CENA 150 din - Leto XL - Št. 48 Kranj, torek, 23. junija 1987 LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Milena in sanja ^vitav garderobi JUBILEJNI PLAVALNI MITING V KRANJU stran 6 stran 10 v telematiki so Nam še februarja "Sadili rožice« stran 3 DARJANOVO PLAVANJE NAJKAKOVOSTNEJŠE ZAUPANJE JE TEMELJ, NA KATEREM GRADIJO 20-letnica kadetske šole za miličnike v Tacnu in slovesen zaključek šolanja 17. generacije miličnikov kadetov. stran 11 45 let dveh odredov Žirovnica, 21. junija — Več JJp nekdanjih borcev Gorenj-., Kega m Kokrškega odreda, ki Ht0s Praznujejo 45-letnico ustanovitve obeh partizanskih formacij, se je v nedeljo zbralo pri osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnici na skupni proslavi. Posebno slovesen je bil ta dan še za borce Kokrškega odreda, saj je skupščina občine Jesenice prav ob tej priložnosti borcem Gorenjskega odreda podelila domicil, skupnosti borcev Gorenjskega odreda pa malo plaketo skupščine občine Jesenice kot priznanje za ohranjanje tradicij narodnoosvobodilne borbe med mladimi. O pomenu naše borbe in o današnjem trenutku je spregovoril sekretar občinskega komiteja ZK Jesenice Igor Mežek, domicilno listino in malo plaketo pa je predstavnikoma obeh skupnosti borcev podelil predsednik jeseniške občinske skupščine Jakob Medja. Slovesnost je spremljal bogat kulturni program. Po proslavi je bilo v šoli družabno srečanje borcev in mladine.—Foto: D. Dolenc ^va letna šola iz naravoslovja Raziskovali bodo reko in sotesko Tr *rzic, 18. junija — Prihodnjo sredo, 24. junija, se v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici ob J' uri slovesno začenja prva letna šola iz naravoslovja, ki jo za 24 gorenjskih učencev 7. in P razreda prirejajo kranjska enota Zavoda za šolstvo, republiško gibanje Znanost mladini n raziskovalne skupnosti gorenjskih občin. Šola bo trajala do 3. julija. šola je namenjena sposob-ne3šim učencem za vključe-Var»je v raziskovalno delo in usmerjanje v študij naravo-!|ovnih ved, zlasti za potrebe Gorenjske. V vsebini dela ra-2lskovalne naloge Biološke ln kemijske meritve onesna-2enosti Tržiške Bistrice in geološke raziskave Dolžano- ve soteske so zajeta štiri področja naravoslovja: biologija, fizika, geologija in kemija. Vsi udeleženci bodo obdelali program vseh štirih področij. Ob slovesni otvoritvi prve letne šole bosta govorila Alojz Malovrh o usmerjanju mladih v raziskovalno delo in Aleksandra Kornhauser o pomenu naravoslovnih ved za razvoj mišljenja in pripravo za delo. Ob tej priložnosti bo na ogled tudi razstava etnoloških značilnosti šolskega okoliša, ki so jo pripravili bistriški učenci. H. J. Našli ostanke prazgodovinske naselbine Tržič, 22. junija — >Že ime na specialki, Pasko, je arheološko. Nanj me je pred tremi leti opozoril študent arheologije Draško Josipo-vič. Ogledal sem si Vaško, kot pravijo domačini razglednemu pomolu nad Bistrico pri Tržiču pod vznožjem Dobrče, in takoj opazil naselbinske terase preoblikovanega vrha na nadmorski višini več kot tisoč metrov. Tudi zato smo pričakovali najdbo poznoanti-čne naselbine. Toda sledi prazgodovinske naselbine so še veliko bolj zanimive,« je povedal arheolog iz kranjskega Zavoda za spomeniško varstvo Milan Sa-gadin. Študenti, ki so bili nekaj dni na Vaškem, so odkopali obrambni zid, širok 2,5 metra, ki potrjuje domnevo, da so našli sledi staroselcev iz starejše železne dobe iz 7. stoletja pred našim štetjem. —M. Kunšič Najcenejša je podpora Sindikat v Telematiki zahteva socialno varnost za vse delavce, nihče naj ne bi ostal na cesti in