Poštnina placana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo obcine Dobrepolje Š letnik 26, št. 12 Š december 2020 Srecno novo leto 2021 MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE BREZPLACNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNICNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI IZPUŠNI SISTEMI AVTODIAGNOSTIKA AVTOVLEKA POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN TRIGLAV ASISTENCA FIZIOTERAPIJA KRAJNC Ana Krajnc, fzioterapevtka m 040 332 712 e info@fzioterapija-krajnc.si www.fzioterapija-krajnc.si Lokacija izvajanja Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST Fizioterapijo na delovni nalog (.akalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Samopla.niške terapije za odpravo bole.in, sanacijo poškodb ter boljše po.utje za otroke in odrasle - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s .eljustnim sklepom - biodinami.na kraniosakralna terapija - Tecar Spoštovani bralci Našega kraja. Kakor koli že, leto 2020, ki je tako dru-gacno od preteklih, bomo nekako pri­peljali do konca. Vsako leto ste lahko v decembrski številki našega glasila prebi­rali porocila s številnih dogodkov vesele­ga decembra. Pri nas v zacetku meseca praznujemo še obcinski praznik in vsaj meni se je vedno zdelo, da je december najkrajši in najhitrejši mesec. Letos pa je drugace. Nic druženja in skupinskih praznovanj, nic prireditev, precej manj blišca. Manj drenjanja po trgovinah in iskanja daril. Vec trenutkov z ljudmi pod isto streho, vec gledanja v ekrane, verje­tno tudi vec zaskrbljenosti in vprašanj o prihodnjem letu. Drugace je, precej drugace. A še vedno se vecinoma lahko sami odlocimo, ali bomo drugace spremenili v boljše ali v slabše. Mogoce pa bomo letos v miru lažje naredili letni obracun in prišli do kakih sklepov za prihodnost. Mogoce bomo zaradi številnih omejitev na boljše spremenili tudi preživljanje božicno-novoletnih praznikov. Kljub temu da nismo mogli mno-žicno obeležiti obcinskega praznika, je obcinski svet na novembrski seji potrdil letošnje dobitnike obcinskih priznanj. V številki, ki je pred vami, objavljamo do-bitnike ter obrazložitve. S koncem koledarskega leta se izte­ka tudi obeleževanje leta bratov Kralj. V letošnjih številkah ste imeli možnost branja zanimivih prispevkov, ki so pri­kazali oba umetnika v vsej njuni velici­ni. Z decembrsko številko pa zacenjamo sklop prispevkov v novi rubriki Slovenija praznuje 30 let. 26. decembra bomo na- Naš kraj mrec praznovali 30-letnico razglasitve rezultatov usodnega plebiscita, ki so vo­dili v oblikovanje lastne države. Želim, da bi skupaj z vami, spoštovani bralci, primerno obeležili spomin na prelomne dogodke. Zato vas bom v vsaki številki povabil k sodelovanju in res si želim, da primerno obudimo tako spomin na tiste – upam si trditi, bolj enotne – case kot ponos na lastno državo. Svetniki obcinskega sveta so na de­cembrski redni seji potrdili predlog proracuna za leto 2021. Ker gre za naj­pomembnejši dokument obcine, je raz­prava o prioritetah vedno pestra, pole-micna in vroca. Vec o dogajanju na seji si lahko preberete na naslednjih straneh. Kljub temu da so šole zaprte in poteka izobraževalni proces na daljavo, so šolar­ji pripravili nekaj zanimivih prispevkov, ki so vredni vašega branja. Prav tako vas bo verjetno zanimal objavljeni koledar odvoza odpadkov v naslednjem letu. V rubriki Dan v podjetju tokrat gostuje podjetnik Danijel Novak, ki je svojo ne­navadno podjetniško pot spisal na teme­ljih svojega talenta in interesov. V casu, ko se pripravljamo na prazno­vanje, se žal epidemiološka situacija ni izboljšala, zato vas še vedno pozivam, da vsak naredi vse, kar je mogoce, da se širjenje nadležnega virusa omeji. Spoš­tujmo ukrepe! Tudi v naši obcini smo že presegli mejo 150 potrjenih okužb. Koronavirus pa seveda ni edina zdrav­stvena nadloga, ki preži na nas. Ceprav se o njih manj govori, so na pohodu, nic manj kot prej, t. i. bolezni sodobnega clo­veka (prekomerna telesna teža, povišan Ustanovitelj glasila je Obcina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Clani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršic, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1300 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v cetrtek, 28. januarja. Rok za oddajo prispevkov je 18. januar 2021. krvni tlak, sladkorna bolezen, povišan holesterol, kapi, rak ...). Ce v casu, ko nas povsod pozivajo, naj ostanemo doma, ne bomo zmogli odlocitve, da se bomo, seveda ob upoštevanju vseh ukrepov, gi­bali in tako skrbeli za svoje psihofizicno kondicijo, nam v prihodnje trda prede. O tem pišem v prispevku Športnega društva Dobrepolje. Žal v tem casu ni skupinskih vadb, a ce pogledamo sko­zi okno, bomo opazili, da nas cudovita dobrepoljska in struška narava vabita h gibanju. Naj vas ob tem opozorim še na prispevek Nacionalnega inštituta za jav-no zdravje, ki ponovno vabi k vkljucitvi v presejalni program Svit. Naj vas številna vošcila v glasilu še do-datno pripravijo na drugacno, a nic manj lepo, praznovanje božicno-novoletnih praznikov. Predvsem pa ostanite zdravi in optimisticni. Urednik Bojan Novak Kazalo Iz obcine ................................... 4 Obvestila.................................. 10 Aktualno .................................. 23 Dan v podjetju ......................... 26 Kultura ..................................... 28 Iz vrtca in šole.......................... 29 Iz društev ................................ 32 Šport ........................................ 43 Zahvale .................................... 45 Moja Slovenija Pred 30 leti smo se Slovenci odlocili za usoden in resen ter zelo pogumen korak. Na referendumu, ki je potekal v nedeljo, 23. decembra 1990, smo se z zelo veliko vecino odlocili za samostojno državo. Tisti cas kljub velikim dejanjem mislim, da ni bilo prebivalca na tem ozemlju, ki ne bi cutil tesnobe ob vseh grožnjah, ki so našim drznim korakom prihajale nasproti z vseh strani. Vendar nas je zgodovina že neštetokrat poucila, da pogumne spremlja tudi sreca. Pa ne le to. Vsako delo in ravnanje, ki je v soglas­ju z naravo, ki je delano z dobrim name-nom, obrodi sadove. Vse drugo propade. Mi smo imeli oboje. Dobro se spomnim tistih casov. Sa­njali smo o tem, da se bomo spoprijeli s preteklostjo, ki nas bremeni, in šli pri­jateljsko naprej. Sanjali smo, da bomo postali »mala Švica« – da bomo dobro delali in živeli od sadov svojega dela, in ker smo pametni in delovni, se za našo prihodnost po gmotni plati ni bilo bati. Videli smo se za zgled drugim, miro- Poseben dan ljubni, ustvarjalni, in kar 70 % se nas je opredelilo za verne. Poštenost pa je bila sploh vrlina, ki smo jo zelo (morda celo prevec) poudarjali. Same dobre lastnosti in nameni. Cas je pokazal, da pravzaprav nobena stvar na tem svetu ne gre tako, kot si jo clovek idealno predstavlja. Vendar, zdaj lahko z nekaj treznega pogleda ugotovimo, da smo kljub vsemu na dobri poti. Da smo veliko dosegli, da živimo relativno dobro in v miru. 30 let je kratka doba za državo. Ob tej okrogli obletnici je prav, da si povemo, da mo-ramo svojo državo ljubiti, ji pomagati, da se bo postavila ter trdno in ponosno shodila. Spoštovane obcanke in obcani, dr­žavljanke in državljani! Cestitam vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti! Leto 2020 se izteka. Bilo je težko, predvsem zaradi negotovosti. Nihce ne ve, kakšno bo naslednje. V zadnjih dneh tega leta si vzemite, ce je le mogoce, kak­šen dan zase, se odpocijte in se sprostite. V letu 2021 vam želim vec veselih zdravih dni. Ne ostane nam drugega, kot da iz ljubezni do socloveka spoštujemo priporocila strokovnjakov in vlade v boju za omejitev širjenja virusa. Iz našega do-sedanjega nacina življenja se sliši pova­bilo, da iz ljubezni do socloveka držimo medosebno razdaljo, prav nesmiselno in neumno. A tudi Jezus se je rodil v bornih jaslih, na robu družbe, osamljen. Poka­zal nam je, da vedno obstajata upanje in možnost za spremembo na bolje. Da imamo vedno možnost nekaj narediti in pomagati ljudem okoli sebe. Lep, bogato doživet božic ter zdrav­ja, veliko srece in uspeha na vseh pod-rocjih vašega dela in na vseh vaših po­teh v letu 2021 vam želim! Igor Ahacevcic, župan Petek, 4. decembra 2020, je bil res poseben dan. Kljub posebnim casom se je zgodilo veliko lepih drobnih dogodkov. Igor Ahacevcic, župan V dopoldanskem casu so clanice in clani TD Dobrepolje prip­ravili pred Jaklicevim domom jaslice, katerih podobe so delo našega velikega ustvarjalca Toneta Kralja. O tem si boste lahko vec prebrali ob ogledu jaslic. Božicno drevo in trg pred Jaklicevim domom so okrasili naši najmlajši sodelavci iz vrtca. Ko je dnevna svetloba pojenjala, pa so svoj prispevek praznicni decembrski kulisi dodale še lucke. Preden se je na zemljo spustila noc, je naš župnik g. Franc Škulj blagoslovil najprej nekoliko osvežene prostore ambulan­te, posebej pa zdravstveno osebje ekipe pod vodstvom dr. La-dislava Golouha. Naj ta božji blagoslov pomeni dobro delo in zadovoljstvo vsem, ki bomo vstopali v te prostore. Tako zdravstvenemu ose­bju kot vsem, ki bomo prihajali kot pacienti. Po dolgem casu je to gotovo eden lepših dogodkov pri nas in za nas. Lepšega praznovanja obcinskega praznika ob 25. letnici življenja Obcine Dobrepolje si ne bi mogel zamisliti. Hvala vsem, ki ste pomagali oblikovati ta dan! Š Porocilo s 13. redne seje Obcinskega sveta Obcine Dobrepolje Svetniki so 17. decembra preko videokonference opravili svojo 13. redno sejo. Na dnevnem redu ni bilo veliko tock, a so odlocali o pomembnih zadevah. Osrednja tema je bila razprava o proracunu obcine za leto 2021. Ob tem je pomembna tudi odlocitev, da se bo v novem letu dvignila cena komunalnih storitev, ki jih izvaja Javno komunalno podjetje Grosuplje. Glavni poudarki s seje: Svetniki so sprejeli proracun obcine za leto 2021. V novem letu bomo placevali vec za komunalne storitve. Imenovana je nova predstavnica Obcine v svet Mestne knjižnice Grosuplje, Obcina pa je predlagala tudi dve kandidatki za sodnici porotnici. Bojan Novak Po uvodnih proceduralnih tockah (spre­jem dnevnega reda in potrditev zapisni­ka prejšnje seje) so svetniki obravnavali porocilo Javnega komunalnega podje­tja Grosuplje. Predstavnika sta razloži-la porocilo o poslovanju v letu 2020 in poslovni nacrt za leto 2021. V posebnih elaboratih podjetje pripravi primerjalne analize in naredi izracune za placila sto­ritev v naslednjem letu. Oskrba s pitno vodo: cena vode se z vkljucevanjem suhokrajinskega vodo­voda v sistem povišuje. Višja je amor­tizacija, zato se to odraža tudi na ceni vode. Direktor JKP Grosuplje je povedal, da je cena vode v naši obcini še vedno nižja kot v primerljivih obcinah. Cena za 4-clansko družino, ki porabi 16 m3 vode na mesec, se bo s 17,25 € zvišala na 19,25 €. Odvajanje in cišcenje odpadnih voda: Na podrocju odvajanja sprememb ni, so pa te predvidene za cišcenje odpadnih voda. Tudi tu se bo cena za uporabnike nekoliko dvignila. Za 4-clanske družine s 16 m3 porabljene pitne vode, ki so pri­kljucene na javno kanalizacijsko omrež­je, se cena dvigne s 14,69 na 15,17 €. Za tiste družine, ki imajo greznice, pa se cena spremeni s 15,28 na 15,68 €. Odvoz odpadkov: Tudi na podrocju ravnanja z odpadki bo prišlo do rahlega povišanja cen. 4-clanska družina, ki ima 120-litrski zabojnik za mešane komunal­ne odpadke, bo placala po novem za od­voz 16,45 €. Do sedaj je bil znesek 13,65 €. Za enako velik zabojnik bioloških odpad­kov pa je nova cena 8,37 € (stara pa 8,04). Povzetek pokaže, da bo 4-clansko go-spodinjstvo, ki porabi 16 m3 vode, ima greznico, uporablja 120-litrski zaboj­nik za mešane komunalne odpadke in 120-litrski zabojnik za biološke odpadke, za vse storitve Javnemu komunalnemu podjetju placalo 59,76 €, medtem ko je bila v letu 2020 ta cena 54,20 €. Povišanje je torej za 5,56 €. Brez zabojnika za biolo­ške odpadke pa bo cena 51,39 €, letošnja pa 46,17. Tu je razlika 5,22 €. Cena za 4-clansko gospodinjstvo, ki porabi 16 m3 vode, je na obmocju javne kanalizacije, uporablja 120-litrski zaboj­nik za mešane komunalne odpadke in 120-litrski zabojnik za biološke odpadke, bo v letu 2021 74,99 €, medtem ko je bila letos 69,36 €(povišanje za 5,63 €). Cena brez zabojnika za biološke odpadke je bila 61,32 €, sedaj pa bo 66,62 € (poviša­nje za 5,30 €). Svetniki so v razpravah poudarili, da se cene vsako leto dvigajo, s cimer ne morejo biti zadovoljni. Predstavnika JKP Grosuplje sta povedala, da so cene storitev odvisne od razmer na trgu ter neposrednih dejavnikov, na primer iz­gub vode (v preteklih letih je bila izguba kar 35 %). Vzdrževalna sredstva bodo v prihodnje namenili tudi za izboljšanje vodne infrastrukture, da do tako velikih izgub ne bo vec prihajalo. Glavna tema na seji je bila druga obravnava predloga proracuna za leto 2021. Na prejšnji seji so svetniki potrdili prvi predlog, ki je šel nato v javno raz­pravo. Sodelovalo je sedem organizacij, župan je z obcinsko upravo pripravil odgovore in jih posredoval sodelujocim. Župan je pred obravnavo svetnikov po­vedal, da se bo morala obcinska poraba v naslednjih letih v vecji meri uravnote­žiti in približati odhodkom. Verjetno bo treba na nekaterih podrocjih tudi znižati standarde. Po javni razpravi so na obcini nekoliko spremenili predlog in ga ponovno pre­dlagali svetnikom v razpravo. Predlog je bil predhodno obravnavan na obcinskih delovnih telesih (odbori in komisije). Vsi odbori so podali soglasje za nadaljevanje postopka. V daljši razpravi je sodelovala vecina svetnikov. Jernej Stare je na seji podal šti­ri amandmaje Liste Janeza Pavlina. Svet­nike te skupine je zelo zmotilo veliko po­višanje postavke za izgradnjo komunalne cistilne naprave v obrtni coni Predstru­ge. Z amandmajem so poskušali znižati sredstva za to cistilno napravo (znesek bi razdelili na dva dela in drugi del vkljucili v leto 2022) in denar namesto tega vlo­žili v sanacijo vodne vrtine in bajerja na Vodicah, rekonstrukcijo obcinskih cest in dograditev javne razsvetljave. Župan je svetnikom predstavil zaplete v zvezi s cistilno napravo v obrtni coni Predstru­ge. Zapleti so nastali kot posledica do-govorov v preteklem mandatu in obcina je za izvedbo dolocene zadeve pravno zavezana. Za zagon industrijske cone je izgradnja cistilne naprave obvezna, zato so sredstva vkljucena v proracun za leto 2021. Zaradi odpadlih prireditev v letu 2020 so svetniki Liste Janeza Pavlina predla­gali vkljucitev nove postavke – pomoc društvom. Iz proracunske rezervacije bi premaknili 7500 evrov, ki bi služili kot pomoc društvom, ki so utrpela škodo zaradi krize. Razprava je bila tudi o spo­meniku bratoma Kralj. Župan je pojas-nil, da je spomenik narejen in caka na ugodnejši cas za postavitev in odkritje. Pojasnil je še vlaganje sredstev v obnovo zdravstvenega doma. Po selitvi lekarne bo treba namrec narediti projekt obnove in povecati kapacitete v zdravstvenem domu. V tretjem amandmaju je omenjena li­sta svetnikov predlagala, da se sredstva iz proracunske rezervacije namenijo sub-vencioniranju ekološko pridelane hrane za naše šole. V cetrtem amandmaju so predlagali prenos sredstev s splošne pro-racunske rezervacije na postavko pomo-ci društvom. Zdenka Novak Nose je pozdravila povišanje sredstev za urejanje cest in za vložitev naporov v pridobivanje evrop­skih sredstev. Zanimalo jo je tudi glede povišanja števila zaposlenih v obcinski upravi. Župan je pojasnil, da je v obcin-ski upravi le ena delavka, ki se ukvarja s financami. V casu, ko je odsotna, je poslovanje zelo oteženo. Zato je treba delavko razbremeniti, obenem pa za­gotoviti poslovanje tudi v casu, ko je odstotna (bolniški dopust, dopust, izo­braževanje). Nada Pavšer je podrobneje obrazlo­žila vložene amandmaje, predvsem del, ki temelji na trajnostnem razvoju. Želela je, da bi cim vec lokalno predelane hra­ne pristalo na mizah naših šol. Polemicna razprava z mnogimi mne­nji in replikami se je razvila do mere, ki je omogocala glasovanje o vloženih amandmajih in predlogu proracuna v celoti. Svetniki so vecinsko zavrnili vse VECJA PROMETNA VARNOST štiri predlagane amandmaje. Nato so svetniki z veliko vecino podprli predlog proracuna in ga tako tudi sprejeli. Takoj nato so svetniki potrdili še pred-log zadolževanja s kreditom (v višini 650.000 evrov). Na ta nacin bo proracun za leto 2021 uravnotežen. Po sprejemu krovnega dokumenta obcine so svetniki obravnavali še dve kadrovski zadevi. Razpravljali so o kan­didatki za clanico sveta Mestne knjižni­ce Grosuplje. Na razpis je prišla kandi­datura Sonje Lenarcic, ki jo je pristojna komisija tudi potrdila kot primerno. Drugo imenovanje pa se tice ime­novanja sodnikov porotnikov. Obci­ni Dobrepolje pripadata dva sodnika porotnika. Na razpis sta prispeli dve kandidaturi. Pristojna komisija je po pregledu kandidatur v potrditev obcin­skemu svetu predlagala obe kandidatki (dr. Nada Pavšer in Jolanda Mihelic). Po krajši proceduralni razpravi so svetniki obe kandidatki podprli. Župan je svetnikom predlagal pre­kategorizacijo obcinskega stanovanja v Ponikvah iz neprofitnega najemnega v službeno najemno. Stanovanje bi žele-la obcasno uporabljati nova zdravnica. Stanovanje je od avgusta prazno. Svetni­ki so se s predlogom soglasno strinjali. Na koncu seje so svetniki županu postavili še nekaj konkretnih vprašanj in pobud. Župan je s pomocjo podžupana in direktorice obcinske uprave na nekaj vprašanj podal odgovor na seji, odgovo-re na druga vprašanja pa obljubil v pisni obliki. Š SPREJETI SKLEPI NA 13. REDNI SEJI OBCINSKEGA SVETA: Obcinski svet sprejme: • sklep o dolocitvi višine cen storitev oskrbe s pitno vodo v Obcini Dobrepolje; • sklep o dolocitvi višine cene storitev odvajanja in cišcenja komunalne odpa­dne vode v Obcini Dobrepolje; • sklep o dolocitvi višine cene javne službe, povezane z greznicami in malimi komunalnimi cistilnimi napravami v Obcini Dobrepolje; • sklep o dolocitvi višine cen storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Obcini Dobrepolje; • odlok o proracunu Obcine Dobrepolje za leto 2021 z nacrtom razvojnih pro-gramov za obdobje od 2021 do 2024; • imenovanje Sonje Lenarcic za predstavnico ustanovitelja v svet Mestne knji­žnice Grosuplje; • potrditev dr. Nade Pavšer in Jolande Mihelic za porotnici na okrajnem sodi-šcu v Ljubljani; • sklep o prekategorizaciji neprofitnega najemnega v službeno najemno sta­novanje. ZAHVALA Ob koncu leta 2020 se zahvaljujem za trud, predano in požrtvo- Mnogo obcank in obcanov se pritožuje nad prehitro vo­ valno delo pri opravljanju prostovoljnih prevozov vsem našim žnjo nekaterih voznikov na posameznih poteh in odsekih PROSTOFERJEM: cest v naši obcini. Franciju Strahu, Janiju Štrublju, Vabimo vas, da na e-naslov: obcina.dobrepolje@siol.net Petru Koritniku, sporocite predlog, kam bi postavili radar, da bi vplivali na Andreju Vregu, znižanje hitrosti vožnje in s tem povecanje varnosti vseh Janezu Erculju in udeležencev v prometu. Stanislavu Rotarju. Še veliko veselih in zdravih prostoferskih kilometrov vam želim. Igor Ahacevcic, župan