poS'n ni plaE na v gotovini 1 Hinuara 1935 Stev l_elo IX (XVII Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talaton uredništva 2440, uprave 246£ lxha;a razen nedelje in praznikov vaak dan ob 18. uri / Velja meaefno prejeman v upravi ali po poiti 10 Cin, dostavljen na dom 13 Din / Og’asl pe seniku I Oglas« •prejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani t Poitnl čekovni račun it. 11.40» 99 JUTRA 99 Napihujoča se žaba Ta predstava se je podila po naših m°ži2anih, ko smo spremljali apeninsko zunanjo politiko. Tucat let in še več se !e napihovala apeninska domišljavost, se je lahko zakrila in zabrisala apeninska revščina. To je bilo potrebno, kjer !e celo polenta z makaroni vred pičlo ^merjena. S činelskim hruščem in trudni so se razglašali medli cilji apenin-imperializma. Anahranizem in ano f^ija. Kateri narod in država čuti toli-sile v sebi, da bi mislila na imperijem? Iz tega siromašnega apeninske-Sa sveta naj bi se vodila politika? Kakor ‘’aPihujoča se žaba. V zboru držav in ce-!|n ni tudi 40 milijonski narod veliko več ^'cor žaba med levi in tigri. Potem je ^išlo iztreznjenje. Vse razpredene nit-*e okoli nas so se potrgale. Pajek, ki je 0ne2avil okoli nas, je slabo predel. Umak ^ se je. V apeninski svet je treščilo ka-5^ iz jasnega: rimski sporazum. To je ‘°liko kakor nagobčnik. Kaj je preostalo drugega, ko se je upanje za upanjem po-O!ra'o? Napihujoča se žaba se je razletela. Mi smo ostali. Močnejši kakor karkoli. Rimski sporazum je prelomna ^seka v apeninski zunanji politiki. Gotovo tiči nekaj pameti za tem, četudi bi Se lahko preje pobliskala. Hreščeči in-’ervalični zvoki so utihnili. Sentiment in ,eater ne spadata v realnost političnega Presojanja 20. stoletja. V omedlevic! so potrebne injekcife In ju??! vbrizgjjaji. Tudi razočaranim ape-^kim množicam je treba dati slašči-• e' Časopisje na škorniastem polotoku ® te dni zagnalo v svet senzacionalne Vari, ki naj obračajo pozornost dru-art>- Kjer so obstali politični eksperi-,rtlentij naj se ustvarja videz kulturne 11 jezikovne penetracije. Tudi iz Dunaja Šla v svet takšna poročila. Morda je tam zgoraj kai omedlevice. Zato je čim več govoriti o italijansko-av-r‘is!:em kulturnem sporazumu ter nje-ia realizaciji. Boter ima biti senator Sa-j ki ga pričakujejo te dni pa Duna-' Ideja kulturnega dogovora naj se ■ Biliči konkretno z ustanovitvijo itali-: iškega kulturnega inštituta na Duna-n 'er preureditvijo jezikovnega pouka a Avstrijskih srednjih šolah, kjer naj se d'jaštvu možnost, da se glede je-povnega pouka odloči za eno izmed skupin, v katerih se bo poleg aniline in francoščine znašla sedaj tu-1 ^alijanščina. Razpoloženje avstrijske-ta dijaštva je dobro znano in tvorci kultnega sporazuma najbrže niso mislili ^ to, da bi se moglo v odločitvi mla-j'ne. razbrati nekaj kakor »plebiscit«. Za jet i° ne k°'^° menda takšne stvari pridu?- Avstrijska mladina pa ima ven-. rle svoje muhe in tista kulturna zgrad-7a na Dunaju bo vsaj brezposlenim v 1^1 ?' ern času prijetno zatočišče. V po-Jiih mesecih pa je Donava Itak prijet-Nazadnje so spevi takšne pene-Vscis dobra tolažba. Do tolažbe pa ima Je t i0 r)rav'co- če se je cekin izgubil, J1 oi najdeni kovač dobrodošel. d0vUt*‘ Polake se plete nekaj po-f0rt^ 'a' so vendar viteški na- tur’ l<:' 'e vre^cn sadov apeninske kul-ho,e' *-r:ans^a reka se !e s krepkim od-1u::ni izmaknila. V tem slučaju bi bil pel " ki mezinček primerno nadome-liv!;.,v Varšavi i»aj| ec osnuje velika Kanu a knj i n ca, ki naj bi bila nastavna v posebni palači. Tudi posebna :'-a zveza naj bi zaživela, ki naj pri-je Poljsko kot najvzhodnejše obzid-w!nis!:e kt!ltIirc in mostišče lattnitete Vzhcilnemu barbarstvu. Za name-K se je še uvedla posebna pomorska v smer izhodni In podonavski pakt tudi brez Nemčije in Poljske - Sestanek Lavaia m IFiandina z angSelklmi državniki izgubil giavno podlago — Pred nsvo Iniciativo Anglije PARIZ, 22. januarja. Laval se je vrnil iz Ženeve že v nedeljo zvečer, je pa novinarjem odklonil vsako izjavo o | rezultatih pogajanj za sklenitev raznih j paktov. Vladi bo podal peročilo danes. Po Lavalovi vrnitvi vlada v tukajšnjih | političnih krogih prepričanje, da se je | v zadnjih dneh zunanji minister popol-; noma in odkrito orientiral v smeri male antante in balkanske zveze, kakor tudi sovjetske Rusije. Zaradi tega se splošno misli, da je za Francijo v bodočnosti izključena vsaka kompromisna politika, zlasti še glede nodoitavske-ga in vzhodnega pakta. Baza francoske politike bodo ostali tudi v bodoče kot doslej zavezniški odnošaji z malo antanto, balkansko zvezo in sovjetsko j Rusijo. Francija bi bila pripravljena sprejeti angleško posredovanje glede j nemškega oboroževanja odnosno enakopravnosti samo ped pogojem, da se Nemčija vrne v Ženevo ter pristopi k ! Rcdonavskemu in vzhodnemu paktu. Ker se pa ve, da Nemčija odbija enako vzhodni, kakor tudi podenavski pakt, prevladuje v pariških političnih krogih pesimizem, ki se izraža tudi že iz pisave listov. Listi so prepričani, da Fran« cija ne bo ostala na pol poti in se zato more pričakovati kot prva etapa v izvedbi njene politike sklenitev vzhodnega pakta brez Nemčije in brez Poljske. PARIZ, 22. januarja. Po svoji vrnitvi iz Ženeve je Laval takoj konferiral s Soor Bo^ariie z Društvom narodov BOLGARIJA NE SPREJME POROČILA FINANČNEGA ODBORA DRUŠTVA NARODOV V NJENEM GOSPODARSKEM POLOŽAJU. SOFIJA, 22. januarja. Med Bolgarijo in Društvom narodov je nastal resen spor zaradi višine bolgarskih plačil zunanjih dolgov. Kakor je znano, jo bolgarska vlada lani odpovedala dosedanji sporazum s tujimi upniki in cbenem zaprosila Društvo narodov, da prouči n?en finančni in gospodarski položaj. Na podlagi te ankete je finančni odber Društva narodov dal svetu poročilo o gospodarskem položaju Bolga rije, katero je svet sprejel in odobril. To peročilo v Sofiji še ni bilo objavljeno, izve se pa, da ga Bolgarija ne mo- re odobriti in sprejeti. Uradna odločitev o tem pa se bo napravila najbrže danes po vrnitvi bolgarske delegacije iz Ženeve. Ker Bolgarija ne sprejme noročila strokovnjakov Društva narodov, bo stavila mimo Ženeve nove pred loge svojim tujim upnikom. Vprašanje oa je, če se bodo tl sploh hoteli poga-, jati na podlagi bolgarskih predlogov. Zgodi se lahko, da bodo upniki zahtevali zaplenitev onih državnih dohodkov, ki služijo kot garancija za transfer. Češki Nerr c zahteva o plebiscit SENZACIONALNO ZBOROVANJE ZASTOPNIKOV ČEŠKOSLOVAŠKIH NEMŠKIH DRUŠTEV V KARLOVIH VARIH. PRAGA, 22. januarja. V vrstah vlade je vzbudila veliko nezadovcljstvo vest, da je bilo v Karlovih Varih v nedeljo neko zborovanje zastopnikov nem ških društev iz nemških krajev Češkoslovaške, na katerem se je v zvezi s plebiscitom v Pcsaarju govorilo o potrebi zahtevati plebiscit tudi za nemške dele Češkoslovaške, kar bi po mne nju zborovalcev pokazalo, da