trkal na vrata skupnosti za zaposlovanje. Istočasno zahteva uveljavitev tržnih zakonitosti, to pa pomeni opuščanje zastarelih in nedonosnih proizvodnih programov. Kakorkoli sta obe zahtevi razumljivi, sami po sebi nista združljivi. V Telematiki toliko manj, saj bo naložba v javni digitalni sistem dala učinke šele čez tri leta, vm pa je praznina. Toliko manj, ker gre v Telematiki za prenovo proizvodnje, ki .bo zredčila število zaposlenih in zahtevala več strokovno usposobljenih. Za nekatere torej tudi po treh letih ne bo socialne varnosti, če bodo ekonomske zakonitosti dosledno spoštovali. Zahtevo torej lahko razumemo kot strah, da nihče ne bi ostal na cesti, brez dela in brez denarja. Po nekaterih podatkih naj bi letos v Sloveniji delo izgubilo 2.000 delavcev, v prihodnjih letih 5.000, od tega 3.500 iz tehnoloških razlogov. V prenovi industrije smo torej trčili v zelo občutljivo oviro in prav presežki delavcev so )b vstopu v sodobno, inovativno družbo usodni problem, ki ga bo treba rešiti, vendar z veliko mero posluha za človeka. Zategadelj je razumljiva pobuda o osnovanju republiškega sklada, ki bi ga polnili s prispevkom iz kosmatega osebnega dohodka, nezaposlenim pa bi dajal podporo. Najsi priznano ali ne, z uveljavljanjem ekonomskih zakonitosti v nedogled zahtev po socialni varnosti ne bo moč zastavljati. Socialna podpora pa je najcenejša oblika, v razvitem svetu so to že zdavnaj dognali, ceneje je pač, da so ljudje doma in dobijo podporo, kot da bi delali v izgubo. Z uveljavitvijo takšnega načina reševanje presežkov delavcev pa bo treba pri nas odgovoriti tudi na kočljivo teoretično vprašanje: kako naj delavec samoupravljalec odpusti z dela samega sebe. M. Volčjak Delovno srečanje kovinarjev Kranj, 22. junija — Včeraj popoldne so v avli kranjske občinske skupščine odprli razstavo inovacij slovenskih kovinarjev pod geslom Naredimo inovacijo slovenskih kovinarjev. Razstava je uvod v 11. delovno srečanje kovinarjev Slovenije — Memori-al Franca Leskoška - Luke, ki bo letos potekalo na Gorenjskem. Prireja ga Zveza sindikatov Slovenije s sodelovanjem občinskih sindikalnih svetov z Gorenjske. Srečanje se bo začelo v četrtek, 25. junija, teoretični del tekmovanja bo potekal v Kranju, zvečer ob 20. uri pa bodo v kinu Center slovesno odprli srečanje. Praktični del tekmovanja bo . potekal v petek, 26. junija; kovinostru-garji in orodjarji bodo tekmovali v LTH Skofja Loka, brusilci v Kibernetikt v Kranju, obratni elektrikarji v Iskrini šoli v Kranju, kovino-rezkalci v Peku Tržič, strojni kovači v Verigi Lesce, varilci, ključavničarji in livarji v Železarni na Jesenicah in avto-mehaniki v Integralu na Jesenicah. Planinski in turistični dom na Slajki odprt — V nedeljo popoldne so slovesno, kot se za takšne priložnosti spodobi, odprli nov planinski in turistični dom na Slajki nad Hotavlja-mi, okrog 900 metrov visoko. Pohvala gre graditeljem: Turističnemu društvu Hotavlje, organizacijam in posameznikom, ki so pomagali, od Marmorja do Jelovice, sosednjih krajevnih skupnosti in posameznikov. Zdaj bo dom na Slajki odprt samo v sobotah in nedeljah, kmalu pa bo urejenih tudi več kot 20 ležišč, skupnih in posebej. Slajka je prijeten hrib nad Ho-tavljami, do doma pa je mogoče priti tudi z osebnimi avtomobili. Vse informacije daje Turistično društvo Slajka Hotavlje, 64223 Poljane nad Škofja Loko, telefon 68-452. J. Košnjek Na pragu srednje šole Kranj, 18. junija — 2555 gorenjskih osmošolcev, ki se jim pridružuje še več kot sto vrstnikov, ki so osnovnošolsko obveznost končali v nižjih