudolf pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, Bogateč Janko pri okrožnem sodišču v Mariboru, Veber Anton pri okrožnem sodišču v Celju, Krhne Julijana pri deželnem sodišču * Ljubljani, Friedrich Šteian pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, Pogrujc Josip pri okrajnem sodišču v Mariboru, Istenič Franc pri okrajnem sodišču v Kranju, Pupica Ivan pri okrožnem codi-šču v Mariboru, Snkslda Ivan pri okrožnem sodišču v Celju. V 8. položajno skupino so napredovali: Pre-žalja Draga pri okrajnem sodišču v Metliki, Kra-mer Anton pri okrožnem sodišču v Celju, Moda Evgen pri okrajnem sodišču v Dol. Lendavi, Laš-dorfer K. pri okrajnem sodišču v Sevnici in Istc-nii Albina pri deželnem sodišču v Ljubljani. Belgrad, 14. junija. I. Vpokojen je bil Anion UršiČ, višji veterinarski pristav v Konjicah. — Na postajo v Zagreb je bil premeščen Božidar I.onč;"-. višji pristav v 6. položajni skupini. Drobne vesti Pariz, 14. junija. AA. Akademik ;ie Paz.in je hudo obolel. Bo Ig rad, 14. junija. 1. Poljski poslanik Sctnvarzburg-Giinther in njegova soproga .-ta priredila danes na čast poljskemu profesorju dr. Leonu Shnvinskemu intimen obed, na katerega so bili poleg dr. Slavvinskega povabljeni še francoski poslanik Nagyar, bivši minister Milan Grol, vso-učiliška profesorja dr. Košutič in dr. Belič, urednik -Slovenca-, in ravnatelj Vremena«. Marscille, 14. junija, ž. Španski delavec Ma-sanares, ki je oklofutal bivšega španskega kralja Alfonza in ga hotel vreči v morje, je bi! obsojen na šest mesecev zapora. London, 14. junija, tg. V Bombayu jc prišlo zopet do hudih spopadov med Indijci in Mohamc-danci, v katerih ie bilo 5 oseb ubitih. 19 pa hudo iiUljcuih- Stev. 1S5. »SLOVENEC«, dne 15. iuniia 1.992 Stran 3 Miljonska poneverba pred sodniki Razprava proti bančnima uradnikoma Gajšku Franu in Vranu Adoltu, ki sta na škodo podružnice Ljublj. kreditne banke v Kranju poneverila i,117.000 Din Ljubljana, 14. juuija. Mali kazenski se/nat. ki so ga tvorili s. o. s. g. Ivan Kralj kot predsednik ter kot sosodnika dr. Ernest Kobe in Javoršek, je danes obravnaval kazenski proces proti bivšima bančnima uradnikoma in sicer: 27 letnemu, oženjenemu Franu Gajšku, doma iz Kalobja pri Celju, in 31 letnemu samskemu Adolfu Vranu, rodom iz Ka-zelj pri Tomaju na Krasu. Razprava se nanaša na razne nepoštene manipulacije. ki sta jih ali skupno in dogovorno oba ali pa Gajšek sam izvrševala dolgo vrsto let, namreč od septembra 1924 do približno 24. junija 1931, na škodo podružnice Ljubljanske kreditne banke v Kranju. Državni tožilec ju je obtožil prestopkov in zločinstva prevare ter napravljanja lažnih listin, oziroma sestavljanja napačnih bilanc. Državno tožilstvo je zastopal dr. F e 11 a c h e r , branilca sta bila: dr. Stanko Tominšek za prvega obtoženca in dr. Cepuder za drugega, za oškodovano banko pa odvetnik dr. F. K ob al. Za razpravo vlada v Kranju splošno zanimanje in so prišli zalo že takoj ob začetku razprave nekateri Kranjčani v razpravno dvorano št. 79. Da niso prišli obtožencema takoj na sled pri njiju mal-verzacijah, so bili pač razni vzroki, ki jih tu ni Ireba podrobneje navajati, izkoristila sta na premeten način svoje vodilne položaje v podružnici. Iz obtožnice Po običajnih formalnostih je začel državni tožilec Citati 84 s strojem tipkanih strani obsegajočo obtožnico, ki sta jo obtoženca mirno in pazljivo poslušala. Iz obtožnice, ki analizira v vseh detajlih manipulacije obtožencev, posnemamo glavne in bistvene podatke, ki so značilni za bančno poslovanje obeh obdolžencev. Manipulacije s provizijami in mešetarino Fran Gajšek je bil sprva pošten in je vodil službo v redu. Maja 1924 je bil od centrale v Ljubljani premeščen Adolf Vran v Kranj. Prvi je. vodil likvidaturo, to je posle dnevnega knjigovodstva. Vran pa blagajno. Drugi obdolženec, Adolf Vran, ki je že v centrali v Ljubljani špekuliral, je že prvi mesec nagovarjal Gajška, da bi se okoristila z nepravilnimi manipulacijami. Bilo je nekoč leta 1924 ob zaključku likvidacijskih pol, ko sta obdolženca ugotovila precejšen dobiček banke ter je Vran Gajška povpraševal, kako bi se dalo del dobička prisvojiti. Obdolženca sta se sporazumela in začela vršiti manipulacije. Prve manipulacije sta izvršila z mešetarino in provizijami. Vse postavke, ki se tičejo izgube in dobička, se namreč najprej zberejo na tako zvonom borderoju, iz katerega se potem prenesejo v likvidačne pole in iz teh izknjižijo na račun izgube ali dobička banke. Pri teh borderojih sta deloma zmanjšala z napačno adicijo posamezne postavke mešetarine, provizije, obresti in poštnine, ali pa posamezne postavke v borderoju sploh nista vnesla, včasih pa tudi povečala postavke na izgubo, v nekaterih slučajih je bil sicer bordero pravilen in se je iz istega tudi v redu preneslo vse postavke v likvidacijske pole, iz teh pa se je izknjižilo na račun izgube in dobičku manjše zneske. Na ta način sta izvršila od 15. septembra do 14. oktobra 86 mal-reriarij v skupnem znesku 54.899 Din. Najvišji znesek sta si prilastila leta 1925, namreč 26.761 Din. Obresti dolžnikov Drug način malverzacij sta našla v odtegovanju obresti dolžnikom ob trimestralnih zaključkih kranjske podružnice. Menda v juniju 1927 je Vran opozoril Gajška na to. da bi se mogoče dala doseči kaka korist tudi pri računih obresti ob priliki sestave polletne bilance. Gajšek mu je na to pripomnil, da je to težko izvedljivo. Pozneje pa je Gajšek stvar premislil in je prišel do tega, da se odtego-vanje obresti lahko vrši pri trimesečnih bilancah, v katerih slučajih ni bilo treba podružnici pošiljati izkazov dolžnikom. Za poskušnjo sta nato izvršila malverzacijo le vrste ob zaključku trimesečne bilance 30. septembra 1927 in si pridržala od dolžnikom zaračunanih obresti znesek 5000 Din, ki ga nista vknjižila na dobiček banke, temveč sta jih dvignila iz blagajne, in sicer šele po enem ali dveh mesecih po zaključeni bilanci. Manipulirala sta tako, da sta na dan dviga vknjižila znesek 5000 Din v blagajniške pole in v štraco na ime enega ali več komitentov. Datum dviga iz blagajne kakor tudi fin-giranih imen komitentov danes ni mogoče točno ucrotovili. Te vrste malverzacije so bile možne le s skupnim sodelovanjem obeh. Tudi dobiček iz teh manipulscij sta si delila na polovico. Na sličen način sta si prilastila 29. aprila 1929 znesek 10.000 D„ 28. oktobra znesek 15000 Din, 9. maja 1930 znesek 15000 Din in koncem oktobra 1930 znesek 2000 D„ torej skupaj 47.IHK) Din. Tudi provizije od izdanih uverenj sfcer v malenkostnih zneskih 40 do 75 Din so jima prav prišle. Dobiček banke sta Vran in Gajšek namreč v letih 1927 do 1931 zmanjševala tudi na ta ■način, da sla si sporazumno pridrževala od strank prejete pristojbine za izdajo uverenj, kakršna so jjlla nredpisana od finančnega ministrstva za izvoz blaga v inozemstvo. Strankam se je v tetn primeru zaračunala provizija 1 pro mile, kolkovina 25 Din ln na stroških 7—10 Din. Pri tem se je pisalo in duplo, od lega je en izvod dobila stranka, drugi Izvod pa je šel na blagajno ter je blagajna od stranke sprejemala pristojbino. Kopijo spisa pa je nato blagajnik uničil, nakar sta si pristojbino delila na polovico. Podružnica je pričela sestavljati uverenja že leta 1023. vendar je podan prvi slučaj poneverbe teh pristojbin šele 9. januarja 1929. kolikor se je to moglo ugotoviti. Od tega časa do 26. junija 1931 sta obdolženca izvršila vsega skupaj 102 poneverbi «a ■kupno vsoto 8385 Din. Malvcrzacije na škodo tvrdke Iran Savnik Državni tožilec dalje obtožuje, da sta Fran Gaj-lek in Adolf Vran potom napačnega seštevanja iz- vrševala malverzacije pri mnogih od Ivana Savnika podružnici danih nalogih za nakup in nakazilo deviz, namenjenih Savnikovim inozemskim upnikom. Savniku pa sta v obračunih zaračunavala večje iznose, kakor so se glasili njegovi nalogi. Obtožbeni tenor navaja, da sta obtoženca z napačnim seštevanjem oškodovala tvrdko Ivan Savnik v času od septembra 1925 do 30. avgusta 1928 za skupni rnesek 179.074.03 Din. Tvrdka Ivan Savnik je bila namreč v poslovnih zvezah s podružnico Ljubljanske kreditne banke od 1924 naprej. Imela je pri njej ves čas odprt kredit. Podružnica je imela tvrdki nakupovati zlasti mnogo deviz za plačilo faktur inozemskih dobaviteljev. Tvrdka je zato dajala podružnici nalog za izvršitev potrebnih čekov v tuji valuti ter je do leta 1925 te svoje naloge tudi adirala. Od tega leta naprej originalni nalogi tvrdke niso bili več adirani in pre-kontrolirani. ker je Ivan Savnik zaupal bančnemu osebju, da je pošteno, natančno in vestno. Naloge sta seštevala obdolženca po posameznih vrstah tuje veljave in sta tudi izstavljala zadevne čeke. Obdol-: ženca sta manipulirala na škodo tvrdke na ta na-: čin, da sta pri adiciji nalogov namenoma delala j napake ter Ivana Savnika obremenjevala za proti-: vrednost z večjim zneskom v tuji valuti, kakor bi to pravilno znašala vsota po njegovih zadevnih dispozicijah. Diferenca je znašala večkrat v okroglih zneskih po 300. 400 in 500 švic. frankov ali druge valute v škodo Ivana Savnika, ki je bil zaradi te namerne pogrešne adicije od obdolžencev obremenjen za toliko večjo protivrednost v svojem dinarskem računu pri banki. Na ta način preostalo večje dobroimetje v tuji veljavi sla obdolženca porabila v svojo korist s tem, da sta za te diference izstar-Ijala pozneje čeke na prinosra, ki sta jih potem po tretjih osebah vnovčevala pri drugih bančnih zavodih v Ljubljani. Dolg se ni nikoli zmanjšal Ivan Savnik, ki je imel v poslovanje bančnega osebja popolno zaupanje, ni točneje kontroliral bančnih izvlečkov, ki jih je dobival vsakih sest mesecev, niti ne obračunov deviz, ki jih je dobival za vsako nakazilo posebe— zato je manipulacija obdolžencev ostala tako dolgo prikrita. Obdolženca v obračunu tudi nista Ivanu Savniku dajala potrdil za vsako posamezno valuto, temveč sta za vse v eni valuti vknjižene zneske navedla skupno vsoto, s čimer je bilo Ivanu Savniku brez točnejše kontrole, izključeno ugotoviti pravo škodo. Šele leta 1928 je Ivan Savnik začel sumiti, (la pri njegovem konto-korentu ne more biti vse v redu, ker se ni nikoli zmanjšal njegov dolg pri banki. Savnik pride na sled Ker je Ivau Savnik avgusta ali septembra 1928 odkril manipulacije obdolžencev in jima zagrozil z ovadbo, ga je obdolženec Vran ponovno obiskal in preprosil, da zadeve ne ovadi. Obdolženca Gajšek in Vran sta se obvezala, da mu povrneta škodo v znesku 240.000 Din. V kritje Savnikove škode pa sta se obdolženca domenila, da vzameta iz Poštne hranilnice v Ljubljani znesek 100.000 Din tako, da sta 11. oktobra 1928 izstavila blagajniški ček št. 8-VI za 100.000 Din na Poštno hranilnico, ki ga je potem Vran sam osebno izročil svojemu bratu Antonu Vranu. Ta ga je 12. oktobra 1928 res vnovčil pri Poštni hranilnici. Gotovino je brat prinesel obdolžencu Vranu v Kranj in jo je ta 13. oktobra 1928 osebno izročil Ivanu Savniku. Ostali znesek 140.000 Din sta obdolženca pozneje poslala po poštni položnici, na kateri je bii kot odpošiljatelj označen »Franz Šilinge. K poravnavi škode pri Savniku je Gajšek prispeval 160.000 Din, Vran pa 80.000 Din. Ivan Savnik sam ' zaznamuje škodo z zneskom 288.908.45 Din, ki sla ! mu jo obdolženca povzročila s svojimi manipulaci-! jami. Poleg prevare za 100.000 Din, ki je zgoraj ome-! njena, na je Fran Gajšek sam banko pri Poštni i hranilnici prevaril ia 100.000 Din. Teh 100.000 Din 1 pa sta pozneje Vran in Gajšek v dveh obrokih po ! 50.000 Din vrnila. Manipulacijo s čeki Obtoženec Fran Gajšek pa se je še sam spustil v specialne manipulacije s čeki, ki so trajale od 4. februarja do 20. junija 1931. Razni komitenti podružnice, tako Alojzij Cvenkelj, Ivan Rozman, tvrdka L Pangeršič in brat. Luigi T. Ivan, Josip Štular in drugi so obtožencu izročali razne čeke v svrho vnovčenja. Prejel je 17 čekov, ki jih je pa zase pri; držal in jih pozneje vnovčil ali pri Prvi hrvatski ! štedioni v Ljubljani ali pri Kreditnem zavodu po j svojih zaupnikih. Banko je tako oškodoval za Din ! 780.882.50. Hranilne vloge Fran Gajšek je od 8. julija 1929 do 24. avgusta J 1931 — ta dan je bila zadnja manipulacija Gajško-va, ker nato so prišli na sled — tudi sprejemal od raznih strank zneske kot hranilne vloge. Sam je v ! preiskavi priznal, da je v 17 slučajih oridržal izročene mu vloge v skupnem znesku 8S.'HM1 Din. Med ', vlagatelji, ki jim je Gajšek pridržn! večje zneske, i so bili: Drago Repič, Fran Sajovic, Janko Ridovec. i Josip Jenko, Lovro Tomazin, društvo »Zarja« in drugi. Banka jim je povrnila vloge. Gajšek je ma-! nipuliral prav na enostaven način. Pravilno vpisal ; strankam vloge v hranilne knjižice in v glavno i knjigo hranilnih vlog pri podružnici, ni pa posa-1 možnih vlog vknjižil v dnevno vložno knjigo in blagajniško štraco. Manipulacije s čeki in vlogami je Fran Gajšek izvrševal v odsotnosti in brez vednosti drugega obtoženca. Neporavnana škoda nad 1,117.000 Din Obtožnica naposled kratko rekapitulira celokupno škodo, ki sta jo napravila ali oba obtoženca ali Fran Gajšek sam banki in njenim strankam. Fran Gajšek in Adolf Vran sta banko in stranke oškodovala: 1. na mešetarini, provizijah in pošl-nini »1.899.35 Din, 2. na obrestih dolžnikov 47.0W Din, 3. na provizijah od izdanih uverenj 8385 Din, 4. odtegljaj pri Poštni hranilnici 100.000 Din, 5. v slučaju Matije Kokalja 1058 Din, (j. Ivanu Savniku povzročena škoda 20.000 Din in 7. manipulacije na škodo tvrdke Ivan Savnik 165.558 Din, torej oba skupaj 396.901.36 Din. Gajšek sam pa si je prilastil: 1. z malverzaci-I jami s čeki 780.882.50 Din, 2. z odtegljajem pri ! Poštni hranilnici 100.000 Din, 3. s poneverbo hranilnih vlog 83.600 Din in 4. z manipulacijami na ! lastno knjižico 41.550 Din, torej skupaj 1,006.082 Din 50 par. Celotna škoda je bila banki in strankam povzročena v znesku 1.402.932.85 Din. Obtoženca pa sta poravnala vso škodo in prigoljufani znesek Ivanu Savniku z obrestmi in stroški vred, ko sta mu plačala 240.000 Din in podružnici sta vrnila odtegljaj pri Poštni hranilnici 100.000 Din, tako da znaša še neporavnana škoda: a) v slučaju obeh obtožencev 111,342.50 Din in b) v Gajškovem slučaju Din 1,006.032.50, lorej skupaj š« Din 1,117.375.25. Falzificiranj« bilanc Obtožnica nadalje očita obtožencema, da sta fal-zificirala tudi polletne bilance podružnice. Bilance je predvsem sestavljal prvi obtoženec. Tako je končna revizija po g. Benčini ugotovila, da je n. pr. bila polletna bilanca do 30. junija 1931 od Gajška napačno sestavljena in je izkazovala dobiček. Aktiva so znesla po Gajškovi bilanci 11,154.285.87 Din, dočim znašajo pravilna aktiva le 9,891.372 Din. Pasiva so po Gajškovi sestavi znesla 11,154.285.87 Din, pravilno pa znašajo 10,842.653.87 Din, tako da so sedaj dognali primanjkljaj 951.281.87 Din. Citanje obtožnice je trajalo vse dopoldne, nakar je sledilo prav kratko zaslišanje obtožencev. Obtoženca v glavnem priznavata Senatni predsednik je najprej pripomnil: »Obtoženca priznavata vse razen par točk, tako 1. točko skupno, drugi obtoženec pa še dve manjši točki. Te točke pa ne bodo merodajne, ker je zadevna stvar zastarana, preteklo je namreč pet let. Najbolje oba storita, če priznata vse tudi sedaj na razpravi. Prvi obtoženec, Fran Gajšek! Ali priznate vse?