St. 84 Mtitea plafani t mttim CLonte tirnim tu la jgffl
izhaja, iivzemSi pondcljek, vsak daj^fhitraj. Uradniltvo: ulica »v. Fean^H'1 AaiSkega št. 20, l. nadstropje. Dopiaknaj se poSUjalo uredništvu. N»? -pistu« se ne sprejemajo, rokdpnr. a v- .cajo. — Od<o»-Prot. F. Peric. — Lastnik tisk	- l ♦ »»K titkarne Ed:	.
V Trstu« ¥ sredo 8» aprila 1925.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik L
eaaša za mesec L 7.—, 3 meae T*, inozemstvo mesečno 5 lir


leta L 32,— In ceio i*>t« ^ ^ L' Kjti uredsiitva m uprave S-

DINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širok o s ti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent.
osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1__, oglasi denarnih zavodov
mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj p« L 2,— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trst it, ulica •v. Fran&ika Asiikega štev. 20, I. nad. — Telefon uredniitva in uprave ii-97.
Razredni bol in naš položaj
Madžarski ministrski predsednik grof Bet hI en je nedavno v nekem bojevitem
Sv oru razlagal, zakaj da je nasproten
■ni volilni pravici. Glavni njegov razlog je dobesedno: «Madžarako meščanstvo je v manjšini napram masam, ki takorekoč nič ne posedujejo. Ce bi se uvedla srplošna in taijna volilna pravica, ne bi prišlo me-;šča-n9tvo do nadvladja, marveč delavistvsa Će b/ delavstvo stalo na patriotični podlagi in če bi razpolagalo s primemo kulturo, bi moglo vršiti svojo nalogo. Delavstvo pa se je v agitacijah desetletij popolnoma odtujilo narodnim idealom in poljedelsko delavstvo je na tako nizki stopnji kulture, da ne more spoznavati pravih naroidnih interesov«.
To za delavske mase skrajno žaljivo, kri vično, nedemokratično, ne socijalno in nesodobno stališče, ki ga zavzemlje madžarski mogotec napram šitokim masam ljudstva, zavrača «Prager Presse» tako-le:
«Seda)j vemo torej! Največje natfoldne dobrine bi bile v nevarnosti, če bi tudi delavstvo smelo govoriti politično. Onkraj Lrtav-e ne predstavljajo narodnotsti široke maise, marveč le tenka plast bolje oblečenih ljudi, ljudi torej, ki že nekaj imajo1. To posedovanje jim je v povod, da se skrbno držijo v daljavi napram milijonom nepo-scduijočih, ki proizvajajo po delavnicah, ali izsiljujejo iz podeželske zemlje vsakdanji kruh. Bethlen razvija brezupno družabno sliko svoje dežele in iz njegove madžarske duševnosti diše socijalna mržnja, ki postavlja deželne meje kot ločilne črte med izobraženim svetom zapada in kulturnim uboštvom vzhoda. Do čim se meščan in delavec v moderni državi stapljata v istovetne pojme, pomenita na Madžarskem tečaja, tako razHčna po svojem bistvu, kakor sta ogenj in voda!»
Točno, pravilno in porazno je praški list označil nesodobno in nekulturno nesoci-jalnOst madžarskega grofa. Dočim se v izo-braže-ni Evropi — kljub vsem političnim bojem — družabne razredne razlike vedno bolj uglajajo in se pojma « meščan* in «delavec« vedno bolj bližata drug drugemu, pa nas silijo izjave grofa Bethlena k zaključku, da je Madžarska v resnici bolj oddaljena od zapadne kulture, nego kaže to zemljevid. Zapadne dežele so že davno prišle do spoznanja, da dobri državljan mora biti pred vsem pravi delavec in da fce (dober de.lavec najboljši državljani £>r-žave. Grof Bethlen pa nam razodeva, da |*e na Madžarskem to drugače. Zanj je od ločilna statistika, ki mu pravi, da je meščanstvo v manjšini napram širokim ma sam. Pa tudi na nekulturnost teh poslednjih se sklicuje madžarski grof. Pozablja pa pri tem na dejstvo, da so bili na Madžarskem aristokracija, plutokracija in njegovo «meščanstvo;» od nekdaj absolutni gospodarji in da so bile široke mase popolnoma izključene od vsakega vpliva na vladavino. Če so torej poljedelske mase res na tako nizki stopnji kulture, kakor trdi ta grof, je opravičeno vprašanje: kdo je kriv na tem? Ali ne tisti, ki so imeli njih vzgojo in pouk izključno v svojih rokah?
Po običajnem razumevanju boja proletarijata pno>ti sedanjemu družabnemu redu, da je to namreč razredni boj, bi morali misliti, da je grof Bethlen — kot nasprotnik socijalne m politične enakosti med «meščanstvom» in delavstvom — tudi na sprotni k razrednega boja. V resnici pa proglaša tak boj le s to razliko, da hoče nadvladje manjšinskega razreda nad večinskim!! Je torej nesocijalen človek do kosti in mozga.
Bethlen je na 'stališču razrednega boja ki ga mi ooklajijamo.Če pa bi bilo to stališče pravilno, potem bi se moral vsak normalno misleč človek postaviti na stran širokih mas, ki delajo i<n proizvajajo za splošno dobro, in ne na stran par grofov in malega števila bogatašev.
Toda razredni boj — na tem 'stališču suio mi neomajno — ni utemeljen v naravi. Po našem umevanju je vse gospodarsko življenje veriga, ki jo sestavljajo vsi sloji hi -v.se plasti ljudstva in v kateri se mora vsak član skladno oklepati drugega. Z drugo besedo: vsi stanovi in vsa poklici so potrebni za res plodno gospodarsko življenje. Človeška družba potrebuje sodelovanja vseh. Zato je komunizem s svojim programom zgrešen in radi tega nenjcžen v teoriji; koliko bolj ga moramo odklanjati v praksi, ki bi nastala, če bi se
uveljavil!
marveč aktivno sodelovanje z njimi v državnem življenju.
Ta klasični primer kaže, da je komunistično gibanje le brezplodno) tratenje energij. V opravičbo komunistov priznavamo, da sledijo svojemu poštenemu prepričanju, Četudi zmotnemu! Ravno zato moramo posebno obžalovati tiste naše inteligejnte, ki svoje umstvene sposobnosti zapravljajo za take utopistične cilje im sanje. Vse drugače pa moramoj soditi tiste naše «stru-jarje», ki se lahkonušljenO igrajo z razredno borbo, s podžiganjem naspro*stva med enim stanom in drugim, med vasjo in trgom, mesto da bi vse stanove navajali k skupnemu delu in jih učili, naj spravljajo svoje interese ▼ sklad med seboj in z višjimi cilji naše narodne skupnosti! Če bi se jim z njihovim igračk a njem z razrednim bojem posrečilo izzvati borbe med stanovi, bi brlcr to — ob sedanjem težkem položaju — za naše ljudstvo in njegofv narodni obstanek začetek — konca!