razredih, stopa na prag srednje šole. Ob tem velikem koraku jih spremlja vrsta negotovosti. Prva je gotovo bojazen, ali so prav izbrali ali ne. Marsikdo pri petnajstih še ne ve, kaj je tisto pravo, kar bi rad počel v življenju, in čeprav so preusmeritve dopuščene in uveljavljene, je vendarle najpomembnejša prva odločitev. Posebno upravičeno v skrbeh so učenci, ki se bodo morali zaradi manj uspešno opravljenega sprejemnega izpita na prenatrpanih ekonomski, komercialni in konfekcijski šoli v Kranju ter družboslovno —jezikovni na Jesenicah odpovedati svojim željam in se zadovoljiti s katero od drugih, še praznih šol. »Žrtve« bodo predvsem dekleta, ki že tako ali tako nimajo veliko možnosti za izbiranje, tradicionalno moški Doklici pa jim očitno ne dišijo. Sedanja generacija osmošolcev je spet izpostavljena preskusom. Upajmo, da tokrat manj bolečim kot dozdajšnje generacije usmerjencev. V prve letnike prihajajo prenovljeni programi, ki vsebujejo predvsem več stroke in učence znova ločujejo glede na leta in zahtevnost izobraževanja. Generacija je tudi prva, ki jo po . končani šoli spet čaka zrelostni izpit. Na pragu srednje šole se najbrž marsikateri od učencev sprašuje, kaj bo čez štiri, šest ali osem let, ko bo iskal delo. Ga bo dobil, bodo v času njegovega šolanja oziroma študija gorenjske tovarne zmogle moči, da bodo njegovo višje znanje izkoristile? Potreba združenega dela, do neke mere pa tudi razpisane kadrovske štipendije, namreč kažejo, da tovarne še velno pretirano žeja po neizobraženih ali malo izobraženih delavcih. H. Jelovčan d®3MSS5fc3J©IEnGLAS 2. STRAN, NOVICE IN DOGODKI TOREK, 23. JUNIJA 1987 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Realnost in modrost Beograd — Tako bi označili srečanje sovjetskega zunanjega ministra Eduarda Ševar-nadzeja z najvišjimi predstavniki Jugoslavije. Na razvoj nadaljnjih odnosov med državama gledamo zelo optimistično, je dejal sovjetski minister, stiki se razvijajo enakomerno in stabilno v obojestransko korist, na povsem enakopravni osnovi. Pozornost je veljala tudi gospodarskemu sodelovanju, kjer je značilen trenutno presežek v korist Jugoslavije, govorniki pa tudi niso obšli procesov demokratizacije življenja v Sovjetski zvezi in problemov sodobnega sveta. Hašiš v jeklenki Koper — Na mejnem prehodu Lazaret na Debelem rtiču so bili cariniki in miličniki pozorni na jeklenko, vgrajeno v avtomobil, ki ga je vozil mladenič. Sum je bil utemeljen. V jeklenki ni bilo plina za pogon avtomobila, ampak kar 11,5 kilograma hašiša. Mladenič se je pripeljal na mejni prehod iz Italije. Negodovanje zaradi obrazcev Ljubljana — Vedno več je protestov med Jugoslovani, pa tudi med pripadniki italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, ker namerava republika Italija uvesti pri prehodu meje za tujce izpolnjevanje posebnih obrazcev, kako bo postopek tekel, še ni znano, zadnje čase pa se govori, da je usoda obrazcev odvisna od posebnega dogovora naših in italijanskih mejnih organov. Gorenjskim inšpektorjem so se delovne razmere izboljšale Dobili bodo tudi poseben dodatek Kranj, 17. junija — Po zaostritvah pred dobrim letom so se razmere v Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko izboljšale. S popravki občinskih proračunov bodo inšpektorji dobili tudi poseben dodatek za delovne razmere (B 4), v celoti pa jim niso priznali izgube v letu 1985. Kranjski izvršni svet je obravnaval urejevanje razmer v Upravi inšpekcijskih služb Gorenjske in ocenil, da je bilo po letu 1985 veliko storjenega za ureditev razmer v upravi