bi se tudi češkoslovaški Nemci izrekli soglas- no za priključitev k Nemčiji. Govorniki so izjavljali, da govore v imenu treh in pol milijona Nemcev, ki po njihovihj izjavah ne morejo živeti na Češkoslo- j vaškem, ker nimajo enakopravnosti in morajo zato zahtevati na podlagi pra-j vice samoodločbe narodov, da se tudi i njim dovoli plebiscit. Vlada bo sedaj zbrala potrebne podatke in nastopila proti iniciatorjem tega zborovanja z vso ostrostjo zakona. Podonavski p^kt že v marcu 1 RIM, 22. januarja. Kakor se doznava iz verodostojnega vira, bodo italijanski in francoski poslaniki v državah, ki prihajajo kot bodoče siKnaturne s;!e rimskih Sporazumov v poštev, izrodili teni vladam spomenice o izvedbi omenjenega sporazuma. S teni je prešla iniciativa, ki sta jo dala Laval in Mussolini, že ofi-cielno na področje diplomatskega sporazumevanja. PARIZ, 22. januarja. »L Oeuvre« poroča, da je LavaJ o vprašanju rimskega sporazuma že v Ženevi konferiral z vse mi, ki so na sporazumu zainteresirani, in se zaradi tega more pričakovati sklenitev podonavskga pakta že tekom pomladi, morda le celo v marcu. zveza Napolj-Gdlnla ter je Italija izjavila pripravljenost, da zgradi v italijanskih ladjedelnicah Poljakom dve vojni ladji po 16.000 ton proti kompenzaciji 2.6 milijonov ton poljskesra premoga. Z neko nervozno ušiljivostjo se su-jejo po Evropi drobtinice. Niti vrabca b! ne mogle nasititi. Drobtinice se morajo sipati; iluzije se morajo ustvarjati na ! obzorjih, kjer so se skozi dolgo vrsto let 1 oznanjali fantastični cilji. Recept je enostaven: na zunaj nekaj drobtinic. Na zno traj veliko peska v oči. Boljši je to, ka-; kor da se prikrade v dušo varanega naroda razočaranje. Nabiranje žolča je včasih kakor vulkan. Škripci žabe, ki se je napihovala... -ec. Flandinom ter ga obvestil o svojih kon terencah v Ženevi. Po teh razgovorih med Lavalom in Flandinom se zatrjuje, da je mnenje francoske vlade, da so direktna pogajanja z Nemčijo brezizgled na, dokler ne prispe nemški odgovor na francosko noto glede vzhodnega r?akta. Ker so ženevska posvetovanja in pogajanja ostala brez rezultata tudi glede Poljske, se misli, da ako do konca meseca ne bo nobenih sprememb glede teh vprašanj, tudi francosko-angleška konferenca v Londonu ne bo imela pravega temelja za reševanje vprašanja nemške enakopravnosti. Zaradi tega se pričakuj n^vr iniciativa Anglije. ZAHTEVE FRANCOSKE VOJSKE. PARIZ, 22. januarja. V zvezi z razvojem položaja v Evropi zahteva glasilo francoskega generalnega štaba 'Echo de Pariš« temeljito reorganizaci jo vojske po zahtevah nove dobe. Ust zahteva, naj se po vzgledu Nemčije ustanovi profesionalna vojska še poleg sedanje redne vojske. Vojna tehnika je v zadnjih letih tako napredovala, da ni mogoče vojakov v sedanji kratki službeni dobi izvežbati tako, kakor bi bilo treba. Istočasno z ustanovitvijo profesionalne vojske bi pa bilo treba podaljšati tudi službeni rok redne vojsk” na dve leti. ITALIJANSKA PREDRZNOST. I ATENE, 22. januarja. V Patrasu je bilo v nedeljo veliko zborovanje, na katerem so zborovalci protestirali proti položaju grškega ljudstva na Dode-kanezu. Tekom zborovanja je vdrla v dvorano skupina Italijanov, na katere so pa zborovalci takoj padli in jih prr* : opli. Rešili so jih šele policisti. ZANIMIV PROCES V BUDIMPEŠTI. BUDIMPEŠTA, 22. januarja. Včeraj se ie pričela Klavna razprava proti bivšem« komunističnemu ljudskemu komisarju Rakossi-ju. Obtožnica mu očita sokrivdo veleizdaje, zločin vstaje, sokrivdo pri umoru 27 primerih in ponarejanje denarja, ker je dal za časa komunistične vlade tiskati 3 in pol milijard kron. PORAZI MARKSISTOV. PARIZ, 22. januarja. V nedeljo so bile v treh krajih Francije naknadne volitve, pri katerih so bili povsod socialni demokrati poraženi. Najprej so socialni demokrati izgubili večino v občinski upravi mesta Douaja, kjer so zmagali desničarji. V St. Gaudensu je pri volitvah za generalni svet namesto socialnega demokrata zmagal radikal, a prav tako tudi v Lileu. VRAČAJO SE PREJŠNJI ČASI. LINZ, 22. januarja. Tukajšnji »Volksblatt« poroča iz Passaua, da je tjakaj prispelo včeraj pol polka avstrijskih legijonarjsiv pod poveljstvom znanega stotnika Geisterja. Vsi legionarji, ki so že bili v zasebnih službah, so bili zopet poklicani v legije. L! t pravi, da se more iz tega sklepati, da se pripravlja proti Avstrili nova akcija narodnih socialistov. .Čuvajte Jugoslavijo!” Dnevne vesti Mariborska mestna plinarna LEP RAZVOJ V LANSKEM POSLOVNEM LETU. Dolga leta se je mariborska mestna plinarna borila z raznimi težkočami in težavami, ki so ovirale njen napredek. Lani pa si je to mestno podjetje pomog-lo in je prav rasveseljiva njegova bilanca, ki jo je sestavilo ob zaključku leta. Povečala pa sta se lani kapaditeta proizvodnje in konsum odjema. Tudi je mestna plinarna povečala omrežje in spo polnila nekater naprave. Ojačial je plinovode na Aleksandrovi cesti, v Vetrinj ski in Prešernovi ulici, podaljšala pa jih je v Turnarjevi, Motherjevi, Kamniški in Volkmajerjevi ter v Taborski ulici in rta Pobrežki cesti. Novih odjemalcev se je prijavilo lani 60, med njimi tudi Ros-nerjeva tekstilna tvornica. Mestna plinarna je konsumirala lani preko tričetrt milijona kubičnih metrov plina in je za to porabila 2.000 ton premoga. Njeni postranski proizvodi so bili 1.100 ton koksa in 41 ton katrana. V lastni delavnici je lani popravila in pod državno kontrO' kakor doslej. Opozarjamo cenj. občinstvo, da bodo letos pri svečanem koncertu sodelovali Glasbena Matica s celim mešanim zborom, nadalje Moški komorni zbor g. prof. Mirka, znani trio ge. Brandlove in operni pevec g. Nera-lič. Dopoldanska proslava bo ob 11. dopoldne, ob 20, uri (8. uri zvečer) pa bo svečan koncert. Vstopnice se prodajajo pri g. Zlati Brišnikovi v Slovenski ulici. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebijo lo na novo žigosala 366 plinomerov. Vod nje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni stvo mestne plinarne pa se bavi z načrtom, kako poceniti plin v Mariboru, ki je razmeroma zelo drag, čeprav je prava dobrota v domačem gospodinjstvu, če bi se v Mariboru plin pocenil, bi nedvomno naraslo število odjemalcev. Tuji avtomobilisti na poti skozi Maribor Udeležence mednarodne avtomobilske dirke iz Palerma skozi Rim, Benet ke in Ljubljano je vodila pot skozi Maribor. Dirke na tej prog se je udeležilo 35 voznikov. V Mariboru so vozili po Tržaški in Državni cesti,, preko Kralja Petra trga, državn. mosta in Glavnega trga, po Tattenbachovi in Kopališki ulici in Aleksandrovi cesti mimo kolo- cev, proti predložitvi šolske izkaznice eno- so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Tridnevni kletarski tečaj bo v dneh od 28. do 30. januarja (ponedeljek) torek in sreda) t. I. na banovinski vinarski in sadjarski dinarsko tarifo. Od današnjega dne