MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talefon uredništva 2440, uprav« 2455 I*ha]a razen nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani , PoStni čekovni račun St. 11.409 99 JUTRI 99 Omasnžtni nahol srednje Evrope Salkanizem in krščanska fašistična Avstrija Sodobniki starejše generacije, ki so živeli politično življenje že v nekdanji c e-s a i s k i Avstriji, se gotovo še prav dobro spominjajo časov, ko je Dunaj skupaj z vsemi avstrijskimi N e m c i gledal 3ia tedanji Balkan ter izrabljal razne balonske narodne osvobodilne akcije, pa 'udi pomanjkanje javne varnosti, ki ga 32 zakrivila koruptna in nesposobna stara turška uprava, za očitek balkanizma. Ves cesarski Dunaj se je skupaj z ivsetni avstrijskimi Nemci oziral le skrajno omalovažujoče in prezirljivo na 'Balkan, .čuteč se kilometrsko uzvišenega nad ' balkanskimi barbari« in »divjaki«. 3n vendar je bilo vse tisto, kar je Dunaju nemštvu dajalo podlago za tako gledanje v resnici le malenkostno in je dobilo »veliki pomen šele z namernim, tendenčnim napihovanjem. Prav tako je Pa gledala na novi Balkan in še posebej *na našo .1 ugoslavijo tudi nova povojna republikanska Avstrija. Na Dunaju, v Gradcu. Celovcu in drugod smo Terorizem narodnih socialistov, komunistov in socialnih demokratov presega po svoji obsežni razčlenjenosti, zaporednosti aktov in brezobzirnosti vse. kar je doživel svet podobnega v zadnjih sto letih, ali pa tudi kdaj poprej. Peklenski stroji in bombe pokajo na vseh krajih in koncih Avstrije po dnevu in ponoči. V zrak lete tračnice, mostovi, viadukti, pre dori, železniški objekti, rušijo se uradi, gradovi, samostani, cerkve, kapele, transformatorji, telefonske govorilnice, pristaniške naprave itd. Celo v palači državnega kancelarja so našli že peklenske stroje, enega v Dnlliiissovi miznici! Železniški promet je na nekaterih progah ustavljen, drugod oviran, enako je z brzo javom in telefonom. Pravih krivcev vendar nihče ne more izslediti, ker so deležni vse podpore javnosti in so prav tako nezanesljivi tudi javni organi. Vrhovni voditelji avstrijskih narodnih socialistov so lahko pobegnili iz ječ in internacij v — Nemčijo. Na Solnograškein so odkorakale Ponovno slišali, da se je Balkan razširi! j preko meje na Bavarsko eele čete obilo Muro, Kobanskega in Karavank. Ne- j mejnih straž in celo topničarjev s topovi. Francija nas snubi za Italifo Jevilčevi sestanki s francoskimi državniki • Serviranje Beren napočil za to najugodnejši čas. drfaire v deliriiu OGROMNE STAVKE DELAVSTVA PO VSEJ AMERIŠKI UNIJI. — TERO- RIŽEM IN NEMIRI. NEWYORK, 12. junija. Predvčerajšnjim so zastopniki raznih delavskih organizacij izročili predsedniku Rooseveltu resolucije, v katerih zahtevajo zboljšanje delavskega položaja in napovedujejo generalne stavke, če se ne ho delavsko vprašanje kmalu ugodno rešilo. Ker delavstvo ni dobilo takoj odgovora in se tudi še ni rešilo nobeno perečih delavskih vprašanj glede zboljšanja, so pričeli delavci največje klavnice na svetu, ki je v okolici Newyorka, stavkati. Policija je v stalni pripravljenosti, ker se boji, da bodo nastali zaradi te stavke večji nemiri, Delavstvo je napovedalo generalno stavko, če ne bo dohilo v roku 24 ur odgovora na svoje zahteve. Stavkati pa je pričelo tudi že nad 300.000 metalurških delavcev. V kraju Alabami so stavkujoči rudarji pognali v zrak dva rudnika in je zaradi lega nastala med tamkajšnjim prebivalstvom strašna panika. Stavke zavzemajo vedno večji obseg in nastajajo po vseh krajih večji nemiri i spori. Policija se poslužuje oklopnih avtomobilov in plinskih bomb, s katerimi razganja stavkajoče delavce in rudarje. Položaj je po vseh Združenih državah silno napet. Snomn1« v«>ikih varnostnih zvez RANCI J A NADALJUJE DELO ZA OSNOVANJE SVOJEGA BLOKA ANGLIJA VODI TAJNO PROTIAKCIJO. PARIZ, 12. junija. Dogodki v Ženevi 50 Francijo le še bolj prepričali, da je *reba vsaj sporedno s prizadevanji za f osego varnosti v mednarodnem okviru, 8krbeti tudi za varnost s posebnimi zvezami. Zato bo Francija nadaljevala dograditev svoje politične in vojaške to* 1° S|SI||V*C i ° Rusijo in malo antanto ter balkansko zvezo. Pri tem bo pa Itnl n i’6 pritegniti tudi Italijo, k. v zadnjem Času koleba med odporom prot, Franciji ter nevarnostjo s stran. Nemčije. Snovanje francoske varnostne zveze pa je najbolj na poti Angliji, česar sicer javno ne pokaže, zato pa dela njena diplomacija za kulisa, mi. Kažejo se že neki znaki zveze med Anglijo, Ameriko in Japonsko, b kate- ri bi se cventuelno priključila tudi Nem-Čija. Prav tako pn bo London skušal odvrniti od francoskih načrtov tudi Italijo, kar v primeru take grupacije ne bo težko. Edina ovira bo pri teni Nemčija, če se med Rimom in Berlinom ne doseže sporazum glede Avstrije, kar se bo skušalo doseči v četrtek na sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem v Padovi. Tako se bližamo važnim diplomatskim akcijam. BOLGARI V VSESOKOLSKl ZVEZI. PRAGA, 12. junija. Na seji Zveze slovanskega sokolstva »je bil soglasno sprejet predlog, da se sprejmejo bolgarski »Junaki« v zvezo vseslovanskega Sokolstva. Zopet Habsburžani PARIZ, 12. junija. Poročevalec »L’ Oeuvrea« poroča iz Ženeve, da se je v' Društvu narodov govorilo o možnosti vrnitve Habsburžanov na avstrij-sko-madžarski prestol. Po teh vesteh, ki so vzbudile v Parizu veliko senzacijo, bi moral nadvojvoda Otto Habsburški biti najprej proglašen za avstrijskega cesarja in šele nato za madžarskega kralja. Poročevalec tudi trdi, da so na Dunaju končane vse priprave za povratek Ottona Habsburškega v Avstrijo in da so se v tem smislu že sporazumeli kan-celar dr. Dollfuss, kardinal dr. Innilzer, knez Starhemberg in nadvojvoda Evgen. Sirijo se celo vesti, da podpira vrnitev Habsburžanov tajno tudi Italija in da je izdelan že načrt, po katerem se bo najmlajša hčerka italijanskega kralja Emanuela poročila z nadvojvodom Otto-nom. Politični krogi naglašajo, da bo kancelar Dollfuss svoj načrt o restavraciji Habsburžanov prikazal evropskim državam in vsemu svetu kot svoje zadnje sredstvo proti »Anschlussu«. Pred sestankom v Padovi RIM, 12. junija. Dokončno ie sedaj dogovorjeno, da se bosta Hitler In Mussolini sešla v četrtek 14. t. m. v kraljevem dvorcu pri Padovi. Sestanek bo tem več jega pomena, ker bodo navzoči tudi nemški zunanji minister in eksperti obeh vlad. Šlo bo za važna pogajanja, zdi pa sc, da bo glavno vprašanje položaj, ki je nastal po sedanjem zasedanju razoro-žltvene konference. Italija bi rada pripravila pot za vrnitev Nemčije v Ženevo, da bi tako /manjšala upliv Rusije, ki bi utegnil postati enako nevaren za Italijo kakor za Nemčijo. KOMENTARJI RUSKEGA TISKA. PARIZ, 12. junija. Po poročilih iz Moskve posveča ves tamkajšnji tisk daljše članke in vso pozornost obnovitvi diplomatskih odnošajev med sovjetsko Rusijo in Romunijo. »Pravda« poroča, da bo obnovitev teli odnošajev iztrgala iz rok onili elementov, ki se bore proti zagotovilu varnosti, zadnji adut. Glasilo vojno-revolucionarne zveze »Krasnaja zvezda« pa smatra, da predstavlja obnovitev ’ ''lomatskih odnošajev velik doprinos delu za splošni mir. * TUDI BOLGARIJA PRIZNA RUSIJO. SOFIJA, 12. junija. Povodom priznanja sovjetske Rusije po Cehoslovaški in Romuniji in povodom vzpostavitve normalnih diplomatskih odnošajev, objavljajo včerajšnji listi obširne komentarje in naglašajo, da igra sovjetska Rusija sedaj veliko vlogo v mednarodnih diplomatskih odnošajih. Tudi trde, da je nova bolgarska vlada pripravljena obnoviti diplomatske odnošaje med Bolgarijo in sovjetsko Rusijo ter menijo, da se bo to v kratkem zgodilo. »Poslednja pošta« piše med drugim: »0 vsem tem, kar govore službeni krogi, je dovolj, če trdim, da bodo v najkrajšem času storjeni koraki za vzpostavitev diplomatskih odnošajev med nami in Rusijo,« * ARETACIJE MAKEDONSTVUJOČIH. SOFIJA, 12. junija. V Bolgariji so aretirali večje število Macedoncev, ker so poskusali demonstrirati proti sedanjemu režimu. Aretirance so prepeljali v Sofijo, kjer j:h bodo sodili. Po obsodbi bodo izgnani in prisiljeni poiskati si drugo bivališče. VOLDEMARAS V JEČI. VARŠAVA, 12. junija. Voldemaras, ki je nameraval izvesti v Litvi državni preobrat, je bil izročen v vojaške zapore, kjer ga zaslišujejo in kjer bo najbrže počakal tudi na sodbo. Stran 2. ................ m Mariborski »Veternike Jutra V M ariiof v, dne 12. VI. 1934 Dnevne vesti Maribor dobi moderni hangar Veliko je prizadevanje mariborskega aerokluba za ureditev letališča na Teznem, ki je sedaj tako primitivno, da ne ustreza najpotrebnejšim zahtevam letalskega športa in letalskega prometa. Mnogo je že bilo govora, da bo Maribor priključen k mednarodni letalski zvezi, toda zaradi primitivnega letališča na Teznem je ostalo doslej vse samo v načrtih. Kako velikega pomena bi bilo za Maribor moderno urejeno letališče na Teznem, nam ni treba posebej naglasiti. Ko so gra dili v Ljubljani moderne hangarje in urejevali letališče, so mislili tudi na Maribor. Od takrat pa se -zadeva mariborskega hangarja in letališča ni vsaj medi javnostjo — ganila z mrtve točke. Lesena lopa na tezenskem letališču je v takem stanju, da sploh ni sposobna za shranjenje motorjev in letal. Streha je pokvarjena in pušča vodo na vseh koncih in krajih. Mo krota je kvarno vplivala na motorje, ki so bili shranjeni v lopi. Zaradi tega je poklicala zagrebška oblast zastopnike mariborskega aerokluba v Zagreb glede načrtov za ureditev.,hangarja in letališča. Ker bi bil na letališču nujno potreben v prvi vrsti moderni hangar se je državna oblast odločila prispevati za gradnjo 100.000' Din, po 100.090 Din pa naj bi prispevali banska uprava in mestna občina mariborska. Načrti za moderni hangar so gotovi in je pričakovati, da bo tudi Maribor dobil v kratkem moderno urejeno letališče in bo vključen v mednarodno letalsko zvezo. Načrti za ureditev letališča pa so še dalekosežnejši. Posekali se bodo gozdovi, ki so okrog letališča in zapirajo vzlet in prilet ter ovirajo raz- Primorci! Udeležite se dobrodelnega koncerta tenorista g. Lukmana in pod-iprite svojega rojaka! Pevci, pevke! Obiščite dobrodelni kon cert tenorista g. Lukmana. Ljubitelji petja in glasbe, jutri zvečer vsi na dobrodelni koncert g. Lukmana. Vstopnina nizka. Rezervirajte sedeže tel. 20-13! Zveza mladih intelektualcev ima v sredo, dne 13. t. m. ob 20. uri zvečer važen sestanek v društvenih lokalih. Razgovor o podporah. Strelska družina na Teznem. Opozarjamo vse člane, da so strelske vaje vsako nedeljo od 8. do 12. ure na vojaškem strelišču v Radvanju. Za mariborski muzej! Muzejsko društvo v Mariboru začenja te dni po g. M. Mohoru pobirati članarino za 1. 1934. G. Mohor, ki je pooblaščen za inkasiranje, oddaja tudi legitimacije, ki opravičujejo do brezplačnega vseletnega obiska mari-borsikega muzeja ter do »Izvestja Muzejskega društva v Mariboru, v katerem je objavljena daljša študija mariborskega gobarja prof. Fr. Bračuna o gobah v mariborski okolici. MDM vljudno apelira tem potom na vse. da ne odklanjajo članstva pri MDM in s članstvom podpirajo mariborski muzej! Obrtno gibanje v maju. V mesecu maju so bile na novo izdane naslednje nove obrtne pTavice: Bogateč & Janc, družba z o. z. trgovina s klobuki, modnim in ko-žuhovinastim biatgom na drobno. Gosposka ulica 3; Ana Kavčičeva, trgovina z mešanim blagom na drobno. Glavni trg 16; Franjo Banič, brivec in frizer, Aleksandrova j:esta 61; Josipina Križnikova, gostilna, taborska ulica 22; Josip Boe- ZiO, mah tezenskega letališča. Hangar bo zgra | -v r*f. l 1 ■ s ’ i: 11 !na, Betnavska cesta 39; Franjo jen iz armiranega betona in bo dolg 30 m, Ro-mati, izposojevanje knjig in revij, Ko- obljubila zastopnikom mariborskega kluba, da bo dobilo mariborsko letališče!.-. , , . . . .. , ; 'i uno sodo in toaletnimi predmeti na de-svoje aparate takoj, ko bo hangar '/:- ra- \, - via„n:*i.„ •>-». n«.**™ ... . ^ , v, ,, , loavorska ulica 3; Prodajno društvo pro- sirok pa lo m. rudi je zagrebška oblast , . -n + i -u ., .. , izvodov tvormce »Zlatorog«, družba z Domkom mariborskega aero „ v ’ u,ue'uf * o. z., trgovina z milom, glicerinom, krt- Weekend Autocar-vožnle »Putnfka«. Maribor - Ljubljana - Bled - Vintgar in nazaj, odhod v soboto 16. trn. ob 14. uri. vrnitev v nedeljo ob približno 23. uri. Vozna oena 150 Din. prvovrstna postrežba in prenočevanje na Bledu skupno 58 Din. — Maribor - Rogaška Slatina - Maribor. Odhod v soboto 16. tm„ ob 16. uri, vrnitev v nedeljo ob približno 22 uri. Vozna cena 60 Din, prvovrstna postrežba in prenočevanje v Rogaški Slatini 80 Din. Prijave pri »Putniku«, telefon 21-22. Vožnja z avtocarom k stoletnici Glei-chenberga. Kopališče Gleichenberg slavi prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m. stoletnico, za katero se pripravljajo velike svečanosti. Vabilu na tukajšnjo Tujsko-pronietno zvezo in na Jugosl. Touring-Klub se je odzval »P u t n i k« in priredi dne 17. t. m. vožnjo z avtocarom v Gtei-chenberg. Odhod v nedeljo ob 7. uri, vrnitev v nedeljo ob približno 22. uri. Vozna cena 100 Din. Prijave pri »Putniku«, telefon 21-22. Vožnja z avtocarom v slikovito Dobrno. Na mnogostransko željo priredi Puln ik« v petek, dne 15. t. m. vožnjo z avtocarom v to krasno, žal še premalo znano zdravilišče, ki bo nudila mnogim interesentom priliko, storiti priprave za daljše bivanje v Dobrni. Odhod v petek ob 7. uri zjutraj, vrnitev ob približno 22. uri. Vozna cena 70 Din. Prijave pri »Putniku«, telefon 21-22. Jadranska straža za gornjo Mežiško dolino priredi dne 17. junija 1934 v proslavo 10 letnice jadranski dan. združen z veliko veselico s plesom na prostoru letnega kopališča v Črni. Na sporedu so različne atrakcije, med drugim: velika razstava vin iz vseh predelov naše domovine. volitev in obdaritev najlepše JadranaŠice, lov na tunine, podzemeljski bar, dalmatinska klet, morske ribe itd. Dopoldne promenadni koncert. Sodeluje rudniška godba. Vstopnina 5 Din. Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja. poudarjajo, da se »Franz Joseiova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v' vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. jen. Do tega časa pa Mariboru zagrebška oblast ne more izročiti zaprošenih motorjev, ker bi se v lesenem in primitivnem hangarju pokvarili. Iz državne službe. Za zvaničnika je imenovan pri okrajnem sodišču v Murski Sobot; Mihael Grobovšek; v višjo položajno skupino zvaničnikov pa sta napredovala paznika Josip Leskovar in France Brišnik pri mariborskem okrožnem sodišču. Pred obiskom Ljubljančanov. Slovenske gorice imajo mnogo prijateljev tudi na Gorenjskem, v Kranju in na Jesenicah ter na Dolenjskem. Že lani so v častnem številu prihiteli na izlet in ni nič manjše zanimanje za letošnji obisk Maribora in njegove okolice. Prijavilo se je že večje število iz raznih krajev bivše Kranjske, ki bodo prihiteli k nam v nedeljo 24. trn. Dve hujši nezgodi. Na banovinski cesti Maribor - Ptuj se je včeraj popoldne hudo ponesrečil 271etni mehanik Herbert Artenjak iz Ptuja. Padel je z motornega kolesa in dobil pri padcu hude notranje poškodbe. Nezavestnega so ga našli ljudje na cesti in ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Slična nezgoda se je pripetila včeraj popoldne tudi 35 letnemu, na Kralja Petra trgu stanujočemu zobo-tehniku Maksu Wolfu, ki je dobil pri pad cu hude notranje poškodbe in so ga poklicani reševalci prepeljali v bolnišnico Huda nezgoda. V Maistrovi ulici se je pripetila včeraj dopoldne hujša nesreča. Pri prevažanju težke železne blagajne s tov. avtomobilom sc je ta prevrnila na 28 letnega delavca Edvarda Juriča in ga močno stisnila ob leseno steno vozila. Jurič je zaradi bolečin omedlel in so ga poklicani reševalci hudo poškodovanega takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico. Žrtev svojega poklica. Poročali smo že, da je pretekli petek doletela 321etnega žagarja Adolfa Čuriča pri žaganju drv hujša nesreča in da so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico. Čuriču je priletel v glavo kos lesa s tako silo, da je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. V noči na pretekli ponedeljek je po prestani operaciji umrl. Škrlatica na Teznem. Med šolsko mladinci se jc pojavilo nekaj obolenj za Škrlatico, ?.ato ie šola za 14 dni zšiprta- belo, Klavniška ulica 23; Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico, pisarna za posredovanje nakupa in prodajo nepremičnin, Gregorčičeva ulica 8; Ljudmila Kreflova, frizerka, Meljska cesta 26; Levko Sabotinovič, pek, Kettejeva ulica 17; Alojzij ligo, gostilna, Cvetlična ulica U; Marija Zaklanova, gostilna. Koroška cesta 2; Otilija Horvatova, gostilna, Mlin ska ulica 9; Alojzija Kokovnikova, gostilna, Aleksandrova c. 45; Ana Hoppe-jeva, gostilna. Smetanova ulica 54; Ivana Račičeva, restavracija, Gregorčičeva ul. 29; Julijana Halekerjeva. gostilna. Mlinska ulica 15; Adolf Blažič, trgovina z mešanim blagom na drobno. Tržaška c. 2; Pavla Traunova. pletilja. Slovenska ulica 8, in Veronika Butolenova, branjarija, Meljska cesta 76. — Izbrisane pa so bile v maju naslednje obrti: Josip Kavčič, trgovina z mešanim blagom na Glavnem trgu 16; Josip Žunkovič, krznar. Vojašniški trg 8; Franjo Žnider, ključavničar, Pobreška cesta 9; Antonija Novakova. šivilja, Danjkova ulica 8; Maksimiljana Laukova, trgovina z mešanim blagom, Cankarjeva ulica ,10; Olga Palla-ševa. trgovska agentura in komisija s kolonialnim, špecerijskim in materialnim blagom. Gosposka ulica 33 in Frančiška Pleterškova. šivilja. Betnavska c. 45. Šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Sinoči .se je odigrala viseča partija med Lešnikom in Lobkovom. Lešnik je ob otvorit.vi prevzel iniciativo za napad ter z močno igro popolnoma blokiral kraljevo krilo svojega nasprotnika. Lob-kov se je žilavo branil, a je porabil preveč časa ter tako prišel v obupno časovno stisko. Vendar je dobil Lobkov ob likvidaciji figur še nekaj izgiedov, ki jih pa v časovni stiski ni znal Izkoristiti in je moral slednjič kapitulirati. Glede partije prof. Sile : Strniša javlja vodstvo turnirja, da se je glede kontumaca prof. Sile zgodila neljuba pomota. Prof. Sila ni kontumaciran, marveč se bo partija odigrala regularno. V sredo, dne 13. t. m. se bo odigralo sedmo kolo, v katerem se bodo srečali favoriti Krainer : Kukovec ter Stupan ; Ostanek. Stanje: Kukovec, Kramer 5, Lešnik, Ostanek 4. dr. Lipaj. prof. Stupan 3 in pol, Lobkov 2 in pol, Lukez. Fišer, Goleč 2, prof. Sila 1 Cl). Strniša pol (1). Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesja brez vsake-ga napora. Kako pridemo k Šmarjetl na »Domovinski dan«. Vsi narodno zavedni mariborski rodoljubi se v nedeljo 17. t. m. ob 3. uri popoldne udeležimo domoljubne manifestacije .»Domovinski dan« pri Odgovor SK Rapidu. Prejeli smo: Na naše pojasnilo v »Večerniku« z dne 8. t. m. vam odgovarjam sledeče: V pojasnilu navajate, da je dogodek nejasno opisan, brez navedbe imen in govori le o nekih učencih, ne da bi bilo ugotovljeno, ako so člani kluba. Kako pa naj 131etni deček legitimira starejšega mladeniča? Mislim, da si niti pisec odgovora ne bi upal legitimirati neznanca na tujem igrišču. Mladenič, ki je že napadel mojega sina, je bil navzoč: če je član, ne vem, je pa gotovo njegov brat. Za nadaljnja pojasnila sem na razpolago. Hvaležen pa bom, če se boste držali danih obetov. Ob koncu naj navedem še to, da je bil moj dopis drugače stiliziran, kakor pa natisnjena notica, za kar zasluži zahvalo uredništvo, ki-je stvar znatno omililo. M. Prepovedan list. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi na Dunaju izhajajoči list »Staats-wehr«. Avstrijski begunci v Mariboru. Te dni je prispelo v Maribor večje število avstrijskih beguncev, ki. so zbežali iz Av« strije, ker je avstrijska Vlada poostrila ukrepe proti teroristom. Z begunci imajo naše oblasti precej sitnosti. Prihajajo z vsakim vlakom, pa tudi peš, posamezno in v skupinah. Pojasnilo glede uslužbenskega davka. S finančnim zakonom za leto 1934/35 je uveden izredni prispevek za vse obveznike uslužbenskega davka, ki ga je treba plačati od bruto prijemkov. V točki 4. § 16. finančnega zakona za leto 1934/35 je pod besedo delavci razumeti samo nekvalificirane ročne delavce-dninarje, ki jih zberejo v hitric: za izredne in nujne javne potrebe in ki po določbah zakona. o neposrednih davkih ne plačajo usluzben skega davka. Po 18 letih se je oglasil Iz tujine. Prej- Sv. Marjeti ob Pesnici. Razdelili se bo-j šnji teden je pisal iz Rusije 571etni Ivan mo na vec skupin. Mlajši, pa tudi prilet- j Kovač, doma iz Vučje vasi v Prekmurju, m, katerim je pešhoja še užitek, gremo j ki je bil ujet v svetovni vojni. Ker ni bilo hitro po 12. uri peš čez hribe, in sicer po ' vsa leta o njem nobenega glasu, ga je tu- cesti ob Dravi do Sv. Petra in tam po . di oblast proglasila za mrtvega. Žena se novi cesti proti Ložanam. Za ostale, bolj je med tem ponovno poročila in ji je mož, vožnji »naklonjene« pa bo ob 2. uri pop. j s katerim je imela tri otroke, že umrl. s Trga svobode vozil autobus po čim , Prvi mož ji piše, da jc zaposlen v rudnini« ji ceni, ki jo še objavimo. Udeleženci,! ku blizu Omska v Sibiriji, kjer je zapo-ki se žele poslužiti autobusa, naj se do ; slenih še več naših ljudi. V pismu prosi, sobote 16. tm. javijo v pisarni Obl. od- naj bi mu žena pomagala, da bi se mogel bora Jadr. straže v Gregorčičevi ulici ali i vrniti v domovino. pri uredništvu »Večernika«. Mariborčani, le na mejo, a to proti severni, ne južni strani, ker tam je naša meja še dale daleč za Pohorjem! Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 18.5 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 12.2 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 19 stopinjah 734.9. reduciran na ničlo pa 732.6; relativna vlaga 65. Vreme je tiho in oblačno. Vremenska napovfcd pa pravi, da se bo vreme obrnilo nekoliko na bolje. Radio Ljubljana. Spored za sredo 13. t. m.; 12.15: glasbene slike v reproducirani glasbi; 12.45: poročila; 13: čas, reproducirani koncert narodne glasbe; 18: komorna glasba, radio-kvintet; 18.30: predavanje o verstvih; 19: radio-orkester; 19.30: literarna ura »k poljske književnosti«; 20: prenos opere iz Ljubljane, v odmoru čas in poročila. faominlaite«» CMD Grajski kino. Od danes pa do vključno četrtka krasna vesela filmska opereta Viktor in Viktorija«. V glavnih vlogah Renate Miillcr in Hermann Thimig. V pripravi »Pesem solnca« Lauri Volpi, znameniti tenor milanske opere. Kino Union. Samo še danes in jutri ve-lofilm ;Zlato« s Hansom Albcrsom, Brigito Helmovo, Lien Deycrs in M. Bohne-nom. Prihodnji spored, samo dva dni. Z.ahavna oppreta -Vesela svatba pri Belem 'konjičku« z nedavno umrlo Niese. Uboj pred sodniki. Pred malim sena-t tom mariborskega okrožnega sodišča se c’ j je zagovarjal te dni 24letni delavec France Babšck, obtožen, da je v prepiru zaklal svojega prijatelja Cirila Širca. Pri obravnavi je obtoženec skesano priznal svoje dejanje in se skušal zagovarjati s silobranom. Obsojen ie bil na 4 leta in 2 meseca težke ječe in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let. Obsojena, ker sta kradla razglednice. Pred letošnjo Veliko nočjo sta se pojavila v Mariboru brezposelna trgovska pomoč nika Vladimir 'Zahradžija in Josip Tavzelj. Ker jima ni bilo do poštenega dela,:, sta se hotela preživljati na nepošten način. Kradla sta po trgovinah razglednice in sta jih odnesla Zlasti Brišnikovi okrog 100, 1'ridi Novakovi pa okrog 80. Policiia ju je pa kmalu izsledila in izročila tukajšnjemu sodišču, kjer sta bila včeraj obsojena, in sicer Tavželj na 4 mesece in 15 dni strogega zapora, njegov pomagač Zahradžija pa na 2 meseca in 15 dni strogega zapora. Mimo tega bo Tavželj oddan v prisilno delavnico, ker je znan de-lamrznež. Skrivnosten podnajemnik. Prejšnji teden je najel sobo v Gosposki ulici mlajši elegantno oblečen človek, ki se .ie gospodinji predstavil kot zasebni uradnik. Nekaj dni po vselitvi pa je naročil pri tvrdki Wipplingcr v Jurčičevi ulici dragocen radio aparat, ki mu ga jc Wipplinger montiraj za poskušajo v sobi. Ni pa mi-i nilo 24 ur in že jc podnajemnik odmonti-Hanzi J ral radioaparat in izginil iz Maribora ' Mi sledu. v M ari S o r u, 'dne 12. VI. 1934. larlborskl »Večer ni k* Jutra ?trar. 3.' Bolgarija vrt in delavnica Predavanje g. prof. P. G. Pamparovega o Bolgariji v Ljudski univerzi Vzajemno z našim esperantskim klubom je povabila naša Ljudska univerza Profesorja Petra G. Pamparovega iz Sofije na predavanje o Bolgariji, naši stari znanki in novi prijateljici. Profesor P. G. Pamparov, prihajajoč iz Sofije kot vnet esperantist in gost naših esperant-skih klubov ter posebej še kot znanec prof. Cankarja v Ljubljani, je že v Beogradu. Zagrebu. Ljubljani, Splitu, Dubrov niku, Mostarju, Sarajevu, Cetinju in drugod navdušeno oznanjal lepoto svoje zemlje ter bil obenem besednik novega nauka »Belili bratov«, znamenitega sodobnega apostola nravnega preroda Petra Daneva. Predsednik Ljudske univerze, g. inž. J. Kukovec je predstavil g. predavatelja z iskreno dobrodošlico, na-glasujoč nujno potrebo čim tesnejšega aktivnega kulturnega in političnega zbli-žanja Jugoslavije: z Bolgarijo. Prisrčno aklamiran je spregovoril gost v blagoglasni bolgarščini, ki nam je bila takoj mila ir. domača in smo jo vsi razumeli, saj smo jo poslušali trepetajočih src. Kakor je moral srbski narod na bridko Golgoto, tako mora Bolgarska preživeti temne dneve preizkušenj, preden ji vznikne oproščujoči čas »voskre-senija«. V bratskem razumevanju bodemo našli pota do pozabljenja in odpuščanja. ki nas morajo voditi do novih zarij. Vroč glasnik ljubezni med vsemi narodi, je povdarjal g. predavatelj osnove nauka Daneva, ki vidi v pravi in iskreni naturnosti, v skupnem delu in veselju edino možnost znosljivega življenja na bedni tej zemlji in upanje do nravnega preporoda. Nato je predavatelj ob številnih slikah tolmačil Bolgarijo, to čudovito deželo vztrajnega dela, ki kipi duhtečega cvetja, por.osnih gora in slikovitih pokrajin. Znamenita zgodovina je politično izoblikovala današnjo Sofijo, carsko mesto Bolgarije ob