ter da bodo letos problemi dokončno rešeni. Kot morebitni kamen spora ostaja le deloma »nepriznana« izguba v letu 1985, pri čemer pa so gorenjski izvršni sveti vztrajni. Priznali in pokrili so 3.115 tisoč dinarjev izgube, niso pa je pokrili 4.058 tisoč dinarjev, saj sodijo, da so bili razlogi zanjo subjektivni. Vendar pa so ta znesek pri izračunavanju osnove v letu 1986 upoštevali. S popravki letošnjih občinskih proračunov (v Kranju, Škofji Loki in na Jesenicah že julija, v Radovljici in Tržiču septembra) pa bodo inšpektorjem zagotovili tudi poseben dodatek za delo, tako imenovani B 4, s čimer naj bi bili tovrstni problemi po sodbi izvršnih svetov dokončno urejeni. Zagotovili pa so dodatna sredstva za opremo: lani so inšpektorji dobili dva avtomobila in pisalni stroj, letos en avtomobil, fotokopirni stroj in pisalni stroj, s popravki proračunov pa bodo dobili denar še za dva avtomobila, dva pisalna stroja in računski stroj. Za ureditev prostorske utesnjenosti pa nameravajo v kranjski občinski hiši prenoviti podstrešje. Izvršni sveti Gorenjske so se letos tudi dogovorili, da bodo po 1. juliju lahko zaposlili dva nova inšpektorja. M. V. Brošura o delavskem gibanju na Gorenjskem Kranj, junija — Naslednje leto naj bi izšla posebna brošura, ki bi podala kronološki pregled razvoja sindikalnega gibanja v povojnem obdobju na Gorenjskem. Predstavila naj bi tudi posamezne sindikalne voditelje, priobčila sezname udarnikov, nagrajencev, delo in naloge sindikata takrat in podobno. Material se zbira po posameznih občinskih sindikalnih konferencah,in sicer po petletkah. Septembra naj bi sindikalni delavci, ki skrbe za brošuro, pregledali že Jo zdaj zbrano gradivo in se dogovorili, kaj vse bi še sodilo vanjo. Za 1. maj 1988 naj bi bila knjižica že natisnjena. D. D. Načrt požarnega varstva Kranj — Kranjska občinska skupščina bo konec junija na seji obravnavala tudi operativni načrt požarnega varstva v občini. Dokument je bil do nedavnega v javni razpravi in naj bi v prihodnje opredelil organiziranost in potrebe na tem področju v občini. Ze zdaj je bilo marsikje slišati oceno, da bo sprejetje tega dokumenta za nekatera gasilska društva v občini precej boleče. (g®SH^Q3J©3EnGLASa Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje (»las Kranj, tiska ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), (veto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja loka) Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvi)), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Kram Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za I. polletje 1387 je 4.500 din_ Spremembe v stanovanjski zakonodaji Luksus: sam v velikem stanovanju Kranj, 15. junija — Na področju planiranja in delovanja skupnosti stanovalcev je praksa pokazala, da skupnosti stanovalcev, ki so pooblaščene, da upravljajo s stanovanji, niso zaživele. To je eden od glavnih razlogov za spremembe na področju stanovanjske zakonodaje. Pripomb v zvezi z zakonoma o stanovanjskem gospodarstvu o stanovanjskih razmerjih pa je bilo lani na decembrski seji skupščine še več. Zato je bila imenovana posebna delovna skupina za reševanje akcijskega programa in izvajanje stališč, priporočil in sklepov skupščine SR Slovenije, katere član je tudi Ernest Mikoletič, strokovni delavec v samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj. »Skupnosti stanovalcev niso zaživele. Zato naj bi poslej imele glavno vlogo glede planiranja v stanovanjskem gospodarstvu krajevne skupnosti in sveti stanovalcev v njih. Gospodarjenje oziroma načrtovanje bo temeljilo na planih gradenj, planih solidarnosti in planih gospodarjenja s stanovanji. To pa bo tudi osnova za delovanje strokovne organizacije, s stanovanji pa bodo upravljale stanovanjske skupnost.