izdaja-' šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in prak jo šoferji mladini vozne listke, veljavne za tičen ter traja vsak dan od 8. do 12. in od vožnjo iz katerekoli postaje kot nastopne 14. do 18. ure. postaje na progah št. 2 (Studenci), št. 3 (Po*| Stenografska predavanja. V četrtek 24. t brežje) in št. 4 (Tezno) do postaje, ki je m. ob 20. uri bosta v predavalnici delavske najbližja šolskemu zavodu; ob povratku iz! zbornice (H. nadstr.) predavala maribor- šole pa do postaje, ki je šoli najbližja do že skim stenografom in vsem, ki se za steno zgoraj navedene nastopne postaje. Pri lenlvostj črevesa, bolezni jeter in želodca, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke od- -,r:ss bencinski črpalki, kjer so se založili z bencinom in oljem za nadaljnjo pot do Gradca, Dunaja. Solnograda, Monako-vega in Pariza v Monte Carlo. Prvi dirkalec M. Sontag je vozil s »Fordom« skozi Maribor ob 11.37, drugi ob 11.46, tretji ob 11.55. Dirkalci so Ma- Ugodnostj za obiskovalce Pohorja. V zvezi z naredbo, ki jo je izdal naš prometni minister in po kateri je uvrščeno Pohorje med klimatske kraje ter deležno raznih voznih olajšav, kakor smo to že obširno poročali, pridejo v poštev tudi razne železniške postaje ob vznožju Po- riborčanom pripovedovali, da je za ra- S.?,. it °' di velikih snežnih zametov v Apeninih odstopilo od vožnje 12 voznikov in se je eden celo ponesrečil. Ob 15.15 je vo zil skozi Maribor 18. dirkalec, ki je izjavil, da za njim ni nikogar več. Radovedni Mariborčani so sc zbirali zlasti na križiščih cest in delali tako špalir jim avtomobilistom, ki so naglo brzeli skozi naše mesto. grafijo zanimajo, prof dr. A. Dolar in prof. R. Rakuša. Prvi bo govoril o ustanovitvi Slovenskega stenografskega društva, drugi pa o ne’zrablienih stenografskih znakih. Radio Ljubljana. Spored za sredo 23. t. m, Ob 12.15: slbvanske overture na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, vokalni koncert na ploščah; 18: plošče po željah: 18.30: pogovor s poslušalci; 19: statistični pregled gibanja našega sokolstva; 19.20: čas, jedilni list; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz ljubljanske opere, v odmoru čas in poročila. Huda kazen za staro železo. Delavca i Ivan Š. in Jeromin H. sta lani v oktobru ukradla na glavnem kolodvoru 42 kg 50 Din in io Krvopolitje v Mošksnjcih pri Ptuju V nedeljo 20. t. m. proti večeru je na-stal v neki gostilni blizu kolodvora v Moškanjcih med nekaterimi fanti prepir in pretep, pri katerem je dobil 20-!etni Josip Černivec iz Prvencev tri strele v trebuh, da je obležal nezavesten v mlaki krvi. Nemudoma so ga spravili v ptuj sko bolnišnico, kjer so mu poskusili rešiti življenje s takojšnjo operacijo. Poškodbe pa so bile tako nevarne, da ni bilo več pomoči in je mladenič nekaj ur po prevozu v bolnišnico izdihnil, ne da bi se še zavedel. Pri operaciji so ugotovili, da je bil nesrečni fant zadet od treh strelov v trebuh in so našli v črev-ju nič manj kakor 16 ran. Ta tragičen dogodek je srino vznemiril ondotno prebivalstvo, in to tembolj, ker je bil pokojni Černivec miren fant in na dobrem »lasu. Nekdo, ki je osumljen, da je streljal na pokojnika, je že v zaporih okrajnega sodišča v Ptuju. Sodna oblast je Odredila obdukcijo trupla pokojnega Černivca. horja uživali posebne ugodnosti na po-; stare p!očevine vredne stajah Maribor glavni kolodvor, Hoče,1' Orehova vas-Slivnica, Ruše, Sv. Lovrenc na Pohorju, Brezno, Ribnica in na postajah Mislinje in Zreče. Obiskovali bodo lahko vse pohorske postojanke, pomudili se bodo lahko v Mariboru in njegovi okolici m če bodo v teh krajih skupno preživeli 10 dni, se bodo lahko okoristili z vSemi ugodnostmi, ki jim jih nudi nova uredba uvrstitve Pohorja med klimatske kraje v naši državi, Prošnja tržnemu nadzorstvu. Mariborske gospodinje prosijo tržno nadzorstvo, naj poskrbi, da sc na trgu ne bodo prodajala apnena jajca kot sveža, kar se dogaja že vso naj bi se __________________________________ posebnih mizah, ker se dogaja, da proda- delavec Kdmund Garnež z nekim svojim jaikc v apno vloženih jajc po tržnem prc-1 tovarišem. Pomiriti ju je hotel stražnik, gledu skrijejo listek, na katerem je po pred- ki pa ga je zlasti Garnež hudo razžalil, pisu označeno, da niso sveža. Dogaja se1 Zaradi tega mu je napovedal aretacijo, celo, da kupujejo prodajalke taka jajca pri toda Garnež je pobegnil. Šele pozneje sto,niči za vložena jajca ter jih potem pro- ^ je na§ej stražnik v neki gostilni in ga dajajo kot sveža, ker jih je od teh le težko s sjj0 Spravj] v policijski zapor. Zaradi skrila na njivi v koruzi v Einspielerjevi ulici. Podnevi je tam službujoči stražnik opazil pločevino in takoj sunil, da jo je najbrže kdo ukradel in jo skril. Počakal je, da je bila noč. Tedaj sta prišla omenjena delavca z vozičkom, hoteč odpeljati ukradeno pločevino. Stražnik je pa skočil iz svojega skrivališča in oba aretiral. Danes dopoldne sta se zaradi tega zagovarjala pred malim kazenskim senatom ter je bil obsojen Ivan Š. na 5 mesecev strogega zapora, Jeromin H. pa na 4 mesece strogega zapora. Zapomnil si bo. Že lani v oktobru se zimo. Apnena jajca naj bi se prodajala na je v Vetrinjski ulici pograbil brezposelni ločiti. j Četrtinska taksa na motorna vozila. Finančno ministrstvo je izdalo včeraj na redbo, po kateri smejo mestne občine, v i katerih so sedeži banovin in razna druga mesta, med katere spadata tudi Maribor in Celje, pobirati dosedanjo takso na motorna vozila za letošnje leto le v če-trtinskem znesku. Posnemajte! Namesto venca na grob gospe Matilde Langove je poklonila gospa Josipina Lorberjeva 150 dinarjev Nov rektor ljubljanske univerze. Na sestanku univerzitetnega sveta Aleksandrove univerze je bil izvoljen za novega rektorja profesor tehnične fakultete, dr. Maks Samec. Novi rektor je bil rojen v Ljubljani, za doktorja kemije pa je pro-ipoviral na Dunaju. Mnogo se je udejstvoval v znanstvenem svetu in je znan kot strokovnjak po svojih znanstvenih delih iz kemije. Zanimanje naše prestolnice za Pohorje. Te dni je prispel v Maribor ravnatelj beograjskega »Putnžka« g. Vladimir P e r š e, ki se je v družbi mariborskih turistov odpravil na Pohorje, kjer si bo ogledal m obiskal vse pohorske postojanke. Znižuje autobasne urile za šolsko mladino v zimskem času. Za zimsko dobo do 1. marca 19® so uvedla za poskušnjo Mestna podjetja za šolsko mladino, ki pri-v mesto s Pobrežja, Tezna in Studen- tega Ln pa še zaradi nekih drugih grehov se je zagovarjal Garnež danes dopoldne pred sodniki, ki so ga zašili na 15 mesecev strogega zapora. Dva vloma v pretekli noči. Mariborski vlomilci so r-elo podjetni. Preteklo noč so se ponovno spravili na svoj posel in obiskali najprej stanovanje gostilničarke Marije Eignerjevc v Židovski ulici. S ponarejenimi ključi so se splazili v stanovanjsko sobo in razbrskali tam vse predale. Ker pri svojem poslu niso bili Narodno REPERTOAR. Torek, 22 januarja ob 20. uri: »Urh, grof Celjski«. Red D. Znižane cene. Zadnjikrat v sezoni. Sreda, 23. januarja. Zaprto. četrtek, 24. januarja ob 20. uri: »Izgubljeni valček«. Red D. »Idealni soprog* — dijaška predstava. P5 dolgem presledku bo zopet dijaška predstava v petek, 25. t. m. ob 15. uri. Uprizore »Idealnega soproga«, zanimivo in vse 4° konca napeto komedijo slavnega dramatika O. Wildeia, ki je v Skrbinškovi režiji dosegla popoln uspeh. Veljajo na minimum znižane cene od Din 7.