Gosoodarstvo, ENOTEN VINSKI ZAKON ZA JUGOSLAVIJO. (Rob. Košar). Za Slovenijo in Hrvatsko sta dosedaj v veljavi dTO vinska zakona: Za Slovenijo in Dalmacijo velja stari avstrijski zakon od 12..aprila 1907, na Hrvatskem, v Medžimurju, Slavoniji in Bački pa stari ogrski vinski zakon, ki je v veljavi od 1. januarja 1909. Za Srbijo ne vem, jeli je imela vinski zakon. Ker jebil avstrijski vinski zakon prikrojen avstrijskim, ogrski pa ogrskim razmeram, ki so posebno ščitile tokajsko vinogorje, je nastalo v naši državi za naše vinogradnike in vinsko trgoyino nevzdržno razmerje, ker si oba zakona t mnogih ražnih točkah nasprotujeta. Kar je pri nas dovoljeno, je deloma na Hrvatskem prepoTedano in obratno. Trgorin» pa mora preko prejšnjib mej in zato pride večkraty Itonflikt s postavnimi določili. Ustvaritev jedinstvenega vinskega zakona je za našo državo življenska potreba. Novi v-inski zakon naj bo izdelan na najmodernej^ih načelih in naj ščiti vinogradništvo, solidno vinsko trgevino in konzumenta pred izrabljanjem. Pri sestavi tega zakona bomo morali primerjati stari avstrijski zakon in ogrski zakon in prilegnili moderne francoske, italijanske in nemšl^e vinske zakone. Kakor poročajo listi, je začela trgovska in obrtna komora v Zagrebu na podlagi referaia g. prof. Rittiga izdelovati podrobne načrte novega vinskega zakona za Jugoslavijo, ter je v ta namen izvolila dva ožja odbora za tehničija in administrativna dela, kojim načelujeta vinogradnik grof Kulmer in gospod svetnik Milan Hržič. Oba odbora hočeta kar najhitfeje izdelati elaborate; trgovska komora pa poklicati enketo sestoječo iz vinskih producentov, trgovcev in oenoloških strokovnjakov za konečno redakcijo. Sicer še načrti niso obelodanjeni, toda precizni bodo morali biti, posebno glede dodatkov sladkorja in vinske kisline, glede izvrševanja in nadzorovanja, kakor tudi glede kazni. Stojimo v svetovnem vrvenju. Vinski tipi se bodo morali zavarovati, da ne zablodimo v megleno obzorje. Vina direktno rodečih trt (šmarnica, otelo itd.) se naj kot taka označijo. Vina, ki so bila postavno zaplenjena, se naj uničijo vsaj tako da ne bodo več sposobna za konzum. Vsak dodatek vode naj bo strogo prepovedan. Člen 23. ital. vinske postave od leta 1907 št. 729, določa posebne nagrade nadzorovalnim organom, ki ugotovijo kršitev vinske postave. Stari avstrijski in ogrski aakon nista imela sličnih določil, ki pa v našem novem Tinskem zakonu ne bi smele manjkali. Vina z manj kot 8 odstot. alkohola se naj označijo ¦kot nepristna, ako se pri prodaji natančno ne pove kraj iprodukcije ,in se ne doprinese dokaz, da kažejo vina tega letnika res tako sestavo. Z vini iz inozemslva se ne sme manipulirati, ampak se morajo, natančno označena prodajati tako, kaior so došla na podlagi uvoznega dovoljenjj.. Nadzorstvo naj izvršujejo zapriseženi kletarski nad ^orniki z višjo strokovno izobrazbo. Po stari ogrski postavi so imeli nadzorovalno pravico >Stuhlrichterji in Oberstuhlrichterji«. Zmesi (tvarine), katere so po svoji scstavi namenjene za to, da služijo kot pripomoček za napravo vinu podobnih ali vinovitih pijač, so bile v avstrijskem zakonu (par. 8) prepovedane, dočim stavi italijanski vinski zakon prodajo teh Ivarin in iudi reklamo zanje pod stroge kazni (člen II, 12, 13, vin. post.). Ta postavka se naj sprejme. S temi vrsticami sem hotel le opozoriti na važnost novega vinskega zakona za dobrobit vseh slojev in za prospeh našega vinogradništva. Poštene in smotrene kritike naj bo obilo! Konjercjski odsek 2 Kmetijske družbe za Slovenijo priredi ogledovanje in premovanje plemenskih konjev *lne 24. julija v Žalcu, 25. julija v Šmarju pri Jelšah, 11. avgusta v Ormožu, 12. avgusta v Ptuju,, 13. avgusta na Spod. Polskavi, 18. avgusta v Št. Lenartu v Slov. gor., 19. avgusta v Gor. Radgoni, 20. avgusta t Ljutomeru, 21. avgusta v Murski Soboti in 22. avgusta t Dol. Lendavi. Ljutomer. Kmetijski podružnici v Ljutomeru in Vučji vasi ter Vinarsko društvo v Ljutomeru, sklicujejo v dosego olajšave v osebnodohodninskih predpisih pribodnjo nedeljo, dne 6. t. m. ob 8. uri zjutraj v Križevce v Slomškovo dvorano gospodarsko zborovanje. One 13. t. m. ob pol 8. uri pa v gostilno gospoda Sršena y Ljutomeru. Za oboje zborovanje se je pri finančni delegaciji zaprosilo za davčnega poročevalca. Starodavni sejmi pri Sv. Ani v Slov. gor. se zopet ¦otvorijo in so 17. julija in 14. septembra. Vabi se na obilen obisk teh sejmov. Mariborsko sejmsko poročiio. Na svinjski sejem dme 27. junija se je pripeljalo 135 svinj, 3 koze in 3 fcozliče; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—7 tednor stari komad 150—225 D, 7—9 tednov stari 275—350, 3—4 mesece stari 625—700, 5—7 mescev stari 750—950, 8—10 mescev stafli 1050—1200, 1 leto stari 1500—1750. 1 kg žive teže 15—17.50 1 kg mrtve teže 20—23.75, 1 koza 300—350, kozliči komad 300 D. žitni trg. Zopet so naši izvozničarji napravili veliko napako. Zadnje tedne je začel dinar na inozemskih borzah padaii in naše žito je zopet začelo uspešno konkurirati na inozemskih trgih. Mesto, da bi pri nas žito obdržalo staro ceno, so ga trgovci zopet podražili in tako je izvoz zopet izostal. Porast žitnih cen je očividno neopravičen, ker takšna žetev, kot jo pričakujejo letos, že dolgo ni bila v naši državi. Posebno Srem bo letos pridelal ogromno kolicino pšenice. Tudi koruza se izborna razvija, izmed ostalega žita pa dobro kaže zlasti ječmen. žitne cene v trgovini na debelo so približno sledeče: Moka nularica 510 D, krušna moka 345—350 D. Pšenica 305—307 D za 100 kg. Koruza v Bački 230 do 235 D, v Sremu 235—237 D. Ječmen se malo prodaje, ker vse pričakuje skorajšnje žetve. Oves se čvrsto drži ter stane v Bački 277—280 D, v Zagrebu 305 D. Fižol 600—610 D. Otrobi 190—210 D. Lesni trg. V lesni trgovini vlada precejšnja stagnacija. Domača uporaba lesnih izdelkov je malenkostna, radi pomanjkanja denarja se zelo mal^ zida, kar se občutno pozna tudi na lesnem trgu. Izvoz je še precej adovoljiv. V prvih treh mescih tega leta smo izvozili 208.207 ton stavbenega lesa in 82.820 ton drv r skupni vrednosti 403 milijone dinarjev. Največ se izvažajo hrastovi železniški pragi. Tudi za okrogli hrastoT les Tlada živahno zanimanje ter se ga izraža t Francijo, Nemčijo in Ogrsko. Naše velefirme so vse zastopane na svetovnem trgu. Izvaža se največ iz pristanišč v Šibeniku, Sušaku, posebno mnogo pa iz Reke. Izvoz drv je trenutno neznaten. Največ se jih proda šc na Ogrsko. Vrednost denarja. Aiueriški dolar stane 85—86 D, francoski frank 4.55 D, 100 avstrijskih kron stane 0.12 D, italijanska lira 3.75 D, češka krona 2.50 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.45 centimov.