« »Iz sedanjega gradiva pa so razvidne še nekatere druge spremembe.« Ernest Mikoletič 1. februarja (v Kranju in Tržiču 1. marca) so se stanarine v gorenjskih občinah povečale za 57 odstotkov. S 1. julijem pa po posameznih občinah na Gorenjskem načrtujejo naslednja povečanja stanarin: Jesenice 52 odstotkov, Kranj 63 odstotkov, Radovljica 59, Skofja Loka 59 in Tržič 57 odstotkov. I »Do leta 1990 naj bi dosegli, da bi stanarine pokrivale enostavno reprodukcijo. To pa pomeni, da bodo zelo porasle in bodo najmanj ekonomske, pa tudi večj3. Slednje naj bi veljalo predvsem za (nadstandarne), tiste, ki bodo sami v velikih stanovanjih. Eden od predlogov je tudi, da bi denar za reševanje stanovanjskih vprašanj združevali v stanovanjskih skupnostih. To pa pomeni skupno planiranje, financiranje in gradnjo, ki ne bo odvisna od združevanja v delovnih organizacijah.« »Govor je tudi o tako imenovanem ukinjanju vzajemnosti.« »Pravzprav gre za novosti na področju solidarnosti. S pomočjo solidarnosti naj bi reševali stanovanjsko vprašanje vsi delavci z nizkimi osebnimi dohodki, pa tudi invalidi, kmetje, borci in delavci, ki nimajo možnosti tam, kjer so zaposleni. Se vedno pa bo solidarnost razdeljena na socialno in kadrovsko. Hkrati pa bi se ukinila vzajemnost, ki je zdaj osnova za kreditiranje. Po letu 1990 bi to vlogo prevzele banke. Največja novost, o kateri razmišljamo, pa naj bi bilo družbeno stanovanje le za določen čas. To še posebej velja za solidarnostna stanovanja. Dogajalo se je namreč, da je član mlade družine, ki je dobila solidarnostno stanovanje, čez čas imel dohodke, s katerimi bi stanovanjsko vprašanje lahko drugače rešil. Še več, o družbenih stanovanjih za določen čas razmišljajo tudi za vsa druga (nesoli-darnostna) stanovanja.* A. Zalar Nenehno manjka tisoč delavcev Na Gorenjskem zadnja leta nenehno manjka vsaj tisoč delavcev, ki jih skuša gorenjska predelovalna industrija dobiti iz domačega zaledja. Toda mladi in šolani hočejo drugačno delo, zato so, kot kaže, vedno odprta vrata za uvoz od drugod. Že precej let je jasno, da ob tako visoki stopnji zaposlenosti na Gorenjskem ni novih delavcev za kadrovske načrte delovnih organizacij. Izračun je enostaven: iz šol se bo letos v zaposlitev podalo 2500 mladih ljudi. Tolikšne so gorenjske »kapacitete«. Četudi bi k njim prišteli vseh približno 700 iskalcev zaposlitve, kolikor jih je prijavljenih pri skupnostih za zaposlovanje v posameznih občinah, še ne bi bilo dovolj, da bi pokrili nenehno »kadrovsko lakoto«. Kajti v združenem delu tudi letos — tako kot so za lani in leto prej — potrebujejo vsaj še tisoč delavcev več. Zato je jasno, da v tako kadrovsko žejni in gospodarsko razviti regiji lahko dobi delo vsakdo, ki to hoče. Naprestani manjko tisoč delavcev je sestavljen iz nikoli docela pokritega fluktuacijskega prelivanja delavcev. Šele na drugem mestu je povečanje proizvodnje, medtem ko so drugi razlogi za želje po večjem zaposlovanju zelo majhni — večji izvoz, nove zmogljivosti in drugo. Kaže, da bo želja kadrovskih služb po tisoč delavcih tudi letos ostala le na papirju. Ali pa se bo nadaljevala stara praksa: uvoz delavcev iz drugih regij in drugih republik — kot doslej. Možne pa so še druge rešitve: uvajanje novih, drugačnih programov, ki ne bodo potrebovali toliko priučenih delavcev kot dosedanji, na primer. Toda to je že .— če lahko tako rečemo — stara, a žal še neizpeta pesem, ki jo sicer na Gorenjskem, kot še marsikje drugje, ponavljajo že leta in leta. Skozi statistična očala bi tudi nenaden višek delavcev zaradi ukinitve te ali druge delovne organizacije na Gorenjskem ne smel povzročiti težav, kvečjemu »izravnavo« med povpraševa njem in ponudbo delavcev. Vendar pa bo namesto enačaja vmes prav gotovo nič kaj prijetno prekvalificiranje delavcev, migracije in fluktuacije. Nič pa ne kaže, da bi takšna kadrov ska dogajanja, ki se jim verjetno na Gorenjskem v prihodnje ne bo mogoče izogniti, kaj dosti premaknila domala zacementirano in dokaj birokratsko kadrovsko planiranje. Zato bo tudi v bodoče na Gorenjskem po statistikah združeno delo prikazovalo potrebe po »nepokritih in planiranih« tisoč delavcih. L M. Počitniško delo išče 700 mladih Jesenice, 18. junija — Mladinski servis, ki dela za je; seniško in radovljiško občino, se posebej pred poletnimi počitnicami trudi, da bi poiskal počitniško delo za vse mla-de dijake in študente. Ima 1.200 članov in od teh jih to poletje kar okoli 700 išče priložnostno počitniško delo. Letos tudi mladinski servis doživlja spremembe. Delovne organizacije so namreč prijavile manj potreb kot lani in bodo očitno zaposlile manj dijakov in študentov. Vendar pa se vsi mladi iskalci ne zaposlujejo prek servisa, prijavljajo se tudi na razpise, ki jih imajo delovne organizacije same. Letos bodo tisti, ki se bodo zaposlili preko servisa, dobili za uro počitniškega dela najmanj 1.000 dinarjev. Za zahtevnejša dela bodo študentje prejeli tudi več. D. S- Aktivisti sindikalnih delavcev veteranov Radovljica — Po občinskih sindikalnih svetih pravkar teče nova akcija — ustanavljanje aktivov sindikalnih delavcev veteranov. Gre namreč za povezavo in ponovno aktiviranje nekdanji!1 sindikalnih delavcev, ki so veliko svojih moči in prostega čas* posvetili delu v sindikatu v povojnih letih, danes pa so upokojeflj in nekako umaknjeni iz družbenopolitičnega življenja. Aktivi na] bi bili tudi neposredna povezava nekdanjih sindikalnih delavcev, udarnikov in zavzetih aktivistov, z današnjimi sindikalnimi delavci, ki bi jim morda koristil dober nasvet, pomoč pri tem i? onem, predvsem pa zavzetost, s katero so prav oni v prvih povojnih letih oblikovali sindikalno organizacijo in delavsko samoupravljanje, d. D. Vsaka delovna organizacija naj bi imela svo jega kronista ^ Tudi to je naša zgodovina Radovljica — Pred nedavnim so se v Radovljici prvič sestali na gijskem posvetu predsedniki komisij za ohranjanje tradicij del .j, skega in sindikalnega gibanja ter sekretarji občinskih sindikal svetov Gorenjske, da bi se pogovorili o nalogah, ki jih je treba op , viti na tem nndročiu. Delavsko tri ban ie namreč ni obstajalo le P viti na tem področju. Delavsko gibanje namreč ni obstajalo vojno, temveč ves čas povojnega razvoja, tudi danes Dogodke, značilne za določen čas, bi bilo treba zapisati. To delo naj bi v delovnih organizacijah opravljali kronisti, ljudje, ki delajo na področju informiranja ali v sindikatu, predvsem pa bi morali biti to ljudje, ki bi se s tem radi ukvarjali, da bi vestno spremljali in zapisovali dogodke. Vsaka delovna organizacija bi morala na neki način tudi ohraniti in prikazati razvoj svojih proizvodov. Danes so, na primer, prvi Iskrini števci že zgodovina. Čas jih je prerastel, vendar so dokaz našega povojnega dela in razvoja. Posamezni primerki bi morali v okviru tovarne postati muzejski, saj je tudi to kulturna dediščina, prikaz naše sposobnosti. Po vseh tovarnah naj bi vsaj na fotografijah ohranili proizvode, ki so jih delali oziroma jih jemljejo iz proizvodnje. Tudi ti bodo, čez, denimo deset let, že spet zgodovina. Tovarne naj shranijo osnovne vzorce pro- izvodov v Tekstilindusu 0* primer vzorce blag, v Ibiju P vzorce žakardov, v novi je^a£e) na Jesenicah prve legure jeK in podobno. To se lahko posna me na video. Kronisti naj bi vestno in spr ti zapisovali pomembnejše <*. godke, ki so se zgodili v delov organizaciji: morda odnos del * cev do ekologije, samoupravlJ nja, sindikata, izobraževanj ' kako je urejeno varstvo pri de J kakšna so del"; prestrukturiranja ' 'T in tem in onem obratu in podob11.0 Nastala bi dobra slika dela ^ razvoja neke delovne orga"1^ , cije. Z delovnimi organizacij3 1 bo sodeloval tudi Gorenjski & zej v Kranju To naj bi bila e večjih akcij sindikalnih &e \. cev Gorenjske. Občinski si" kalni sveti naj bi tudi vsaj e krat na leto obravnavali delo" misij za delavska gibanja, P gledali naj bi, kaj je bilo stor.' no in kaj je še potrebno štor i0- D. DoU"c Sociologi in politolog o svojem delu Pretekli četrtek so se na obenem zboru zbrali sociologi iir politologi i/, petih gorenjskih občin, ki se strokovno združujejo v društvu že tretje leto. Pred formalnim organi zirunjem so se diplomanti fakulte te za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter diplomanti filozofske fakultete — smeri sociologija strokovno povezovali v obliki regionalne sekcije Slovenskega so ciološkega društva 1'oleg običaj nih tem, ki spadajo na občni zbor, so udeleženci podrobneje pretresa li svoje delo in delovanje družbo lovcev kot strokovnjakov s speci fičnimi znanji o družbenih poj a vih, ob aktualnih družbenih doga-j tujih Delovanje drustv a |e bilo v dose danjem obdobju prcd\sem flbrnje no k aktiviranju, informiranju in animiranju diplomantov navede nih fakultet ter članov drustv«' mih, kar je razvidno iz poroci' ^ opravljenih nalogah. Med t(>r,lljj«. pomembnejše okrogle mizo, a f. ležbe na strokovnih srečanj 0 pitnimi prispevki, organizacija --......» —'------...........|0V*' nega strokovnega srečanja skih sociologov in mentorsko Dosti manj je bilo analitičnega^ raziskovalnega dela, kar so <- ^jj kritično ocenili, vendar so (>s'l(jf razlogi v njihovi delovni l<»ZP nosti in veliki družbeni llostl. ang* V programskih usmeritvah » ^ društvo zadalo nalogo odpira«1 ^ navzven in organizirati ra/prav ^ Nikoli ni pozno Kranj — Akcijo Rdečega križa Kranj s tem naslovom so predstavili /. junija na september — zaradi počitnic. Doslej je prijavljenih 25 upokojencev, ki menijo, da /a novo /nanje ni nikoli prepo zno. Pri občinskem odboru Rdečega kriza v Kranju so ta mesec nameravali začeli nekatere oblike ta ko imenovane univerze za tretje življenjsko obdobje. Pripravili so načrte za pet vrst tečajev — literarnega, novinarskega, plesnega, keramičnega in za tečaj telovadbe. Do sredine poiipi se je za nje prijavilo 25 upokojencev iz kranjske občine Največ zanimanja so pokazali za novinarski in plesni tečaj Pri Rdečem knzu se se odločili, da bodo vse tečaje zaradi bližnjih počit nu prestavili na september. Prijavljene bodo o začetku posameznega tečaja še obvestili, obenem pa vabijo upo-kojenceji>'JJi jih zanima kateri od omenjenih tečajev, naj se prijavijo pri Rdečem križu v Kranju. 11 M'. obravnavati aktualne teme /a ^ krog zainteresiranih, kar b«' *».