— navzdol. Bernard Shaw: »Zdravnik na razpotju«* Ta duhovita komedija po vsem kulturnept svetu znanega angleškega dramatika bo naslednja dramska novost Režira in inscenira jo inž. arh. B. Stupica. Sodelujejo Severjeva, Dragutinovičeva, Starčeva, Skrbinšek, Furijan, Grom, Gorinšek, Kovič P., Nakrst. Stunica, Košuta, Verdenik in Blaž. Prevod je Župančičev. Zaradi obolenj v gledališkem ansamblu te je moral prvotno zamišljeni red abonmanov izpremeniti. Zaradi tega dobe abonentje reda D dve predstavi po vrsti, to je danes in v četrtek. Ogenj. V gospodarskem poslopju posestnika Antona Puškina v Aljaševcih je izbruhnil ogenj. Gospodarsko poslopje s hlevi in svinjaki je zvorelo do tal iit znaša škoda nad 20.000 Din, ki je deloma krita z zavarovalnino. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Vremensko poročilo mariborske mate-orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 6 stopinj C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 7 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 15.5 stopinjah 747.8; reduciran na ničlo pa 745 9; relativna vlaga 98; vreme je o-blačno in tiho; vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih bistvenih sprememb Pfu? azilskemu skladu Protituberkuloznc lige dovolj previcIni in ker so povzročaIi V SIL PMVf! „ o a , ve5 r0pota’ so ji‘h s,išaIi sosedje, ki so Delo dobe. Mariborska Borza dela pričeli klicati išče strojnjkaa za parni stroj, ki se spozna na parne stroje v opekarnah, nadalje slaščičarskega vajenca in brusača Škarij. Vodnikove knjige, še nekaj kompletnih garnitur ima na razpolago knjigarna Tiskovne zadruge, Aleksandrova cesta 13. na pomoč stražo. Ko so vlomilci opazili nevarnost, so se v div-ieni begu spustili po stopnicah in zbežali v noč. Odnesli so samo nekaj 100 Din vredno žepno uro. Večjo srečo pa so imeli z obiskom Zelenkovega stanovanja ! na Tržaški cesti. V omari za perilo so Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici je umrl Franc Mohorko, pos. s Ptujske gore. Star je bil šele 37 let. Kino. V sredo 23. in v četrtek 24. t. m* obakrat ob 20. uri se predvaja film »Rumeni pekel«; v soboto 26. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 27. t. m. ob 18.30 in 20.30 pa je na vrsti »Zvezda Valenci je« v glavnih vlogah Liana Haid. Ptujski živinski sejmi. Kljub hudi zimi je bil sejem za konje in govedo v torek 15. t. m. razmeroma dobro založen. Prignali so 71 konjev, 2 osla, 150 krav, 44 telic, 72 volov in 10 bikov, skupaj 349 glav živine. Od teh so prodali 120 glav-Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: krave 1.75—3 Din, telice 2.75 do 3.75 Din, voli 2.50—3.50 Din in biki 2.50—350 Din; konji so se prodajali po kakovosti od 650—3200 Din, osli pa po 250 Din eden. Kakor se vidi, so cene goveji živini še vedno nizke. Prihodnji sejem bo 5. februarja. — Sejem za prašiče v sredo 16. t. m. je bil razmeroma dobro založen, kupčija pa je bila slaba-Prignali so 33 prascev in 166 svinj, skupaj 199, prodali ap 42. Povprečne cene za kg žive teže so bile; pršutarji od 4.59 do 5.50 Din, polmastni 5.50—6.50 Din, prasci stari 8—10 tednov od 80—150 Din eden. Kakor je razvidno, so se cene nekoliko zvišale. Prihodnji sejem bo 23-t. m. Članski sestanek Sokola Matice. Jutri. iztaknili denarnico, v kateri je bilo 4.300 v sredo ob 20. uri bo v spodnji dvorani Narodnega doma članski sestanek, na katerem bo razgovor o občnem zboru, ki bo v četrtek 30. t. m. Udeležba je za vse članstvo obvezna. Ruski tečaj. Vsi, ki se želijo udeležiti tečaja ruskega jezika, naj pridejo v sredo 23. t. m. ob 18. uri v dekliško meščansko šolo v Cankarjevi ulici v svrho dogovora. 27. januarja 1935, bo tudi letos, kakor Din in 14 čeških kron. S plenom so se zadovoljili in izginili brez sledu. Eigner-jeva in Zelenko sta danes zjutraj prijavila vlom policiji, ki je poslala tja svojega daktiloskopa, ki pa ni mogel najti nobenih prstnih odtisov. Vlomilci so opravili svoj posel najbrže v rokavicah. Drobna policijska kronika. Aretirani so bili Jože K. zaradi potepuštva, Marija K. zaradi vlomne tatvine, 3 vandrovci Krčevina Strelska družina v Košakih je imela 6. t. m. svoje prvo nagradno streljanje v večjem obsegu. Streljalo se je na dvoje pušk v prostornem lokalu gostilne »Pri veselem Frančku« od 9. ure dopoldan do 17. ure. Članstvo je tokrat pokazalo iz* redno zanimanje za prireditev, kar je dokazala številna udeležba in ostra konkurenca za osem lepih daril, ki so se razdelila najboljšim strelcem na družabnem večeru. Prireditev je posetil tudi sreski načelnik g. dr. Senekovič, ki je z zani' manjem sledil tekmovanju in ob tej pri' liki obljubil družini svojo podporo in pomoč zlasti v prizadevanju za letno strelišče, ki je glavni pogoj za uspešno društveno delovanje. Nedavno izvoljena nova društvena uprava je z vzorno organi' zirano prireditvijo dokazala, da je druži- Jože, Avrelij in France zaradi splošnega vsako leto, svetosavska proslava, ki je za' suma ter 3 pretepači Ladislav K., Jernej na v dobrih rokah in bo gojila plemenite Maribor že tradJciolnalna prireditev. Po- ( G. in France Turk. Prijavljen pa je bil cilje viteškega strelskega športa s takim sebno letos ob 7C0-letnioi smrti sv. Sa- policiji neki Ervin P., ki se je v gostil-, uspehom, ki bo društvu zasigural razmak ve se bo to proslavilo še bolj svečano m napil, a nič plačal. med najširšimi sloji občanov. »K^sjiasijBHcsasaaKsra e r n i k« Jutra. ^> medtem ko so znašale ocenjene bruto najemnine vrednosti lastnih stanovanj 111 obratovališč za predlansko davčno leto 6 milijonov 579.542 Din, jih je davčna Oprava ocenila za lansko davčno leto 1,3 8 milijonov 489.057 Din, torej za 1 bilijon 909.525 več kakor predlansko leto. ^e bi ostale občinske davščine na dosedanji višini 23 odstotkov, bi prejela jnestna občina napram letu 1933. 