Sicer so se ti str u jar ji vrgli sedaij s posebno in simptomatičnoi vnemo v borbo proti komunistom, kar priča n. pr. pisarija «Goriške Straže». Gospodje pa bi se hoteli očividno s tem le rehabilitirati pred javnostjo. Toda nobeno kričanje ne more izbrisati dejstva, da so ravno oni s -svojim podžiganjem razrednega boja izzvali tisto duševno razpoloženje med našim ljudstvom, ki je najizdatnejše služilo« širjenju komunističnih sanj! Dokaz je vsa pisava «Malega lista» in tudi «Goriške Straže» prejšnjih let, pa tudi nastopi raznih boljše vikujočih gromovnikov med ljudstvom. Mi icdklanjamoi toliko odkrito komunistično propagando kolikor ono drugo komedijant sko, četudi «krščansko» p ob ar vam o razredno gonjo, ker je nezmiselna in ker je poleg svoje škodljivosti tudi — neiskrena. Našega delavca in kmeta pa pozivamo, naj resno razmišljata o teh vprašanjih in potem jima ne bo težko spoznati, kje so pravi zaščitniki njunih interesov ter da moreta braniti le-te le v okviru narodne skupnosti.
ii
mm
RIM, 7. Danes dopoldne je kralj sprejel ministrskega predsednika Mussolinija, ki mu je prisegel kot začasni vojni minister. Jutri prevzame on. Mussolini vodstvo vojnega ministrstva. Državni podtajnik gen. C Jerici ostane na dosedanjem mestu.
Vprašanje imenovanja novega načelnika glavnega stana še ni rešeno. Za tof mesto bi prišel v pošte v — po pisanju nekaterih listov — gen. Badoglio, ki je sedajj poslanik v Braziliji. Vest, da je gen. Badoglio že odpotoval -v Evropo, je preuranjena. Brazilijo tbo zapustil Šele 11. t, m. in fašistov-ski listi pišejo, da pride v Italijo le na dopu!st.
Vse kaže, da še dolgo ne bo prišlo do udejstvitve načrta za ustanovitev obrambnega ministrstva, ki bi združevalo vojno ministrstvo, ministrstvo za mornarico in kotmisarijat za zračno vojsko. Ovire sO predvsem tehničnega značaja, vmes je tudi vprašamje državnih financ, ki bi jih novi načrt zelo zadel. Kictačno pa bi se sedaj v Italiji zelo težko našel mož, ki bi mogel uspešno in nepristransko voditi ministrstvo, v katerem bi bili zastopani interesi vojske, mornarice in zračne vofake. Take pomisleke ima tudi poluradna «Tribuna«, ki pravi, da bi bil edino Mussolini v stanu 'Voditi novo obrambno ministrstvo. TioL. da on. Mussolini opravlja še posle ministrskega predsednika); poleg tega je komaj okreval od težke bolezni in je radi tega potreben dolgega počitka.
Delo na borzah počiva
RIM, 7. Po poročilih, ki prihajajo iz vse države, se gibanje med borznimi agenti nadaljuje. V znak protesta proti nio»vim u-krepom finančnega ministra počiva delo na borzah od včeraj dalje, kvofcirafjo se le državni papirji. V Milanu niso kvotfrale včeraj niti valute, niti devize. Danes je tudi počivalo delo na borzah in isto se pričakuje tudi za jutrišnji dan. V četrtek pa itak nastopijo od vlade predpisane ve-"ikonočne počitnice, ki bodo trajale do pondeljka.
novinar MIlan Plut umrl
LJUBLJANA, 7. (Izv.) Danes zjutraj ob 7. uri Je po hudih bolečinah umrl Milan Phit, rezervni kapetan in urednik «Jutra*. Pogreb se bo inrm v četrtek oib 15. uri * s •
Milan Plut te bdi rojen 1. 1881. v Gradcu v Beli Kraškii. Gimnazijske študije je dokončal 'V Karlovcu in Novem mestu. Pozneje se je podal v Beograd, kjer je služboval pri Fresbaraju. Tu je imel referat za slovenske novine ter je vzdrževal vezi med Slovenci in Srbi. L. 1904. je ob priliki kronanja, kralja Petra aranžiral slovenski odfdelek na umetniški razstavi. BiA je član «Nerodne odbraneLeta 1910. se je podal v Ljubljano, kjer je ustanovil «Jutro*. L. 1913. je prestavil «Jutro* v Trst, kjer je pa kmalu moralo prenehati, ker ni imelo dovolj denarnih sredstev. Iz Trsta se je preselil v Ljubljana Dobil je mesto urednika pri «Dnevu*. Obenem je bil dopisnik zagrebških in beograjskih listov.
Ob izbruhu svetovne vojne je bil nekaj časa interniran na ljubljanskem gradu; pozneje je bil dodeljen k 97. pešpolku in prijel s tem polkom v Ukrajino. Ob zaključku vojne je pripeljal svoj polk v domovino. Boril se je tudi na Koroškem. Kol je pričelo tapet izhajati « Jutro » v Ljubljani, je postaj uradnik tega lista.
Sestanek med Radfčema
ZAGREB, 7. (Izv.) Pavle Radič se je mudil dane« prt svojem stricu Stjepanu Radiću v prostorih sudbe nega stola. Pavle je poročal Stjepanu o avdijenci pri kralju in konferenci ® Pašićem.
Dr. Kmjevič in Maček zanikata trditev, da ne odojbravaita izjav Pavla Radića vt narodni skupščini, ter vest, da nameravata ustanoviti posebno skupino nezavisne levice v Hrvatski republikanski seljački stranki.	_
Noo francoski finančni načrt
Zvišanje denarnega obtoka od 41 na 45 milijard — Uvedba prostovoljnega davka
PARIZ, 7. Glasom vesti agencije Havas vsebuje načrt finančnega ministra De Monzie poleg že znanih smernic izredni prostovoljci davek, ki bo služil kot protiutež 4 milijardam novih bankovcev, katere Izda banka Francije. Finančni načrt ministra De Monzie bo predložen danes pred-poldne ministrskemu svetu v odobritev. Popoldne bo ministrski predsednik Herriot podal glede tega načrta obširne izjave v poslanski zbornici. Razprava o finančnem načrtu se prične v zbornici jutri.
De Monzie hoče <9 svojim načrtom v prvi vrsti- odpraviti krizo državnega zaklada. Na podlagi finančnega zakona z dne 31. julija 1920 je tedanji finančni minister Franpoi« Mar sad dvignil denarni obtok od 40 na 41 msU^ard. Clementel je tekom svojega govora v senatu dne 1. L m. konstatiraj, da viiina denarnega obtoka nikakor ne Httfgohflarja sedanjim gospodarskim potrebam države ter predlagal zvišanje /oib-toka. Na enako 'Stališče se je postavil v svojem načrtu tudi sedanji finančni mi-
Izid volitev v Belgiji
Napredovanje socialistov
BRUSELJ, 7. Izid belgijskih volitev zaznamuje napredek za socijaliste, ki so dobili za 4 ali 5% glasov več, kakor na zadnjih volitvah leta 1921. Medtem so liberalci zgubili za 3—4%, katoliki pa za 1—2%. Po teh podatkih je Število socialističnih poslancev v parlamentu zrastlo za 7: liberalci bi zgubili 5 ali 6 mandatov, katoliki pa 2. Flamci bi pridobili enega ali dva mandata.
V razpuščeni zbornici so imeli katoliki 80 sedežev, socijalisti 68, liberalci 33, Flamci 4, bojevniki 1. Ako ne bodo definitivni podatki v bistvu spremenili sedanjih predvidevanj, bodo katoliki imeli v novi zbornici toliko mandatov, kolikor socijalisti, kar bo še boj j sililo k politiki koalicij.
Izid volitev vzbuja marsikako začudenje: napredovanje levičarjev je nadkri-lilo vsa pričakovanja, tudi socijalistov samih. Katoliki, ki so upali na veliko zmago, so ostali razočarani.