vznožju Vitaš planine, ki se je v kaj kratki dobi razvilo iz turske palanke v sodobno, povsem zapadno urejeno središče gospodarstva, kulture, znanosti in umetnosti ter državnega in Političnega življenja Bolgarije. Ravni in Široki bulvarji se stekajo sredi mesta, vzorno urejeni ogromni parki potrjujejo sloves domače vrtnarske umetnosti in visoke strokovne sposobnosti, impozantne stavbe (sobranje, cerkve itd.) te prepričujejo, da gledaš ponosno metropolo, ki je postavila svojim zgodovinskim osebnostim številne spomenike. Sofija, znamenito središče številnih toplih vrelcev, šteje danes okoli 250.000 prebivalcev in se ponaša s svojim čistim gorskim zrakom in prav ugodnim podnebjem. Živahno je opisal Plovdiv, sredi obsežnih rožnih plantaž, staro bolgarsko prestolnico Trnovo, mednarodno letovišče Varno, Loveč in slikovita Vratca. V njeni okolici je umrl največji bolgarski pesnik hi buditelj Hristo Botev. Rakovskega časti knjižna Bolgarija kot svojega pred-stavitelja klasične umerjenosti. Preko Pogorij Balkan, Rodape in Rila nas je popeljal g. profesor v prekrasne doline in soteske ob Marici in Iskru. V mnogočem spominja bolgarska gorska pokrajina na naše Alpe. Pod vrhom Rile planine samuje sedem jezer kakor pod našim Triglavom. Nad vsem pa caruje ponosni Musola (okrog 3.000 m). Občudovali smo še bolgarskega Seljaka in seljakinjo ob delu v slikoviti narodni noši in številne prekrasne vzorce narodnih vezenin. V kulturnem delu svojega predavanja ■ie K- Predavatelj, kakor sem že omenil, ‘^r®?0.^oril besedo o bolgarski književ-sriban ?tev’ Rakovski) in o modernem na’th t V7-Poredni zamisli Rabindra- nevT 15s:ore‘ia) znamenitega Petra Da--osnodarslr0 °tH5no iz^radil politično in ,prenovo Bolgarije, započe-ni nokrei n J,'3skem' Danes šteje ta nrav « " ki S f°S° ak,i™i" »rtvrfen- . v svetlemu vzoru svojega oboževanega mojstra: delo in naravna prepmstos . Cjojijo narodno pesem in glasbo, delajo v skupnih taboriščih na obnovi zemlje ter žive brezalkoholno in •brez mesa: tudi brez kajenja. Ob koncu je g. profesor prikazal še vrsto slik največjega bolgarskega slikar- ja GrigOrijeva, ki ga kulturni narodi po vsej pravici vzporejalo i Rafaelom, Presrčno vabilo na poset Bolgarije, je našlo navdušen odmev. Nekaj zaključnih pripomb o esperant-skem gibanju v Bolgariji, ki jih je spregovoril g. predavatelj v esperantu, je slovenil g. prof. Rakuša. Nad vse toplo priznanje, s katerim .ie naše občinstvo sprejelo &3stitega gosta, g. prof. Petra Pamparova, je dvignilo zaključni večer letošnjih predavanj in prireditev Ljudske univerze v zmagovito manifestacijo slovanskega pobratimstva in je obenem prepričevalen izraz naših odkritih in globokih čuvstvev, ki se za-morejo preko vseh nevšečnosti prošlosti v presrčni prešernosti slovanske duše Kjer si bod ! T radovati novega, upamo da trajnega bratstva z Bolgari. Predavanju je prisostvoval mimo mnogih odličnikov, drugi mili gost, ki se nahaja kot odposlanec ministra prosvete pri maturi na drž. učiteljski šoli v naši sredi, znameniti srbski vzgojitelj in znan stvenik ter član prosvetnega sveta, gospod direktor v pok. Grigorije H. Tasič iz Beograda v spremstvu g. direktorja F. Kadunca. Gospodu profesorju P. G. Pamparovu pa iz dna duše želimo, da bi odnesel iz Slovenije samo najlepše vtiske in. nam postal v svoji domovini zvest besednik naše bratske pripravljenosti in naših brat skih želja. Odmev turneje malih harmonikarjev I. SSK Maribora v Podravju Med turnejami, ki 'so jih priredili doslej mali harmonikarji ISSK Maribora po naši državi, moramo še posebej omeniti ono v hrvatsko Podravje, kjer so vzbudili ne samo veliko zanimanje, marveč pravo pravcato senzacijo. Dovelj je ie, če ponatisnemo samo nekaj stavkov iz poročil, ki so jih objavile o tej turneji »Podravske Novine«. V svoji številki z dne 2. t, m. so napisale med drugim: »Binkoštna turneja malih slovenskih •harmonikarjev ISSK Mariboira po Podravini je bila veličastna manifestacija za narodno pesem in naš modri Jadran. Jadranska straža je kot organizatorica turneje priredila impozantne sprejeme, ki so bili s strani občinstva spontani in prisrčni, tako v Koprivnici, kakor v Djurdjev-cu in Novigradu. V Koprivnici je v okrašeni dvorani »Domoljuba«, ki je bila do zadnjega prostorčka napolnjena, vse pazljivo in z navdušenjem sledilo preciznemu igranju in petju 26 deklic in dečkov od 5 do 10 let. Izročen jim je bil tudi lovorjev venec z državnimi trakovi. Pesem malih harmonikarjev je segla vsem globoko v duše in pogled na njihove narodne noše je dvignil vsa srca. Navdušenje je naraščalo od pesmi do pesmi. Takega navdušenja Koprivnica skoraj še n: doživela. Koncertu so prisostvovali predstavniki vseh oblasti in uradov. Tudi pri matineji drugega dne je bil obisk popoln. Rdeči križ je priredil gostom skupno kosilo, kateremu so prisostvovali mestni župan in razni drugi odličniki. Posebno svečan sprejem so doživeli harmonikarji v Djurdjevcu, kjer je bil na čelu množice ves odbor J. S. v krojih. Ogromna množica je navdušeno vzklikala »Živeli Slovenci! Živelo naše mor- je!« Kino Fantoni je bil prenapolnjen in je bilo težko vzdržati red, ker so vedno nove množice silile v dvorano, da vidijo in slišijo male slovenske harmonikarje. Tu so prejeli v dar krasen šop cvetja. Odposlani sta bili pozdravni brzojavki zaščitniku J. S. Vis. kraljeviču Petru in zaščitniku zbora malih harmonikarjev HSSK Maribora Nj. Vis. princu Andreju. Koncertu sta prisostvovala tudi min. v p. g. Viktor Pogačnik, min. v p. g. dr. Kraljevič, ki sta čestitala ge. Ravnikovi in g. prof. Švajgerju k uspehu, ki je presegel vse pričakovanje. Na binkoštni ponedeljek popoldne je bil koncert v Novigradu, kjer so doživeli Mariborčani velik triumf in so bili obsuti s cvetjem. Prizor bo ostal nepozaben. Velika gasilska dvorana je bila za vse poslušalce še premajhna. Navdušenje se sploh ne da popisati. Po nastopu so na to na dvorišču vsi zaplesali kolo. Mali harmonikarji iz Maribora so dokazali, da so na taki višini, da lahko brez strahu nastopijo pred najbolj razvajenim občinstvom. Zato ne bo nobeno čudo, če bodo kmalu odšli na pot preko državne meje. da pokažejo, kako naš narod v nobenem oziru ne zaostaja za drugimi. Posebno priznanje pa zaslužita načelnica zbora ga. Ravnikova in vaditelj gosp. prof. Švajger. Plemenita je akcija tega zbora, ki združuje bratska srca, ker služi vsemu narodu in vsej domovini ter u-porablja ves izkupiček v humanitarne namene. Zato zasluži še večjo pozornost, kot se mu že posveča. Kar ne more tisk, kaT ne more človek, to store otroška srca: Podravina se dviga in zbira pod zastavo Jadranske straže. Hvala vam, mali harmonikarji, tisočkrat hvala in na svidenje!« Zanimiv koncert v Murski Soboti V soboto 2. junija t. 1. je agilni sokolski orkester pod vodstvom g. prof. Ubal-da Justina priredil skupno s koncertnima pevcema gdč. L. V e d r a 1 o v o in g. direktorjem F. N e r a 1 i č e m iz Maribora ter violinistom domačinom g. E. N a d a i e m lepo uspeli koncert v Sokolskem domu. Koncert je bil zamišljen kot uvod v praznik murskosoboškega sokolstva. Srečno izbrani, dasi dokaj mešani program je obsegal v prvem delu večinoma dela starejšega datuma. Uvodoma je sokolski orkester zanosito in smelo, sicer v nekoliko prepočasnem tempu, zaigral odlomek iz d’Albertove opere »Nižava«, Gdč. L. Vedralova, nam dobro pognana pevka, je odpela Škerjančevo »Vizijo« in Lajovčevo »Kaj bi le gledal«. Za njo pa je naš stari znanec z opernega podija g. F. Neralič s svojim močnim, dobro fundiranini baritonom odpel Devov »Vzdih« ter Vilharjevega »Mornarja«. Nastop violinista g. F. Na-daia, ki je odigral Sarassattijevo »Anda-luško romanco« in Goenzov »Scherzo«, je pokazal, da ima mladi violinist lep poln ton, siguren lok, le več duše, občutenja mu še primanjkuje, kar napravlja utis, da stavlja prevelik poudarek na tehniko in manj na poglobitev™ interpretacijo kompozicije. Upam pa, da ho z razvojem pridobil tudi to stran šele prave umetnosti, v drugem delu koncertnega programa so bili zastopani sami operni komponisti: Bizet, Verdi, Leoncavallo in Linke. Orkester je zaigral Bizetov »Preludij« in »Menuetto« ter zaključil z Linkejevo ouverturo iz opere »Nakirisova svatba«. Viharen aplavz, katerega so bili deležni orkestraši, zlasti pa še dirigent g. Justin, je dovolj jasen dokaz, da je bil koncert sprejet z navdušenjem. Dobrim godalom naj dirigent doda še ekvivalentna pihala, da bo zasedba številnejša in popolnejša. Tako dirigent ne bo v strahu, da mu katerikoli glas v pihalih odpove v kritičnih solističnih vstopih in frazah. Tudi arija »Mignon« in »Carmen«, kateri je odpela gdč. Vedralova s svojim temno barvanim glasom, sta bili toplo podani, le nekoliko prekoncertno. Manjkalo je zlasti Carmen španskega temperamenta. ker si netemperamentne Carmen ne morem predstavljati. Zakaj Carmen je polna erotike in ognja, zato ta arija, interpretirana v mirnem koncertnem stilu, nima efekta. To mi vzbuja sodbo, da je gdč. le koncertna pevka. Dodala je slovaško narodno pesem ter prejela lep šopek rdečih vrtnic. G. F. Neralič pa je odpel iz svojega obširnega opernega pro grama Verdijevo arijo Reneja iz opere »Ples v maskah« in prelog iz Leonca-vallove opere »Bajazzo«. S svojim voluminoznim tonom in miselno interpretacijo je žel za svoje lepo petje topel aplavj animirane publike. Tudi on je moral dodati še eno narodno pesem. Gdč. L. Vedralovo in g. E. Nadaia je spremljal naš priznani pianist g. protf. U. Justin. G. Neraliča pa je spremljala gdč. Vedralova. Tako je bil v tej koncerni suši *ep prijeten večer, ki je človeka saj nekoliko dvignil iz te puste vsakdanje realnosti v tisti transcedentalni svet muzike, da posluhneš pesmi duše in srca. Človek si včasili tudi tako zaželi muzike, top-plih akordov, ki zvibrirajo vso njegov.' notranjost. Kmečki praznik pri Sv. Marjeti ob Pesnici Lepo uspela tekma koscev Društva kmetskih fantov in deklet. Agilno se giblje Društvo kmetskih fantov in deklet pri Sv. Marjeti ob Pesnici že ves čas svojega obstoja. Preteklo nedeljo je priredilo izreden užitek Smarje-Čanom, prišli pa so tudi sosedje od blizu in daleč, da prisostvujejo tekmi koscev. Kmalu popoldne so se zbrali kosci, grabljice. kolesarji, gostje in številni občani pri farni cerkvi, od koder so s trobojnico na čelu odkorakali na travnik, kjer se je vršila tekma. Kljub mnogim neprilikam so se fantje in dekleta dobro postavili. Čeprav so nekateri domačini odbili prošnjo društva, so ga zato v temveoji meri podprli okoličani. Izdatno pomoč so mu nudili pri prireditvi zastopnik bana, okrajni glavar g. dr. Senekovič, banovinski svetnik in župan košaške občine g. Janžekovič. Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani po svojem zastopniku g. dr. Rosini, predsednik mariborske gasilske župe g. Krajnc, ekonom g. Črnko in šolski upravitelj g. Vauda. Zbrane fante in dekleta ter goste je pozdravil kmečki fant Ivan Novačan, ki je v svojem nagovoru orisal tudi delovanje društva. Sledila je nato igra »Umor v Vrtnarski ulici« v režiji g. Rakuše. — Navzoče občinstvo je igro z navdušenjem sprejelo in se dobro zabavalo. Po končani igri sc je pričela tekma koscev pod vodstvom predsednika komisije g. Janžekoviča. K tekmi se je prijavilo 12 koscev, samih postavnih kmečkih fantov, od katerih si je priboril prvo mesto posestniški sin Ludvik Verlič s 35 točkami, drugo mesto posestniški sin Mirko Verlič z 28 točkami, tretje pa posestniški sin Vinko Verlič s 24.6 točkami. Pred tekmo je nagovoril kosce zastopnik zveze g. dr. Rosina. V svojem govoru je omenil pomen tekme ter vzpodbujal navzočo kmečko mladino k vestnemu delovanju za napredek in lepšo bodočnost slovenskega kmečkega stanu. Po tekmi se je razvila na prireditvenem prostoru lepa zabava, ki je trajala pozno v noč. Vsi, ki so se udeležili prireditve šmarjeških fantov in deklet, so odnesli najlepše vtise in obljubili, da pridejo prihodnje leto zopet. Odbor Društva kmečkih fantov in deklet pa se tem potom toplo zahvaljuje vsem, ki so ga podprli na kakršenkoli način, posebno zahvalo pa izreka komisiji in darovalcem raznih daril ter vsem, ki so pripomogli, da je naša prireditev tako lepo uspela. človek, ki se brije z nogami. Pavel Desmysk, ki živi v Chicagu, je znan kot človek' brez rok širom vse Ame rike. Ko je bil še Pavel otrok, ga je doletela težka nesreča. Neki stroj mu je odrezal obe roki pri ramenih. Njegovi starši so bili prepričani, da bo podlegel hudim poškodbam, toda Pavel je okreval m ni obupal nad življenjem, čeprav je izgubil obe rdki. čim so se mu rane zacelile se je pričel pridno vaditi z nogami. Hodil je tudi v šolo in bil tako marljiv, da so ga včasih zavidali njegovi sošolci. V nekaj letih k Pavel tako izuril svoje noge, da mu danes, ko je v dvajsetem letu, popolnoma nadomeščajo izgubljene roke. Z nogami piše, prelistava knjige, šteje denar, reže kruli, je in pije in tudi gumb sl lahko da v ovratnik. Njegova. izurjenost pa se kaže v tem, da z nogami brije sebe in tudi drugega človeka, ne da bi ga vrezal. S trdno voljo je pavel premagal svojo bridko usodo. MARIJ SKALAN: 79 Roman Iz prazgodovine človeštva. Vse to sem doumela šele dosti kesneje, ko sem v dolgih nočeh tega podzemlja predla misel za mislijo in jih nizala v ne* dogled.« Oddahnila se je. Zamislila in spet pripovedovala, sedaj še tišje in bolj umirjeno: »Krik nesrečne matere je priklical stražarje in dvorjane in naposled še njega, Semiša Menofisa. Strašen je bil tedaj in mislila sem, da me razdrobi, a naposled me je vrgel stražam, ki so me ločile od sina ter me zaprle v one temne jede, v katerih čakajo na smrt obsojeni noža obrednika žrtvenika svetega bika Apisa. Tam sem vsihala, dokler me niso izvlekli na svetlo in me odgnali v svetišče na Gori prihoda, da me žrtvujejo, Toda prav v tistem trenutku pred izvršitvijo sodbe se je našel človek, ki sem se mu zasmilila, prvi človek med Atlanti. Ta človek je bil obrednik Mita-nis. Zamenjal me je z neko zločinko, katero je oblekel v moja oblačila, mene pa skril v svetiščnem podzemlju. Ob tule-nju dvora in krvi žejnih množic so darovali namesto mene drugo žensko, prepričani, da je nož obrednika prebodel srce osovraženi tujki. Še danes stoji na njenem grobu v kamen vklesano moje ime. Najdeš ga, če ga utegneš poiskati. Jaz ga obiščem vsako leto opolnoči na dan usmrtitve, zato govore v 'Semisirisu, da se vrača moj duh in napoveduje nesreče.« »Kaj se je zgodilo potem?« je vprašal Asarhadan, globoko prevzet od starki-ne žalostne zgodbe. »Ostala sem nekaj dni v svetiščnem podzemlju, kjer me je §krival in hranil obrednik Mitanis, nato pa me je neke noči pripeljal v to votlino. Bilo mi je takrat dvajset let. Sto let je poteklo od tistega dogodka. Mojega sina Hepsutisa so vzgojili na dvoru ne da bi kdaj izvedel, kdo je bila njegova mati in kdo je njegov oče. Sprva sem ga nameravala ukrasti, privesti ga k sebi sem v pod- zemlje, toda polagoma sem spoznala, da je zanj bolje, da ostane sredi človeške družbe, na dvoru svojega očeta, ki ga je zatajil. Živel je kot dvorjan, kot dvorni upravitelj in imel sina, ki je postal vojščak in upravitelj neke oddaljene pokrajine. Hepsutis je že davno umrl, tudi njegov sin. moj vnuk, je že med pokojnimi, padel je v neki bitki. Njegova dva sinova, moja pravnuka, je pobrala kuga. ostala je samo še prapravnukinja.« »Ta še žjvi?« je vprašal Asar1uui;\n. »Živi.« »Kje?« »Na dvoru Semiša Ofirisa." »Na dvoru?« »Da.« »Kako ji je ime?« »Nefteta.« »Favoritka Nefteta?« »Da, ona je hči potomcev mojega sina, pravnukinja moja in tvoja sorodnica.« »In ve to Semiš Ofiris?« »Ne ve. Tudi ona sama ne ve.« »Zakaj ji ne poveš?« Prezgodaj je še. Povedala ji bom, kadar bo treba. Sicer je pa bila že pri meni in ona je bila tista, ki ti je sporočila mojo željo, da me obiščeš.« »Nefteta!« »Da, Nefteta. Storila je tako, da je nisi spoznal.« »Kako veš to?« »Vem vse, kar se dogaja na dvoru. To je moja največja skrivnost, ki prepriča vsakogar, da ne dvomi v moje čarovništvo. Tudi to skrivnost boš še izvedel, samo potrpi.« »Kakor najčudovitejša pravljica je tvo->2 pripovedovanje. Skoraj bi še sam verjel, da si zares nezemeljsko bitje, čarovnica,« je dejal Asarhadan. »Čudovito je bilo tudi vse, kar se je zgodilo potem. Nastanila sem se v tem podzemlju, ki mi je postalo stoletni dom. Zasovražila sem ljudi in si nisem prav nič več želela k njim. Edini človek, ki me je obiskoval, me tolažil in mi pomagal, je* bil obrednik Mitanis. Brez njega ne bi bila vzdržala. On je pa bil tudi tisti, ki mi je odkril skrivnosti Gore prihoda, ki so mi omogočile postati to. kar sem — čarovnica. Pokazal mi je tajne podzemeljske hodnike, ki vodijo iz te jame na dvor faraonov semisirskih in v najvišje svetišče. Tedaj jih je poznal samo še on. in ko je umrl, sem ostala edina čuvarica te skrivnosti. Tako sem prihajala lahko neopaženo in nemoteno v palačo Semiša JVkmofisa. (Se bo nadaljevalo.) Šport Prvo kolesarsko olimpijsko prvenstvo Propozicije — Prvenstvo se bo izvedlo 17. junija v Mariboru Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije priredi v nedeljo 17. t. m. kolesarsko dirko za zvezno olimpijsko prvenstvo na 100 km dolgi progi Maribor - Dravograd - Maribor. Start bo v nedeljo zjutraj ob 6. uri na Vodnikovem trgu; obratna točka pred Dravogradom pri kilometrskem kamnu 50; cilj bo v Mariboru na Vodnikovem trgu. Splošna določila: 1. Dirka se po pravilih Kolesarske zveze kr, Jugoslavije in po načinu olimpijskega tekmovanja. 11. Pravico do starta imajo vsi verificirani vozači v zve^i včlanjenih klubov kategorije A. ki so zdravniško pregledani. III. Dirka bo oto vsakem vremenu. IV. Prijave je poslati najpozneje do 13. tm. podzvezi v Mariboru. V. Vsak vozač se mora javiti žiriji eno uro pred startom zaradi žrebanja številk; start bo v presledkih 2 minut. VI. Izmenjava koles ter tuja pomoč med dirko je strogo prepovedana. O vseh v tem razpisu nepredvidenih določbah odloča žirija, toda vedno v okviru pravil JKS. ISSK Maribor, nogometni odsek. Drevi ob 19.15 na igrišču v Ljudskem vrtu strogo obvezen sestank vseh verificiranih igralcev. Dnevni red volitev kapetanov. Tajnik. Mariborska kolesarska podzveza, službeno. Drevi ob 20. seja upravnega odbora v klubskem lokalu. Predsednik. ISSK Maribor : SK Ilirija. V nedeljo 17. tm. bo gostovala v Mariboru enajsto-rica ljubljanske Ilirije ter odigrala proti ISSK Mariboru prvenstveno tekmo. Sokolstvo Sokolska manifestacija v Mežiški dolini Dne 3. t. m, je praznoval Sokol Žerjav—Črna svojo 15-letnico. Da je dostoj-nejše proslavil to obletnico, je Koroško okrožje Mariborske župe določilo svoj izlet v Žerjavu. Že zgodaj zjutraj se je pod Peco ležeče sokolsko gnezdo praznično odelo. Raz hiš so visele trobojnice, okna so bila okrašena. Tudi solncc je posijalo v ta sokolski praznik, Okrog 10, ure je rudniški vlak pripeljal nad 300 Sokolov in Sokolic iz najoddaljenejših krajev koroškega okrožja. Mnogi so že prej prispeli z avtomobili. Ob 12. uri se je vršil štafetni tek, pri katerem so zmagali člani Iz Mežice v času 3:56:2. — Ob 14. uri pa se je priredil sprcvod z rudniško godbo na čelu. Nad 500 telovadcev je prikorrfkalo na novo urejeno telovadišče, ki so ga vrli Zer-javčar.i uredili s pomočjo kuluka. Br. starosta ing. Uršič je pozval sestre in brate, da so se poklonili prvemu starosti SKJ, prestolonasledniku Petru, potem pa se v toplih besedah spominjal bojev, ki so se vršili pred 15. leti in so nam vrnili Mežiško dolino, a nam žal odtrgali prelepo KoroSko onkraj Pece. Na kratko je podal pregled o delovanju društva v 15. letih. Nato je pozdra-vil navzoče župni delegat iz Maribor^, br. Struna, ki je naglašal pomen sokolske vzgoje za narod in državo. Končno je župtii podstarosta br. dr. Železnikar v vznesenih besedah čestital društvu k njegovemu 15-letnemu delovanju za telesno vzgojo v prid obmejnega prebivalstva. Po oficijelnem delu so nastopili vsi od delki s prostimi vajami in člani tudi na orodju. Vsi oddelki so pokazali discipliniranost pod vodstvom br. Veljaka in s. Štifterjeve. Nato so nekatera društva odigrala prijateljske tekme v odbojki, nakar se je razvila prosta zabava. Sokolsko društvo Slovenjgradec. Prosvetno delo v našem društvu, ki je zelo plodonosr.o, se bliža h koncu. Vsi odseki so storili svojo dolžnost. Dramski odsek je uprizoril burko »Stari grehi« (rež. br. Šmid), burko »Roksi« (rež. s. Smolnikar), dramo »Stilmondski župan« (rež. br. dr, Finžgar) in spevoigro »On in njegova sestra« (rež. br, Krajnc) s sodelovanjem salonskega orkestra in pevskega društva. Vse igre so uspele odlično, samo obisk bi bil lahko pri nekaterih igrah večji od strani članstva. Novoustanovljeni lutkarski odsek pod vodstvom br. Mrovljeta je vprizoril pravljične igre »Marbuel«, »Zlati cvet — čarobni svet«, »Razbojnik Cefizelj« in »Jur ček slikar«, ob katerih je mladina preživela nekaj lepili uric. Tudi predavanja so bila pogosta, in sicer: Želodčne bolezni — želodčni čiri (br. starosta dr. Železnikar), Karadjordjeva ustaja (br. Jenko), Sokolstvo in šport (br. Veljak). Junak in Sokolstvo (br. Prah), Lutkarska umetnost (br. Mrovlje), Ovire duševnega in telesnega razvoja otroka (br. dr. Pohar), Sokolstvo ir. nacionalizem (br. prosvetar Šentjurc), Zrinjsko-Frankopan-ska tragedija (br. Jenko) ter Solnce zrak in voda (br. starosta dr. Železnikar). Žal da je bila udeležba slaba, posebno onih, katerim so bila predavanja namenjena. Prosvetni odsek je storil svojo dolžnost, na strani članstva pa je, da vse prireditve poseča polnoštevilno! Zdravo! Ptuj Letošnji nabori za sodni okraj Ptuj bodo od 3. do 11. julija t. 1. v deški osnovni šoli v Ptuju. Za mesto Ptuj bo nabor 9. julija t. 1. istotam. Tekom poslovanja rekrutne komisije se morajo rezervni častniki predstaviti z uniformo, ki jo imajo od države, tej komisiji. Nadaljnja navodila so razvidna iz razglasa na občinski deski, ostala pojasnila pa se dobe pri mestnem načelstvu. Nevarno se je ponesrečil 48-Ietni Lovrenc Hernec, posestnik iz Starošincev pri Podlehniku. Pri vožnji lesa iz šume je zavozil zaradi slabe ceste v cestni japok, pri čemur se je voz prevrnil in Herneca pokopal pod seboj. Ko so ga rešili iz neprijetnega položaja, so ugotovili nevarne poškodbe po vsem telesu in zlomljeno desno nogo. Poklicali so ptujske reševalce, ki so ga s svojim avtom prepeljali v ptujsko bolnišnico. Kino. V sredo 13. in v četrtek 15. t. m., obakrat ob -0,30, se predvaja velefilm »Pesem z neba« s slavnim tenoristom Kiepuro v glavnih vlogah. Film »Pesem hrepenenja«, ki je bil določen za ta dva dni, odpade. Kitaici o esperantu Mednarodna konferenca esperantistov, ki se je vršila te dni na Dunaju in na kateri je bilo zastopano 22 narodov, je pokazala, da je ta problem postal aktualen. To dejstvo potrjuje tudi na Kitajskem najbolj razširjeni tednik »Življenje«, ki je v zadnji svoji številki navedel o esperantu sledeče: Ni več vredno diskutirati o tem, da je esperanto edina pot k rešitvi problema mednarodnega jezika. Nastane vprašanji, zakaj esperanto ni postal jezik obvezen v šolah ter potrjen od vlad vseh držav. Toda imperialisti namenoma nočejo medsebojnega sporazuma med narodi, torej namenoma nočejo esperanta, in vladajoč razred v kolonijah in polkolonijah suženjsko vzgojen v službi imperialistov želi, da postane nacionalni jezik inperialističnili držav mednarodni jezik. — To je vzrok, zaradi katerega se esperanto dovolj ne razširja. Toda čeprav imperialisti in njihovi lakaji nočejo mednarodnega jezika, vendar množica ga nujno potrebuje, osobito svetovna trgovina in delavstvo potrebuje esperanto kot sredstvo za zedinjenje bratov z vsega sveta. Zato esperantsko gibanje lahko napreduje le korak za korakom s trgovskim in delavskim gibanjem. Tatinska papiga Blagajnik neke velike banke v Chicagu je opazil, da mu vsak dan zmanjka večji znesek denarja, ni si pa mogel tolmačiti. kje se skriva tat, ki mu krade denar. Tujcem je bil namreč dohod k blagajni onemogočen, ker je bila blagajna v 24 nadstropju nebotičnika, kamor je človek lahko prispel samo z dvigalom, ki je bilo vedno strogo zastraženo. Da reši to uganko, je blagajnik obvestil policijo, ki je poslala enega najboljših svojih detektivov. Ko je detektiv pregledal »dejanski stan«, je bil uverjen, da prihaja tat skozi okno, ki ga je imel blagajnik med uradnimi urami vedno odprtega. Detektiv je nekaj časa počakal v sobi. Kmalu nato je priletela skozi okno velika papiga, pobasala s kljunom šop papirnatih bankovcev in odletela. Budno je detektiv zasledoval, kam bo papiga zletela. Opazil je, da je na drugi strani ulice čakala pri oknu neka mlada ženska, ki ji je papiga izročila svoj plen. Popoldne je potrkal na vrata mlade žene detektiv in ji napovedal aretacijo v imenu zakona. List. ki je prinesel to poročilo, pa ni povedal, kaj se ie zgodilo s tatinsko papigo, ki je olajšala blatnika za težke tisočake. Najmanjša podmornica Na Japonskem so zgradili povsem n0' vo vrsto podmornic. Gre v tem primeru za pravo čudo mehanike. Najnovejša in najmanjša podmornica odrine komaj 12 ton vode in je dolga 29 čevljev. Pogon oskrbuje 59 akumulatorjev, od katerih predstavlja vsak silo 150 voltov. Pod vodo doseže čoln brzino 3.3 vozla in se lahko potopi 144 čevljev globoko. P°d vodo lahko prebije nepretrgoma 3 ure. Podmornica je oborožena z enim torpedom in eno strojno puško. Posadko tvorijo Štirje možje, čoln je določen za obrambo obale in namenjen nenadnim napadom. Ker je majhen, ga lahko naložijo na krov vojnih ladij. Mali oglasi Sobo odda SOBO lepo opremljeno, zračno, solnč no, z uporabo kopalnice, na lepem prostoru, oddam s 15. Junijem mirnemu gospodu- — Naslov v upravi lista. 2403 Prodam PARCEI.\ ugodno na prodaj, dovoljenje tudi za > zidanje dvoriščne hiše v Smetanovi ulici. Informacije v Vrtni ulici S'l, soba 6. 2419 Oglašujte Slutbo dobi UČENKO sprejme atelje za perilo. Rupnik. Slovenska ul. 15 2421 UČENCA za krznarsko obrt sprejme Peter Semko, Gosposka ''lica 37. 2420 Kupim kupim prazne buteljke Ponudbe na upravo banovinske trsnicc Pekre, P- -bnbuS. 2338 PT.MI« Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. ■ , ' "