Vabim pa tudi še koga, ki ima v sebi cut za pomoc socloveku, da se nam pridruži. Igor Ahacevcic, župan Dobitniki obcinskih priznanj 2020 Obcina Dobrepolje je v letu 2019 sprejela poseben odlok o obcinskih priznanjih, na podlagi katerega bo vsako leto izbrala obcinske nagrajence. Letos je Obcinski svet Obcine Dobrepolje na svoji 12. redni seji odlocil, da podeli naziv castne obcanke in castnega obcana ter po dve zlati in dve bronasti plaketi Obcine Dobrepolje. Dobitnike predstavljam v naslednjem prispevku. Bojan Novak CASTNA OBCANKA OBCINE DOBREPOLJE: ANICA LAZAR Gospa Anica Lazar, rojena Kralj, se je ro­dila v Zagorici v kmecki družini. Po tež­kem obdobju druge svetovne vojne se je preselila v Ljubljano, kjer pa je ohranila neokrnjeno dobrepoljsko narecje. Ob-darjena z ljubeznijo do glasbe, z dobrim spominom, z ljubeznijo do narave, z vero v Boga in ljudi ter s sposobnostjo komu­nikacije z ljudmi razlicnih izobrazb in starosti je v svojem življenju opravila za našo skupnost veliko delo. Že leta 1960 je navezala stike z Narodopisnim inšti­tutom v Ljubljani in njihove sodelavce povezala s prebivalci Zagorice. Najprej so posneli film o zagariških mackarah, pozneje pa še o kmecki ohceti. Od leta 1957 je sama prepevala in za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti posne-la veliko pesmi in povedala veliko pripo­vedk (»štorij«) iz naših krajev. Anica Lazar je vec kot 40 let sodelova-la v radijskih oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi. V njih je predstavlja-la predvsem pesemski repertoar svoje rodne doline. Precej pesmi je zapela s svojim bratom Ivanom Kraljem in s sku­pino ljudskih pevcev Zagoriški fantje. S sinom Ludvikom sta pripravila vrsto samostojnih radijskih oddaj na temo ži­vljenjskega in letnega kroga. Zanimivo je, da je leta 1967 nastopila v prvi oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 50 let kasneje, leta 2017, pa je prav tako še nastopila. Anica Lazar je nastopala na razlicnih prireditvah, kjer je rada zapela in povedala kako pripoved. Leta 2010 sta s snaho Branko Lazar napisali knjigo z naslovom Dobrepoljska dolina stoji na jezeru in s tem pripomogli k ohranitvi ljudskega izrocila naših krajev. Od nastanka naše države je veliko sodelovala z našim vrtcem in osnovno šolo, s Turisticnim društvom Dobrepolje in s knjižnico in s tem prenašala ljudsko izrocilo na mladi rod. Zelo naklonjena je bila tudi sodelovanju z mentorica-mi osnovnošolskih folklornih skupin, s katerimi so skupaj zasnovale kar nekaj uspešnih folklornih spletov. Vse njeno glasbeno in besedno delo je posneto na kasetah in zgošcenkah in dostopno javnosti. Zaradi ohranjanja ljudskih pesmi, pripovedk in obicajev naših krajev, so-delovanja z mlajšimi generacijami in širjenja zavesti o bogastvu ljudskega iz-rocila se gospe Anici Lazar podeli naziv castna obcanka Obcine Dobrepolje. Za komentar podelitve naziva sem prosil gospo Anico, ki je za bralce Naše­ga kraja povedala: »Zelo sem vesela naziva castna obcan­ka, ker sem zelo navezana na Dobrepo­lje in še posebej na Zagorico. Kljub temu da že dolgo živim v Ljubljani. Zaradi te navezanosti sem ohranila narecje in se celo življenje trudila narediti nekaj za prepoznavnost bogatega kulturnega iz-rocila Dobrepoljske doline. Ob tem sem se spomnila še zanimive prigode, ko me je nekoc vnucek vprašal: »Babi, kdaj se boš pa ti naucila govorit slovensko?« CASTNI OBCAN OBCINE DOBREPOLJE: FRANC ŠKULJ Franc Škulj se je rodil leta 1945 v župniji Sv. Križ - Podbocje, v mašnika pa je bil posvecen leta 1970 v Ljubljani. Že nas­lednjega leta je nastopil službo kaplana v naši župniji. To službo je opravljal do leta 1974, nato pa je postal župnijski up-ravitelj. Za župnika je bil imenovan leta 1984, službo pa vestno opravlja še sedaj. Predlog za podelitev naziva castni obcan je podalo veliko Dobrepoljcev, ki so vsi po vrsti poudarili odlicno kombi­nacijo župnikove globoke duhovnosti in velike gospodarnosti. Dolgoletni župnik Franc Škulj ob skrbi za duhovno rast vseh Dobrepoljcev, ki se kaže v številnih molitvah, ustanavljanju razlicnih temat­skih skupin za laike, bogatem obhajanju praznikov in drugih dejavnostih, neneh-no skrbi tudi za izboljšanje cerkvene infrastrukture. V casu župnikovanja je veckrat obnovil in posodobil farno cer­kev, si z vašcani prizadeval za obnove podružnicnih cerkva in kapelic, ob tem pa zgradil veroucne prostore, center za mladino ter nazadnje tudi nov dom za ostarele na Vidmu. Župnik Škulj je velik ljubitelj petja, zato ima velik prispevek k razmahu šte­vilnih pevskih zborov, ljubitelji branja pa obcudujejo njegovo ljubezen do knjige, ki je botrovala tudi vzpostavitvi bogate župnijske knjižnice. Posebno naklonje­nost je ves cas delovanja v naši župniji posvecal predvsem mladim, ostarelim in bolnikom. Številne mlade je znal pri­tegniti z dobroto, veselim znacajem in prilagajanjem posebnostim odrašcajoce mladine. Bolnim in ostarelim še danes nudi duhovno in osebnostno podporo, ne nazadnje pa je številnim z izgradnjo doma za ostarele pomagal preživeti zad­nja leta v varnem in primernem okolju. Mnogokrat je znal župnik Škulj po­kazati tudi svoji inovativnost in ustvar­jalnost, s tem pa vedno skrbel za to, da se verniki ne bi prevec odmaknili od duhovnih vodij. Ne nazadnje je v casu njegovega župnikovanja iz dobrepoljske župnije izšlo veliko novih duhovnikov in redovnic. Verjetno pa delovanje župnika najbo­lje opiše njegov prijatelj, prav tako duhov­nik, g. Zvone Štrubelj, ki pravi: »Župnik Franc Škulj se je dodobra vživel v dobre­poljske ljudi: delaven, vztrajen, trmast, dobronameren, iznajdljiv … postal je tak, kakršen je dobrepoljski clovek. Cloveško se je približal in se izenacil z Dobrepolj­ ci. S kršcanskega in evangeljskega vidika pa je oplemenitil skoraj naravno vernost Dobrepoljcev in jo dvignil na višjo raven kot pa samo folklore – na raven osebne zvestobe, notranje pripadnosti, tople clovekoljubnosti, iskrene ljubezni in cis­tega odpušcanja.« Tudi gospoda Franca Škulja sem povprašal o obcutkih ob prejemu najviš­jega priznanja Obcine Dobrepolje in ob tem je povedal naslednje: »Hvaležen najprej Bogu, delivcu vseh dobrot, ki z neizmerno previdnostjo in dobroto vodi naša življenjska pota, takoj za njim pa tudi vsem ljudem, zlasti vsem Dobrepoljcem, med katerimi smem žive-ti in delovati že skoraj 50 let. S ponosom sprejemam to priznanje. Trudil sem se in kolikor mi bo Bog še dal možnosti, se bom tudi v bodoce, da bi živeli v Dobrepolju veseli, srecni ljudje, ki se veselijo življe­nja in znajo pogumno sprejemati tudi preizkušnje in težave, ki jih v nobenem življenju ne manjka. S svojo trdno vero in zaupanjem v Boga, s svojim pridnim, poštenim delom in sposobnostjo, s svojo odprtostjo za vse veliko in kulturno sem preprican, da bodo te vrednote ohranili tudi prihodnjim rodovom. In, cesar ne smemo pozabiti, vse nas caka vecna sre-ca. To tudi vsem iz srca želim.« ZLATA PLAKETA OBCINE DOBREPOLJE: TURISTICNO DRUŠTVO DOBREPOLJE Turisticno društvo Dobrepolje letos pra­znuje 25 let delovanja. Za glavni cilj so si clani postavili spoštljiv odnos do kul­turne, naravne, sakralne in narodopisne podobe našega kraja. V obdobju delova­nja so izvedli številne projekte, ki so pri­pomogli k prepoznavnosti naših krajev. Še posebej to velja za zadnje obdobje, ko so uredili in ustrezno oznacili števil­ne pohodne poti (Dobrepoljska pot, Pot po rimski cesti Jerneja Pecnika, tri spre­hajalne poti, Grajska pot, Pot ocarljivih rastlin, Spominska pot Brodnikovih). V TD Dobrepolje skupaj s partnerski-mi društvi že 11 let prirejajo množicno prireditev Dobrepoljsko vandranje. So-delujejo na razlicnih kulturnih priredi­tvah v kraju in se ob tem povezujejo z Obcino Dobrepolje in številnimi društvi. V zadnjem obdobju so osvetlili življe­nja in dela nekaterih naših prednikov (France in Tone Kralj, Jernej Pecnik, Luka Dobrepoljski, Stane Novak, Stane Keržic). Raziskovanja nadgrajujejo s po­ucnimi ekskurzijami v kraje, kjer so naši predniki živeli in ustvarjali. Prizadevni clani sodelujejo tudi pri nastajanju promocijskega gradiva ter pri širjenju informacij zainteresirani jav­nosti. V ta namen so poskrbeli tudi za izobraževanje lokalnih vodnikov, ki jih imajo v društvu trenutno devet. ZLATA PLAKETA OBCINE DOBREPOLJE: PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VIDEM - DOBREPOLJE Prostovoljno gasilsko društvo Videm -Dobrepolje letos obeležuje že 120-letni-co delovanja. Ves ta cas društvo opravlja delo in naloge v službi ljudi in po naj­boljših moceh pomaga sokrajanom in vsem, ki potrebujejo pomoc. Kot osre­dnja gasilska enota praviloma sodeluje pri vecini intervencij v obcini in okolici. Društvo sodeluje tudi pri preventivnih akcijah ozavešcanja obcanov in preverja delovanje požarnih nacrtov v pomemb­nejših objektih v požarnem okolišu. Zadnja leta je društvo doživelo pre­porod na vseh podrocjih. Okrepilo se je tako po kadrovski zasedbi kot po gasil-ski opremi. Njihovi ambiciozni in mladi clani so opravili številna izobraževanja in usposabljanja. Velik napredek so naredili predvsem na podrocju prve pomoci. Po opravljenem tecaju za prve posredovalce so ustanovili posebno ekipo, ki skrbi za sprotno ažuriranje znanja, v svoje delav-nice pa vkljucujejo celotno operativno enoto, ki opravlja predstavitvene in izo­braževalne delavnice za obcane na temo temeljnih postopkov oživljanja. Društvo je letos ob dnevu civilne zašcite prejelo zlati znak civilne zašcite. BRONASTA PLAKETA OBCINE DOBREPOLJE: MEŠANI PEVSKI ZBOR ŠKRJANCEK Mešani pevski zbor Škrjancek deluje 20 let. V tem casu zbor redno vadi in nasto-pa po domovih za ostarele, na obcinskih in drugih prireditvah, na medobcinskih srecanjih upokojencev ter pevskih izbir­nih srecanjih ljubljanske regije. V casu obstoja je zbor vodilo pet zborovodij. Že od samega zacetka zbor prepeva ljudske pesmi domacih in tujih sklada­teljev. Trikrat je zbor nastopil tudi na velikem odru Cankarjevega doma. Za dolgoletno ubrano petje so clani leta 2010 prejeli Gallusove znacke, letos pa na skromni proslavi zaradi koronavirusa tudi zlata, srebrna in bronasta priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. BRONASTA PLAKETA OBCINE DOBREPOLJE: DRUŠTVO GOBARJEV ŠTOROVKE ŠENTRUMAR Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hocevje je bilo ustanovljeno leta 2005 in letos praznuje 15 let delovanja. Takoj po ustanovitvi so clani zaceli proucevanje gob. Že leto kasneje je društvo pripravilo prvo dvodnevno razstavo gob v Hocevju. S postavljanjem razstav je društvo nada­ljevalo vse do letos, ko je bila razstava za­radi epidemije odpovedana. Leta 2010 so na razstavi zbrali za vec kot tisoc evrov prostovoljnih prispevkov, ki so jih poda­rili v poplavah prizadetim obcanom naše obcine. V letih delovanja se je društvo zacelo povezovati z drugimi gobarskimi društvi ter se vclanilo v Mikološko zvezo Slovenije in pridobilo status društva v javnem interesu. Društvo se povezuje tudi z mnogimi dobrepoljskimi društvi, predvsem s Turi­sticnim društvom Dobrepolje, Društvom podeželskih žena Dobrepolje-Struge in Turisticnim društvom Podgora. Zgradili so tudi svoj gobarski dom na Šentrumar­ju. Društvo trenutno šteje 79 clanov. Š Izbran koncesionar za izvajanje obvezne 24-urne dežurne službe in upravljavec za pokopališko dejavnost v naši obcini Upravljanje in urejanje pokopališc, objektov in vodenje katastra grobov in pogodb so bili do sedaj v izvajanju obcine in pogodbenih sodelavcev. Z novim letom pa celotna dejavnost prehaja v izvajanje izbranega koncesionarja Pogrebne storitve Novak, Robert Novak, s.p. Jože Prijatelj, podžupan Obcinski svet je konec junija sprejel Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje storitev obvezne obcinske gospodarske javne službe pogrebne dejavnosti in jav­ne službe pokopališke dejavnosti v Ob­cini Dobrepolje. Odlok opredeljuje, da je obmocje koncesije celotna obcina, da koncesija velja za 24-urno dežurno služ­bo in pokopališko dejavnost, medtem ko izvajanje pogrebne dejavnosti še vedno ostaja na prostem trgu. Na javni razpis so se prijavili trije po­nudniki, ki vsi izpolnjujejo zakonske po­goje za izvajanje te dejavnosti. Na osnovi meril v razpisu je komisija izbrala naj­ugodnejšega ponudnika. Z njim je bila sklenjena koncesijska pogodba za dobo deset let z možnostjo podaljšanja. Naloge koncesionarja v grobem lahko razdelimo v nekaj podrocij, in sicer: • zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna gospodarska služba in obsega vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prosto­rov izvajalca javne službe, vkljucno z njihovo uporabo; • zagotavljanje urejenosti pokopališc; • oddajanje grobov v najem; • izdajanje soglasij v zvezi s posegi na obmocju pokopališc; • vodenje zahtevanih evidenc. Zagotavljanje 24-urne dežurne službe pomeni, da mora vsakega pokojnika s kraja smrti do hladilnih prostorov odpe­ljati koncesionar. Seveda pa je svojcem pokojnika prepušcena izbira, da pog­rebno slovesnost opravi kdor koli, ki je registriran za opravljanje pogrebne de­javnosti. Koncesionar glede na koncesijsko po­godbo zagotavlja vzdrževanje pokopali­šc, ki obsega vzdrževanje glavnih poti, zelenic, obrezovanje dreves in grmov­nic, cišcenje snega, košnjo trave in dru­ga dela. Izvaja storitve grobarjev: izkop in zasutje grobne jame, prvo ureditev gro­ba, prekop posmrtnih ostankov, skrbi za red, varnost in cistoco na pokopališcih in v pokopaliških objektih ter v neposredni okolici (parkirišce). Naloga koncesionar­ja je tudi, da vzdržuje grobove posebnega pomena, opušcena grobna mesta, izvaja nadzor nad izvajanjem kamnoseških in drugih del na pokopališcu in grobovih v skladu z najemnimi pogodbami. Skrbi za redno cišcenje mrliških vežic pred in po uporabi, omogoca uporabo cajne kuhi­nje, skrbi za ogrevanje v zimskem casu ter za tekoce in redno vzdrževanje objek­tov in opreme. Koncesionar poravnava vse racune za tekoce stroške obratovanja pokopališc in mrliških vežic. Narocnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti s konce­sionarjem uskladi datum in uro pokopa pokojnika. Koncesionar kot upravljavec pokopa­lišca opravlja še naslednje storitve: • pripravlja in podpisuje najemne po­godbe za najem grobov; • izstavlja racune za grobnino enkrat letno; • pripravlja predlog cenika za najem grobov in pokopališke storitve. Obveznost koncesionarja je, da vzpostavi in tekoce vodi evidence v skla­du z zakonodajo, in sicer: • trajne evidence o pokojnikih, pokopa­nih na pokopališcu; • trajne evidence grobov – kataster; • ažurne evidence najemnikov grobov. Prepricani smo, da bo izbrani konce­sionar naloge izvajal s skrbnostjo stro­kovnjaka, v skladu z zakoni in drugimi predpisi in z upoštevanjem tehnicnih, zdravstvenih in drugih normativov in standardov. Vsem uporabnikom bo zago­tavljal kakovostno izvajanje storitev pod enakimi pogoji in kot dober gospodar uporabljal, upravljal in skrbel za objekte in opremo. V posebnih trenutkih bo znal ustrezno svetovati svojcem in izvajal sto­ritve z visoko pieteto do pokojnih. Koncesionar bo koncesijske storitve opravljal po cenah, ki so navedene v ce­niku, ki ga potrdi Obcinski svet Obcine Dobrepolje. Po novem letu za vse storitve glede priprave pogreba in dejavnosti urejanja na pokopališcih poklicite koncesionarja: POGREBNE STORITVE NOVAK, Robert Novak, s.p. Reber 2a, 8360 Žužemberk Telefon: 07/38 88 100 ali 031 876 276 Napredek pri gradnji dveh najvecjih letošnjih projektov v obcini Letos sta v obcini zrasla dva nova objekta, ki bosta v veliki meri dvignila kakovost bivanja v naslednjih desetletjih. Gre za novo športno dvorano na Vidmu, kjer bodo potekale kakovostna športna vzgoja otrok ter številne tekmovalne in rekreacijske dejavnosti. V Bruhanji vasi pa je zrasla nova komunalna cistilna naprava, ki bo v naslednjih letih skrbela za cistejše okolje. Ker nam omejitve gibanja onemogocajo odprtja in podrobnejše predstavitve, vam tokrat oba objekta predstavljam skozi fotografski objektiv. Bojan Novak ŠPORTNA DVORANA DOBREPOLJE: OSREDNJA CISTILNA NAPRAVA BRUHANJA VAS: Nacrt odvoza komunalnih odpadkov v letu 2021 v obcini Dobrepolje I. ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV IN MEŠANE EMBALAŽE Mešani komunalni odpadki in mešana embalaža se bodo odvažali vsak ponedeljek in sredo, ne glede na praznike, izmenicno na 14 dni, razen na praznik 1. novembra 2021, ko odpadkov ne bomo odvažali. Odvoz bomo nadomestili s prvo soboto po prazniku, to je 6. novembra 2021 (4. januarja 2021 se zacne odvoz mešanih komunalnih odpadkov). Ponedeljek: vsa naselja razen Hocevja Sreda: naselje Hocevje II. Biološko razgradljive odpadke bomo odvažali vse petke v letu, ne glede na praznike, v zimskem casu (od 15. novembra do 15. marca) pa vsak drugi petek (prvi odvoz bo 8. januarja 2021). III. ODVOZ LOCENO ZBRANIH ODPADKOV – EKOLOŠKI OTOKI Ponedeljek: steklo (odvoz na 14 dni, z zacetkom 11. januarja 2021) Cetrtek: papir (tedenski odvoz) IV. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Dopisnica iz leta 2020 se lahko uporabi še do 31. decembra 2020 (do tega datuma mora biti oddana v nabiralnik ali na pošto oz. dostavljena na sedež JKP-ja), po tem datumu ji veljavnost potece. Najkasneje v januarju 2021 bodo po pošti poslane nove dopisnice za leto 2021. Dopisnico je treba shraniti. Nacin odvoza kosovnih odpadkov ostaja enak kot v letu 2020. Odvoz kosovnih odpadkov lahko narocite tudi na naši spletni strani, na http://odpadki.jkpg.si/zbiranje-in-odvoz/kosovni-odpadki/narocilo-odvoza-kos-odpadkov. V. PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV POMLADANSKI PREVZEM BO V PETEK, 12. MARCA 2021 Struge parkirišce pred avtobusno postajo 13.00–14.00 Kompolje parkirišce pri gasilskem domu 14.30–15.30 Videm parkirišce pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00–17.00 Predstruge parkirišce nasproti Iskre 17.15–17.45 Ponikve parkirišce pri gasilskem domu 18.00–18.30 JESENSKI PREVZEM BO V PETEK, 8. OKTOBRA 2021 Struge parkirišce pred avtobusno postajo 13.00–14.00 Kompolje parkirišce pri gasilskem domu 14.30–15.30 Videm parkirišce pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00–17.00 Predstruge parkirišce nasproti Iskre 17.15–17.45 Ponikve parkirišce pri gasilskem domu 18.00–18.30 VI. PREVZEM ODPADNE ELEKTRICNE IN ELEKTRONSKE OPREME (OEEO) bo v soboto, 8. maja 2021, po naslednjem vrstnem redu: NASELJE: ZBIRNO MESTO: CAS ZBIRANJA: Struge Parkirišce pred avtobusno postajo 7.30–8.00 Kompolje Parkirišce pri gasilskem domu 8.15–8.45 Zagorica Parkirišce pri starem igrišcu 9.00–9.15 Ponikve Parkirišce pri gasilskem domu 9.45–10.15 Predstruge Parkirišce nasproti Iskre 10.30–11.00 Cesta Prostor na igrišcu 11.15–11.30 Videm Parkirišce pri gasilskem domu 11.45–12.15 Zdenska vas Parkirišce pri gasilskem domu 12.30–12.45 Hocevje Parkirišce pri gasilskem domu 13.00–13.15 Med odpadno elektricno in elektronsko opremo sodijo: 1. veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd.; 2. hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd.; 3. monitorji, televizorji; 4. mali aparati: sesalniki, likalniki, mlincki za kavo, naprave za striženje las, osebni racunalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik …), telefoni, radijski sprejemniki ipd.; 5. plinske sijalke: varcne žarnice ipd. VII. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI ŠPAJA DOLINA Odpiralni cas POLETNI DELOVNI CAS (1. 3.–31. 10. ) ZIMSKI DELOVNI CAS (1. 11.–29. 2.) pon.–pet. 7.00–19.00 pon.–pet. 8.00–16.00 sob. 8.00–14.00 sob. 8.00–13.00 Nedelje in prazniki ZAPRTO. Obcani lahko v zbirnem centru brezplacno oddajo: • papir in kartonsko embalažo (zvezki, knjige, revije, casopisni papir, kartonasta embalaža ipd.); • mešano embalažo (plastenke, plocevinke, tetrapak, razne folije, kovinska embalaža, embalaža iz plastike ipd.); • stekleno embalažo (steklenice, kozarci od vlaganja ipd.) in ravno steklo (okenska stekla ipd.); • odpadne avtomobilske gume (dovoljeno 50 kg/gospodinjstvo/leto); • kovine (drobne kovine, vecji kosi, kot so radiatorji, peci ipd.); • kosovne odpadke (pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, preproge, peci, športni rekviziti ...); • odpadno elektricno in elektronsko opremo (veliki gospodinjski aparati, hladilniki in zamrzovalne skrinje, televizorji, monitorji, mali gospo­dinjski aparati ipd.); • nevarne odpadke (akumulatorji, baterije, odpadna zdravila, pesticidi, odpadna olja, odpadna elektricna in elektronska oprema dolžine do 25 cm ipd.); • odpadni tekstil – za ponovno uporabo (oblacila, obutev); • PVC-rolete (okenske plasticne rolete); • odpadno plastiko (plasticne igrace, vecje plasticne kose ...); • odpadno azbestno kritino (potrebni podatki ob oddaji: ime in priimek lastnika, naslov, rojstni datum, parcelna številka, katastrska obcina); • inertne gradbene odpadke (beton, opeka, plošcice) – manjše kolicine (do 350 kg/dan, do 5000 kg/leto/gospodinjstvo); • lesne odpadke z vrtov in iz gospodinjstev (do 500 kg/leto). Obcani lahko proti placilu v zbirnem centru oddajo: • preostanek komunalnih odpadkov, • biološko razgradljive odpadke, • lahke izolacijske odpadke in • mešane gradbene odpadke (do 350 kg/dan oziroma do 5000 kg/leto/gospodinjstvo). Vse pravne osebe, ki se ukvarjate s proizvodno in storitveno dejavnostjo, lahko v zbirnem centru odpadke oddajate pod enakimi pogoji kot fizicne osebe, razen odpadne azbestne kritine in odpadnega lesa (ob placilu) ter mešanih ali inertnih gradbenih odpadkov, ki jih v zbirnem centru ne morete oddati. O vseh morebitnih spremembah nacrta odvoza mešanih ali loceno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obvešcali v lokalnem casopisu, na svoji spletni strani in na Facebooku ter lokalnem radiu Zeleni val. Želimo si, da bi tudi v prihodnje skupaj z vami zagotavljali cisto in zdravo okolje. VSEM OBCANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠCIMO VESEL BOŽIC IN SRECNO NOVO LETO 2021. Razvojni center Kocevje Ribnica ima novega direktorja V zacetku decembra 2020 sem vodenje Razvojnega centra Kocevje Ribnica kot direktor prevzel Primož Pahor. Pri svojem delu sem vedno deloval povezovalno, zato želim okrepiti sodelovanje med razlicnimi deležniki na obmocju delovanja podjetja ter vzpostaviti skupno sodelovanje na obmocju od Turjaka do Kolpe. Vabljeni vsi podjetniki k obisku SPOT tocke, kjer na naslovu Trata XIV 6a, 1330 Kocevje, ali pa vam nudimo brezplacne storitve, ki so namenje-nam pišete na e-naslov: info@rc-kocevjerib­ne prihodnjim in obstojecim podjetjem. Vablje-nica.si. Vabljeni tudi k ogledu spletnih strani: ni tudi k obisku pisarne LAS Po poteh dedišcine www.rc-kocevjeribnica.si in www.las-ppd.si. od Turjaka do Kolpe, kjer bomo skupaj z vami Želim vam vse dobro v letu 2021. ustvarjali nove zgodbe razvoja podeželja. Obišcete nas lahko na sedežu podjetja, ki je Primož Pahor Ustvarjalni natecaj Slovenskih železnic – Vlak in jaz Kljub razmeram, v katerih trenutno živimo, december ostaja praznicni mesec, poln daril, lepih doživetij in želja. Praznicnemu casu navkljub pa ne smemo pozabiti na varnost v prometu. Zato vabimo otroke in mlade po srcu k ustvarjalnemu natecaju na temo varnosti v železniškem prometu in obnašanja na vlaku. Zato vklopite domišljijo, naslikajte risbo, ustvarite izvirno fotografijo ali posnemite video! Da pa vam malo priskocimo na pomoc pri ustvarjanju, vam podajamo predloge tem: • varno z vlakom; • vlak kot alternativna oblika prevoza; • železniška postaja ni igrišce; • kako se primerno obnašam na vlaku, ko grem v šolo, k babici, dedku ali pri­jateljem na obisk (bonton na vlaku); • z vlakom za cistejše okolje. Izberite enega izmed naslednjih sklopov: • izvirna fotografija, • risba, • video. Najboljše tri izdelke iz vsakega sklopa bomo nagradili. Pri vsakem sklopu bomo podelili naslednje nagrade: 1-krat mobilni telefon + vstopnici za obisk Železniškega muzeja Slovenskih železnic; 1-krat brezplacna vozovnica za eno po­vratno potovanje v omrežju SŽ za celo družino v 2. razredu vseh vrst vlakov (najvec pet oseb) + vstopnice za obisk Železniškega muzeja Slovenskih žele­znic; 1-krat brezplacna vozovnica za eno po­vratno potovanje v omrežju SŽ za dve osebi v 2. razredu vseh vrst vlakov + vstopnici za obisk Železniškega muzeja Slovenskih železnic. Iz prispelih izdelkov bomo pripravili razstavo za potnike na železniški relaciji Grosuplje–Kocevje. Vaše izdelke pricakujemo najkasneje do 31. januarja 2021. S tem dnem se natecaj zakljuci. Izdelke pošljite na naslov: SŽ – Potniški promet, d. o. o. Služba za prodajo in marketing Kolodvorska 11 1506 Ljubljana, s pripisom »Nagradni natecaj«, ali na elektronski naslov: gremzvlakom@slo-zeleznice.si, s pripi­som: »Nagradni natecaj«. Vecje datoteke pa lahko pošljete preko WeTransferja (https://wetransfer.com/). S sodelovanjem na nagradnem natecaju se strinjate s pravili nagradne igre, obja­vljenimi na spletni strani www.slo-zele­znice.si. Veliko lepega in praznicnega doživetja ob ustvarjanju vam želimo! Slovenske železnice Praznicni cas in uporaba pirotehnike Bliža se praznicni del decembra in hkrati cas, ko se poveca uporaba pirotehnicnih izdelkov. Vse to vpliva na pocutje ljudi, živali in ne nazadnje tudi na okolje, ki je v tem casu zaradi uporabe pirotehnike cezmerno onesnaženo. Peter Preinfalk, pomocnik komandirja policijske postaje V posameznih primerih se uporaba kon-ca tragicno, saj ob nepravilni uporabi pri­de do poškodb, vcasih lažjih, vcasih ve­liko težjih. Za nekatere to lahko pomeni spremembo življenja, kot so ga poznali do sedaj, saj jih poškodba zaznamuje za celo življenje. Omeniti je treba tudi sti­sko, v kateri se znajdejo domace in divje živali, saj jim hrup pomeni bolecino ter povzroca strah, zato je treba v teh dneh poskrbeti tudi za njih in njihovo varnost. Zakon o pirotehnicnih izdelkih in ek­splozivih ureja samo kategorizacijo pi­rotehnicnih in ognjemetnih izdelkov ter njihovo uporabo. Zakon tako razvršca pi­rotehnicne izdelke v vec kategorij, in si­cer sta za posameznike najpomembnejši kategoriji: F1: ognjemetni izdelki, ki predstavlja­jo zelo majhno nevarnost, povzrocajo za­nemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vkljucno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenje­ni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih; F2: ognjemetni izdelki, ki predstavlja­jo majhno nevarnost in povzrocajo nizko raven hrupa ter so namenjeni uporabi na omejenih obmocjih na prostem. Prodaja izdelkov kategorije F1 ni do-voljena osebam, mlajšim od 14 let, kate­gorije F2 pa osebam, mlajšim od 16 let, vendar pa je uporaba teh izdelkov dovo­ljena tudi fizicnim osebam, mlajšim od 14 oziroma 16 let, ce so pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Pri tem je treba po­udariti, da so prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije F2 in F3, katerih glavni ucinek je pok, prepo­vedane. V ti kategoriji spadajo predvsem petarde vseh vrst, razen petard, ki se za­radi zanemarljive ravni hrupa uvršcajo v kategorijo F1 (»pasje bombice« ipd.). Prodaja ognjemetnih izdelkov kate­gorije F1, katerih glavni ucinek je pok, je fizicnim osebam dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je do-voljena od 26. decembra do vkljucno 1. januarja. Uporaba ognjemetnih izdelkov kate­gorije F1, katerih glavni ucinek je pok, je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih pro-storih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na po­vršinah, na katerih potekajo javni sho­di in javne prireditve. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije F1, ki so proizvedeni, namenjeni in oznaceni za tako uporabo. Vedno pa je treba uporabljati pirotehnic­ne izdelke varno in v skladu z navodili proizvajalca. Podrobnejše informacije pa lahko do-bite tudi na spodnji povezavi: https://www.policija.si/svetujemo--ozavescamo/oosebna-varnost/varna--uporaba-pirotehnike. Poskrbimo, da bo december karseda lep, miren in varen, najpomembnejše pa je, da ostanemo zdravi. Š DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje clane in stranke obvešcamo, da smo na OOZ Grosuplje zaradi trenut­nega epidemiološkega stanja in preven­tivnih ukrepov za preprecevanje širjenja koronavirusa do nadaljnjega preložili vse dogodke in vse osebne obiske brez predhodnega dogovora. Vsa komuni­kacija poteka po elektronski pošti ooz. grosuplje@ozs.si in po telefonu: 01 786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves cas spremljamo aktualne razmere v gospodarstvu. Vse pomembne infor­macije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs.si, pod zavihkom KORONAVIRUS. Tam najdete številne odgovore na najpogostejša vprašanja podjetnikov in podjetnic, predstavljeni so aktualni ukrepi države ter druge kori­stne informacije, ki vam bodo pomagale pri poslovanju v teh težkih casih. NA OOZ GROSUPLJE SMO DELILI ZAŠCITNE MASKE: Na podlagi Javnega poziva samozaposlenim in mikropod­jetjem z 1–4 zaposlenimi za brezplacno dodelitev zašcitnih mask smo na OOZ Grosuplje v imenu Ministrstva za gospo­darski razvoj in tehnologijo RS (narocnik in financer javnega poziva) v mesecu novembru med obrtnike in podjetni­ke iz obcin Grosuplje, Dobrepolje in Ivancna Gorica razdelili 125.250 ko­sov zašcitnih mask. Javnemu vabilu se je odzvalo 513 lokalnih podjetij, ki je prejelo zašcitne maske za 835 zaposle­nih, vsakemu zaposlenemu je pripadlo 150 zašcitnih mask. 62 obmocnih obr­tno-podjetniških zbornic je na podro-cju celotne države v mesecu novembru v zgolj 14 dneh med manjša podjetja in obrtnike, ki do sedaj niso bili upraviceni do brezplacne zašcitne opreme, razdelilo kar pet milijonov kosov zašcitnih mask. NA OOZ GROSUPLJE SMO ZAKLJU­CILI IZVEDBO PROGRAMA ZA SPOD­BUJANJE RAZVOJA MALEGA GO­SPODARSTVA V LETU 2020: Letošnja izvedba izobraževanj v okviru Programa spodbujanja razvoja malega gospodar­stva na OOZ Grosuplje je bila precej otežena. Zaradi situacije s koronaviru­som smo bili namrec prisiljeni številne že dogovorjene dogodke odpovedati. Vseeno smo izvedli devet dogodkov, ki so se jih udeležili tudi številni podjetni­ki in podjetnice ter njihovi zaposleni iz obcine Dobrepolje. V zacetku leta, ko grožnje z virusom še ni bilo, smo izvedli Usposabljanje voznikov za kodo 95 ter seminar Davcni obracun. Z marcem pa se je zacela negotovost, ki še kar traja in ki jo najbolj obcutimo prav obrtniki in podjetniki. Na OOZ Grosuplje smo vseeno, tudi s pomocjo spleta, do kon-ca leta organizirali seminar na temo zaposlovanja delavcev, tecaj poslovne nemšcine in poslovne anglešcine, spoz­navali smo LinkedIn, Excel, promovirali zdravje na delovnem mestu, organizirali usposabljanja iz Varstva pri delu ter sku­paj s SPOT Slovenija konec septembra v Dobrepolju izvedli davcno in racuno­vodsko svetovanje. Verjamemo, da bomo v letu 2021 vrnili svoje poslovanje v us-taljene tirnice, in takrat zopet vabljeni, da se udeležite kakega izmed naših do-godkov. VSEM BRALCEM NAŠEGA KRA­JA, PREDVSEM PA PODJETNIKOM IN PODJETNICAM, ŽELIMO, GLEDE NA SITUACIJO, CIM BOLJ MIREN ZA­KLJUCEK LETA TER LEPE PRAZNIKE. V IZTEKAJOCEM SE LETU SMO PRI­DOBILI ŠTEVILNE NOVE IZKUŠNJE IN NOVA ZNANJA. VSTOPIMO V NOVO LETO KAR SE DA OPTIMISTICNO IN DOSEGLI BOMO SVOJE OSEBNE IN POSLOVNE CILJE. SRECNO. VAŠA OBMOCNA OBR­TNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA GROSUPLJE. In ne pozabite, skupaj smo mocnejši. Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje 25 najpomembnejših bližnjic na tipkovnici sistema Windows V casu povecanega deleža dela na daljavo, tudi ucenja na daljavo, bo številnim verjetno prišel zelo prav naslednji prispevek, ki ga objavljamo v sodelovanju z revijo Racunalniške novice. Pripravili so namrec seznam 25 kljucnih bližnjic, ki nam lahko zelo pomagajo pri delu. Zbral Bojan Novak; prispevek je nastal v sodelovanju z revijo Racunalniške novice To so najosnovnejše bližnjice, ki jih po vsej verjetnosti že poznate. Predstavljajo glavnino vsega, kar na dnevni ravni poc­nemo znotraj sistema Windows. 1. Ctrl + Z: Razveljavi Verjetno se boste vsi strinjali, da je do­ticna bližnjica tista, ki nas pogosto rešuje. Ne glede na to, kaj pocnete, vas kombinaci­ja tipk Ctrl + Z vrne na zadnjo spremembo. 2. Ctrl + A: Izberi vse Ne glede na to, kateri program uporab­ljate, bližnjica izbere vse datoteke, mape, besedilo in druge elemente znotraj progra-ma ali strani. 3. Ctrl + C: Kopiraj Izbrali ste vse, kar ste želeli, zdaj pa bi oznaceno radi kopirali. Kombinacija Ctrl + C je verjetno najpogosteje uporabljena bližnjica v Windows sistemu, saj resnicno poenostavi delo. 4. Ctrl + V: Prilepi Takoj za zgornjo pa sledi kombinacija Ctrl + V, s katero na preprost nacin prile­pite, kar ste kopirali. To je lahko besedilo, datoteka, fotografija ali mapa. 5. Ctrl + X: Izreži Ne želite dolocenega dela besedila/ta­bele, slike/datoteke na dolocenem mes-tu? Preprosto izberete ta del in uporabite bližnjico Ctrl + X. Izbrani del bo odstranjen in kopiran. 6. Alt + Tab: Zamenjaj ekran/zavihek Preprosto izberete Alt in nato Tab in že lahko izbirate med vsemi ekrani ali zavihki. Bližnjica, ki pride posebej prav pri vecop­ravilnosti. 7. Ctrl + Alt + Del: Zagon Task Man-gerja Kaj narediti, ko zacne aplikacija delovati pocasi ali se preneha odzivati? Kaj narediti, ko Windows »zmrzne«? Uporabite bližnji-co Ctrl + Alt + Del. Ko vse tri gumbe pri­tisnete naenkrat, se pojavi Task Manager. 8. Alt + F4: Zapri aplikacijo Ta bližnjica je aktivna že desetletja. Vse, kar morate narediti, je, da izberete Alt + F4 in aplikacija, ki jo uporabljate, se zapre. 9. Ctrl + F: Išci Verjetno ste se že znašli v položaju, ko ste napisali nek stavek in ga potem preprosto niste vec našli. Ctrl + F je upo­rabna bližnjica, s katero odprete iskalnik, kamor vnesete kljucno besedo in najdete vse rezultate znotraj dokumenta. 10. Ctrl + H: Išci in zamenjaj Z uporabo bližnjice Ctrl + H lahko naj­dete in zamenjate morebitne napacne be-sede. Ob vnosu bližnjice se vam bo odprlo okence, v katero preprosto vnesete napac­no besedo. 11. Ctrl + E: Izberite iskalno okno Ne glede na to, ali ste v brskalniku da­totek ali spletnem brskalniku, vam Ctrl + E odpre iskalno/navigacijsko okence, v kate­ro lahko takoj neposredno pišete. 12. Ctrl + N: Odprite novo okno Kombinacija tipk Ctrl + N bo odprla novo okno ali mapo, odvisno od tega, ali ste v spletnem brskalniku ali ste »off-line«. 13. Ctrl + kolesce miške: »Zoom In/ Out« Je besedilo premajhno? Si želite podrob­neje ogledati dolocene stvari? Gledate in-fografiko, kjer so dolocene prikazane stvari zelo majhne? S to bližnjico boste hitro pri­lagodili velikost stvari na ekranu. Napredne Windows bližnjice na tip-kovnicah 14. Win + L: Zaklenite ekran Ekran se zaklene, odklenete pa ga lahko le z vnosom gesla. 15. Win + D: Poglejte namizje Ne glede na to, koliko zavihkov/oken imate odprtih, bližnjica na hitro minimizi­ra vse in vam pokaže namizje. 16. Win + Tab (+Shift): Najpogosteje rabljeni programi Ta bližnjica je zelo podobna zgoraj omenjeni Alt + Tab, vendar je nekoliko na­prednejša. Ko vnesete to kombinacijo, se odprejo vsi odprti in najpogosteje upora­bljeni programi. 17. Win + C: Odpre se Cortana Z bližnjico Win + C lahko priklicete gla­sovno asistentko. 18. Win + Prt Sc: Shranite posnetek zaslona Medtem ko lahko z gumbom »Prt Sc« zajamemo posnetek zaslona, lahko z doda­tnim klikom na gumb Win posnetek nepos­redno shranimo. V mapi »Slike« je mapa »Screenshot«, kamor se posnetki zaslona neposredno shranjujejo v formatu PNG. 19. Win+I: Odprite nastavitve S pritiskom na Win + I se odprejo nasta­vitve neposredno iz Windows menija. 20. Win + S: Windows iskalnik Z uporabo bližnjice Win + S dostopate do iskalnika. Da bi našli iskano datoteko, v iskalnik vnesete ime ali kljucno besedo. 21. Fn + F2: Preimenovanje Tipka F2 omogoca razlicne dejavnosti, kot so zniževanje/povecevanje glasnosti, izklop/vklop Wi-Fi povezave itd. Omogoca pa tudi hitro preimenovanje datoteke ali mape. 22. Fn + F5: Osvežitev Ce za trenutek preobremenite proce­sor, je dobra metoda reševanja problema Osvežitev. 23. Win + X: Skriti meni Ste vedeli, da ima Windows skriti meni? Izberite kombinacijo Win + X in pojavil se bo. 24. Win + V: Navigacija po obvestilih Ce imate v sistemu dobro urejena ob-vestila in alarme, potem vam lahko ta bližnjica pomaga pri upravljanju z njimi. Ta bližnjica je posebej uporabna za vse tis-te, ki dobivate vecjo kolicino obvestil. 