Vzrok tega neuspeha je treba iskat! * tem, da so se katoliki in liberalci izčrpali v vladanju tekom zadnjih štirih let, med* tem ko so se socijalisti okrepili v opozl* ci#. Draginja, novi davki, politika stnojgega varčevanja so spravile volilce do tega, da' so oddali svoje glasove proti veČini.
Theunis je že predložil kralju Alberta demisijo vlade.
Aretacija komunistov v Palestini
ob Bttlfourjevem prihodu
LONDON, 7. Državni podtajnik za kolonije je sporočil zbornici, da je bilo na dan Balfourjevega prihoda aretiranih ^ Jaffi 16 oseb, ki pripadajo komunistični stranki Imenovani so širili revolucionarne letake, v katerih so sramotili lorda Bal-fourja In angleško državo.
Ratifikacija prijateljske pogodbe med Turčijo in Albanijo
ANGORA, 7. Narodna skupščina je odobrila in ratificirala prijateljsko pogodbo | med Turčijo in Albanijo.
DNEVNE VESTI
t MATIJA SILA I	OPOZORILO
Včeraj, dne 7. aprila 1925., ob 11. uri pred-I Kakor s« nam poroča iz Komna, 9e mu<fi poldne je umrl v Tomaju upokojeni župnik - tam sedaj gosp. Venceslav Rebec iz Trsta,
dekan in častni kanonik, veleč g. monsignor Matija Sila v visoki starosti, v 86. letu svoje dobe.
S pokojnikom izginja iz vrst« živih duhovnik, rodoljub in umstveni delavec, čigar življenje je bogato na plodonosnem delu za blaginjo in napredeGc našega naroda, ki mu je bil udan z vso svojo blago dušo io gorečim srcem. Stvar poklicanega peresa bo, da primerno in ^o zaslugi oceni delo pokojnikovega življenja, bogato priznano tudi od strani naj-odličnejših predstavnikov našega narodnega in kulturnega snovanja. Na tem mestu naj omenimo le, da nas je pokojnik obvezal v nemin>-ljivo hvaležnost s svojo zgodovino tržaških Slovencev, delom, ki bo neprecenljiva zakladnica in vir za vse naslednike, fci se bodo bavili s to zgodovino.
Pokojni Matija Sila je bil rodoljub v najčistejšem pomenu te besede. Kakor pokojni dr. Anton Gregorčič je tudi Matija Sila znal spajati na idealen način dolžnosti duhovnika z dolžnostmi zvestega sinu svojega naroda. Zato je bil pokojnik vedno vnet propovednik miru, sloge, ljubezni in strpljivosti v našem narodnem življenju, posebno pa složnega in vzajemnega dela na korist celokupnega naroda. Odkrito je obsojal vsako zanašanje prepirov v naše vrste.
Kot človek jje bil Mati>a Sila najiblažja duša, dobrotnik z vedno odprtim srcem in odprto darežljivo roko. Zato je zatisnil svoje oči brez imetja. Podpiral je po svoji moči vsako narodno snovanje ali napravo, dijake in vse potrebne, ki jim je bil dušna pastir. Časten spomenik si je postavil tudi s svojim organizatoričnim delom na socijatnem in gospodarskem polju: ustanovil je v Tomaju hranilnico in posojilnico, ki najuspešnejše deluj« na korist vse okolice, in pa pevsko-bralno društvo, ki se tudi lepo razvija in deluje za šarjenje naobrazbe. Velik dobrotnik je bil tudi s tem, da je, če je le mogel, z modrim posredovanjem m očetovskimi svarili poravnaval in blažil vsako nastalo nasprotstvo ali nesporazumljenje.
Prebivalstvo tomajske občine se predobro
Ne preziramo, marveč odkrito prizna-va'n°. da široke mase trpijo krivice ob sedanjem družabnem redu. Toda do ugla-fenia teh ostrin more dovesti le sodelovanje mas z drugimi razredi, za kar pa je potrebno ravno ti-sto, kar grof Bethlen odreka širokim masam: popolna njih politična in gospodarska enakopravnost da morejo imeti primeren delež na vplivi na vse socijalno m gospodarsko življenje. Sijajen primer naei daje čehoslovaska republika, kjer proletarijat potom sviojih zastopnikov . sodeluje pri državni upravi. V čehoslovaški državi se je v povojnih i^tih toliko ustvarilo na polju socijalne zakonodaje, kakor v nobeni drugi državi Evrope! V tem je tudi razlaga, zakaj ko-munizem tamkaj tako opada, in od kod huda kriza^ ki jo preživlja sedaj. Širokim masam govorijo dejstva, katera £ot dovaja do uspehov v njih korist: ne golo zanikanje države in drugih plasti naroda,
M velikonočnimi prazniki v Beograda
BEOGRAD, 7. (Izv.) Čim bolj se bližajo velikoniolčni prazniki, tem bolj pojema po-itično življenje v prestolici-
Danes je imel edino zakonodajni odbor sejo v narodni skupščini. Odbor je »prejel načrt za stanovanjski zakon. Opozicija ni stavila nikakega protipredloga.
itfster De Micmzie^ lci zahteva, da se dvigne denarni obtok oa 41 na 45 milijard, to je, zaveda, kaj in koliko je izgubilo z Matijo Sila da izda banka Francije 4 milijarde novih Še pozni rodovi bodo zato blagoslavljali n>e-aankovcev.	! £OV spomin.
Kakor že gori omenjeno, se uvede isto- ' Matija Sila se je rodil v Povirju dne 14. časno prostntvolpi1 davek ki naj bi služil februarja leta 1840. Ljudsko šolo je obiskoval kot protiutež zvišanju denarnega obtoka j 1 Povirju, na daljne študije je dovršil v Trstu, v znesku 4 milijard. V slučaju, da se dr- f^rSffJ®," L^^J^Z^ ^
žavljani ne odzovejo temu pozivu, se uvede prisilni davek.
Finančni načrt odobren v ministrskem svetu
PARIZ, 7. Danes predpoldne je ministrski svet odobril načrt finančnega ministra De Monzie v svrho sanacije. francoskih državnih financ.
Imenovanje novega sov 5 e takega poslanik« za Italijo
MOSKVA, 7. Sovjetski poslanik Juno-nev v Rimu je bil imenovan za sovjetskega poslanika v Teheranu. Na Jurojnevo mesto v Rimu pride bivši sovjetski poslanik v Stockholmu Kergentzoi.
Volilna borba v Nemiljl
Neuspeh Hinde&bnrgove kandidature
BERLIN. 7. Poskusi nemških nacionalistov, da lil Hmdemburg prevzel kandida-
turo na voDtvah predsednika, nisoi do vedli do nobenega uspeha, ker se je ljudska stranka izrekla proti njemu, češ da .je
Od 17. do 20. ure se je vFšila seja mini- I^T^iJ^*^ neprimerna oseba, sirskega sveta. Snre^ io Kil	'Najbrže bo lfiKkka stranka tudi tokrat na-
>trskega sveta Sprejet je bil načrt za i ustrojstvo 'sodišč. Jutri se bo seja nadaljevala. Na dnevnem redu je razprava o zakonskih načrtih, ki jih bo predložila 'vlada narodni skupščini.
Kralj je sprejel danes dr.ja Žerjava, ministra ver Trifuniovića in zunanjega ministra dr.ja Ninčiča-
Velikonočne praznike bo kralj prebil Bosni. Obi'skal bo tudi Sarajevo.
Dr. Otokar Rybar — poslanik v Carigrad«
BEOGRAD, 7. (Izv.) Za poslanika v Carigradu je imenovan dr. Otokar Rybaff načelnik jugolslovenske delegacije za pogajanja z Italijo. Dosedanji poslanik v Carigradu g. Bakić je postavljen na razpoloženje.