< Fran Gajšek prav mirno in glasno: »Vse priznam razen onih 20.000 Din Savnikovih. Ce je Savnik položil ta znesek dvakrat, naj prisežeta oba , Savnika.«- Predsednik: »Savnika pravita, da imata potrdila za vsako pologo.c Obtoženec je temu ugovarjal in navajal, da I imata pač le potrdilo za 210.000 Din in potem eno ' za 30.000 Din. »Drugače pa naj prisežeta!« Predsednik: »Bilo je toliko zneskov, da sle lahko pozabili.< Obtoženec: »Ne. Nisem pozabil. Se natanko spominjam.« Predsednik k drugemu obtožencu: »Vran! Ali priznate?«: Tudi drugi obtoženec je v glavnem priznal malverzacije, ki jih je izvršil. Zanikal pa je, da bi bil pri dveh sicer man^ih zneskih sodeloval. Zanikal je zlasti, da bi si bil prilastil 3. avgusta 2000 Din, rekoč: »Sel sem na dopust. Pršel sem v banko so-mo, da si kupim nekaj šilingov za potovanje. Ce bi sodeloval pri malverzaciji, s kakšnim veseljem in občutkom pa bi šel na dopust? Bil bi v vednem strahu, da stvar odkrijejo.« Obtoženec Gajšek pa je vztrajal pri tem, da je sodeloval pri teh 2000 Din. Kaj pripoveduje Gajšek Predsednik: »Gajšek, kako sta začela, povejte? Kdaj ste vstopili v službo?< Obtoženec: »Najprej sem bil pri podružnici v Brežicah. V Kranj sem prišel 1. 1922 ali 1923. Star sem bil 18 let. V Brežicah sem se precej izučil. V Kranju sem prevzel posle, ki bi jih morali vršiti starejši. Delal sem vse natanko. Glavna krivda za vse pa je bila na dirigentu.« Obtoženec je nato začel očitati dirigentu stvari, da bi se tako razbremenil. Toda predsednik je pripomnil: »Preveč se je na vas zanesel. Ko so vas 1 začeli črniti, da razmetavate denar in popivate, vas je vzel v zaščito kot svojega sina in označil za naj-poštenejšega uradnika.« Obtoženec je pripomnil, 1 da je sprva v Kranju živel prav solidno, ni hodil po gostilnah, a pozneje se je iz obupa udal pijači. 1 Očital pa je dalje dirigentu, da si je zaračunaval razne potne stroške za svoje zasebne vožnje. Manipulirati je začel 1. 1924. pri obrestih in provizijah. Kratko je tudi pojasnil, kako je bilo pri tvrdki Ivan Savnik. Zapazila sta z Vranom najprej prvo pomoto pri adiciji Savnikovih nalogov za nakup valut. Ta pomota ni bila storjena namenoma. Ko sta videla, da Savnik nič ne reagira, sta potem vse druge adicijske napake delala namenoma. Sprva sta imela ključe od blagajne dirigent in on, pozneje pa on in Vran. Dt. Fran Kobal: »Zakaj je Savnik zadevo zamolčal?« — Obt.: »Zato, ker je dobil 240.000 Din. Midva sva molčala. Dejansko znaša škoda pri Savniku 195.000 Din z obrestmi. Dirigent se za stanje v Poštni hranilnici ni zanimal. — Preds.: »Kam ste dali denar?« — Obt. hladno: >Ves denar sem zapravil. Mnogokrat sem zapil po 1000 Din.« — Preds.: »Pravijo, da ste za godbo na Bledu dali 2000 Din?« — Obtoženec: »Tako radodaren pa nisem bil.« Na vprašanje drž. tožilca, če ima denar naložen v inozemstvu, je obtoženec Gajšek pripomnil, dn ne, pač pa ima njegova tašča v Beljaku hišo. Naposled je obtoženec Gajšek, ki zvrača krivdo na Vrana, da ga je k manipulacijam zapeljal, pripomnil, da je zapravljal samo iz obupa. Vran je vedno sitnaril zarodi Savnika. Dokler živim, bom živel sem si mislil, zato sem se vozil,« je nadaljeval, »okrog po svetu, da bi se kam zaletel. Ah, toliko lepega sem videl po svetu!« Dočim je bil Gajšek deloma resigniran, je bil drugi obtoženec Vran prav poslovno hladnokrven. Vran pripoveduje... V mirnih in izbranih izrazih, inetstoma z na smehom je drugi obtoženec opisal svoje manipulacije, izvršene skupaj z Gajš»(om. S poudarkom je omenil: »Nisem jaz dal glavni impulz za malverzacije. Ce bi ga jaz nagovarjal, ga ne bi za tako malenkostne zneske.« Predsednik: »Ali ste imeli v Ljubljani kake špekulacije?« Obtoženec: »Samo eno leta 1921. Takrat sem s svojim kolegom govoril o špekulacijah. Ta mi je dejal: »Ce bi imel denar, bi se dalo zaslužiti z avstrijskimi kronami.« Jaz sem sem nekaj prihrankov in sem nakupil za 1 miljon kron. Pri tem sem naredil nekaj dobička. Drugače nisem špekuliral. Svoje prihranke sem naložil kot uradnik zavoda v delnice banke v prepričanju, da bo banka ta posel pohvalila. V Kranju smo govorili o leni, kako bi se lahko špekuliralo z »ratno ,šteto« in Blerovim posojilom, če bi bil denar na razpolago. O teli špekulacijah sva govorila tudi z Gajškoni. Gajšek pa je rekel, da bi se dalo zaslužili na drug način, da ima banka preveč dobička. Odvrnil sem mu: To niso špekulacije! To so malverzacije in lahko sledi izguba službe, lahko se pride pred sodni jo in jo stvar nevarna.« Obtoženi Vran je zvrnčnl vso krivdo na Gajška, da ga je on zapeljal. V tem vprašanju se je razvil med obema obtožencema kratek, drugače miren razgovor. Oba pa sta bila solidarna, da sta udrihala po dirigentu. Ob 12.30 je predsednik prekinil razpravo. Zasliševanje prič Na popoldanski razpravi so jo ob 15.30 pričelo zasliševanje prič. Prvi jo bil zaslišan g. Martin Benčina, ki mu je bila poverjena glavna revizija kranjske podružnice, ko so oktobra lani prišle na dan vse manipulacije. Pojasnjeval je v daljšem ekspozeju zlasti spornih Savnikovih 20.000 Din, pojasnil je v glavnih obrisih kontrolni in revizijski sistem pri bankah. Zastopnik banke: »Ali je bilo Gajškovo postopanje rafinirano?« Priča: »Bilo je primitivno, odtegovanje provizij n. pr. je bilo tako enostavno, da bi jih lahko dnevno revidiral vsak absolvent trgovske šole. Za leta nazaj je to naknadno zelo ležko ugotoviti. Gajšek je pri reviziji pomagal in vse priznal. Pri Vranu pa je bilo tako, da je priznal le, ko smo ga pritisnili v kot. Končna neporavnana škoda znaša 1,117.170 dinarjev. Priči Ivan Savnik in Viktorija Savnik sta v glavnem izpovedali o spornih 20.000 Din. Gospa je sigurna, da jo bil ta znesek dvakrat položen, toda enkrat potrjen. Priča Albin Stcle, prokurist, je pregledoval Savnikov conto, diferenca je znesla 165.000 Din brez obresti. Gajšek je prvi priznal. Dirigent L. Bavdek je v daljši izpovedbi opisal notranje poslovanje podružnice. Imel je 3 uradnike, nobenega knjigovodje. Gajšek je imel nazadnje 2800 Din mesečne plače, Vran 2500 Din. Gajšek in Vran sta bila od zavoda opolnomočena, da sta lahko sama podpisovala čeko in pisma. Malverzacije so bile izvršene izredno rafinirano. Zaključil je: »Mesto, da bi me podpirala, sta me varala. Ko sem se vrnil lani z dopusta, so mi ljudje povedali, kako je Gajšek razsipal denar na Jesenicah in Bledu, v Beljaku in Franzensfeste. Veselo življenje Priča šofer Leon Kastelic: »Bil sem šofer v Kranju. Gajška sem vozil od I. 1927 naprej, največkrat na Jesenice, na Bled, v Žirovnico in Ljubljano. Dobro smo živeli in pili. Vozil sera ga tudi v Pariz. Vožnja jc trajala 14 dni, čez Švico v Pariz, od tam v Nemčijo in čez Avstrijo domov. »Imel sem pri njem plače 2500 Din.« Predsednik: »Torej skoro več, kakor je imel on plače I« Priča je nadaljeval: »Gajšek je lani spomladi kupil avtomobil za lOG.tK«) Din in sem stopil pri njeni maja v službo. Vsak mesec 011- ali dvakrat sem bil poslan v Ljubljano s pismom h Kreditnemu zavodu, kjer sem prejel od 5000 do 10.000 Din iti še več.« Državni tožilec: »Ali niste nič sumili?« Priča: »Nisem hodil toliko v šole, da bi se na to spoznal !< Bajka o Gajškovem bogastvu. Predsednik je nato začel čitati razno protokol« iz proiskave. Mnogi Kranjčani, tako odvetnik dr. Beno Saboth)-, so lani jeseni začeli dvomiti v bogastvo Frana Gajška. širilo so se sprva govorice, da je Gajšek bogat in da ima zelo bogatega strica. Vsa kranjska javnost pa se je čudila, da Gajšek tako razmetava, dočitn drugi bančni uradniki zelo skromno žive. Na govorice o velikem Gajškovem bogastvu jo bila opozorjena tudi kranjska žandar-merija, ki je začela nadzorovali Frana Gajška in dognala, da je vse skupaj Rola hajka. Na Jesenicah je Gajšek plačeval za pijačo, tekel je šampanjec in buteljke so frčale. Kak večer je zapravil do 1000 Din na cehi. Prečitane so bile nalo mnoge izpovedbe prizadetih strank, zlasti vlagateljev o svojih vlogah. Sodba bo razglašena danes Po končanem dokaznem postopanju sn sledili govori drž. tožilca, zastopnika banke in obeh branilcev, ki so bili vsi v svojih izvajanjih prav kratki. Predsednik je nalo ob 19.30 razpravo prekinil in objavil, da ho sodba po predhodnem posvetovanju senata o odmeri kazni razglašena jutri ob 10.30 do poldne. — Pri žolčnih in boleznih na jetrih, žolčnem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna »Franz-Josei« grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem učinkovito domače zdravljenje s »Franz-Josei« vodo, če se jemlje zjutraj na tešče, pomešana z malo tople vode. »Franz-Josef* grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro gerijah in špecerijskih trgovinah. fVu&Tiava dva/ttelna znamka daje zdravo, ceneno in reditno pijačo za mlado in staro. Naj se prireja KatHreiner z zrnato kavo ali brez nje, vsekakor je glavno, da mu se doda : Pravi „Franckov" dodatek: kot najbolj poznano začimbo za kavo. Otroci posebno radi pijo KatHreiner z mlekom in ga tudi prav lahko Drebave. Stran 4. Štev. i:;r>. Mežiška dolina je Prevalje, 13. junija. Včeraj se je lukaj vršil evharistični shod za s|KKinjt del dekanije Mežiška dolin«, ki je uspel prav sijajno. Mnogobrojna množiva vernikov, ki je ta dan prihitela iz vseh sosednjih župnij doline, je glasno in javno izpovedala, da pričakuje rešitev iz sedanje krize in bede, verske brezbrižnosti in moralnega propada le v dejanskem krščanstvu, ki mu jo duša in ognjišče sv. Evharistija. Vse župnije so se na shod pripravile s tri-duevilicami v čast Jezusovemu srcu. V soboto zvečer .so peli zvonovi, pokali topiti, žareli kresovi lia nekaterih hribih, se dvignili mogočni mlaji in slavoloki. V nedeljo zjutraj so verniki, organi-zi.ani v cerkvenih bratovščinah, še opravljali spo-ved, nakar so množice pristopale k obhajilu! mizi. Po S so pričeli prihajati verniki od zunaj, ki so •lunin prejeli sv. zakramente, iz Guštanja in Ko-lelj so prišle ludi procesije. Poveličalo je slovesnost jasno nebo. Prostorna prevaljska cerkev jo bil« napolnjena napolnjena do zadnjega kotička, mnogo ljudi je moralo ostati zunaj. Kara je bila v zastavah, sv. Rešuje Telo je bilo od zunaj izpostavljeno. Pokora! Kakšna pa? Spričo brezboštva, razbrzdanosti, nemira in nereda po svetu kliče sv. Oče vernike k molitvi ln pokori. Pokora? Beseda neznana iu neumljiva modernim ušesom! Tudi kristjani hočemo biti moderni; zato tudi mi ne slišimo radi govoriti o pokori. Toda če »e nočemo sami pokoriti, nas pokori lia Bog. Ali nI sedanja kriza taka božja pokora? — Pokora mora biti! Vsak greh mora biti spokorjen. rado ali nerado! Bolje torej, da se sami malo pokorimo, kakor da nas h pokori prisili težka božja roka- A kako pokorimo? AH naj se bičamo? Dejte, če imate k<>-rajžo! — A menda bo flagelantov med nami malo. Preveč boli! Časi flagelantov so minuli. Naša koža jc poslala preobčutljiva. Najbolj naravno in zato najbolj modro, da se vsak pokori ravno nasprotno, kakor je grešil, ln kdor se pokori za grehe drugih, naj se pokori v tem, v čemer drugi grešijo. Ali ni torej zdržuost od pijače najbolj naravna pokora? In tudi ne pretežka. Malo pa vendar — sicer bi ne bila pokora. Komur se ta pokora zdi pretežka, dvomimo, da bi se mnogo pokoril. Ali nuj pa glas sv. Očetu h pokori me mimo naših ušes? Nekaj je treba storili! Kdor hoče vsaj malo pokore, ne more izbrali liolj nuraine in primerne — po.-lane naj abstinent! Z odzivom na vabilo k abstinenci bomo katoličani pokazali, I«.tika se hoieuio odzvati papeževemu pozivu U pokori ... Vatehradski kongres S el 'hlad. mula mor#v*lia vas, je zadnja lel« zaslovel po vsem svetu. K temu >love»u so največ pripomogli veliki mednarodni kongresi za cerkveno edinost. Prvi kongres le vrsle je bil leta 1907. torej pred teli, Žato bo letošnji, šesti velehradski kongres, jubilejni kongres še posebno slovesen. Začel se bo 13. julija zvečer s slavnostno akademijo: zaključen bo v nedeljo 17. julija z veliko ljudsko slavno«)jo. Na kongresu se bo zbralo veliko število škofov, učenjakov, duhovnikov in svetilih izobražencev vseh narodov. Predavali bodo učenjaki svetovnega slovesa, med njimi pi t profesorjev papeškega Vzhodnega instituta v Rimu s škofom M. dMIerbignveni "« čelu. Predavatelj! bodo razprav Kali predvsem o veri. liturgiji in o cerkvenih z,borih; poleg lega bo več aktualnih predavanj o sedanjem stanju vzhodne cerkve in o delu z« edin-jlvo. — Priglasiti ae j*' lreba najkasneje do juniju na nas in v: Msgr. K. Jemelka, Olomouc, WiWo-uovo Hi. rSII. Smrtna nesreča Murska Soboto. 