25. Win + Ctrl + B: Odprite aplikacijo, v kateri ste dobili obvestilo Ste ravno sredi dela in pojavi se vam ob-vestilo, ki zahteva vašo pozornost. Upora-bite bližnjico Win + Ctrl + B in odprla se bo aplikacija, za katero ste prejeli obvestilo. Š Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Racunalniške novice. Udeležba v programu Svit lahko reši življenje Rak je v Sloveniji velik zdravstveni, socialni in ekonomski problem. Podatki kažejo, da je v Sloveniji rak debelega crevesa in danke med petimi najpogostejšimi raki pri obeh spolih skupaj. Za rakom debelega crevesa in danke povprecno vsako leto zboli vec kot 1300 ljudi. S programom Svit zmanjšujemo število na novo zbolelih ljudi, saj lahko z odkritjem in odstranitvijo predrakavih sprememb preprecimo razvoj raka na debelem crevesu in danki. Opušcanje udeležbe v programu Svit ima lahko resne posledice za zdravje. Maruša Bertoncelj V program Svit se je treba odzvati redno vsaki dve leti oz. Od leta 2011 v Registru raka za Slovenijo beležijo obcuten pa-vsakic, ko prejmete vabilo dec novih primerov raka debelega crevesa in danke. Med vsemi Rak na debelem crevesu in danki se v telesu razvija vec let, pre­novo odkritimi raki v Sloveniji se je med letoma 2007 in 2017 den se pojavijo prvi simptomi. Mnogokrat je takrat, ko simpto­rak debelega crevesa in danke po pogostosti pomaknil z dru-me opazimo in pomislimo, da z našim zdravjem morda nekaj gega na peto mesto, k cemur pomembno prispeva odstranjeva-ni v redu, že pozno, zato je pomembno, da ukrepamo prej. Prav nje predrakavih sprememb na kolonoskopijah v programu Svit. tako morebitne spremembe na steni crevesa ne krvavijo nuj-Prekinitev trenda narašcanja novih primerov raka debelega no pri vsakem odvajanju. Lahko se zgodi, da ravno v casu, ko crevesa in danke ter celo manj novih rakov med vsemi prebi-smo delali test, spremembe niso krvavele, torej krvavitve nismo valci Slovenije, ne le med udeleženci presejanja, je kljucni cilj mogli zaznati, kljub temu pa je možno, da se je v našem telesu presejalnega programa. bolezen že zacela razvijati. Ce pa se v program odzovemo redno vsaki dve leti, morebitno bolezen še pravocasno zaznamo in jo uspešno odstranimo. R E Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se vecina prebivalcev Slo­venije na vabilo programa Svit odzove. Takih je kar dve tretjini. Želimo pa si, da bi se jih odzvalo še vec, saj bi tako lahko pre­precili še vec primerov raka. Delež prebivalcev obcine Dobrepolje, ki so se v letu 2019 od- O R*T. zvali na vabilo programa Svit, je bil 66,7-odstoten, kar je nekje v povprecju. Delovanje programa Svit v casu razglašene epidemije t n STE VEDELI, da je rak debelega revesa ali danke zelo dobro ozdravljiva bolezen, e jo odkrijemo zgodaj Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem reves in danki. Namenjen je moškim in ženskam med 50. in 74. letom starosti, ki vsaki dve leti prejmejo vabilo v program. Odzovite se na vabilo Programa Svit in prepreite razvoj raka na debelem reves ali danki. Program Svit kljub spreminjajoci se epidemiološki situaciji zaradi bolezni covid-19 še naprej deluje. Dr. Dominika Novak Mlakar, vodja programa Svit, je ob tem povedala: »Sodelova­nje v programu Svit je varno za vse, ki so v njegovo izvajanje vkljuceni. Pri vabljenju in oddaji vzorcev blata posamezniki nimajo stika z drugimi osebami. Ce je oseba nato vabljena na kolonoskopijo, se pregleda lahko udeleži zgolj, ce nima poviša­ne temperature ali znakov okužbe zgornjih dihal. Pri pregledu uporablja zašcitno masko, zdravnik in drugo medicinsko ose- Telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19 Ker pogovor daje mo˜. 080 51 00 www.program-svit.si bje pa vso potrebno osebno varovalno Z udeležbo v programu Svit naredi-se nanj tudi odzovete. opremo. Program Svit se je v preteklosti mo veliko za svoje zdravje in kakovost O vseh morebitnih spremembah delo­izkazal kot uspešen program in prepri-življenja, obenem pa pripomoremo k vanja programa Svit bomo javnost sproti cana sem, da bo tudi v prihodnje imel vzdržnosti in izboljšanju našega zdra-obvešcali na spletni strani: https://www. pomembno vlogo pri varovanju zdravja vstvenega sistema. Zato vse, ki prejmete program-svit.si/za-uporabnike/aktual­prebivalcev Slovenije.« vabilo v program, mocno spodbujajo, da no/obvestila-in-dogodki/. Š Delovni cas pomembnih služb, ustanov Zaradi spreminjajocih se razmer tokrat ne objavljamo delovnih casov, ker se lahko dnevno spreminjajo. Objavljamo pa telefonske številke za stik in spletne strani, na katerih najdete informacije o delovnih casih. ZDRAVNIŠKA OSKRBA Ordinacijski cas ambulante: ponedeljek popoldne, torek dopoldne, cetrtek popoldne, petek dopoldne. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za narocanje na pregled) ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja) ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOCI – dežurna služba Ob delavnikih ponoci (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za obmocje obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivancna Gorica. Za vsa NUJNA stanja klicite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na 031 656 000. ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) Narocanje je možno na telefonskih številkah 01 780 78 66 in 031 478 290 ali na elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net. ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00. FIZIOTERAPIJA KRAJNC www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 041 386 311. OBCINA DOBREPOLJE – URADNE URE www.dobrepolje.si, kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) OD PONEDELJKA DO PETKA: 8.00–18.00. KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA Kontaktna telefonska številka: 040 346 929. POŠTA VIDEM Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) www.policija.si, kontaktna telefonska številka: 01 780 72 31. KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠC, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA Pogrebne storitve Novak Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276. ZIMSKA SLUŽBA – PLUŽENJE OBCINSKIH CEST JKP Grosuplje Telefonska številka v obratovalnem casu: 01 788 89 10. Telefonska številka – dežurstvo: 051 326 392. SKUPNA OBCINSKA UPRAVA 5G: PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si. MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si. MEDOBCINSKO REDARSTVO Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si. Narava ima vselej prav V letošnjih mesecnih clankih o semenih smo se dotikali v glavnem vrtnin, vendar ce se vrnemo k njihovemu izvoru, ugotovimo, da so njihova pradomovina savane, stepe, prerije, tajge ... kasneje gozdovi, travniki, pašniki, njive, potem vrtovi v razlicnih prostorih, oblikah in velikostih. Rekli bi, da se je v stoletjih vse spreminjalo, tudi kar se tice vrtov, vrtnin in semen. Vcasih so se rastline razmnoževale brez clovekove pomoci, danes ima clovek nad njimi popolno prevlado. Jožefa (Jožica) Fabjan Zakaj smo se seznanjali s semeni vrtnin? • So nam najbližja in jih lahko pridela-mo tudi vrtickarji. • So izpostavljena mnogim spremem­bam. • So s prehranjevalnega in zdravstve­nega vidika odlocilnega pomena za obstoj rastlin, živali in ljudi. • So del naravne dedišcine. • So ogrožena, lahko bi izginila. Negativnih posledic se ljudje niti ne zavedamo. Cesar ne doživimo na lastni koži, nam je vse preveckrat ne­pomembno. Tudi s semeni je tako. Da­nes bomo na prodajnih policah zaman iskali nekatera semena, ki so nam bila v preteklosti domaca (npr.: ljubljanska ledenka). Izginila so iz razlicnih vzro­kov. Pozorni opazovalec ugotavlja, da so v trgovinski prodaji semena z novimi imeni, ki so najveckrat hibridi. Na tiho in nezavedno se število raznolikosti semen in posledicno tudi rastlin, v našem pri­meru vrtnin, manjša. S tujimi semeni pa postajamo iz dneva v dan bolj odvisni od tujih pridelovalcev. Pridelovanje semen je pogojeno tudi z mnogimi okoljskimi zahtevami. Smisel-no je pridelovati semena tistih vrtnin, ki so prilagojene prostoru in casu pridelo­vanja. V ustreznih pridelovalnih razme-rah dobimo mocna in vitalna semena. Iz njih seveda mocne in vitalne rastline, ki jih uporabimo v prehrani in so vir zdrav­ja. Prostor naše obcine je ugoden za pri­delavo vrtnin, raznih žit, plodov iz užit­nih grmickov in nekaterih sadnih dreves. Za osnovne prehranjevalne potrebe smo ne samo samooskrbni, temvec lahko viške pridelkov oddajamo drugam. Za rodovitna polja so poskrbeli naši predniki. Tudi tam, kjer so danes na­mesto njiv travniki, so tla še vedno rodo­vitna. Se pa tudi podoba naših domacih krajev spreminja. Vse manj prebivalcev je pridelovalcev hrane, vse prevec je vr­tov, kjer ni vec prostora za zelenjavni in sadni vrt. Tudi gozdovi niso vec tisti, kot so bili vcasih. Vplivi niso samo zunanji, ampak je vzrok tudi odmik nas, obcanov, od narave. Veliko vlogo pri razvijanju ljubezni do narave, domacih krajev, naravne dedišci­ne in še bi lahko naštevali, imajo starši, vrtci in šola. Na zadnjem srecanju men-torjev Šolskih ekovrtov mi je bila zelo prijetna predstavitev naše obcine ge. Mateje Lohkar, ki je z vsem znanjem in s svojo pripadnostjo domaci obcini znala poiskati vsebine, ki jih moramo razvijati z mladimi, ce želimo obstati. Otroci so v primerjavi z odraslimi veliko bolj spoje­ni z naravo. In tisto staro nacelo »Kar se Janezek nauci, to Janez zna« je še kako potrebna popotnica za naše otroke. Semena so v bistvu izvor življenja. So del najbolj vitalne notranjosti vseh ži­vih bitij. So vir nepojasnjene energije, ki omogoca življenje. So odgovoren del tudi clovekove notranjosti. Ljudje imamo tudi odgovornost do teh naravnih dobrin. Kar se tice semen rastlin in tudi nas samih, imamo do njih posebno odgovornost zlasti tisti ljudje, ki bivamo sredi narave, ki bivamo sredi polj, travnikov in gozdov. Zaupana nam je odgovornost do zemlje, ki nam daje dobrine, da lahko preživimo mi vsi in vsi, ki te dobrine potrebujejo. Prve korake v pridelavi semen rastlin smo naredili v naši obcini v zacetku le­tošnjega koledarskega leta. Poleg uvodne predstavitve in izmenjave semen smo se seznanjali vsak mesec s clanki o semenih v obcinskem glasilu Naš kraj. Koronacas nam je nove korake nekoliko upocasnil, vendar so nastajale v tem casu ideje, kako se bomo lotili uspešne pridelave semen v letu 2021. Upam, da se nam bo uspelo srecati v mesecu marcu, kjer bo predstavljena shema delovanja vseh zainteresiranih pri pridelavi semen. O srecanju boste pravocasno obvešceni v Našem kraju in na obcinski internetni strani. Na srecanju bo potekala tudi iz­menjava semen. Ce imate višek svojega pridelanega se­mena, pa je to lahko tudi cudovito darilo v božicno-novoletnih praznikih. Vsem nam želim v letu 2021 uravno­teženih pristnih izražanj notranjih ob­cutkov, novih poti in spoznanj. Srecno! Š 160-letna zgodovina prostora, poselitve in kmetovanja na obmocju osmih obcin južne Slovenije Janez Cigler je bil slovenski pisatelj, pesnik in duhovnik, rojen 7. maja 1792 v Vodmatu pri Ljubljani, umrl pa je 11. aprila 1867 v Višnji Gori. Leta 1858 je v takratnem casopisu Novice opisal kmetijstvo v Ribniški dolini in okolici. Janko Debeljak, kmetijski svetovalec – KGZS Zavod Ljubljana Opis je imel naslov »Kratek opis kme­tijstva po ribniškem okraji. Spisal fajmo­šter Janez Ziegler«. Citirano po avtorju: Vunanja in notranja podoba zemlje. Ribniški okraj je kakih 12 ur hoda proti jugu od Ljubljane. Dolina tega okraja je 4 ure dolga in vecidel eno uro široka, le proti Sodraškemu tergu je bolj stisnjena; tudi se šteje k temu okraju ozka hribo­vska dolina Loškega potoka. Od solncne­ga izhoda proti zahodu ima le-ta okraj na levo in desno stran precej visoke hri-be in gojzde. Proti izhodu se po lepi cesti cez homec, kteri se Jasenec imenuje, pelje na Kocevsko, in proti zahodu cez visoke Obloške planjave do Cerknice in do Ra-keka k železnici, tudi po lepi cesti kakih šest ur hoda ... (V besedilu je v nadalje­vanju podrobnejše opisano kmetovanje na obmocju.)1 V casu opisa kmetijstva v ribniškem ok­raju iz leta 1858 se je podeželsko prebival­stvo tega obmocja preživljalo predvsem s kmetovanjem. To pomeni, da so pretežno vso potrebno prehrano pridelovali na obmocju prebivanja prebivalcev. Število prebivalcev pa se je v naslednjih desetle­tjih proti koncu 19. stoletja še povecevalo. Pridelava hrane je bila v tistem obdobju odvisna od naravnih danosti kmetijskih zemljišc, ta zemljišca pa so bila slabo rodovitna. V primerjavi z današnjim casom moramo upoštevati tudi dejstvo, da se v tistem obdobju niso uporabljala mineralna gnojila in fitofarmacevtska sredstva, pridelava semen poljšcin in se­lekcija v živinoreji pa sta bili na naravni ravni. Zaradi potrebe po prehrani so se povecevale kmetijske površine na racun zmanjšanja gozdnih površin. Proti koncu stoletja je število prebivalcev preseglo na­ravne danosti za pridelavo hrane, zato se je zacelo izseljevanje prebivalstva, pred­vsem v Ameriko. V 150-letni zgodovini obmocja osmih obcin je bilo na tem prostoru s prebival­ci poseljenih 399 naselij. Zaradi posledic druge svetovne vojne in povojnega ob-dobja je bilo do leta 1966 na obmocju popolnoma izpraznjenih 41 naselij. Od stalno naseljenih se je v obdobju od leta 1966 do leta 2019 število prebivalstva po­vecalo v 104 naseljih. V teh naseljih se je število prebivalcev povecalo za polovico, z 19.015 leta 1966 na 28.213 prebivalcev v letu 2019. V 134 naseljih se je število prebivalcev zmanjšalo z 12.513 na 9.898, kar je za manj kot polovico oziroma v povprecju za eno petino. V 94 naseljih pa se je število prebivalcev zmanjšalo s 3.304 v letu 1966 na 1.106 v letu 2019, kar pomeni zmanjšanje za dve tretjini. Za takšna naselja to pomeni, da je le še vsaka tretja hiša naseljena, tako veliko zmanjšanje števila prebivalstva pa vodi v smer propadanja vasi. Skupno število prebivalcev vseh osmih obcin se v zad­njih 60 letih bistveno ni spremenilo. Spremenila se je le gostota poseljenosti po posameznih naseljih. Leta 1881 je bila Kranjska ena od se­demnajstih provinc Avstro-Ogrske. Na ozemlju te province v velikosti 10.000 km2 je takrat živelo 481.200 ljudi, kar je pomenilo poseljenost 48 ljudi na km2.2 Leta 2019 je v Sloveniji na površini 20.273 km2 živelo okrog 100 ljudi na km2. V ok­raju Kocevje, kamor je spadalo to obmo-cje, je leta 1880 živelo 37 ljudi na km2, leta 2019 pa je na isti površini živelo 33 ljudi na km2. Leta 1875 je gozd porašcal 36,4 % površine Slovenije.3 Po prvi svetovni vojni so bila takratna ozemlja kranjske dežele kot sestavni del avstro-ogrske monarhije preoblikovana v novo politicno ureditev, v Kraljevino SHS in kasneje leta 1929 v Kraljevino Jugosla­vijo. Obmocje takratne Kraljevine Jugo­slavije je bilo razdeljeno na devet bano­vin. Vecinski del sedanjega slovenskega ozemlja je pripadal Dravski banovini. Dravska banovina je imela po ljudskem štetju z dne 31. marca 1931 površino 15.746 km2 in 1.144.298 prebivalcev, kar je pomenilo poseljenost 72 prebivalcev na km2. Upravno je bila razdeljena na 25 okrajev oziroma srezov.4 V Tabeli 2 so podatki iz statistike Dra­vske banovine iz leta 1931. Navedenih je deset glavnih panog dejavnosti, v kate­rih so zaposleni ustvarjali svoj dohodek za preživljanje. Podatki jasno kažejo, da so bili takrat kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo najpomembnejše in najbolj raz­širjene dejavnosti. Statisticna obdelava podatkov je takrat zavzemala vse pre­bivalce in jih razporedila glede na to, s OBCINA Leto 1869 Leto 1880 Leto 1890 Leto 1900 Leto 1910 Leto 1931 Leto 1948 Leto 1953 Leto 1961 Leto 1966 Leto 2020 Dobrepolje 3525 3810 4072 4004 3974 4122 4119 3972 3631 3481 3878 Kocevje 15.231 18.617 16.125 15.820 15.313 14.326 8297 11.011 13.193 13.666 15.674 Kostel 2800 2819 2836 2636 2637 2279 1927 1783 1454 1255 635 Loški Potok 3164 3697 4265 4103 4146 4050 2797 2945 2739 2682 1789 Osilnica 812 873 893 927 985 1007 848 848 707 684 353 Ribnica 6924 6714 7749 7780 7473 7505 6855 8818 10.241 7208 9527 Sodražica 2605 2911 2984 2910 2846 2843 2461 2454 2331 2372 2185 Velike Lašce 4517 4939 5446 5291 5287 5181 4233 4160 3695 3538 4410 Prebivalci vseh obcin 39.578 44.380 44.370 43.471 42.661 41.313 31.537 35.991 37.991 34.886 38.451 Tabela 1 – prikaz števila prebivalcev v geografskem obsegu obcin leta 2020 Tabela 2 Poklic prebivalcev Št. prebivalcev % prebivalstva Hraniteljev v % Vzdrževancev (žena, otrok itd.) v % Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 690.561 60,35 54,0 46,0 Industrija in obrt 223.017 19,49 53,5 46,5 Rentarji in penzionerji 52.061 4,55 63,0 37,0 Javna služba in svobodni poklici 46.109 4,03 50,1 49,9 Promet 45.264 3,96 34,6 65,4 Trgovina 31.383 2,74 57,3 42,7 Rudarstvo in topilništvo 27.791 2,43 34,3 65,7 Vojska in mornarica 6274 0,55 86,9 13,1 Dnevnicarji in delavci brez podrobnejše oznake 3702 0,32 Uslužbenci denarnih zavodov 3651 0,32 Drugi razlicni poklici 14.485 1,26 Skupaj vseh prebivalcev 1.144.298 100 % kakšno dejavnostjo se preživljajo. Nada-lje je prikaz podatkov o hraniteljih (to se pojmuje, da so bili zaposleni in ustvarjali dohodek) in vzdrževancih (to so bili dru­žinski clani, kot so žena, otroci in drugi, ki niso ustvarjali dohodka).5 Zanimiv je podatek, da je bilo 10. decembra 1935 v Dravski banovini pri­javljenih 636 tovornih avtomobilov s 14 priklopnimi vozili, 75 poltovornih avto­mobilov, 1616 potniških avtomobilov, 152 avtobusov, 220 motociklov s priko­lico in 1100 motociklov brez prikolic, 99.908 koles (biciklov), 2547 tovornih voz z živalsko vprego, služecih javnemu prometu in obrti, 78.029 kmetskih tovor­nih vozil, 4739 potniških vozil z živalsko vprego in 84 dvokolesnih voz (gigov).6 Leta 2018 je bilo v Sloveniji 2.066.000 prebivalcev in 1.143.150 osebnih vozil. Zbir podatkov iz krajevnega leksikona Dravske banovine iz leta 1937 prikazuje, da je bilo takrat na obmocju današnjih osmih obcin v uporabi in obdelavi 68.798 ha kmetijskih površin. V povojnem obdobju je bilo stanje na podeželju zaradi posledic vojne v slab-šem položaju kot v predvojnem casu. Število prebivalcev se je od predvojnega stanja zmanjšalo za eno cetrtino, veliko domov je bilo unicenih, poškodovana je bila tudi infrastruktura. Do zacetka šestdesetih let prejšnjega stoletja si je podeželje pocasi opomoglo od vojnega pustošenja, industrializacija pa je dobi­vala vedno vecji pomen. V podatkih Kra­jevnega leksikona Slovenije je navedeno, da se je na obravnavanem obmocju os­mih obcin leta 1961 s kmetovanjem in gozdarstvom preživljalo 12.951 prebi­valcev oziroma 34,7 %. Leta 1970 se je s kmetijstvom preživljalo še 8.622 prebi­valcev oziroma 22,7 %. Leta 1969 je bilo vseh kmetijskih površin 41,6 %, drugo so bili gozdovi in nerodovitna površina. Na obmocju teh osmih obcin je bilo takrat v uporabi 49.591 ha kmetijskih zemljišc.7 V letu 2019 je bila geografska površina vseh osmih obcin 1191 km2, kar predsta­vlja 6 % ozemlja Slovenije, na tej površini pa živita slaba 2 % vseh prebivalcev. Po podatkih Zavoda za gozdove, ob-javljenih v Uradnem listu RS septembra 2019, je na obmocju osmih obcin stopnja gozdnatosti 79 %, kar predstavlja 93.724 ha gozda. Od skupne površine vseh os­mih obcin so po oceni 3 % površine ze­mljišc v uporabi za poselitev, infrastruk­turo, vodne in neplodne površine, kar predstavlja 3575 ha. Druga zemljišca so opredeljena kot kmetijska, kar predsta­vlja 18 % površine oziroma 21.861 ha. Po podatkih Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo v letu 2018 skupno v osmih obcinah 1590 vlagateljev neposrednih placil. Seštevek vseh povr­šin po vlagateljih znaša 13.821 ha kme­tijskih površin. Razlika med ugotovljeno površino kmetijskih zemljišc (21.861 ha) in dejansko površino po vlogah (13.821 ha) je 8040 ha. To izracunano površino v velikosti 8000 ha lahko oznacimo kot »neopredeljena zemljišca, ki se ne upo­rabljajo za kmetijske namene in tudi po podatkih Zavoda za gozdove RS niso opredeljena kot gozdna zemljišca«. V zacetku osemdesetih let prejšnje­ga stoletja je bilo kmetovanje na tem obmocju še dokaj pomembna gospo­darska panoga na podeželju. Po skoraj štirih desetletjih pa je kmetovanje pri­dobilo predvsem vlogo okoljevarstva, vzdrževanja kulturne krajine in ohranja­nja biotske pestrosti, proizvodna dejav­nost pa je postala drugotnega pomena. K splošnemu nezanimanju za kmetovanje pa je prispeval tudi ugoden gospodarski razvoj. Dandanes govoriti, da je razvoj po­deželja odvisen od razvoja kmetijstva, je neutemeljeno. Razvoj podeželja je na­mrec danes in bo v prihodnosti odvisen predvsem od gospodarske moci na po­deželju in s tem povezanimi delovnimi mesti. Kmetije, ki so opustile rejo živali, so v bistvu prispevale k novi kakovosti bi-vanja v podeželskih naseljih. Na takšen nacin vasi postajajo predvsem bivalna in spalna naselja. Kmetovanje v teh obmo-cjih pa ponekod postaja bolj kot ne tudi motec dejavnik. Nikakor pa si prihodnosti razvoja podeželja ne moremo zamišljati brez kakršnega koli kmetovanja oziroma na-cina obdelovanja kmetijskih površin. Težava v prihodnjem razvoju kmetova­nja ni v neznanju, tehnologiji, organizi­ranosti ali ekonomiki, ampak v glavnem v upravljanju z lastnino in primernimi prostorskimi pogoji za izvajanje kmetij­ske dejavnosti. Obujanje spominov, kako smo nekoc kmetovali, ne bo prineslo nobene razvojno pozitivne spremembe. Ce so se na posamezni kmetiji v prete­klosti ukvarjali z rejo živali, sedaj pa je ta isti hlev prazen, danes to ni vec kme­tija. Od te kmetije je ostalo samo še ne­kaj neuporabljenih objektov in lastnina kmetijskih zemljišc, s katero bo treba v prihodnosti bolj smiselno in ucinkovito upravljati. To upravljanje pa ne sme biti prepušceno stihiji, ampak bodo morale za to skrbeti tudi primerno organizirane institucije. Š Viri: 1 Kmetijske in rokodelske novice (29. 