315.000 Din več, na neizpremenjenih 45 odstotnih dokladah in državni zgradarini pa za J5.000 Din. Tako je z zadevo pri starih nišah, do čim je zadeva z novimi hišami nekoliko drugačna, vendar bi pa skupna v|Sja obremenitev hišnih posestnikov za njihova lastna stanovanja in obratovali-sča tudi v tem primeru znašala 340.000 Din več, kakor prejšnje leto. To večje Plačilo pa gre samo na račun hišnih posestnikov, ne pa najemnikov, ker se tiče zvišanje samo lastnih stanovanj in obra-tovališč. Skupna višja obremenitev hišnih posestnikov v Mariboru za lansko leto napram predlanskim je z državnim davkom, avtonomnimi nakladami in 23 odstotnimi' občinskimi davščinami višja okroglo 800.000 Dih ter plačujejo da-1,es hišni posestniki za svoja lastna staranja in obratovališoa okroglo 24 odstotkov celokupnih državnih davkov, do- 'ad in davščin. Niso se pa zvišali samo hišni davki zaradi zvišanja davčne osnove, zvišala ie tudi pridobnina, katere osnova zna-okroglo 18 milijonov dinarjev. Iz hiš-ne Posesti ter od pridobitnih podjetij bo torej mestna občina prejela na davščinah 'n dokladah, če bi se zvišale za milijon dinarjev več, kakor predlanskim. Tudi de. Zaradi tega so davkoplačevalci v Mariboru močno obremenjeni in bo po mnenju hišnih posestnikov treba resno misliti na znižanje občinskih dajatev, v prvi vrsti na znižanje občinske davščine na zgradbe, ki jo tvorijo gostaščlna, vodarina in kanalščina. Z ozirom na zvišane davčne osnove pa se morajo .znižati 23 odstotne občinske davščine na hišno posest vsaj: za 6 odstotkov, občinske doklade na državne davke pa za 5 odstotkov. Da so 23 odstotne občinske davščine od najemnin iri najemnih vrednosti zgradb previsoke, je najboljši dokaz, da znašajo zaostanki na teh davščinah 'okro glo 3 in pol milijona dinarjev, ki jih bodo hišni posestniki v danih razmerah tež ko odplačali. Z rešitvijo tega vprašanja pa je tesno povezano tudi vprašanje znižanja zamudnih obresti, ker so 8 odstotne obresti vsekakor previsoke. V svojem referatu se je. nadalje predsednik g. Meglič dotaknil tudi visoke obrestne mere mariborske mestne hranilnice. Lani je mestna hranilnica po njegovih izvajanjih zvišala obrestno mero za hipotekarna posojila na 10 odstotkov. Prav Mestna hranilnica, za katero jamči mesto z vsem svojim premoženjem iri davčno močjo, pa bi ne smela zahtevati tako velikih obresti, ki so za zadolžene hišne posestnike nezmogliive. Za plačilne vloge plačuje Mestna hranilnica 4 do 5 odstotkov, torej znaša razlika debetnih napram kreditnim obrestim 5 do 6 odstotkov. V posebni resoluciji bodo hiš ni posestniki zahtevali znižanje obrestne mere za hipotekarna posojila vsaj na 7 odstotkov. Vedno pa še straši med mariborskimi hišnimi posestniki davščina na nezazidane parcele. Mestna občina še vedno pošilja plačilne naloge, zoper katere pa se hišni posestniki pritožujejo. Njih pritožbe je zavrnila banska uprava ter jih ria ta način prisilila, da so sc pritožili ponovno na upravno sodišče v Celju. Pritožujejo pa se hišni posestniki tudi zoper dimnikarske mojstre, ki se držijo maksimalne tarife, ki jo je izdala banska uprava, zato zahtevajo hišni posestniki spremembo dimnikarske tarife na ta način, da se določi današnjim razmeram odgovarjajoča minimalna tarifa in da se uvede morebiti tudi prosta konkurenca. Nadalje je predsednik g. Meglič v svojem referatu naglasil, da zahtevajo hiš- odboru lastnega zastopnika in zlasti sedaj, ko nosijo liišni posestniki eno četrtino celokupnih občinskih doklad in dav ščin. V po?ebni resoluciji bodo hišni posestniki tudi to svojo staro zahtevo ponovili ter pričakujejo ugodne rešitve. Končno je predsednik omenil še v svojem referatu Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora. Kakor lani je tudi letos društvo pozvalo svoje člane in tudi nečlane, naj prispevajo po dolo- čenem ključu za Pomožno akcijo. Ponovno je predsednik apeliral na navzoče hišne posestnike, naj bi prispevali določene zneske, ki jih bodo pobirali te dni odposlanci mestne občine. Tudi je še ome ni} nabiralno akcijo za spomenik blago-pokojnemu kralju Aleksandru I. in pozval članstvo, naj bi vsak daroval v ta namen vsaj po 1 dinar, ki ga bo inkasam posebej potrdil na članski izkaznici. Občni zbor mariborskih gosiilnlčar-|ev in kavarnarfev SLOŽEN POTEK STVARNEGA ZBOR OVANJA. — USPEŠNA BILANCA MARIBORSKEGA ZDRUŽENJA GOSTILNIŠKIH PODJETIJ. V dvorani hotela »Meran« so včeraj • mera davčne osnove za predpis pridob- 'ie na ta način mestni dohodki od leta ni posestniki na vsak način v občinskem popoldne zborovali mariborski restavra-terji, hotelirji, kavarnarji, gostilničarji in krčmarji. Zborovanje je vodil predsednik mariborskega Združenja gostilničarskih podjetij g. Gjuro Valjak, prisotni pa so bili tudi zastopniki raznih oblastev in korporacij, med njimi zastopnik mestne občine mariborske, obrtni referent g. dr. S e n k o v i č, predsednik Tujsko-pro-metne zveze g. dr. Jančič, zastopnik policije, nadkomisar g. A n t i č e v i č, ravnatelj ljubljanske zveze gostilničarskih organizacij g. P e t e 1 n in drugi. Odsotnost je pismeno opravičil obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik. Udeležba na občnem zboru je bila naravnost častna. Uvodoma se je predsednik g. Valjak v vznesenih besedah spomnil tragične izgube našega kralja mučenika, katerega spomin so navzoči stoje počastili s trikrat nim »Slava!«, njegovemu nasledniku kra lju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu pa so zaklicali trikratni »Živio!«. Tudi je predsednik takoj nato omenil nabiralno akcijo za. spomenik kralju mučeniku in apeliral na vse navzoče, naj prispevajo po svojih močeh, da bo dobil tudi Maribor dostojen spomenik tistega, ki nam je pripravil svobodo. V nadaljnjem svojem predsedniškem poročilu le omenjal težave, ki jih imajo gostilničarji s trošarino in novimi trošarinskimi pravilniki, po katerih jim finančni organi pečatijo sode z vinom in vinskim moštom. Uprava združenja si je mnogo prizadevala, da bi v tem pogledu pomagala članom. Neprijetna zadeva so bile tudi na novo vpeljane policijske takse, ki jih morajo plačevati vsi, ki »imajo v svojih lokalih koncerte. Intervencija združenja je pa bila v toliko uspešna, da je pred-stojništvo mestne policije na razne pritožbe znižalo takso od 50 na 25 Din, nekaterim pa jo je celo pavšaliralo. Kakor ostale pridobitne sloje je tudi gostilničarski stan hudo zadela nova od- nine. Uprava združenja je skupno z mariborskim gospodarskim predstavništvom intervenirala pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani in dosegla obljubo, da se bo zadeva zlasti za gostilničarje omilila. Kakor prejšnja leta, so imeli gostilničarji tudi lani precejšnje težave z avtorskimi centralami. To vprašanje pa je sedaj zadovoljivo rešeno in bo pobirala v bodoče tantieme samo ena avtorska centrala. Energično je predsednik v svojem poročilu žigosal podeljevanje novih koncesij in izjavil, da je zdru ženje vsak nov primer temeljito obravnavalo, če pa merodajne oblasti niso upoštevale njegovega mnenja, ni to krivda or ganizacije, ki je v prvi vrsti poklicana, da ščiti gostilničarski stan. Omenil je nadalje tudi napredek tujskega prometa v naših krajih in izjavil, da je to najraz-veseljivejši pojav za gostilničarje. Pozdravil je uvrstitev Pohorja med klimatske kraje ter izrazil željo, naj bi bil