Danes je dospel v Beograd poslanik H Sofiji, g. Raikič, da poroča o dogodkih v Bolgariji.
stopila za kandidaturo Ludex*lorfa. Proglasitev te kandidature se bo Izvršila 9. aprila, na 60. nojatni dan Ludendorfa.
iimtOme aretacije t Sofiji
SOFIJA 7. Kakor poročajo tukajšnji Usti, so oblastva odkrila načrt za vetiko agrarno-kesnunistično revolucijo, ki je imela izbruhniti 15. aprila. Na podlagi tega odkritja je policija izvršila tte*ilae aretacije.
dolgovi v Združenih
Frandia te
WASH&IGTON, 7. V smislu pisanja «Cfa£cago Tribuna* «o francoska vlada prih pravilfja, da odpeti)* posebno komisijo v Združene drftarre s nalogo, da uredi vprašanje dolgom.
kateri je otvoril ▼ Komnu pisarno za prijavljanje terjatev napram Avstriji in Ogrski. Do tu bi bila vsa stvar njegova lastna zadeva toda poroča 9e nam dalje, da se imenovani gospod izdaja v svojem uradu in po gostilnah ter tudi sicer p<ri občevanju s Komenci in Kraševci iz bližnjih vaš za bivšega urednika našega lista, kar zavaja seveda naše ljudi v razna ne sporazumi jenja. Izjavljamo radi tega, da je trditev gosp. Rebca, da bi bil kdaj urednik našega lista, popolnoma izmišljena. To* liko v pojasnilo našim Kr&ševcem. Ako bo pa treba in ako bi se slično varanje javnosti ponavljalo, bomo še drugače nastopili. Edini pooblaščenec poetičnega društva «E<finost», Trst, ki ima pravico iti na roko vojnim oškodovancem v imenu naše politične organizacije, je g Marij TerciČ, kateri uradu je t občinskem uradu v Komnu.
Ker se nam poroča tudi iz drugih krajev, da se tu pa tam razni ljudje predstavljajo kot zastopniki «Edinosti», ne da ba imeli tako pravico, naznanjamo vnovič našemu občinstvu, da mora biti vsak naš pooblaščenec opremljen s posebnim pooblastilom naših političnih uradov. Vse dotične «g^spode», ki izrabljajo na tak nedovoljen način zaupanje našega ljudstva, pa opoauujan«^- <i» jih bomo, ako se bodo slični slučaji ponavljali, brezobzirno ožigosali. Naše somišljenike po deželi prosimo, da nam pri vsakem slučaju naznanijo takoj im/2na takih farba rje v našega ljudstva I
—	Osebna vest Udruženje občin živino-zdravniškega okrožja Dornberg, h kateremu spadajo še občine Rihembert, Prvačina, Renče, Vogrsko, Ozeljan, Šempas, Osek, Crniče in Gojače je imenovalo za občinskega živino-zdravnika g. Josipa Getrbica iz Solkana, kateri odslej ne posluje več v Solkanu.
—	Udruženje državnih upokojencev v JuL Krajini javlja, da je društveni predsedirik g. Roich nujno odpotovai v Rim, da na mero-daijnem mestu pojasni zahteve upokojencev,, ki so biLe navedene v spomeniči z dne 10. nov. 1924.
—	Ljubljanski visokošolci v Beogradu. V
Beograd je prispela v nedeljo popoldne večja skupina slušateljev tehnične fakufltete ljubljanske univerze, da obišče svoje beograjske tovariše. Ogledajo si Beograd ter industrijska podjetja prestolice in njene okolice. To je prvi poset ljubljanskih visokošolcev v Beogradu.
Iz urada PoL dr. „Edlnosr v Trstu
J- Č, - Jelovice: Pokojnina odklonjena. Boste čimprej pozvan na novo zdravniško preiskavo, ker ste prijavil, da se Vam je bolezen poslabšala.
L Šk. - Materija: Pokojnina Vam je odklonjena, ker je invalidnost nezavisna od vojaške službe.
Jos. J. - Vodice: Pokoj-nina Vam je odklo-. njena.
Fr. P. - G. in I. B. - K.: Vama je pokojinina priznana.	Tajništvo.
Druilirene vtsll
—	Pevski zbor Glasbene Matice. Danes zvečer ob 7. uri skupna pevska vaja za vse glasove.
—	Pevsko društvo «Dirija». Danes ob 21. zelo važen sestane* v društvenih prostorih. Razpravljalo se bo o reorganizaciji društva.
Odbor.
SPORT
1863. Najprej je služboval pri novem sv, Antonu v Trstu, pobem v Volosikem, kjer je ma-ševal v staroslovenskem jeziku ter vršil tuHT službo učitelja (pravili so mu «gospodin rae-šter»), dalje v Dekanih, pri Sv. Jakobu v Trstu, v Repentabru, dokler ni v juliju k 1894. prišel v Tomaj za žitnika. Upokojili so ga služba je trajala okoli 20 let. Upokojili so ga leta 1923. Zaključek njegovega plodonosnega delovanja kot vzgajalca in učitelja svojih žup-ljanov je bil velečasten zanj, ko so mu njegovi globoko hvaležni verniki in učenci priredili prisrčno proslavo, pri kateri so prihajala do ganljivega izraza vsa plemenita čustva, ki so jih gojili do pokojnika. Smirt mu je bila mirna in lahka — smrt pravičnika. Bratu Franu Sili, župniku pri Sv. Jakobu, in sestri izrekamo v imenu vsega našega ljudstva iskreno sožalje.
Pogreb bo jutri popoldne ob 3. uri.
Ustanovitev kmetijskih kreditnih zadrug v Jugoslaviji
Jugoslovenska vlada je pripravila zakonski načrt o 'kmetijskih kreditih. Za podlago je vz>ela varijanto, ki predvideva organiziranje državnih poljedelskih kreditov potom zadrug. Osnovale naj bi se oblastne in poedme občinske zadruge za dajanje kreditov, oziroma, naj bi se obstoječe zadruge prilagodile duhu zakona. Zadrugarstvo in kmetijski krediti naj se odtegnejo vplivu strank in prepreči naj se ■trankantvo zadrugarjev. Kot prva dotacija se postavi v proračun znesek 30 mdlijotiov dinarjev. Tudi se pripravija zakon o koncesijah za vodne naprave.
Kaže, da se hoče vlada resno lotiti zakonodaje gospodarstvu in kmetijstvu v prilog. V tej akciji je velike važnosti vprašanje cenenega kredita kmetom s pomočjo države. Hvalevredno je tudi, da hočejo vse zadružništvo odtegniti poHHčnim vplivom in namenom. Mi naglaiamo vedno, da gospodarske naprave morajo zgrešiti svoj pravi namen, neizamerno
važen za javno gospodarstvo, če se snujsjo le	____
v politične in strankarske namene in ne — ni prostora na razpolago. Ćbčni zbor se začne kakor mora biti — edino le iz stvarne gospo- ; ob 10. uri v dvorani D.K.D. pri Sv. Jakobu, darske potrebe. V tem pogledu se ie ravno	Predsednik,
med nami SLovsnci 2e veliko gre Sil o in tu — S. D. «Adria» vabi gg. članice in člane pa tam smo bili pri6e usodnih posledic — ne- : na setanek, 'ki bo jutri, v četrtek, ob 8.30 zv. sreče za poedince in zrn vse narodno gospo- j v dvorani D.K.D. pri Sv. Jakobu. Ker se bo darstvo.	I razpravljalo o gostovanju hazenašic Telesno-*
—	V nedeljo, 12. in v pondeljek, 13. t. m., se bo odigrala na igrišču S. D. «Adria» prva mednarodna tekma med družino Telesncikul-turnega društva c-.Atena» iz Ljubljane in družino hazenašic S. D. «Adria». Imenovano društvo je eno najmočnejših ženskih športnih društev v Sloveniji. Po klasifikaciji na drugem mestu. Ze leta 1922. je posedovalo lastno športno igrišče za hazeno, lavvn-tennis in druge panoge sporta. Da 'izkažemo našim milim gostinjam gostoljubje v zasluženi meri, pri-
dimo vsi na igrišče 'k tekmi!
