Poštnin« pluPanfi v »ntnvfiil.
Leto LXIV., št. 285
Ljubljana, sreda 16« decembra 193-
Cčiia Din 1.-
Lznaia vsa* dao popoldne. izvzemSi nedelje ud praznike. — inseratl do 30 petit i Din i — do km) vrst Din 2..VI od lfiu do 300 vrst a Din 3.—, večji tnserau petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — »81ovens_i Narod« veliš meseCno w Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi aa ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVNIfiTVO LJUBLJANA, Kn aH Jeva ulica tU 5 Telefon it. 3122. 3123, 3124. 3125 ta 3136.
POOBUtNlClt
MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Koccnova ulica 2. —  Tel. 19U.
NOVO MESTO, Ljubljanska e~ tel. St. 26.     JESENICE. Ob kolodvoru 101.---
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
Ljubljana, 16. decembra.
Čas določa v redkih primerih tudi prav čudna, a zato tembolj značilna naključja. Kakor proroška znamenja na nebu tolmači narod ta naključja in vidi v njih prst usode. Tako je tudi z rojstnim dnem našega kralja Aleksan* dr a, ki je prvi vladar Jugoslavije. Z ljubeznijo je ovito njegovo vsemu na* rodu sveto ime, kakor prepleta vse praznike od Miklavža p_ čez božič topla ljubezen, ki zagori v sveti noči v mogočni himni »Mir na zemlji«.
Iz naroda je bil na jutrišnji dan pred 41 leti rojen prvi kralj JugoslavU je, ki je s svojo modrostjo vlil v sovražna bratska srca spravo, ljubezen in mir. Za ves jugoslovenski narod po* meni ta dan mali božič, saj se ves narod zaveda, da je spomin na rojstvo našega kralja praznik miru in ljubezni do vladarja ter države.
Z zaupanjem in ljubeznijo je da* našnjega kralja zrl v bojih za osvobos ditev ves narod, ker je vedel, da ga pripelje k zmagi in miru. To zaupanje je bilo pa prav tako poplačano, ko je
kralj rešil od medsebojnega sovraštva razdrto državo in jo 6. januarja pripe* ljal na pot miru, ki nam je z vrnitvijo ustave rodil že najlepše sadove. Kakor za vezilo sprejema pred svojim rojst* nim dnem naš kralj program skupine za delo vnetih mož, ki jih je izbral ves narod, da sodelujejo z njim pri odlo* čitvah o usodi Jugoslavije.
Za novo jugoslovensko radikalno kmetsko demokracijo stoje vsi Jugo* sloveni, ki so dobrega srca in voljni braniti vse dobrine, ki so jih kraljev ded Karadjordje, njegov oče, Peter Veliki Osvoboditelj in On, jutrišnji naš svečar Aleksander, s krvjo, umom in srcem priborili in z ljubeznijo darovali vsemu jugo slovenskemu narodu. In kakor v božični noči zapojo zvono* vi miru in se po vsem svetu vžgo lučke ljubezni, tako gori v vseh srcih ljube* zen do kralja in doni iz globin vseh jugoslovenskih duš kralju ljubezni in miru vzklik:
Živel kralj Aleksander 1J
Živel naš kraljevski dom!
Živela Jugoslavija!
Seja Narodne skupščine
Vertfflcacija poslanskih mandatov — Zaprisega  narodnih poslancev
Beograd, 16. decembra. Ob 10.15 dopol-cki>e ®e je &eeta»la Narodna skupščina *k &vx> ii tret.jd se>L Današjiji &eii Je predsedoval pre imvin i.k ver<Lfikac4jskega odbora Mdlan S_mono\y£. Seo«i so prisostvovale vsi roi-nisnri s i>re*\sedrvJkom vlade Petrom 2iv-_ov!ce.m na cehi in vsi narodna poslanci. ZagnanA za*kije seje, k_ ga je preostal tajnik poslanec Levile, je bU odobren brez pa-_pom.be. Nato je MJ prečetan uka<z Nj. Ved- kralja, s katerim se prenaša kradoev-aka ob'aat za čas njegovega brvanja v ijio-semstvu na viado. Poslanca so poslušaM ISstan$a ukaza stoje ter so ga sprejeli z vrkSkri: 2ir7f=\ kralfl! Na/to so biLi prestani razni brzojavni .pozdrav.!, ki so došM iz vrst prebivalstva in ki pozdravljajo pričete k dela Narodne s.kirpšc.ine. Na-dalje je b»il dovolj em dopus-t pos'. a.n com a dr. Popo-•ricn in Dimitriju Vu.Mču. ki sta obolela.
Po teh formalnostih je skupščina prešla na dnevni red, na verifikacijo poslanskih mandatov. Poročevalec verafikaoljske^a odbora je bnd poslanec dr, Niko Nikič. kri je precn'LaJ celotno poročilo vertfikaclj^ke-fza. odbora, katero je bilo poslancema razdeljeno že v ponedeljek. Po precitamou poročila je bilo glasovanje o n. logovom prvem delu, v katerem se prediaga verifikacija
305 mandatov. Ker se ni nihče jav.il k besedi, je  skunšcina soglasno pa-ftnv%?la v»eh
306 mandartov. Edino sporen je mandat dr Gćorgja Brankov iča, za   katerega je veri-
ttfcaciđskl odbor predlagal, naj se vrte ponovne voiMnre na volišču Škare IX V debati je poslanec OKša Ta»d_č povdar^jal, da naknadne volitve na enem samem volišču po zakonu nrlso mogoče. Po končani verifi-kacijskd razprarvi so bili vsi poslanci _u_-pir»;sež«m.;. e čemer Je brJa današnja seja koenčana.
Razdelitev nagrad za izsleditev Maruške
Budimpešta, 16. decembra. Notranje ministrstvo je razdelilo nagrado v znesku 50.000 pengov, ki Je bila razpisana za izsleditev atentatorja v TorbagTju. Največji znesek t« nagrade znaša 40.000 pengov ter jo prejme mestni kapetan budimpeštanske policije. Ostalih 10.000 penizov se razdeli tako, da dobe 5000 pengov osebe, ki so dale policiji na ra-zpola^o uporabljiv materijal, 3000 pengov dobi dunajska policija in 2000 pengov madžarski orožniki.
Ogromen primanjkljaj v avstrijskem državnem proračunu
D*maj, 16. decembra. Avstrijski državna proračun izkazuje v prv^i devetih mesecih tekočega leta primanjkljaj v znesku 151.07 milijonov Šilingov. V tej vsoti pa je vštet znesek 100 milijonov za rekonstrukcijo Creditanstalta. Ostali primanjkljaj je nastal zarad! manjših dohodkov tobačnega monopola, državnih stm in večjih izdatkov za socialno zavarovanje.
USTANOVITEV ENOTNE STRANKE
Glavna načela Jugoslovanske radikalne kmetske demokracije
Beograd, 16. deoemfara. AA. Na včerajšnji soji kkrba narodnih poslancev, izvoljenih na državni listi predsednika vlade g Petra Z-ivkoviča. so razpravljali o vprašanju ustanovitve nove enotne politične atranike. V imenu glavnega odfoora khiba je fungiral kot poročevalec narodni poslanec dr. Slavko Šečerov. ki je obrazložil načela programa stranke. Razen njega je govorilo še več govoru.ko v, ki so se udeležili debate, med njimi tudi predsednik vlade g. Peter ztivkovič. Po debati je bil soglasno sprejet tale program:
StraiLa se itnenuje jugosilovenska radikalna kmercKa demokracija. Ta predlog glavnih načel velja do kongresa 6trai fce začasno, kongres pa se skliče, ko se izvede organizacija  stranf:e  med prebivalstvom.
Glavna načela jugos^ovenske radikame kmetske demokra«cijc so tale:
1. Ju^oslovensCja radikalna kmetska demokracija si postavlja za nalogo organizirati narod za vršitev njegovih političnih pravic in dolžnosti, da bo mogei uspešno sodelovati pri vodstvu cel* larpne državne politike, in vzgojiti ga, da bo znal ceniti svojo svobodo in svojo državo, ki tttu je potrebna za obrambo njegovega obstanka, i mi i vi dualnost i  in kulture.
2. Jugosloveni km rad^tkafoe kmetska demokracija bo stremela po tem, da bo d-eo-vala vedno v duhu jugoslovenske nacijo-nain-e mish na podlagi državne ureditve, postavljene z ustavo z d-n-e 3. septembra 1931. V vsej zgodovini razvoja je b«la srbska, hrvatska m slovenska misal po svojem bistvu jug oslov endka in je vedno stremel? po medsebojnem ode'ovanju za dosego skupnih kulturnih dobrin ki skupnih narodnih idealov. Ta težnja izvira iz istega porekla tako po jeziku kakor po krvi in zemljepisnem ustroju* Ta etnitr*« omje-nica in sama zgodovinska potreba sta temelj vsega dela JRKD. Treba je • aiož-nkn in skupnhn napor cen iti za dosego teh smotrov: spoštovati obstoječe kulture« etične pridobitve vsega naroda, in ustvarjati nove, to je najvažnejša skrb države. Samo tako bo Jugoslavija krepka država in bo lahko skižiU nalogi, da bo skupna domovina Srbov, Hrvatov in Slovencev in nedeljivega edinstva jugoelovenskega naroda.
Ta svoj smoter bo državna poKtika do-eeglta z enakim stremljenjem po napredku države in narod«ne celote kakor tudi vsakega njenega dela.
3. JRKD bo posvetila vse svoje sile ustvari tel jskemu sodelovanju, ki naj ohrani in pospešuje najvažnejše pridobitve naroda, neodvisnost in svobodo kraljevine Jugoslavije. V krepitvi načela državnega in narodnega edinstva in v skladu 6 'sistemom decentralizacije uprave in njene dekoncentracije na satmoupnavo od občine do banovine leži uspeh tega ustvarjajo-čega deda. JRKD bo delala na tem, da v vseh slojih okrepi demokratka zavest, da se bo narod mogel okoristiti z napredno državno ureditvijo in z raumevanjem 6vo-j» pravic do sebe in države.
Prava demokracija zahteva po ena strani, da država zahteva disciplino m spoštovanje zakonov in oblasti, po drugi strani pa, d* državne oblasti spoštujejo državljanske pravice. Vsa državna in samoupravna telesa so dolžna pri tem sodelovati. Javna shržba se mora oprostiti krutega birokrati zrna, poenostaviti metode uprave in jih pritmžati potrebam šinrkih slojev naroda. Finančna politika države in vseh samouprav od občine do banovine mora voditi računa o neobhodnih javnih potrebah, mora pa voditi računa tudi o gospodarski moči naroda in njegovih plačilnih sposobnostih. Načelo razumnega varčevanja je treba razviti na vseh poljih javnega delovanja. Načelo enakosti bremen V6eh državljanov je treba razviti do konca. Pri tem mora biti glavna skrb razviti sposobno uradništvo in mu zagotoviti eksistenco v ^Icladu z dolžnostmi, ki jih vrši.
IV. J. R. K- D. bo vodila socsjamo in gospodarsko politiko v duhu narodne solidarnosti. Kmečki stan tvori pretežno večino našega naroda in njegove interese je treba v prvi vrsti braniti, pri čemer se je treba oziati na harmonijo z ostalimi gospodarskimi panogami, kajti b rez harmonije ne more biti gospodarske neodvisnosti. Kmečki dom je in ostane glavni temelj kulture in frzione moči naroda. Njega je treba dvigniti. J. R. K. D. zato zahteva v prvi vrsti skrb za njegovo blagostanje Rentabilnost kmečke proizvodnje kot osnovo nacijonalne proizvodnje je treba osigurati Pospeševati je treba našo proizvodnjo ter osnovati nacijom akvo gospodarstvo. Zaščita dela v skupnem dehi z vsemi sloji naroda je po načelu socijalna
pravice ena glavnih brig državne politike. V skladu s tem načelom mora J. R- K. D. podpirati nacijona.kio delavnost v trgovini, obrti in industriji ter vseh privatnih zdravih institucijah. Braneč interese širokih kmečkfh slojev bo delala J. R. K. D. na razvoju nacijonalnega kapitala ter preprečila vse njegove zlorabe na škodo narodnih si!, blagostanja, zdravja in vseh drugih narodnih pravic. Podpirala bo posebno zadružno samopomoč ter skrbela za to, da osigura tudustrijsko proizvodnjo naroda v službi narodnega gospodarstva.
Skrb za duhovno in moralno povzdigo naroda mora biti ena glavnih nalog državne politike. Prosvetni napredek naroda v duhu jugoslovanske ideje m v cilju ustvariti jugoslovensko edinstveno narodno kulituro mora skupno z etično vzgojo naroda razširjati narodno im državno misel. Pozmanjc potreb vseh delov našega naroda, njihovo razumevanje ter čuvstvo narodne solidarnosti morajo preiiti v kri in žile pomladka. Pouk mora biti državen. Posebno se mora voditi račun o raznih geografskih razmerah in prosvetnih ureditvah poedmih delov naroda in države. Razen tega je treba posebno pozornost obrniti v šolah in zunaj njih na strokovno izobrazbo naroda.
J. R. K. D. bo podpirala z vso sik) telesni razvoj naroda, posebno s pomočjo Sokolstva in drugih ustanov v korist narodnega zdravja. Kot zvesta predstavnica
Širokih krogov bo J. R. K. D. vedno spoštovala verska čustva jugoslovenskega naroda ter na podlagi tega svobodo vesti drugih, versko strpljivost, verski mir in pravice vseh veroizpovedi.
Manjšinsko vprasanje smatra J. R- K. D. za kulturno vprašanje. Zahtevajn>č od državljanov dru^e narodnosti popoln*) realnost v svrho aktivnega sodelovanja na prosvetnem državnem in samoupravnem polju prizna J. R. K. D. manjšinam pravico za ohranitev jezika in kulture. J. R. K. D. smatra, da je cilj naše kraljevine v ustvaritvi miru in reda ter ohranitvi obstoječega mednarodnega pravnega reda v jugovzhodni Evropi. Da v tem uspe se mora pazljivo brigati za jačanje m organiziranje obrambne sile države, da v vsakem trenutku lahko brani neodvisnost, svobodo in nedotakljivost njenih mej. Upoštevajoč potrebo mednarodnega sodelovanja za pospeševanje miru mora državna politika težiti k priznavanju ki razvijanju ustanov, ki imajo svrho, da se mirno rešijo vsa spori med državama v duhu sloge in mednarodnih konvencij. Skrbeti mora za to, da se sistematično razvijajo poMtićne in kulturne zveze našega naroda z drugimi narodi. Združiti moramo vse sile, da dokažemo kulturno in civilizatoriano sposobnost slovanskega plemena.«
Predlog statutov stranke je prišel v pretres na današnji seji plenuma poslanskega kluba.
Proces proti avstrijskim prevratnikom
Zasliševanje zadnjih štirih obtožencev — Zakonitost prevrata hi dozdevni nemiri — Pfrimer utajil svoj podpis
Gradec^ 16. nov. 6. Včerajšnja razprava proti dr. Pfrimer ju in tovarišem se
je pričela z zasliševanjem obtoženega Stotnika na razpoloženju Franca Harterja, ki je izjavil, da je bil o zakonitosti Pfr'merje-ve akcije tiko prepričan, da je bil naravnost presenečen, ko je izvedel, da o tej akciji ničesar ne vedo na okrajnem ga-vanstvu v Liezenu, ki ga je zasedel s svojim moštvom.
Prihodnji obtoženec, šumarski svetnik Franc Seitner, je očrta! agrarni program Heimatschutze, ki ga j« izdelal po nalogu dr. Pfrimerja. Ta program določa, da se mora avstrijsko poljedelstvo tako razviti, da bo Avstrija živela iz lastnih sredstev in da bo uvoz inozemskega žita in moke postal nepotreben. Izvedba tega programa bi bila zahtevala dobo 10 let.
Privatni uradnik Karel Harant n Kirch-dorfa na Zg. Avstrijskem je izjavil, da je bilo zanj samo ob sebi umevno, da državna eksekutiva sodeluje pri Pfrimerjevi akciji in da vedo tudi odlične osebnosti v vladi o njej. Tako sta mu namreč zagotavljala dr. Pfrimer in njegov pobočnik grof Lam/berg. Na vprašanje državnega pravdnpka, ali smatra tudi še danes to akcijo za legalno, je odgovoril Karan t: »Se-vedalc
Obtoženec podpolkovnik Ivan RjedJech-
ner, ki je vodil pohod na Zg. Avatri jskf>. je izpovedal, da so mu 12. septembra ponoči poročali, da je dr. Pfrimer zaradi krvavih nemirov na Zg. Štajerskem prevzel oblast ter dal povelje za pohod proti Dunaju. Trditev o krvavih nemirih je bila, kaikor znano, fikcija dr. Ptrimerja. Tudi ta obtoženec skuša dokazati, da je bil prepričan o zakonitosti akcije. To hoče potr-diti 6 tum, da je v nedeljo zjutraj smatral orožnišiki oddelek, ki je vkorakal v Kirch-dorf, za podporo te akcije. On j« celo šel nasproti odmiku, pa ga je 20 orožnikov obkolilo, ga razorožilo in aretiralo.