9. 1858), letnik 16, številka 39. URN:NBN:SI:doc-ONY4NOCG, http://www.dlib.si. 2 Lah, Evgen (1882). Statisticne crtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. Ljubljanski zvon, letnik 2, številka 3. URN:NBN:SI:DOC-8FNYZIAO, http://www.dlib.si. 3 https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/ statistika-gozdov/povrsina-gozdov. 4 KRAJEVNI LEKSIKON DRAVSKE BANOVINE, Ljubljana 1937, strani 4 in 12. 5 KRAJEVNI LEKSIKON DRAVSKE BANOVINE, Ljubljana 1937, stran 13. 6 KRAJEVNI LEKSIKON DRAVSKE BANOVINE, Ljubljana 1937, stran 66. 7 KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE, II. knjiga, Ljubljana 1971. Slovenija praznuje 30-letnico usodnega plebiscita V nedeljo, 23. decembra 1990, so se polnoletni prebivalci takratne jugoslovanske republike Slovenije podali na volišca, kjer so se morali opredeliti do usodnega vprašanja za kasnejšo zgodovino naroda pod svojo zastavo. Tri dni kasneje, 26. decembra, pa je bil v takratni skupšcini razglašen rezultat. Zdaj na ta dan praznujemo državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Bojan Novak, vir fotografij: http://zgodovina.si Trideset let je za posameznika dolga doba. Clovek se v treh desetletjih zelo spremeni, v tem casu doživi nešteto raz­licnih dogodkov, naredi veliko dobrih in tudi slabih potez. V zgodovini posame­zne države pa 30 let predstavlja precej krajše obdobje. Slovenija je v 30 letih prehodila zahtevno, tudi razburljivo pot, polno prilagajanja novim izzivom in si­tuacijam. Poglejmo še enkrat na usodne dogodke leta 1990, ki so za vedno spre­menili zgodovino naše države. Na spletnih straneh državnega zbora najdemo naslednji povzetek takratnih dogodkov: Zaradi nadaljnjega zaostrovanja mednacionalnih in drugih nasprotij v Jugoslaviji je Demosova parlamentarna vecina hotela, da se cim hitreje in cim radikalneje odpravi stara socialisticna zakonodaja. Pri projektu vzpostavitve neodvisne slovenske države sta Demos in opozicija v glavnem sodelovala. Rezultat tega sodelovanja je bila parlamentarna odlocitev za ljudski plebiscit za samostoj-no in neodvisno slovensko državo. 6. decembra 1990 je Skupšcina Repu­blike Slovenije na skupni seji vseh treh zborov z veliko vecino (204 za, nihce proti in 4 vzdržani) sprejela Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Plebiscit je bil izveden v nedeljo, 23. decembra 1990, in se ga je udeležilo 93,2 % volilnih upravicencev, med katerimi je »ZA« samostojno in neodvisno državo Slovenijo glasovalo 88,2 % vseh volivcev oz. 95 % tistih, ki so se udeležili plebisci­ta. Rezultat je sprožil med Slovenci veliko navdušenje. S tem aktom narodne samo­odlocbe je bil postavljen temelj za kasnej­šo državno osamosvojitev Slovenije. Slovesna razglasitev plebiscitarnega rezultata je potekala na seji Skupšcine Republike Slovenije 26. decembra 1990. VPRAŠANJE NA GLASOVNICI: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« REZULTATI: Volilna udeležba: 93,2 % Glasovi ZA: 94,8 % (1.289.369 volilnih upravicencev) Glasovi PROTI: 4,2 % (57.800 volilnih upravicencev) Neveljavne glasovnice: 0,9 % (2412 volilnih upravicencev) Delež odgovorov ZA OSAMOSVOJITEV – glede na vse volilne upravicence: 88,5 % Razglasitvi rezultatov plebiscita so sle­dile pol leta trajajoce pospešene priprave na razglasitev samostojne države. Vse je bilo pripravljeno do 25. junija 1991, ko je slovenski parlament sprejel ustavni zakon, s katerim je razglasil novo drža­vo – Republiko Slovenijo. Dan kasneje je predsednik na slovesnosti na Trgu repu­blike razglasil samostojnost naše drža­ve. Dogodki, ki so sledili, so zahtevali od vseh veliko poguma in odlocnosti, a dr­žavljani nove Slovenije so izbojevali naj­pomembnejšo in zgodovinsko zmago. Bodimo ponosni na takratno enotnost in spomnimo se veckrat, da zmoremo veliko vec, kot vsak dan dokazujemo. Napoved nove rubrike in povabilo k sodelovanju: Spoštovani bralci. Živimo v negotovih casih. Zdi se, da smo po 30 letih kar malo pozabili na usodne trenutke, ki so nas združili kot nikoli v zgodovini. V spomin na takratne usodne tre­nutke od plebiscita do razglasitve nove države in z željo po priklicu takratne enotnosti in ponosa boste v naslednjih številkah Našega kraja lahko prebirali tudi posebno rubri­ko Slovenija praznuje 30 let. K oblikovanju rubrike vabim tudi vas, spoštovani bralci. Za janu­arsko številko na elektronski naslov (nas-kraj@dobrepolje.si) ali po na­vadni pošti (na Obcino Dobrepo­lje) pošljite svoja razmišljanja in spomine na december 1990 (cas plebiscita). Vaši sestavki naj imajo približno 1000 znakov (s presledki) oziroma do tretjine strani. Veseli bomo vašega odziva in izmenjave mnenj. LETO BRATOV KRALJ Koncuje se leto 2020 – leto bratov Kralj Mineva leto, ki smo ga predlagatelji Marjeta Trebušak, Edo Zgonc in Stane Škulj poimenovali leto bratov Kralj. Glavni namen tega leta je bil postaviti spomenik bratoma Kralj, ki sta letos praznovala pomembne obletnice rojstva in smrti. France Kralj 125-letnico rojstva in 60-letnico smrti in Tone Kralj 120-letnico rojstva in 45. obletnico smrti. Stane Škulj Poleg postavitve spomenikov smo imeli v nacrtu še druge spremljevalne priredi­tve, ki pa so zaradi bolezni svetovne raz­sežnosti v vecini odpadle. Pisana beseda v našem obcinskem glasilu pa je vendar­le mesecno spremljala vedenje o naših umetnikih, ki sta dosegla svetovno slavo. Namen teh pisanj je bil ozavešcanje nas vseh, da spomin na umetnika ne bi šel v pozabo. Na tem mestu bi rad izrazil zahvalo vsem, ki so sodelovali v tem projektu, v prvi vrsti županu Igorju Ahacevcicu in vsem clanom obcinskega sveta, ki so pripomogli, da smo lahko narocili spo­menik bratoma, ki bo stal na trgu Vidma pred Jaklicevim domom. Spomenika, ki ju je izdelal akademski kipar Mirko Bra-toša, cakata na postavitev v njegovem ateljeju. Ko bo možno vecje združevanje, bomo spomenika postavili in priredili otvoritveno slovesnost. Želim omeniti tudi vse pisce, ki so so-delovali s clanki v glasilu, kot tudi knji­žnico Dobrepolje, ki je po zaslugi Jasmi­ne Mersel Šušteršic in direktorice Rože Kek pripravila razstavo o umetnikih. V zacetku leta smo predstavili življe­njepisa o Francetu in Tonetu Kralju, ki smo ju povzeli po dr. Igorju Kranjcu. Spo-mine po starih stricih so zapisali Marjeta Trebušak, Albin in Jože Kralj. Edo Zgonc je predstavil delo Mare Kralj, žene Tone-ta Kralja, in spomine na hcerko Tatjano Kralj. Vanda Vremšak Richter, vnukinja Toneta Kralja, je zapisala, da sta bila oba brata navdih za njeno delo in življenje. Dr. Igor Kranjc, najvecji slovenski raz­iskovalec dela in življenja bratov Kralj, je pripravil obsežen clanek o novem po­glavju umetnosti na Primorskem. Kusto­sinja Galerije Božidar Jakac iz Kostanjevi­ce na Krki, gospa Kristina T. Simoncic, je pripravila sprehod po stalnih postavitvah razstav Franceta in Toneta v njihovi ga­leriji. Z Ano Erculj smo nacrtovali nastop njene vokalne skupine Gallina in tako je nastal zapis Kraljevo leto brez meja. Gos-pod Drago Samec je predstavil obsežen pogled na Toneta Kralja kot ilustratorja. Gospa Andreja Vreg je predstavila delo Tonetove jaselce, ki jih je Turisticno dru­štvo Dobrepolje postavilo pred Jaklicev dom, TD Dobrepolje pa je že vrsto let vpeto v raziskovanje del bratov Kralj in nam z organizacijo izletov omogoca, da spoznavamo njuna dela. Vsem, ki ste soustvarjali LETO BRA­TOV KRALJ, se zahvaljujem in vas vabim, da še naprej ostanemo pricevalci naših velikih umetnikov. Ob tej priložnosti tudi vam, bralci, že­lim blagoslovljen božic in zdravja v pri­hajajocem letu. Š Izteka se uradno leto bratov Kralj Sredi leta 2019 smo zaceli govoriti in delati nacrte za praznovanje leta bratov Kralj. Delali smo nacrte, korona pa je naredila svoje. Igor Ahacevcic, župan Ampak že takrat je bilo receno, da ni nujno, da se obeh umetnikov spominja-mo samo v enem letu, temvec naj bi to postala stalnica. Vsako leto jima lahko posvetimo kakšen dogodek. Nekaj stvari pa je bilo vseeno nareje­nih. Pri tem so sodelovali TD Dobrepolje, Knjižnica Grosuplje – enota Dobrepolje in Vrtec Ringaraja, ki se jim zahvaljujem, posebno pa naslednjim posameznikom: Stanetu Škulju, ki je kot podpredse­dnik Fundacije Toneta Kralja prevzel usklajevanje vseh dogodkov; Taminu Petelinšku, ki je pripravil po­sebno fotografijo obeh bratov na platnu, ki je krasilo oder velike dvorane v Jakli-cevem domu; Daniju Novaku, ki je pripravil žig za leto bratov Kralj, ki je celo leto krasil ob­cinske medije in poštne pošiljke. Hvala vsem za velikodušen prispevek pri obujanju in ohranjanju spomina na naša velika rojaka, z vabilom, da nada­ljujemo tudi v letu 2021!  Š Leto 2020 – pisalo je v Našem kraju JANUAR V glasilu so porocila o FEBRUAR številnih decembrskih prireditvah. Brali ste tudi o DECEMBER V Zagorici po nekaj Zaradi epidemije ne odprtju novih prostorov v moremo obeležiti zavodu Prizma v Ponikvah. letih izpeljejo zagariške mackare. Porocamo o obcinskega praznika. tekmovalnih uspehih Pri koncu sta izgradnji ekip Futsal kluba športne dvorane in prve Dobrepolje. faze cistilne naprave. Svetniki sprejmejo proracun za leto 2021. MAREC Nepricakovano in v neslutenem obsegu Leto 2020. NOVEMBER se po svetu razširi Leto, ki je precej stvari postavilo na koronavirus in Javno življenje glavo. dodobra spremeni življenje v naslednjih se spet ustavi. Leto, ki nam marsikaj sporoca. Predstavimo Leto, ki nas marsikaj sprašuje. mesecih. delovanje Smo zares vsemogocni, kot smo APRIL Jamarskega kluba mislili? Krka. Znamo stopiti skupaj ali pa nas V zdravstvenem ženeta individualizem in sebicnost? domu na Vidmu Smo toliko svobodni, da smo se zacne delo nova sposobni odpovedati nekaterim V obcini se ustavijo vse zdravniška ekipa. užitkom? Leto 2020 bo pocasi utihnilo, a nenujne dejavnosti in takoj bo prišlo novo. prireditve, v casopisu Leto z novimi sporocili in vprašanji. pa objavimo številne Želim vam, da najdete v novem letu pogovore z ljudmi na OKTOBER odgovornih mestih. prave odgovore, prave izzive in si postavite prava vprašanja. Pred zacetkom drugega Želim vam, da bi cenili tisto, kar vala epidemije uspešno izpeljejo Dobrepoljsko imate, in iskali tisto, kar pogrešate. Naj bo leto 2021 zdravo, igrivo in optimisticno. MAJ vandranje, v Predstrugah izpeljejo prvi del Vesele božicne praznike, ponosen rekonstrukcije vozišca. Objavimo izdelke dan samostojnosti in enotnosti ter Bralce nagovori vodja koronatecaja. Beremo srecno novo leto! infekcijske klinike. bogate prispevke Porocamo o pohodu po ob letu bratov Kralj. Urednik Bojan Novak Brodnikovi poti. Objavimo intervju s podžupanom in direktorico obcinske Š letnik 26, št. 7-8 Š julij-avgust 2020 uprave. SEPTEMBER Zacne se novo šolsko leto. Beremo o izdaji JUNIJ novega zbornika treh obcin. Najavljen Prvi val epidemije Slika zgoraj: Izgradnja nove športne dvorane je pri koncu, vecina del koncanih, opravljen tudi je zacetek vožnje covida–19 je premagan. potniškega vlaka. tehnicni pregled. Slika levo: V obcini z odhodom V Bruhanji vasi so izvedli že 17. športni dan. JULIJ in AVGUST zdravnice ostanemo brez zdravniške oskrbe. Spet zaživijo dejavnosti po društvih in življenje se približno vrne v ustaljene tirnice. V Bruhanji vasi uspešno izpeljejo tradicionalni Športni dan. – Wicked Tattoo Tokrat v rubriki gostuje mladi podjetnik Danijel Novak, ki je sledil svojim sanjam in interesom ter se mlad podal v podjetniške vode. Verjamem, da je vecini obcanov njegovo delo slabše poznano, kdo bi verjetno imel do dejavnosti tudi kak predsodek. A ne glede na naše poglede je podjetniška zgodba Wicked Tattoo za zdaj vec kot uspešna, sogovornik pa navdušuje tudi s svojimi dobrodelnimi akcijami. Bojan Novak Nekaj o zgodovini podjetja Danijel Novak o svoji poti pove: Pot do ustanovitve podjetja je bila zame precej dolga. Vedno sta me zanimala umetnost in ustvarjanje, odkar pomnim, sem vse­skozi poskušal z razlicnimi tehnikami slikanja, od vedno me je pa zanimala tudi tattoo kultura, do katere sem imel in imam še vedno veliko spoštovanje, in iskreno nisem nikoli mislil, da se bom s tem lahko kdaj ukvarjal, že zaradi svoje­ga handicapa (v otroštvu sem zaradi bo­lezni izgubil desno oko, posledicno tudi globinski vid, ki je zelo pomemben pri tem poslu). Našel in izpopolnjeval sem se v teh­niki »airbrush«, vendar mi ustvarjalna žilica ni dala miru, zato sem vedno iskal nove izzive. Poskusil sem s tetoviranjem. Kmalu sem lahko z veliko podporo dru­žine odprl uradni tattoo studio. Wicked Tattoo studio sva s sodelavko ustanovila leta 2017 na Rašici. Letos pa smo se pre­selili v KG Dent center s povecano ekipo. Kako je videti dan v podjetju Wicked Tattoo? Moj dan se zacne že zelo zgodaj s pre­biranjem in odgovarjanjem na povpra­ševanja, ki so ostala od prejšnjega dne. Okoli 9. ali 10. ure opravim osebne kon­zultacije ali izpopolnjujem dizajne, po­tem pripravim vso delovno površino in s kavo pricakam stranko. Sledijo še zadnji pogovori in prilagajanje dizajna in nato se lahko »akcija« zacne. Tattoo seanse po navadi trajajo štiri do pet ur. Vmes so seveda pavze, tako da poskrbimo za kar se da dobro izkušnjo med samim pro-cesom, ki zna biti drugace bolec in ne­prijeten. Ko zakljucim s stranko, sledita pospravljanje in razkuževanje delovnega mesta. Na koncu delovnega dne v studiu ponavadi uredim še kakšno administra­tivno zadevo. Doma, kjer imam atelje, pa delam še na raznih »airbrush« projektih. Kakšne storitve v podjetju ponujate? Ukvarjamo se s tetoviranjem, prebada­njem (piercing), »airbrush« poslikavami, izdelavo dizajnov in logotipov. Glavna tveganja, glavne priložnosti in izzivi za vaše podjetje: Tveganja so pri našem delu na dnevni bazi. Izvajamo permanentno poslikavo telesa, kar je že samo po sebi zelo odgo­vorno. Potem je pomemben postopek ce­ljenja, kjer lahko ob nepravilni negi prav tako unicimo tetovažo. Omeniti moram tudi možnost okužb s hujšimi boleznimi, saj v postopku prebadamo kožo. Zato je v našem studiu zelo pomembna higiena. Vsa orodja, ki jih uporabljamo, so za en-kratno uporabo, delovne površine so raz­kužene in zašcitene tako, da je možnost okužb skoraj nicelna. V prihodnosti planiramo sodelova-ti na tattoo sejmih in drugih podobnih dogodkih, kjer bi lahko naše delo še bolj predstavili javnosti. Veliko pa dam tudi na dobrodelnost, zato pripravljam tudi vecje projekte v tej smeri. Konkurencna prednost podjetja: Neposredne konkurence v svoji regiji nekako nimamo, saj smo edini uradni tattoo studio v okolici. Vsekakor pa verjamem v zdravo kon­kurenco, zato se poskušamo postavljati po robu vecjim studiem v Sloveniji, kar seveda poskrbi za rast in izboljšave na vseh podrocjih. Mnenje o podjetništvu in obrtništvu v obcini, državi in širše: Kar se tice obrtništva v umetniških ustvarjalnih panogah, se mi zdi, da je mnogo premalo cenjeno. Ko sem se ukvarjal izkljucno z »airbrush« poslika­vami, sem razmišljal celo o delu v tujini, kjer je tako delo veliko bolj cenjeno in seveda bolje placano. Vsekakor sem vesel velike podpore svojih soobcanov in drugih, ki so mi za­upali, sploh ob mojih zacetkih, kar mi je dajalo zagon za moja dela in seveda nadaljnji razvoj. Kar se pa tice tetoviranja, pa kot obrt še ni razvršceno oziroma se obravnava kot kozmetika. Sem pa vesel, da se na obrtni zbornici pripravlja NPK. Tako da se dela na razvoju obrti, pa ceprav smo malo za drugimi evropskimi državami. V tujini je trend tetoviranja še veliko vecji, zato imajo v vecjih državah te stvari bolj urejene. Pomen sodelovanja med podjetniki: Sam sem team player, zato mi je sodelo­vanje z drugimi ljudmi bilo vedno blizu in pomembno. Studio si delim s tetover­ko Sašo Sever in piercerko Marušo Melik. Sodelujem tudi z drugimi tattoo ar­tisti, ki imajo isti pogled na zadeve kot jaz. In kot sem že prej omenil, si želim povezati slovenske umetnike v vecji do-brodelni projekt. Zelo pa sem vesel in ponosen, da smo dobili priložnost, da najemamo prostor v novem centru KG Dent, katerega solas­tnica je Katja Gradišar, dr. dent. med., ki jo zelo cenim in spoštujem zaradi njene­ga cloveškega odnosa do ljudi in seveda profesionalnosti in podjetništva. Prostore studia si delimo tudi z izje­mnim in sposobnim frizerjem Markom Oblakom, ki je tudi pripomogel, da smo vsi skupaj nekaj novega in posebnega. Podjetje ponuja priložnost za sodelovanje: Naš studio sodeluje z razlicnimi do-brodelnimi ustanovami, kjer z licitacija-mi zbiramo denar. Bodisi za živali bodisi otroke ali druge, ki so potrebni naše po­moci. Prav tako pa bomo dali možnost lo-kalnim umetnikom, da bodo razstavljali svoja dela v naših prostorih, tako da se bo podoba studia konstantno spremi­njala. Marsikomu bomo tako ponudili priložnost, da se pokaže in predstavi svoja dela. Sam sem izkusil, kako težko je bilo na zacetku, ko se kot umetnik želiš predstaviti. Š LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) PGD LOKACIJA DEFIBRILATORJA AED-JA NASLOV PGD VIDEM – JAKLICEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE) VIDEM 34 – ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO) VIDEM 42 – GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1) VIDEM 37b – ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE) PREDSTRUGE 29 – ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI) VIDEM 33a PGD ZDENSKA VAS – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZDENSKA VAS 59 – VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE) CESTA 38a PGD HOCEVJE – GASILSKI DOM PGD HOCEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) HOCEVJE 19 PGD STRUGE – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE) PRI CERKVI 1, STRUGE PGD KOMPOLJE – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) KOMPOLJE 60 PGD ZAGORICA – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZAGORICA 36a PGD PONIKVE – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE) PONIKVE 45 – PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI) PONIKVE 76 V nujnih primerih, ko je potrebna uporaba AED-ja, poklicite številko 112. LITERARNA PRISPEVKA MLADIH PISCEV Grozna noc »Hmmmmm,« je zadišalo iz kuhinje. Danes je božic in pripravljamo slastne piškote. Vsi doma jih obožujemo. Še posebej medenjake. Na ta dan se vsi v družini zberemo ob božicnem drevescu in prepevamo božicne pesmi, hkrati pa se obdarujemo z razlicnimi darili. Letos sem dobila koledar in božicne lucke, ki sem jih takoj obesila na smrecico. Navadno gledamo skozi okno, kako debele snežinke nežno padajo z neba. Danes ni bilo tako. Zunaj sta bila mraz in veter. Veter je kar rušil drevesa. Mene in mojo sestrico je zelo skrbelo. Slišali so se zvoki gasilskih siren in gasilcev, kako pomagajo nemocnim ljudem. Sneg jim je zrušil streho. Kar hitro sem odšla spat, saj me je nagnala moja mami. Gledala sem svo­je božicne lucke, kako so spreminjale barve. Zaspim. Naenkrat mi postane vroce. Zaslišim zvok gasilcev. Zbudim se in pogledam okoli sebe. Zavoham dim in hitro stecem ven iz svoje sobe, dokler ne odprem vrat. »Shhhhhhh­huuuuuuuššššššš!