ta-kili ugodnosti deležen tudi Maribor, ki ima vse pogoje za letoviščarski kraj in ni izrazito industrijsko mesto, kakor to nekateri mislijo. V svojem nadaljnjem poročilu-je omenil ustanovitev gostilniškega odseka pri zbornici za TOI, v katerega je bilo izvoljenih tudi 5 članov iz bivše mariborske oblasti in rešeno zadevo glede šolske izobrazbe naraščaja, k čemer je zlasti mnogo pripomogla mestna občina mariborska, Tujsko-prometna zveza, zbornica za TOI in pivovarna »Union«. Omenil jc tudi Osetov podporni fond, katerega namen je nuditi obubožanim članom gmnotno pomoč, in končno še Pomožno akcijo za siromašne sloje Maribora, za katero tudi gostilničarji prispevajo po svojih močeh. Tajniškemu poročilu, ki ga je podal tajnik združenja g. Jenko, je sledilo poročilo nadzornega odbora. Soglasno je bil. odobren obračun za lansko leto in proračun za letošnje poslovno leto. K be- perdo Karis: 2 Spomini h narodnega ta sok ©istega življenja Izvedel sem, da prodaja Gressan ^°liko dni sem prejel od poštne direkcija v Trstu nalog, da se opravičim glede {jressanove pritožbe. Lahko mi je bilo dokazati s pomočjo občinskega sluge, ki tn' Kotovo ni bil naklonjen, pismonoše ir. P°stiljona, ki je, ko je Gressan prišel na u°što, že bil prisoten. V nekoliko dneh le dobil odklonilni odgovor. Izvedel sem, da prodaja Gressman hrez licence poštne vrednostnice in celo 00 Pol krajcarja dražje. Da se o tem prebičam, sem nekoč poslal kupit nekaj i)Q§tnih vrednostnic. Prebrskal sem pošt-naredbenike in našel v 1.1850 nared-°> da ne sme nihče brez dovoljenja D°Stne direkcije prodajati poštne vrednotnice. Ce se kdo zaloti, bo kaznovan 's 50 gld. ir. se mu odvzame tudi eventu-elna druga monopolna koncesija. Gressan ?a ie imel koncesijo za prodajo tobaka 1,1 streljiva. V tem smislu sem napravil °vadbo na finančno direkcijo v Trstu. Ni trajalo 8 dni, ko je prišel fin. ko-j^isar Pazdera iz Kopra skupaj s pregled-1'kom. Prišel je k meni, povedal mi je, a ie Gressanov prijatelj in me prosil, da II111 odpustim in prekličem svojo trditev. l.esa nisem mogel in nisem hotel stu-^ ’ ker bi se s tem ponižal in blamiral, -agotovil mi je, da bo vso stvar on ure- dil brez vsakršnih posledic. Vdal sem se pod pogojem, da stori Gressan to, kar je od mene zahteval. Čez pol ure je to tudi hotel storiti, hotel je namreč poklekniti predme; seveda nisem pustil. Prosil me je pred listonošo in občinskim slugo odpuščanja. V zahvalo, da mu je »Schiavo« odpustil, me je prosil, da mu bom boter otroku, ki ga je pričakoval. Od tedaj sva si bila, kakor tudi z njegovo ženo Hrvatico iz Voloske, dobra prijatelja. Preprosti domačin Frar. Flego iz Str-peda pri Buzetu jc bil med okoliškimi prebivalci najbolj nadarjen in zaveden narodnjak, tako, da je pozneje postal občinski odbornik in mislim, da tudi župan in deželni poslanec. Pri gradnji železniške proge, oziroma pri inženjerjih bratih Geiringerjih iz Trsta je oskrboval prevažanje materiala. Npkega dne, ko se ič pod novo progo na Razpadalici (ital. Ras-padalisa) nad Sv. Martinom tlo pogreznilo, sem vprašal Flega, če se je kdo ponesrečil. Odgovoril mi je, da »sn« samo nekateri Italijani »pali«, in še ti brez večjih poškodb. Ko je Flego odšel, je prišel mlajši brat Geiringer, ki je na oknu pri Fontani iz prvega nadstropja prisluškoval najinemu pogovoru. Rekel mi je, da pride jutri njegov brat iz Prsta, ter me prosil, naj si zapomnim, kar mi je Flego rekel, da bom lahko pričal. Začudil sem sc mu in ga vprašal, s čem se je Flego tako pregrešil? Odgovoril mi je, da je Flego rekel,/da bi bilo treba »tutti Italijani sui palli« in da mu bodo zato odvzeli podjetje. Za trebuh sem se prijel od smeha, ko mi je to tedastočo povedal. Razjasnil sem mu,’ kaj se pravi v hrvaščini »sn pali« in ga prosil, naj se ne osmeši s svojo trditvijo. Rekel je, da se bo c tem še informiral in potem sodil. Stvar ,c zaspala in s Flegom sva sc srčno smejala. Bodel me je tedaj najbolj v oči odtisek poštnega žiga »Pinguente«. Zahteval sem pri poštni direkciji dvojezični napis. Prošnja ni imela uspeha. Uspeh so dosegli šele pozneje na pobudo Frana Flegla, ko mene že tam več ni bilo, in sicer potoin pos'anca dr. Dinka Vitežica. Štampiljka se je potem glasila »Pinguente-Bu-zet«. Življenje mi je postalo navadno. Z meščani sem se žc prav dobro počutil, kakor tudi z ljudmi iz okolice, t. j. iz Strpe-da, Sv. Martina, Sv. Ivana, Vseh svetih, Sv. Donata, Brega. Mluma, Klaričev, Prodanih, Cerovcev itd. Pa tudi z našimi nadarjenimi Čiči sem se dobro zabaval. Tu nekaj dogodijajev: Prve dni mojega uradovanja pride ženica ’z Čičarije povprašat po pismu svojega moža. Bilo je tu nefrankirano pismo iz Gradiške. Ko je plačala 10 krajcarjev, mi reče: »Štej, ja ne znam šteti (čitati).« Vprašam jo šaljivo, kaj dela mož v Gradiški, če morda študira na »visokoj štoli«. Žalostno mi odgovori, da je zaprt v 20-letno ječo, »a posve nedužan«. No, »posve nedužan« ni, »Što je učinio?« Prekriža še in ponovno potrdi njegovo ne- dolžnost, rekoč, da je toliko kriv, kakor jaz ali novorojeno dete. Ko je ženska odšla, mi pove prisotni pismonoša, da sta ubila njen mož in nekdo drugi pred letom poštnega kondukterja Zenija, dile-gence Trst—Pulj pri Kanfanaru in oropala pošto. »Posve nedužan!« Neko noč, ko sem se vračal mimo pošte, zagledam od daleč, da I1002 nekdo vlomHi skozi okno v poštni urad. Vrnem se proti gostilni po pomoč, kar srečam orožnika ter mu povem, kar sem videl. Orožnik me prosi, naj grem po treh minutah zopet v ulico, on pa stopi čez »ri-paro« na ogel ulice, tako, da mu b?. vlomilec sam padel v roke. In zgodilo se jc tako. Prijeli smo stasitega Čiča, ki je odločno tajil, da bi se sploh dotaknil skoraj napol odprtega okna. Na moje vprašanje, kaj je delal stojf.č i>ri oknu, mi je odgovoril kazaje na moker zid da jc tam samo opravil svojo potrebo. Orožnik ga je seveda odgnal. Že tretji dan je bila sodna obravnava. Vsi njegovi izgovori mu niso nič koristili. Sodni pristav Po-drecca ga je zašil za teden dni. Ko je šel v spremstvu sodnega- sluge v zapor, ie še rekel sodniku, da se bo pritožil pri »malem sudeu (pisarju), jer ga je sudil pt> palagrafu x, namesto po pala&rafu y« (pa ragraf sem pozabil). Sodnik mi res pokaže one paragrafe, meneč, da jih poznajo Čiči bolj nego marsikateri avskultant. Res, nadarjen narod, ki mu pa žal ni bila dana prilika izobrazbe. (Se bo nadaljevalo.) Stran 4. bt i Mariborski »V e č e r n i k« Jutra. ■Banwg-rj. V Mariboru, dne 22. I. 193o John K. Nevvnham: Stara ura Dedova ura s kukavico je stala v saloni. Nje zveneči »Kukuk!«, s katerim je oznanjala ure, je bilo slišati razločno po vsej hiši. Bila je stara dedščina. Že zdavnaj je pripadala družini Jamesovih. Peter James mlajši je spal v svoji sobi poleg salona. Neprestano glasno tiktakanje ure je bilo slišati posebno dobro v nje govi sebi. A ni sc mogel nanj privaditi. Včasih je bedel po cele ure ir. je izkoriščal ta čas, da je preklinjal dedovo uro. Štel je njene udarce, da bi zaspal, a nje peklenski »Kukuk! Kukuk!