* * *
—	Športno Udruženje vabi gg. odbornike k seji, kri se vrši danes ob 20. uri v navadnih prostorih. Ker se bliža občni zbor, se prosi, nai se gg. odborniki zagotovo udeležijo seje.
Preds.
—	Športno Udruženje sklicuje svoj prvi redni občni zbor za v nedeljo, 3 .maja t. 1. in ne 26. t. m., kakor javljeno, ker za ta dan
fcuHtna. druStva iz Ljubljane, se prosi, da se *esiiuka udeležijo vsi. — Predsednik.
—	S. D. «Adria» sklicuje svoj redni občni tbor v Četrtek, 16. t. m., ob 20. zvečer v dvorani D.tCD. pri Sv. Jakobu.
—	Tečaj za nogometne sodnike. Danes in v petak predavanje ob 8. uri zvečer.
Iz tržaSkega življenja
— Grozna nesreča na parnikn. Na parnrku •BeJIecden«, zasidranem v prosti Inki V. E. m, se je vč ara j predpaAchie pripetila grozna nesreča, ki bo bržkone zahtevala človeiko žrtev. V oddelku za stroj« je več delavcev popravljalo parni kotel, na 'katerem je bila nastala razpoka; ker so b5Ie peči zakurjene, je skozi razpoko uh a jala para. Po parurnem de hi so dedavci zamašili že dober del razpoke, kar se jje pripetila nepričakovana nezgoda. Radi silnega notranjega pritiska je železna pfhašča na poškodovanem mestu popustila in •kozi oastalo luknjo je puhnil iz kotla silen oiriak pare, ki je enega izmed delavcev, 30-letnega kurjača Blaža Caronia iz Palerma, strašno oparil po obrazu, rokah in po životu. Nesrečnež se je zgrudil vrnak s pretresljivim
Jakob (Dr. Ejfidij), burka v enem dejanju. — Začetek ob 4. pop. Med odmevi »vira t&mbue raiki zbor iz Kozine.
Vesti z Goriikega
ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV — fit. Peter. -'Izobraževalno društvo »Mladina« je po svojem dvomesečnem življenju stopila pred javnost, da polaga pred njo račune o svojem delu. Račune polagati ji nt bilo težko, ker je imela res kaj pokazati.
V nedeljo, 5. t. m., je priredila Finžgaijevo «Verigo». Smelega podjetja se je lotila, da je za svoj prvi nastop — velika večina igralcev le sploh iad nastopila — izbrala to naše razmeroma težko delo. No, — lahko rečemo, da se je podjetje posrećilo. V začetku sicer malo šibko, negotovo, a, čedalje bolje, bolj točno in gotovo. Oder je bil okusno prirejen, prav tako scene — male zadregice celotnemu vtisu niso toRko škodovale.
Poedini igralca so dobro rešili svoje naloge, predvsem ded Primož, Marko in njegova žena, dasi "je ded morda malo tiho govoril in je biila Mina senrintlje malo preveč mladostna svojem kretanju. Micka, Alena in Mejač
V nedeljo popoldne se je uril 22-1atni Frane Koračić iz Gnojne pri Gorici na lastnem kolesu v Kojskem Po neprevidnosti j« zadela v njega neka deklica, da je Kovači* padal s 'kolesa in sicer tako nesrečno, da si je prt padcu zlomil levo nogo.
V	Kojeko js bil pozvan is Gorice ozeleni križ*, ki je prepeljal nesrečnega kolesarja v goriiko bolnico.
—	Podružnica «nlim» kxiia» ▼ Solkana.
V	nedeljo je bila ustanovljena v SoJkanu podružnica goriikega »zelenega križa*. Iz Gorice sta bila prisotne ravnatelj ustanove g. Lelao Baggianfc in član vodstvenega sveta dr. «Ja-koečič, ki je v daljšem govoru pojasnil na-vzočnim cilje in namene te človekoljubne ustanove.
—	Kobarid. S spomladjo, ko narava zopet oživi in vse sili k novemu ŽTvJj-enju, je postalo tudi v našem trgu bolj živahno. Zakaj pa ne, g. Cavalottiju bomo v kratkem voščili srečno pot z željo, da bi nas nikdar veič ne osrečeval s komisarfenjem.
Naja Narodna čitalnica se je tudi prebudila in kaže, da bo z mlado žrvšjensko salo kos težki nakkgi, ki jo čaka, dasi so žalostni krnski dogodki naše delovanje bali spraviH p opojno- !
Naznanjamo z veliko žalostjo, da je naš preljubi brat in stric, preč. gospod
MATIJA SSiLA
častni kanonik in bivši župnik-dekan v T o maj u
po dolgem trpljenju, danes, 7. aprila, ob 11. uri, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v četrtek, 9. t. m., ob 3. uri pop. v Tomaju na domače pokopališče.
TRST-SV. IVAN-TOMAJ, 7. aprila 1925. Fran, župnik, brat. Marija, sestra. Franca, vnukinja, in ostali sorodniki. Prosi se za tiho sožalje in molitev za dušo pokojnika.
293
Hranilnica in posojilnica v Tomaju
da je njen velezaslužni dolgoletni predsednik
zatorej je
naloga, da privede našo mladii
krikom. Tedaj so delavci, ki so se k sreo ! ^ zaostajali Tomažin je dobro igral, toda ma iz tira. Na6 naraSčaj, naša mladina je pre- ! pravočasno umaknili silnemn parnemu oblaku, ■	ni bila zanj primern^ pxav tako ne za Pečena iama sebi;	i- "i— ol.v™
odprh vse z^opmcepnkotk mlko ]e para .	Pcdati Dniolca pač nd bila lahka na-
pr ene bala s.kati *kozi lukn,o, so hiteh k ne- |} Lfaa Boltažar in V€rižnik so se potru. srečnemu tovarišu ter ga prenesli na krov. i ^ ^ sq primemo podali svoie vloffe 6cčka
sta bila prav pogumna.
K celotnemu poteku igre bi omenil morda, fen, da se mu je koža lupila v širokih krpah. d* posebno v začetku vse dogajanje m teklo Po prvi pomoči je bil nesrečnik prepeljan v t^o tekoče, živahno, kot ga kaze zivljen,e.
Do semint>a m bilo dovolj jasno, kako je beseda rodila besedo, kako je eno razpoloženje izzivalo drugo. Morda so to malo zakrivili šepetalci, ki so bili pretihi; morda bi bilo na mestu več va^. — Kratko opazko k izgovarja vi! — Slovenci že davno v živi govorici ne govorimo več «sem govoril*, <sem pel», marveč «sem govoriu» itd. Zato je tudi Narodno
Kmalu potem je prihitiel ira. lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je ugotovil, da je stanje Caronie obupno; revež je bil tako hudo opar-|en, da se mu je koža lupila v šiiokih krpah, 'o prvi pomoči je bil nesrečnik prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. * — Težka nezgoda težaka. Pri deiu na par-niku «iDalmatia», zasidranem v stari prosti iuki, se je včeraj opoldne ponesrečil 25-letni težak Albert Mulone, stanujoč v ulici Ra-piocio št. 9. V parnikovem skladišču je z drugimi delavci razkladal bale bombaža; pri tem pa se jie ena prevrnila nani, Ko so ga tovariši irwlekli izpod bale, ni mogel mladenič obstati na nogah; tudi v prsih je čutil hude bolečine. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil poklican na lice mesta, je podal nesrečnemu težaikiu, ki je imel desno nogo zlomljeno in druge notranje poškodbe, prvo pomoč, nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico.
—	Tatinski obisk v gostilni. Neznani zlikovca so menili, <La bi se izplačalo prevrtati majhno blagajno, ki jo je hranil gostilničar Gregor Rubiancich v svoji krčmi na obrežju Grumiila. Rečeno — storjeno. Predpreteklo noč so s .ponarejenimi ključi odprli vežna vrata hiše, kjer se nahaja gostilna, prevrtali v veži zid, se sikobacali skozi luknjo na dvorišče in prišli od tam skozi stranišče v gostilno, kjer so se najprej pošteno napili in najedli; nato s« se spravili nad blagajno, jo navrtaH in razparali na levi strani ter jo izpraznili. Trud se jim ni posebno izplačal, kajti našli so le borih 300'L; zato so si pa po težkem defru tolažili siabo voljo pri sodih. Pred odhodom so nočna gostje še vlomili predal za bankom, kjer so našli nekaj? drobiža.
Tatvina je bila odkrita včeraj zjutraj in prijavili ena na policijskem komisariatu v ulici Sani ta.
—	Usodna pomota. 43-letm pl«ska£_	' Feruglio^. v uli. Concordia št
sinoči zavžiti par kapljic zdravila, ki mu ga ije zdravnik predpisal za srčno bolezen. Toda namesto zdravila je Fertuglio vzel steklenico s solno kislino. Ko je mož spoznal zmoto, je dal poklicati na pomoč zdravnika Feruglia ni bik> nevarno, vendar pa se je mož
e njena glavna no k viru naše kulture in jo vzgaja v odločne dn neustrašna mladeniče in mož«, katerih nam danes, žal, jako primanjkuje. Imamo sioer mnogo mož, ki mislijo, da so možje, v resnici pa so le preveč cincarji. Izvzete častne izjeme! — Naše gasilno društvo kaže tudi voljo k zopetnemu prebujenju, toda malo več odločnosti bi bilo treba. Prizadeti, .pokažite, da je tudi Vas ogrelo pomladansko solnce! Prihodnjič ne-koKlko o zavednosti nekaterih gostilničarjev, ka menda žele spadati v vrsto cincarjev in mlačnežev. — X.
— Podgora. Fa&ist Marinič hoče še vedno vladati v naši občini. Pri zadnjih volitvah je
Hsgr. Matej Sila
župnik, dekan, č- kanonik, častni občan tomajski
v 86. letu, včeraj dne 7. aprila ob 11. uri Boguudano za večno zaspal.
Pogreb nepozabnega bo jutri ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na to-majsko pokopališče.	(291)
TOMAJ, 8. aprila 1925.	Vodstvo.
gledališče v Ljubljani sprejele izgovarjavo bil izvoljen na narodni listi. Roval je .pa proti
-	t - ,	XT___fr'T___1_!L I« . Uim^otriii cloročlnafvii sisvcorfol niorfs ra 7niict
živega narodnega govora. Na manjših odrih je je to pač še bolj umestno.
Slabo vreme je gotovo mnogo zakrivilo, da obislk ni 'bil ravno tolikšen, fcot bi se spodobilo. Občinstvo je bilo zelo nedisciplinirano: neprestano šum, ropot.
Začetek je storjen, korajžno storjen — torej zopet na delo!
— K prireditvi opere «V vodnjaku« <na velikonočni pondeljek popoldne in sledeči torek zvečer v Trgovskem domu objavljamo kratko vsebino, opozarjajoč, da je celotno besedilo na prodaj po 1. liro komad. Podlaga operi je vraža, razširjena med Čehi, da morejo zaljubljene devojke na kresni večer pri luninem svetu uzreti v vodnjaku svojega bodočega moža. Lidunjki, vaški krasotici, gori srce za lepim vaškim mladeničem Vojtehom. Toda dobra njena mama skrbi predvsem za posvetno bogastvo in sili Lidunki starega vdovca Janka. V tej stiska se zateče dekle k stari Veruni, o kateri govorijo, da je čarovnica in da ve za pomoč tudi v srčnih zadevah. Ve-runa svetuje devo^ki, naj pride k vodnjaku in v njem bo uzrla svojega bodočega ženina. Njun dobrodelnemu
po nasvetu zdravnika dal prepeljati v mestno
bolnišnico Okreva! bo v 8 dneh ako
ne nastopijo kake komplikacije.
— Mornarjeva nezgoda. Včeraj popoldne je prišel iskati pomoči v mestno bolnišnico 35-letni kurjač Harry Bennet, ukrcan na angleškem ipamiiku «Nort Britain^, zasidranem v stari prosti luki. Moi je padel na parniku tako nesrečno, da si ie zlomil na kompliciran način desno roko v komolcu. Sprejeli so ga « kirurgični oddelek.
Samomor miade .ženske. Sinoči oxoli 21.
pogovor si a poslušala Vojteh in Janek, ne da 7 w bi- vedela drug za drugega. Janku šine dobra. -' £ 1 misel v glavo: »Splezam na drevo in moj obraz se bo zrcalil v vodni gladini. Tako bo Lidunka videla, da sem ji jaz usojen.* Vojteh se pa zateče po svet k Veruni, ki mu svetuje — naj spleza na drevo, da bo Lidunka uzrla v vodi njegov obraz. Znočilo se je, čarovnice so pričele svoj posel, pojavi se vila s škrati, kresnice švigajo po zraku in črez polje in gozd se razlije bajna mesečina. Pa pride Janek, svest si svoje zmage, spleza na dffevo, ali — o smola! — veja se mu ulomi in Janek
bivšemu starešinstvu, dosegel njega razpust in — postal komisar. Sedaj se zopet ponuja, da ga volimo. Te dni je sklical' sestanek nekaterih mož, ki se mu zdijo primerni, da se mu pridružijo. Pravdo, da ustanavlja neko •gospodarsko» stranko. G. komisar naj bo pa gotov, da je pri nas kot «fa«ist» že dogospo-daril in to pot bo ostal v svojem skrajnem kotu občiine, kakor je metla v hišnem kotu! Sicer pa vas ne bomo volili, tudi zato ne, ker sploh nočete, da obstoja naša občina, katero ste zapisali smrti. Čakajte torej, da se vaš predlog za priključitev Podgoie goriškemu mestu uresniči, in potem lahiko postanete goriški župan, ker mi vas res ne maramo.
Razen poštarja iz Podgore, gotovo ni nobeden drugi izmed udeležnikov vašega sestanka na vaši strani. O tem ste lahko prepričani. — Volilec.
— Idrija. V štev. 64. našega lista od 15. marca t. 1. smo poročali o krasno uspeli telovadni akademiji, katero je .priredilo telovadno društvo v Idriji dne 1. marca t. 1. v veliki dvorani hotela Didič. Cisti dobiček te prireditve je telovadno društvo namenilo tukajšnjemu udruženju. Krasnemu moral*-
ZAHVALA
Potrti vsled neizmerne žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ki so spremili na zadnji poU našega preljubega
Antona. Gregoriča
vaškega načelnika v Dekanih.