« Ogenj se je kot strela razširil po moji sobi. Bila sem nemocna. Zajela sem dim in zakašljala. Nisem mog-la klicati na pomoc, saj sem vdihnila dim. Peklo me je v pljucih. Vdihnila sem dim in se na ves glas zadrla kljub strašni bo­lecini in vrocini: »Na pomoc, na pomoc!« Nic ni bilo. Hotela sem pobegniti iz sobe. Ko sem stopila iz sobe, sem videla svojo sestrico. Skocila sem do nje. Njeno telo je bilo cisto mehko. Zajokala sem in si se­stro nadela na hrbet in pocasi poskušala pobegniti iz ognjenega zapora. Prepozno je bilo! Ognjeni zublji so naju objeli. Ule­žem se na sestrico, in ko že skoraj zaprem oci, vidim podobo cloveka. Mislila sem, da sem že z eno nogo v nebesih. A to so bile samo misli. Vidim cloveka, kako tece do naju, si naju povezne na hrbet in hiti proti izhodu. Bledlo se mi je in videla sem samo meglen dim in nežne barve. Mocne glasove in svojo sestro. »Piiiiiiiiii, piiiiiiiiii, piiiiiiiiiiiii …« Zbu-dim se in zagledam svoje objokane star-še na stolih. Prestrašila sem se. Peklo me je po telesu. Pogledam roke, povite v ovoje. »Mami, oci, kje sem?« Bila sem v bolnišnici skupaj s sestrico. »Zakaj sem v bolnici?« zaskrbljeno vprašam. Mami vsa objokana komaj spregovori: »Po-po-po--žar!« »Kaj je z našo hišo?« sem zaskrblje- Požar pri družini Žagar Bil je mrzel zimski vecer, veter je bril in nanašal snežinke. Otroci v družini Žagar so sedeli ob oknu in se veselili zimskih radosti na snegu. Bile so pocitnice in tako bodo lahko otroci cel dan uživali na snegu. Naslednji dan so se otroci pozno vrnili z vaškega hriba, priljubljenega sankališca. Ker so bili zelo premoceni in premraženi, sta starša zakurila pec bolj kot ponavadi. Bili so še malo pokonci, brali pravljico in gledali televizijo, saj so bile pocitnice. Medtem ko so spali, je prišlo do nesrece. Drva poleg peci so se zaradi visoke temperature vnela in prišlo je do požara. Žagarjevi plamena niso sli­šali ali videli, saj so imeli v kurilnici proti­požarna vrata. Žareci plameni so zbudili soseda, ki je tekel in zbudil Žagarjeve ter poklical tudi gasilce. Kmalu je bila po­konci vsa vas. Žagarjevi so v bundah z vrta zaskrbljeno opazovali plamene, ki so se vili iz kurilnice. Od dalec je bilo sli­šati gasilske sirene. Ogenj se je že skoraj razširil do hiše. Oce Primož je priklopil cev za zalivanje vrta na vodovodno pipo in zacel gasiti, vendar je bil vodni curek prešibek za tako velik plamen. Po nekaj minutah so prispeli gasilci in zaceli ga­siti požar. Nekaj casa so polivali vodo po velikih plamenih in nato videli, da drva še vedno tlijo, in jih zato razmetali po dvorišcu. Zgodaj zjutraj so gasilci ga­silskega društva pogasili celoten požar. Žagarjevi so jim bili zelo hvaležni, saj se zaradi njihovega hitrega posredovanja ni vnela njihova hiša. Naslednji dan, ko sta se stres in šok polegla, so pospravili no vprašala. »Prosim, oprosti mi. Lucke, ki so vceraj osvetljevale naše božicno drevesce, so zgorele. Oprosti mi, poza­bila sem jih ugasniti. Naša hiša je zdaj samo še prah.« »Kaj je s Kajo?« »Dokler se ne zbudi, ne bomo vedeli.« »Kdo naju je rešil?« sem v joku vprašala. »Gasilci. Pogumni junaki so stopili v ogenj, in to samo zate in Kajo.« LETO POZNEJE Preselili smo se v Kompolje. Tu s se­strico vsak teden hodiva h gasilskim va-jam. Odkar je bila tista grozna noc, nisva niti enkrat spustili vaj. Obe sva zelo veseli in ponosni na gasilce, ki rešujejo nemoc­ne ljudi. Po poklicu sem vcasih hotela biti uci­teljica kot veliko drugih sošolk. Zdaj sem spremenila svojo željo. Postala bom ga­silka. Spoštujem delo gasilcev. In zakaj ženska ne more postati gasilka? Jaz ne vem in tudi nocem vedeti, saj sem se že odlocila. Na pomoc! Vita Hocevar, 7. a, mentorica Ema Sevšek dvorišce in kurilnico, veseli, da so bili vsi nepoškodovani in zdravi. V naslednjih dneh so od prijateljev dobili rabljeno pec, da so lahko zakurili in bili na toplem. Mama je spekla kruh in piškote in jih v znak zahvale odnesla sosedu in požrtvovalnim gasilcem. V preostanku pocitnic so skupaj za­dovoljno gledali skozi okno in opazovali zimsko pokrajino in zvezde. Hvaležni so bili, da so imeli topel dom in da živijo v vasi, kjer si ljudje pomagajo med seboj. Starša pa sta sklenila, da ne bosta nikoli vec prevec zakurila peci. Zala Škrlj, 7. a; mentorica Ema Sevšek Znak Šolski ekovrt v vrtcu Ringaraja Minili sta dve leti, odkar je naš vrtec pridobil znak za Šolski ekovrt. Po dveh letih smo znak po izpolnitvi vseh meril obnovili in 9. decembra slavnostno, seveda preko video konference, prejeli obnovitveni znak za Šolski ekovrt. Mateja Lohkar, mentorica vrtcevskega ekovrta Ugled znaka temelji seveda na merilih, ki jih na vrtcevskem ekovrtu upošteva-mo, kar ravnatelj potrdi tudi s podpisom castne izjave. S pridobljenim znakom vrtec sporoca svoje poslanstvo in trud vseh zaposlenih in otrok staršem, lokalni skupnosti in šir­še. S pomocjo znaka si skupaj prizade­vamo, da je naš vrtcevski ekovrt cenjen, priznan in je v veselje otrokom in vsemu kolektivu. Pred podelitvijo je potekal seminar, kjer smo pogledali, kaj lahko naredimo spomladi, da bodo naši vrtovi kljub ome­jitvam v dobri kondiciji pricakali bolj normalne case in da bodo tudi otroci ohranili stik z vrtnarjenjem. Udeleženci seminarja smo se spreho­dili po devetletni prehojeni poti v okviru Inštituta za trajnostni razvoj, saj nam to daje smernice za naprej. Z navdušenjem smo si ogledali rezultate obsežne razi­skave o šolskih ekovrtovih v okviru ma-gistrske naloge na oddelku za geografijo. Med rezultati nam je bila predstavljena tudi aplikacija Šolski ekovrtovi, ki bo vse dejavne clane javno promovirala na sple­tu. V tej raziskavi je sodeloval tudi naš vr­tec Ringaraja. Pred leti smo v vrtcu zaznali, da je pomanjkanje stika s procesom pridela­ve hrane še posebej ocitno pri najmlaj­ših generacijah, zato je naš ekovrt rešil to težavo in otrokom resnicno ponuja in omogoca, da v prijateljskem sodelovanju z vrstniki in pod vodstvom vzgojiteljev spoznajo celoten proces od semena do krožnika. Ucenje v naravi ni samo za­bavno, zdravo, temvec je tudi v sladu s trajnostnim razvojem. Izkušnje pa nam pokažejo, da ucenje v naravi pripomore tudi k odlicnim rezultatom na podrocju osebnega in socialnega razvoja predšol­skih otrok. Svoj ekovrt smo že pripravili na zim­sko pocivanje. Zemlja potrebuje zimski pocitek, da se po obilnem pridelku v casu zime spocije in je spomladi pripravljena na nove dogodivšcine, na klitje in rast. Naš pogled je že usmerjen v priho­dnost. Naši nacrti in ideje ne pocivajo, ampak z ravnateljem g. Ivanom Gran-dovcem in županom g. Igorjem Ahacev-cicem skrbno nacrtujemo obogatitev in nadgradnjo svojega ekovrta. Na zacetku pomladi si bomo uredili šolsko, vrtcevsko njivo, na kateri bomo posadili nekaj žit in razne zelenjave. Njiva bo tudi vzorcni primer pridobivanja semen za našo gen-sko banko. Na njej bodo otroci seznanje­ni s postopki pridelave hrane in semen, imeli bodo priložnost povezati teorijo in prakso, navajati se na delo v skupini in preživljati cas na svežem zraku. Ob njivi tudi ne bodo manjkali opazovalne tocke in mesto oddiha, saj je car tudi v tem, sploh v casu epidemije covida-19, da se v naravi usedeš, umiriš, utihneš in imaš možnost opazovanja rastlin, ptic in živa­lic okoli sebe, pri tem se pa zaveš nekih drugih stvari, ki so velikokrat pomemb­nejše za otroke, nas, za soljudi. Strokovno pomoc nam bo nudila ga. Jožica Fabjan. Za pomoc pri strojni prip­ravi njive bomo prosili lokalne kmete. Kako je nastajal in vse drugo o našem ekovrtu si lahko ogledate na spletni stra­ni šole Dobrepolje, pod zavihkom Vrtec, projekti v vrtcu. Š Tradicionalni slovenski zajtrk »Vsem hvala za sodelovanje in pustimo se zopet presenetiti v prihodnjem letu!« je bil naš lanskoletni zadnji stavek v obcinskem glasilu Naš kraj, ko smo porocali o tradicionalnem slovenskem zajtrku v OŠ Dobrepolje. In res je bilo tako – presenetil nas je, a ne pozitivno, kot smo pricakovali. Tina Kurent, OŠ Dobrepolje Novega virusa namrec nihce ni vesel. Kljub temu nismo obupali in opustili vsakoletnega projekta, tradicionalnega slovenskega zajtrka. Letos je bil jubilejni, saj je potekal že desetic. V petek, 20. 11. 2020, smo obeležili ta dan tako, kot je sedaj »v modi«. Na daljavo. Otroci in ucenci so si pripravili slasten zajtrk kar doma in nam poslali nekaj prekrasnih fotografij, ki jih lahko vidite spodaj. Ucenci sedmega razreda tako glavne kot podružnicne šole pa so obedovanje nadgradili s poslušanjem poucnega predavanja cebelarja Marka Miklica. V casu koronavirusa je zdrava prehra­na oziroma tradicionalni slovenski zajtrk še pomembnejši kot sicer – ne le zara­di vecje odpornosti na bolezni, temvec tudi zato, ker šola nima vpliva na otro­kovo prehrano. Med obicajnim šolskim letom strokovni delavci ponavljamo, da se v zdravi prehrani priporoca uživanje rednih obrokov; bilo naj bi jih od štiri do pet dnevno, zajtrk pa je seveda naj­pomembnejši. Poudarjamo, da je dan pomembno zaceti z zajtrkom, in sicer zato, ker telo oskrbi s hranilnimi snovmi in potrebno energijo po daljšem obdobju prek noci. Zajtrk je zagotovo pomemb­na zdrava navada, ce pa pri tem dajemo prednost domaci, lokalno pridelani hra­ni, pa nam bo naše telo še bolj hvaležno. Letos je bil tradicionalni zajtrk okr- So dnevi in trenutki, polni srece in miline, ko radostni oci zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine. Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi! Vse, kar je dobro, naj za vekomaj ostane! Naj v miru sreca nežno vas objame! Želimo vam, da bi našli sreco tam, kjer jo išcete in najbolj potrebujete. UCENCI IN UCITELJI PŠ STRUGE IZSEK IZ ŠOLSKEGA LISTA CAROBNIH IN SIJOCIH 8 Kaj vas caka v tej številki? Kljub temu da smo že v sredini oktobra pouk v šolah koncali in ga preselili v svoje domove, smo za vas pripravili novo številko šolskega lista. Pred zacetkom pouka na daljavo nam je uspelo opraviti anketo o tem, koliko ucencev pozna, kaj obeležujemo z dnevom reformacije. To zagotovo ve uciteljica zgodovine na naši šoli, uciteljica Klavdija Kos Fijolic. Opravili smo intervju z njo. Nismo želeli ostati le pri zgodovini, prihodnosti ni brez otrok, zato smo vzgojiteljico Andrejo Škulj povprašali, kako poteka delo v vrtcu. Za konec pa smo se pogovarjali še z nekdanjo ucenko naše šole, smucarko Nejo Pajk. Vsebine v polnem obsegu lahko vidite na spletni strani naše šole, tam lahko preberete tudi uvodnik, ki ga je za vas napisala Nika, v tokratni številki Našega kraja pa z vami zaradi pomanjkanja prostora delimo le intervju. Intervju: Andreja Škulj Pogovarjali sva se: ANA IN HANA. V zacetku oktobra, ko smo nacrtovali novembrsko številko šolskega lista Carobnih in sijocih 8, se je ravno zacel teden otroka. Teden otroka je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki se zacne vsak prvi ponedeljek v mesecu oktobru in traja sedem dni. Temelji na obeleževanju svetovnega dneva otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupšcina Združenih narodov. Ker naju je zelo zanimalo, kako poteka dan v vrtcu, sva o tem povprašali vzgojiteljico Andrejo Škulj. 1. Zakaj ste se odlocili za delo v vrtcu? Že kot majhna deklica sem se zelo rada igrala z dojencki. Ko smo s starši odšli kam na obisk, sem se zelo rada igrala z mlajšimi otroki. Iz otroške igre je tako zrasla želja po poklicu vzgojiteljice. Za ta poklic sem se odlocila tudi zato, ker zelo rada delam z ljudmi in ker je ta poklic zelo fleksibilen, dinamicen in ustvarjalen. 2. Koliko casa že delate v vrtcu? V vrtcu delam že trinajst let, vsa ta leta pa sem zaposlena v Vrtcu Ringaraja v Dobrepolju. 3. Kdaj prihajate v službo in kdaj odidete iz nje? Letos imam fiksen delavnik; to pomeni, da se ne spremi­nja in je vedno enak; in sicer od 7.30 do 14.30. Poleg rednega dela pa imamo tudi pogovorne urice s starši otrok, roditeljske sestanke, srecanja s starši, evalvacije, vzgojno-izobraževalna dela … 4. Kako poteka delo v vrtcu? Delo poteka tako, da se najprej uredim v delovna oblacila, uredim igralnico in nato grem po otroke v združevalno igralni-co. Nato skupaj odidemo v maticno igralnico, kjer imamo jut-ranjo igro (ljubkovanje, crkljanje, pogovor). Ob 8.00 sledi zaj­trk, najprej pa seveda osebna higiena. Ko otroci pojejo zajtrk, si umijejo roke, za tem pa sledi jutranji pozdrav (se pozdravimo, se pogovorimo o vremenu, dnevu v tednu in o tem, kaj bomo poceli v dnevu), ki obicajno poteka na blazini, ni pa nujno. Nato sledita nega ter previjanje otrok. Ob 9.30 sledi dopoldan-ska sadna ali zelenjavna malica. Pred malico in po tem pa spet poskrbimo za osebno higieno. Sledi igranje na terasi, plošcadi, igrišcu ali v bližini vrtca. Ob 10.30 zacnemo s toaletnim trenin­gom, previjanjem in pripravljanjem na kosilo. Ob 11.00 sledi kosilo. Vmes spet poskrbimo za osebno higieno. Po kosilu je pocitek otrok na ležalniku, ki po navadi traja do 14.00. Med tem casom imajo strokovne delavke izmenicno vsaka pol ure pavze. Medtem pomocnica poskrbi tudi za cistoco igralnice. Pripravimo se pa tudi za naslednji dan in imamo tudi krajše sestanke. Ko se otroci zbudijo, imamo popoldansko malico, nego in urejanje otrok. Sledi igranje na prostem ali v igralnici. Ob 15.30 sledi odhod domov. Otroci, ki ostanejo dlje, se spet združijo z otroki prvega starostnega obdobja, kjer nadaljujejo igro do prihoda staršev. 5. Koliko otrok je lahko v eni skupini? V oddelku prvega starostnega obdobja je najvec 12 otrok, v oddelku drugega starostnega obdobja, v katerem so tri- in štiriletni otroci, je najvec 17 otrok, v ostalih oddelkih drugega starostnega obdobja je najvec 22 otrok, v heterogenem oddelku (vkljuceni otroci prvega in drugega starostnega obdobja) pa najvec 19 otrok. Obcina, ustanoviteljica vrtca, lahko glede na razmere in položaj v obcini odloci, da se najvišje število otrok v oddelku poveca za najvec dva otroka, kar imamo tudi v našem vrtcu. 6. Koliko skupin je v celem vrtcu? V Vrtcu Ringaraja je devet skupin. 7. Koliko vzgojiteljic je v eni skupini? V eni skupini je ena vzgojiteljica in ena pomocnica vzgojite­ljice, v oddelkih, kjer je vkljucen otrok s posebnimi potrebami, pa še ena spremljevalka. 8. Koliko oseb dela v celem vrtcu? V Vrtcu Ringaraja je zaposlenih 27 strokovnih delavcev. 9. Koliko otrok je v celem vrtcu? V Vrtcu Ringaraja je približno 170 otrok. Spoštovana vzgojiteljica Andreja, hvala, ker ste si vzeli cas in nama tako podrobno opisali, kako poteka delo v vrtcu. Še naprej vama želiva veliko veselja pri vašem delu. Leto 2020 v zavodu Prizma Ponikve Te dni mineva eno leto, odkar nam je v PSVZ Prizma Ponikve uspelo uresniciti dolgoletni projekt rušenja starega objekta in novogradnje novega dela zavoda. Špela Selan, Prizma Ponikve Koliko veselja je bilo ob odprtju in še celo leto pred tem, ko smo radovedno dan za dnem zrli na svoje gradbišce in novo po­dobo svojega zavoda. Še pred koncem leta 2019 smo se sme-lo spogledovali z novimi nacrti in projek-ti, prepricani, da bo leto 2020 veliko lažje. Takrat še nismo vedeli, da nas v letu 2020 caka presenecenje. Kmalu po novem letu so nas dosegle oddaljene informacije o izbruhu novega virusa. Prepricani, da je naša mala Sloveni­ja v zavetju mogocnih Alp nedotakljiva, temu nismo namenili posebne pozor­nosti, vsaj ne do trenutka, ko je virus do-segel Evropo in so direktorji severnopri­morskih domov že postajali pozornejši na dogodke v Italiji. V kratkem casu nas je popolnoma nepripravljene virus dosegel. Odzvali smo se na nacin, da naredimo vse, da zavarujemo svoje stanovalce in zaposle­ne. Skrbno smo spremljali epidemiolo­ško sliko okolice zavoda in bivalnih enot in se veckrat v letu odlocali za zapiranje in ponovno odpiranje zavoda in bivalnih enot za obiskovalce. Vse odlocitve, ki smo jih sprejemali, so bile težke za nas kot zaposlene, težke za naše obiskovalce in zagotovo dalec naj­težje za vse naše stanovalce. Naši stanovalci so nesporno ena naj­ranljivejših skupin, in to leto smo bolj kot kadar koli poprej posegali v njihove navade, tudi razvade … Vsa zasluga gre vsem zaposlenim v zavodu in bivalnih enotah, da življenje kljub vsemu tece naprej. Cemu vsemu smo se to leto odrekli, ni vec pomembno, ker smo morda prav Zimsko vzdušje v Prizmi Ponikve zaradi tega ostali zdravi. In vsi bomo na­redili vse, da tako tudi ostane. Vendar pa sem in tja pridejo trenut­ki tesnobe pred nepredvidljivo priho­dnostjo in morda obžalovanje za casom, ki smo ga imeli, oz. svobodo, ki smo jo imeli. Šele ko nekaj izgubimo, se zavemo nepredstavljive vrednosti, ki jo ima do-locen trenutek (neomejeno druženje s sorodniki, prijatelji, sodelavci, pohajanje po svetu, nakupovanje najosnovnejših dobrin ...). Naj bo leto 2021 naš izziv, da bomo ponovno ali pa znova znali ceniti po­samezne srecne trenutke, da si bomo znali pomagati, prisluhniti in se slišati, da bomo postali strpnejša družba in po­samezniki. Vsi stanovalci in zaposleni zavoda in bivalnih enot želimo vsem bralcem Na-šega kraja srecno, zdravo in uspešno leto 2021. In na koncu vedno znova iz srca lepa hvala vsem, ki nas s potrpežljivostjo sprejemate v svoji sredi. Š Vreme nam je bilo naklonjeno in tako smo si lahko oci spocili na beli snežni odeji. Vedeli smo, da si želimo pricarati prijetno zimsko, božicno vzdušje tudi znotraj hiše. Že ob koncu novembra smo zaceli prve ustvarjalne delavnice. Izdelali smo snežake, ki sedaj cepijo po zavodskih mizah. Dipl. del. ter. Barbara Bavdek, Prizma Ponikve Ker pa se naše ambicije niso koncale tam, smo si zaželeli dveh velikih. En lep parcek, ki bo stražil naš glavni vhod in odganjal korono. Verjeli ali ne, izdelana sta iz papirja. Iz naših glav so brzele ideje in naši spretni prsti so jih komaj dohajali. Svo­jo jedilnico smo okrasili s precudovitimi slikami iz mešanih medijev. Seveda pa se ob tem casu spodobi, da si izdelamo svo­je vencke. Letos smo jih obdali z mahom. Veliko ga nam je še ostalo za postavitev jaslic, ki sledi ob koncu tega meseca. Potrebovali smo kar dva dni, da smo postavili vse jelke. Kar sedem jih ima-mo. Vse se bohotijo pod težo okraskov in luck. Pricarajo nam toplino in upanje. Da pa nam ni bilo toplo samo pri srcu, smo si greli tudi želodcke s kulinaricno delav­nico. Ob tradicionalnem slovenskem zaj­trku smo si spekli jabolcno pito. Izdelana je bila