« je hipoma prekinjal njegovo matematično udejstvovanje. Ko se je pripravljal Peter na izpite, ga je težila ura še bolj kakor kdaj prej. Motila ga je. da ni mogel zbrati svojih misli in mu ni dala spati, kadar je bil spanja naj bolj potreben. Spravila ga je v skrajni obup in je zaprosil očeta, naj uro ustavi ali pa spravi iz h'še. Ves preoaden se je Peter James starejši zastrmel v svojega drznega potomca. »Dovovo uro naj bi spravil proč?« je dejal končno. »Menda ne veš, kaj praviš, deček!« »Toda oče, ta prekleta reč mi uničuje živce. Tiktak, tiktak, tiktak, se glasi neprestano in tako močno, kakor pri nobeni drugi uri na svetu. Ura bije po mojih možganih. Kadar hočem delati, me moti. Da, celo na cesti me preganja njeno u-darjanje. Za božjo voljo, ustavi jo, ali pa jo poklonil prvemu beraču, ki potrka na naša vrata!« Z bolestnim pogledom je opazoval oče svojega nespoštljivega sina. »Dragi sin,« je dejal, »mlad si in neumen. Že cela pokolenja spada ura k naši hiši in družini in nikdar in nikoli ne bi nihče pristal na to, da bi jo ustavili. In kakor dolgo bo živela družina Jamesovih, ne bo ura v kukavici nikoli prenehala tik takati in biti.« Peter mlajši je vzdihnil. »Ta strašna reč! Vedno znova me spravlja v besnost. Čc je ne ustaviš, oče, ali podariš, bom moral zapustiti tvojo hišo.. .« »Menda pozabljaš, da še obiskuješ šolo. Kdo te bo preživljal, če smem vprašati?« Peter mlajši ni odgovoril. Pogledal je na uro s kukavico, ki je nemoteno tiktakala in tiktakala. Kakor da bi se hotela prezirljivcu posmehovati, je vtaknila ta čas kukavica glavo skozi vratca in oznanila z norčavo zvenečim klicem, da je potekla nova ura. Peter James starejši je opazoval z nežnim pogledom stari podedovani predmet in se obrnil ponovno do svojega sina. Še ves zatopljen v spomine je dejal: »Mladenič, nikoli se ne bi mogel ločiti od te ure. Kolikor pomnim, je bila del naše hiše. Ko sem bil se dete, sem jo imeno val svojo prijateljico. Nje bitje sem poslu šal, ko sem se odpravljal spat, zjutraj me je vzbujala njena kukavičja godba. Pomagala mi je, da sem šel v življenju naprej. Zame je pomenilo njeno tiktakanje »delaj... delaj...« Kadar sem bil žalosten, me je tolažila, in v veselih urah se je zdelo, da se veseli z menoj.« Oče si je obrisal z robcem oči. »Peter«, je potem nadaljeval, »uro sem nodedoval od svojega očeta. Ljubil jo je. kakor jo ljubim jaz. Ali res zahtevaš od mene, da jo ustavim, ali da se ločim od nje?« »Ne, oče,« je odgovoril Peter ganjeno. »Poskusil bom. da se na staro škatlo privadim.« Iz Petra Jamesa mlajšega je postal Peter James starejši. In nov Peter James mlajši je prišel na svet. Stara ura s kukavico je stala še vedno r.a svojem mestu. Nje udarjanje ni izgubilo svoje moči, in nje »kukuk... kukuk...« je zvenel skozi hišo silno kakor zrniraj dotlej. Peter James mlajši je spal v isti sobi poleg salona? kjer je spal nekoč njegov oče, in kakor njegov oče, je vzdihoval tudi on nad neznosno uro. Vsak večer ga je motila, da ni mogel zaspati, in počasi jo je pričel sovražiti. Ko se je pa približal čas njeg. končnih izpitov, je protestiral pri svojem očetu zaradi »stare škatle« —■ tako nespoštljivo se je izražala nova generacija — in zahteval, naj jo ustavijo ali spravijo iz hiše. »Moj dragi dečko,« je dejal Peter James starejši z žalostnim obrazom, »ivkoli se ne bi mogel ločiti od te ure in nikoli ne bi dovolil, da bi jo ustavili. Bila je prijateljica mojih otroških let in moje mladosti. Ko je umrl moj oče, mi je to uro zapustil. Ljubil jo je, kakor jo ljubim jaz. Ali res zahtevaš, da jo ustavim, ali spravim iz hiše?« »Ne, ljubi oče,« je tedaj vzkliknil sin, ki je s težavo premagoval svojo ginjenost, »ne, privadim se na njo ..,« »Kukuk!... kukuk!...« je tiktakala porogljivo dedova ura s kukavico. sedi se je nato oglasil ravnatelj zveze g. Peteln, ki je obširno poročal o zvezinein delovanju v pretekli poslovni dobi. Pri dopolnilnih vo'itvah so bili izvoljeni v upravni odbor Akdzij Majcen, Franc Curk in Julij Vernic, v nadzorstvo pa Jakob Perhavec, Franc Božiček in Josip Hometer. Pri raznoterostih je podal stvar no sliko našega tujskega prometa pred- sednik Tujsko-prometne zveze g. dr. Jan čič. Njegova izvajanja, zlasti pa njegova izjava, da so bili lani tujci zelo zadovoljni s postrežbo in vsem, kar jim nudijo naši gostilničarji, je navzoče zborovalce zelo navdušila. Ker ss nihče ni javil ve, k besed5, je predsednik Valjak zaključi! lepo uspelo zborovanje. ! skokih, ki so se jih udeležili tudi člani Sokola Matice. Prvo mesto v smuku si je priboril Miran Cizelj. V skokih si je priboril prvak v smuku Rudolf Stopar tretje mesto. V zvezino vrsto, ki bo tekmovala pri smuških tekmah v Banski Bistrici na Češkoslovaškem, je bil izbran br. Rudolf Stopar. Z uspehi kronano de?o Sokola Maribor lil. S ponosom lahko gleda Sokol Maribor lil. na preorato ledino v petih letih svojega obstoja. Z uspehi, ki so bili razvidni iz poročil, podanih na V. rednem letnem občnem zboru v nedeljo 20. t. m. v krčevinski šoli, se mora radovati vsak Sokol. Niso bila društvu z rožcami postlana tla, odsekati je moralo marsikatero grčo, premostiti marsikatero oviro in z optimizmom v sokolski borbenosti se je po-vspelo še na precejšnjo višino. Ker je dru štvo na pravi poti in ker je v njem precej borbenega in mladega duha, mu je zmaga zagotovljena. Občni zbor je ob navzočnosti lepega števila članstva in ob prisotnosti župn. delegata podstarosta br. Kranjca, zastopnika ZKD br. G o 1 e ž a in drugih zastopnikov bratskih sosednih edinic otvo-ril in vodil društveni starosta br. prof. Lojze Struna. Po otvoritvi se je članstvo poklonilo spominu blagopokojnega kralja mučenika, nakar je starosta v stvarnih izvajanjih na kratko orisal društveno delovanje. Izrekel je tudi zahvalo za denarno pomoč meŠtni občini mariborski, občini Košaki in krajevnemu šolskemu odboru v Košakih. Iz tajniškega poročila. ki ga je podal br. Marjan J a r c je razvidno agilno in uspešno delovanje v preteklem lotu. Društvo se je udeležilo vseh lanskih triumfalnih sokolskih pohodov v državi, sodelovalo je pri raznih pri reditvah in nastopih bratskih čet in društev, telovadeče vrste so se udeležile vseh tekem z lepimi uspehi, viden napredek pa se je pokazal tudi v pravi sokolski vzgoji in disc'plini. Uspešno se je društvo borilo tudi s krizo, kar dokazu.Vj blagajniško poročilo br. Eferla. Društveni dohodki so znašali nekaj nad 60.000 Din in prav toliko tudi izdatki. Društveno premoženje se je lani povečalo za okroglo 10.000 Din in je ocenjeno vse društveno premoženje nekaj nad 77.000 Din. Prav tako z uspehi kronano pa je bilo tudi tehnično delo, ki je razvidno iz načelnikovega