Posebna zahvala gre g. župniku, g. županu in občinskemu zastopu, šolskemu vodstvu, cerkvenemu pevskemu zboru, darovateljem vencev in vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je pogreb vršil na tako svečan način.	(295)
DEKANI, 6. aprila 1925.

Maii oglasi
ŽALUJOČA DRUŽINA.
se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno.
19-LETEN mladenič išče službe v trgovini z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Razpolaga z dobrimi spričevali. Alojzij Spe-tič, Guardi-ella - S. Giovanni 497. 486
nemu uspehu, ki so ga dosegli telovadci s to prireditvijo, pa nt sledil gmotni uspeh, kajti ob končnem obračunu se je izkazalo, da je imelo telovadno društvo pri tej prireditvi,. kljub temu da je dat hotelir gosp. Didič dvorano brerplačno na razpolago, še 55.90 lir primanjkljaja, katerega je moralo po-.kriti iz društvene blagajne. Vzroki so bili različni. Ker so telovadci rabili za svoje izvajanje skoro polovico dvorane, se ni moglo udeležiti toliko občinstva kakor ob drugih prireditvah. Tudi vstopnina je bila razmeroma nizka. Davek, kolki, plakati in vstopnice so
HIŠNO za domača dela išče odlikovana mlekarna V. Cominotti, Trst, Via Rossetii 8.
487
HIŠICA, kmečka, 3 sobe, kuhinja, zeml/išče in pohištvo prodam vsled odpotovanja za L 22.000. Bar Piazza Venezia.	48«
Otroci imajo radi
dobro in tečno mlečno kavo, kakor se jc doseže le s pridatkom zdrave in pristne
vojke, mladeniči... pa kdo bi vam mogel vse do pičice povedati. Povem naj samo še, da bo mnogo smeha, mntogo lepih prizorov, mnogo lepega petja in godba trideset najboljših glasbenikov. Zato vse zamudite priložnosti. __ _	_ DODATEK k nemarna onih. gik ki se-
ure ,e^f^mca.r Nikolaj Imalato^ ^doč po ul. stadija*
Vitek, čuL iz veže št. 1 bolestno ječale. Iz	^ZfČZ' lESŽL
radovednosti je stopil v vežo, kjer je ob svitu občinski tajmk Larro Babude^
vžigalic zapazil na tleli mlado ž*m&o, ki se je j — Kdaj se bo pričela građti no*a frnška
zvijala v groznih bolečinah; poleg nje je ležala bcinica? Ptedsednik *ralj. komisije za izredno
majhna steklenica. Mož je takoj uvidel, kaj upravo furlanske pokrajine tfrol taponacco
se je zgodilo. Ustavil je neki javni avtomobil je odredil, da se bo vršila slavnostna polo-
ter s pomočjo nekaterih oseb, ki so medtem žitev temeljnega kamna za novo gonsko bol-
prišle tam mimo, spravil žensko, ki je bila j nico dne 4. novembra t 1., na dan obletnice
spoznana za 29-letno Karolino Gremesi, sta- : zmage. Nova goriika bolnica se bo nahajala
nujočo v isti hiši, vanj- Bila je nemudoma pre- ; na prostoru nekdanje, sedaj porušene, deželne
peljana v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik ! norišnice. Sestava načrta za bolnišnico je bila
dognal, da je nesrečnica izpila preceišn;o ko-
štrbunkne v vodnjak. Nato pa pridejo de- j pobrali nad 260 lir. nabava obleike za nara
ličino IkaHbolne kisline; dasi je bilo njeno stanje obupno, ji je skušal izprati želodec, kar se pa mu ni posrečilo. Pičlo uro potem je nesrečna ženska izdihnila v groznih mukah.
Mati samomorilke, ki je medtem prišla v bolnišnico, je povedala, da je predipcldne nekoliko oštela hčer radi njenega precej lahkomiselnega življenja, kar je Karolino. precej ozlovoljjilo; vendar pa ni verjetno, da je šla v smrt samo radi tega; imela ie najbrž še kake druge vzroke, o katerih pa ni nič znano.
Iz tržaška pokralifis
Iz Divače. Na velikonočni pondeljek, 13.
poverjena arhitektu Silvami Barichu.
—	Enoten vozni fislsk na goriški cestni
železnici. S T. maja t. L bo uveden na goriški cestni železnici mesto dosedanjega malega in velikega listka enoten vozni listek, ki bo stal
50 stot.
—	Gostovanje celjskega športnega kluba
v Gorici. Na velikonočno nedeljo se bo vršila na igrišču A. S. «Pro Gorizia* nogometna tekma med moštvom sport, kluba «Celj«» in med moštvom goriškega nogom, kluba «Pro Gorizia-.
- _ Nesreča ali »amomor? V pondeljek ob 6.
zjutraj je našel nadzornik proge, g. Furian, je pregledoval progo, nekoliko višje od
.AO
t. m, priredi pevsko-izobraževalno društvo postaje, grozno razmesarjeno človeško truplo, Divača—Ležeče v dvorani g. A. Obersnela ve- od katerega sta bili odtrgam roki in nogi. 1 udi se lic o s sledečim sporedom: 1) Užitkarji (A. j obraz je bil tako razmesarjen. da bo >akc Remec) drama v treh dej.; 2) Pesmi: a) L ju-; težko ugotoviti identiteto mrtveca. Ravnotako bav (Volarič), b) Zvečer (Volarič), c) Venček ni bilo mogoče dosedaj dognati, ah gre za
narodnih (koroških)
Ženin samomor
z.a nesrečo.
S čaj 324.80 L in še nekaj drugih manjših stroškov. Edini dohodek, vstopnina, pa je znesla 780 lir. Kljub temu, da je imelo telovadno društvo toliko primanjkljaja, je sklenilo na svoji seji, da izroči dobrodelnemu udruženju svoto 100 lir iz društvene blagajne, da se tako oddolži namenu svoje prireditve. Znesek je bil izročen z izkazom dohodkov in stroškov ter tozadevnimi računi predsedniku Udruženja.
Telovadnemu društvu vse priznanje za njegov človekoljubni čin, tem bolj ker so se tudi nekatere druge prireditve vT«le z istim namenom. toda ne da bi dobrodelno udruženje kaj prejelo od teh prireditev, *___
DEČEK za manufakturno trgovino na deželi, se sprejme. Dobi hrano in stanovanje. Zmožni italijanščine imajo prednost. Naslov pri upravništvu.	460
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. Govori slovenske. Tainost zajamčena. Sla-Via Giulia 29.	64
vec.
Znanost in umetnost
_ Zbori- Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zoxko Prelovec. Izdaja pevsko druStvo ^Ljubljanski Zvon*. Izšla je četirta številka, ki prinaša S. Ravnikov moški zbor -Kam si šla» in St. Premrlov mešam zbor «Polžek». Novi naročniki {letna naročnina 20 din.) naj se primase po dopisnici na naslov Pevsko društvo «i,juMiatnski Zvon« v Ljubljani -Vsem pevskim društvom in zborom ter ljubiteljem naše pesma list toplo priporo-v naročbo.
camo
Borana poroCila,
DEVIZE Amsterdam od 975.— do 985— Bel-eija od 121.50 do 123.50; Par« 12ft.&> do 125.75 Londou od 116.90 do 117.10 ; New York od 24 40 do 24.50; Španija od 345.- do 3^0.-; Sv.ca od 171. - do 413.- ; Atene od 38.- do 40.-; Berhn do 578. — do 5S6.— j Bukarešt odML- do ll.oO; Prasra od 72.50 do 72.1b : 9g™** oč 0/S38 do 0.U345 : Dunaj od i.0340 do 0.0350; Zagreb od ^9.50 do 33.70.
Upnikom napram avstro-ogrski monarhiji.
Naznanja se, da urad za zaščito upnikov napram bivši avstro-ogrski monarhiji, ki se nahaja v Gorici, Gorso Verdi št 29/1 nadstr., mestna hiša, je podailjšal uradovanje do 24. aprila <t. L, da ustreže vsem onim, kateri še niso mogli predložiti proženj.
Navedene terjatve obsegajo, ako sto navedene v kraljevem namesiništvenem odloku št. 3155 z dne 13. decembra 1923 (Gazzetta ufh-ciale z dne 21. februarja 1924 št 44.): begunske podpore; vojaške podpore; odškodnine za obleke; odškodnine za izgubljeno bJago na železnicah; odškodnine za rekvizicije; pokojnine; pokojnine pridobljene milostnim potom; odškodnine za nabave; odškodnine za denar izročen pošti; odškodnine za vrn5tev ženitvene kavcije in druge depozite itd.
Za odškodnine oblek se sestavlijajo proine po 3.50 L. — Vse druge po 5 L	(294)
ki ugaja vsakemu otroku.	(275)
Skrbne matere naj si to zapomnijo !
Velik prihranek. Največja Izdatnost, % %&
S Zlato, srebro, krone, % t platin, lob^vie fs g
r?	kupuje	rs,
1 Zlatarna ALBERT POVHi
if Trst, Via Ha zini 43 tt % ^
tfčtrBfc JS iS "&#%[§=	ff MM % l?B|
Kmetska hranilnica In posojilnic
v Št. Petru na Krasu
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo dne 19. aprila 1925 ob 3. url pop. v prostorih zadružnega načelnika v Hrast J i št. 17.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1922, 1923 in 1924.
4.	Čitanje revizijskega poročila.
5.	Volitev načelništva in nadzoruištva.
6.	Razdružitev zadruge.
7.	Slučajnosti.
Št. Peter na Krasu, 6. 4. 1925. (292)	ODBOR.
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Vlale XX setlam-bre 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Ciuliani 32. - Telef. 2-41
Priporoča se lastnik (47)	FR. ŠTRANCA3.
inseriralte u „Edinosti"
ALOJZIJ POVH
Piazza Garibaldi 2, I. nadstr. Telefon 3-29
Največja zaloga ur in zlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke
PODLISTEK.
V. J. KRI2ANOVSKA:
Mol preteklosti
Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.
(25*
kujoč, da bo videla portret Pavla Borisoviča, toda se	Fuj! Celo obleka se je napti* ^^^^ ~ )C
je varala. Mojstrsko naslikani moški je bil starejši,	mrmrala in se dobro poškropila s parmmom. visoke postave, petdesetih let, resnega, energičnega Tisti dan so večerjali p
_	—-	-s.	ie na stol z obličja, a visoko čelo je izdajalo misleca. Obleka mu	baron se je dolgo mudil v mestu, a M;sa m Lolo sla
sta vzbudila njeno zmm^ e. Stopila ,ei» stol z odi^ ,	^	i naslonjen ob mizo,	tudi pozno prišla z izleta. Nato so se vsi podal, ra
v*okun naslonom xn o^seA^^ poLve^la Id je bila polna knjig in rokopisov. V rokah je držal	tcrasoTdan£ sta se pogovarjal, o nakupl,emh pred-
takoj prebrati, ni pa imela potrpljenja, da bi ga razbirala.
Dva velika okvirja s portreti v naravni velikosti
večerjali pozneje kot običajno;
Pregledovanje teh predmetov je zelo zaposlilo Valerijo in ji umirilo živce. Nato se je hotela prepričati, ali vedejo iz kopalne sobe kakšna vrata v
druge sobe. In res je našla duri, ki so vedle v dolg	--------------------. . l i j *
in ozek hodnik. Po tem hodniku je prišla do vhoda,	poteze do pičice njene, samo oči so bile videti črne
_ __	.	T I	___• r 1 ________• •____t_1' t! _ J___M. vJaAiVi urlnoli <a klrw4l 1
možno. Nato je vzela električno	_
na prvi portret. S prestrašenim krikom se je odmaknila.
Slika je predočevala balkon, s katerega je bil razgled na gorsko pokrajino... Naslonjena ob mramorni pre gr a ji je stala ženska v višnjevi obleki in držala v rokah mandolino, kakor da igra nanj. Ta ženska je bil pristen Valerij in portret.	_
To so bili njeni zlati lasje, njen visoki, vitki stas,
napol razgrnjen pergament z napisom v rdečih črkah,	metih, a brat in sestra sta se pričkala zaradi nekega
ki ga Valerija ni niti skušala prebrati. Njen pogled	doživljaja na izletu.
je bU priklenjen k obličju starega signora, katerega	Valerija je sedela nekoliko oddaljena ob pregraji
čudovito žive oči so jo presunjale. . .	in zamišljeno zrla v dolino, ko je prisedel k njej
Valerija je zamižala. V teh prostorih mora priti	1^00,
ob pamet, zakaj povsod je v dotiku z neznano, toda	— Valerija Nikolajevna. Grad je najin, z vsemi
strašno preteklostjo, ki odraža njeno sliko.	svojimi taj nami, ki so samo nama poznane! — je
Hkratn ji je postalo neznosno od tega mračnega,	2aŠ€j>etal in stiskal roko v žepu, kjer je hranil list-
skoraj grozečega pogleda, ki je bH	nico.
začaranem prostoru so bržkone tadi portreti »vi ^	Nagnil se je k njej in njegov kakor iz daliave
i pogled, v katerem se je lesketal za
§cje	demonski izraz, se je vsesal v njene zmešane oči.
Valerija je močno zardela, toda ni utegnila nič
xx<xuw o««__________________ - - - m _________ olaj-	odgovoriti, ker sta Lolo in Mišelj pritekla k njej, da
nika; 'na mizi so ležali pergamentni listi in peresa, poteze. . vomirieva}^h kapljic, se umila in	bi razsodila njun spor. Nastal je glasen prepir, ki ga
nasredi pa velik omot, zvezan z rdečo svileno vrvco, — Usmiljeni Bog! Kaj pomeni ta strašna fan- šali. NaWa si je ponurje *	^ prekinil Ricciotto, kastelanov nečak, ki se je po-
na koncu omota pa se je videl kos črnega pečatnega tazmagprija7 Jaz m cm povsod v tej grobnici —, je preoDieiua. ^ ^ ^ ^ ^ moje živce vplival	javil na terasi Ves zasopel je pritekel na teraso,
voska. Na omotu je bil težko čitljiv napis v kriven- zašepetala z drgetajočum ustnami. duh & ;e zmes parfumov in gnilih cvetlic,	očividno razburjen častih gotskih črkah. Tega napisa ni mogla Valerija S strahom je pogledala na drugi portret, priča- tisti »tratai aun, ki ie v
ki Te^btl'1 zaćrnierT z zaveso. Tako je prišla v pro- in izraz obličja drugačen. Na rdečih ustnah je blodil začaranem prostoru ^	' _ obrnila in	-r -i-; ««	-----------
štor no soboTkateri pa se je težko razgledala. Ta pohoten, nasmešek,^ a -	se_ je jOcrivala glav,, se ,1 ,e	je postavila žar-	l^ttlT^