po 90 let starem receptu, ki nam ga je priskrbela naša delovna inštruktorica. Zelo mirno in zagotovo lahko potrdim, da so vcasih veliko bolj vedeli, kako se stvari streže. Bila je vec kot odlicna, in ce lahko dodam osebno noto, jaz boljše še nisem jedla. Do konca leta si bomo ustvarili še kar nekaj lepih spominov. Jutri si specemo božicne piškote ... in še ta petek zapojemo na karaokah. Pridni smo bili ... in pridne obišce sv. Miklavž. Po maši je z nami delil svoje bo­gastvo. Kot vsako leto je potrkal na vsa vrata zavoda in, pomembnejše od daril, na naša usta pricaral nasmehe. Za nami je stresno leto, a pod vso to turobno za­veso se skrivajo tudi carobni trenutki. Odmislite to zaveso in vsaj za nekaj tre­nutkov uživajte v toplih trenutkih, ki nam jih prinaša december. Zaposleni in stanovalci Prizme Poni­kve vam želimo precudovite praznike in srecno 2021. Š IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Kljub hladnim jutrom in prvemu snegu ter koroni je prišel prvi od dobrih mož, sv. Miklavž. Marija Tegel Pridne prostovoljke so pripravile kar 110 Miklavževih daril za naše starejše clane. Kar malo hecno nas je bilo pogledati, ko smo to delale z maskami, v rokavicah, z razkužilom in na primerni razdalji. Pa vendar je kar šlo, saj se privadiš. Pover­jeniki so po vaseh naše starejše obiskali in jim izrocili darila. Miklavž je obiskal tudi naše clane v Zavodu sv. Terezije in domu v Prizmi Ponikve. Ker naše dejavnosti mirujejo, smo kljub temu s clani upravnega odbora kar po telefonu usklajevali program dela za prihodnje leto. Oba izleta, ki ju nismo izvedli v tem letu, smo dali v nacrt za prihodnje leto. Upamo, da nam bodo razmere to dopušcale, in z veseljem se bomo odpravili na pot. Ob pobiranju clanarine boste prejeli zgibanko, v kateri so navedeni vsi dogod­ki, ki naj bi jih pripravili v letu 2021. Cla­narine letos ne bomo pobirali v januarju, ampak bomo malo pocakali, odvisno, kaj se bo dogajalo z okužbami. Letovanje v Izoli imamo rezervirano od 13. do 20. marca 2021. Jesenske pri­jave in akontacije so ostale v Delfinu, ce bi se še kdo želel prijaviti, naj poklice. V casu letovanja lahko unovcite tudi turi­sticni bon. Za nedeljo, 7. marca 2021, imamo nacrtovan obcni zbor društva. Na tem zboru meni kot predsednici društva po­tece drugi štiriletni mandat. Po statutu društva se po dveh mandatih ne more vec kandidirati za predsedniško funkci­jo. Prosim vse, ki ste pripravljeni prevzeti funkcijo predsednika društva, da se pri­javite. Vsake prijave bomo veseli, odloci-lo pa se bo na volilnem obcnem zboru. Prijave pošljite na naslov: Društvo upo­kojencev Dobrepolje, Videm 34, 1312 Vi-dem - Dobrepolje do 28. februarja 2021. Želim vam lepo praznovanje božica, v novem letu pa obilo zdravja. Š Decembrski trenutki v Zavodu svete Terezije Praznicni mesec se je v našem domu prijetno zacel. Obiskal nas je sveti Miklavž. Prišel je tiho, ponoci, ko smo vsi spali, in našim stanovalcem razdelil lepa darila. Marinka Merzel, Zavod sv. Terezije dolino. Mi se veselo pripravljamo na V praznicnih dneh, ko nas v stiku s svoj­ praznike. Izdelujemo vošcilnice, izde-ci ohranjajo telefonski pogovori, obiski Hvala vsem pridnim angelom, ki so lali smo adventne vencke. Dišalo bo po skozi stekla pri glavnem vhodu, si želimo Miklavžu pomagali pripraviti darila, in piškotih in kmalu bomo okrasili vso hišo. zdravja, tudi za vse svoje domace in vse angelom, ki so jih pomagali razdeliti. Naj bo praznicno! Postavili bomo jaslice, ljudi. Lepo je bilo gledati vesele obraze ob pre-kot vsako leto. Veseli pa smo predvsem Tako vam na koncu izrekamo vošcilo senecenju, pravo otroško veselje. tega, da smo vsi skupaj, da smo zdravi. ob prihajajocih praznikih in ob vstopu v Zdaj so dnevi mrzli, sneg je prišel v In seveda si želimo, da tako tudi ostane. novo leto. Š Spoštovane obcanke in obcani, gasilke in gasilci obcine Dobrepolje! Prostovoljstvo je nekaj, kar je vgrajeno v vsakega cloveka in v njem bdi, dokler ne ozavesti, da so v njegovi naravi sobivanje, pomoc, sodelovanje in povezovanje. Prostovoljstvo je nujni sestavni del življenja, kar je mocno prepleteno v naših gasilskih vrstah. Ob koncu leta bi se rada zahvalila vsem, ki ste s prostovoljnim delom nesebicno pomagali ljudem v nesreci – našim obcanom in tudi ljudem izven meja naše obcine. Hvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je naša organizacija delovala uspešno. Zahvala gre tudi nepogrešljivi ekipi prvih posredovalcev iz gasilskih vrst, ki se nesebicno odzovejo klicu na pomoc in se na kraju dogodka z namenom nudenja prve ali nujne medicinske pomoci na terenu borijo tudi za življenje socloveka. Velika hvala njim. V imenu Gasilske zveze Dobrepolje in v svojih imenih želiva vam, spoštovani gasilci in gasilke, vesele božicne praznike ter srecno, predvsem pa zdravo in stabilnejše leto 2021. Naj bo leto, ki prihaja, namenjeno predvsem usposabljanjem, ki so bila letos prekinjena zaradi epidemije, in cim manj intervencijam. Vsem obcanom želiva mirne, lepe in vesele božicne praznike, leto 2021 pa naj bo zdravo, radostno, predvsem pa naj bo varno. Z gasilskim pozdravom »Na pomoc!«, Jože Prijatelj, predsednik Gasilske zveze Dobrepolje, in Boštjan Hren, poveljnik Gasilske zveze Dobrepolje Zmerno, odgovorno, opolnomoceno – z 0,0 Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Prostovoljci Karitas se pri svojem delu pogosto srecujemo s problemi družin in posameznikov, ki so povezani z nezmernim oz. prekomernim uživanjem alkoholnih pijac. Slovenska karitas že desetletja opozarja na izredno pereco problematiko razširjene rabe alkoholnih pijac v celotni Sloveniji, saj kar 43 % prebivalcev Slovenije pije cez mero manj tveganega pitja. Marta Šuštar Po ocenah strokovne javnosti v vsakem cetrtem gospodinjstvu obstaja problem zasvojenosti ali vecjih težav zaradi alko­hola. V Sloveniji vsak dan zaradi alkoho­lu pripisljivih vzrokov umreta dve osebi. Ne poznamo varnega pitja alkohola, vsako pitje je bolj ali manj tvegano. Vse alkoholne pijace so že v majhnih kolici­nah škodljive za zdravje in poslabšujejo našo sposobnost za presojo in odzivanje. Na cesti je lani zaradi alkohola umrlo 22 oseb, 145 pa jih je bilo huje poškodova­nih. S programom »Zmerno. Odgovorno. Opolnomoceno. Z 0.0.«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, želi Karitas še naprej spodbujati k spremembi družbe­nih navad pitja alkohola v smeri zmer­nosti in odgovornih ravnanj. V okviru programa Z 0.0. bodo izvajali interaktiv­ne delavnice za ucence tretje triade OŠ in srednješolce. Mlade seznanjajo z nevarnostmi ob pitju alkohola, z vrstniškimi pritiski in družbenimi vzorci. Želijo, da razmišlja­jo o pozitivnih alternativah druženja in dejavnostih za zdravo preživljanje pro-stega casa in išcejo zdrave »ventile« za sprošcanje vsakodnevnega stresa. Otroci in mladostniki so zaradi razvojnih spre­memb, predvsem dozorevanja možga­nov, obcutljivejši za škodo, povezano z alkoholom. Informacije in vzorci vedenja, ki jih starši posredujejo svojim otrokom, so zelo pomembni. Cim mlajša je oseba, ko zacne piti alkohol, tem vecja je ver­jetnost, da bo imela pozneje v življenju težave z odvisnostjo od alkohola. Vedno vec otrok se namrec z alkoholom sreca že pred 13. letom. Prav starši so pogosto slab zgled odrašcajocim otrokom. Alkohol in bolezen covid-19 Ena najpogostejših neresnic o ucinkih alkohola, ki trenutno krožijo v družbi, je tudi, da uživanje alkohola unicuje koro­navirus. Ne drži: • da pitje alkohola unici novi korona-virus; • da pitje alkoholnih pijac z visokim odstotkom alkohola ubije virus v izdi­hanem zraku; • da pitje alkohola (pivo, vino, žgane pi­jace, zelišcni alkohol) spodbuja imu­nost in odpornost proti virusu. Pitje alkohola, ne glede na vrsto alko­ holne pijace, ne bo nikogar zašcitilo pred boleznijo covid-19 niti ne bo preprecilo okužbe s koronavirusom. Svoj imunski sistem lahko krepimo z zdravim naci­nom prehranjevanja in redno telesno dejavnostjo. Na spletni strani https://www.karitas. si/z-0-0/ najdete še vec dejstev in mitov o alkoholu, lahko rešite kviz, v katerem boste preverili svoj odnos do alkohola, in si ogledate videoklipe, pri katerih sta sodelovala modna vlogerka Lepa afna in glasbenik Trkaj. (Povzeto po clanku iz Žarka dobrote, dec. 2020, str. 14, Nina Stenko Primožic) V casu pandemije bolezni covid-19 so v vseh nas bolj ali manj prisotni obcut­ki tesnobe, strahu, osamljenosti, malo­dušja. To se lahko v praznicnih dneh še stopnjuje. Nevarno je, da bi te obcutke želeli ublažiti z alkoholom ali drugimi psihogenimi snovmi. Skušajmo izkori­stiti ta cas za graditev lepših odnosov s tistimi, s katerimi skupaj živimo. Poišci-mo zdrave nacine sprošcanja: družabne igre, branje, dober film, gibanje v naravi, telesna vadba, obdržimo stike s sorodni­ki in prijatelji po telefonu ali internetu. V teh praznicnih dneh se radi spomnimo tistih znancev, ki živijo sami ali trpijo za­radi raznih preizkušenj. Polepšajmo jim praznike s telefonskim klicem, prijazno besedo, vošcilom. Ne pozabimo na du­hovno hrano. Veliko je ponudbe na sple­tu in TV. Vedno pa imamo možnost za osebno molitev in graditev osebnega od­nosa z Bogom, ki edini lahko da notranji mir, ki ga svet ne more dati. V jaslicah leži Božji otrok. V Jezusu je Bog pokazal svoj obraz. Naj luc božicne noci prinese sreco za vse ljudi in v srcih novo upanje budi. Župnijska karitas Dobrepolje Božic je praznik Božjega prikazanja. V njem vidimo Boga, ki pomnožuje kruh, ki objame izgubljenega Sina. V njem vi-dimo Boga, ki poklekne in prijateljem umije noge. Bog se do Jezusovega pri­hoda na tak nacin ni razkril. Prej nismo vedeli, da smo Božji otroci in da je vsak clovek Božja podoba. Vsak, tudi tisti, ki morda o sebi nima takega mnenja. Jezus je že v jaslicah Božji cloveko­ljub. Njegove besede prinašajo nov red: kdor hoce biti velik, naj postane služab­nik vseh. Njegove besede so kvas: ljubite svoje sovražnike. Njegove besede klicejo k ponosu: vi ste luc sveta in sol zemlje. Njegove besede odkrijejo pravo Božje ime: Njegovo pravo ime je Oce. V jaslicah gledamo Boga, ki ni ostal samo pri besedah. On deluje. Dan na dan. Ostaja na naši zemlji in deluje po nas. V to zemljo želi preko nas posejati Božjo besedo in svojo pravicnost, za vse v enaki meri. Na kakšen nacin? … Blagor krotkim, usmiljenim, cistim … Blagri so Božje narocilo, kakšno naj bo naše delo. Ne ostanimo samo pri lepih mislih. Božje dete, ki ga gledamo v jaslicah, nas vabi k dejanjem. Božic, Bog med nami, je praznik, še bolj pa naloga. Le zakaj naj bi se mi zdelo vredno, da jo izpolnim? Bog je ljubezen. Ce to vemo, ne moremo dru­gace kot slediti ljubezni in izpolniti, kar od nas zahteva! (https://www.franciskani.si/?p=3130, p. Marjan Cuden) Iskreno se zahvaljujem prostovoljcem in prostovoljkam, ki redno ali obcasno delujete v Župnijski karitas, vsem, ki socutno pomagate svojim sosedom in znancem, ki v teh težkih casih potrebu­jejo pomoc, in vsem, ki nam zaupate in nas podpirate. Š »TRDI CASI MINEJO, TRDNI LJUDJE OSTANEJO.« R. H. Schuller Vesele božicne praznike ter dan samostojnosti in enotnosti. Naj bo novo leto 2021 zdravo in srecno! Bodimo v teh casih preizkušnje prinašalci poguma in upanja. Vsem donatorjem, krvodajalcem in prostovoljcem iskrena hvala za vsa dejanja dobrote v iztekajocem se letu! RKS - Obmocno združenje Grosuplje Anica Smrekar in Matjaž Marincek Želimo vam, da bi bili vse leto obdani s prijaznimi ljudmi, s prijaznimi besedami, z zdravjem, sreco in uspehom. Vesele božicne praznike ter srecno novo leto 2021 vam želi Društvo invalidov Grosuplje. Anica Perme, predsednica V božicnih dneh želimo vsem veliko notranjega miru, v letu, ki prihaja, pa naj se vam izpolnijo vse skrite želje. Naj vam zdravje služi, se zgodijo le lepe stvari, vam na polju dobro obrodi, prijateljstvo in ljubezen v vaših srcih naj vecno živi! Srecno, mirno in zdravo 2021! Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge GROŠ z vami tudi v karanteni Leto vztrajno drvi h koncu, prav tako pa se vztrajno vrstijo Groševi dogodki, ki so zaradi trenutnega položaja preseljeni v spletni prostor. Tjaša Bregar, ŠK GROŠ Tako smo že v mesecu novembru zaceli izobraževalni projekt Ucenje za življe­nje, ki se izvaja v sodelovanju s portalom Mojeznanje.si. V prvih srecanjih smo že spoznali osnove poslovnega bontona, prejeli trike za pisanje življenjepisa in nasvete za izboljšanje financnega sta­nja ter se spopadli z izzivom premago­vanja stresa, strahu ter tesnobe v casu izolacije. Z mesecem januarjem se na­daljuje maraton predavanj, na sporedu bodo webinarji z naslovi: Samozavestna komunikacija in krepitev samozavesti, Nadaljevalni Excel ter Izpitno obdobje – Kako se pa vi ucite?. K prijavi vabimo vse, ki vas te tematike zanimajo in želite karantenske cetrtke preživeti ob širitvi znanja za življenje. Poleg standardnih tedenskih webinarjev smo se v zacetku meseca virtualno družili na predavanju Monomit, ki ga je gostil naš aktivist Da­vid Tomažin. V sodelovanju z Mestno knjižnico Grosuplje bo v decembru luc sveta ug­ledala fotografska razstava z naslovom Uglaševanje tišine!. Svoja dela, ki jih bo na ogled postavil Tadej Strah, si bo mo­goce ogledati v Mestni knjižnici Ivancna Gorica, in sicer vse do sredine prihod­njega meseca. V tem radodarnem in veselem mese-cu je na naši spletni strani potekal raz-pis za pridobitev enkratne štipendije za lokalne študente in dijake. Podeljenih je bilo osem študentskih štipendij v višini 250 evrov in sedem dijaških štipendij, ki znašajo 150 evrov. Štipendije podeljuje ŠK GROŠ, pri projektu sodeluje Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste -Polje. Vsi ukrepi, ki nastajajo zaradi trenut­nega zdravstvenega stanja, so nam pre­precili izpeljavo nekaterih tradicionalnih projektov, kot so potepanje po božicno okrašenih evropskih mestih ali pa zgolj nocni pohod na Magdalensko goro. Kljub temu vam želimo, da prihajajoce praznicne dni preživite mirno, veselo in praznicno, pa ceprav le v krogu svojih najbližjih. Novo leto pa naj bo zdravo, srecno ter polno uspehov in novih pri­ložnosti. Srecno 2021! Idej za nove projekte nam tudi v pri­hodnje ne bo zmanjkalo, zato vas lepo povabimo k spremljanju objav na naših spletnih Facebook in Instagram profilih ter spletni strani www.klub-gros.si, na kateri lahko pridete tudi do informacij o vclanitvi na daljavo. Uradne ure se selijo v elektronsko obliko, prevzem morebitnih tiskovin pa bo mogoc ob petkih v prosto­rih kluba na Industrijski 1g, Grosuplje. Ostanite zdravi in lepe praznike! Gro­ševcu ni nikoli dolgcas!  Š Turisticno društvo Dobrepolje je tudi letos pripravilo prirocne žepne koledarcke z datumi pomembnih dogodkov, akcij in izobraževalnih ekskurzij. V njem zasledite tudi »dragulje« posameznih vasi, in sicer za vsako vas po pet. Vsak obcan, ki si želi našega koledarcka, ga lahko prejme vsako soboto med 9.00 in 11.00 v pisarni Turisticnega društva ali kadar koli po predhodni telefonski najavi. Še vedno so na razpolago tudi vošcilnice Toneta Kralja »Rojstvo«. Vabljeni v TIC! TD Dobrepolje V casu, polnem sprememb, so najdragocenejši tisti, ki so vedno z nami. Naj vam leto 2021 prinese mir in upanje v srca, naj vam podari obilo srece, ljubezni, nakloni veliko zdravja in prešerne radosti. VESEL BOŽIC IN SRECNO NOVO LETO 2021 Novoletni pohod na Šentrumar je odpovedan Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje Doživljanje koronacasa med skavti »Le zakaj se to dogaja?« pomislim, ko en dan pred uradnim zacetkom skavtskega leta dobimo e-pošto iz združenja, da so vse skavtske dejavnosti v živo do nadaljnjega odpovedane. In to ravno letos, ko smo se voditelji zares zorganizirali in dolocili res super dogodke že za celo leto vnaprej. Zala Kogoj in Miha Cater In za povrh vsega se to zgodi še cisto na zacetku. Toliko novih clanov – le kako naj zacutijo skavtski duh, ce pa se ne more-mo skupaj poditi skozi gozd ali pa ob vecernem ognju igrati skavtskih iger? Le kako naj sploh spoznajo svoje soskavte in postanejo del skupnosti? Tisoc in ena skrb se je pojavila v meni. Kaj sedaj? Morda kar odpovemo zadevo za letos? Pred nami se je pojavil izziv, ki se je v nekem trenutku zdel skoraj nerešljiv. Le kako lahko nekaj, kar temelji na življenju v naravi in na ucenju z delom, prestavimo na racunalniške zaslone? Tudi ce pustimo ob strani dejstvo, da nam je že sama ideja dodatnega racunalniškega casa (proti cemur so skavti v »navadnih« casih dober preprecevalec) sila nevšecna. Le kako bodo volcici premagali Zlobce in se ucili, kako pomembno je skrbeti drug za drugega? Kako bodo izvi­dniki s kresilom prižgali ogenj in si postavili lasten bivak? Kako se bodo popotniki odpravili na pot in se trudili služiti bližnjim? Prav zares – to je nemogoce in skavti pac nimajo cesa iskati med Naš svet je povsem isti kot vceraj, ta cas je le pokazal, kakšen je v resnici. Dalec smo si, že dolgo, in si od strahu ne upamo priti bližje.Zato vam prinašamo luc. Želimo vam dati to Luc, želimo vam bitiljudje.Sprejmite jo od nas in jo nesite naprej.Ljubezenjeiznajdljivainbo našlapot. SKAVTI BOMO POD GESLOM PRIŽGIMO BLIŽINO TUDI LETOS POSKRBELI, DA BO LUC MIRU IZ BETLEHEMA ZAGORELA V VAŠIH DOMOVIH. NAMESTO TRADICIONALNEGA SPREJEMA LUCI PRI SVETI MAŠI, BO LETOS PLAMEN NA VOLJO V ŽUPNIJSKI CERKVI SVETEGA KRIŽA NA VIDMU V SLEDECIH TERMINIH: NEDELJA,20. 12, 8:00 19:00 PONEDELJEK CETRTEK,21. 12. 24.12, 17:00 19:00 V PRIMERU, DA KDO PO PLAMEN NE BI MOGEL PRITI IN BI GA ŽELEL PREJETI NA DOM, NAJ NAM TO SPOROCI NA E MAIL: Prižgimo luc.Obdržimo bližino! koronacasom. Ali pac? Nekaj neprespanih noci in pretuhtanih dni kasneje koncno dojamem – ne glede na vse, kar se dogaja, naše poslanstvo osta­ja. Glavni namen skavtov je vzgoja in delo z mladimi. In to je še vedno tu. V resnici nas marsikateri izmed njih potrebuje še bolj kot prej. Zato ne glede na vse prepreke in izzive – gremo v ak­cijo! Kako? Z vsemi orodji, ki so nam pac na voljo. Tudi Zoom. Treba se je namrec zavedati, da bi vecina mladih v vsakem primeru te dodatne ure preživela ob zaslonu – v tem primeru je vsaj vsebina kakovostnejša od kakšne povprecne racunalni­ške igrice. Dodatno vrednost pa prinese tudi priložnost, da se otroci tako vidijo tudi izven šolskih Zoomov, kjer je dinamika vseeno drugacna. Ce bi rekla, da je lahko, bi lagala. Potrebno je mnogo vec iznajdljivosti in tudi domišljije. Tudi mnogo vec vloženega casa in priprav. A vsako novo srecanje, ki ga izvedemo, je dokaz, da se da. Kaj to pomeni v praksi? »Vsak volcic je na zacetku leta dobil posebno pismo, ki smo mu ga napisali voditelji. Da smo se pa vsaj malo spoznali, pa smo se srecali v spletni džungli Zoom in si izmenjali zanimive lastnosti, hobije, najljubše stvari drug drugega. Skoraj cel teden smo tudi spoznavali, kako je Mavgli sploh prišel v džunglo in njene prve prebivalce. Ceprav smo dalec in se še ne poznamo kot pravo krdelo, pa nam to ne preprecuje radovednega razi­skovanja svojih brlogov.« (Akela) »Srecanja izvidnikov in vodnic so vsak drugi teden. Kolikor se je le dalo, smo ceremonialno s prižiganjem sveck in svetilk sprejeli medse nove clane in skupaj kot ceta zasijali v novo skavtsko leto. Ceprav se ne moremo vešcin uciti zunaj na pros-tem, pa se trudimo, da bi jih obvladali (za zdaj) vsaj v teoriji. Na zanimive nacine smo spoznavali osnove skavtstva, zanimivosti iz življenja našega ustanovitelja ter zgodovino skavtstva. S po­mocjo risanja in kvizov smo spoznavali, kaj pomenita azimut in kontraazimut in vse druge pojme, ki nam pridejo prav pri orientaciji v naravi. Prek kratkih zabavnih filmckov, ki so jih pripravili voditelji doma, smo spoznali skavtski bonton in osno­ve kurjenja ter postavljanja ognjev. Tekom tedna globalnega ucenja smo se ozrli v svojo okolico ter se pogovarjali o revšcini. Spoznali smo, da to ni nek oddaljen pojav, temvec še kako pri­soten tudi pri nas v Sloveniji. Za soljudi smo se zavzeli tudi na bolj ustvarjalen nacin – z izdelavo novoletnih vošcilnic, ki jih bomo poslali starejšim obcanom. Upamo, da jim bomo tako vsaj malo po­lepšali praznike. Ne nazadnje smo se na jesenovanju tradicionalno razdelili po vodih, nato pa poskušali na zabavnem veceru s svojimi vodi premagati voditelje v razlicnih družabnih igrah.« (Cetovodja) »Popotniki se vidimo kar na tedenski ravni! In prakticno ni vec igre, ki je ne bi že uspešno preobrazili v Zoom vari­anto. Vedno je dovolj casa tudi za kle-pet in razmišljanje o tem, kdo smo, kaj nas veseli in kaj vse si v življenju želimo poceti … Na tak nacin namrec skrbimo, da si kljub fizicni oddaljenosti ostajamo blizu. Zoom je tudi super platforma za nacrtovanje projektov (saj je 'risalni list' neomejen in veliko bolj ubogljiv za po­pravke), hkrati pa omogoca izvajanje marsikatere dejavnosti, ki se sprva mor­da ne bi zdela izvedljiva (Miklavževo ob-darovanje? Nic lažjega – skupaj pecemo piškotke preko Zooma in si jih pošljemo po pošti:)). Skratka, klan res ne spi! Še vec – poleg carskega projekta smo si zadali še klanovski izziv, da skupaj prehodimo kilometrov za celo Jakobovo pot. Drži-mo pesti, da nam uspe še pred novim letom.« (Klanovodja) »Prav zares – omejitve, ki jih vidimo, so najpogosteje le v naših glavah. Vse se da, ce se hoce. Prav vsi se strinjamo, da casi niso idealni, in iskreno hrepenim po casu, ko se bom ponovno srecala s svo­jimi popotniki in popotnicami. Ko bomo klepetali ob prijetnem vonju ognja in se podali na skupen potep … A to nas ne sme ustaviti, da ne živimo skavtstva že sedaj, kjer je volja, je namrec vedno tudi pot. Naj nas vodi misel našega ustano­vitelja Roberta Badena Powella: 'Bodite zadovoljni s tem, kar vam je dano, in napravite iz tega kar najvec. Ne glejte mrke, temvec svetlo plat stvari.' Le tako lahko namrec tudi v tem casu najdemo smisel in tako trenutno obdobje ne glede na vse izkoristimo na polno – prav no-ben ukrep ali epidemiološka slika nam namrec ne more prepreciti osebne rasti in dobrih del.« (Zvita vever’ca) Š Spominjamo se jih Letošnji november so zaznamovali težka koronakriza in z njo povezani ukrep. Toda veterani vojne za Slovenijo, clanice in clani obmocnega združenja Grosuplje, se nismo predali. V okvirih, ki nam jih postavljajo zahtevne epidemiološke razmere, nadaljujemo svoje delo. Franci Zorko Žal nam zaradi nastalih razmer v mesecu novembru ni uspelo organizirati dejav­nosti, ki bi se jih lahko udeležilo vecje število clanic in clanov. Ravno ta mesec je namrec zaznamovan z nekaterimi za veterane pomembnimi dnevi, kot so na primer dan Rudolfa Maistra, dan ustano­vitve slovenske TO ter ne nazadnje dan spomina na mrtve. Prav tako cakamo, da nam bodo razmere dovolile organizacijo že pripravljenega posveta na temo 30 let od ustanovitve Manevrske strukture NZ Slovenije. Na dan spomina na mrtve se spomni-mo vseh svojih soborcev, padlih v vojni za Slovenijo in umrlih po vojni. Žal letos nismo mogli organizirati že tradicionalne komemoracije pri spominskem obelež­ju. Kljub temu pa smo ob strogem spo­štovanju vseh protikoronskih ukrepov položili cvetje ob spominska obeležja v Grosuplju, Dobrepolju in Ivancni Gori­ ci. Naši posamezni predstavniki pa so obiskali grobove umrlih clanov OZVVS v vseh treh obcinah. Nanje so namesto svec položili zastavice s trobojnico in logotipom združenja ter napisom »SO­BORCI V VOJNI – PRIJATELJI V MIRU – SPOMINJAMO SE VAS«. Zastavice smo izdelali sami iz biorazgradljivih materia­lov ter tudi tako prispevali k ohranjanju narave za naše zanamce. To je namrec, ob ohranjanju in prenosu vrednot slo­venske osamosvojitve na mlajše rodove, ena pomembnejših programskih usme­ritev naše organizacije. Š Kmalu bo leto, polno preizkušenj in izzivov, za nami. Vsi si želimo, da bi bilo leto 2021 mirnejše, stabilnejše, predvsem pa zdravo. Približujejo se praznicni dnevi, ki bodo letos drugacni, kot smo jih bili navajeni, a vseeno naj bodo lepi, v krogu družine, s spoštovanjem in razumevanjem drug do drugega, saj so to vrednote, ki krojijo našo skupno prihodnost. Naj duh božica napolni vaš dom in poskrbi za mir in sreco, leto 2021 pa naj vam prinese mir in blagostanje, sreco in zdravje ter uspehe na vseh podrocjih. Domovina je tam, kjer je Triglav krasan, je morje, so hribi, prekmurska ravnica, je pesem, beseda, kjer vlada resnica. TOMAŽ HABE Vsem obcankam in obcanom ob dnevu samostojnosti in enotnosti iskreno cestitamo. OO SLS DOBREPOLJE LETOŠNJI PRAZNIKI BODO ŽAL DRUGA NI, A NAJ ZATO NE BODO NI MANJ DOŽIVETI. ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE BOŽINE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER PONOSNO PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. Ostanimo telesno dejavni tudi med epidemijo Navkljub temu, da živimo v nepredvidljivih in težkih casih, ne smemo pozabiti na redno telesno dejavnost. V Športnem društvu Dobrepolje se dobro zavedamo, kako pomemben je zdrav in dejaven življenjski slog. Ta je edina protiutež veckrat nezdravemu, sedecemu nacinu življenja. Še posebej v casu zdravstvene krize, ki letos pesti ves svet, bi se morali še dodatno zavedati, da moramo za svoje zdravje narediti cim vec. Žal pa na številnih primernih dobrepoljskih poteh ne srecujemo veliko sprehajalcev in tekacev. Bojan Novak Dobrepoljska in Struška dolina ponujata odlicne pogoje za nekatere rekreativne dejavnosti v naravi. Imamo številne ma-kadamske, od prometa locene, poti po neokrnjeni naravi. Okrog doline imamo tudi primerne vzpetine. Še posebej v zimskem casu, ko veliko casa preživimo notri, je kljucnega pomena, da zavestno poskrbimo za dovolj gibanja. Ker živi-mo na podeželju, lahko med gibanjem spoštujemo vse preventivne ukrepe za zajezitev širjenja virusa. Epidemija torej ne more in ne sme biti izgovor, da (p)os­tanemo pasivni in priklenjeni na kavce in mize. Žal se med gibalnimi dejavnostmi ne moremo družiti. Tako je vsak od nas odgovoren za svoje odlocitve za gibalno polno ali pasivno preživljanje proste­ga casa. S tem prispevkom vas želimo spodbuditi, da greste v vsakem vremenu in vsak dan ven. Predlagamo vam hojo, nordijsko hojo, hojo v hrib, tek ter tek na smuceh. Za vse to imamo naravne danosti, le na sneg bo treba ocitno po-cakati. Za nordijsko hojo pa potrebujete primerne palice. Vse drugo pa je na do-segu, manjka lahko le tvoja (vaša) odlo-citev. HOJA PO RAVNINI: Idilicno podeželsko okolje ponuja ve­liko neprometnih poti, ki nam lahko služijo kot stalne poti naše hoje, ali pa se preprosto odlocimo, da bomo s hojo odkrili nove koticke svoje okolice. Zelo primerne so makadamske in poljske poti. Nekaj tematskih poti so oznacili prizadevni clani Turisticnega društva Dobrepolje in mogoce je ravno zdaj cas, da jih prehodimo. S pravo obutvijo in ob-leko lahko hodimo tudi v zimskih mese­cih, celo v snegu in blatu. Predlagamo, da vsak hodi v pospešenem ritmu, saj je eden kljucnih ciljev našega gibanja, da dvignemo srcni utrip in da se zadihamo. Le tako bomo naredili nekaj dobrega za svoj krvožilni sistem. NORDIJSKA HOJA: Za nordijsko hojo potrebujemo posebne palice, s katerimi med hojo aktiviramo tudi roke. Na ta nacin se poveca tudi po­raba energije in še dodatno dvigne srcni utrip. Ucinek take vadbe je torej še boljši. HOJA V HRIB: Naš najprimernejši hrib za hojo je Kamen vrh. Nanj vodijo oznacene planinske poti iz številnih krajev (Ponikve, Predstruge, Videm, Podpec, Podgora). Dobre mož­nosti ponujajo tudi hribi na severu do-line (za Predstruge, Cesto, Zdensko vas, Malo vas), enako pa velja tudi za hribe nad Struško dolino. Hoja v hrib mocno obremeni naše srce in pljuca, obenem pa za razliko od hoje po ravnini vpliva tudi na mišice nog. TEK: Enake površine kot za hojo lahko upo­rabimo tudi za tek. Pri teku je treba biti previdnejši, kar se tice vremena. Sploh za tiste, ki sicer ne tecete, zimske tempera­ture niso najprimernejše, saj lahko zara­di hladnega zraka pride do prehladov in drugih dihalnih bolezni. TEK NA SMUCEH: Žal zadnje zime s snegom niso bogate. V Športnem društvu Dobrepolje imamo sicer opremo za pripravo prog ter nekaj parov opreme. Ko bo možnost, bomo po­tegnili proge, na katere ste vabljeni tisti, ki tek na smuceh že poznate, kot tisti, ki bi se ga želeli nauciti ali pa se s smucmi le sprehoditi po prelepi zasneženi pok­rajini. Vabimo vas torej ven, v naravo. Zaže­leno je, da gremo na kako dejavnost prav vsak dan. Vsi, od najmlajših do starejših. Vsak po svojih zmožnostih. Naredimo nekaj za svoje zdravje. Co­vid-19 ni edina bolezen, ki nam grozi. Verjetno so za veliko vecino precej ne­varnejše bolezni sodobnega cloveka (po­višan krvni tlak, povišan holesterol, slad­korna bolezen), ki so po številu smrtnosti povsem na vrhu. Edino »cepivo« zanje pa je pravilen, gibanja poln življenjski slog. In na to »cepivo« ni treba cakati, tudi ni­kakršnih stranskih ucinkov nima! Bodi torej pameten/-na, skrbi za svoje zdravje. Ne cakaj na novoletne zaoblju-be. Zacni danes! Š Zakljucuje se leto mnogih mejnikov Leto 2020 bo v zgodovini zagotovo zapisano z odebeljeno pisavo. Žal zaradi epidemije covida-19, ki je dodobra spremenila svet. V Futsal klubu Dobrepolje pa bomo na leto 2020 ohranili tudi mnoge lepe spomine. Kljub okrnjenemu delovanju smo se trudili izvesti vsaj tiste cilje, ki so bili dosegljivi. Bojan Novak Prejšnja tekmovalna sezona je naši clanski ekipi prinesla ogromno nepo­zabnih trenutkov. Tudi številni navijaci se gotovo spominjate odlicnih tekem v velikolaški športni dvorani. Tik pred zakljucnim dejanjem, odlocilno tekmo za naslov prvaka v 2. slovenski futsal ligi, pa se je sezona koncala, in tako smo uradno ostali brez najvecjega us-peha v tej kategoriji. Po nekajmesecni negotovosti smo dobili potrditev, da smo se kljub predcasno koncani sezoni uvrstili v elitno 1. slovensko futsal ligo. Med najboljših deset ekip v državi. V tistih mesecih smo praznovali tudi de­setletnico delovanja kluba, a zaradi že znanih razlogov nismo mogli pripraviti širšega praznovanja. Poletje je minilo v intenzivnih pripra­vah na nastop clanske ekipe v 1. ligi, medtem pa smo izpeljali kar dva poletna tedenska tabora in narocili nove drese in drugo igralsko opremo. Z nekoliko grenkim priokusom smo cakali na prve tekme v elitni ligi, saj smo se hitro za­vedali, da s šibkim financnim zaledjem v tekmovalnem smislu ne bomo mogli igrati vidnejše vloge. A fantov, ki so se odlocili sprejeti izziv igranja na najvišji ravni, to ni zadrževalo, da ne bi na tre­ningih dajali od sebe vsega. Priprave so tako potekale nemoteno, medtem pa smo pripravili tudi vse za treninge in tekme mlajših selekcij. Tudi za te ekipe smo kupili nove drese, a jih zaradi hitrega drugega vala epidemije nismo pogosto kazali. V sezono smo kot eden redkih slovenskih futsal klubov vstopili z ekipami v vseh starostnih ka­tegorijah. Kot receno, sezona se je hitro prekinila in po krajši prekinitvi je bilo dovoljeno trenirati in nastopati le še clanski ekipi. Ob tem, ko smo stalno pogledovali, kako poteka zakljucna faza izgradnje nove športne dvorane na Vidmu, je clanska ekipa opravljala treninge v Ve­likih Lašcah. Za vsako domaco tekmo smo mislili, da je zadnja na velikolaškem parketu, a bo kljub temu na prvo tekmo na domacem parketu treba pocakati do zacetka novega koledarskega leta. Ekipa je odigrala 11 krogov, do tock pa ji še ni uspelo priti. Fantje vsak petek sicer dajejo svoj maksimum, a realna si­tuacija je le taka, da nastopajo kot Davi­di proti Goljatom. Videli smo nekaj zelo kakovostnih tekem, a brez poškodova­nih obeh glavnih nosilcev igre (Gregorja Klinca in Kevina Strnada) pretežno mla­di domaci fantje še ne zmorejo vseh 40 minut držati visoke koncentracije. Kljub temu se trudimo tako po tekmovalni kot po organizacijski plati dati najvec, kar lahko, in smo zaradi tega tudi cenjeni v futsal družini. Kot eden tistih, ki sem iste fante lani videl igrati pred nabito polnimi tribuna-mi dvorane, letos pa pred prazno dvora-no, lahko zatrdim, da so ravno glasni na­vijaci tisti manjkajoci clen sestavljanke, zaradi katerega veckrat izostaneta boljši rezultat in presenecenje. Veseli smo, da je našo ambiciozno zgodbo, ki je klub brez dvorane v desetih letih pripeljala od postavljanja temeljev do igranja na najvišji ravni z vsemi sta­rostnimi selekcijami, prepoznalo nekaj podjetij in nam letos kljub težkim ca-som prišlo nasproti. Ob tem pregledu leta se moramo tako zahvaliti bronas­tim pokroviteljem (Avtoelektrika Andol­šek s.p., Betonsport d.o.o., Hiša zdravja Bimedia d.o.o., Hoja d.d., Inopol d.o.o., Mides d.o.o. ter Mix d.o.o.) ter drugim donatorjem (Prevozi Mare s.p., Okrep-cevalnica Zora Kompolje, Pizzeria Adam Ponikve in Transport & racunovodstvo Vidic s.p.). Prepricani smo, da bomo s selitvijo v novo športno dvorano naredili še en pomemben korak h kakovostnejšim tre­ningom. Komaj cakamo, da se epidemi­ološka situacija toliko popravi, da bomo koncno spet nadaljevali treninge in tek­movanja za številne športa željne otroke in mladino. Do takrat naše delovanje spremljajte na Facebooku. Š Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskoncno dragoceno, je vecno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovic) ZAHVALA Ob boleci izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašce ANE PERKO iz Ceteža (25. 2. 1934–24. 11. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vašcanom, ki ste ji v življenju kakor koli pomagali, jo v bolezni obiskali, zanjo molili in jo pospremili k zadnjemu pocitku. Hvala vsem za darovane svece in svete maše, za vsako izreceno sožalje in »nemi« stisk roke. Hvala gospodu župniku Marinku Bilandžicu za ganljiv obred, hvala zdravnici dr. Morovicevi, hvala zdravstvenemu osebju iz Vidma in Grosuplja, hvala osebju lekarne Videm za vse nasvete, hvala patronažni sestri Klavdiji za njene obiske na domu, hvala pogrebnemu zavodu Zakrajšek za organizacijo pogreba in hvala vsem neimenovanim, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli stali ob strani. Bog poplacaj vsem in vsakemu posebej. Žalujoci: vsi njeni ZAHVALA V 75. letu starosti se je poslovil dragi mož, oce, brat, tast in dedek JULIJ GREGORIC (1946-2020) iz Strug. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vašcanom, znancem, LD Struge, CD Dobrepolje in KD Kocevje za izreceno sožalje, besede tolažbe, podarjeno cvetje, svece, molitve in darove za svete maše. Hvala gasilcem in zdravstvenemu osebju za hitro nudenje pomoci ob tragicni nesreci. Hvala župniku Marinku Bilandžicu za lepo opravljen pogrebni obred in Pogrebnim storitvam Novak za organizacijo pogrebne slovesnosti. Hvala clanom MPZ Prijatelji iz Šentvida pri Sticni za lepo in cutece odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga v njegovem življenju cenili, ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoci: vsi njegovi Ta crni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza … Bolecina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nihce nam ne more vec vrniti. ZAHVALA Ob boleci izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice MARIJE KRALJ (1942–2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašcanom in znancem, ki ste v težkih trenutkih slovesa socustvovali z nami, izrekli ustna in pisna sožalja. Zahvala gospodu župniku Marinku Bilandžicu za lepo opravljen pogrebni obred in pevskemu zboru iz Šentvida pri Sticni za odpete pesmi. Hvala vsem in vsakemu posebej. Draga mama, pocivaj v miru … Žalujoci: njeni najdražji Dvigujem oci h goram, s katerih mi prihaja pomoc. Moja pomoc prihaja od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo. ZAHVALA ob izgubi moža, oceta, dedka in pradedka JOŽEFA HRENA (28. 2. 1933–26. 11. 2020) iz Zagorice Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v casu bolezni obiskovali in mu krajšali cas. Vsem, ki so mu dajali pomoc in vzpodbudo. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu Marinku Bilandžicu za obiske na domu, ge. Mileni Žnidaršic za prijazno pomoc pri negi in ge. Klavdiji Kastelic in novemu osebju zdravstvenega doma za strokovno pomoc. Ob njegovem slovesu se zahvaljujemo gospodu župniku in diakonu za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Novak, pevcem za ganljivo petje, trobentacu in gasilcem PGD Zagorica. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali cvetje, svece in dar za svete maše, in vsem, ki ste nam stali ob strani, se od njega poslovili na zadnji poti in izrazili sožalje. Hvala svaku Janezu za molitev v vežici in vsem, ki se ga v dobrem spominjate. Domaci Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašce 105, 1315 Velike Lašce, 01 7881 999, 031 331 920, www.avtohisazalar.si, servis@avtohisa-zalar.si AKCIJSKA PONUDBA SVEŽEGA MESA IN IZDELKOV ZA KOLINE SVINJSKA POLOVICA Z GLAVO ..........................2,69 €/kg SVINJSKO PLECE BREZ KOSTI .......................... 3,49 €/kg SVINJSKO STEGNO S KOSTJO – šunka ................ 2,79 €/kg SVINJSKI VRAT BREZ KOSTI............................. 4,49 €/kg SVINJSKA REBRA S KOSTMI IN KOŽO ............... 3,99 €/kg SVINJSKO STEGNO BREZ KOSTI IN KOŽE ........... 3,99 €/kg SVINJSKI KARE BREZ KOŽE IN S KOSTJO ........... 3,99 €/kg SVINJSKA GLAVA S KOSTJO (pol.) .................... 1,69 €/kg SVINJSKA SLANINA, HRBTNA, trda ...................2,29 €/kg SVINJSKI GODER (podbradek)...........................2,29 €/kg Narocite lahko tudi vse vrste drobovine (jetra, srce, kri, ledvice …). Narocila lahko oddate vsako sredo do 11. ure (za prevzem v petek). Vecja narocila lahko oddate tudi druge dni. V akcijski ponudbi imamo tudi vse vrste govejih in svinjskih crev (tudi vecja pakiranja – 100 m). Prav tako smo dobro založeni z izdelki, ki jih uporabljate pri kolinah: prosena kaša, 1 kg.........................................1,85 € za kos riž Splendor (»dilca«), 1kg.............................1,55 € za kos ješprenj, 1 kg................................................ 0,99 € za kos Narocila lahko oddate po telefonu: 01 78 67 068, 051 621 803 ali po e-pošti: trgojan@siol.net Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašce t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si Cvetlicarstvo, pogrebne in pokopališke storitve JANEZ POZNIC s.p. Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Hvala za obisk – se priporocamo!