Predsedniik sodišča je nato prečital razne prejšnje izjave ter obširno govoril o ustavnem patentu in o p roki a maci j ah dr. Pfrimerja. Dr. Pfrimer je k temu izjavil, da je njegovo ime prišlo brez njegove vednosti na te proklamacije. Na vprašanje, kdo je sestavil te proglase, jc odklonil dr. Pfrimer vsako izjavo. Nato se je govorilo o p rov i z ornem ustavnem patentu dr. Pfrimerja. Na vprašanje po avtorju tega patenta je dT. Pfrimer zopet umolknil.
Popoldne so čitali razne spise. Zanimanje za razpravo je v grafici javnosti nekoliko popustilo, v inozemstvu pa je sloj ko prej vedno večje. Danes so prispeli v Gradec novi zastopniki listov iz Francije in iz Češkoslovaške.
Uvel javljen je Hoovrovega moratorija
Z edin jene države izgube skoro 25 miliionov dolarjev — Predlog za
povabilo Hindenburga v Ameriko
VVashlngton. 16. doc. Glede na to, da je skoraj gotovo, da bo kongres sprejel Hoovrov moratorij, je viaria voerao z naredbo uveljavila moratorij. To znači i'zrpad plaeU Zeoldnj-ennm državam v visinu 24.800.000 dolarjev. Posvetovanja o morato-toriju se v koneresu nadaljujejo. Voč govornikov je v reprezentančni zbornici in v sonatu včeraj dokaj ostro kr:tlznra!o Hoov-rov moratorij ter ljuto napadlo ameriške baaikntrje. V finančni kom'.eiji reprezentančne zbornice je državni podtajnik Od-gen MtLLls v obrambo vladnega stališča glede vprašanja HoovTovega moratorija izjavil, da je -položaj v Nemčiji zaradi umak-nrjtve krakoročnih kredritov postal tako kri-
tičen, da ae je le laradil inicrjativn pred-sednaka preprečila ka/taotrof-a.
VVashington, 16. dec. Republikanski poslanec CJollin je poslal predsedniku Hoovm pismo, v katerem ga prosi, naj povabi v Wash/kn^tan predsednika nemške republike Hindenburga. Po mnenj n predlagatelja bi imedo tako povabilo za posledico ne le samo radost mod Nemci, iiiveoimd v Zedtf-njenih državah, temveč bi prineslo tudi to posledico, da M se dvignilo zaup-amje v samega sebe n*ed nemškim narodom ter ustvarijo v mednarodni .poMtikii tesnejše sodelovanj« In ustvarilo a tem nov korak v tebolrjšanju današnje težke svetovne situacije.
Nemiri na Portugalskem
Lisbona, 16. decembra, č. V mestu Evori je bilo v petek politično zborovanfje, M je bilo zakIručeno z dfrvjjm streljanjem in tudi smrtnimi žrtvami. Skupščine so se udele-ž^li pri'vaAniJki raznih strank, ki so šiloma govoriti. Debata se je kmalu razvila v pretep Nekateri zborov alci so pričeli streljati s samokresi v zrak. nakar se je ptrenpsla bi* k a med razjarjenim: strankam! na u!.:co Red in mir ie napravile šele vojaštvo V bojih so bile tri osebe mrtve, 10 pa težko m lahko ranjenih Med mrtvimi je tudi znani  portugalski  novinar    dr. Diaz.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
Devize: Bruselj 784.41__786.77, Cnrth 10S7.85 _ 1101.15, London 191.6«—199.18, New York 5614.05—5631.05, Pariz 221.1« do 221.82, Praga 166.87—167.37, Trst 286.83
do 291.89.
INOZEMSKE BORZE. Corih. Beograd 9.07, Pariz 30.14K', London 17.75, Newyork 513.37, Bruselj 71.45, Milan 26.271< % Madrid 43.40, Amsterdam 205.50. Berlin 121.80, Sofija 3.72, Praga 15.20, Varšava 57.55, Bukarešta 3JXL
Stran 2
jST.OVPNSK T v A ROD* dn* 16. decembra 1931
Stev )r>*
Dežela, kjer prašiči jedo vole
Obupen položaj madžarskih kmetov — Ker goveje živine ne morejo prodati, krmijo z mesom prašiče in
drobnico
Pojdi nazaj, voHček, iz tebe bo dobra krma za prašiče. Tako govore zdaj nevoljni kmet>e na znamenitih živinskih sejmih zapadne Madžarske, ko gonijo nazaj neprodano živino. Težkim udarcem, ki jih zadaja madžarskemu kmetu domaČa in svetovna gospodarska kriza, se je pridružila zdaj še nova nesreča, ker so sosedna države prepovedale uvoz madžarske živine. Volov, krav in konj na Madžarskem ni mogoče prodati. Na manjši] sejmih kupujejo židovski trgovci govejo živino samo za kožo, meso pa razdajajo. Cela koža stane 3 do 5 pengo (30 do 45 Din). Za telice im junce, ki so jih kupovali kmetje lani po 300 pengo, ne dobe sedaj niti 25 pengo.
Na letnem sejmu v nekem večjem kraju je pustil kme»t dve kravi in dva konja in odšel domov. Oči vidno se mu ni izplačalo gnaiti jih nazaj v oddaljeno vas. Doma itak nima za živino krme, morda ni imel niti prašičev, niti drobnice, da bi jo krmili s kravjem in konjskim mesom. To je postala sedaj moda v zapadni Madžarski, v tem najbogatejšem m najbolj civiliziranem dx:lu sosedne države. Kmetje ubijajo krave in konje, ki jih ne morejo prodati, melje-jo njih meso ter krmijo z njim prašiče in drobnico. Prašiče in drobnico še lahko prodajajo v inozemstvo, čeprav tako poženi, da z izkupičkom niti davkov ne morejo plačati.
In tako je z vsemi poljskimi pridelki na Madžarskem. Državna monopolna izvozna družba Futura prodaja pšenico iz pristanišča v Brajli po 1 do 2 pengo za mererski stot. Lani je znašala vrednost madžarskega izvoza 900 milijonov, torej celi dve tretjini. Letos v istem času je znašal ves madžarski izvoz samo 246 milijonov pengo in na poljedelstvo je odpadlo 78 mri! i jenov, torej samo 28 odstotkov. To je povedal v parlamentu sam poljedelski minister, ki mu že moramo verjeti.
Pri vsem tem je pa Madžarska navezana Ukliučno na izvoz poljskih pridelkov in živine. V splošnem obubo-žanjr trpi največ madžarski kmet. kajti na Madžarskem nimatjo po kmetih hranilnic inJ posojilnic, temveč posojajo kmetom denar banke, ki zahtevajo 14 do 18 odstotkov obresti. Poleg t aga so pa davki tako visoki, da požro kmetu 50 do 80 odstotkov vseh dohodkov, kakor je povedal poslanec Szulagi' v parlamentu. Iz dohodkov od davkov, ki so Dadii v zadnjih treh lerih na četrtino, se mora vzdrževati držav::> aparat. Društvo naredov je te dni določilo maksimalni madžarski državni proračun na 830 miljonov pengo. Od tega gre za dolgove v inozemstvo letno 83 milijonov. Osebni izdatki so znašali v zadnjem proračunu skoraj 600 milijonov in zdaj so jih z velikim trudom znižali na 530 milijonov. Uradniški aparat požre toreu nad dve tretjini državnih dohodkov.
Pri vsem tem pa gospodarijo z javnim denarjem kakor svinja z mehom. Naj navedemo samo nekaj kričečih primerov, ki so se obravnavali v parlamentu. Leta 1913. je odpadlo na 20 milijonov prebivalcev bivše Ogrske 2^.252 državnih uradnikov, zdaj jih pa pride na S milijonov prebivalcev Madžarske 31.852. Notranje minstrstvo je izdalo 1. 1913. 254.000 aktov, na vsakega SO. prebivalca Ogrske en akt, leta 1929. je bilo pa izdanih že 286.000 aktov tako, da je prišel na vsakega 28. prebivalca en aikt. Kmetije vidijo svoje dvanajstletne militarizirane fantiče dvakrat na teden v uniformah s puškami na orožnih vajah, kar morajo sami plača/ti. Takim fantičem delo aa polju seveda ne diši več. Po deželi se ktotrjo manjše skupine pevcev in mandolmar-jev v starodavnih nošah »kopzoši« in *regoši«, ki naj bi na državne stroške v okviru proračuna prosvetnega ministrstva podpihovali med prebivalstvom navdušenje za revanžno vojno.
Isto ministrstvo izda vsako 'eto za propagando in podpiranje sporta več sto tisoč pengo. Prosvetnemu ministrstvu je podrejen tudH deželni svet za telesno vzgojo. To je po zatrjevanju poslanca Diunvesa država v državi. Na razpolago ima 300.000 pengo državne podpore, 1.450.000 pengo totalizator-skega davka. 200.000 pengo od nogometa in 1.100.000 pengo od živinskih znamk, ki jih morajo prilepiti na vsako glavo izvožene živine, skupaj torei nad 3 milijone. Izdatki deželnega sveta za telesno vzgojo pa znašajo letno samo 90.000 pengo. Vse drugo se porab' za potne stroške in za nekakšno rajno športno delovanje, ki bo najbrž dentič-no z detektivskimi posli. Prosvetni minister je v parlamentu odgovoril, da te korporacije ne more razpustiti, ker je bila ustanovljena z zakonom.
V madžarskih Kstih čitamo dan za dnem poročila o umorih, vlomih, roparskih napadih in *atvinah. Preki sod ne straši več ljudi fn oblasti same so nehale strogo izvajati tozadevne določbe. Državni tcžilci čitajo poročila orožni-štva in drbro vU(So kako je po kmetih. Neki irdtželski notar pripoveduje v »Pesti Hir^pu«: Zdaj nt morere na kmetih pobirati davkov, niti vršiti e-ksekuui. V en: vasi vam nihče u3 pride na dražbo, v dragi pa pridrve na njo kmetje oboroženi s kosama iu vilamj.
Ne črhnejo niti besedice, ne licitirajo, temveč samo grozeče zagodrnjajo, če bi kdo odprl usta in dražil. Ce je v vas: dražba, je v nji vse mrtvo aK pa
se zbere na dvorišču dotične hiše vsa vas in nihče si ne upa dražiti.
V mestih je seveda položaj drugačen, tam je osredotočena oborožena sila. Vsak dan vidite v Budimpešti prometni voz sodnih in davčnih oblasti, listi pa prinašajo slike, kako vlačijo pohištvo iz stanovanj, dokler ne ostanejo gole stene tam, kjer je bilo še malo prej udobno opremljeno meščansko stanovanje. Pod močno policijsko stražo vozijo pohištvo v dražbeno skladišče in čez nekaj tednov ga prodajo na javni dražbi. Še nikoli miso tujci kupovali na Madžarskem tako poceni hiš h posestev, kakor zdaj. Inozemski upniki, ki lahko dobe zaradi prepovedi izvoza deviz samo pengo, rešujejo na ta način
i svoj denar od nadaljnje devalvacije. Madžarska družba je d? skrajnosti demoralizirana Vsaka vest o poneverbah v centralnih uradih širi jeze in nezadovoljstvo ljudskih množic. Afera državnega tajnika Drehra je pokazala, da so sleparije in ponarejanja pri upravi denarja v centralnih uradih stara navada. Gospodje tam jjori, kakor imenujeta kmet in malomeščan birokrate in politike, morajo toliko afer potlačiti in utajiti, da drag drugemu ne smejo izpraskati oči. In zato hoče ljudstvo samo napraviti red. Vse govori samo o prevratu. Razgovorov o odstranitvi parlamentarne vlade so se udeležili celo aktivni in vpokoieni generali in visoki uradniki. Seveda govore taki gospodje o prevratu, ki bi koristil samo njim, ljudstvu pa prinesel še večjo bedo.
To je nevarna igra z ognjem. Po kmetih je pa tudi ogorčenje dan za dnem večje, kmetje že komaj čakajo, da bi mogli pograbi orožje in napraviti red. Saj preživljajo strašne :a>e. ko morajo krmiti prašiče z govejim mesom. Nesrečna dežela, ki je v resnici zel^ bogata, pa se po krivdi svoie demoralizirane in degenerirane gospode ne zna niti duševno, niti materijelno osvoboditi.
Najbolj v
obljudena hiša Ljubljani
Kako je urejen Kolizej, kjer je stanovalo Se nedavno
celih 2000 ljudi
Ljubljana, 16. decembra
Na stanovanjsko krizo srao zadnje čase kar pozabili, ker nas davi toliko drugih kriz in nadlog. Vendar pa zarad", tega ne smemo misliti, da se je v Ljubljani kaj izpremenilo ter ob»nilo na bolje glede stanovanjskega vprašanja, čeprav zidamo nebotičnike in palače kar na debelo. Preveč črnogledi pa tudi ne smemo biti Celo priznati je treba, da se je začelo obračati na bolje, kar se pozna nekoliko tudi v eni ljubljanskih največjih hiš.
Kolizej ji pravijo, je pa v resnici pravi kolos — čeprav na si ti besedi samo podobni — ter se lahko ponaša z rekordom, da je najbolj obljudena izmed vseh ljubljanskih hiš. do nedavna je stanovalo v nji 123 družin z okrog 2000 prebivalci
Poslopje je deloma dvo-, tro- in tudi štirinadstropno, če računamo najnižjo etažo kot pritličje, ki je prav za prav klet. Tvorijo ga trije glavni objekti, ki so pa popolnoma spojeni med seboj. Ob koncih in na sredi so trmadst-opni deli, vzdolž poslopja sta na obeh straneh globoki dvorišči tako, da je kletna etaža popolnoma nad zemljo, ob končnih pročeljih je pa ta etaža povsem pod zemljo ter je vhod v poslopje z Gosposvetske ceste in Kolizejske ulice že v drugo etažo, pritličje. Glavni vhodi so trije, sreii dolžine poslopja je vhod z dvorišča skozi kletno etažo. Kdor prvič stopi v ta >začarani grad«, se ne more orijentirati. Mostovžev, hodnikov vrat in stopnic je toliko, da ne veš, kam bi se obrnil. Hodniki so čudni labirinti, vi-jejo se. izgubljajo in spajajo drug z drugim kot v srednjeveških gradovih in samostanih. Nekateri hodniki so še vedno značilno samostanski: čeprav je bilo poslopje že večkrat prezidano, vendar je ostalo še marsikaj pri starem. Ob Koli-zejski ulici so gotska okna in tudi v veži so tam gotski oboki. Značilno fasado tvorijo tudi vzdolž ob Gledališki ulici elipsasta okna. ki so v višini tretjega nadstropja, v steni, ki je umaknjena nekaj metrov od zunanjega zMu Ta okna razsvetljujejo dve veliki dvorani ki sta tudi posebnost Kolizeja.
Od Gosposvetske ceste drži hodnik naravnost proti dvorani. Ta dvorana sega tudi skozi kletno etažo. V nji sc v pritlični višini poslopja ali v višini I. nadstropja dvorane, okrog in okrog ob zidovih mo-stovži. nekakšni balkoni z galerijo v ozadju in ospredju. Vzdolž dvorane na levi in desni so ob mostovžih stanovanjski vhodi, vrata za vrati se vrste kot v samostanu. Dvorane pn tleh prav za prav ni, do tal segata le dva večja svetlobna jaška. Po teh jaških pada svetloba iz že mračne dvorane na dno, v kletno etažo. Ta jaška sta namreč le hodnika ali predprostora stanovanj, ka se vrste tudi tu
Dvorana je dolga približno 40 m in Široka okrog 15 m. Na drugem koncu te dvorane je prostorno stopnišče, del poslopja zase. čeprav je zvezan z drugimi deli s hodniki. Ta del je prav za prav sredi velike dvorane sezidana hiša, z okni, obrnjenimi v dvorani. Na vsaki strani njega je namreč po ena dvorana, nekdaj je pa bila le ena velika dvorana skozi in skozi, stopnišče so sezidali pozneje sredi nje.
Druga dvorana je po velikosti enaka prvi, razlikuje se pa po tem od nje, da je pri tleh ne zavzemajo hodniki in stanovanja kot prvo, prostor je enoten, uporabljajo ga kot skladišče ter je ločen od stanovanj. Pri tleh ob dvorani držita vzdolž ozka, mračna hodnika, ki dobivata borno svetlobo iz dvorane. Tudi tu se vrste stanovanja. Prav tako zgoraj ob mostovžih kot v prvi dvorani.
Iz te dvorane prideš naprej v trinad-stropni del poslopja ob Kolizejski ulici Stanovanja so skozi vse etaže, nekaj jih je tudi v podstrešju. Vsa stanovanja so numerirana v tem delu poslopja je najvišja številka — 123.
Toda zdaj ni več toliko stanovanj, te nekaj nad 80 jih je. Zadnja leta po ukinitvi stanovanjske zaščite so namreč adapti
so zdaj ostala obširnejša in prostornejša. Večina stanovanj je bila prej enosobnih — celic — nekatere celice so bile prezidane v dva prostora, v sobo in kuhinjo, kuhinje pa niso bile direktno razsvetljene. Pozneje so iz dveh prostorov zopet naredili po enega in sploh so mnoge vmesne stene stanovanj večkrat prestavljene, najbolj so še ohranjeni hodniki.
Zdaj je največ enosobnih stanovanj s kuhinjami, nekaj dvosobnih s kuhinjami, več pa še tudi samo sobnih stanovanj brez vseh pritiklin.
Križ je zaradi pritiklin, ker primanjkuje prostorov za kuhinjske shrambe, pa tudi drvarnic nimajo vsa stanovanja. Po več stanovanj ima tudi skupno stranišče Pralnica za vsa stanovanja je nekoliko premajhna, stoji na dvorišču.
Razumljivo je, da je pri tako velikem in starem poslopju težko ugoditi popolnoma vsem higijenskim zahtevam, saj se tudi pri oo\-ih »stanovanjskih Kasarnaht ne dado odpraviti vsi nedostatki. Stanovanjska kasarna pač ne bo nikdar ideal stanovalcev. Ako bi hoteli Kolizej temeljito preurediti po vseb načelih stanovanjske higijene in praktičnosti. bi preureditev stala več. kot če bi zgradili novo hišo
Največji nedostatek je, da imajo skoraj vsa stanovanja dohod :z dvoran. V primeru požara, ki bi izbruhnil v dvoranah bi se ogenj kmalu razširil na mostovže in ljudje bi bili odrezani od izhoda, nastala bi pa tudi velika panika v drugih delih poslopja ter bi bile reševanje sploh zelo otež-kočeno Stopnice so vse lesene, nekatere pa še zelo ozke in zverižene, kar je tudi lahko ob požaru usodno. K sreči ognja doslej Se ni oilo — predlanskim so ga hitro pogasili — čeprav stoji Kolizej že cela stoletja, zato upajmo, da ne bo končal po katastrofi.
Kandidatna lista za senatske volitve vložena
Ljubljana, 16. dec. Danes ob 11. uri je bUa vložena pri predsedništvu dež. sodišča kandidatna lista za volitev senatorjev dravske banovine, ki so jo postavili v ponedeljek 14. t. m. na posebnem sestanku v Ljubljani župani iz dravske banovine. Listo so vložili gg. dr. Dinko P u c. načelnik mesta Ljubljane. Bonač Franjo, tovarnar in banski svetnik, Evgen Lovšin, ravnatelj in banski svetnik, Ivan Tavčar, banski svetnik in komisar OUZD ter gg. žuDani: Ivan Z a k o t n i k, Zg. Šiška. I. P e t k o v š e k, Vič, I. Š e -m e. Moste. Listo je sprejel svetnik okrož. sodišča g. A n 11 o g a Jakob, prinosilcem pa ie uradno potrdil prejem liste predsednik dež. sod. g. K e r-šič Peter. Na današnji poDoJdanski senatni seji bo lista s strani dež. sodišča potrjena.
Če te nos pohujšuje.,
Veliki Bečikerek. 12. decembra.
V svetem pismu stojn pćsano: »če te oko pohujšuje, izderi jra itd.«. In tako ne kako je menda mislila tudi lepa kmetska mladenka Eva Meržan v bLižnji Nemački Crnj«i, ko se je hotela maščevati nad svojo nasprotnico Eliza-beto Sarajevo, kri jri je prevzela fanta. Izpreobrnila je nekoliko svetopisemski rek, pa je bilo zadoščeno njen! maSoervalnosrtj.
Ev« je š'tela komaj 18 pomladi, ko se je sesnantla z Ziivkom Milošem Bilo je pred petri m i leti. Razumela sta pratv dobro, pa sta s., kakor je pač navada v krajih, ki s<> biK pod Madžarsko, ustanovila svoj dom -►brez popa I notarjuša«. Tri leta je bilo tako vse lepo is dobro, dokler jima ni prekrižala pota Elizabeta Sarajeva. Eva je bila lepa, tod3 Elizabeta je o/Na še lepša, pa se ie ŽPvko zaljubil vanjo in se je agodllo, da ie neke noči izgini-M in ga ni bilo več k Ev: Celih dvajset    mesecev ga n«i videla, nit!
>d daleč  Pred tremi meseci pa ea ie ven rali že skoraj polovico stanovanj tako, da dar srečala, čisto slučajno, tn se ni hudo
vaia nad njim; samo silno iakrstna Je bila To je taJto vplivalo na Zivka. <ia se Ju U> pet »budil« v njem stara ljubezen in se je vrnU K njeij. Povedal pa ji jt tedaj, zakaj se je zaljubil v Bldaabeto »Obe »ta lepi. toda Elizabeta je vendar lepša od tebe. ker ima tepci — nos!« Evin ie namreč ne-koliko privih njem. Ellzaoetln pa pravilno r a/ven.
Tedaj se Je v Ev.i porodila pregrešna želj« po maščevanju Ce te oko pohujšuje .«, to se pravi, če j« nos kri<v. da je izguMJa Zrvka, pa naj plača nos to krivdo, ali sen-♦via ne njen, temveč El.zabetiu Tn živko je biJ baoe tuda za tako rešitev tega
važoe&a vpiasaaja ljubavne osvete V pe-uak zjutraj jt- Bva frtuptil k Elizabeta, .oda •lašlu jo trata za »rta Popoldne Je bila srečneža Ki> jl zveoer prisil k živicu mu ;e vsa srečna pokazala — Bllzabetln nos Popol-ilne Ita ruimreč lo dobra »Drli s* spoprijel, in Evu je v boju »moža oroti možu., z uoieni. k: ga je v ra namen prinesla » seboj, j is. kala nasprotrđe j»rele-nl uo*
Ker pa rezanje tujih nosov fte ni dovo-idotio :udl zaradi :e.pote ne Je oroiništvo v Nemačk! Crnji prijel« Evo In Z vka in 1u izročalo sodiiou v Vel Btčkereku
Agilnost naših Sotoamaterjev
Fotoklub šteje skoraj že 100 član-jv — Razstava na velesejmu_ Reprezentativen album Ljubljane
Ljubljana, 16. decembra.
Fotoklub Ljubljana je sicer nase najmlajše društvo, vendar se pa tako živahno giblje in ima že take uspehe kakršne dosegajo le stara agilna društva V društvenem lokalu v Strossmaverjevi ulici št. 4 je bilo že 10 večernih poučnih tečajev, ki se jih je udeleževalo tudi po 20 oseb in več Z našimi najboljšimi strokovnjaki so se začetniki, pa tudi že boljši fotogTafi urili v osnovnih fotografskih procesih, predelali so pa tudi marsikatero specijalno vprašanje, saj se pojavljajo vedno novi Izumi in zato tudi novi problemi. Klub je priredil tudi več izletov po okolici, prav posebno poučni so bili pa nočni izprehodi po Ljubljani, ki so dokazali, kako lepe posnetke je mogoče napraviti Uit' brez solnčne luči Lokal je zaradi velike udeležbe pri tečajih postal premajhen zato bo pa treba razdeliti udeležence na skupine kar bo pouk še bolj poglobilo Vedno se klubu javljajo novi obrazi in odkrit je bil že tudi marsikak doslej neznan mojster, da je članstvo doseglo skoraj že 100 oseb ker amaterji vedo, da klub v resnici nekaj nudi.
Zaradi popustov in nakupa materijala ie klub stopil v direktno zvezo s tovarnami, ki kar po vrsti prav rade dajejo članom Fotokluba velike ugodnosti.
Vagon premoga za na
UMESTEN  NAČIN NOVOLETNEGA VOŠČILA
Znana trgoviaia s kurivom D. Ceban v Ljubljani, Wolfova 1. je doslej koncem vsakega leta pismeno izrazila svojim odjemalcem čestitke k novemu letu, odnosno jim poslala svoj reklamni koledar. Letos se je tvrdka Cebin z ozirom na splošno .ikcijo za pomoč najbednejšdm odločila za povsem drug, pa zelo umesten in času primeren način, da se oddolži k novemu letu svojim cenj. odjemalcem. Za pomožno akcijo je namreč naklonila tvrdka Cebin 1 vagon trboveljskega premoga kockovca, ki ia bo Karitativna zveza oddala najpotrebnejšim. Odjemalci tvrdke Cebm torej letos ne bodo prejeli njenih koledarjev, vendar tvrdka upa, da bo tudi ta način našel popolno odobravanje njenih števikuifa odjemalcev.
Tvrdka Čebin želi tem potom vsem cenj. naročnikom ifl svojkn odjemalcem vesele praznike in bolj srečno novo leto, kakor je bilo letošnje ter prosi obenem, da ji vsi ostanejo zvesti in naklonjeni tudi v bodoče. _
Narodno gledališče
DRAMA
Začetek ob 20.
Sreda, 16. decembra: Zapravljive«. Rel D Četrtek, 17   decembra: zaprto. Petek, IS. decembra: zaprto. Sobota, 19   decembra: Arsene Lupin, premijera, feven.
Raimundo\' »Zaprnvljivec« se ponovi v miši drami drevi ob 20. za red D Zasedba običajna, režija Oebevčeva. Pri -ds-tavi sodeluje operni orkester.
V soboto 19 t m. bo v drami pre-i.iiera A ktrvske drame »Arsene Lupin«. Icro je zrežiral g. SkrHnšek V glavni in naslovni vlogi pa nastopi g. Levar Dejanje je izredno napeto in interesantno. Ostalo zascJ.bo javimo.
OPERA
Začetek ob 20.
Sreda, 16. decembra:  Vijolic* z Montmar-
tra   Red B. četrtek.   17   decembra: Koštana. 1* -3 C Slavnostna   preletava v proslavo roj stiie?a dne Nj. Vel kralja Aleksandri 1. Petek. 18. dt-cembra: zaprto. Sobota,  19.  deoemb-ra:    Dež-ela smehljaja Red D.
Nedelja, 20. decembra: ob 15. MascoMa. Zn žaTie cen+\ Izvr-n. Ob 20. Carmen, nova  v p rizo nit ev. Izven.
•
»V-foiica z Morit mart ra<t, Tzredno liubka in melodijozna opereta se ponovi dr^vi ob 20 za red B.
OfiLijelna slavnostna predstava v piv lavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandri 1 bo •* četrtek 17. t. m v opernem gedaV.^ču Pela se bode izvrstna jugo-slbvenska onera »Kalina«, katero je na pisal srbsk sklad"t<-'.: Petar Konjović. C r diriti! ravnatfli °olič reziia in koreografiju ie Marg Frommanove V na-c1ovni vlogi r'jian* ° Koštane nastooi ga O, jfienac Ostale vlor o v rokah: gg Korteieve Ribiče Oo1ob>ve fVvanove ter <K Prmo*;-"* Runnnlia Rn.novcn in Ivrča Predstava se vrsi za red C
»Cormen« v naši ^->eri V nedeljo 20 t. m se vprizori v naši operi Rzzetova onera »Cirmen« delo. ki ie stalno na re-nertofirju vseh gledališč NedeJiska vt»H-?ori*ev hn rx>T> >lm>ma nova v modernem smislu De'finie živo dramatično oderska *Hka brez Hoc^Haniih 5r>*n<!k!n naciional nih ko«f'»n»ov R°>iio hnfl » rokah c Rrat ko Kreft, muzikalno vodstvo pa ravnatelj
Pomen Fotokluba ki so v njem zbrani naši najboljši fotografski umetniki, je najprej spoznal velesejem, ki je klub povabil, oaj spomladi na velesejmu priredi veliko razstavo Nadalje prične klub v kratkem prirejati predavanja ? sk optikom za širše občinstvo, da z njimi privabi v klub še več amaterjev obenem pa da z njimi napravi za to ljubiteljstvo propagando. Klub namerava izdati tudi reprezentantiven album mesta Ljubljane, ki smo ga ze zaradi tujskega prometa tako neobhodno potrebni. Da se člani vežbajo In da poiščejo po Ljubljani nove motive, je klub razpisal interno tekmovanje in sicer 1e naročil svojim članom, naj fotografirajo ob dnevni luči ali ponoči kateregakoli zmaja na Zmajskem mostu Svoje posnetka naj član! pošljejo do 15 januarja na klubovo adreso v društveni lokal opremijr jih pa naj z geslom In z imenom v posebni kuverti, na kateri naj bo tudi napisano isto geslo Najboljšemu posnetku bo posebna žirija prisodila lepo nagrado. Ker razne korporacije, organizacije, trgovci, zlasti pa naša mesto vedno iščejo dobre fotografije Imajo sedaj organizacijo, ki taka tekmovanja brez velikih težav lahko prav uspešno izvede. Vsi torej, ki rabijo dobre fotografije umetniške vrednosti, naj se s svojimi željami obračajo na Fotoklub Ljubljana.
Polič. Ncva vprizor+tev »Carmen« bo »zven abonmaja pn običajnih opernih cenah. Več o delu samem prihodnjič Opozarjamo na članke v listih m na gledališki list ki izide v petek.
KOLEDAR.
Danes: Sreda, 16. decembra; katoličani: Evzebii, Jaronega, Albina, pravoslavni: i. decembra: Sofronija.
Jutri: Četrtek, 17. decembra; katoličani:   Kraljev rojstni dan, Strojslav, pravoslavni: 4. decembra, Kraljev  rojstni dan. DANAŠNJE PRLREDITVE.
Kino Matica: Nič već ljubezni.
Kino Dvor: Lov za samim seboj.
Kino Ideal: »Romanca iz Rio Granda«.
Akademija   »Preporoda« v Trgovskem domu ob 20. PRIREDITVE NA DRŽAVNI PRAZNIK.
Kino Matica: Nič več ljubezni.
Kino Dvor: Lov za samim seboj.
Kino Ideal: »Romanca iz Rio Granda«.
ZKD: Druga serija Ufinih zvočnih filmov ob 11. dop. v kinu Matici.
Sokolsko društvo Ljubljana m. za Bežigradom, mladinska akademija v topni-čarski vojašnici ob 17.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, in Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Jutri: Bahovec Kongresni trg 12, Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Hočevar, Ljubljana, Ljubljana VIT, Celovška cesta 34.
Pri Številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefo-ve« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenči-ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. -»
Mož in žena.
— Zdaj, ko sem si dala ostrici lase, ne moreš več trditi, da sem kakor stara žena.
— Ne, zdaj si kakor star mož.
Neotesanec.
— Sklenila sem ostati samica.
— Tako?
— Kaj pa pravite vi k temu, gospod?
— Hm, sam ne vem, kaj bi dejal, zdi se mi pa, da ste zelo človekoljubni
ZAHTEVE OBČINSTVA Zastor pada in po gledališču zado* ni strašno žvižganje in teptanje z no* gami. Avtor se obrije ves razburjen L gledališkemu ra» natel ju, rekoč:
— Zelo te/ko je uganiti, kaj prav za prav občinstvo hoče.
— Prav nič težko ni — zagoJmja ravnatelj, — svoj denar hoče nazaj.
Sama ve.
— Zakaj ne pokažeš svoji *eni, k6*~ je gospodar v tvoji hiši?
— Ker to itak sama ve.
Nespameten človek.
— Moj prijatelj >e dobil šest mesecev, ker je ukradel avtomobil.
— Prav se mu godi! Zakaj pa ni kupil avtomobila na obroke m ga ni plačal, kakor to stori vsak pameten človek?
Sanfe so različne.
— Ta pisatelj trdi. da mu vdahnejo naj*boljŠR orledališka dela sanje
— Že res. toda nobenemu crledali-^kemu ravnatelju niti v saniah ne ori-de na msel vprizarjati njegova dela.
>S L O V F N S K 1  NAROD«, dne 16. decembra 1931
Stran 3
Ureditev naše tramvajske
tvornice
V novi tramvajski remizi bodo izdelovali tudi motorne
vozove
Ljubljana, 16. decembra. "Tramvajska tvornica v Ljubljani nastaja, odnosno je nastala skoraj neopaženo. Čeprav je cestna železnica obenem z Tgradnjo remi7p in novm prog kar čez noč ogromno napredovala, je vendar ustanovitev tvornice se večjega pomena za njen razvoj.
V stari, tesni remizi so imeli doslej majhne delavnice, kjer so s težavo zmagovali komaj najnujnejša popravila. V novi remizi so predvidevali prostorne, z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki opremljena «ielavnice. Vendar ni bila v začetku
lahko prevažajo, kamor treba. Skratka, tramvajska tvornica jo popolno opremljena, odnosno, bo čim bo otvorjena. Vsi stroji so na električni pogon, mizarski so brez-jermeniki. V ozadju delavnic sta Se dve večji skladišči, progovno in tvornično.
Niso pa moderne le delavnice, opremljene z najmodernejšimi stroji, svetle in zračne, temveč je tudi ustreženo vsem higijenskim zahtevam s higijenskim: toaletnimi prostori. V prostrani garderobi so nameščene ob steni omarice za garderobo, sredi nje so pa umivainiki z mrzlo in toplo vodo. Voda kroži akozi elektrik-* kur-
predvidena tvornica, ne»ro samo delavnice za popravila, za predelavo starih vozov v priklopne in za druga enostavnejša dala. Ko je pa zaradi popolne gospodarske stagnacije v Nemčiji propadlo mnogo industrijskih podjetji in so ustavile obrat tudi nekatere tramvajske tvornice ter so globoko pod ceno prodajale še skoraj nerabljene srtroje. se je nudila izredno ugodna prilika «a nabavo teh stroiev in vodstvo naše cestne železnice jih je tudi nabavilo. Preračunali so. da je znatno ceneje, če izdelujejo tudi motorne vozove v novih delavnicah, ki pc tem dobe značaj prave tramvajske tvornice.
Remizo del i vzdolž po ST-edi zid v dve krili: v levem je shramba za vozove, v desnem so pa delavnice ali tvornica. V to krilo držita dva tira.
Prvi prostor je ključavničarska in že-lezostrugarska delavnica in obenem prostor za sestavljanje vozov. Zdaj ga uporabljajo tudi za avtobusno garažo in sta v popravilu dva avtobusa. M2D vzdržuje avtobusni promet še med Ljubljano in čemučami in  med Ljubljano in Kranjem.
Večina strojev je že montiranih na stalnih ležiščih, nekaj jih pa še ni prispelo iz Nemčije. Odprtine za vzidavo transmisijskih ležišč so tudi že pripravljene. V tej delavnici bodo pa morali še pod stropom namestiti močn*3 železne nosilce kot nadzemni tir. po katerem bo teklo posebno dvigalo za dviganje tramvajskih vozov. Vozove bodo lahko poljubno dvigali ter prevažali, kar je zelo važno pri sestavljanju. Nosilci so že prispeli. Specijalen izdelek so, nalašč za ta namen so izdelani, rz vlečenega jekla, profil 20 20 cm. platišča so pa debela 15 mm.
Ključavničarska. odnosno železostru-garska delavnica bo opremljena z mnogimi stroji ter bo popolnoma kompletna. Za rezanje pločevine sta 2 stroja krožna žaga za žaganje železa stroj za zakovičevanje, stiskalnica za modeliranje kovinskih izdelkov, 3 vrtalni stroji, 2 skobelnika. stroj za oblikovanje matic in vijakov, več različnih brusov, reskalni stroj, 4 vodoravne stružnice po 5.50 m dolge in vertikalna stružnica — tako se Jih vrsti cela vrsta. Vsi stroji so še skoraj nerabljeni in tudi novejšega tipa.
Ključavničarski delavnici sleda kovač-nica, ki je precej manjša, vendar pa prostorna. Opremljena je samo z enim strojem, s kovalnikom, težkim kladivom. Postavili bodo še več nakoval za ročno kovanje. Peč so potuhtali sami: najprej so napravili model ter potem po njem zgradili >ješo«. kakor imenujejo takšno peč kovači. Pozna se ji, da je res narejena po večletnih skušnjah strokovnjakov, posebnost je pa zato. ker je zbetonirana s specijalnim švicarskim cementom, ki vzdrži vročino, beton je pa kombiniran še s samotnimi zidniki. Ognjišča bosta dva in seveda ju ne bo treba podpihovati s kovaškim mehom, saj bosta dovajala zrak dva ventilatorja na motorni pogon.
Tretja delavnica po vrstnem redu je mizarska, ki je tudi opremljena z vsemi potrebnimi stroji, s skobelnikom ali rav-nalnim strojem, tračno žago in s kombiniranim strojem, ki lahko opravlja istočasno tri »funkcije«, ker je obenem vrtalni in reskalni stroj in krožna žaga. Rezilo reskalnega stroja napravi 5600 obratov na minuto, cirkularka pa 2800.
Pleskarska delavnica je zadnja. V nji so že prepieskali belozeleni avtobus, ki se zdaj še suši. Prs pleskanju se poslužujejo tako zvanega >duka« aparata, ki so si ga tudi nabavili obenem z drugimi stroji. ■ Aparat obratuje na stisnjen zrak, ki ga zgoščuje priključer? motorček Barvo žene aparat skozi poseben, gibljiv razpršilnik; stroj je na kolesih ter ga lahko poljubno prevažajo okoli voza, ki ga pleskajo.
Važen je tudi varilni agregat za varjenje  tramvajskih  tračnic L p,  ki ga tudi
jeno peč. Poleg garderobe je še kopalnica s prhami.
Nekaj delavcev že dela v novih delavnicah, ostal:' sc pa še v starih. Najbrž bo po novem letu tvornica že v polnem obratu. Doslej je bilo v delavnicah zaposlenih skupno okrog 30 delavcev, v tvornici jih pa bo seveda precej več. Vozove bodo izdelovali le za domačo potrebo in bodo imeli tudi tako precej dela, saj so že zdaj vsi vozovi v prometu in. če marajo kakšnega vzeti iz prometa, ga ne morejo nadomestiti z drugim. Ob slabem vremenu pa sploh ti vozovi ne zadoščajo. Iz Broda jih pošljejo še 5 čez nekaj mesecev. Ko bodo pa tramvajsko omrežje še razširili, kot ga nameravajo, bodo potrebovali še dvakrat toliko vozov in tudi popravil bo vedno dovolj, tako da v novi tvornici ne bo zastoja.
Smeh je zdravje!
Če se hočete zopet enkrat nasmejati od vse^a srca in dobro zabavati, nabavite si takoj vstopnico in oglejte si
Predstave ob 4., % 8. in 9 *4 zvečer!
Samo še par dni! Hitite in ©glejte si ta spored še danes!
— Sokalska  akademija v Trebnjem V
n-evleljo. 13 t. m. je naš Sokol slovesno P razno v aJ vstop v Tyrševo leto in v proslavo roo*. dne Nj. Vel. kralja priredil pop. na Marofu telovadno akademijo s prav pestrim programom. Pred 70 brojeoim tel<yvadečega članstva, dece im naraščaja ter ostalega občinstva, kri je do zadnjega kotička napolnijo dvorano, je uvodoma govoril o pome nu slavnostj društveni starosta br. Jaka Novak, nakar je po 2 dekla maci j ah eledi.i telovadna del, ki je obsegal same nove točke naše sokolske teJov. vzgoje. Vsi oddelk. so se potrudili, tako, da je bil uspeh kar najpovoljnejši. H zaključku so telovadec! zgradrild mogočno skupino v pozdrav kralja ki domovitnn ob Jgranju državne himne. Le še tako naprej do večoih uspehov! Zdra/vo!
Intrige na bivšem habsburškem dvoru
cesarica Elizabeta in tragedija v Mayerlingu PRIDE! PRIDE!
					
		——m			■■j
Preokret v obravnavi o poneverbah
Zadeva Štrikbergerjeve se izloči in združi s postopanjem proti bivšemu ravnatelju k. Govekarju
Ljubljana, 10. decembra.
Ker je biju včeraj razprava v mali dvorani II. nadstropja, /A:i<l- pa. ker se bliža kulminaciji, je bil včeraj naval u^ra\ ogromen. Sodni uslužbenci in tudi dva jKdicijska štražn J;a niso mogli napraviti reda, da »o morali policijski direkciji telefonirati še po štiri stražnike, ki so z največjim naporom krotili množico, da ni polomila vrat.
Takoj po pri četku   je državni toži let- dr. Fellacher vložil ;>:-;iu-ri predlog, ki ga je tu- j di  na kratka  utemeljeval.  Ker je razj>rava \ zelo obremenila   bivšega  ravnatelja  Karla j Govekarja. vendai  pa dejstev še ni dogna la, da bi sodišče razpravo moglo končati, j naj se zadeva Strikbergerjeve iy.ioči in združi   s postopanjem    proti    Karlu Oovekarju. fetrikbergerjevo  naj  sodišče    izpusti  iz preiskovalnega zapora, da  bo lahko pripravila svoj materijal za zagovor in trditve, vendar naj ji pa sodišče odvzame potni list ter naroči obmejnim oblastem da ne bi mogla čez mejo.  Prav  tako  naj  tudi  osumljenec Kari Govekar   izrodi   sodišču   ~voj   jnKui list.
Predlogu državnega tožilca se je pridružil rudi zagovornik Štrhkbergerjeve dr. Turna, češ. da ves proces slo i i na knjigovodstvu :n je treba vse knjige točno pregledati, da se problem primanjkljaja pojasni. Zago-vorn'k Florjan čiča dr. Oblak je utemeljeval, da isto kot y;i Štrikbergerjevo velja tudi /a njegovega klijenta, ki naj ga sodišče takoj izpusti, da se bodi on lahko pripravi na zagovor. Zato predlaga prekinitev in izločitev postopanja [»roti Klorjančiču ter uvedbo v stadij predpreiskave, obenem pa takojšen izpust m preiskovalnega zapora. Državni to-žilec je temu ugovarjal, češ, da je preiskava že zrela ti se lahko konča, kar je pa potrebno že zaradi same ekonomije i^odišča, pač bo pa v primernem stadiju postopanja predlagal izpust obtoženca.
Zastopnik oškodovane firme dr. Korun se je pridružil predlogu državnega tožilca, protivi 1 se je pa izpustu Stri kbergerjeve zaradi nevarnosti kolizije z osumljenim ravnateljem Govekarjem, a za primer njene izpustitve je predlagal drugo rešitev tega vprašanja. Kar se tiče Florjančiča, jo pa zastopnik firme
zahteval, naj se razprava konča.
Dr. Korenu je ugovarjal državni tožilec, češ, da možnost kolizije ne obstoji, ker je strikbergerjeva že vse povedala, kar osumljenca bremeni, podana pa tudi ni begosum no-1, ker so vse države v svezi in bi bila takoj aretirana, če bi pobegnila. Zadostuje torej le, da ji sodišče odvzame potni list in
obvesti obmejne oblasti.
Sudnik poedinec dr. 2elezinger je predlog dr. Oblaka glede izpustitve obtoženega Florjančiča zavrnil, sprejel j>a v polnem obsegu predlog državnega tožilca te'- pozval obtožen-ko. naj preskrbi potni list. da jo lahko sodišče izpusti 'z preiskovalnega zapora. Stri k bergerjeva je prosila sodnika, naj določi uro. kdaj jo izpuste, da jo domači laliko pridejo Sakat, izpuščena bo danes ob 16.
Po teli odločilnih razpravah je bil zaslišan bivši tehniški ravnatelj tovarn, inž. P;e vel Kobler za pričo, ki je jotrdil, da so v nujllifa primerih uslužbenci tudi ob nedeljah lahko dobivali denar iz blagajne, ki ga je pa moral izplačevati bivši ravnatelj Govekar, ker uradništva ni bilo v pisarni. O drugih vprašanjih pa ni mogel dati posebno važnih pojasnil, ker ni imel komen-ijelnega, temveč le tehnično vodstvo tovarn.
Končno je bil zaslišan še bivši ravnatelj Karel Govekar. ki je kategorično povdaril. da mora biti vse jasno tn v redu, kar dokazuje toliko in toliko knjigovodskih in blagajniških knjig, kjer so vsi računi v najpopolnejšem redu, a državni tožilec je zavzel stališče, da brez izvedencev ni mogoče ničesar več ugotoviti iu izslediti, ter je končno predlagal, naj se pozove v tej zadevi še en izvedenec v knjigovodstvu, namreč Franc Zele-nlk, knjigovodja tobačne tovarne, obema izvedencema naj pa pomaga tudi izvedenec Leon Franke.
S tem je bila razprava proti Štrikberger-jevi končana, kar je občinstvo sprejelo z vidnim zadovoljstvom, razprava proti Florjanči-ču se je pa nadaljevala ter sta zagovornik dr. Oblak in zastopnik firme dr. Korun predlagala še zaslišanje novih prič. Popoldne ob 16. se bo torej razprava nadaljevala le proti Florjan čiču.
Vrtnarstvo v decembru
Nekaj praktičnih nasvetov onim, ki hočejo umno
vrtnariti
Kar smo ee pogovorili o zatiranju škodljivcev, pri tem tudi o zavarovanju proti zajcu za november, velja tudi za december. Seveda, zamujeno delo nima tako uspešnega učinka, kakor če ga opravimo o pravem času. Ako ni bilo mogoče tu in tam posaditi sadnih dreves jeleni, bomo to delo opravili spomladi čim prej. Da bo pa delo temeljito, treba že sedaj izkopati jame, najmanj 120 cm široke in dolge ter 10 cm globoke. Radi zimskega mraza in vlage se zemlja zdrobi, prezrači, postane rodovitne] ša pa tudi pripravnejša za saditev. Ako je pa zemljišče, kjer nameravamo saditi drevesa prerigoiano, zadostujejo le tolikšne jame, da se drevesne korenine brez ovir pravilno razprostrt) v jami. K jamam, kjer je izrazito slaba zemlja, dopeljemo ie v tem času nekaj boljše zemlje in komposa. Pritlikavce na vrtu sadimo v različni razdalji glede na kasnejšo vzgojo; visokodebelnata drevesa v sadovnjakih pa v trikotu najmanj lil m narazen. Skoda denarja za preveliko število dreves v pregostih nasadih! laki nesmiselni nasadi provzročajo lastniku kasneje slabo voljo   hi slabo letino.
Ako ste navezali lepljive pasove na debla sadnih dreves v oktobru, jih je treba v tem mesecu ponovno z lepilom namazati, ker se je prvotno najbrže že strdilo.
Ptičem duplarjem preti glad in pogin. Ti so za sadjarja in vrtnarja najboljši zatiralci škodljivcev, Razen gnezdišč (valilnic), o katerih smo govorili v prejšnjih navodilih, s katerimi jih zvabljamo na naše vrtove, jim moramo sedaj nuditi še zdrave prehrane na zato prirejenih krmilnih mizicah. Ples-niva hrana. kruh. mokra skisana moka, bučno seme, so za nje škodljive. Najboljše jim postrežeš, ako obesiš na primerno v-sjo na dolgem motvozu, da mačka ne more zraven, kos loja. ncosoljene slanine aLi kako mrtvo žival.
Na vrtu zrači mrzle grede, kadar ne '-inrzuje, sicer pa imej pokrite in odete, iako bodo v njih prezimljajoče cvetice in zelenjava ostale zdrave in odporne. Zele-njad na prostem odeni z vejevjem. Zdaj je čas, da starejše vrtove prengolamo, da se zemlja zmeša in prezrači. Tako pripravljena zemlja postane rodovitnejša in zaradi večje luknjičavosti odpornejša proti suši. Da kompostni kup hitreje sprsteni, preme-taj ga. Ce pri tem primeša« nekoliko ap~ nenega prahu, bo uspeh še hitrejši in boljši.
Zalivaj cvetlic v kleti, v sobi ali kjerkoli prezimujejo po malem in z nekoliko mlačno vodo. Prevelika moča škoduje, ka-kbr tudi suša, da stebla ovenevajo. Pazi, <ia ne pade toplina pod 0°. Ne polagaj cvetic blizu peči, ker v tem času jim prevelika toplota in suh zrak ne ugajata. Varuj jih tudi prepiha. Da si zgodaj okrasiš stanovanje 3 cvetjem, posadi razne čebulnice v lončke. Postavi jih na to za kake 4 do 6 tednov v temo    in na zmerno    toplo.   Oim odzeno
okoli 5 cm dolge liste, prenesi jih na okno.
Vrtnar ima tudi v tem mesecu obilo opravila. Popravljati mora orodje, ki je tu in tam obrabljeno ali pomankljivo, nekatero sd mora še dokupiti. V shrambah za sadje, zelenjad in cvetice so police najbrž potrebne preuredbe, popravila in snaženja. Pripraviti si mora zemljo za pomladansko presanjanje lončnic in treba bo tudi dokaj kolov za vrl Večer porablja za čitanje vrtnarskih knjig m časopisov. Pregleduje cenike, ki jih trgovci s semenom pošiljajo in prevdarja, kaj bi bilo potrebno nabaviti si, da bi vrt donašal več dobička in lepote. Pregleda obenem svojo zalogo semen in čim prej naroči, ker mu še manjka pri naši h domačih travnikah. Ob novem letu naj pre-udari uspeh dela v minulem letu in kar je bilo zgrešeno, naj v bodočem letu opusti in krene na drugo, boljšo pot Da se mu pa to posreči, mora točno narisati načrt vrta za vse setve v prihodnjem letu.
J. S.
Utopljenka v Savi
Ljubljana, 16. decembra. Pred dnevi je delavec Andrej Vagaja, zaposlen v kurilnici na glavnem kolodvoru, lovil ribe v Savi blizu Tomačevega. Med ribolovom je nenadoma opazil neznano utopljenko v vodi. Vagaja je zadevo prijavil policiji, ta pa orožnikom, v katerih delokrog spada Tomacevo. Utopljenko so 9. t. m. popoldne potegnili iz vode in drugega dne pokopali pri Sv Križal. Utopljenka je bila okrog 160 cm visoka, stara približno 25 let, plavolasa. okroglega obraza ln imela je dobro ohranjene zdrave zobe. Na sebi je imela siv plašč, pod njim temnozeleno obleko, na kateri je bila pripeta zlata zaponka z žensko glavo. Na levi roki je nosila zlat poročni prstan. Na truplu ni bilo opaziti nobenih znakov nasilja in verjetno je, da je neznanka, katere identitete še niso ugotovili, izvršila samomor.
DVE TATVINI. Edvard Ropič. banski uradnik v Ljubljani, je prijavil, da nru je bilo 13. t. m. izpred bara ^Odeon« odpeljano kolo znamke >Torpedo«. Kolo je vredno 2000 Din, tvorniška številka je 442.682. — Zasebnici Ani Robičevt je bilo iz stanovanja na Dunajski cesti štev. 43 ukraden volnen namizni prt. vreden 400 Din.
Vsak začetek je težak.
Smučar-začetnik se uči smučati od ranega jutra do obeda. Ko oride mov, mu skrbna mamica svetuje, nai po obedu mak) leže. češ, da mora biti itak zel-o truden.
— Kai se. mamica, niti naimr.n' nisem truden, saj sem skoraj ves čas ležal.
Zahvala prijateljem novinarjev
LJubljana, 16. decembra.
Še bolj kakor druga ieta je novinarski koncert v proslavo narodnega praznika 1. decembra letos pokazal kako velike in nedeljene simpatije uživajo novinarji v na§i javnosti. Uspeh koncerta je daleč nadkri-IS vsako pričakovanje. Ne b;' bi pa tako velik, da niso našim novinarjem tako naklonjeni oni čmitelji. ki bi brez niih koncerta v tako velikem obsesru ne bilo mogoče prirediti.
Jugoslovensko novinarsko udruženje. <ekc;ja Ljubljana, si šteje v prijetno dolžnost izreči tem potom nalprisrčneiSo zahvalo Narodnemu žele/niearskemu glasbenemu društvu »Sloga«, pevskemu društvu -Grafika«, slovenskemu vokalnemu kvintetu (gg. Stibernlku, .lugu. bratoma Petrov-ćič in Sulcu). malemu goslaču Mirana VI-heriit. ge. Miri Sancinovi. nevskemu kvintetu Ljubljana (gg Grobe!jsku, Orllu, Pre-meleu, Plevlju in Križnarju) ter pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za njihovo požrtvovalno nesebično in odlično sodelovanje na novinarskem koncertu.
Jugoslovensko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, se zahvaljuje tudi vinskemu \eletrgovcu in posestniku \ Spod. šišk: a-Mirku S t e p i č u, ki je vzorno poskrbel s svojimi priznano dobrimi vini, da je bil tudi uspeh drugega dela novinarske prireditve tako lep in ki je ves čisti dobiček poklonil novinarskemu pokojninskemu skladu, nadalje ge. P. C u t i č e v i, import in eksport svežega cvetja, Dalmatinova ulica 13, ki je tudi ves čisti dobiček od prodaje cvetlic poklonila novinarskemu pokojninskemu skladu, ter mesarju in p reka je val ca r. Ivanu J a v o r n i k u, Wolfova ulica.
Iskrena zahvala tudi vsem onim množicam ljubljanskega prebivalstva, ki so napolnile veliko unionsko dvorano do zadnjega kotička m v lepi harmoniji vseh stanov izkazale novinarjem svoje simpatije in priznanje za njihovo delo.
Ju gos lo vensko   novinarsko :»druženle, sekcila Ljubljana. ^f**nnBMHH«BMaaaHMr
Jutri!   2. serija U£inih kulturnih  zvočnih Sil-mov
pri MATINEJI ZKD ob 11* uri dopoldne
v Elitnem kinu Matici
Esperanto
Na zborovanju angleških inženjerjev ie predaval inž. T. Gueritte o pomenu esperanta, Predavanju so prisostvovali tudi mnogi politiki in trgovci. — V novo ustanovljenem pedagoškem zavodu v Frankfurtu je bila otvorjena posebna soba esperanta, k. bo v njej zbrano vse, kar spada pod geslo >E8pe* raimto in šolai:. — Novi tečaji esperanta za policiste so bili otvorjeni te dni v danskem mestu Koldingu in v norveškem uie^tu Oslu. Policisti imajo pravco no-iti esp znak. — Japonski propagator eaperanl l major Kato-Masami pripravlja za tisk sli esperantskih strokovnih izrazov o avijatiki. — V Varšavi 'majo uradniki poštne hranilnice tečaj esperanta. - Esperantski rad 11 klub v Franciji šteje 450 članov in izdaja vestnik >Radio-E£perankK. Klub pripravlja zborovanje radioamaterjev na prihodnjem 24. svetovnem kongresu eaperantistov, ki bo pr hodnje leto med počitnicami v Parizu. Kdor se zanma za to zborovanje, naj so obrne na Henry Favrela, 27 me Pierre Gur*-rin Pariš 16. — Predsednik svetovnega >In-ternacia Centra Komitat de Esperanto< Anglež John Merchand je napisal v esperantu novelo >Kompatinda Klenu (Ubogi Klem). To pa ni njegovo prvo originalno delo v esperantu, ker je izšel že pred vojno njegov esperantski roman >Tri Angloj al lande« (Trije Angleži na potovanju). — Svetovna zveza učiteljev esperantistov (TAGE) ima na Češkoslovaškem novega predstavnika v osebi strokovnega učitelja A. Valouška v Brnu. — V Nemčiji je 20 društev učiteljev-esperantieto" in nemšk: učitelji so v svetovni učiteljski esperantski organizaciji vobč*1 najmočneje zastopani. — Norveško učiteljsko glasilo >Scolebladet« priobčuje vsak tedesi vesti o espeirantskem pokretu, posebno aa šolah. — Na Češkoslovaškem priobčuje redna poroči la o esperantskem pokretu glasilo Zveze češkoslovaških učiteljic pod uredništvom J. Šupichove. — V Draždanih je izšel v novembru oficijelni vestnli >Trgovske esperantske unije-*, ki izhaja v 5000 izvod h izključno v esperantu. — po ski dnevnik >Ziemia lubelska< v Lublinu »ma vsak dan esperantski kotiček Na Poljsk m je zanimanje za esperanto po uspešnem kongresu esperantistov v K rakovu zelo naraslo. — Na svečam otvoritvi esperantskega lektorata na univerzi v Liverpoolu je predaval znani Jezikoslovec prof. Collinaon o pomenu esperanta za znanost.
V kmečki krčmi.
— Kako dolg-o bom pa še čakal na tisto polovico kure. ki sem jo naročil pred px>) ure?
— Dokler ne pride gost, ki bo naročil drugo polovico. Kaj mislite, da bomo zaklali kuro samo zaradi vaše polovice?
Pred sodiščem.
Zagovornik: Predvsem pa opozarjam na to, da >e moj klijent oče petih otrok!
Predsednik: Očetovstvo tvi olajševalna okolnost!
Obtoženec: Jaz sem popolnoma nedolžen pri tem, vprašajte mojo ženo!
8tran X
>S L O V E \ S K I   NT A R O D«, dne 16. decemora 1^1
Štev. 2*5
Dnevne vesti
Jutri, na kraljev rojstni dan, »Slovenski Narod« ne izide.
— »Pomožno akcijo«, kakor je biLa zasnovana in organizirana v Ljubljani, v Maribora in drugih večjih, zlasti industrijskih, krajih v dravski banovini, so začeU ustanavljati tudi v vzhodnih krajih naše drža-ve. Zlasti se v tem odlikuje Zagreb. Pomožni odbor v Zagrebu j« izdal podoben proglas na someščane, kakor ga je izdal odbor >Pomožne akcije« v Ljubljani. Tudi v zagrebškem oklicu se poudarja, da mora biti »Pomožno akcija i^plošna«, ker je tudi beda splošna. Vseca revnim someščanom se mora pomagati s potrebnimi ti vili, kurivom in obleko, brezs rano van jcem pa s toplimi prenočišči.
— Zaposlite domače inženjerje! V ponedeljek zvečer se je vršila v Zagrebu anketa Udruženja iugoslovenskih inženieriev in arhitektov, sekcija Zagreb, na kater? se je razpravljalo o brezposelnosti domačih inženjerjev in favoriziranju tujcev. Anketa je ugotovila, da opravljajo mnoge tehrrčne posle pri nas zlast' v elektrotehnični, kemični in strojni industriji, ki bi i iti moral opravljati strokovnjaki s faku'tetno zob-razbo. moči z nezadostno strokovno zob-razbo. V naši industriji ie mnoge tujcev inženjerjev in tudi takih, ki opravljajo inženjerske posle, čeprav niso inženieri!. Ni pa nobene stroke, ki bi za njo ne imeli odlično usposobljenih domačih inženjerjev. Pri redukcijah inženjeriev ie tipično, da odpuščajo podjetja v nrvi vrsti domaČe inženjerje, tujce pa obdrže ali pa sprejmejo še nove. Na anketi je bila sprejeta resolucija, ki zahteva v tem pogledu energično remeduro. Domači inženierj; morajo imet brezpogojno prednost pred tujimi in ne sme se več dogajati, da bomo imel' v držav: toliko brezposelnih inženjerjev. na drug. strani pa toliko dobro plačanih tujcev.
— Težak položaj hotelske Industrije na Jadranu. Splitska trgovska zbornica ie poslala merodajnim oblastem obširno spome-lico j hotelski krizi na Jadranu. V spomenici ie rečeno, da je bil tujski promet letos \ prvem polletju za 14% manjši kakor druga leta, čez poletje   in   jeseni pa za
s" . Dohodki hotelirjem so bili torej znat-maniSi zdatkl so pa ostali neizpreme-nieni Zato ni čuda, da je postala kriza ho-relirsi u že nevzdržna. Spomenica končno omenja, da bo tujski promet na Jadranu prihodnje leto najbrž še slabši, ker je tre-ačunai z gospodarsko krizo po vsem sv'etu, I'reba le torej takoj ukreniti vse potrebno, da naša hotelska industrija ne propade,
— Tako se pomajia brezposelnim. V Osijeku so pokrenili energično akcijo, da rešijo brezposelne na zimo vsaj najhujše bede. Sklicana je bila na pobudo mestne občine posebna konferenca in sklenjeno je bilo, da stopi na čelo akcije mestna občina, kajti brezposelnim se ne da pomagati samo s privatno inicijativo.
_ Krajevni    akc. odbor v Škofji Loki
vabi vse one voLilce, k; so oddaM pri zad-njnh skujpščinsrtub volitvah svoj glas narodnemu kandidatu, na sestanek, ki se vr$4 v nedoljo, 20. t. m. ob pol 10 uri v Sokol-skem domu v škofji Loki SeManfca se udeleži tudi naš narodni poslanec Janko Barle. Pridite v potnem številu.
_ Kmetijski pouk po radiu.   Odbor za
kmetlcska radio-predavanja sporoča, da se vrše v mesecu dece^nbru t. 1. še naslednja kmetijska predavanja: v četrtek, dne 17. decembra ob 18. uri nadaljuje Inspektor ing. Zidanšek predavanje H) razvoju živinoreje v Slovenija po prevratu«. To predarra-n.je se posebno priporoča vsem živinorejskim zadrugam in društvom, kmetijskim podružnica ni ter občinskim in areskim kmet. odborom. V nedeljo, dne 20. decembra ob S ur: sjutraj predava vdnarski referent ing Zupandč o predmetu »ravnanje z letošnjim vinom s posebnim ozirom na zmanjšanje kisline«- Za to predavanje se raaen vinogradnikov zanimajo naši gotrt.il-niičarji in restavraterji. V nedeljo, dne 27 decembra ob 8 zjutraj predava referent za zadružništvo, g. ravnatelj dr Jože Bo-hikijo o predmetu »o važnosti zadrug za goapolar st vo«
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, izpremenljivo in nekoliko topleje. Tudi včeraj ie brlo po vseh krajih naše države oblačno in precej mrzlo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11.6, v Zagrebu 3.6. v Mariboru 3. v Beogradu 2.6, v Sarajevu 02, v Ljubljani —2.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.5. temperatura je znašala —4.
— Nesreče in neigode. Mariji MiklavČiče-vi, 201etni delavki i* Šumberka pri Novem mestu, je včeraj v hribu padel težak hlod na levo nogo in jo zlomil. — Podobna nesreča je doletela tudi 53letn?ga delavca Janeza Berganta iz Blagovice. V hribu je sekal drevje, pa mu je padlo drevo na desno nogo in mu jo zlomilo. — Oba ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnico. — V bolnico je moral tudi stavbni tehnik Ivan Hauk, zaposlen v Strojnih tovarnah hi livarnah, ki sta ga snoči na dvorišču podjetja napadla psa čuvaja in ga ugriznila v desno nogo.
— Krava požrla 4000 Din. Mesar Franjo Kocijan iz Greberanca pri Križevcih je spravil denarnico 4000 Din v slamnjačo tako, da žena ni vedela za denar. Žena je zamenjala staro slamo s svežo, pa ni opazila denarnice in jo je vrgla s slamo vred v jas!'. Tako so krave pojedle s slamo tudi 4000 Din. Ko je žena možu zvečer povedala, da bo na sveži slami udobno spal, je bil ves iz sebe. Kravo bi bil takoj ubil, če bi bil le vedel, katera je denar pojedla. Prišel je ob vse prihranke in vse tarnanje mu ni nič pomagalo.
— Na razburkanem mor hi se Je izgubil. V petek se je odpeljal v zložljivem čolnu iz Raba proti Pagu neki Nemec iz Leipziga. PvuiočŠ. ie na pošteni pod šotorom,
zjutraj jo je pa mahnil na širno morje, češ da je namenjen \ Kotor Na morju je pa divjal silen vihar tako. da so morali celo parniki izostat;. Pogumni Nemec ie brez sledu izginil.
— Obupen beg pred volkovi. ZuJr.je dni je prinesla močna burja v severno Dalmacijo občuten mraz. ki je nagnal lačne volkove l Velebita \ doline. Pred tremi Jnevi *ta napadla dva lačna volkova po-noč' pod Velebitom kmeta lozo Barčica. Mož se ie vračal zvečer s nolia in naenkrat ie začel '.ion\ na vso moč dirjati. Kmalu je kmet zaslišal za seboj volka in je se bolj pognal konja. Kmalu sta ga volka dohitela in napadla. Konj je dirja! na vso moč. toda volka -t;; skakala nanj in mu zasajaia ostre sobe v telo. Končno je konj omaga! ra nadel. Naibrže bi bila predla slaba tudi kmetu, da ni privozi! po cesti avtomobi! k- \t z močnim' reflektorji ačn; zverini pregnal Kmet ie zbeža' domov drug- dan je na našel svojega konjički  na  cesti  vsega ob'edertesra.
—  inaffeSk« pranjo -svetlo Mkanje ovratnika*   -M'» \f    Kolodvorska  ulica 8. ML Foto    %port sadovi j   vsakogar * kamer"   v opijeno or   FR. P. ZAIrTC. optik Uubliana. Stari trg 9. Cenik brezplačno
I? Lfunlfane
_y Trgovine v času praznikov. V zmr-
slu naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic smejo biti trgovine v zmislu čl. 27. v nedeljo, dne 20. t. m. to je nedeljo pred Dožičem ves dan odprte. Glasom nove uredbe o praznikih, ki jo je izdalo ministrstvo za notranje zadeve, mora delo počivati ves dan na praznik kraljevega rojstnega dne to je v četrtek, dne 17. t. m. in na praznik sv. Štefana, dne 26 t. m.  Načelstvo gremija trgovcev.
_lj Drevi bo naša miadina združena
»Preporodu* proslavila NJ Ved. kralja Aleksandra I. s slavnostno akademijo v djvoran: Tr^ov doma Pokrovf teifrstvo so sprejeti %. dir. A. Jug in častni damski ko-miite. k.i ga tvorijo našo najodličnejše dame Pričetek prireditve bo točno ob 20 uri, nakar cenjeno občinstvo izrecaio opozarjamo. Spored je skrbno izbran in bo zadovoljil vsakogar, saj so »Preporodove^ akadem je splošno znane po izvrstnih sporedih. Orkester bo izvajal krasno Bela Kelerjevo »Komično ouverturo«, spremljal bo saksofon solo v Gangeibergerjevi kom-(poziciji »Mod Teddv Bar« in končno za igral še izvrstno koračnico Roberta Stol za »Mi smo mladina«. Pevske solo točk* tvorijo Borodina, Cajkovskega. Pavčdča. Pucoinija, Verdija ud Vilharja. Poleg tega bo izvajan tudi Seitzov violinski koncem v treh stavkih. Na programu so še dekla matoTske točke Po akademiji bo ples ob zvokih priznanega iazz orkestra »Sonny boy>;. Na razpolago bo tudi dobro založena okrepčevalnica. Ošsti dobiček je namenjen fondu za kolonijo revnih in bolehnih čia nov ob morju. Apeliramo na našo javnost, da prireditev naših agKnih Preporodaše poLnoštevrmo posetii
—lj Slovaška Filharmonija v Ljubljani. V petek, dne 18 .t m koneertira prvič v ljubljanski unionski dvorani orkester Slovaške Filharmonije iz Bratislave. Nastopa 65 članov, polno zaseden simfonični orkester, ki izvaja 4 velike koncertne točke. Prva je simfonična pesnitev slovaškega skladatelja Jana Belie Usoda in ideal, druga Maršikov Scherzo capricioso, tretja skladba je Smetanova VItava. VItava je vzeta iz simfoničnega ciklusa Lz moje domovine, v kateri slika nesmrtni skladatelj svojo domovino. Vltava je ena izmed najlepših skladb tega ciklusa. Slika nam v orkestru cel tek Vltave, glavne češke reke od njenih 2 izvirkov po poti, ko narašča v veliko plovno reko in teče mimo zlate Prage, kjer jo pozdravlja staroslavni ViSe-grad in nato dalje do njenega izliva v La-bo. Četrto točko nekako glavno točko celega programa, pa tvori velika Dvorako-va simfonija: Iz novega sveta. Kratko analizo simfonije priobčino jutri. Občinstvo opozarjamo na ta koncert, program je lep, bogat in brez dvoma izvrstno naštudiran. Predprodaja danes ves dan in v petek ves dan v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah.
—lj Informativna seja okrajnih načelnikov je sklicana za danes zvečer ob 19. uri v mestni socialni pol. urad. Okrajni načelniki bodo zbirali podatke o najbolj potrebnih rodbinah in njihovih potrebah v svojih okrajih. Njihova naloga bo tudi, da s svojimi sosvetovalcd propagirajo m požive zanimanje za »Pomožno akcijo«.
—lj Mraz je pritisnil! Beda narašča! Someščani, darujte za »Pomožno akcijo«! Poslužujte se zbiralnic darov, ki so organizirane v vseh mestnih osnovnih šolah, na glavnih mitnicah, v mestnem socialnem političnem uradu soba št. 42. v vseh žup-njščih in drugje Zbiralnice imajo nabite plakate z napisom: ^Darujte za Pomožno akcijo!«
__lj Neumorni Hinko Smrekar nas spet
preseneča z akvareli, ra^stavijesniimi v izložbi knjigarne Kleimaver & Bamberg in Zvezne knj.lgarne. Motivi so zelo zanim--vti. smiselno in posrečeno izdelani v pestrih harmonijah ki dihajo toplino pe&n' §ke duše. Vsi so primerni za božično da Pilo, posebno pa še ona dva pni Bambergn Takisto so izložen! akvareli v knjigarn1 Tiskovne zadruge. Cene so v primeri z vrednostjo sJik tako bagatelne, da se slikarju čudimo, a on jih je znižal do skrajne mere le. da omogoči tudi manj premožnim njih najkujp. Saj znaša cena sldk koma: dvakrat trikrat toliko kaikor velja dobra nemška reprodukcija lepe slike v tej ve Mkosti. Ne razumemo naših ljudi, da se bas tavimlb slik še vedno branijo, ko da je I^daitek zanje nekak nepotreben in nekoristen iTrkeus ali eek> le miloščina, ne pa i za tok za obgekt trajne, odnosno rastoče vrednosti.
KOLIMfKA
tvornica meam ji
*+1
t*
dr
— hi laradba trnovsKega mostu je <1oma ia končana. Včeraj popoldne so o>dpeljal.;. loaoni oder izpred srednje leve, čez šesr metrov visoke piirain/le ^eva lična železo betonska ograja je gotova, desna bo pa utri iizgotovijena. Zdaj so v delu štirje na-:>is: vsekani v kamenite plošče, in s»icer: aa ieveon obrežju letnica 1931 in Krakove, a a desnem bregu pa Trnovo in občina Ijub-!jfi-!iska Podstavek za spomenik sv. Janez-* je gotov, soha sama pa baje še ne.
—ID  Regulacijska    dela    v Gradaščici. I m >o zabijali p.l!ote v strugo na-•i ulnoi.   r>ovažajo dračje Ln i-'i-amoz  im    prst,  da utrdijo ►brežj«       »'     loti i u levim bregom; poslej 33  -     v oda <>b večjem »iežovju trgati zem!j<   Spričo mehkega sv»ta, po karterom ini.. Gradašftica svojo pot, je utrditev obrežja prm pt»trebna. V regulirano strugo men Koleziijo s<l» pa že i>.rej zabili v ta namen šterfu-Lnb, a di\5bnej.št kole.
_Jj Regulacijska dela v Ljubljanici po-^••u'aju i- >v 'ti IkbIj: val betonsJie gradnje je pae stidanje mrzlo meme ueugodno. Na Gralluisovem ua.hrezuu je v delu krajši kanal, ki bo itmaiu goitov, djiugi takž<-n i)0»i-ze«nski rov pa tzgotove na pomlad. Sicer je na Gallusovem nabrx>žju še precejšnje delovno gnbauje, ker odvažajo graaibeno orodje ter deske in rjra.move, M so iih rabili za opaže.
—kj Tradicijonalni božični sejem z bo žiičnimi drevesri na Kongresnem trgu se je ;>ričel včera.1 s precejšnjo zamudo. Baje n; bid prej dovoljen, škode pa prodajalci zaradi tega gotovo nimajo, ker bi se Ijudj-«1 s tem blagom tako ne zalagali. Dreves bo ogromno kot kaže In kmetje jih še vedmo iovažaoo Kmetje pa smreke in jelke večinoma prodajajo na debelo nadrobnim pro lajalcetm. podjetnim ljubljanskim sejciar-jem, ki smo jih vildeJi pri postu tudi na žegnaujih. Miklavževem sejmu, pa tntVi na volesejmn Niifttjer pač ne moreš več kupiti blaga neposredno od producenta, toda *de-fa/Jlisti morajo tndi živeti.
u— Druga serija Ufinih kulturnih filmov. Z.KD donaša v programu svojih fiiimskrih predstarv drugo serijo najnovejših UftnJh kulturuih zvočnih filmov, fcn to: 1. Tajnosti jajčne lupine. 2. Pridobivanje jekla, 3. Pri trgovcu raritet in 4. Skrivnosti iz življenja biljke. Tem krasnim ln iarenino poučnim fiilmom doda ZKD najnovejši zvočni tednik Program je tedaj velezan.i.mi3v, filmi so izdelani po najodličnejših znanstvenih strokovnjakih, tako da ima sleher ni inieMgent užitek pni teh predstavah. ZKD bo predvajala te filme kot svoce običajne sporede v Elitnem kinu Matrici Premiera bo na narodu! praznik jutri ob 11. dopoldne Cene nizke!
—lj Spored slavnostne produkcije drž. konservatorija v Ljubljani v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. 1. Jenko: državna himna. 2. Aleksandrov: Vizija in Tajčevič. Iz 7 balkanskih iger št. 2, 4 in 7. Igra Gallatia R. 3. Gou-nod: Spev iz opere Faust in Čajkovski: Arija Lenskega iz opere Onjegin. Poje Burger D., pri klavirju Menardi P. 4. Dvorak: Bagatele za 2 violini, violončelo in klavir Izvajajo Pfeifer Leon (I. violino), Stanič Fran (JJ. violino). Čelo Bajde Oton, klavir Gallatia R. 5. Jirak: Ne varaj me, Szymanowski: K luni plavam, Ravnik Janko: V razkošni sreči, poje Verbič M. Pri klavirju prof. Ravnik Janko. 6. LuUy: Koncert za godalni orkester in čembalo. Tgra konservatorijski orkester. dirigira šušteršič Vinko, pri klavirju Lipovšek Marijan. Nastopajoči gojenci so iz šole prof. Ravnika, šlaisa, škerianca in Wi-stinghausnove. Produkcija se vrši v Fil-harmonični dvorani, začetek točno ob pol 6. uri zvečer. Vstop prost. Natanču' spored se dobi ori vhodu no 3 Din.
—%) Današnji živilski trg. NTa današnjem žrvil<skem trgu je bilo dovolj r/aga. Sreda je biki. rržrv dan in še dan pred pra-znrkom. Najbolj so bili založeni mesarji iia stojnicah. Prodajali eo govedino po 6 do 10 Din kg, voolvsko meso II. vrste 10 in I. vrste 12 Din kg. Kg te'ečje&a mesa stane 12—14 Din. nrašičje<?a 12—16 Din dočim so prekajeno meso prodajah po 16 do 20 in celo 22 Din kg Na 6adnem prostoru Vodnikovega trga je bilo pripeljanih zlasti mnogo jabolk, ki so jih prodajali od 3—5 Din kg. Nekdo je ponujal prav lepa jabolka celo po 2 Din k^. Seveda se je okrog njega kar trlo kupcev, zlasti gospodinj, ki so nagle polnile svoje košare in cekarje. Varčne so naše gospodinje in gledajo na vsako paro! Saj pa tudi morajo, ker je obubožan je vedno večje. Poleg jabolk &o kmetje pripeljali tudi mnogo vreč orehov Po 2.50 Din liter so jih prodajali, jedrca pa po 16 Din kg. Drugega sadja na Vodnikovem trgu ud bik). Spodnjo fronto oh zidu so zasedli prodajalci mlečnih izdelkov na zgornji eo ee pa utaborili prodajalci božičnega nakrta. Tudi  na  zelenjadnem  trgu je bilo dosti
blaga, cene so večinoma stabilne. Jajca «o prodajali po 1.25—1.50 komad, par pa po 2.50 do 3 Din. Pogačarjev trg je bil dobro založen s e*ad>arn in kolonijalnim blagom. Pomarark^ so od 1 Din naprej, limone od
0. 75 para. kg rozin stane 18—20. kg da tljVv 20—24 Din   vene*: fig 3 Din. boljše tige 20 Din ko   kg  mandljev  32, lešnikov 40 (jedrca), ameriških lešnikov 8 Din itd. Kupčija je h   . prav živahna.
—lj Preda vii nje o smučarstvu. Na splošno željo posebno onih ki pri zadnjem predavanju 9. t. m. niso dobili več vstopnic, ponovi Smučarski klub Ljubljana svoje predavanje >0 smučarstvu« v petek dne IS. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Opozarjamo, da se bodo slike projecirale z drugim aparatom tako. da bodo povsem jasno in razločno vidne. Predavanju pa sledi dodatek, ki se bo pečal s tehnično stranjo smučanja. Ker je zopet pričakovati velikega navala, si preskrbite vstopnice ki sc znižane na Din 8, 6 in 3 že v predpiodai pri L. Smuč, Šelenburgova 6 ali J. Goreč   Dunajska 1.
— H Loterija zadruge »Poštni dom« v Ljubljani, žrebanje se je vršilo dne 1 i<^-•embra Dne 5 decembra je zadrusra razglasila seznam izžrebanih Številk m na nje
vlpatia'oftlh dobitkov Vseh dobitkov jc bilo 1 'f»n. med temi Je 400 dobitkov že dvi^mle-n>:h. NedaTijonien je pa še pole? drugih 'udi glavni dobitek (pohištvo za jedilnico ^almieo <m kuhinjo. lmeinik: srečk imajo na vpo?led žrebno Msto na vseh poštah ▼ ^od/ročju flravske banovine V žrebn' lista lahko vidijo, koliko jim ;e bila sreča m' la. Dobitk' se dvigajo v pisarni >Poštnega
Kuma* v L:uJ>'ja.nii Pred Pruianai štev. 1. Razen ob nedeljah in praznikih posluje pisarna vsak dan med 9. In 12. uro dopoldne  Dobitki, kateri bi ne bili dvignjeni do
1. februarja 1932. zapadejo v korist zadruge >Poštni dom« v Ljubljani
—lj Zborovski koncert društva Cankar bo v ponedeljek, dne 21. t m. v Filhar-monični dvorani. Prvi del koncerta so same narodne pesmi in sicer Maroltova: Oj tam za goro, Gotovčeva: Oj more duboko. Berse: Da mi je umreti in Devove koroške: Da bi bila lepa ura Barčica. K'sem v nlanlnco v vas hodu. V drugem delu nastopi solist-baritonist Zupan Albert ter zapoje Lajovčevo Iskal sem svoj:h mladih dni in narodno v štritofovi obdelavi Voznica. Tretji del pa ima same umetne moške zbore. Začetek koncerta je točno ob 20. uri, dvorana FilharmoniČne družbe.
—Jj »Svetnik« na šentjakobskem odru. V soboto 19. 4n  v    nedeljo 20. decembra vpriaoni   šentjakobskn   gioda.lriški oder sijajno veseloigro v treh dejanjih »Svetnik (Dervifik-i Jakob)   pri kateri! se posetniki temeljil to   nasmejejo in tako   pozabijo na vsak danje skrbi. Sdtuaoije lm besedna ko mika so na višku.   Naslovno vlogo "ara g M Man Košak. njemu ob strani pa stoji gr Moser.   Vodilno žensko   vlogo kreira spdč. \Vrischerjeva.    Ostale    vloge igrajo dame Bučarjeva, Gorjupova, Koščakova in Pbrče-va., Lesr gg. Bučar, Lavrič, Kune, Petrovič Zalazmik.    Vetopnrtee   od   12 Din nJžje se dobe v trgovini Petra Sterka, nasl. na Starem trgu. Smeh, amen in smeh bo v soboto na šemtjakobskerm odru.
—lj Namesto v četrtek ima »Ženski Pokret« sestanek v petek 18. ob 18. v Selen-burgovi ulio! 7/II.
—tj čevlje vsakovrstne po zmdžanib cenah kunite najbolje prti A. Gorče na Starem trgu. 123-t
—JJ Smučarji nabavijo najboldsi švedska lodon, kord itd. za drese pri tvrd k i NOVAK na Kongresnem trgu (nasproti Nunske cerkve). 119-t
_lj  čajanka diplomiranih tehnikov bo
mesto redne plesne vaje v petek, dne 18. t. m. ob 20. urd v Trgovskem domu. Vljudno vabljeni 1. 684-n
_lj  »čajanka« — Jenkove plesne šole
v Kazini bo jutri na praznik ob 20. url s poukom »Rumbe«. V petek posebni »Rum-ba-tečaj« s perfekedjo vseh ple&ov. Začetniki (ce) točno ob 20. Posebne ure dnevno.
685-n
—lj Vseuč. prof. dr. A. G os ar bo danes ob IS v zbornični dvorani un'/verze nadaljeval predavanja o »socioloških in ekonomskih osnovah moderne družabne reforme«.
—lj Merkurjev ples r Ljubljani. Trgovsko društvo >Merkur< za Slovenijo v Ljubljani je sklenilo, da se prihodnji predpust spričo neugodnih gospodarskih razmer ne bo vršil običajni Merkurjev ples.
—lj Odpovedano je predavanje podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki b   moralo biti drevi na univerzi.
—lj Prirod ozn anstv ena sekcija Muzejskega društva ima v petek, dne 18. t. m. svoj redni sestanek. Predaval bo dr. Ivan Rakovec o >Miocenski favn' kamniške okolice«. Predavanje se vrši v kemični predavalnici na realki ob 18. uri. dani in prijatelji društva so najvljudneje vabljenL Vstop prost.
—lj Drsališče SK Ilirije pod Oekinovim gradom je bilo včeraj prvič otvorjeno. Da je zanimanje za drsanje v Ljubljana res veliko, se je pokazalo že včeraj, ko je bil obisk drsališča prav zadovoljiv, zlasti mnogo je bilo mladine. Drsalci so tudi v polni meri prišli na svoj račun, kajti led je zelo gladek.
—lj Kupujte Ciril Metodove razglednice za božič in novo leto. Podpirajte družbo! • 689/n
—lj Za č;»jan»<e, Obiske, Uom-eru m gledališča elegantne obleke po ugodi:.h cenah pri P   Magdič, Ljubljana. 6Ss n
—lj V deželo pravljit popelje naše mal-Cke v &etrtek 17 decembra ob 17. ur v beli dvoran Jniona gdč. Maša Slavčeva, Adamičeve otroške pesnu poje gospa Go-lobičeva, pi. kiaviiju goapa Nebentuh • er-jeva. Prispevek za kurjavo Din 2.— —-TKD Atena.
—lj Pevsko društvo lj- Zvon. Duvi sianek vsega zbora in pevska vaia Pridite vse in vsi! — Odbor.
—!(j  Tovarišice pevke!     Pfthodsdft  CM ' ska vaja ženskega SPZ bo Sele po božičnih počitnicah    Tb$QU datum   objavimo pravočasno — Odbor.
—!j Tovarna J Reich »orejema mehko »ci škrobljeno perilo v najlepš. izvršitev
Iz OeUša
—C Mestno gledališče V nedeljo 20. t. m. ob lrV popoldne se bo vršila v tnkaiš-njem "lestneru gledališču predstava f>pi-curieve pravljične igre »Pogumm Tonček«, v režiji gc Sadarjevc. Cene globoko /r žane. Vstopnice se d*;be v pre-dprodaji v knjigami Goričar & LeskovSek. na Kralja Petra cesti.
—c Mestno parno in kadno kopališče v Ipavčevi ulici bo pred božičnimi prazniki dne 21.. 22. 23. in 24. t. m. ves dan odiprto.
—c Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl 12 t. m. 328ctni tesar Mirko crpili ak iz Lise pri Celju. V ponedeljek 14. t. m. pa je umrl Pred grofijo v starosti 66 let obče znani infc i>ant mestne elektrnrne in plinarne g. K.rl 1 rch, oče celjskega odvetniškega kandidata dr. l7rcha. N v m. p.!
—c Rojstni dan Nj Vel. kralja Mestno načelstvo v Oeliju razglasa: V četrtelc. dne 17. t. m. se bo obhajal rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. kot državni praznik. Hišni posestniki se opozarjajo, da morajo biti ta dan vsa - silopja okrašena z državnimi zastavami
—-c Sokolsko društvo v Celju podiva svoje Članstvo, da se čim številneje udeleži svečane službe božje jutri ob 9 v župni cerkvi in sicer v kroju.
—c Občni zbor C P D. Zaradi priprav za oficirski prijateljski večer se bo vršil občni zbor Celjskega pevskega društva drevi ob 20. namesto v pevski soba v salonu restavracije v Narodnem domu.
—c Celjski mestni občinski svet ho imel svojo prihodnjo ejo predvidoma v torek 29 t. m. ob 18.
—c Opozorilo železniškim vpokofen-cem. V svrho podaljšanja rumenih legitimacij z vložki in izstavitve novih za leto 1932. naj vpokojenci oddajo legitimacijo do petka 18. t m. pri postajni blagajni v Celju. Poleg tega je treba prinesti 1 D:m za vložen; penzijski akt in zadnji odrezek čekovne položnice, s katero so prejeli pokojnino. 7L& otroke preko 18 let starosti, ki obiskujejo šolo, je potrebno se potrdilo šole. Za hčerke, ki ne obiskujejo šole in ždvijo v rodbinski skupnosti, je potrebno potrdilo občine, da so neporočene un, da nimajo zaslužka. Ce hnajo zaslužek, je potrebno potrdilo delodajalca o višini zaslužka. To potrdilo potrdi krajevni urad za zavarovanje delavcev.
Otvoritveno sniuško tekmo
na ca 10—12 km doLgn prosi, pru< : S. K. Ilririja^—Ljubljana 20. t m. ob pa-Ui-k* otvoritve novega smučarskega doma ▼ Slatnd (Planici). Te tekme se lahko udeleže vsi ver.iifiiclranil čl and JZSS star- nad 17 let, če preddoie sa/vezno verlftiikaoljsko legitimacijo.
Prvoplasirani prej me kot darilo otvoritven pokal smučarskega doma S. K. I linije, dirugopJas.!rani pLaikeflb in tretji povečano sliko doma. Prijavnine ni.
Žrebanje startnih šeiv.ilk se vrši ob 8-iltI, start Ln pojasnitev proge ob 11. umi dopoldne pred domom v SlatnL Cilj isto-tani  Razdelitev nagrad ob 16. urd v domu.
Samo pismene pnijave ln le na tekmovalnih prijavndcah JZSS je poalaftl n«, naslov; SK Ilirija — Ljubljana, kavama Evropa zaključno do petka 18. t. m., r domu v Slatini pa zaključno do sobote 19. t. m. zvečer do 20.30 ure. Smuk.
— Ilirija : Hermes. Jutri ob 14. odigra Ilirija prijateljsko tekmo s šišenskim Hermesom. Nasprotnika sta se letos že večkrat srečala in rezultati tekem so bili prav zanimivi. Tako je nedavno kombinirana Ilirija porazila v prvenstveni tekmi Hermesa, dočim so šiškarji ob proslavi otvoritve svojega igrišča porazili kompletno Ilirijo. Zato obeta jutrišnje prijateljsko srečanje prav zanimiv sport. Tekma bo na igrišču Ilirije.
— Vremensko poročilo JZSS. JZSS je prejel davi razmeroma ugodna poročila iz raznih krajev našega zimskega sporta, v splošnem je pa položaj neizpremenjen.
Razlika.
— Nočem kupiti avtomobila, raje kupim kravo.
— S kravo se vendar ne moreš voziti.
— že res, avtomobila pa ne morem molsti.
Pri vojakih. K polkovnemu zdravniku pride zjutraj na pregled vojak orjaške postave in izredno trdnega zdravja.
— Kaj tudi vas kaj boli? — ga vpraša zdravnik začudeno.
— Da, noge. če predolgo hodim.
naj se kupujeio *i;s$« ^*>mači proizvodi
prašek za peciv sladkor, rumenilo in puding praški znamke »ADRIA«
A4.45:/+::+++^^.^^
tev/ 2^5
>S L O V E N S K I   NAROD«, dne 16. decembra 1931 *
Stra 5
Cfaaplin in njegova tajnica
Ker ji je odtrgal od pošteno zaslužene plače 100 Suntov,
ga je tožila in tožbo dobila
2. t, m. je bila v Londonu končana obravnava proti znanemu filmskemu komiku Chariie Chaplinu, ki ga je tožila njegova bivša tajnica miss Shefer-dova. Miss Sheferdova je bila zadnjih 10 let tajnica in reprezentantka vseh filmskih znamenitosti ob njihovem prihodu v London. Delala je za Rudolfa Valentina, Mary Pickfordovo in Jacka Couhana. Rudolf Valentino ji je plačeval 5 funtov šterlingov na teden, radodarna Mary Pickfordova pa celo 14.
Po prihodu v London je tudi Chariie !Jhaplin sprejel miss Sheferdovo v svo-
jo službo, toda poveril ji je čisto posebno nalogo. Naročil ji je, naj dela v primerni obliki reklamo za njegove »Luči velemesta«. Chaplin je želel, da bi reklama ne bila neokusna. Miss Sheferdova je vse to vestno izpolnjevala, ko je pa predložila račun za svoje delo, ji je Chaplin izjavil, da je previsoko cenila svoje delo in ji je 100 funtov odtrgal. Zaradi teh 100 funtov je miss Sheferdova tožila Chaplina.
Pred sodiščem je dokazala, da njena služba ni bila sinekura. Vsak dan je morala odpreti in prečitati nad 800 pisem in odgovoriti na nje. Vsak dan je posetilo Chaplina najmanj 50 gostov in tajnica je morala govoriti z njimi. Več-
krat je šlo za zelo kočljive zadeve, kakor n. pr., ko je pustil Chaplin v predsobi dobre četrt ure čakati strica kralja Georga vojvodo Connaughtskega. Chaplin je nalagal svoji tajnici tudi dela, ki nikakor niso spadala v njen delokrog. Tako je morala nekoč organizirati banket, ki ga je Chaplin prirejal v »Carltonu« in ki je bilo nanj povabljenih nad 5000 gostov. Treba je bilo dobro premisliti, kako razvrstiti to armado imenitne gospode, da ne bo zamere. Od 19. februarja do 20. marca, ko je Chaplin izjavil svoji tajnici, da je ne potrebuje več, je delala Sheferdova brez počitka. Chaplin je imel v tem času najrazličnejše želje. Zdaj si je hotel ogledati londonske jetnišnice, zdaj zopet bi bil rad prisostvoval sodni obravnavi, ko je bila sodna dvorana že nabito polna, tako da niso puščali v njo niti advokatov.
9. marca je bila uboga tajnica v groznem položaju. Chaplin bi bil moral tistega dne obedovati pri Macdonaldu, pa je zjutraj naenkrat sklenil odpeljati se v Berlin. — Za božjo voljo, — mu je dejala Sheferdova, — stopite vsaj k Macdonaldu in mu povejte, da ne pridete na obed. V Evropi to ni navada. — Ah, neumnost! — je odgovoril Chaplin — boste že sami kako uredili to zadevo. In miss Sheferdova si je morala izmisliti celo istorijo.
Chaplinov zastopnik je skušal kompromitirati Sheferdovo, češ, da njeno življenje ni bilo vedno v skladu z zahtevami stroge moralke, toda to se mu ni posrećilo. Sodnik je izjavil, da otrok, ki ga je vzela Sheferdova v vzgojo, ni v nobeni zvezi s tožbo in da sploh ne razume, kako se more kdo nad tem plemenitim dejanjem spodtikati. Potem je stopil pred sodnika Chaplin sam, ki je bil zelo ogorčen in razburjen. Povedati ni mogel nič novega, izjavil je samo, da obžaluje, da je Sheferdova zapletla v svojo tožbo tudi Macdonaldovo ime. Chaplin je bil obsoien in je moral plačati Sheferdovi 100 funtov ter poravnati sodne stroške.
Kralj Silatelistov tinsrl
Te dni so položili k večnemu počitku J. W. Palmerja, ki je slovel pred 40 leti po vsem svetu kot kralj in oče filatelistov. Takrat je imel največjo fna-telistično trgovino in celo vladarji -o se obračali nanj. Palmer ni veljal samo za najboljšega in največjega filatelista, temveč je bil tudi velik človekoljub ki je izgubil svoje ogromno premoženje deloma zaradi izredno dobrega srca in lahkomiselnosti. Denar je posojal vsem, ki so ga hodili prosit. Na filatelijo ga je privedlo gok) naključje. Ko se je kot Tlemi deček vračal nekega dne iz šole, je našel na cesti znamko rtiča Du^re nade. Drugi dan jo je prodal sošolcu za 6 penci. To je bil za mladega šo-iarčka razveseljiv začetek. Spoznal je, da leži v starih znamkah denar, ki ga ra težko zaslužiti.
Začel je znamke zbirati in zamenjavati med tovariši. Ko je nehal hoditi v šolo. sd je najel v neki londonski trgovini del izložbe, kjer je razstavil svojo zbirko znamk. Kmalu je najel vso rrgo-:i Kupčije so šle dobro, stare znamke je kupoval in jih z lepim dobičkom prodajal onim, ki niso znali poceni priti do njih. Cez nekaj let se je preselil na Tiabrežje in v njegovo trgovino so začeli zahajati najimenitnejši gospodje. Palme rje v katalog je postal sveto pasmo filatelistov i<n celo iz Amerike j prihajali ljubitelji redkih znamk v njegovo trgovino. Skozi njegove roke '"e šlo za dobrega četrt milijona angleških znamk.
O njegovem vplivu priča tudi dejstvo, da je izposloval v parlamentu zakon, ki se po njem ponarejanje znamk strogo kaznuje. Palmer je bil na rilate-iističnem polju velik strokovnjak. Na prvi pogled je spoznal vsak še tako precizen falzifikat, ki ga je spravil v
svojo slovito »temno kamrico«. Vsako leto je prirejal razstavo najdra ero cenejših znamk in izkupiček je šel za sirotišnico, ki jo je bil sam ustanovil. Pred 30 leti je pa moral svoje podjetje prodati, ker ga je bila dobrodelnost pripravila ob vse premoženje. Kot starec je bil navezan zgolj na skromno podporo svojega sina, ki je pa padel kot častnik v svetovni vojni. Umrl je v bedi, star SO let.
Proč z žepi!
V sovjetski Rusiji imajo organizacijo, ki se imenuje kratko »Niši« (znan-stveno-raziskovalni zavod šivalne industrije). Ta organizacija je predlagala sovjetskim oblastem, naj bi poskrbele, da bi žepi sploh izginili. Čemu potrebuje človek žepe? — se vprašuje vodstvo organizacije. V njih itak nosi samo steklenico žganja. Zato bodo suknjiči in suknje v bodoče brez žepov. Zaenkrat je organizacija sama v svojem delokrogu žepe že skrčila in jih večinoma tudi odpravila. Ostali so samo najnujnejši. V zavodu so celo izračunali, koliko se bo prihranilo z likvidacijo žepov. Poleg tega je pa »Niši« posekal v varčevanju vse rekorde. Zavod dobiva nešteto pritožb, da delajo v sovjetskih krojaških delavnicah slabe ovratnike sukenj, ki se v kratkem ogulijo tako, da kvarijo tudi drugače dostojno lice suknje. Zavod ni dolgo razmišljal. Će kvari ovratnik suknjo, je treba likvidirati tudi ovratnike.
Toda organizacija tudi s tem še ni bila zadovoljna. Njeni organi so začeli ogledovati tudi sako in razmišljati, kaj bi se dalo prihraniti na njem. In oklenili so, da lahko brez škode odpar*~io tudi gumbi. In tako so se pojavili vzorci nove obleke brez žepov, brez ovratnikov in gumbov. Na nedavnem zborovanju tajniškega urada vse ruskega izvršilnega odbora je bilo prečitano poroči-
lo, da v mnogih krojaških delavnicah že delajo tudi hlače brez gumbov. V tverski tvornici so izdelali nad 100.000 sukenj brez žepov.
Nuna žena
afriškega divjaka
V Veroni je umrla te dni 78-letna Tereza Grigolinijeva, bivša predstojnica samostana reda pobožnih afriških sester in pozneje žena poglavarja Mahdi-jevih privržencev Ali Kokorempasa. Pred 45 leti je bila Tereza Grigolinijeva predstojnica samostana v Sudanu. Takrat so se domačim pod Mahdijevim vodstvom uprli in lord Kitchener je upor zatrl. Uporniki so neusmiljeno mo- I rili Evropce, napadli in zasedli so tudi samostan ter hoteli pomoriti vse redovnice. K sreča se je pa njihov poglavar na prvi pogled zaljubil v lepo predstojnico in uslišal njeno prošnjo, naj nikar ne dovoli, da bi uporniki pomorili uboge redovnice.
Toda bojeviti poglavar upornikov se ni dal odpraviti samo s platonično ljubeznijo. Predstojnica mu je morala obljubiti, da postane njegova žena. Svojo obljubo je izpolnila, toda šele, ko ji je Ali Kokorempas obljubil, da bo spoštoval njeno vero in da bodo njuni otroci vzgojeni krščansko.
Tauber ni pel
7.000 ljudi je dobilo denar nazaj. 7.000 budi je čakak) v Albert Halhi v Londonu na nastop slavnega pevca Ri-charda Tauberja.    Ko so že postajali
nestrpni, jim je bilo rečeno, da se zaman vznemirjajo, ker Richard Tauber ne bo pel. Dejali so jim. da lahko dobe denar pri blagajni nazaj. Ljudje so bMi
seveda razočarani in ogorčeni, toda pomagati si niso mogli. Odšli so k blagajni, dobili denar nazaj in s tem je bik) senzacije konec.
To je v kratkem že drugič, da so
ljudje v Albert riallu zaman čakali na nastop slavnega pevca. V novemoru bi bil moral namreč peti Paui Roberson, pa je v zadnjem hipu zbolel. Tauber se je prehladi! in zdravnik mu je prepovedal peti. Sani je dejai, da lahko poje samo, kadar ima čist glas. kajti ljudje pričakujejo od njega mnogo Na teden dobi 1.500 funtov šterlingov, kar je za navadnega zemljana že celo premoženje.
Grozen zločin
V ponedeljek dopoldne je bil izvršen pri Nemškem Brodu na Ceškoslova-skem zločin, ki je razburil vso okolico. Železničar Holan se je oženil nedavno I s hčerko kmeta Kučirka Ano. Kmalu po poroki je pa postal mož ljubosumen na svojo ženo in neprestano ji je ^či-tal, da mu je nezvesta. 2ena je položila to svojemu očetu in večkrat se je zatekla k njemu, ker se je moža bala.
V nedeljo sta se zakonca zopet sprla in mož je v silni jezi sklenil napraviti vsemu konec. 2ena je slutila, da se bo nekaj zgodilo in že zgodaj zjutraj v ponedeljek je odšla k svojemu očetu.
Kmalu je pa prihitel za njo mož z revolverjem v roki. Vdrl je v tastovo stanovanje, hoteč ustreliti svojo ženo.
V kritičnem trenutku je pa skočil oče pred hčerko, da bi jo branil. Razjarjeni mož je sprožil in Kučirek se je zgrudil zadet v srce. Prestrašena žena je hotela zbešati, toda morilce je planil za njo in jo ustrelil. Zgrudila se je mrtva blizu svojega očeta. Holan je po dvojnem umoru pobegnil, pa so ga orožniki kmalu izsledili in aretirali. Hotel je ustreliti tudi sebe. pa ni imel dovolj poguma.
Saloni lepote
v Angliji
Ceremonije z lepotičenjem so številne in skrivnostne, posebno za ženske, ki niso več mlade. Ce se hoče priletna dama podvreči vsemu procesu »osvežitve«, potrebuje mnogo prostega časa in še več denarja. Procedura se prične z masažo obraza. Dama mora ležati nekaj ur v komfortnem naslanjaču in ta čas ji masirajo obraz s prijetno dišečimi čistilnimi kremami tako, da ne ostane v porah niti najmanjšega sledu prahu ah* nesnage. Potem pride na obraz posebna maska, ki stisne pore. To stane približno 150 Din.
Marsikatera dama nima v redu obrvi, kar opazi samo specijalistka lepote. Tudi ustnice niso vedno v redu in vsak proces stane zopet 40 Din. Moderna dama mora imeti lase lepo n-duftrane. To stane zopet 70 Din. 1 udi roke so često zanemarjene, zato jih je treba modelirati, kar stane skoraj 200 Din; prste je treba manikirati, noge pedikirati in to zahteva zopet nad 100
dinarjev. Slednjič specialistka Lzjavi, da je operacija sicer končana, da so pa ostale na obrazu in telesu še man se gubice, ki jih je treba odstraniti v posebni kopeli in ta stane 130 Din. Sledi še ura masaže za 200 Din.
Ce vse to seštejemu, čas posebej, stroške pa posebej, vidimo, da sta le vsaka minuia najmanj 3 Din. roda minut- se hitro lzpreminjajo v ure in dinarji v stotake. Za tepoto plačan) dame mnogo, seveda samo tiste, ki lahko. Mnoge pa nimajo nriti za vsakdanji kruh, a niso nič manj lepe, če ne še lepše, kakor bogate, ki svojo lepoto drago plačujejo.
Svojo ljubico zadavil
Pred sodiščem v Budimpešti se je pričela v ponedeljek obravnava proti 31 letnemu J. Schreiberjti. ki je 10. marca zadavil svojo ljubico M. Nagvjevo in prepeljal njeno truplo v kovčegu v Sol-nok, kjer ga ie pustil v vagonu. D"leg tega je obtožen ponarejanja dokumentov. Obtožnica pravi, da se je hotel Schreiber odkrižati svoje ljubice, ki ie imel z njo pet let ljubavno razmeTJe. da bi se lahko bogato oženil. Nagvjevu ie imela z njim dva otroka, ki sta pa umrla. Vedela je za vse njegove lum-parije in to je Schreiberja še bolj naganjalo, da se je odkriža..
Schreiber se zagovarja, da e prišel usodnega dne domov in presenetil ljubico, ko je baš poljubljala fotografijo drugega moškega. To ga je tako raz-kaoik>, da je planil na njo in jo zadavil. Obtožnica pa pravi da je moral obtoženec vedeti, da ima njegova ljubica še drugega ljubčka. ker je nosila obleke, kakršnih ji on ni mogel kupiti.
I
Najboljše, naftrafnefse. zato ^ naiceneise!
Kaj je ironija,
— Ironija je, če gasilec ne more pogasiti žeje.
V vegetarijanski restavraciji
— Natakar, zakaj pa postavljate na mizo umetne rože?
— Zato, gospod, ker bi jih naši gostje pojedli, če bi bile naravne,
3. <£. Mayer, £f ubijati a
priporoča zo
f V • V      • /»
i»ezictff nalcup
hlagts so splošne ztiižane in **az*t*m vrstam se posebno isdaitic
Tako je n. pr. pri največji izberi preprog, zastorov, blaga za prevlako pohištva, flanel-odej i. L d. mogoče nakupiti te predmete po NAJNIŽJIH CENAH, ravno tako tudi priznano dobre čevlje znamke POPPER ter galoše in snežke TRETORN.
Emile (iaboriau: hi
velernestez
Roman
— Res je hodila sama. brez vednosti roditeljev, skrivaj, kakor bi delala kaj hudega; s tem je spravljala v nevarnost svojo čast. svoj dober glas, svoje življenje, obenem mi je pa do-prinašala dokaze svoje neizmerne ... naklonjenosti.
Žalostno je zmajal z glavo in nadaljeval :
— 2al najbrž nisem storil prav, da sem sprejel to veliko žrtev. In ne samo da sem jo sprejel, temveč sem prosil celo na kolenih s po vzdignjenim i rokami, naj mi jo doprinese . Kako bi jo pa mogel drugače videti, govoriti z njo, slišati njen sladki srlas? Ljubiva se. toda loči naju toliko predsodkov, da zija med nama ogromen prepad. Ona ie edina dedinja zelo bogate, odlične in tudi ošabne rodbine, dočim sem jaz...
Andrej   je obmolknil.   Čakal je ki
upal, da bo deležen odgovora, vzpodbude ali karanja.
Grof je pa molčal;   nadaljeval ie
torej:
— Ali veste, kdo sem jaz? Ubogi najdenec, morda sad nesTečne ljubezni... Nekega jutra, ko mi je bilo dvanajst let, sem pobegnil iz najdenišnice v Vendome in se napotil v Pariz; vse moje premoženje je znašalo dvanajst frankov. In od tistega dne bijem hud boj za obstanek ... Že deset let se prebujam zjutraj s trdnejšo voljo, kakor sem jo imel prejšnji dan. In mislite, da sem kaj dosegel? Vi seveda vidite samo solčno stran mojega življenja. Tu sem umetnik, drugod sem pa delavec. Da. tako je in nič drugače. Le poglejte mo e roke - in pokazal mu jih je — kako hrapave in žulja ve so; pozna se jim. da moram delati z dletom in kladivom. Nadarjen sem. rad verujem in upam, da me čaka lepša bodočnost; toda treba je študirati in živeti. Doslej <e delavec redil umetnika, plačeval je honorar za njegove ure. kupoval mu je barve, čopiče, platno.
. Grof de Mussidan je molčal, ker se ni mogel ubraniti resničnega občudovanja tega kremenitega značaja in ker se ni ho»tel izdati.
— Vse to ona ve in vejiJur me lju-
bi. Zaupa mi. Ko sem bil obupan, me je ona bodrila in tolažila, da se ne omoži z drugim; in prepričan sem, da bo obljubo držala. Pred dobrini mesecem jo je snubil eden na.'odličnejših Pariža-nov; šla je k njemu in mu vse odkrito
j priznala: udal se je viteško v svojo usodo in zdaj je moj najboljši prija-
] telj...
Obmolknil je. vzdihnil globoko in nadaljeval:
— In zdaj, ali želi gospod videti portret tega dekleta?
— In zdaj. ali želi gospod videti portret tega dekleta?
— Da, — je odgovoru grof, —- da, zelo vam bom hvaležen za ta dokaz zaupanja.
An dre je stop H k stojalu in že je segel z roko po zagrinjalu. ko sn je naenkrat premislil.
— Ne, nočem! — je vzkliknil. — Nadaljevati to komedijo se mi zdi nedostojno.
Grof de Mussidan je prebledel. Te besede bi mogle imeti grozen pomen.
— Kaj pa hočete reči s tem? — je zaječi ral.
— Da sem vas poznal, gospod, da sem vedel, da govorim z grofom de Musstdanom in ne z markizom de Bi-vronom. Ne odgrnem te slike, dokler
vam ne povem ...
Grof je prijazno /amahnil z roko.
— Vem, gospod, — je dejal, — da zagledam Sabinin portret: kar odgrni-te ga, prosim.
Mladi slikar je ubogal m crrof je nekaj časa strmel nad krasnim delom.
— Da, to je res ona. — je mrmral, — to je njen smehljaj, izraz njenih oči... to je krasno.
Potem je izgovoril nekaj besed še tiše, končno je pa sedel v slikarjev naslanjač in zdelo se je. da nekaj razmišlja.
Prepričan o svojem uspehu je povedal Andre grofu vse. kar je vedel in kako je zvedel; pravil mu ie o kava-lirstvu barona de Breulha. o vlogi, ki io je hotela igrati vikomtesa de Bois -d' Ardon do konca, o svojih domnevah, načrtih in nadah.
Govoril je zelo ognjevito m njegova zgovornost je znova zanetila v gro-fovem srcu že ugašajoči olamenček upanja.
— Da, zmagali bomo, — je dejal, — čutim to. vem to. slišim glas. ki mi to Dravi.
Še dolgo sta oroučevala položaj in končno sta prišla do zaključka da morata podvojiti previdnost, ne omeniti ničesar Sabini   in  zamolčatsi vse tudi
markizu de Croisenoisu. Trdno sta sklenila, da se do končne zmage ne bosta več sestala in da nikomur ne povesta, da ju vežejo skupni interesi.
Ura je odbila enajst, ko je grof vstal, da bi se poslovil. Še enkrat se je za hip poglobil v nemo občudovan e portreta svoje hčerke, potem se je pa vrnil k miademu slikarju, ga urijo] za roko in mu dejal z drhtečim glasom:
— Gospod Andre, mojo besedo imate. Ce se srečno odkrižava teh lopovov, ki so nama nastavili nož na grlo ... postane Sabina vaša žena.
XXXI.
Po tej obljubi je grof odšel. Andre je pa omahnil v naslanjač.
— Sabina je moja! — je vzkliknil ves srečen. — Sabina je moja!
Toda to navdušenje In ra optimizem nista trajala dolgo. Čarobni privd se je razblinil in njegovo mesto je zavzela mračna vsakdanjost
Da. Sabina bo njegova, toda samo če se mu posreči priboriti si jo. Med njo in njega silijo Croisenors ki njegovi pajdaši. Čutil je v sebi dovolj moči spoprijeti se z njimi, toda v ta namen nh je bilo treba razkrinkati.
— Na delo! — je vzkliknil in vstal, — Na delo!
>S L O V F NIS K I  M A R O P   dne 16 decembra 1931
Prvovrstne mošk^ epinše za dež simp in blato!
2en«;V^ snežke <*rne in nave za visoko in nizko neto
Piua^jamo jih z jamstvom za vsak par!
Ženski oolvisoki erumasti čevlji s toplo podlogo.
Noge izgledajo v njih jako elegantno.
Za otroke! Za zimo in slabo vreme! Varujte noge mokrote tudi v najslabšem vremenu.
PO NAJNIŽJIH CENAH!
KVALITETNO BLAGO S
MODERNO, ELEGANTNO IN TRAJNO!
Trikotaža:
Damske hlačke svilene  .   Din 19 —
>         >    flor   .   .    > 15.—
D. hlačke čista volna .   •    > 15.—
D. kombineža hlačaa .   •     > 29—
D. maje čista volna .   .    > 62.—
D. hlačke svilene z volno    > 42d—
D. hlačke debele zimske    > 29.—
Rokavice — nogavice s
D. rokavice tricot zimske   Din 15.—
D. nogavice svilene   .   .     > 12.—
D.       >       flor   ...     > 9.50
D. nog. svila z volno   Din 29, 17-—
D. nogavice Cista volna .   Din 24.—
Samoprodaja nogavic svetovne znamke Elbeo.
Bluze svileni tricot . . > 105.— Bluze flanela modne . . > 70.— Bluze im.it. sur. svila .   .     >     59.—
Halje — pvjame:
190,
Damski robci tucat- Din
Robci veliki tucat >
Brisače frotirke Ia    kos >
34.—
24.—
Flanelaste halje . . . Halje baržunaste . . . Pvjame flanela .... Pvjame japonski crepe .
Perilo s
D. srajce Sifon s čipko . D. hlačke sifon s čipko . D. kombln. hlače batist D. kombin. krilo batist . D. spalne srajce batist
barvaste.....
D. jutranje čepice 8 čipko
Pletenine:
> 138.—
> 148.—
> 138.— » 128.—
Din 18.—
» 19.—
> 24—
» 29.—
38.—
13.—
Samo veznice svilene .
Din 12.—
Damski pullover volnen . Din 59.— Damske ves tiče modne . > 88.— Damske jope pletene od     > 88.—
Predpasniki batists
čipko...... Din 88.—
Predpasniki Sifon s čipko > 24.—
D. obleke tweed .... > 195.—
D. obleke baržunaste .   . > 198.—
D. obleke taffet plesne  . > S90-—
Sali, rute svilene   ... > 32.—
Damske obleke pletene . > D. sweater za smučanje od > dali volneni pleteni   .   • »
Pletenine za otroke
Pullover iz Ia volne .   . Din 28.—
Vestica iz volne ...» > 3Sv—
Obleke pletene .   .   .  » > 120.—
Sweater is čepica ... » 75.—
Gamase otročje volnene . > 12.—
Za gospode:
Domači suknjič iz Ia volnenega blaga ....   Din 280.—
Domači suknjič  dolg   . > 380.—
Pvjame, flanelaste   .   . >   150.—
Pulloverji brez rokavov > 95.—
Pullover z rokavi    .   . i 135.—
Telovnik iz  Ia volne > 65.—
Shaker za smučarje .   . > 138.—
Samoveznice, pletene   . > 12.—
Svila foulard vzorca t a . > 89.— Pri ostalih vzorčastih svilah 15% popusta.
VeMka izbira torbic, česalnih, Šivalnih ter manicur kasset!
Velika izbira plesnih ter popoldanskih toalet!
FR. SEVčIK, Ljubljana, Židovska ul. 8
Orožje in municija za lov, šport in obrambo. — Skladišče pušk Neumann, F. N„ Saver, boroveljsko, Simson, Steyer. Remineton. Remo, Bayard.   Darne i. dr. po znižanih cenah Telefon 33-78  — Zahtevaite cenike.
iVatfftzffci
se dobi pri SempodctrmC* setfst
Izdelujejo se najnovejši modeli o* troSkib vozičkov razna najnovejše ivokolesa. šivalni stroji ld motorji. Velika izbira Najnižje cene Cenik) franko.
»TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokolea in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov ška cesta 4.
PreciusKana ročna dela za vse!
Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—, prtički od l.— Din naprej, blazine, mllie Itd Novi vzorci, čisti tisk. dobro blago
Matek & Mikeš
poleg hotela Štrukelj
Vezenje zaves, perila, monogramov. entlanje. ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.—
Ifl/lakutatutni paph
Qi a <DU* 4-— jtodaja uptacu .SCoven&^ega 7la\oda,
v« v
darila
priprosta in najfinejša v veliki izberi in nizkih cenah pri staro-
znani tvrdki
PRED ŠKOFIJO 2
F. M. SCHMITT
LJUBLJANA
LINGERJEVA 4
£epa preproga — najlepše božično darilo!
Otvoritev!
Naznanjam si. občinstvu, da sem na novo otvorila
delikateso z vinotočem
ter točim raznovrstna ljutomerska, štajerska in dalmatinska vina po jako nizkih cenah. Za obilen obisk se priporoča
REGENA PLAPER, Ljubljana, Pražakova ulica 8
POHIŠTVO Lepe spalnice       Din 2.500.— Omare >      450.—
Postelje >      250.—
Nočne omarice > 130.— Kuhinjske oprave > 1.000.— Kuhinjske kredence > 500— Vse drugo pohištvo se dobi najceneje Sprejemajo se vsakovrstna naročila m popravila — pr mizarstvu »Sava«, LJubljana, Kolodvorska ulica 6t. 18.
PRESRKBITK SI ZA ZIMO
predpečnike in Stedilne grelce pri Franc Kosmač. Ljubljana, Jeranova ulica 5. 113/L
250 DINARJEV DNEVNO
zasluzite z obiskovanzjem ljudi v Vasem kraju! — >Kos-mos<, Ljubljana, postni predal št. 307. — Znam ko za odgovor!
BI WO\ \ DK\ \ TRBOVELJSKI PREMOG
pri tt
„KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu i Telefon 34—34
Gospodje!
Moderni, praktični za zimo m potovanje  so   kratki suknjiči
(mikado). Iz vade stare suknje vam ga za Din 300.— napravi in obrne
VALLET EXPRES, Mestni trg 5 II
3244
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svok> zalo^« ",:i.3V solnčniko\ ter sprehaialnih palic Popravila se izvrsujejc točno in solidno
NAROČAJTC
MESEČNA
NAROČNINA
DIN 12.-
Ureiuie JoaiD Zupančič   — a« »Narodne- uakaroo« Pran J«zerSea — Z* uoravo '» *naer»uu aa»  iiata   Oion 1 hnstoi   -   V«j « LJubljani.
99