13. junija. Mes-.rskj pomočnik, 20-letni Anton Rajbar. ki je bil uslužben v Benkovi tovarni za mesne izdelke. je rezal meso s kosti, Ker j» bil tega dela vajen. rezanju ni posvečal posebne pozornosti, To mu je bilo v pogubo. Nož je nu kosti spodrsnil in -e je Rajbnrju zarezal v trebuh. Pierezal mu je žilo odvodnico. Prepeljali »o ga takoj v bolnišnico, pa mu niso mogli več pomagati. Izkrvavel jo in Izdihnil. /a njim žaluje mlada vdova in en otrok. Druga nesreča se je zgodila v Dokležovju. Šestletni Vinko Jerič je pasel krave. Stol je v bližini ene krave. Ta se je nenadoma obrnila in z glavo zamahnila proti paslirfku. Z rogom ga je zadela v usta. Hog mu je pretrgal lice skoraj do ušesa. Sedaj se mali uboiček zdravi v soboiki bolnišnici. Maškare pred sodiščem Krško, 11. junija. Na pustni torek lelos jc nekdo organiziral pohod maš kar iz Krške vupj \ Cerklje. Na prvem vozu je sedelo kakih deset maškar. pred njimi je bila yoilby. za njimi pa na posebnem \o/,u v duliovsko obleko oblečen gospod z. Mulence (čatei). ki je imel na hrbtu tablico z močno vidnimi črkami Tomazin. Te maškare so -e prišle pokazal v Brežice in -le v Cerklje, kjer .-o z grdim obnašanjem in posmehovanjem (ju)iovskih funkcij sni cilje — ledni od-o»ne-cerkljanskega kaplana Tomazina. Dan« 50 bili pred tukajšnjim sodiščem obsojeni: g. Brulc z Ualem um UH) Uin denarne kazni, i;. Kožar z Male nc na sedem dni zapora; vsi ostali pa vsak nn tfuo {lin pogojno za eno loto. V»j skupno pa morajo nosili v>e stroške (sodne, odvetniške itd.), ki bodo naur li nu kakih ID.iKMi Din. Ku/.en ni previsoka! Ma l»are -n razen ena v«» iz čateikp župnij". Ptui iLrbmi vest- Ptujski župan Jciše je odspten jio nrjnliiili poslih v Belgradu od srede 15. 40 so-l)0li' 18. m. Iladi tega odpadejo med tem časom uvodni »prejemi. Popravek, V nedeljski Številki smo priobčili razglas, da se polaga izpil za sprejem v gimnazij«! iz -rbolirvatskega 111 slovenskega jezika. Stavek bi -r pa inural glasiti »iz sibolirviit.-kpsloveuskega iezikn — to se pravi, da polagajo izpit Slovenci iz slovenskega, Srbi iz srbskega in Hrvati iz hrvatskega jezika To popravljamo, da ne bo krivega tolmačenja. Požar je izbruhnil preteklo soboto ob 10 pri posestniku Mihaeli) Kodri«" v -»trajni. občimi llo- cna. Zgorelo je stanovanjsko in vsa gospodarska ,'oslopjp dO tal. Skoda je velika, zavarovan pa je bil le za vsoto 3000 Din. Kodrič jc zadobll pri reševanju hude opekline. Ogenj je nastal radi tega, ker je pustil Kodrif pri zakurjeni pepi tri male otroke, sam pa je šel kosil travo. Otroci so ined tem kurili po svoje ter zanetili požar. Da se ogenj ni razširil še na sosednja poslopja, se je zyahvaliti domačemu prebivalstvu, ki je bilo ob času izbruha požara doma ter je krepko poseglo v obrambo svoje imovine pred uničujočo silo ognja. Ob polt) je imel g. stolni dekan dr. Vraber govor, nato pa slovesno sv. mašo, pri kateri je ubrano prepeval guštiuijski in prevaljski pevski zbor. Po sv. maši se je razvila veličastna procesija z. Najsvetejšim, katero je nosil stolni dekan dr. Vraber ob asistenci (j duhovnikov, približno 3500 glava množica se je uvrstila v sprevod, kakoršnegu Prevalje še niso videle. Iz tisočerih grl se je dvigala proti nebu glasna molitev, Vihrale* so zastave, belo oblečene deklice so trosile cvetlice na pot pred Najsvetejšim, okna, mimo katerih se jo pomikala procesija, so bila razsvetljena in okrašena, sviraln jo godba požarne braiube, meščani so nosili nebo, vsa kolena so se upognila pred sv. R. T. Popoldan so zopet vrele množice v cerkev, ob 2 je imel župni upravitelj g. Barbič lep govor o pomenu sv. Evliaristije za družinsko iu javuo življenje, vršila se je posvetitev Jezusovemu Srcu. Z sklepno pesmijo Tebe Boga hvalimo se je lepo uspeli shod končal. Mežiška dolina je manifestirala in javno izrekla, da je in hoče ostati zvesta Bogu in njegovi sv. cerkvi. ozdrav francoskih bojevnikov v Skofji Loki Škofja Loka, 14. junija. Ko so se včeraj popoldne francoski bojevniki peljali iz Ljubljane na Bled, jih je Škofja Loka pozdravila z izredno iskrenostjo. Na kolodvoru se je zbral celotni krožek prijateljev Francozov s svojim agilnim predsednikom g. Letovškom, odbor mestne občine ii> poveljstvo tukajšnje garnizije, ur-šulinska meščanska 111 deška narodna šola z uči-teljstvom. Ko se je vlak ustavil, so iz vseh grl za-orili navdušeni pozdravni klici. Zastopstvo bojevnikov z damami je izstopilo, nakar jih je mestni kaplan dr. Fajdiga pozdravil 7. vznešenimi besedami kot sodelavec naše narodne države, obžalujoč, da ostanejo med nami samo nekaj trenutkov. Gospod predsednik je z zahvalo izjavil, da je to, kar so videli v Jugoslaviji, prekosilo vse pričakovanje, da 6icer odhajajo, pa da 6e bodo še vrnili k svojim prijateljem, Gdč. Burdikova je damam izročila šopke krasnega cvetja. Nato se je razvil nadvse prisrčen razgovor. Ljubeznivost in prijaznost francoskih gospodov je na vse navzoče napravila zelo ugoden vtis. Ko se je vlak pomikal, nam je bilo, kakor da odhajajo bratje in sestre, Prisrčen sprejem franc. bojevnikov v Kranju Kranj, 14. junija. Z rednim potniškim vlakom, ki prihaja v Kranj ob 16.36, so se danes popoidne ob povratku v Francijo pripeljali francoski bojevniki v dveh vagonih. Na kranjski postaji se ie • pred prihodom vlaka zbralo precej občinstva, zastopniki mestne občine ter raznih uradov in društev, kakor okrajnega glavarstva, davkarije, gimnazije, finance itd. Zelo številno je bila zastopana šolska mladina s svojimi voditelji in voditeljicami. Ko je vlak pri-vozil v postajo, so v pozdrav Francozom zaorili glasni živio klici. Večina francoskih bojevnikov in nekuj njihovih dam je izstopila iz vagonov. Dame in otroci so goste občuti s cvetjem. Ko se je poleglo prvo navdušenje, je spregovoril in pozdravil Francoze župan g. Ciril Pire. Za krožek prijateljev francoskega krožka je pozdravil g. dr. Stsrn-t;o de Gleria. Zahvalil se je voditelj francoske skupine prof. g. Doljak. Po iskrenem slovesu in n:ed peljem ter glasnim vzklikanjem zbrane množice jc vlak odpeljal francoske goste naprej. Za vinogradnike Zatiranje samorodnic. Banska uprava razglaša z ozirom na vesli, da je državna oblast odredila, da se morajo v najkrajšem roku izkrčiti vsi vinogradi samorodnic (neposredno rodnih hirbid), da le vesti ne odgovarjajo rebnici. Kdor take lažnjlve vesti razširja, proti temu se bo postopalo najstrožje po zakonu. Stvar je, kakor pojasnjuje ministrstvo poljedelstva, v resnici sledeča: 1. Po členu 23. zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva je prepovedano razmnoževati in saditi samorodnic« (neposredno rodne hibride kakor imarnica, izabela, klinlon, jork, medejra in dr.), in to iz razloga, da b! ee vzdržala naša vina na dostojni višini in bi se jim ohranil dober glas. 2. Po § 12 zakona o vinu )e nadalje prepovedano spravljati v promet in prodajati vina od samorodnic, 3. Potemtakem krčenj« ž« obstoječih vinogradov samorodnic ni obvezno in vsakdo, ki jih žc ima, lahko take vinograd« ie nadalje ohrani, toda ne sme vina iz teb vinogradov spravljati v promet ln prodajo, nego mora to vino zadržati doma za lastno potrebo in pa mora plačati za vsaki lis samorodnic honovinsko takso v predpisanem iznosu; za dravsko banovino torej za sedaj 15 par od trsa. 4. V interesu zdravja samih lastnikov takih vinogradnikov s samorodnicami in članov njihovih družin, kakor tudi v Interesu ohranitve dobrega glasu naših vin ler živahnejše kupčije z našim vinom doma in v inozemstvu je, da taki gospodarji svoje vinograde samorodnic precepijo ali i/krčijo in nn njihovo mesto zasadijo frbrane domače vinske ln namizne sorte vinske trtej če pa zemljišče ni primerno za vinograd, da ga zasadijo s sadnim drevjem ali ga uporabijo za druge kulture; to tem prej, ker za domačo potrebo neporabljenega vina od samorodnic ne morejo in ne smejo nikomur prodati, ker je to kaznjivo po vinskem zakonu z zaporom 7 do 30 dni in z denarno globo 100 do 10.000 Din ali 1. eno od teh kazni; ako bi se tako vino našlo v prometu, se zapleni in uniči ali de- 1 naturira in proda v korist državnega kmetijskega ' sklada.« Kraljevska banska uprava je v okviru proračunske možnosti doslej dajala nagrade za pre-cepljanje šmarnice ter dodeljevala lirezplačno trs-je za izkrčeno »mamico, oziroma dajala denarne prispevke za nabavo trsja za izkrčeno šmarnico; v manj ugodnih legali jc dajala prispevke za nabavo sadnih drevesc, odnosno za nabavo semena ?.a drpge kmetijske kulture. Dalje je po vseh vinorodnih okrajih kalfor (udi na banovinskih kmetijskih zavodih prirejala tečaje za preceplj. šmar-nice in razdeljevala brezplačno gumijeve trake za precepljanje. V kolikor bodo denarna Sredstva na razpoU' go, se bodo v bodoče le akcije nadaljevale, o čemer bp^p občinski uradi obveščeni s posebnim razglasom. Naročajte .Slovenca* I čuva pred okuževanjem ubija hitro okuževalce ll Pokojni dobrotnik za ljubljanske reveže •Ljubljana, 14. junija, lilagopokojnegu g. Roberta Kollniauiiti ne bodo imela v dobrem in lepem spominu samo razna dru-šlva, ki smo jih včeraj navedli, da jim je zapustil razna volila, temveč tudi mestni reveži, ki bodo danes in jutri gotovo' že s hvaležnostjo mislili na pokojnilia. G. Kotlinami je namreč v svoji ojioroki določil, da se mora na dan njegovega pogreba razdeliti med revne ljubljanske družine in potrebne reveže znesek 10.000 Din. Mestni socialni urad je bil prav danes v veliki zadregi, kje vzeti nekaj stotakov za najnujnejšo potrebo nekaterim družinam, ki nimajo niti za enkrat v ust«. Tedaj, bilo je okrog pol 11 dopoldne, pa dobi naenkrat ravnatelj socialnega urada g. Ciuiia obvestilo, da mora nakazati po nalogu notarske pisarne dr. Kuharja mestnim revežem znesek 10.000 Din in sicer takoj, kakor določa pokojnikova oporoka. Uradništvo socialnega urada, ki je moralo zadnje dni tako skrbno varčevati z vsemi sredstvi, se je takoj z zadoščenjem spravilo nu delo ter pričelo z vnemo pisali nakazila in jioložniee ua približno 100 najbolj potrebnih revežev, ki so deloma že danes, deloma pa bodo še jutri sprejeli zneske po 100 Din, nekateri najbolj potrebni pa še nekaj več, do 150 Din. V barakah v predmestjih mesta, v kleteh in drugih zatohlih bivališčih pa se bodo jutri mnogi s hvaležnostjo spominjali velikega svojega dobrotnika, ki jih je obdaroval še po svoji smrti. Prav vsem obdarovancem bo življenje s leni velikodušnim darilom olajšano za nekaj dni. Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) Ljubljanica zopet v redu Ljubljana, 14. junija. Včeraj popoldne so spustiti v.so Ljubljanico, ki je bila že zelena kakor špinača, skozi regulirano strugo in zasilni betoni rani jez pri stari cu-krarni. Voda je seveda z vso silo udarila v izsušeni del struge in potegnila za seboj vso umazanijo, ki je že teden dni zastajala v strugi skozi Ljubljana nteslo, V tej strugi se je nabralo okrog 00.001) kuh. metrov vode, ki je v štirih urah odtekla skozi odprtino v zasilnem jezu, S tem so bila seveda namah ustavljena vsa dela v izsušenem delu Ljub-ljanične slruge, kajti voda je poplavila vso strugo. Pritisk vode, ki je udarila po s|rugi, ki teče skozi mesto, je bil tako silen, da je pri zagatni steni v Vodmatu napravit nekaj škode. Ta spodnja za-gutnu stena je imela nutogo zadrževali vodo, ki bi pritiskala s struge, ki leži nižje, in iz Gruberjevega prekopa. Sedaj je pa udarila vprav iz nasprotne strani, iu ker je drla skoro 1 m visoko čez to zagatno steno, je seveda razumljivo da je voda odtrgal« zagatno steno ob levem obrežju. Sedaj slruge ne bodo mogli takoj Izsušiti, ampak bodo morali najprej poprav iti zagatno steno. Ker je tam voda precej globok«, bo to trajalo cel teden. Pač pa smo se znebili na ta način neznosnega smradu, ki ga je širil« umazana Ljubljanica. Upamo, da je bjht to zadnja Ljubljapjčna nadlog« v letošnjem letu. •j Francoski bojevniki v Ljubljani, Francoski bojevniki, ki so v ponedeljek zvečer dospeli v Ljubljano, so si včeraj ogledali mesto. Vozila jim je dal na razpolago tukajšnji Avloklub. Ogledali so si magistrat, škofijsko cerkev, spomenik Valentina Vodnika, Tabor, šentjakobsko cerkev, Grad, Zavod za pospeševanje domače ženske obrti na Novem trgu, rimski zid na Mirju, muzej, razstavo umetnin v Narodni galeriji, Tivoli in Bellevuc, kjer so imeli malico. Jz Bellevuea so se odpeljali v Zbornico ?a TOI, kjer so občudovali arhitektonsko notranjo ureditev. Iz Zbornice za TOL so se odpeljali k Ilirskemu stebru, kjer so v prisotnosti francoskega konzula in zastopnika bana načelnika g. dr. Sta-rela položili lep venec v čast padlemu junaku za Napoleonovo Ilirijo. Zalem so imeli v Kazini slavnostno kosilo. Po kosilu so se odpeljali nn Bled, kjer ostanejo do četrtka zjutraj. 0 --Prodana nevesta pod milim nebom. Tretja vprlzoritev Smetanove opere Prodana nevesta« v tivolskem parku bo v nedeljo 19. t. m. popoldne. Na to predstavo prav posebno opozarjamo tzvenljubljansko občinstvo. Društva, ki prijavijo gledališki upravi skupno udeležbo izven Ljubljane, imajo 20% popusta pri sedežih. Ta popust pa velja le v tem slučaju, če je udeležba do sobote javljena pismeno gledališki upravi, Prijave v nedeljo se nc sprejemajo. Popust je dovoljen z ozirom na potne stroške dotičnih članov. Cene Iste kakor zadnjič, sedeži od 30 do 10 Din. Na stojišču ni popusta. 0 V počaščenje spomina na j bratranca g. R. Kollmanna daruje gospa Frnestina llojmar-Rekar 100 Din društvu slepih. 0 Ogenj v Gosposki ulici. V ponedeljek je dimnikar izžigal dimnike v hjši ti. 4 v Gosposki ulici. Pri tem se je vnel tram blizu dimnika v podstrešju. Priti so morali poklicni gasilci, ki so ogenj zadušili. Včeraj pa se je ponovno vnel tram v drugem aad»lr«pjii, tik pod mestom, kier jc frej- šnji dan gorelo. Zopet so prišli poklicni gasilci, ki so morali izsekati tudi drugi tleči tram iu del stropa. Lastnica hiše ga. Jelisava Marcatto trpi okoli 2000 Din škode. O Nesreča na velesejmu. V ponedeljek po-I poldne je na velesejmu neki avlo povozil 51lel-nega delavca Avgusta Marinka iz Ljubljane in ga poškodoval na obeli nogah. — 40lelni posestnik Rudolf- Fink iz Male gore pri Kočevju se je te dni ponesrečil na ta način, da mu je padel na desno nogo hlod in mu jo zlomil. — Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici. 0 Čudna nesreča v Mostah. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 30letno Marijo Schvvcntner, služkinjo v Novakovi gostilni v Mostah. Povedala je, da je ponoči nekdo po lestvi splezal v njeno podstrešno sobo, jo spečo pograbil jn vrgel skozi okno na tla. Pri padcu si je Schvventnerjcva zlomila obe nogi. Zdi se, da je Schvventnerjcva najbrže v razburljivih sanjah sama skočila skozi okno. © Umrli v Ljubljani od 3. do 10. t. m.: Vilfan Marjana, 6 tednov, hči uradnika OUZD, Mariborska c. 28; Šircelj Josip, 77 let, revident juž. žel. v pok. jn posestnik, Jenkova ul. 15; Cotič Majda, 20 dni, hči kleparskega mojstra Dinka, Hrenova ul. 7; Draškovič s, Terezija Cita, usmiljenka, 72 let, Vidovdanska c. 9; Peternel s. Marija Afra, 48 let, usmiljenka, Vidovdanska c. 9; Keber Vlasta, 4 mesece, hči banov, uradnika Hermana, Švabi-čeva ul. 15-1.; Legat Ljudmila, 32 let, natakarica, Karlovška c. 15; lleidegger Lina, roj. Panholzer, 54 let, zasebnica, Vel. čolnarska ul. 10; Tonkli Emil, 34 lel, zasebnik, Vidovdanska 9; Zdešar Marija, roj. Schnuta, 75 let, zasebnica, Celovška c. 59-1.; Odlasek Lucija, roj. Kraljič, 78 let, hiš. posestnica, Slomškova ul. 25-1.; Žnidar Neža, 73 let, dekla, Vidovdanska c, 9; Lunder Marija, 78 let, vdova po davčnem uslužbencu Gašperju, Poljanska c. 73-11. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Vari Ivan, 57 let, upravnik boln. fonda drž. žel., Levstikova ul. 21; Zabukovec Franc, 72 let, mestni ubogi, Pot na Rakovo jelšo 1; Šterk Dušan, 1 mesec, sin služkinje, Rimska c. 3; Mahne Josip, 18 mesecev, sin hišarja, Temenica 35 pri Liliji; Mravlja Frančiška, roj. Grilc, 69 let, zasebnica, Radovljica; Gabrovšek Marija, vdova Zveršen, roj. Haler, 63 let, obč. uboga, Vidovdanska c. 16; Keršič Marija, 1 dan, hči trgovca, Medvedova c. 17; Bonča Marija, roj. Bele, 54 let, žena čevljar, mojstra, Vel. čolnarska ul. 10; Sadek Vladimir, 6 mesecev, sin dninarja, Cerkvena ul. 21; Kristan Andrej, 1 in pol leta, sin poštnega uradnika Franca, Bohoričeva ul, 21; Planinšek Roza, 3 mesece, hči dninarja, Cesta 7, obč. Zagorica, srez Litija; Kodra Marija, 19 let, hči posestnika, Imovca 8, srez Kamnik; Korošec Franc, 8 let, Borovnica 124, © Utopljenec v Ljubljanici. Včeraj okoli 4 popoldne sta dijak učiteljišča Sekovič in delavca Herfort iz Most našla na bregu Ljubljanice na Fužinah, nasproti Matjanovega mlina, v vrbovje zapleteno truplo starejšega utopljenca. Obvestila sta o tem ljubljansko policijo, ki je tja poslala svojo komisijo. Komisija je ugotovila, da je utopljenec upokojeni progovni čuvaj drž. žel. Janez Lenassi, rojen v Podgradu in pristojen v Moste, kjer je tudi stanoval. Lenassi, ki je bil zadnje čase malo zmeden in je že večkrat poprej skušal izvršiti sa-moumor, je pred petimi dnevi naenkrat izginil 7. doma in so ga od tedaj pogrešali. Očitno je Lenassi skočil v samomorilnem namenu v Ljubljanico in utonil. Njegovo truplo je dala komisija prepeljati v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Nočno službo imajo danes lekarne: mr. Balio-vec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78; mr, Hočevar, Celovška c. 34. © Osemčlanska družina se nahaja v veliki bedi. Priporočamo jo dobrim in usmiljenim srcem. Darove sprejema iz prijaznosti župni urad pri Sv. Petru. © Kopalne obleke, damsko perilo, torbice, rokavice in nogavice, ima najccneje šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. Celje a Kuluk za občinske ceste mesta Celja. Se« znami obvezancev za ljudsko delo za občinske ceste mesta Celja so javno razpoloženi na vpogled prebivalcem pri mestnem načelstvu celjskem v sobi štev. 2 ob navndoiih uradnih urah v dobi od lil. do vključno 27. junija 1932. Pritožbe se prijavljajo odnosno vlagajo na zapisnik v navedenem roku pri pristojnem poročevalcu v navedeni sobi. Pritožbe so podvržene državni taksi 20 Din. Dnina za odkup obveznosti osebnega dela je določena za 15 Din. Osebe, ki so zavezane osebnemu delu, puj podajo svojo ustiiieno izjavo v zgoraj navedeni pisarni in v navedenem času, ali hočejo odslužili svojo obveznost osebno ali po namestniku ali pa hočejo odkupili lo obveznost. Osebe, ki ne bodo podale tozadevne izjave, se bodo obravnavale kakor da hočejo odkupili svojo obveznost. Osebnemu delu so zavezani vsi z« dalo sposobni moški od polnili 18 do polnih 55 let starosti. — Mestni načelnik: dr. Goricam ■©' Povodom prolituherkiilnjciieKa tedna priredi kralevn« protituberkulozna liga predavanje o tuberkulozi s predvajanjem filma Dva brata r. Ta predstava bo v četrtek 1(1. t. 111. ob pol 9 zvečer- v mestnem kinu zu odrasle brezplačno. Ker je lilm posrečen, poučen In zolo zanimiv, se vabijo vsa društvu iu ostalo občinstvo, da se predstave udeleži. Trčjla sta na Bregu motociklisl in kolesar v nedeljo 12. t. 111. Ta dan se je peljnl okrog 2 popoldne z motornim kolesom Gabrijel Paškvan, kleparski pomočnik v delavnici železnic v Zagrebu, iz Laškega proli Celju. /, njim se je peljal njegov prijatelj Ivan Musija iz Zagreba. Pri gremidirski brvi je pripeljal v istem času po občinski cesti mimo gostilne g. Beluju 18 letni pekovski pomočnik Jože fttromel iz Zuvodne. Kolo in motoclkel sta trčila drug v drugega, štromel je odletel in dobil hude poškodbe na roki. Prav tako je zadobil Paškvan hude notranje poškodbe. Ob« ponesrečenca so prepeljali v javno bolnišnico. 0 Nesreče. Alojz Itošar, delavec opekarne ua J.jubečni je padel ■/. avtomobila ill se poškodoval po glavi iu pa rokah. — Ziijarju Vrečk« Jožefa iz Arclin« je neki delavec udaril z bičem po glavi in mu zasadil nož v Ip-bet In ga težko ranil. — Po nesreči se je sprožil« posestnfUpveinu sinu Fabijaniju Iz litjde« floberlovka. Krogla ga je z;u|e||i v desno roko. — Vsi ponesrečeno! fe zdravijo v Javili bolnišnici. 0 Kmrtna kosa. V javili bolnišnici s|« umrla v torek I I. t. 111. Kokotrc Jernej 02 letni brezposelni usnjar iz Ložnice pri Celju ler 42letni dninar Vauliuer Franc iz Strauic. Bog jima daj večni mirt stev. 135. iSLOVENECk, dne 15. juniju 1932. Stran 5. Dnevna kronika Kaj pravite? Letos ge je prvič vpeljalo ludi v podeželske Utrle obvezno zdravniško pregledovanje vseh otrok. Mi lo i: srca pozdravljamo, ker vidimo v tem velik napredek higijene iu šole in vemo, da sp bo na la način preprečila marsikaka bolezen med šolsko mladino. Kakor iujemo, se je pregledovanju lepo izvršilo v popolno zadovoljnost olrok in etoršev še posebno. Toda ne povsod! Nekje na lepem Štajerskem imajo zdravnika, ki ima čudne pojme o javni morati in je hotel deklice in dečke vsakega razreda kar skup a j pregledali in sicer čisto gole! Šele ua odločne besede šolskega voditelja se je ndal in pustil, dn so se slekli dečki posebej in deklice posebej. Toda. ali je to potrebno, da sloji ves razred kar naenkrat pred zdravnikom in tremi Učitelji in dvema učiteljicama —• čisto nag ! Nič se ne čudimo, da so sc sramovali celo dečki, saj so nekateri Se — 14 letni — prav veliki! Prav pa damo deklicam, ki so se branile sleči se pred, zdravnikom in n č i l e l j i. ! Res je bilo čudno, da so učitelji meriti in tehtali deklice 14 let stare, ki so ie skoraj dorastle deklice! Ne čudimo se, da. se je zgodilo, da nelca deklica iz sramu ni hotela več v šoto. Ali ne bi mogla oblast izdali navodila za take preiskave? Naj bi sc slekli otroci do pasu! Ce je pa potreba, naj bi se bolj volumnu preiskava vršila posamezno vpričo učiteljic za deklice in učiteljev za dečke! Pri dekliški preiskavi učitelj pač nima n i č opraviti. Naj se ti nedoslalki odpravijo, da bo dobra naredba prinesla blagoslov, ne po. nepotrebnega pohujšanja in jeze in ponižanja! Culi smo ludi, da nekateri učitelji propagirajo telovadbo deklic v liločah, dečkov pa v samih kopalnih Malicah. Tudi lo ni potrebno in ludi to moli javno moralo in koplje grob morali našega naroda. Naj vladata razum in pa javna morala povsod, ludi. pri telovadbi šolski in vsaki! Koledar Sreda, 15. junija: Vid in tovariši, inučenci; Germana, devica. Novi grobovi •f■ V Ljubljani je umrl Franjo Praintz, če-trlošolec v Kranju, Pogreb bo danes popoldne ob pol 6 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Svetila mu večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f V Trzinu je umrl g. Alojzij S t r m o 1 e , posestnik in višji davčni upravitelj v pokoju. Pokojni je bil ludi občinski svetovalec in blagajnik krajevnega šolskega sveta. Blag mu spomin! -J* V Laškem je umrla gospodična Anka Pra-protnik, vrla gospodinja in trgovka v ugledni trgovini g. Franca Casla. Zadela jo je kaj). Rajna je bila vzorna članica Marijine kongregacije. Vsi so jo spoštovali, kar je. pokazal pogreb. Sveli ji večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Konzularni pripravniki, lz Belgrada poroča ' Avala : Po odloku predsednika ministr. sveta iu zuuunjega ministra so postavljeni za uradniške, konzularne pripravnike zunanjega ministrstva gg. dr. Feodor Korenič, liadivoje Niko 1 a .Tevič, Voji-slav Vučkovič, Maks Mijuškovič in Jože Logar, diplomirani pravniki. Cerkveni vestnih Konigregaciju za gospe pri sv. Jožefu ima v četrtek 10. t. m. izlet na Brezje. Zbirališče ua glavnem kolodvoru. Vlak odpelje ob 7.15 zjulraj. Udeležimo se v obilnem številu! Originalno Niggerol (Patent št. 5022) olje ali krema za solnče-nje in masažo Vas obvarujeta soln-čarice, potemnita kožo in jo naredita gladko iu čisto. - Dobi se v vseh iekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Ostale vesti — Aretacija g. Kržiča. S snočnjim tržaškim fcrzovlakom so orožniki privedli v Ljubljano g. Kržiča, bivšega dolgoletnega župana iz Starega trga pri Ložu. G. Kržič je bil aretiran te dni, ker je bil osumljen, da je njegova gostilna morda v kakšni zvezi z nedavnim napadom na Sokole iz Prezida. G. Kržič pa je dokazal svojo nedolžnost in ga je sodišče v Ložu izpustilo. Sedaj pa je bil ponovno aretiran in priveden v Ljubljano, kjer bo najbrže zaslišan. Upamo, da se bo uglednemu možu posrečilo razpršiti vsak sum proti svoji osebi in da bo kmalu izpuščen. — Karitativna zveza v Ljubljani j'1 začela po-lUnlško akcijo za uhožnv ljubljanske otroke■ Po okrožnici smo se obrnili na vse župne urade ljubljanske škofije, da izvolijo jzposlovati in dobiti v svoji župniji dobre ljudi, ki bi bili pripravljeni za počitnice nprejeti v brezplačno preskrbo in prehrano ubožne mestne otroke priporočene jim po naši Zvezi. Odziv z dežel« je bil na mišo prošnjo velik. Le žal, da jo ge večje število ubožnih otrok, ki so se zglasili pri nas, da bi postali deležni te dobrote. Zato si dovoljujemo še tem potoni obrnili se na vse gg. župnike, da bi nam prav v zadnjem trenutku preskrbeli se kaka prtizmi mesla pri dobrotnikih v svoji župniji. Priglasi nuj bi se poslali Karitatjvnl zvezi v Ljubljuni (Marijanišče, Poljanska cesta 28). Otroke bomo razposlali po deželi prve dni v juliju. — 700 lotuica sv. Aulomi v Truovcu v Beli krajini je prav lepo potekla. Zbralo se je mnogo deklet iz vseli strani, pa tudi mož in funtov jo bilo veliko. Kdo bi ne šel tako lep dan in na tako lep kraj, Popoldne je zbrani množici na shodu, ki ga je otvoril metliški g. prošt, govoril suiiorski g. župnik, ki je poudaril, zlasli primerno sedanjemu času, da nam je sv. Anion prelep zgled zaupanja v božjo previdnost, — Potem pa se jc vršila igra >Pri kapelici , katero Je vprizo* rilo na prostem lokvižko proav. društvo, Igrali so prav lepo. — Na škofijski klasični gjinnaijji v fi. Vidu nad Ljubljano (zavod sv. Stanislava) so bodo vršili sprejemni izpili za I. razred od 25. do 27. junja 1932. Učenci naj vložo prošnje, kolkovane z Din 5 pri ruvnaleljslvu do 20. juniju 1932; prilože naj solsko izpričevalo in kritni list. — Maturantje kranjske tflmnazije iz leta 1922 se zberemo ob priliki lOletnice 25. junija v gostilni Jezeriek v Kranju ob 8 zvečer. Udeležbo, prosimo, javite na naslov: Ing. Fr, Dolenc, drž. smod-niinica v Kamniku. — Telefonska zveza. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progi Ljubljana—Neniecky Benešov. Telefonska pristojbina za triminutni pogovor je 4.80 zl. fr. DAJ sladoled DAM — Enajstletni fante — kolesarski tat. Iz Domžal nam pišejo: V kratkem času je izginilo v našem trgu pet koles. V ponedeljek dopoldne pa je izginilo izpred Menartove trgovine kolo, last j> Skokove. Kmalu nato se je oglasil pri mehaniku Cerarju na Ljubljanski cesti mlad fantič, proseč ga, da mu popravi kolo, ker je bila zračnica pokvarjena. V pogovoru z mehanikom se je fantič izrazil, da mu proda kolo, zahtevajoč 150 Din. Deček se je zdel sumljiv, zato je poslal mehanik po orožnike, ki so ga kmalu nato aretiralL Orožniki so fanta trdo prijeli in priznal je, da je že preje ukradel še eno kolo, ki ga je v Mengšu prodal neki ženski za 150 Din. Mladi kleptoman je llletni F. A. z Gmajne pri Viru. — Avtomobil je povozil v Zagrebu 11 letno deklico Lidijo Gromann. Zlomil ji je obe nogi. Priče izjavljajo, da je šofer prehitro vozil. — Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna »Franz-Josef« grenčica -— zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Krvav obračun. Brezposelni delavec Franc Golub v Zagrebu je že dalj časa nadlegoval 23 letno Dragico Fanjak, ki ga je pa zavračala in ni hotela ničesar slišati o njem. Grozil ji je, da jo bo ubil, če ga ne usliši. V nedeljo zvečer jo je zopet nadlegoval. Bil je nekoliko pijan. Dragica je njegove ljubezenske ponudbe zopet odločno odbila, nakar je Fanjak potegnil nož in začel ž njim udarjati po Dragici, Zadal ji je pet vbodljajev. Dragica je zakričala in padla vsa krvava na tla. Prepeljali so jo v bolnišnico. Njene rane so precej hude. Čez eno uro pa so pripeljali v bolnišnico tudi Fanjaka, Ko se je zavedel, kaj je storil, je sklenil, da si konča življenje. Z istim nožem, s katerim je ranil Dragico, si je zadal sedem hudih ran. Zdravniki upajo, da bodo oba ohranili pri življenju. GURKir M sredstvo za konserviranje sadja in zelenjave, ee dobi v vseh trgovinah r mešanim blagom — Razglas o licitaciji. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani razpisu je licitacijo za nabavo 825 kg motvoza. Licitacija bo 1. julija t. I. ob enajstih v sobi rač. ekon. odseka poštnega ravnateljstva v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. — Sadje v gospodinjstvu. Priredil M. Humek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1922, 09 strani, cena Din 24. — Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konser-viranju sadja in zelenjadi. Knjižica jma 13 barva-nih prilog in 42 slik med besedilom. Vsebuje zlata navodila in pravila za vsako gospodinjo, kako ji je postopali s sadjem ln zelenjavo, da ji pride v korist tudi v mesecih, ko se ista na trgih ne dobi veH. Kako prideluje sadje v marmelade in mezge in kako ga v kuhava za zimski čas. — Neprijeten okus iu duh v ustih odstrani takoj odlična, osvežujoča Chlorodont zobna pasta. Tuba 8 Din. — Gospodinje! Zahtevajte priznano najboljši Majarončkov kis. Naznanila. k* CiJsia po(t ui mlcuLoitruL SiMŽoSČ Ae doieikci <5 curur zc meJiJunb palmira mitom mmmmmmmmmmaammmmmmmmmmssmmmm Pretekli tedeu je šla iz Maribora prva skupina šolske dete v počitniško kolonijo jn od sedaj dalje bodo sledile skupina za skupino do konca počitnic: eni na morje, drugi na Pohorje, Maribor pošilja svojo deco, ki je potrebna okrepčila na solncu in zraku, v štiri počitniške kolonije. Ena je na Pohorju, last Društva za zdravstveno zaščito dece, tri so na morju. Rdeči križ vzdržuje dve, v Kaštel-Lukšiču za dečke in v Bukarcu za deklice. Četrta kolonija je v Martinščici za srednješolsko mladino. V vse te kolonije bo letos poslanih okrog 500 otrok, kar jo sicer spričo števila mariborskega prebivalstva bore malo. Največ otrok pošlje na počitnice občina. V proračunu je določenih za Pohorje 100 in za morje 40 prostih mest. Spričo velikih potreb bo morda mogoče to število še nekoliko zvišati. Rdeči križ pripravlja drugo skupino, katero pošlje na svoje stroške na morje, Todu letos jo tudi društvo zelo občutilo krizo in nabrana sredstva so zelo pičla. Zdravstveni dom, ki je poslal že prvo skupino srednješolcev na Pohorje in sicer iz sredstev počitniškega fonda, ki se nabira na vseh srednjih in meščanskih šolah, pripravlja za prihodnji mesec drugo skupino iz meščanskih šol. Poleg brezplačnih mest, ki so določena za najrevnejšo in najpotrebnejšo deco, pa se sprejema v vse kolonije deca, za katero pla» Maribor Počitniške kolonije mariborskih šolarjev 500 oieok gre na letovanje - Pretresljiva slika oslabljene dece čajo stariši primerne prispevke. V Mariboru sla« riši še vse premalo cenijo blagodal teli kolonij za svojo otroke. Za primeroma male zneske si lahko zagotovijo za mladino nad vso zdrave iu prijetno počitnico pod skrbnim nadzorstvom. Nadzorstvo v koloniji v Šmartnem na Pohorju vodi letos vodja Dečjega doma Dimnik, deško kolonijo Rdečega križa učitelj Ravter, dekliško gdč. Fračlčevti iu dijaško v Martinščici strok, učitelj Lavrenčič. Kakor že omenjeno —. je število otrok v počitniških kolonijah za Maribor prepičlo. Mariborska občina je sicer po svojih močeh prispevala, vendar bi bilo potrebno, da bi posvetila počitniški akejii morda šo malo več pozornosti. Komisiji, ki je preiskovala šolsko deco ler določala najpotrebnejše, so so nudile pretresljive slike oslabljene dere, ki bi bila nujno potrebna okrepčila na zraku In solncu, pa so jih morali zavrniti, ker so bili drugi šo potrebnejši in slabši in število prostih mest je tako pičlo. — Pogrešamo nadalje iniciativnost mariborskih okoliških industrijskih občin, ki v tem oziru premalo izpolnjujejo svoje dolžnosti, dasi bi bila baš deca iz družin Industrijskega delavstva, ki je itak po večini brezposelno, najbolj potrebna, da se vsaj za me»scc dni iztrga iz bede iu trpljenja. In morda bi kazalo celotno akcijo enotneje organizirati ter združiti vse moči v skupnost, ker bi se na ta način mogli doseči gotovo šo lepši uspehi. L:ubljana Sol« Glasbene Matice, ljubljanske ima ob sklepu šolskega leta 1931/32 okrog 550 gQ'en-ev, ni veliki večini v oddelku za klavir in violino, del učencev pa poseča pouk orkestralnih iuširua.eii-tov. Vsakoletna konečna produkcija šole Glasbene Matice bo v petek, dne 17. junija popoldne ob pol 5 v Filhannonlčni dvorani. Nastopajoči gojenci, 32 jih je, igrajo razne domače in tuje skladbe n« klavirju, violini ii) čelu, ter so iz šole članov učiteljskega zbora Dolejš Marte, Ilrjbar Vide, Se-šek Vide, Šmalc-Švaigar Marije, Verbič Milene, Kmerika Berana, Karla Jeraja, Frana Staniča, Jana Slajša in Viktorja Sonca. Vstop je proti nakupu programa po 2 Din. Starše opozurjamo na produkcijo in vabimo 1< obilnemu posetu. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima v petek, due 17, maja ob 18 na kirurgičijem oddelku obče drž- bolnišnice znanstveni sestanek s sledečim sporedom: Dr. V. Guzelj in dr O, Baje: Operativne indikacije pri želodčnih obolenjih (z demonstracijami). Vsi zdravniki vabljeni. Umetnostno zgodovinsko društvo priredi prihodnjo nedeljo, 19. junija, izlet v Oroblje (Ilov-škove, freske), v Mengeš (novoodkrite. freske) in Loko pri Mengšu. Odhod popoldne ob 14.10 od glavnega kolodvora, povratek zvečer. Vodil bo g. konservator dr. Fr. Slele. Člane in druge prijatelje umetnosti vabi k obilni udeležbi odbor. Kkskurzijski odsek JUU priredi v nedeljo 19. t. m. za učiteljstvo jn po njih vpeljane goste enodnevni izlet. Pot bo vodila izletnike iz Ljubljane v Škofjo Loko skozi Poljane do Gorenje vasi. Povratek čez Logatec in Vrhniko v Ljubljano. Vožnja in kosilo za osebo 55 Din. Prijave sprejema tajništvo JUU, Ljubljano, Frančiškanska ulica 0, do četrtka Iti. t. pi. Domžale Nesreča. Posestnika Janeza Ogrinca vulgo Bo-šlaja je v soboto popoldne brcnil konj v hrbet toko, da ima poškodovana ledvica, Prepeljali so ga nemudoma v ljubljansko bolnišnico. Tretje gasilno druitvo v naši občini je bilo nedavno ustanovljeno v Studi. Je zelo agilno in si je v tem kratkem času sezidalo ličen »voj dom. Preteklo nedeljo je bil dom blagoslovljen v prisotnosti velike množice, V domu je tudi dvorana z odrom. , f;««,, i i Pridobivajte novih naročnikov! □ Plaketo dr. Korošca je izdelal znani mariborski kipar Sojč. Plaketa je res umetniško prvo. vrstno delo ter jo bo vlila mariborska tvrdka v bronu. □ 150 občinskih očetov bo sejalo. Kakor smo svoječasno le poročali, se je na za/In ji seji občinskega sveta sklepalo o izvolitvi cerkveno-konku-renčnlh odborov za vse tri mariborske farno cer' kve. Ker pa spadajo pod fare teh cerkva tudi mariborske okoliške občine, morajo tudt one delegirati svoje zastopnike v odbore, Sklenjeno je bilo, da se bo sklicala skupna seja vseh občinskih odborov, ki pridejo pri teh volitvah v poštev. Seja se bo vršila dne 24. junija. Ker pa bi bila mestna posvetovalnica premajhna za vso občinske očete, se bo vršila seja v veliki knzinski dvorani. Nič manj kakor 150 občinskih očetov bo zbranih ter se bodo posvetovali, kdo naj Jih zastopa v konkurenčnih odborih. Za to monstre-^ejo vluda med Mariborci precej zanimanja. □ Grobovi... V splošni bolnišnici je ugra. bila smrt 45 letnega Franca Drevenšeka. Pogreb se vrši danes ob pol 4 iz mrtvašnice na magdalen-sko pokopališče. Včeraj se je vršil v Pekrali pri Mariboru pogreb mladega Teodorja Vehovarja, ki je umrl v daljnem Vršcu v svetu svojih let, služeč vojake. Truplo so prepeljali v Maribor ter položili na pekerskem pokopališču k večnemu počitku. Svetila pokojnim večini luč, prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. □ Pritožbe proti nedeljskemu avtobusnemu prometu se čujejo iz vrst občinstva. Avtobusi prevažajo ljudi po več ur neprenehoma v en sam kraj, pri povratku bi pa potem hoteli kar vsi naenkrat nazaj; če ni potem kar takoj pri rokah avtobusa, pa »o pritožbe na dnevnem redu. Ljudje bi morali pokazati ob takih prilikah nekoliko več uvidevnosti in potrpljenja, ker je tehnično neizvedljivo. da bi avtobusi pri prevelikem navalu mogli zmagati promet tako, kakor bj si gu vsak zaželel. (TI Napredovanje gasilstva v mariborski okolici. Okolica menta Maribora poseduje visoko razvito gasilstvo, zlasti na desnem dravskem bregu. Pa tudi Jevj dravski breg izkazuje živahno gibanje in napredek. Letos so si nabavili ludi pesniški gasilci motorno brizgalno, ki bo prispela v Pesnico v nedeljo 19. t. m, Tega drie se bo vršila na Pesnici večja gasilska vaja, pri kateri bo kazal poveljnik požarne brambe v Celju Košir gasilcem novo motorko. Blagoslovitev novega gasilnega orodja pa je preložena nn jesen. □ Podlegel poškodbam. Pred nekaj dn»vi smo poj-očali o ponesrečenju zidarskega polirja Pavla Borute. Padel je po neprevidnosti z ogrodja ter priletel v globino več metrov na trebuh. i'ri padcu je zadobil življensko nevarne poškodbe v drobovju ter so ga takoj prepeljali v bolnišnico. Poškodbe pa so bile tako hude, da mu ni mogla zdravniška umetnost oteti življenja ter jim je podlegel. Tragična smrt pridnega delavca Je vzbudila mnogo sočutja. □ Žrtev karamhnln. V mariborski okolici Je prišlo do karambola osebnega avtomobil« podjetnika Kornžijo in nekega drugega vozila. Žrtev tega trčenja je postala hčerka KoraŽije. Oerlruda, ki je zadobila nevarnejše ogrebotine in rane od strte šipe. Oče jo jo prepeljal takoj po nesreči v bolnišn ico. □ Usoden pretep sredi brvi. Neobičajen zločin, ali bolje rečeno nesrečo je obravnavaj včeraj senat mariborskega okrožnega sodjfiža. Vršila so je razprava o tragičnem dogodku, k( se je pri-peti! v noči od 24. aprila sredi brvi žiberškega potoka in rudi katerega so jo zagovarjal pred sodniki kmelski sin, 26letni Miha Kiselak. Omenjenega dne so se fantje mudili v Žibercah v nekein vinotoču, kjer so postali dobre volje. Domov grede so stopili v hišo, kjer so imeli mrliča ter so pokojnika kropili in se zadržali dalje Času. Alojz Stlirzer se jo v sobi v vinjenosti spotaknil ler jo nato obdolžil Klselaka, da mu je la nalašč pod-stavil nogo. Dasi jn Kiselak obdolžitev zanikal, je nastal vendar med obpma spor, ki se je na povratku proti domu še stopnjeval. Ko so fanlje prišli do potočka, ki teče mimo Ž i bere in preko katerega vodi ozka brv, jo pričel Kiselak — tako opisuje dejanjo obtožnica — uud SlUrzerjem nc-iiadomu kričati in ga izzivati. Stilrzer, ki se je nahajal že na oni strani potoka, je na izzivanje stopil nazaj na brv, med tem pa ga je že zadel udarec, katerega je zamahnil Kiselak s kolom, izdrtim iz bližnjega jdota. Udarec je bil hud, Stlirzer je omahnil ter padel v potok. Ker je voda pod brvjo komuj slab meter globoka, brv pa se nahaja nad vodno gladino v višini 40cm ni nobeden od fantov pripisoval temu štrbunku v polok večje važnosti. Sele ko jih ni na poti dohitel, so prišli nazaj ga iskat, bila pa je trda tema ter se ni ničesar videlo. Naslednjega dne in dan za tem pa ni bilo o Stlirzerju ne duha ne sluha. Prestrašeni so ga začeli domači in sosedje iskati ter so res izvlekli njegovo truplo iz plitve vode. Raztelesenjc je dognalo, da je udarec, katerega je zadal pokojnemu Kiselak, zdrobil spodnjo čeljust ter ga omamil. Nezavesten jo v potoku utonil. Pred sodniki je obtoženec dejanje priznal, zagovarjal pu se je z vinjenostjo lu strahom, katerega je imel pred pokojnim, ko se je ta vrnil na izzivanje nazaj na brv ter ga je najbrže nameraval napasti. Obtoženec je bil obsojen na deset mesecev strogega zaporu. □ Novo prodajalno smo dobili v Mariboru na Aleksandrovi cesti št. 19. G, Josip Benko, tovarnar mesnih izdelkov v Murski Soboti, je otvoril moderno opremljeno prodajalno mesnih izdelkov ter vseh vrst delikates in mesnico. Občinstvo opozarjamo na objavo v oglasnem delu lista. O Kolporterji za razprodajanje Slovenca se iščejo. Povprašati je v upravi na Koroški cesti I. □ Reven invalid, ki je prišel v težke živ-Ijenske razmere, prosi usmiljena srca u\ kakšno ponošeno obleko ali suknjo ter podporo in po moč. Darila sprejema uprava na Koroški cedi 1 ter podružnica na Aleksandrovi cesti O. Trbovlje Zaupnico sla zahtevala za svoje gospodarstvo na občini župan in podžupan na zadnji seji v če-trtok dne 9. t. m. in jo od občinskih odbornikov tudi dobila. Sprejelo je tudi bilo, da um banska uprava preišče vse delovanje občine. G. ravnatelj Loskot je prosil pojasnila, kaj jc s Pav-linovim nabiranjem podpisov, Ri ga omenjajo časopisi. G. podžupan je pojasnil, du je vsak prejemnik potrdil sprejem moke na posebno polo, pozneje pa ju priznal, da so bile tam napisane še druge reči, radi katerih so se ljudje razburjali in je zato župan dal tisto nabiralno polo odstranili. Sklenilo sc je tudi, da naj se prodi« hiralnica v Hrastniku. Z izkupičkom pa 6e bo zidala ali izolirnica v Hrastniku ali kaj drugega, kakor bodo odločili hrastniški odborniki, ker se vsled črtanega milijona v letošnjem proračunu za tamošnjo šolo ta v doglednem času ne bo gradila. V odbor za odpis starih davkov so bili imenovani gg. Pavlin, Malgaj in Roš. Novo mesto Prve dolenjske črešnje so se po|»vile v velikih množinah na našem živilskem trgu že pretekli petek. Doslej so branjevci prodajali le vipavske črešnje, katere so bile tudi temu primerno drage. No, sedaj pa imamo že domačih dovolj, ki za prvič še tudi nUo prodrage. Merica stane od t do 1.50 Din. Tudi jagod js bilo ta dan zelo veliko n.i trgu. Navadna mala koštrica, ki drži nekako četrt litra, je stala 3 Din. Gob«, Naravnost presenetljivo veliko jc letos gob. Zlaati zadnji dež je pognal iz zemlje velikanske množine te rastline. Pa čeravno jih je dovoli jn nihč« ne trpi, če jih nabira, so vendarle malo predrage, Posebno suhe imajo visoko ceno, saj jih plačujejo prekupci že po 40 do 45 Din kg. Spočetka so kmetje sami nosili gobe k trgovcem po 30—35 Din za kg, a prekupci, ki gredo kar po kmetih in nakupujejo gobe, »o — jasno tudi v svojo škodo — dvignili ceno tega blaga na današnjo višino. Kmetje pa si bodo lahko z gobami zaalužili lepa dcnurce, ki so ga tako potrebni. Stran 828. »SLOVENEC«, dne 14. junija .1932. Stev. 134. Kaj je bil jamski človek ? Eskimi - polomci človeka iz ledene dobe Letalo mete torpede. Novo francosko letalo za metanje bomb in torpedov, ki je obenem tudi vodno Majhen slončič. V berlinskem živalskem vrtu so dobili iz Hanovera slona, ki je še mlad in le 105 m letalo, nosi b50kg težak torpedo, ki ga izstreli 15 metrov nad morjem. visok. Živalica pa je od sile prijazna in fletna. Pa, kaj bi pravil! Saj sami vidite! O jamskem človeku, ki so našli njegove ostanke po raznih jamah v Evropi, so nekateri tako-zvani učenjaki strmečemu svetu nahajali toliko bajk in basni, da je bil vsakdo dolžan verjeli, da je jamski človek bil nekako pol opice in le pol človeka. Spominjamo se, kaj vse so nam hoteli nalveziti o lakozvanim »krapinskim človekom«, od katerega so našli nekaj kosti in jih tako sestavili, da je bila opica kar narejena. V »Kosmosu« pa je izšla obširna razprava o predavanju dr. Knuda Rasmussena, katero je imel ta učenjak lani o Eskimih. Eskimi so prebivalci severnih ledenih pokrajin pred tečajem. Vseh je kakih pol milijona in prebivajo v malih skupinah daleč vsak sebi. Od Grenlandije in Aljasko do Kanade in Sibirije se razteza domovje loga malega narodiča. Sami se imenujejo »limit človek-ljudje. Eskimo pa je indijanska označba za ljudi, ki jedo sirovo meso. Navade in načini življenja, so pri vseh enaki. Ali so pa res istega izvora, tega ni mogoče povedati, dr. Rasmussen je bival med njimi več let, zalo so njegove navedbe gotovo verodostojne. Tako-le pravi o njih: »N.iravne razmere v krajih, kjer prebivajo Eskimi, so podobne razmeram v Srednji in Severni Evropi v ledeni dobi. Tudi živalstvo ledene dobe je bilo približno tako, kakršno je danes v deželi gronlandskih Eskimov. Na svojem potovanju po severnih ledenih krajih sem doživljal ledeno dobo in dobo tundre iu 1ako dobil nekak vtis o zgodovini naše zemlje, ki sega — kar se Evrope tiče — več ko 100.00(1 let nazaj. Rasmuns-sen pravi, da so Eskimi ljudje, ki žive sredi dobe ledu in tundre, nekateri pa v kameni in koščeni dobi. Evropa je to doživljala pred 25.000 leti. Ledene dobe« pozna znanost štiri. Vmes so milejše dobe. Še le v drugi vmesni dobi se pričenja starejša paleolitična kultura, ki se je razvijala do zadnje, do četrte dobe. V tej dobi dotlej je živel jamski »neandertalski« človek. V četrti dobi pa pričenja »magdalenska dobai 25.000 do 12.000 let pred Kristusom. To jo bila prav taka doba kakor danes v njej žive Eskimi, ki goje severne jelene in ko okrog njih žive svizci iii drugi1 take živali. Le mamutov iz tedanje dobe danes ni več. ln človek tiste dobe? V južni Franciji so o njem našli dosti ostankov! Rabil je harpune in trnke iz kosti, pšice, sulice iz kosti ali jelenjega rogovja; svetilke iz kamna, šivanko iz kosti in kresilni kamen. Prav vse to rabi danes Eskimo. ln jamski človek iz južno Francije je bil prav ta«o lovec kakor Eskimo. Jamski človek in Eskimo se v ničemer ne ločita. Svetilke med najdbami v jamah dokazujejo, da je jamski človek imel razsvetlim dom, družino, toploto in udobnost. Tudi Eskimi včasih prebivajo v skalnih jamah. Sam je prebival med njimi! Te jame so podobno urejene, kakor so bile urejene jame »pirenejskega jamskega človeka . Šivanke izpod 25.000 lel so prav take, kakršne rabijo danes Eskimi. Navadno pravijo, da se je jamski človek kar ogrinjal s sirovo živalsko kožo. In vendar je imel take šivanke kakor Eskimi dane . Eskimi pa si svojo kožuhe lepo >e5ijejo. ('emu bi jamskemu človeku sicer bila šivanka? Tudi on se jc oblačil lako kakor se danes Eskimi. Umetnost, ki so jo našli v jamah jamskega človeka, je podobna umetnosti, risbam, vrezom eskimske umetnosti na orodju. Angleški arkeolog Da\vkins jo prvi zaslutil zvezo med jamskim človekom in Eskimi, /a njim je In dokazoval francoski profesor Rivet. Mogoče je, da so Eskimi pravi potomci prafloveka, ki je prvotno bival v Evropi. Vendar dokazov za lo ni. Dokazano jo le, da jamski človek ni bil divjak — pol opira in pol človek, torej nekaka vmesna razvojna stopinja med živaljo in človekom — ampak popoln človek s svojim kulturnim življenjem, ki je bilo, dasi preprosto in težko, vendar le človeka vredno in razmeram primerno. Prav tako, žive danes Eskimi. Romunski kralj Karol s svojim sinom prestolonaslednikom Mihaelom (na desni) posluša slavnostni govor vojnega ministra generala Stefanes u-Amza ob drugi obletnici nastopa vlade. Kemijski kralj, ki je obiskal Anglijo, nadzoruje 5. dragonski gardni polk, čigar častni polkovnik je. 9 dni sredi širnega oceana Pretekli leden smo poročali, da je poljski letalec Stanislav Ilausnor srečno zletel v zrak, da bi čez Allantiški ocean priletel naravnost nad Varšavo. Polom pa je sled za njim izginila. Bili so v skrbeh zanj. V ponedeljek smo kratko poročali, da so njega in njegovo lelalo srečno našli in da ga jo angleški parnik rešil živega. O tem dogodku naj dodamo še nekaj podrobnosti: Poljsko letalo »Roza Marija« je od 3. junija, odkar je odletelo iz Amerike, popolnoma izginilo. V ponedeljek f>a je iz angleškega parnika »Circe-Sholl prišla radijska vost, da so angleški mornarji našli in rešili letalca Uausnerja pri 42 stop. 41 min. severne širine in 20 slop. 25 min. zahodne dolžine v jugozahodni smeri. Lelalo je plavalo po morju. Kapitan angleškega parnika poroča po radiju sledeče: Bilo je v nedeljo ob 10 ponoči, ko smo zagledali na mirni morski gladini plavati neko letalo. Bilo je to kakih 650 km od evropske obale, nekoliko vstran od smeri, po kateri navadno vozijo parniki. Takoj smo spustili v morje svoje čolne, ki so kmalu priveslali do letala. V letalu je ob j krmilu slonela človeška postava. Po napisu, ki smo ga brali na letalu, smo takoj vedeli, koga imamo pred seboj. Hausner pa je bil telesno in duševno že popolnoma izčrpan in brez vsakega odpora. Dvignili smo ga z letala in ga spravili na parnik. Ko je nekoliko počival ler se malo okrepčal, so - bile njegove prve besede, katere je izpregovoril s kapitanom, prošnja, naj bi kapitan njegovo letalo »Rozo Marijo«, če je količkaj mogoče, spravil na krov, ker je nepoškodovano. Bilo pa je žal že ' preveč temno in imeli tudi nismo nobenih priprav, da bi rešili letalo. Zato smo ga morali pu-| stiti na morju. Ko je Hausner še nekaj časa počival, se je nepričakovano hitro opomogel in pri-' povedoval, da se je moral spustiti na morje že I zvečer istega dno, ko je odletel iz Amerike. Hvala Bog«, pa je bilo morje tako mirno in vreme tako ugodno, da se je letalo lahko vseh devet dni mirno držalo nad vodo, dokler ni prišla rešitev. Med tem časom je Hausner živel na ta način, da je iz svoje male zaloge obloženih kruhkov in sadja tešil svoj glad za silo. Za pijačo pa mu je bila voda iz motorjevega hladilnika. Hausner pripoveduje, da so bili najstrašnejši trenutki, ko mu je bilo skoro, da bi obupal, ko je videl vsak dan, bodisi daleč na obzorju, ali pa tudi čisto blizu sebe dvigati se v zrak dim velikih parnikov, ki pa so pluli mimo njega, ne da bi ga bil kdo opazil in ga rešil. Upanja na rešitev je bilo vedno manj. To stanje ga je lako potlačilo, da je živčno že skoraj bil na tleh. Končno je opazil še, da ga morski tok zanaša vedno bolj proč od smeri, po kateri navadno plovejo parniki med Ameriko in Evropo. V svoji že bolni domišljiji je že gledal pred seboj samega sebe, ko bo sredi neskončnega morja čisto sam plaval po morski puščavi, po kateri ne plove nobena ladja. Niti v sanjah mu ni prišlo na misel, da ga bo sredi noči mogel za-gledati in rešiti kak parnik. Nazadnje mu je začelo primanjkovati živil in vode. Že se ga je po-laščal obup, ko je naenkrat čisto blizu zagledal luči angleškega parnika in pol ure kasneje njegove rešilne čolne, ki so ga rešili strašne samote, lakote in žeje sredi neizmerne morske puščave. Dva junaka tenisa: Irec Rogers (na desni), ki je v tekmi za Davisov pokal porazil Nemca Cramnia (na levi.) Več izgnancev kakor priseljencev Prvikrat v zgodovini Združenih držav statistika kaže, da je bilo iz Amerike več izgnanih, kakor pa se jih je v Ameriko priselilo. Za mesec april poroča statistika, da je moralo zapustiti Ameriko 2112 inozemcev, da pa se je smelo vseliti v Ameriko le 2000 naseljencev. Poleg tega je bilo 750 osebam, ki niso še ameriški državljani, prijazno uasvetovano. naj prostovoljno odpotujejo domov, sicer jih bodo s silo iztirali. Poleg tega so izgnali še 299 oseb, ki so zadnje čase kot brezposelni živeli od javne dobrodelnosti. 0200 pa jo bilo tako srečnih, da so imeli dovolj sredstev na razpolago, da so sami od sebe obrnili hrbet nesrečni Ameriki, v kateri ni bilo več dela za nje in kjer strada že več ko 10 milijonov brezposelnih. Vsega skupaj je torej meseca aprila na novo prišlo v Ameriko 2000 izseljencev, 9360 naseljencev vseh narodov pa se je izselilo. Tako je sedaj odtok mnogo večji, kakor pa dotok. Ta odtok prebivalstva lz Amerike pa bi bil še mnogokrat večji, ko bi ti reveži, ki tam stradajo, imeli sredstva, da bi se mogli vrniti v rojstni krai. Spremenjeni okusi V Londonu so prodali na dražbi 58 slik iz dobe kraljice Viktorije. Tedaj so naredile velik vtis 1111 sodobnike in so bile kupljene za zbirko Kraljevske akademije znanosti. Zdaj pa so se nazori spremenili. Akademija je sklenila odstraniti slike, ki so se zdele dedom sedanjega pokolenja »sijajni umotvori«. Izvedenci so izjavili, da »so v posmeh obiskovalcem galerije in uničujejo ugled Akademije v očeh mednarodne javnosti«! Akademija je zato res sklenila, da se bo rešila stare šare. Kupcev pa ni bilo. Slike so morale na dražbo. Velika slika Atene Palade, ki jo je kupila galerija lota 1884 še za 997 funtov šterlingov. je po daljšem brezuspešnem klicanju postala last nekega starinarja. Dal je za njo samo 3 funte 13 šilingov, in vzdihnl: »Bog ve, če ne bom izgubil, morebiti jo bo le kupil kak stari učitelj na deželi!« V splošnem je vrgla dražba samo 1314 funtov izkupička, kar pomeni smešno mnjhon del nekdanje kupnine. Kaj neki bodo pa rekli čez petdeset lel naši potomci slikam, ki jih moramo občudovati dandanes mi? Za čast svojega ženina Znamenita operna pevka Marija Miiller, ki je bila članica sloveče newyorške metropolitanske opere, je naenkrat odpovedala pogodbo in odpotovala v Stoekholm. V teku svojega umetniškega delovanja si je prihranila precejšnje premoženje, katero hoče sedaj v Stockholmu porabiti za to, da oprosti svojega zaročenca Wendlerja, ki je zaprl, češ da je sokriv Kreugerjevih goljufij. Wendler je bil sodelavec Kreugerjev in so ga prvega prijeli, ko jc prišlo vse na dan. VVendler I in MUllerjeva sta se pa pred enim letom spoznala ! v Newyorku in se zaročila. Letošnje poletje je j Miiller jeva hotela priti gostovat v Stoekholm in ! f>ri tej priliki praznovati tudi poroko z Weudler-jem. Kreugerjev samoumor in VVendlerjeva aretacija sta ta načrt preprečila. VVendler trdovratno trdi. da je nedolžen pri Kreugerjevih sleparijah in da je njegova edina krivda ta, da jc Kreugerju prevoč zaupal. Ali se bo MUllerjeva še bolela poročiti z I Wondlerjem ali ne, tega seveda nihče ne ve. Vse J kako pa nevesta odločno trdi, da je prepričana > o nedolžnosti svojega ženina in da se bo z vsem svojim premoženjem borila za njegovo čast. 115 letna Američanka Iz Newyorka poročajo, da v Jersey City živi 115 let stara Ana Myers, ki je iz severne Nemčije pred 100 leti prišla v Ameriko, ko so še vozile jadrnice. Sedaj živi skupaj s svojim sinom, ki je star 88 let. 115-letna mati pa je telesno in duševno mnogo bolj sveža, kakor njen sin(ko. Oba pa živita v zelo skromnih razmerah in želita le to, da bi mogla ohraniti sedanje stanovanje, v katerem prebivata že 50 let. Tudi v Chicagi in Detroitu živi nekaj izseljencev, ki so prišli v Ameriko v letih 1830 1840. Eden med njimi se piše Henrik Wust, ki je bil rojen 1. 1816 in se je preselil v Ameriko 1. 1827. Ta živi sedaj na majhni farmi pri svojih prijateljih blizu Detroita. Vsi njegovi sorodniki so že pomrli, svojih potomcev pa nima, ker je ostal samec. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zciss-Ikon, Roden-stock, Voigllander, Welta, Ccrto itd ima vedno v zalogi foloodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki Stev. 135. »SLOVENEC«, dne 15. junija 1992. Stran 7. Pravilnik o kontroli izvoza hmelja Minister zn trgovino in industrijo je v sporazumu z ministrom za kmetijstvo izdal pravilnik o konlfoli hmelja zu izvoz. Pravilnik predvideva tri hineljska izvozna področja: 1. Savinjsko področje, to je sodni okraji Celje. Gornji grad in Vransko, bo tudi v bodoče imelo trgovinsko označbo, priznano mu s starim provenijenčnim zakonom i/. 1. 1007 Južnošiujerska — Savinjska dolina.-. 2. Za hmelj iz oslulih srezov Dravske banovine (Dravska dolina itd.) se uvede s tem pravilnikom nova trgovinska označba Dravska banovina . B. Za hmelj I/, Vojvodine in Si-euia se uvede trgovinska označbu Bučka/. Signbanje hmelja so bo vršilo v hmeljarnah, odnosno skladiščih, ki jih bo določila banovinska bmeljska komisija. Za področje Savinjske doline bo vršila sigiliranje Hiiieljarntt r. z. z o. z. v Žalcu . Pakiranje hmelja je dopuščeno po trgovinskih uzancah, plombe pa, ki se bodo uporabljale, bodo imele na eni strani napis limeljska komisija le in to banovine«, na drugI strani pa poleg trgovinske označbe dotičnega hmeljskcga področja še napis Kraljevina Jugoslavija«. Za kontrolo uverenja predpisuje pravilnik za vso državo enake formularje, ki pa se bodo za posamezna hmeljska področja razlikovali po barvi. Za izdajo teh uverenj se bo plačala posebna taksa, ki jo bo predpisal trgovinski minister po predlogu banovinskih hmellskih komisij. Banovinske hmeljske komisije bo imenoval ban po predlogih zainteresiranih strokovnih organizacij. V leh komisijah bodo zastopani poleg strokovnjakov tudi predstavniki producentov in hmeljskili trgovcev v razmerju 'J: 2. Banovinske hmeljske komisije bodo imenovale po odobreiiju bana člane komisije Za kontrolo iu sigiliranje hmelja ter poverjenike za posamezne občine. Ta pravilnik stopi v veljavo tri mesece po obj avi v Službenih Novhinh«, v kolikor ne bo ta rok s posebnim zakoliom, ki se pripravlja, skrajšan tako, da bodo veljali novi predpisi Že za letošnjo hmeljsko sezono. Pravilnik o taksah pri uvozu zdravil. Belgrad, 14. junija. AA. Minister za soc. politiko in narodno zdravje s soglasjem ministra za trgovino in industrijo in finančnega ministra je predpisal pravilnik o posebnih taksah za dovoljenje uvoza zdravil biološkega izvora. Vsaka tuja Ivrdka, ki bi rada uvažala zdravila biološkega izvora v nušo državo, mora to storiti preko svojih pooblaščenih zastopnikov. Zastopniki so dolžni prijaviti nadzornim uradom v Belgradu in Zagrebu naslove svojih skladišč iti njihove izpremembe. Za dovoljenje uvoza se plača taksa 500 do 6000 Din enkrat za pet let v razmerju s številom preparatov, ki bi se uvozili v dobi, ko dovoljenje traja, flas se šteje od dneva, ko se plača laksu. Po petih letih se mora dovoljenje obnoviti. Dovoljenje se izdu samo za preparate, navedene v prošnji. Ce kateri zastopnik želi uvozili kateri novi preparat, mora zaprositi za ponovno dovoljenje in plačati takso 500 do 5000 Din. Dovoljenje se izdu samo na osebo •in se ne more prenesti na drugega. Taksa za dovoljenje se plača v taksnih znamkah in se nalepi na dovoljenju. Takse je prost centralni higijenski zavod in šola narodnega zdravja ter univerzitetne ustanove in druge strokovne drž. in samoupravne ustanove. Vse tvrdke, ki imajo dovoljenje za tuje preparate, morajo plačati predpisano takso v enem mesecu, liste, ki 1e izdelke že uvažajo, pa so dolžne nabaviti si dovoljenje najdelj v treh mesecih poleni, ko stopi v veljavo la pravilnik. Banka in hranilnica Gorskega Kotara v Ravni gori se je, kakor znano, poslužila čl. 5 zakona o zaščiti kmeta. Sedaj je objavljena bilanca banke, iz katere je razvidno, da so vloge lani padle ml 14.5 na 12.7 milj. Din, reeskolit in upniki pa od 4.0 na 3.1 milj. Din. Temu odgovarja zmanjšanje blagajne od 0.3 na 0.1 milj. Din, terjatev pri denarnih zavodih od 0.82 na 0.03 milj. Din, menic od 3.5 na 3.3 milj. Din in dolžnikov od 10.2 na 14.2 milj. Din. Banka izkazuje za preteklo leto celo 0.03 .milj. Din čistega dobička, dočim je za leto 1930 znašal dobiček 0.18 milj. Din in je banka plačala 10% dividendo. Oddaja popravil pri jahalniei Nušakove vojašnice v Ljubljani se bo vršila dne 30. junija I. 1. na ofertmi licitaciji pri inž. oddelku Komande Drav. divii. obl. v Ljubljani, kjer so pogoji na vpogled. Dobava bukovega kovaškega oglja, liavn. drž. rudnika v Velenju sprejema do 4. julija 1. 1. ponudbe zu dobavo 100 q bukovega kovaškega oglja. Borza Dne 14. junija. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Curiha, Londona in Trsta neizpremenjeni, IKipustili pa so lečaji Amsterdama in Berlina, nasprotno pa so se učvrstili tečaji Bruslja, Nevv Yorka, Pariza in Prage. Narodna banka je sedaj zmanjšala vsoto deviz, ki jo dnevno daje na naših borzah, tako da bo poslej skoraj nemogoče kriti veliki del našega uvoza sirovin, katere potrebujemo za obratovanje naše industrije. Ljubljana. Amsterdam 2274.55—2285.91, Berlin 1320.82—1337.02, Bruselj 783.22—787.10, Curih 1097.85—1102.85, London 200.29—207.89, Nevv York 5590.38—5624.04, Pariz 221.31—222.43, Praga 160.50 do 167.42, Trst 287.57—289.97. Na zagrebški dn belgrajski borzi so bili zabeleženi isti' tečaji kot na ljubljanski. Nevv Yorll kabel jo še notiral v Zagrebu 5(518.38—5046.64. — Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 71.824 Din. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.16875, London 18.8250, Nevv York 512, Bruselj 71.3750, Milan 20.25, Madrid 42.20, Amsterdam 207.2750, Berlin 121.10, Stockholm 96.50, Oslo 93.75, Kopenhageu 102.75, Sofija 3.71, Praga 15.18, Varšava 57.40, Atene 3.39, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.06, Ilelsingfors 8.71. — Dunaj. Diuar notira (valuta) 12.30. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca nekoliko čvrstejša, kljub temu pa so tečaji ostali v glavnem neizpremenjeni. Narastli so tečaji vojne škode in 7% Blaiira. V delnicah ui bilo znatnih sprememb. Prodne! je bil nu zagrebški borzi naslednji: vojna škoda prompt. 500, junijska 200 kom. in 7% Blair 2000 dol. Ljubljana. 8% Bler. pos. 44 bi, 7% Bler. pos. 40 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Narodna banka 3800—4100, Priv. agr. banka 205—210 (205), 7% inv. pos. 49 den., agrarji 23.25—25, vojna škoda 191 — 193 (195, 197), 6. 190 do 192 (191, 194), 7. 191—192, 8. 193 bi., 12. 185 do 192, 0% begi. obv. 32—38.25, 8% Bler. pos. 42—45, 7% Bler. pos. 39.25—40 (39, 40), 7% pos. D1IB 43.50—45. Belgrad. Narodna banka 888O-39O0 ( 3900), 1) Krošnjarjenje z vinom v Ljubljani ni do- i ?rivR" "F; ^nka 'leno. V Zagrebu in v drugih mestih m, jugu je < ° ^ gV^*M ( (191) 7 zak^" ifiln Žft v nnvncln dn kmeti« iirnr.ii.nin vmn l.ol. «« 1«*>—1UZ (1 J1..X>, i»-J, O. DI., {IVI), I. ZaKIJ. prišlo že v navado, da kmetje prodajajo vino last nega pridelka kar na trgu ali pa gu ločijo na javnih prostorih in sicer na drobno. Med našimi vinogradniki 8e je že tudi pojavilo vprašanje, če bodo smeli tudi oni po novem trošarinskem zakonu točiti vino na ljubljanskem trgu in na javnih prostorih. V Ljubljani se je že pripetil lak slučaj, ki oa je bil preprečen. Neki belokranjski kmet je pripeljal v Ljubljano več vina, ki ga je hotel no trgu prodajati po 7 Din in sicer v količinah po 5 litrov. Tržno nadzorstvo nm je to prepovedalo. Belokra-njec — čigar vino je bilo sicer dobro — je nalil vino v slntinske steklenice in je take steklenke, ki merilo malo manj kot poldrug liter, prodajal po 190, 0% begi. obv. 33—33.75 (33.50), 8% Bler. pos, 15 bi., V/o pos. DHB 44.25-44.50. Dunaj. Don. suv. jadr. 00.10, Alpiuc 8.90, Trboveljska 20.50. Žitni trg Tendenca za pšenico je nekoliko slabejša in so bili danes zaključki: v bauatskem blagu po 126.50, v boškem 79—80 kg po 132. Koruza pa jo nadalje zelo čvrsta in zahtevajo: za navadno 103 do 103.50, za okroglasto 105—107.50 in okroglo 110—115. V splošnem kaže v Vojvodini pšenica sedaj boljše kot prejšnji teden. Vendar pa je go- 10 Din strankam. Tržno nadzorstvo pa mu je pre- tovo, da tako velikega pridelka, kot smo ga imeli prečilo tudi to in mu je v soboto 7 takih steklenic zaplenilo. Tržno nadzorstvo — in kakor čujenio tudi finančna komisija — je namreč na stališču, da krošnjarjenja z vinom v Ljubljani ne more dovoliti, ker ljubljanska okolica ni vinski kraj in pri nas krošnjarjenje z vinom ni in nikdar ni bil običaj. Vse to pa je za krošnjarjenje z vinom po novem trošarinskem zakonu potrebno. Za prodajo vina v Ljubljani na drobno ali na debelo, sla predvsem potrebna lokal in pa dovoljenje. 100—108. Moka: bč. ban. Gg in Ogg 215—225, št. 2 195—208. Otrobi: bč. pšenifihi 87S— 90. Ostalo noizpreinenjeno. Promet 98 H vagonov. Tendenca: nespremenjena. Budimpešta. Tendenra: mirna. Promet: miren. Pšenica: junij 12.82—13.00, zuklj. 13.00—18.02; oktober 11.72, zuklj. 11.77 — 11.79. liž; junij zaklj. 12.70—12.80. Koruza: Julij 16.60, zaklj. 16.75 do 16.80; avgust 15.80; maj zaklj. 11.80—11.85. Cliipftgo (začetek). Pšenica; julij 49.50, september 51.50, december 54.50. Koruza: julij 29.625, september 31.375, december 82.375. - Oves: julij 20.125, september 20.25. Rž: julij 29.75, dec. 30. Winnipcg (začetek). Pšenica: julij 54, oktober 56.50, december 57.75. Živina Dunajski prašičji sojem.. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Comp., Dunaj.) Prignanih je bilo 7108 pršularjev in 5213 špeharjev, i/, Jugoslavijo 808 pršuturjev in 2521 špeharjev. Cene: »peharji najboljši 1.57, L 1.50—1.53, 11. 1.45—1.50, kmetski 1.45—1.55, najboljši 1.65, pršutarji 1.65—1.95, najboljši 2.10. Tendenca: cene za veleposestniške prašiče so v začetku ostale neizpremeiijene, potem so so podražile za 5 grošev, cene za prsutnrje iu križane prašiče pa za 5 grošev. Neprodanih Je ostalo 141 špeharjev. Šport MOTOCIKLISTIČNE IN KOLESARSKE TEKME. V nedeljo 19. t. m. se vrši največja kolesarska dirka v Sloveniji. Enajstič prirede naši kolesarji zvezdno propagandno dirko v Celje, Dirke se udeleže člani zagrebške, mariborske in ljubljanske kolesarske podzveze. Najdaljšo progo prevozijo kolesarji iz Zagreba. Proga Zagreb Celje je dolga 101 km, Malo krajšo, 92 km, imajo Novomeščani. Ob 10 dopoldne, takoj ko pridejo vsi tekmovale; na cilj, bo propagandni sprevod skozi Celje. Motokolesarski klub Ilirija pa priredi 3. julija drugo medklubsko gorsko motociklistično dirko na Ljubelj. Start za dirko, pri kateri lahko sodelujejo vsi verificirani člani zveze, kot gostje pa tudi verificirani inozemski tekmovalci, bo ob 10 dopoldne ob pristavi barona Borna. Proga je dolga 5150 m. Pismene prijave je poslati na tajništvo Motokluba Ilirije najkasneje do 20. junija. Naknadne prijave z dvojno prijavnlno se sprejemajo do 27. junija. Po tem datumu se ne bo upoštevala nobena prijava. Za tekmovalce je pripravljenih več lepih daril, Ta medklubska dirka je postala tudi v inozemstvu tako popularna, da bodo poleg najboljših domačinov na startu tudi renomirani inozemski tekmovalci. RAZNE ŠPORTNE VESTI. V tekmah za državno prvenstvo vodijo po raznih skupinah naslednji kluba: v prvi skupini Gradjanski Zagreb, v drugi Hajduk Split, v tretji Jugoslavija Belgrad, v četrti pa Vojvodina iz Novega Sada. Od vseh sodelujočih imata Hajduk in Vojvodina enako gol-diferenco 8:1 in 4 točke. V zagrebških listih pišejo, da g. Nedoklan v nedeljski tekmi Primorje Viktorija ni prišel radi incidentov pri tekmi Ilirijo i Gradjanski. Zagrebški listi so bili tedaj tisti, ki so te incidente lako razpihali, da je izgledalo, kot bi razjarjena množica hotela raztrgali g. Šitiča. Iz solidarnosti do svojega splitskega kolege g. Nedoklan ni prišel in tudi ni javil zvezi, da ne pride. Upamo, da bo JNZ znala postopati proti temu sodniku. K medmestni tekmi Zagreb i Belgrad organizira zagrebška nogometna podzveza izletniški vlak iz Zagreba. Voinja tja in nazaj bo stala samo 150 Din. Končno je določen termin za meddržavno plavalno tekmo Avstrija : Jugoslavija, ki se vrši 13 in 14. avgusta v Millsladtu. Naši in avstrijski plavalci bodo tekmovali v plavanju, skakanju in vva- terpolu, V vsaki disciplini nastopita samo po dvu tekmovalca iz vsake države, Na mednarodnem teniškem turnirju na Dunaju je eden naSih najboljših igralcev Kukuljevič premagal avstrijskega prvaka Matejko v 20 minutah s 6:4 in 6:1, Radio Programi Hadio-Lfubtjana i Sreda, 15. junija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevno vesti. — 13.00 Cas, ploiče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Dr. I. Preobraženski: Ruščina. — 19.30 Literarna ura: V spomin Vide Je-rajeve (ga. prof. Marija Borštnik). — 20.00 Radio-Therma Laško (Biležnik). — 20.15 Glasbeno predavanje (L. Škerjanc). — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas, poročila, Četrtek, 16. junija! 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Dr. A. Bajec: Italijanščina. 19.30 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina. — 20.00 Pero llorn: Poglavje iz vzgojeslovja. — 20.30 Pevski koncert baritonista g. Marjana Rusa. — 21.15 Koncer> Radio kvarteta. — 22.30 Čas, poročila, plošče. Drugi programi « Četrtek, 16. junija. Budapesti 18.45 Pianinskl koncerl. 20.00 Igra. Ciganska glasba. — Dunaj: 20.20 Otroci iu odrasli 21.00 Koncert: Češka glasba. — Praga: 21.00 Prenos z Dunaja. — Langenberg: 20.00 Evropske pesmi. 22.35 Simfonični koncert. — Beromiinster: 20.00 Ogrske kompozicije. 21.00 Veselo čtivo, 21.45 Vokalni koncert. — Rim: 20.45 Pester koncert. — Belgrad: 20.00 »Rusalka«, opera, prenos iz Ljubljane. — Berlin: 20.00 Ciganske melodije. 21.00 Igra. 22.35 Koncerl. — Toulousei 21.30 Operne pesmi. 21.45 Harmonike. 22.00 Koncerl vojaške godne. — Stuttgart: 19.30 Operetna glasba. 22.00 Pihala. — Barcelona: 21,05 Radio orkesler. — Milano: 19.30 Pester koncerl. 20.30 Operni prenos. — Zagreb' 20.30 Ljubljana, LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Opera. Začetek ob 20. Sreda, 15. junija: »MALA FLORAMYE . Red C. Četrtek, 16. junija: Zaprto. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočulja in sožalja ob smrti gospodične Anke Praprotmii izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, monsign, dr, Francu Kruljcu za tolažilne besede ob grobu, gosp. kaplanu Holcmanu za spremstvo in Marijini družbi za častno udeležbo. Iskrena zahvala tudi vsem, ki so drago pokojno spremili v tako obilnem številu na njeni zadnji poti. Vsem bodi dobri Bog plačnik, raini pa dodeli večni miri Laško, dne 11. junija 1932. FRANC ČASL, trgovec in ostali sorodniki. lani, letos ne bo. Novi Sad. Pšenica: bč. ladja Begej 79kg 2% 128—130, gor. bn. 79 kg 2% 125—127, ban. par. Vršac. 78 kg 2% 124—126, sred. bč. 79 kg 2r/o 1»> do 132, gor. bč. 79 kg 2% 130—182, bč. potiska 79 kg 2% 130—132, bč. ladja Tisa 79kg 2%. — Moka: bč. bn. Og in Ogg 210—220. - Ostalo neiz-premenjeno. Tendenca: mirna. Promet: 58 vagon. Sombor. Koruza: bč. 100—102, bč. za julij 103 do 105, bč. za avgust 104—106, bč. okol. Sombor NAZNANILO OTVORITVE! Čast mi je cenjeno občinstvo s sledečim vljudno obvestili, da sem otvoril na Aleksandrovi cesti št. 19 najmodernejše opremljeno prodajalno svojih priznanih izdelkov kakor tudi vseh vrst delikates in mesnico. Ker bom vedno v prijetnem položaju svoje cenjene odjemalce, lako z ozirom na prvovrstno kakovost blaga kakor na vedno konkurenčne cene, najbolje zadovoljiti, sc priporočam cenj. občinstvu za poveritev svojega zaupanja, kateremu bom v vsakem oziru najbolje zadostil, ker si bom prizadeval ustreči vsaki želji svojih cenj. odjcmalcev in se priporočam za čim obilnejši obisk. S tem priporočilom beležim z odličnim spoštovanjem JOS. BENKO, tovarna mesnih izdelkov, Murska Sobota. m;- Ilira.).« x ea a jjSoEioS.g 2: .2 » ™ ifclt® -J M > cc S 12 Srn Q to . O » I o 1 Oo' IMJgsi l-S w O """ l. _ a .. .M « j,. oi -5 co cu .. Se"* Si . z. . ^ t? fS — > . -Q £ i: h c n .5 -O - S a c « c '-n z. «09 a Q t, > S,,a g 2.5 p S t. =53 —.*—. 5 isa« i 58 ■7i»nrTriTn--raiDC:C_a--l-i» i. i.ti Roland Dorgeles: Leseni križi XI. Zmaga. Po dvajset neprestano zagozdenih poteh so se zgrinjale iz ozadja v jarke udarne divizije. Povej dalje; naprej! Naprej, svinjska drhal!;: so ponavljali besni glasovi. In v neredu se je kolona s težkim korakom pomikal« naprej; posodje in okopno orodje je žvenke-talo. Jutranja zarja nas je našla v črevesju, kjer je naša stotnija, ki je nastopila med zadnjimi, štorkljala že od dveh zjutraj; bolniški strežniki in zamenjane čete so jo neprestano zadrževali in ovirali. Že je napočil dan, a mi smo se še vedno gnetli po zveznih jarkih brez vsakega kritja. Nemška artiljerija je začela streljati. Šrapneli so nas preganjali, zdelo se je, kakor da bi se z nami pomikali naprej, in izmučeni bataljon je tekel v siksaku proti prvim linijam pod svodom zelenkastega sopuha. Morache, ki nas je vodil, je bil tako zmešan, da ni več našel prave poti; tekli smo enostavno, kakor je hotelo črevo in imeli šrapnele neprestano za petami. Med posameznimi razleti smo slišali Cruchetov glas, ki je zvenel mrzlo in trdo kakor na vežbališču: »Tak, Morache ... Ali se sedaj spoznate?« Granate so nas pojale, kakor da bi bile imele oči. Šli smo naprej, se razdelili, tekli nazaj, a besni trop*nas ni izpustil; tulil nam je okrog ušes in nas dušil z ostrim dimom. Knllkorkrat se je zasvetilo, smo sc vrgli na tla vsevprek: ležali smo drug na drugem, drug poleg | rdeči kiti. Ko je prišel do nas, je rekel s taistim drugega, mešale so se glave in noge, ta se je sploščil osehlim glasom, v katerem niti bolečina ni več trepetala: '/Sedel bom, držite me za plašč. Eden ga je prijel za ovratnik in tako smo ga posadili na stopnico v jarku. Sedel je s togo vzravria-nim trupom; roke so bile samo šc krvava kaša, ki so jo držali vkup razcefrani rokavi. Nos je bil prstene barve in šiljast, kakor da bi bila smrt že poizkusila, da ga izbriše. »Pašči se na obvezoval išče, človek božji, mu jo dejal Lemoine in se ozrl na obe rdeči strugi ob njem. ::Da, saj grem... Prižgite mi cigareto... Dujte mi jo v usta. Vzdignili smo ga; pokimal je v zahvalo iu se mehanično odpravil dalje; pred njim je šel tovariš, cia mu je v gnječi delal pot. »Umaknite se, ranjenec ... ob steni jarka, oni se jo stisnil v luknjo. Šrapneli so se razletavali čisto nizko in drobir je tleskal v rove; potem so se dvigali kriki iz prihuljenih teles: »Joj, zadelo me jelc Topoglavo smo skakali čez trupla. Med prerivanjem in suvanjem smo napredovali za dvajset korakov in se zopet vrgli na vse štiri; oči in usta so bila spačena, hrbet usločen pod strahovitim bruščem. »No, Morache,« je znova začel stotnik, ; no Morache, ali gremo sedaj prav? Tttl Ttt!... Ali ste pa tudi popolnoma gotovi?« Tekli smo dalje z izsušenim grlom, ne da bi vedeli kam. Vzlic vsemu pa nismo ravnali nezmi-selno, kar tjavendan, marveč se je v tej vrtoglavici še vedno uveljavljala disciplina; duh je bil nekoliko omamljen in je omahoval kakor ob izhodu iz peklenske kovačnice, vendarle je pa ostal jasen, in med dvema skupnima streloma so šla povelja natanko svojo pot naprej, kakor gredo ukazi delovodje sredi tovarniškega hruma. Najjosled nas je zaporni ogenj zgrešil, kakor da bi odrezal. Iznenada je nastala okrog nas velika tišina in videli smo, da je sonce vzšlo. Prišli smo v sotesko z gosto obraščenimi strminami. Takoj je planil Sulphart v grmovje in stikal po njem: Hej, fantje... Tu so robidnice!...« »Ne dotikajte se me, ne dotikajte se me..._ je venomer jionavljal bledi ranjenec, gredoč |>očasi po jarku dalje. Razcefrane lakti so visele ob telesu kakor dve Cela stotnija jo bila stisnjena pred štirimi n.i-skočnimi lestvami — velik, živ vzbočen ščit i/, čelad. Odeje zvite, brez tornistra, lopate za pasom; Paradna oprema:, se je ponorčeval Gilbert. Na desno od nas je stala v taistem jarku zagozdena stotnija mladih vojakov; pravkar je nataknila bajonete na puško; morala bi z nami iz jarkov kakor prvi val. Vsi okopi, vsi jarki so bili polni; čuteč to množico tik jiolog sebe, te stotine in tisočo, ki so se gnetli tu, to nas je navdajalo s sirovim zaupanjem. Bodisi drzen ali ravnodušen, vsak izmed nas jc bil samo zrno v tej človeški masi. To jutro je imela armada zmagovito dušo. Stran 6. »SLOVENEC«, dne 17. junija 1932. Štev. 137. Ma Vsaka beseda 50 par ali proitor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9vr*ticseračunajo višje Zaoqleie jtroqo tl^ovfkega mreklamneaa značaja vsaka vrstica ZOiri Naimaniši zne*eklODm.Pristojbina za iif_ro2Dm Vsakogiaj treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovanamo le.čejeprilor.ena znamka.Ček račun ljubljana10.3H9.- rem HI Beseda samo 50 par Prodajalka želi mesto za takoj, najraje na deželi. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Pridna« na upravo »Slovenca« štev. 9057. (a) Uuibodobe Beseda samo 50 par Mizar, pomočnika z večletno prakso pri treznemu stroju išče .los. Bi kovec, mizar, Opekarska cesta. Sprejmem tudi vajenca za mizarstvo z vso oskrbo v hiši. (b) ODDAJO: Lokal na Sv. Petra cesti, z dvema izložbama, oddam solidnemu interesentu. Ponudbe pod »Lokal avgust« št. 9039 na upravo »Slovenca«. (n) Beseda samo 50 par Vajenko ali vajenca sprejmem. Foto atelje Josip Pogačnik, Ljubljana, Mestni trg 5 I. (v) Vajenca za mizarsko obrt sprejme Jože Zadnikar, Verovškova ulica 48, Ljubljana 7. v Lokal za specerijsko trgovino, z vsem inventarjem, takoj oddam na promelnem kraju. Najemnina po prometu. Naslov v upravi Slovenca št. 9051. (n) IU Beseda samo 50 par Debele Trboveljski cement betonsko železo, nosilke, stavbno okovje in vsakovrstno orodje — najceneje pri Jos. Zalta & Co, trgovina železnine. Dunajska cesta 9 (polec nebotičnika). (1) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo. gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpoši-liam po poštnem povzetju. L. BROZOVTC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica oeria. Jabolčnik prvovrsten, proda graščina Boštanj pri Sevnici. (1) Novo kolo prav poccni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7 III., vhod poleg Delavske pekarne. (1) Nov šivalni stroj zelo poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7 III., vhod poleg Delavske pekarne. (1) Telefon 2059 J* Premog suha drva kupite najceneje ori tvrdk A VOLK, LJUBLJANA Reslievo peste Ž4. Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana. (1) Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M Jankole — Selenburgova 6'II. |1) Beseda samo 50 par IŠČEJO: Lokal 2 do 3 sobe — iščem. Ponudbe na upravo Slovenca- pod V Ljubljani št. 9053. (m) rilii.jte in širite »Slo \euen« Črešnjc Ia. trde, črne in rudeče, po 5 Din kg razpošilja po železnici po 25 kg franko naročnik. - G. Drechsler, Tuzla. (1) Nogavice rokavice, robce, perilo.torbice, kravate nizke cene. samo pri PETEtINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Vrtne stole zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, Pogačnik, Bohoričeva allca 5 Plima surovo maslo po 22 Din kg franco povzetje od 4 kg dalje razpošilja Franc Koliaritsch, Apače pri Gor. Radgoni. Kdo kupi kosti in stare cunje v večjih množinah. Pisma na upravo Slovenca« pod št. 9005. (1) Prevažam vsakovrstno blago po zmerni ceni. - M. Krali, Dunajska cesta 12. (t) Trajno kodranje! Samo šest minut ostanete pod najnovejšim aparati m Vročine ne čutite. Damski salon »Fanči Ijubljana, Aleksandrova št. 4, v prehodu palače »Viktorija«. (t) 12 ha zemlje in gozda v enem kompleksu prodam blizu Prijedora. — Vprašanja na Nikola Mi-jatovič, Prijedor. (p) Stavbišče vogalno, 911 nr, naprodaj na Prulah. Več se izve v prodajalni Jos. Olup, Stari trg 21. (p) Parcela 1400 m3 blizu Martinove ceste naprodaj. Poizve se Ilirska ulica 21, pri hišniku. (p) K Stare VREČE kupl nov® AL. GREBENC, li. Dunajska 36 Prod« i AMERIKAH-KOLA-LmOffADA osvežujoča brezalkoholna pijača S. Kunčič — Ljubljana Sv. Petra cesta 45 Stole. mnze m Beseda samo 50 par Vrednostne papirje kupuje Komanditna druž Pozor mizarji! NOVOST! Na velesejmu si ne pozabite ogledati novoizumlje-nega oblica za čiščenje furnirjev pri tvrdki Peter Angelo, zunaj paviljona F na vogalu. Zahtevajte, da se Vam v obratu predvaja! 7543 telefon 2605 ID pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr.G.PICCOLI Ljubljana. Dunajska c. 6 Umrl nam ie na- nad vse ljubljeni sin in brat Franjo Prmntz dijak IV. gimnazije v Kranju dne 13. junija po dojgi, mukapolni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb bo v sredo 15. junija ob pol 6 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. junija 1932. Žalujoči starši, brat in sestra in ostalo sorodstvo. Krušno vnoko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubltana. Stari trg št. 32 gova 6/11. tk) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Ia bukova drva popolnoma suha, zdrava, kupim vsako količino — proti takojšnjemu plačilu. Na ponudbe brez cene se n" oziram. »Viktorija« — Zagreb, Kraljice Jelene 4. (k) Čcbelni vosek pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. — Golob & Ko tovarna kemič. izdelkov, Vič pri Ljubljani. (k) Modroce otomane divane, fotelje bTM Jankcde"'žetenbur- *«• vam nudi naiceneie Ignacij Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) KLAVIRJE pokvarjene in razglašene popravlja in uglašuje strokovno najboljše in najcenejše. ■ Društva popust. - Jos. Bajde, Ljubljana, Gosposvetska 12. g Oblastv. koncesijonirana šoferska šola J. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Beseda samo 50 par IŠČEJO: Univ. profesor išče stanovanje s 3 do 1 sobami s kopalnico in no-trebnimi pritiklinami, po možnosti izven sred'ne mesta, s 1. VIII. t. ! Ponudbe pod »Profesor« št. 9040, lcj ODDAJO: Sobo oddam solidnemu gospodu. Poizve se v trgovini Sredina 11. Prule. (s) zaklopne, železne, izdeluje najceneje po dogovoru J. ZOR KO, ključavničar, Ljubljana, Glince, cesta II št. 6. Preritiskana ročna dela za vse! Stenski nrli . Din, stenski orli. rde™ ali modro obrobljeni KI Din, nrtifiki od 1 Din naprej, blazine milic eto. Novi vzorci, f-ist tisk, dobro blago. M a te k & Miheš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. Vezenje zave.-, perilo, monograroov etc. Kntlanje, ažu riranje. — »Breda« žepni robci komad - Din. ...................................................................... Opremljena soba poseben vhod, se odda. -Ulica na grad 7. (s) Pisalni stroj nov ali star — kupimo Ponudbe z navedbo cene na Udruženje jugoslov nar. želez., podružnica Zi-danimost. (k Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopnjiške ograje, dim. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Trelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Tračnice poljske, lahke, ca. 1000 m in vagončke kupimo ali vzamemo v najem za daljšo dobo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tračnice« 9061. (k) Beseda samo 50 par Posteljne žilne vloge v lesenih ali železnih okvirjih, ter zložljive železne postelje izdeluje solidno točno po naročilu tvrdk Pavel Strgulec Ljubljana, Gosposvetska cest al3 Zahtevajte brezplačni cenik! Mestno hranilnica MuDHansfta javlja tužno vest, da je dne 12. t. m. nepričakovano umrl njen mnogozaslužni bivši večletni podpredsednik in gerent gospod ROMIH hOU posestnih m veietržec v LtuKifani. Blagega in odličnega svojega sodelavca ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu. \wsm\ Beseda samo 50 par Tovorni auto posebno pripraven za prevažanje grušča ali drv, se odda. Na ogled v Mariboru, Aleksandrova 51. f Bencin motor na vozu, 4 KS, orig. »Morava«, kompleten, skoraj nov — poceni naprodaj. Maribor, Aleksandrovi št. 24, elektrotehnično podjetje. (f) jed OS omes epasag Družabnika s kapitalom 80—100.000 Din išče jako solidno trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Zasi-gurana rentabilnost« 9071 na upravo »Slovenca«, (d IGBSSEBJ Beseda samo 50 par Našla se je za Gradom manjša vsota denarja. - Poizve se pri upravi »Slovenca« pod št. 9076. (e) MOŠKI IN ŽENSKI prvovrstne domače izdelave, najnovejše mode — nizke cene — nudi le PolanSko Julija, Uubljana Sv. Jakoba trg (stojnica) 7539 ...............................................................................IIIIIIIIMIIIIIIIIIMUIIIIIHIIIII*^^ Siavbenihi. hišni posestnih! in vsi. ki želite, da za denar, katerega izdate za slikarska in pleskarska dela, dobite tudi res prvovrstno izvršitev, se obrnite na poznano solidno tvrdko JOŠKO MAJHENIC pleskar, tifar in soboslikar, LJubljana. Vož»rska pot 1 ali ICarlovška cesta 2. Prevzema vsa stavbena, pohištvena in mostovna dela v mestu in na deželi. — Za prvovrstno izdelavo jamčim. — Cene zmerne. SIR polnotnasten, polemendolec, trapist in razne druge specialite JULIJ ZUPAN, trgovina LJUBLJANA - Sv. Petra cesta 35 SODF razne -velikosti nudi po nizkih cenah sodarski mojster Kosirnik Štefan Ljubljana VIL, Vodnikova 18 Simon Praprofnik stavbno in pohištveno mizarstvo Ljubljana, Jenhova ulica $1.7 Vsakovrstno pohištvo po solidnih cenah in v kvalitetni izvršitvi. Priporoča se tudi za stavbna dela, razne oprave itd. V zalogi hladilniki. Prva jugoslov. žična industrija d. z 0. z. — CEL3E Motorno kolo v dobrem stanju, z dobro gumo, tremi prestavami in prostim tekom, naprodaj za 2500 Din. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9038. (f) izdeluje luknjaste pločevine iz raznih kovin za vsako industrijsko potrebo in žično pletivo za vrtne ograje, transportne trake iz žičnega pletiva ete Telefon 117 Avtomobilisti! biciklisti! Uporabljajte za vaša vozila le India Super pneumatiko in Star olje. Zaloga in zastopstvo — Motor Import Cie., d. z o. z., Celje, Vodnikova ul. 2. (f) »PUCH« motorna kolesa od 3000 Din dalje, vulka-nizira avto-, motorne in dvokolesne plašče po nizki ceni. - Alojzij Ussar, Maribor, Trg Svobode 2. mmmš Beseda samo 50 par Več parcel po ugodni ceni naprodai. F oizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani. Ipj Enonadstropna hiša novo zgrajena, z lepim vrtom in dobro vpeljano trgovino z mešanim bla-liom — ugodno naprodaj. Plača sc lahko s hranilno kniižico. Naslov v upravi Slovenca št. 8319. (p) Dve stavbni parccli Ia., po zelo ugodni ceni naprodai 20 minut od zaloške mitnice proti Dev. /Mar. v Polju. - Plača se lahko s kniižico. Frančiška Boknvšek, Moste 104. (P) ... ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki sva lih prejela ob bridki izgubi naše nadvse ljubljene sestrice Milke Legat kakor vsem, ki so blagopokojno zasuli s cvetjem in jo spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti: Bog plačaj! Maša zadušnica se bo darovala v četrtek 16. junija ob pol 8 zjutraj v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, Zirovnica-Ljubljana, dne 15. junija 1932. Globoko žalujoča sestra FRANCKA in brat ANTON. ŽUPANSTVO OBČINE TRZIN in KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR V TRZINU naznanjata, da je danes umrl občinski svetovalec in blagajnik krajevnega šolskega odbora, gospod Alojzij Sfrmole pesestnik in višji davčni upravitelj v p. Blag mu spomin! Trzin, dne 14. junija 1932. ŽUPANSTVO OBČINE TRZIN. KRAJEVNI sOLSK! ODBOR V TRZINU. Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: I van v nc. Hodnik: Franc Rrcmžar.