poročih br. Lojzeta F e r š a. Prcdnja-ški zbor. ki ga tvorijo sami mlajši in de-lavoljni IjtuHe je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. V društveni telovadnici redno telovadi devet oddelkov in je pred-njaški zbor pred kratkim organiziral tudi posebna oddelka trgovskega naraščaja. Po svojem poročilu je br. načelnik razde- lil diplome članom, Članicam in naraščaj-nicam, ki so si priborili prva mesta pri raznih tekmah. Tako sta prejeli diplome društvena načelnica s. Zlatka Z i m 1 č e-v a ir. Romanca Serakov a, člana br. France C o p in Vlada Ribarič ter na-raščajnlce Herica Š e r a k o v a. Hilda K1 a m p f e r j e v a, Milka Z i m i č e v a, Sabinka Serakov a, Zorica Janžekovičeva, Jelka Jakličeva, Tončka Kiklova in Nada S k r i n j a r j e v a. Diplome pa so dobile tudi nekatere nara-ščajnice nižjega oddelka. Sledila so nato poročila prosvetarja br. Koprivca, socialnega referenta br. inž. Prebevška, matrikarja br. Slavana Ribariča in četnega referenta ter gospodarja. Po sprejeti razrešnici br. blagajniku in odboru je pozdravil v imenu župe zbor župni podstarosta br. Kranjc, ki je izjavil, da Je župna uprava zadovoljna z društvenim delom in da s ponosom gleda na to svojo edinico ter ji želi še nadalnjih tako lepih uspehov sokolskega dela. Progra-matične so bile njegove besede o narodno obrambnem in socialnem delu, kakor tudi o sokolski disciplini, ki so si jih navzoči vzeli k srcu. Pri volitvah sta bili vloženi dve listi in je bil ponovno izvoljen za starosto prof. br. Lojze Struna, za podstarosto šolski upravitelj br. Fran Cvetko, za tajnika upravnik okrajnega glavarstva br. France Jaki, za blagajnika sodni oficial br. Ivan Uršič, za prosvetarja profesor br. Friderik D e ge n, za gospodarja magi-stratni uradnik br. Tone Benedik, za društvenega zdravnika br. dr. Turšič, za socialnega referenta br. dr. Stanko Kovačič, za matrikarja trgov, sotrud-nik br. Slavan Ribarič; za odbornike: s. Stanka Ribaričeva in bratje dr. Albert Sentočnik, Ludvik Salda, Karl Š k e r 1 o v a j, Ivan R u p e n a in Zivic; za načelnika br. Lojze F e r š, za načelnico s. Zlatka Z i m i č e v a; za revizorje bratje prof. Škof, Kutin in Zupančič, v razsodišče pa bratje prof. Struna, Uršič in dr. Šturm. Želimo novi upravi v novem poslovnem letu novih lepih uspehov. Zdravo! Lepi uspeh] Matičarjev v smuku In skokih. Preteklo nedeljo so bile v Zagorju izbirne tekme Zveze SKJ v smuku in Bolhe niso izumrle Naravoslovci, ki imajo dovolj časa in potrpežljivosti, da se zanimajo za bolhe drugače, kakor naše žene, ki jih morajo loviti, trdijo, da so začele bolhe iz-umlrati. Naravoslovci pravijo, da je bilo bolh v starih časih mnogo več, kakor zdaj. Proi. dr. Albreht Hasa iz Berlina se je tudi zanimal za to vprašanje in prišel je do zaključka, da sta začeli č’ove-ška in pasja bolha izum'ra ti. Seveda pa še ne moremo trditi, da bi bila ena ali druga vrsta bolh izumrla. Tudi v uredništvo revije »Kosmos«, ki priobčuje čla-( nek o proučevanju omenjenega profesor-l ja, prihajajo priporočene pošiljke bolh in i čitatelji jih pošiljajo v domnevi, da so [ na bolhe razpisane nagrade. To pa ne drži. Vzrok, da je bolh zdaj manj, vidi dr. Hase v modernem stavbarstvu, ki oprem lia naša stanovanja s parketi in linolejem ali pa nam namaže tla s prašnim oljem. Tudi reforma obleke, posebno ženske, igra pri tem važno vlogo. Bolham ne ugaja v perilu iz umetne svile. Poleg tega jim pa tudi podnebje ne prija. Ne drži pa trditev, da bi bile bolhe že izumrle ali pa da bi jih bila pokončala kuga. ki je razsajala med njimi. ' tudi v oporoki je določil 80,000.000 za | razne dobrodelne ustanove. Svojo kari-jero je začel kot dninar na farmi. Nekoč je srečal na cesti ženo z dvema otrokoma, ki je bila prispela iz Švice, med potjo ji je bil pa mož umrl. Andrus je prosil farmarja, če bi smela ostati na farmi, ker se mu je smilla. Pozneje se je poročil z njeno hčerko. Obogatel je pa šele, ko je začel izdelovati patentirana zdravila. Čez 10 let je že imel kemično tovarno in bil je predsednik raznih ke^- i nih koncernov. Od dninarja do milijonarja V Newyorku je umrl milijonar John Andrus, star 94 let. Zapustil je 150 milijonov dolarjev. Ne glede na svoje ogromno bogastvo pa je živel vse življenje kot siromašen človek, kakršen je bil v svoji mladosti. Iz svoje vile se je vozil v ravnateljstvo svojih podjetij vedno s podzemno železnico, obedoval je pa v ljudski kuhinji za 20 centov. Če ga je prosil kdo, naj mu da miloščino ali posodi nekaj drobiža, je potegnil iz žepa vso svojo gotovino v znesku 30 centov. Več denarja nikoli ni imel pri sebi An-drus pa ni bil lakomnež, saj je izdal mnogo denarja v dobrodelne namene In Diagnoza. Američan Jones je težko zbolel. Njegova prestrašena žena je takoj poslala po domačega zdravnika, ki je bil pa baš odsoten. Poslala je torej po drugega zdravnika. Nesrečno naključje jc pa hotelo, da se je domači zdravnik ta čas vr-. nil in takoj je odhitel k bolniku. Oba zdravnika sta stopila istočasno v Jonesovo spalnico, vsak skozi druga vrata, in vsak od svoje strani sta skočila k bolnikovi postelji ter segla z rokami pod odejo, da bi potipala bolnikovo žilo. — To je pegasti legar, — je ugotovil prvi. — Ne, to je čisto navadna pijanost, — je ugovarjal drugi. Na te besede se je bolni Jones dvignil in odgrnil odejo. Zdravnika sta se držala pod odejo za roke. Čista vest. Neki novinar je kupil pri trgovcu več kilogramov sladkorja, ki pa je bil pomešan s finim belim peskom. Ko je novinar to opazil, je sladkor raztopil in se je v loncu na dnu nabralo nad 2 kilograma peska. Objavil je nato v listu sledečo vest: »Pri nekem tu! ajšnjem trgovcu sem kupil te dni večjo količino sladkorja, ki mu je bilo primešano 2 in pol kilograma belega peska, če mi trgovec ne bo povrnil škode v roku treh dni, bom objavi! ime tega goljufa v vseh listih.« Novinarjeva notica je temeljito zalegla. Drugi dan po objavi je prejel 6 zavojev sladkorja po 2 in pol kilograma od raznih trgovcev. pkfl s!rvp|jfiin hjjSn Razno TRAJNE KODRE vodno in železno ondulaciio izvršuje ceni. damam v zadovoljstvo in po solidni ceni damski salon »Zora«. Aleksan drova cesta 19. Poskusite in boste zadovollni. 775 CENENE POROČNE PRSTANE. kakor prstane s kamenčki in vsakovrsten zlat na nit si lahko daste iz stare pokvarienc zlatnine moderno prcdcloti. Popravila hitro in ceneno. Priporoča se ceniencmu občinstvu Avgust Jahrt. zlatar In draguljar. Stolna ul. 2-5400 Oglafu fe v Prodam MALO TRGOVINO oddam za odkupnino 4500 Din. Vprašati dopoldne Jože Vošnjakova ulica 21-11. Maribor. 273 HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice Maribor prodam ugodno takoi. Ponudbe na upravo nod »Vlagatelj« 276 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelje 1,1 '"^dnik: RA D1VOJ RFUAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora