s Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . K 28'— z« pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ , „ 6*50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . S 24'— za j>ol leta „ . „ 12'— za Četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'— V opravi prejeraan mesečno K 1*90 ŠteT. 194.__V Ljubljani, v petek, 25. avgusta 1911. LetO XXXIX. Enostolpna petltrrata(72min): za enkrat . . . . po lfi v n dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . m io „ sa večkrat primeren popust Poslano in rekL notice: enostolpna petltvraftn (72 mm) 30 vinarjev. 5 Maja: s Tsak dan, lzvzemil nedelje In praznike, ob 6. url popoldne. par Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol Štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = P oliličen list za slovenski narod ■ Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol itev. B. s* Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogmke Mita« hran. račnn št 26.511, — Upravniškega telefona it 188. Današnja števflka obsega 4 strani. S prilogo »Naša Gospodinja«. Belokranjsko in njeno bodoče kmetijsko oospodarsivo. Men j važna kot vinarska, a vendarle važna kmetijska panoga Belokranjske jc sadjarstvo, osobito pridelovanje sliv in češpelj. Toda, kakor jc neobhodno potrebno, da se belokranjsko kletarstvo preosnuje, temeljito zboljša, potreba je istotako da sc preosnuje, da se temeljito zboljša — belokranjsko sadjarstvo. Ako se to ne zgodi, ako ostane belokranjsko sadjarstvo na zdajšni stopinji, potem je nemogoče, jc popolnoma izključeno, da bi postalo ono izdaten faktor v prihodnem računu ondotnih kmetijskih dohodkov. Belokranjsko sadjarstvo prekoračiti mora meje današnje prvotnosti ekstenzivno-sti ter postati veliko intenzivnejše. To mora biti deviza povzdigi belokranjskega sadjarstva. In da se to zgodi, je jako mogoče, je popolnoma mogoče, ker je v to Belokranjski prvi naravni pogoj dan, namreč izborno podnebje. Belokranjsko podnebje jc usposobljeno za pridelovanje najžlahtnejšega namiznega južnega sadja, kakoršno ima v trgovini veliko visoko ceno, nc pa le za pridelovanje čisto navadnih češpelj, hrušk, jabolk, češenj ter orehov in še to le za domačo uporabo. Belokranjsko podnebje, doseza že skoro, kar sc tamo-šnje letne množine toplote tiče, ono vipavske doline. In ako zadostuje vipavsko podnebje, da se zamore tam, razun zgoraj naštetih plemen sadja, tudi še dve žlahtnejši, že južni plemeni, namreč marelice iu breskve pridelovati; nima nikakega dvoma, da je to istotako na Belokranjskem mogoče. Da, isti-na je, da belokranjsko podnebje, ono vipavske doline, glede ugodnosti za pridelovanje prav žlahtnega namiznega sadja v enem oziru še prekaša, namreč v tem — cla nima burje. Burja, silna burja, kakoršna v vipavski dolini vlada, jc vremenska prikazen, kakoršna vipavskim pridelovalcem sadja, leto za letom se sme reči, vsaj 30 do 50 odstotkov sadne letine gotovo ugonobi. Burja ima pa ne navadno, pač pa redno še eno kaj nepovoljno posledico glede ugodnosti podnebja za sadjarstvo in ta je — suša. Ravno letos pritožujejo se Vipavci bridko o pogosti in silni burji, ter vsled tega tudi o veliki suši. Naravna posledica prve in druge nadloge je pa ta, da je tamošna sadna letina kaj pičla, in da je cena ravno marelicam Čuda visoka bila,. Na ljubljanskem trgu jih ni bilo spod 76 do 80 v kg dobiti. Silna burja v Vipavi je tudi kriva, da ni mogoče tam, kar se pridelovanja najdragocenejšega namiznega sadja tiče, namreč pridelovanja takozvanih ko-madnih liruškin jabolk, nič uspešnega doseči. Komadne hruške in jabolka proda jajo se namreč po komadih, ne pa na težo, po 20, 30, 40 in še več vinarjev ena. sama hruška, ali pa eno samo jabolko kar z drevesa. Na Belokranjskem, kjer ni silne burje, dalo bi se tako komadno sadje z prilično prav majhnimi stroški pridelovati. Ne treba-lo bi se za to niti dragih takozvanih »palirjev posluževati, iz kakoršnih pa vipavska, burja, tudi še toliko sadja, otrese, da sc pridelovanje istega tam že nikakor nc izplača. Marelce in breskve, posebno pa prve, niso nikoli Bog ve kako poceni, marveč v primeri k ceni drugega, sadja, vedno najdražje. Obedvojim je pa cena iz dvojnega vzroka vedno visoka. Prvi je tn, ker vspevajo one v najboljši kakovosti, osobito z najbolj razvitim, kaj finem aromatičnim duhom, le v odločno vinodornem podnebju, pa še lam ne rodijo enakomerno vsako leto, ampak eno leto tu drugo lani. Drugi vzrok visoki ccni osobito marclc je pa ta, ker se jih ne uporablja le kakor kaj žlahtno namizno sadje v presnem stanju, marveč na.-pravlja sc iz njih v prevagljivi meri tudi takozvane konserve, katere se v zimskem stanju uživa. Take konserve, katere zadobc ime vkuliano sadje, ali pa sadni mozeg (zolzen), napravlja sc v vsaki finejši gosposki kuhinji, v posebno veliki meri pa v posebnih iovarnali. Da pa nimamo tukaj v mislih za tako uporabo drobnih, brez vsega cepljenja kar iz koščic zadobljenih marelc in breskev, ampak najžlahtnejše, posebno najdebelejše, s pomočjo cepljenja po-množevanih vrst ali sort, umeje se pač samoobsebi. Pa še dve sadni plemeni, kateri bi v pravi kakovosti na Belokranjskem pridelovanj, lahko kaj lepe denarne dohodke donašali, ne smemo pozabiti, in ti ste: debeli laški kostanj ali ma-ron in pa debeli laški lešniki. Za oboje je belokranjsko podnebje kaj ugodno. Kostanja, navadnega, sicer jako okusnega, toda dobrega kostanja, prideluje se na Belokranjskem že od nekdaj v veliki meri, toda temu je cena navadno lc nizka, dostikrat kar neznatna. Toda ako navadni drobni kostanj v takem podnebju, kakršno jc na Belokranjskem, dobro uspeva, ni nikakega dvoma, da bode tam tudi debeli cepljeni italijanski maron prav dobro uspeval, posebno da nc bode pozebo-val, kakor je to sicer na Dolenjskem žal slučajno. Maronu jc pa cena vedno visoka, da se njegovo pridelovanje gotovo prav dobro izplača, to tembolj, ker ne povzroča drugega dela, kakor precepovanje še mladičnega divjega kostanjevega drevja v hostah s cepiči pravega marona, in pa oklatenje sadu maronov, ko dovolj dozore. Kako dobro da se maron plačuje, dokažejo naj cc-ne lanskega leta, ko se ga je na debelo po 32 do 36 li bilo (istrijanskega ter goriškega) prav z lahka prodalo. Kar se pridelovanja debelega laškega lešnika na Belokranjskem tiče, videla se bo ta priporočitev marsikateremu nekam čudna, neverjetna, mogoče da še cclo smešna. V resnici pa ni temu nikakor tako, kajti da bodo debeli laški lešniki na Belokranjskem glede podnebja prav dobro uspevali, ni najmanjšega dvoma. iPridelova-nje samo stalo bi šc manj kakor ono kostanja marona, saj bi ne trebalo drugega dela, kakor da se na pašnikih, kjer se navadno že itak dosti divje lc-ščine nahaja, to izkrči ter laško nadomesti. Cene laškim lešnikom so pa že kar neverjetno visoke, kajti v naših prodajalnah jestvin stane kilo lupinic oproščenega, torej golega zrnja nič manj kakor 2 K 20 h. Neverjetna, pa istinita so v nemških strokovnih (sadjarskih) časnikih in knjigah poročila, kal era nas obvestujejo, da se nahajajo v italijanskih alpah visoko ležeči ska-1 oviti kraji, v katerih več glav broječa družina od enega do dva orala velikega, z lešniki zasajenega zemljišča žive. Suha leskovina, katera sc vsako leto iztrebi, daja tem ljudem potrebno kurjavo, listje (frode) krmo za koze, sad sam pa denar za nakupilev ostalih živil in drugih potrebščin. Na belokranjskih pašnikih kultivirana leskovina debelega jedrca imela bi seveda le to poglavitno nalogo, da bi dajala lep, skoro brez vsega dela in stroškov pridobljeni denarni dohodek, dasirav-no bi tudi pridobitev za kurjavo, osobito pa za trlno kolje popolnoma brezpomembna nc bila. Nikakor ni opustiti konečno še enega tudi v sadjarstvo spadajočega pridelka na Belokranjskem, kateri bi lahko vinogradnikom kaj lop postranski dohodek dajal, in ta je — ž 1 a h t -no n a m i z n o s a d j e. Kakor jc vipavska dolina tako rekoč pozvana prav zgodnje namizno grozdje na trg postaviti, pozvana je Belokranjska v I o, da isto z poznejšim in prav poznim grozdjem stori. Marsikateri čitatelj tega članka bo vzdihnil ter vzkliknil: O kak idealist jc pisatelj teli nasvetov, kateri so pač lc iluzorični, ne pa tudi praktično izvedljivi. Da so pa da vse to, kar lukaj nasvetujemo, tudi praktično doseči, ni nikakega dvoma, samo da se stvar, da se nameravani občni kmetijski napredek na Belokranjskem od pravega činitelja tako v roke vzame, kakor je bilo koj v pričetku tega članka žc v 180. štev. tega lista rečeno, namreč da se mora napredek sistematično pričeti in nadaljevati, to po gotovem pravem gospodarskem načrtu, katerega mora pa pravi činitelj v roke vzeti. AVSTRO-OGRSKA. Konec parlamentarnih počitnic. »Slovanska korespondenca« poroča, da bodo končane letošnje poletne parlamentarne počitnice 8. septembra, ker prične po 8. septembru češki namestnik s pripravami za takozvano malo spravo med Nemci in Čehi. Češki agrarci in češko-nemška sprava. Glasilo čeških agrarcev se neugodno izjavlja o Thunovih načrtih glede na spravna pogajanja med Nemci in Čehi. Naš cesar v viharju. Dne 23. t. m. so bili v velikih skrbeli za našega ccsarja. Vladar se je namreč podal na lov na Zimnitz, ko jc nastala strašna nevihta. Cesarjevo stališče jc pa bilo tako dobro, da ni veliko trpel po vremenu. Ko jc nevihta prenehala, se jc podal cesar peš v dolino. Državi nevarni kriminalni uradniki. Na Dunaju so hoteli policijski agenti in policijski nadzorniki ustanoviti podporno društvo, katerega jo pa prepovedalo namestništvo, češ, da bi bilo društvo neyarno državi, ker bi mu smeli pristopati tudi vpokojeni policijski uradniki. Gautsch obiskal Bienertha. Na Semmeringu je obiskal ministrski predsednik baron Gautsch nižje-avstrijskega namestnika barona Bienertha. Ogrski obstrukcionisti med seboj. Medtem ko ogrska vlada še vedno nc more proti obstrukciji ničesar storiti, sc jo pa poostril spor med obstrukcionisti. Košut jc namreč nasproti neki deputaciji označil za Luegerjanstvo volivno preosnovo, ki jo zahteva Ju-sthova stranka. Košutovo izjavo tolmačijo, da noče Košut nič skupnega z Justhovci in da hoče priskočiti vladi na pomoč. Justhovci zato že očitajo Košutu narodno izdajstvo. Košut je tudi izdelal načrt o novi volivni pre-osnovi, po kateri bi smeli voliti v ogrski državni zbor le tisti, ki znajo ma-žarsko Citati in pisati. HOSENSKO - HERCEGOVSKA PRAVOSLAVNA CERKEV se glasom vesli v kratkem odtrga od carigrajskega patriarhata, kateremu je sedaj podvržena. Ali se potem za Bosno—Hercegovino ustanovi poseben patriarha!, ali pa sc pravoslavna cerkev teh pokrajin priključi patriarhatu v Karlovcih, šc ni znano. IZGREDI OB PRILIKI SLAVNOSTI KATOLIŠKIH DIJAKOV. V Svitavi jc v nedeljo katoliško dijaško društvo »Nordgau« priredilo neko feriaino slavnost, pri kateri jc došlo vsled izzivanja, nemških liberalnih dijakov do velikih izgredov. Krščanski socialci so hoteli s pomočjo kmetov Iz okolice preprečiti obhod nemških na-cionalcev po mestu ter so šli na njihovo zbirališče. Tu je došlo do pretepov, pri katerih se jc bombardiralo lu-di s kamenjem. Bilo jo več oseb težko in lahko ranjenih. Pretepi so se ponavljali tudi pozneje zvečer. Med prebivalstvom v Svitavi jc veliko razburjenje. PRED MAROČANSKO ODLOČITVIJO, Vznemirljivo poročilo iz Peterburga. Položaj, ki je nastal med Nemčijo in Francijo radi maročanskega zaplet-Ijaja, je poslal opasen. Značilno je tozadevno poročilo peterburškega »Novega Vremena«, ki izvaja: »Po zanesljivih' pariških virih je glede na maročansko vprašanje na zunaj vse mirno, a Francoska ne namerava odnehati Nemčiji v, nobeni bistveni točki in se pripravljajo na boj, v katerem obetajo vladi svojo pomoč celo socialisti. Častniki iz lastnega nagiba nc vlagajo nič vec prošenj za dopust, častniki, ki so na dopustu, se sami vračajo brez poziva v svoja garnizije nazaj, še preden poteče dopustna doba. Ukaza sicer še ni nobenega, a kljub temu je francoska armada popolnoma pripravljena na vojsko in so žc povišali število vojakov. Tudi angleško vojno brodovje je "pripravljeno na vojsko.« Tako »Novo Vreme«, ki je o razpoloženju na Francoskem dobro poučeno. Grof Aehrenthal v Išlu. »Neue Freie IPresse« objavlja, daljši članek, o katerem sodijo, da ga je inspiriral zunanji minister Aehrenthal sam. Aehrenthal potuje bodoči teden v Išl, da poroča vladarju o stanju zunanje politike. Članek izvaja med drugim, da so neprijetno vznemirjene vse države, dasi upajo, da sc spor glede na Maroko med Nemčijo in Francijo ugodno reši. Kljub vsem pomirjevalnim poročilom se pa le nahajajo pogajanja) sedaj v takem stanju, da je vsako nadaljnje zavlačevanje nevarno splošne* mu evropskemu miru. Na Angleškem sc je po agadirskem dogodku pomnožilo sovraštvo proti Nemčiji. Število prijateljev miru na Angleškem se ja znižalo. Položaj na Angleškem vpliva tudi na Francoze, kjer narašča agitacija proti Nemčiji, na kar sc mora francoska vlada ozirati. V Nemčiji so prej presojali maročansko vprašanje hladno in se niso dosti zanimali za to vprašanje. Tega ni zdaj več, ko pre-šinja ljudstvo sodba, da bi lahko trpela Nemčija škodo na svojem ugledu.. Svobodni nista več niti nemška in tudi ne francoska vada. Francoska vlada se mora zdaj ozirati na angleški odpor proti nemški politiki in na razpoloženje na Francoskem. V Nemčiji se pojavljajo znaki razdražen j a, s katerimi mora nemška vlada računati. V Italiji se premotriva vprašanje, čc naj ostane Italija, mirna zdaj, ko so tako pomnoži moč Francoske ob Sredozemskem morju. Maročansko vprašanje jo po dolgotrajnih pogajanjih bolj zamotano, kakor je bilo pred pogajanji. Članek konča. da so simpatije naše države na strani Nemčije, ki s popolno pravico zahteva, da jo nc izključijo, ko razdelijo Afriko. — Ko je odposlala Nemčija »Tigra« v Agaclir, je pisala »Neue Freie Presse« drugače in obsojala korak Nemčije. Ali bo morala res naša država po kostanj v žrjavico za gospodarske koristi Nemčije v Afriki, ki nam no bodo nič koristile. Saj naša država ni podložnica Nemčije. V Avstro-Ogr-ski sami ni med prebivalstvom prav nobenega zanimanja za maročanska pustolovstva naše zaveznice. S tro-zvezo naša država nima sreče. Hos. napako avstrijske kratkovidne politike v petedesetih letih minulega stoletja se še danes maščujejo! Nemško-francoska vojska izključena. Iz Bruselja so poroča: Belgijski vladi se jo iz Pariza uradno zatrdilo, da je izključena radi Maroka fran-cosko-ncniška vojska. Belgija zato tudi no dela nikakih priprav, ki bi jih bila sicer storila, čc bi obstajala dejanska vojna nevarnost. Cambon izroči Nemčiji pismeno vlogo. Canibon izroči nemški vladi o francoskih ponudbah nemški vladi spisano spomenico. Do zdaj se jc pogajalo zgolj ustmeno in neobvezno. Upan jo, da so bodo po izročitvi note pogajanja, hitrejše vršila, kakor so se dozdaj. STAVKARSKO GIBANJE NA ANGLEŠKEM. Angleška vlada zahteva od mesta Liverpoola povrnitev stroškov vsled mobilizacije vojaštva in bojnih ladij ob priliki stavke v znesku 12.500 funtov (okoli 300.000 K). Od mesta Manchester zahteva vlada 5000 funtov. Izredno visoko vsote bodo morale plačati tudi ostalo občine, kjer so so vršile stavke in kjer je bilo rokvirirano vojaštvo. Liver-poolsku mestna uprava je že sklenila razpisati nov davek ter napraviti odgovorne za vso financielno škodo delavske organizacijo. — Poroča se, da se pripravlja v Liverpoolu nova generalna stavka. Električna cestna železnica noče sprejeti v delo 250 uslužbencev, ki so se udeležili stavke vsled solidarnosti. Ako se cestni železničarji v Liverpoolu ne sprejmejo v delo, l>o izbruhnila nova generalna stavka vseh železničarjev in transportnih delavcev. RAZDELITEV ALBANIJE. Iz Budimpešte poroča »Berliner Tageblatt«, da sta sklenili ob zadnji albanski vstaji Srbija in Crnogora tajno pogodbo, po kateri naj bi se razdelila Albanija med Srbijo in Črnogoro. ODSTOP TURŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Turški zunanji minister Rifaat paša je odstopil. Imenovan je za turškega poslanika v Parizu, kjer so že poslaniki bivši zunanji ministri raznih držav Tittoni, v. Schoen, Izvolski in Caballero. Zunanje posle v Turčiji je prevzel začasno veliki vezir sami ki obišče sredi septembra Berolin in London. RUSKO ČRNOMORSKO VOJNO BRO-DOVJE V KONŠTANCI, Septembra obišče rusko črnomor-sko brodovje Konštanco. V imenu ru- | skega. carja pozdravi poveljnik morna- i rice s častniki tudi rumunskega kra- 1 Ija na Sina j i. PROTI JUDOM V RUSIJI. Nižnji novgorodski gubernator je Ukazal izgnati 500 judovskih trgovcev, ki so prišli na semenj. VELIKE VAJE ANGLEŠKE SREDOZEMSKE MORNARICE. Dne 2L t. m. so se pričele velike vaje angleškega brodovja. V Gibraltarju Vlada živahno vojaško življenje. Arti-Ijerijo pomnožujejo in trdnjavo pre-skrbljajo z živežem. Dne 20. t. m. se je peljalo \ Bizerto skozi Gibraltarsko morsko ožino francosko brodovje, ki je obsegalo sedem oklopnic, tri križaricc in več t orpedovk. ABDUL HAMIDOV STRAH PRED KOLERO. Bivši turški sultan Abdul Hamid so sirašno boji kolero, ki razsaja v Solunu. Abdul Hamid jc zahteval, naj mu vlada da na razpolago posebnega zdravnika in razkuževalne aparate. NOVI PREDSEDNIK PORTUGALSKE REPUBLIKE. Za predsednika portugalske republiko jo izvoljen Arriaga. ki so mu določili plačo 24 konlos rajs. BOJ ZA PERZIJSKI PRESTOL. Kako da so pravzaprav godi bivšemu perzijskemu šahu Mehmedu Aliji, ni znano. Komaj so jc razširilo po svetu poročilo, da so vladne čete obkolile Mehmcd Alijevo pristaše, sc je pa že nasprotno poročalo, da so prestopili Mehmcd Aliju Sahseveni in se koncentrirali v ardebitski okolici, Dvonajsig uro. (Iz Most pri Ljubljani.) Občina Moste pri Ljubljani je napravila korak, ki bode postal v najbližji bodočnosti usodepoln za velik dol njenih občanov. Po prizadevanju liberalnih ijudskih prijateljev, Kakor Ili-ja Predovič in Matija Dolničar, je dala občina dovoljenje, da se zgradi v občini smorlnišnica, katero sc jc zavezala zgraditi občina ljubljanska, ki je prevzela od erarja ljubljanski grad. Usodepoln in naravnost nerazumljiv jc ta korak za občino Moste danes, ko imamo ja dosti, več kot dosti žalostnih skušenj s staro smodnišnico na ljubljanskem polju. Občinarji, vprašajte vaše sosedo, kolike sitnosti imajo oni ravno vsled smodnišnice! Niti svobodni gospodarji niso na svoji zemlji. In koliko jc zemlja okolu smodnišnice manj vredna, ko na nji niti najmanjše stvari no smeš zgraditi. Koristi pa od smodnišnice občinarji prav nobene nimajo, ker v smodnišnici sploh ni ali pa le jako malo delavcev. Ker občinarji nimajo od smodnišnice nobenih koristi, ampak le veliko neprilik in škodo, zato je pametno, da se tako ljubljanska kakor občina Jožica truditi, da odpravila smodnišnico iz svojega ozem- lja. Me m tem ko delujeti ti dve občini ila odstranitev, se pa sosedna občina Moste trudi, da si nakoplje tako breme. In vendar bi moralo že samo dejstvo, tla delujeti gori omenjeni občini na odstranitev smodnišnico, biti za občino Moste zadostni povod, da no da stavbnega dovoljenja za tako nevarno zgradbo, kakor jo smoduišnica. Občinarji v Mostah, ali morete zares mislili, tla bi Ljubljana, ako bi donašala smodnišnica občini kako korist, dopustila, da so ista zgradi v Mostah in nc a Ljubljani? lu zakaj nc zgradi Ljubljana na svojem lastnem svetu na barju smodnišnice, ampak jo Vam vsiljuje? Zato, ker jc Ljubljana prepričana, da s smodnišnico izgubi svet v okolici skoraj vso vrednost, občina .Moste pa sc še trudi, da oškoduje svoje najboljšo občinarje-posestnike. In zakaj pa ne pusti Ilija Predovič na svojem svetu zgraditi smodnišnice, ako je smodnišnica ros tako koristna? Dvanajsta ura jc, da občina usodepoln korak popravi in stavbeno dovoljenje, ako mogoče prekliče. Pa tudi deželnega odbora sveta dolžnost jo, da varuje koristi občinarjev - davkoplačevalcev v Šmartnem in Hrastju ter v Mostah in zabrani zgradbo smodnišnico. Deželni odbor vendar ne more pripustiti zgradbe no,'c smodnišnice n i • jubljanskem polju, ko sc trudijo občine in dežela, da se odstrani stara smodnišnica iz istega ljubljanskega polja. Deželni odbor je tudi tembolj dolžan poseči v celo zadevo, ker se bližnjih posestnikov ali ni vprašalo za privoljenje ali pa se jim posledic privoljenja ni zadosti raz-tolmačilo. Trdno pričakujemo, da so bodo vsi poklicani faktorji zganili in zabranili oškodovanje že tako zadosti oškodovanih posestnikov. — Dali bi tudi nasvet, kje naj se zgradi smodnišnica. Naš Golovec ima vse polno dolin. V notranji tlel kake iz med teh dolin, recimo v dolini pri »Rudečem križu« naj se zgradi smodnišnica. V laki dolini jo vsaka nevarnost izključena, ker tudi v slučaju razstrolbe se ne moro napraviti nobena škoda. To je nasvet. Merodajni faktorji naj ga vzamejo v pretres in ga bodo resno premislili. Gotovo nc bodo oškodovali najlepšega polja kranjske deželo s smodnišnico. Požar v Mokronogu. Sedaj je mogoče pregledati škodo, ki jo je v nekaj urah napravil grozni požar v Mokronogu. Pogorelcev je 44, nekaterim je zgorelo po več poslopij. Prišli so cenilci raznih zavarovalnic. Prva je bila na mestu »Vzajemna zavarovalnica" iz Ljubljane. — Škoda se je cenila na 514 620 K, zavarovalna svota znaša 392.440 K. Koliko bodo dobili pogorelci od te svote, je pač odvisno tudi od kulance posameznih zavarovalnic. Revnejši posestniki potrebujejo nujne pomoči, ker si sicer ne morejo pomagati. Včeraj je bila v Mokronogu seja okrajnega cestnega odbora, h kateri je prišel dr. Lampe; posvetovali so se, kako pri tej priliki regulirati deželno in okrajno cesto in urediti kanalizacijo. Prišel je tudi dvorni svetnik grof Chorinsky, da se prepriča o škodi. — V spremstvu okrajnega glavarja Mathiasa in našega poslanca Hladnika, ki je pri požaru tudi osebno gasil, si je ogledal pogorišča. Pogorelci bi radi takoj začeli zidati, da pridejo pod streho, a marsikomu manjka najpotrebnejšega. NOVA AVSTRIJSKA OKLOPNICA »ZRINYI«. V kratkem ho zonet pomnožena avstro - ogrska mornarica za novo bojno ladjo. Prihodnji mesec bo namreč uvrščena v eskadro nova bojna ladja «Zrinyi«, ki bo tvorila z Ladjama »Nadvojvoda Franc Ferdinand« in »Radetz-kv težko divizijo eskadro. Oklopnica »Zrinyi« je svoje poizkusile vožnje dokončala popolnoma zadovoljivo ter nam današnja slika tudi predstavlja ladjo na taki poizkusili vožnji. Oklopnica »Zrinyi« ji? zgrajena iz jekla, dolga jc 137 metrov, 24 5 m široka ter ima 14.460 ton. S svojimi 20.000 konjskimi silami doseže na uro 20 morskih milj brzine. Oborožena jo s štirimi 30 5 cen-timeterskimi topovi, ki so po dva in dva inštalirani v dveh oklopnih stolpih na sprednjem in zadnjem koncu ladje. Nadalje jc oborožena s štirimi 24 cm topovi, dvajsetimi 10 cm topovi in tremi aparati za lanciranje torpedov. Bojna ladja »Zrinyi« tvori z zgoraj omenjenima ladjama enakega tipi najboljšo bojno divizijo naše mornaiice. nevne novice. Satansko delo. Komu ni znano, kakšno naravnost nadčloveško delo so si naprtili na svojo ramo krščanski misijonarji, ki so se ustavili med divjimi narodi po vseh krajih sveta, da jim prižgo luč krščanske vere in kulture. Prosti vsake najmanjše udobnosti morajo leta in leta pre-našiti največje telesne in duševne napore, daleč od svoje domovine sami, nepoznani, vsak dan na smrt pripravljeni. Vsak tudi najbolj surov Človek mora občudovati to njih energijo in plemenito srce in jim mora nehote želeti uspeha pri tem plemenitem delu, pri katerem nimajo drugega namena kakor dvigniti te rodove iz poganskega blata. In vendar se je našel tudi med Slovenci list „Jutro", ki prinaša nekaj dni sem članke, v katerih se stavijo nasveti, kako bi se dalo misijonarsko delo uničiti in pobijati. Današnje Jutro" piše med drugim takole: „Zato bi bilo po mojem mnenju proti temu, da bi nas ne naskočilo krščanstvo iz Azije, ker dobro vidi, da njegova pozicija slabi v Evropi, najboljše sredstvo, da bi se začelo čim preje močno protimisijonsko delo v onih azijskih deželah, ki so krščanstvu najbolj izpostavljene. Najvažnejše pri tem bi bilo podučiti domorodce ter v njih vrstah delovati proti praznovernosti in pobožnjakarstvu sploh. Ta naloga spada po mojem mnenju v prvi vrsti na rame angleške sekcije Svobodne Misli, ki more narediti v tem oziru zelo veliko, zlasti z izdajanjem dobrih podučnih spisov in propagačnih brošur v azijskih jezikih. Vkljub temu je mislim dolžnost vsakogar izmed nas, da porabi ugodno priložnost in ooozori na to znatno nevarnost, ki preti od misijonarjev v Aziji. Posebno na kongresih Svobodne Misli bi se moralo posvečati nekaj časa zadevi krščanskih misijonov ter se odločiti za kako akcijo pred, nego bo prepozno." Človeku zmanjka besed, s katerimi bi označil to podlost ljudi), ki si predrznejo napadati in razdirati to, kar je roka plemenitih ljudij z neizrečenim trudom ustvarila. Upamo da bo vsakemu, ki ima sploh količkaj smisla za človeško kulturo, ta pisava oči odprla in mu dokazala, kam bi prišel slovenski narod. ko bi imeli med njim govoriti taki možje, ki se zbirajo okoli Jutra". + Vse za mažarizacijo. Po skupnem ogrsko-hrvaškem proračunu se imata letos na. Hrvaškem ustanoviti dva nova prometno-upravna urada državnih železnic. Mesto Osjek, ki sc za tak urad že dolgo poteguje, je sedaj prosilo, da se eden obeh nameravanih novih uradov namesti v Osjeku. Ogrsko trgovinsko ministrstvo je na to odgovorilo, da jc pripravljeno prošnji ustreči, toda le pod pogojem, da t. os-ješka občina sama zgradi potrebno palačo, ki jo potem železnica najame za prometni urad, 111 2. da se sedanja ma-žarska ljudska šola. v Osjeku razširi v osemrazrednico. Ako občina tej želji ne u streže, bo ministrstvo tako šolo ustanovilo onstran Drave v Eugenfalvi. To se pravi: železniška uprava bo tudi v bodoče nastavljala na hrvaških ileli mažarsko uradnike in služila v prvi vrsti mažarizaciji. Litija. Liberalni časopisi dan za dnem grdo napadajo župana Brica in njegovo mater, vse čiisU vredno ženo, c ki ni drugega storila, kakor da je svoj lnšo branila pred napadom. Izključen ie, da bi župan reagiral na izbruh »inteligence«, plačilo pride gotovo o svojem času! Obljubimo pa, da če se b ta podivjanost od strani liberalnih ča sopisov nadaljevala, da se niti stari žena ne respektira, bomo mi vrača) milo za drago. Privlekli bomo na dai vso gnjilobo liberalcev, da bo smrdel, do neba! In potem se idite zahvali vašemu iintomazu. Apelujemo na do bromislečo Litijčane, skrbite, da s neha surovost in obrekovanje v liberal nih listih, ali pa mi zaropotamo. Z\ grehe enega cepca naj trpi vsa stranka če jo vam tako prav, nam je tudi. Ka pa obljubimo, gotovo storimo! Torej -pamet! — Okrožje Orlov št. Vid-Vlč prire di v nedeljo dne 27. avgusta t. 1. n Dobrovi javno telovadbo" in veselico Spored: 1. Ob 1. uri popoldne prihoi odsekov in gostov na Dobrovo. Z. 01 pol 2. uri sprejem.na vrtu gostilne pr Mežnarju. 3. Po litanijah javna telo vadba: a) rajalni pohod in proste vaji članov; b) orodna telovadba članstv; in skupine; c) rajalni odhod. 4. Po ja^ ni telovadbi velika ljudska veselica n; vrtu gostilne pri Mežnarju. — K011 cert slavne Škoeijanske orlovske god be, petje itd. Na veseličnem prostori bo za točno postrežbo jedi in pijači preskrbljeno. Paviljoni: turška kr varna, abstinent itd. — Vstopnina veselici znaša 30 vinarjev. Orli v ki. ju vstopnine prosti. Pri prireditvi so delujejo sledeči telovadni odseki: Do brova, Preska, Št. Vid nad Ljubljano Vič, Šmartno pod Šmarno goro, Ježica Brezovica, Ig. Za slučaj stalno zelo sla bega vremena se prireditev vrši dni 10. septembra ob istem času in z istin sporedom. K obilni udeležbi vab okrožno predsedstvo in načelstvo. — Grozna nesreča v Lokvah ne Goriškem. Dne 18. t. m. sta imela 261et ni Vincenc Cej in 171etni Anton Krivi« patrono v rokah. Sklenila sta, da jc zabije ta v še precej debelo drevo. V ta namen sta v deblo zvrtala 7 cm globoko jamo in vtaknila celo patronc vanjo. Sedaj je pa Vincenc Cej prijel za močno železo in udaril po patroni Da bi tega nikar ne naredil! Patrona se je raztreščila in udarila Vincencija Ceja s tako silo v trebuh, da je ostal na licu mesta mrtev. — V Kobaridu je umrl oče pokoj, nega skladatelja Andreja Volariča. Po-i kopali so ga v nedeljo. Bil je čevljai in godec v znani kobariški godbi. Zadnja leta se mu je godilo slabo. Bil j^ star, zapuščen, ker ni imel svojcev, k bi skrbeli zanj. — Vežbališče za vojaške zrakoplov ce. Na Velikih Rojah na Goriškem se prične v prihodnjih dneh pripravljati poseben prostor za zrakoplovne posku se za vojake. — Umrl je v Zgornji Šiški posestnik Jakob Babnik. N. v m. p.! Osta lim naše globoko sožalje! — Trdoživ novorojenček. V Cav tatu je v restavraciji in kavarni »Esku lapij« dne 21. t. mes. ponoči tamka uslužbena natakarica dala življenji novorojenčku, ki ga je pustila na me stu —- v stranišču. Prikriti je namre? znala svoje stanje. Ko so drugo jutre našli dete, se je delala, kakor da nič ne ve, vendar je kasneje pred komisijo priznala dejanje, a se izgovarjala, da ni vedela, kaj se je z njo dogodilo. Na čudo je bilo dete še živo in zdravo, zato so mater pustili na svobodo, a pod policijskim nadzorstvom. — Ubegel roparski morilec. Iz pre iskovalnega zapora v Sinju je ušel roparski morilec Božo Benič. — Liubavna drama. V Trstu je včeraj zjutraj v Via del Boschetto št. 18 streljal 221etni kavarniški natakar Jožef Casson iz Benetk na svojo ljubimko Emo Michelluzzi iz Gorice, ker ni hotela imeti več ž njim ljubavnega razmerja. Oddal je nanjo pet strelov iz revolverja, od katerih pa jo je smo eden ranil na vratu. Ko so prihiteli v stanovanje na strele ljudje, je Casson pobegnil. Michelluzzijevo so prepeljali v bolnišnico. — Hrvaški parobrod ponesrečil Tovorni parnik »Istina«, last Račiča v Trstu, je v Črnem morju zadel na na-sipino ter se nahaja v kritičnem položaju. Parnik .je bil šele lani zgrajen ter je dolg 340 čevljev. — Mednarodna tatinska banda. Sedaj sta prišla pravici v roke tudi oba pomagača Mendla Kolina, ki je bi! ob zrakoplovnih priredbah Szekelyja v Zagrebu arotovan in radi raznih tatvin obsojen na 8 let ječe. Ptička sc zovota Gjori Etterer, ki so ga prijeli v Budimpešti in Aleksander Schreiber, ki so g» prijeli na Dunaju. Oba bosta sojena v Zagrebu. — Državno žensko učiteljišče v Sarajevu otvorijo prihodnji mesec, in si-er 1. in 2. letnik. — Is Bevk j»ri Vrhniki. Nikoli ni* sem mislil, da bom kdaj dopisoval v časnik. Tudi zdaj se jaz kot priprosti kmetovalec prav nerad lotim takega posla. Ker se na liberalno časopisje drgne z lažjo ob mojo osebo ter me hoče očitno proglasiti za liberalca, moram resnici na ljubo povedati, da nisem in ne bom nikoli pri nobenih volitvah volil po liberalnih brezverskih načelih. Čudno se mi zdi, da se liberalno časopisje predrzne mene braniti proti duhovniku, kakor bi si bil jaz velike zasluge stekel za liberalizem. Ako že misli liberalni dopisun z lažjo v blato metati duhovnike, naj se poslužuje liberalnih mož, mene pa pri miru pusti. — Bevke, dne 25. avgusta 1911. — Jakob Jeraj, posestnik. — Suha. Zaradi različnih ovir v nedeljo dne 27. t. m. ne bo po igri vrtne veselice. — Dar Vincencijevi družbi v Idriji. Gospod doktor Pavel Indra, okrožni zdravnik v Idriji, s soprogo poslal je konferenci sv. Barbare v Idriji 10 K mesto venca na krsto f Vladimira Štveraka, sina c. kr. rudniškega nadzdravnika. Blagima dobrotnikoma plačaj Bogi — Samoumor. 49 letni Tomaž Kogej, rudar v Idriji, je 24. avgusta zjutraj blizo žgalnice šel v Idrijco in se utopil. Vzrok so najbrže družinske razmere, bil pa je precej udan tudi pijači. — Umrl je na Trati pri Št. Vidu nad Ljubljano daleč na okoli znani posestnik in mesar, Matija Jager. Bil je zvest naš somišljenik. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je še navdušeno volil Slov. Ljudsko Stranko. Naj počiva v miru! — Zdravišče Toplice • Dolenjsko. Mesec avgust se bliža svojemu koncu, vendar je dolenjsko kopališče še vedno tako dobro obiskano, kakor ob tem času še nikdar preje. Velika sezija traja letos izvan-redno dolgo. Gotovo je, da je vzrok temu lepo vreme, mnogo pa tudi zdravilna moč vrelca. Koliko je tu gostov, ki do sedaj še niso poznali naših Toplic, in ki ne morejo prehvaliti vpliva vode in lepe okolice. Sedaj so tu med drugimi sledeči: Levstik Anton, nadučitelj iz Ljubljane, Mallv Lambert, trgovec iz Gallenegga, Semen Albin, mag. komisar iz Ljubljane, Lakner C. z družino iz Pulja, Recelj, Alojzij, učitelj iz Št. Jurija pri Celju, P. -Aftahija Vračko, gvardian iz Kamnika, Kurent Alozij, župnik iz Krškega, Milauc Jožef, c. in kr. podpolkovnik iz Ljubljane, Lackner Kari, ravnatelj z Brionov, Dolenc Ivan, c. in kr. kapitan iz Gorice, Lin-hard Ana iz Gradca, dr. P. Medvešček iz Gorice, Gajšek Jožef iz Kremsa, M. pl. Scherer, višji poštni kontrolor iz Gradca itd. — Posebno hvaležen pa je dolenjskim Toplicam c. kr. poštni oficijal gospod Jožef Zentrih iz Ljubljane, katerega je putika več let tako zelo mučila, da se je moral voziti v urad z izvoščkom, hoditi pa je mogel le s pomočjo druzih. A sedaj je zapustil zdrav in vesel naše Toplice, obljubivši, da jih iz hvaležnosti vsako leto obišče. — Gozdni požar. Iz Išla poročajo, da je na Schafbergu nastal nov gozdni požar. Prejšnji požar kljub včerajšnjemu obilemu dežju še ni ugasnil. V Leo-poldskronu pa gori tamošnje barje. — Tretji laški dreadnought »Leo-nardo da Vinci« bodo zipustili v morje septembra meseca. — Nepošten pismonoša. V gališkem kopališču Jarencze so aretovali pismo-nošo Schaffnerja, ki je poneveril več kot 300 rekomandiranih pisem, v katerih je bilo več tisoč kron denarja. — Grozna nesreča na Lokvah na Goriškem. Dne 18. t. m. sta imela 26-letni Vincenc Cej in 171etni Anton Krivic patrono v rokah. Sklenila sta, da jo zabijeta v še precej debelo drevo. V ta namen sta v deblo zvrtala 7 cm globoko jamo in utaknila celo patrono vanjo. Sedaj je pa Vincenc Cej prijel za močno železo in udaril po patroni. Da bi tega nikar ne naredil! Patrona se je raztreščila in udarila Vincenca Ceja s tako silo v trebuh, cla je ostal na licu mesta mrtev. Stavka tramvajskih uslužbencev v Trstu. Včeraj dopoldne so zborovali v Trstu stavkujoči tramvajski uslužbenci, 375 po številu, ter so na zborovanju izvolili deputacijo, ki je odšla k tržaškemu županu, da posreduje med podjetništvom in uslužbenci. Župan je de-putaciji svetoval, naj prej konferira s predsednikom tržaške tramvajske družbe in tajnikom organizacije transportnih delavcev, ter je obljubil, da bo še tekom popoldneva poslal k ravnateljstvu družbe zastopnike občine, da se doseže mirna x*ešitev stavke. Posredovanja tržaškega župana pri tramvajskem podjetju pa so bila brez uspeha, vsled česar se je razburjenje med stav-kujočim delavstvom še povečalo. Včeraj zvečer so zborovali zastopniki vseh tržaških delavskih organizacij. Stavki se hočejo pridružiti tudi delavci mestne elektrarne, da tako popolnoma onemogočijo tramvajski promet, ki ga v zmanjšani-meri vzdržuje jo uradniki in inženirji podjetja. Položaj je zelo resen. Bati se je, da izbruhne v pi-ihod-njih dneh v Trstu generalna stavka. — Kolera nn Reki. Na Reki že sedem dni ni bilo nobenega slučaja kolere, vsled česar sc Reka proglaša kot neokužena. — Velik požar. Iz Ascha poročajo, da je v sosednjem VVallonfelsu pogorelo 23. t. m. dopoldne 23 poslopij. Žrtev plamenov je bila gostilničarka Slumpf. Pogrešajo tudi enega otroka. — Hudourje na Bavarskem. 23. t. m. sc je utrgal nad Monakovem in V mnogih krajih Bavarske oblak. Padala jc tudi debela toča. Nevihta je napravila v mnogih okrajih Monakova, zlasti pa v predmestjih veliko škode. Številni vrtovi so opustošeni. Na otoku W6rth v Chiemskem jezeru, v bližini kraljevega gradu Hcrrenchiemsee, je orkan izruval dva stoletna hrasta, ki sta pobila na tla profesorja na umetno-obrtni šoli v Pardubicah Steijskala, njegovo ženo in lOletno hčerko, s toliko močjo, da so vsi trije obležali na mestu mrtvi. Zapustili so ravnokar kraljevi grad, da bi odšli v svoj hotel. Trupla so našli šele včeraj zjutraj, ko so delavci pred gradom popravljali škodo, ki jo je orkan povzročil. Več oseb, ki so bile med hudourjem na jezeru, se je le s težavo rešilo. —• Umor večkratnega milijonarja. Iz Lenkorana poročajo, da so 23. t. m. | napadli in ubili roparji Kana Tališano-va, čegar last je bila v Kavkazu kneževina z ogromnimi hrastovimi gozdovi in velikimi grafitnimi in bakrenimi rudniki, v vrednosti več stotin milijonov. — Tatvina Leonardo da Vincijeve slike. Pariški policiji se' kljub vsej pazljivosti še ni posrečilo izslediti tatu znamenite Leonardo da Vincijeve slike »Monna Lisa«. Policija je mnenja, da sta bila pri tatvini udeležena najmanj dva individua. Preiskava je dognala, da je mogel izvršiti tatvino le človek, ki sc razume na umetnine ter se pri tej tatvini ne gre za navadnega zločinca. Tatvina se je. izvršila bržkone v ponedeljek med 7. in pol 9. uro zjutraj, v času, ko je Louvre zaprt. Razne ovadbe dobiva policija, da sc je tu ali tam videlo-dva delavca, -ki sta nosila veliko sliko, a kljub temu, da je policija vse slučaje preiskala, je bil ves trud brezuspešen. Bati se je, cla slike ni več v Parizu in cla se nahaja že kje v inozemstvu. Kot poročajo, kažejo mnoga znamenja, da je izvršil tatvino v maščevalnem namenu nek odpuščen uslužbenec v Louvru. — Tatvina pri banjeluških trapi-stih. Pri delih v trapistovskem samostanu v Banjaluki zaposleni 181etni ključavničar Ivan Ruppe je vlomil v gospodarsko blagajno ovčarije in odnesel veliko denarja. — Pri vožnji Je padel z vlaka pri železniškem mostu v Zagrebu orožniški postajevodja Filip Blečič. Prepeljali so ga v bolnišnico. — V Drino Je skočila žena vaškega kneza Gjurkoviča v Dubravici, ker je imela prepir s svojim možem. Tretji dan so jo še-le našli in potegnili iz vode. — Nova domobranska vojašnica v Zagrebu pri Sv. Duhu je bila te dni pregledana in izročena svojemu namenu. Stara domobranska vojašnica v Sisku se opusti. — 30Ietnica požarne brambe v Sisku se 7.—10. septembra letos slovesno obhaja ; ob tej priliki se priredi razstava modernega gasilnega orodja in sc vrši tudi občni zbor deželne gasilske zveze. — Srbski deiravdant prijet v Reki. Reška, policija je zaradi potepuštva zaprla nekega Georgijeviča iz Belgrada. Brzojavnim potom pa sc je preko Belgrada dognalo, da je to bivši srbski železniški uradnik Radoslav Veljkovič, ki je v Semendriji poneveril 1500 dinarjev uradnega denarja in pobegnil. Veljkovič je že priznal ter se izroči Srbiji. — Uvoz srbskega svinjskega mesa v Avstrijo se ne zviša. Avstrijska vlada je namreč bila pripravljena, da voči-gled velike mesne draginje dovoli višji uvoz srbskega svinjskega mesa, toda pod pogojem, da Srbija temu nasproti dovoli večje ugodnosti za avstrijski industrijski uvoz. Srbija pa. je to odklonila. — Kolera na Hrvaškem. V Falinič-brijegu pri Varaždinu je na koleri obolela 631etna kmetica M. Ščurič, kmalo nato pa njena vnukinja. Bakteriologič-na preiskava je pri obeh dognala azijsko kolero. Kolero so s sadjem zanesli tamošnji kmetje, ki so delali na železniški progi Trst—Ljubljana in Trst— Tržič ter so prišli domu na obisk. Uvedene so vse potrebne zdravstvene odredbe. — Tudi na Sušaku pri Reki sta se pripetila dva nova sumljiva slučaja. — Velikega morskega volka so vjc-li ribiči pri Bakarcu; zapletel se je v mreže pri lovu na tonine. 25 mož ga je komaj privleklo na suho, dolg je 7 metrov. — Zlata beraška malha. Te dni se je na deželni cesti v Topčider vsled oslabelosti zgrudil v Belgraclu dobro znani rOlctni sc j piski berač Pavlovič. Dobri ljudje so ga okrepčali, potem pa spravili na policijo. Tu so pa dognali, da ima starček krog telesa privezano 'skoro 2 kg težko vrečo, napolnjeno s papirnim, zlatim in srebrnim denarjem ter nikljem v skupni vrednosti 100.000 dinarjev! Novci so bili deloma že plcs-njevi in zeleni. Berača so prenesli v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Srečni dediči! — Zagrebška jesenska razstava je začela pešati na obiskovalcih, zato pri-rede različne tekme, koncerte, ognjemete itcl. Tudi veliki letni semenj Kraljevo je občutil sušo v žepih zagrebških meščanov, ki so jo povzročili sokolski dnevi in začetek razstave. — V zaporu se je obesil v Zadru delavec Ante Delaš; na parobrodu jc med vožnjo ukradel nekomu 20 kron, vslecl česar so ga ob dohodu parnika v Zacler izročili sodišču. — Mažarsko zastavo strgala in zažgala sta minolo nedeljo dva domača fanta v Kantridi pri Reki. Zastavo so obesili na kantridsko ozemlje uradniki torpedne tovarne, da bi jim služila za znamenje ob . pomorskih manevrih. Ljudstvo je bilo vsled te mažarske nesramnosti jako vznevoljeno. — Skop berač. V Sarajevu so te dni našli v pasu pri nekem 701etnem mo-hamedanskem prosjaku vrečico bakrenega denai\ja — vsega skupaj kakih 300 K. Revni skopuh je zbiral novce dolgo let in jih spravljal, sebi pa ni privoščil ničesar, dasi jc čisto oslabel; živel se je z odpadki jedil, ki jih je pobiral, kjer je mogel. — Razpis za koniekcioniranje uniform in dobavo krznarskega blaga. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, cla se bo za okraje Dunaj, Line, Inomost, Beljak, Trst, Plzen, Praga, Olomuc, Krakov, Lvov, Stanislav c. ki*, ravnateljstev drž. železnic. in za okraj c. kr. obratnega vodstva v Černovicah za leta 1912—1914 po javni ponudbi oddalo kbnfekcioniranje uniform in dobava krznarskega blaga. Ponudbe je vložiti najkasneje do dne 10. septembra t. 1., 12. ure opoldan. Natančnejše podrobnosti so razvidne i7 razpisa, ki je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na upogled. — Mušice v Zagrebu. Zagrebški listi poročajo, da so se v mestu nenadoma pojavili celi oblaki mušic, tako da beli slamniki sprehajalcev kmalo izgledajo sivo, toliko mrčesa se vleže po njih. Mušicc prihajajo najbrže iz ob-savskih močvirij. — 13.000 K za razne hrvaške šole v mažarsko ogroženih krajih jc dovolil odbor Ciril - Metodovega kluba v Zagrebu. — 700.000 K je poneveril kapitan donavskega parnika »Friedenau« in ne 700 Iv kakor smo pomotoma poročali. — Namakanje konoplje in lanu v tekočih vodah, kakor je na Hrvaškem v navadi, je res velika škoda za ribe in rake, ki se jih s tem docela zatre. Nedavno smo poročali o kmečkih nemirih na Hrvaškem vslecl vladne prepovedi takega zastrupljevanja voda; sedaj se je pa v hrvaških listih oglasil nek kmet, ki opozarja na postopanje z lanom in konopljo brez namakanja v tekoči vodi, kakor je v navadi na Štajerskem in drugod. Vsekakor bi bilo prav, da se hrvaški kmet pouči o tem. — Ogrski igralci na Hrvaškem. Predstave neke ogrske operetne družbe v Mitrovici so bile uradno ustavljene, ker so se demonstracije proti njim vsak večer ponavljale in je prišlo do izgredov celo med igralci in občinstvom. — Pomanjkanje turšice bo letos v goriški okolici splošno. Uže sedaj kupujejo kmetje turšico v Furlaniji in drugod. Cena turšici v Furlaniji je 21 kron kvintal. Ogrski turšici je cena nekaj nižja, a ni tako dobra. Nekatero naša konsumna društva so jo kupila že po več vagonov in sicer v Furlaniji. — Mažarizacija v Sremu. V lepi sremski vasi Sot je pomažarjevalno društvo »Julian« kupilo veliko stavbi-šče, kjer zgradi veliko šolsko poslopje. Z različnimi ugodnostmi in podporami bo potem skušalo nagnati v raz-narodovalno šolo vsaj večino tamkajšnje hrvaške šolske mladine in talto postaviti mažarizaciji ognjišče prav v srcu Srenia. — 50 milijonov za razširenje reške luke nameravajo tekom osmih let izdati morja lačni Mažari. Načrti so žo gotovi ter se zasuje velik kos morja. — Požari na Hrvaškem in v Slavoniji so znašali zadnja dva meseca 168 slučajev; v 7 slučajih je bil požig dognan, v 43 obstoji sum. 33krat so zažgali otroci, 29krat jc bilo vzrok nerodnost z lučjo itd. Dve osebe sta izgubile življenje, dve sta bile ranjene. Škode je bilo 394.857 kron, zavarovalnina pa znaša 206.564 kron. Štajerske novice. š Zabodel je z nožem v štorah pri Celju v gostilni rudar Lah tovariša Antona Pinterja. Pinter je smrtnone-varno ranjen in bržkone ne bo okreval. š Povozil je avtomobil rodbine Spitzer iz Krapine pri Svetem Križu 121etno Angelo Opresnik, ki se je skrivaj zmuzala na avtomobil, ko sc je bil ustavil, potem pa, ko se je jel zopet pomikati naprej, z njega padla in prišla pod kolesa, ki so jo tako stlačila, da je kmalu izdihnila. š Umrl je v Mariboru P. Chrysolog Špur. Pogreb bo v soboto popoldno. R. I. P.! CESARSKI DAN AVSTRIJSKEGA MORNARIŠKEGA DRUŠTVA. Kot poročajo časopisi, bo imelo avstrijsko mornariško društvo od prodaje cesarskih bonbonov okoli 100.000 K dobička. V mnogih krajih je bila zaloga cesarskih bonbonov v malo urah razprodana. Izdelala je tvrdka. Stoll-vverek v teku treh tednov milijon cesarskih bonbonov. Tvrdka namerava prodajo cesarskih bonbonov nadaljevati ter plačati v prid vdovam in sirotam ponesrečenih mornarjev in za mornariški dom 10 odstotkov od prodanega blaga avstrijskemu mornariškemu društvu. Telefonska in brzojavno poročila. NOTRANJEPOLITIČNI POLOŽAJ. Dunaj, 25. avgusta. Cesarski namestnik češki grof Thun je danes dospel na Dunaj in konferiral z ministrskim predsednikom baronom Gaut-schem o češko-nemškem spravnem vprašanju. Šanse sprave se med političnimi krogi zelo pesimistično presoja jov; REKONSTRUKCIJSKE VESTI. Praga, 25. avgusta. »Samostatnost« zopet poroča o baje nameravani rekonstrukciji kabineta. Bojda odstopijo Ma-rek, baron "VVidmann, Roll ter Mataja, za ministra javnih del se imenuje dr. Fiedler, načelnik češkega kluba, dr. Hochenburger pa ostane. Ta vest se ne smatra za resno. TIROLSKI CESARSKI NAMESTNIK ODIDE? Dunaj, 25. avgusta. Tu se govori, da bo tirolski cesarski namestnik baron Spicgelfelcl moral zaradi trident-sk<*£a županskega vprašanja odstopiti. Za njegovega naslednika se imenuje vodja okrajnega glavarstva v Bregenzu grof Meran. ČASOPISI RAZNEŠENI PO AEROPLANU. Budimpešta, 25. avgusta. Aviatik Szekcly je danes zjutraj raznesel list »Ujszag« po aeroplanu v Prago in se potem tudi z acroplanom v Budimpešto vrnil. f C. > 24! 9. zveč. 734 0 t9"7 | brezvetr. jasno 00 I 7. zjutr. | 2. pop. 349 34-4 15-0 i brezvetr. 26 5 j si. jzah. del. obl. jasno Srednja včerajšnja temp. 21 8J norm. 17-93. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, film iti TZtt/bel/. kosm. zobo čistil, sredstvo Izdelovatel) G.