^» vii prineslo svežino v delo "'^^ll in udejstvovanje družboslovja strokovnjakov na (Jorenjskel*1, JA ciologi in politologi se I>€itlo ? posvečali tudi no\ mi diploma"*! in študentom leh strok ter ,l'njjjil tegnili k delu društva V ',tlJy Slovenskega sociološkega dri»* j' bodo -.prožili tudi la/piaV^j .1» studijskih programih m vS*jLp /nanj bodočih diplomantov boslovia, predvsem /. vidika """jj nosti njihovega zaposlovanj*:« Uveljavljanja poklica \ delo*1 okoljih. j,' t Ihcni /bor |c bil /.ili u/ci) lU^|i tematski i razprav o o ,pi' "'"'"^ i in dopolnitvah '/.'/.]), predv s£}jp podu >c|a sami .uprav nega .f^ nja. Noi lološke v idilo- |. in predstavil tov I i me A<> ^ eden od avtorjev ned.c no >y; rr kii|igc \'o. m nem..i ainOaP vijanja. Joti M Predsedstvo kranjskega sindikata: V Telematiki so nam še februarja »sadili rožice« R ranJ» 18. junija — Razmere v Telematiki je minuli petek obravnavalo predsedstvo kranjskega sindikalnega sveta. V razpravi so °Pozorili na odgovornost do delavcev. Kako lahko gresta vkup zahteva po socialni varnosti za vse delavce in istočasno zahteva po Jjveljavljanju tržnih zakonitosti, kar v primeru Telematike pomeni opustitev nedonosnih programov, pri čemer bo naložba v javni , »--dni sistem učinke dajala šele čez tri leta, zdaj še ni znano. Morda bo odgovor jasnejši po 10. juliju, ko bodo v Telematiki pove-koliko delavcev nima več dela. Dotlej pa se bodo delavci v ffrahu spraševali, kdo je odveč, *daj bodo morali na prisilni do-^st. kakšne bodo plače. Kajti ^di v drugih delih Telematike j* lahko problemi tako zaoštre, *&kor so se na Blejski Dobravi, *ier je tako rekoč brez dela 460 klavcev. Vodstvu zamerijo l*edvsem to, da so se razmere ^ostrile dobesedno čez noč, da ?° Problemi udarili kot strela z J*snega. *teči je treba, da se je v Tele-?*uki že dolgo šušljalo — javno J* 0 tem niso govorili — da so ^kateri proizvodni programi ^tareli, da ne prinašajo več de-pla in jih kaže ukiniti. Kakor raV ^^k na seP dejal eden od j^Pravljalcev: o tem se je govo-^9 že tako dolgo, da ni nihče Jr* verjel, da jih bodo kdaj uki- to^obleme smo slutili je dejal V^ha Rauter, predsednik občin-iet8v sindikalnega sveta, zato "jOako bolj nerazumljivo, da so gj v Telematiki še ob februarju obisku vodilni »sadili roži-slik ^a so g°vorin 0 izvoznih po-jev' vrednih 70 milijonov dolarji nihče pa ni omenil težav na ^Jski Dobravi. Že maja pa so Sem ukinili proizvodnjo. Bojimo OstrT Se k°d° problemi tako za-lir!* tu<^i v branju; slišimo na-*reć. da naj bi bilo preveč dva °č delavcev. Pred dvema letoma ?m° dali polno podporo sa-. ClJskemu programu Telemati-u,' j* poudaril Miha Rauter, a 1 j,FePi niso bili uresničeni. Če bi . 1 probleme začeli reševati že rjjj, sedaj ne bi bili tako zao-J-reni. Zakaj torej sanacijski 2£ram ni bil uresničen? Predsednik sindikalne konference iz Iskre Kibernetike je dejal, da Blejska Dobrava ni le jeseniški problem, saj je to vendar del Telematike. Pti reševanju njenih problemov pogreša dogovarjanje v slovenskem prostoru, o sodelovanju v okviru Jugoslavije pa se nihče niti ne pogovarja, čeprav vemo, da se v Franciji dve podobni firmi združujeta. Predstavnica sindikata iz Tekstilindusa je dejala, da so njihovi delavci prežeti z govoricami, ki jih delavci Telematike raznašajo sami. Pripovedujejo, kako morajo zaradi pomanjkanja dela na prisilni dopust, tisti, ki za njimi štejejo izdelke, pa ostajajo na delu; govore o slabo organiziranem delu, o slabi delovni disciplini itd. Zaradi tega bo težko izpeljati akcije za pomoč, je poudarila. Betka Hribar iz Ikosa je dejala, da bi v Telematiki vendarle morali vedeti, kakšen bo letošnji poslovni rezultat, saj v novem obračunskem sistemu pozitivna ničla pomeni izgubo. Ker škriplje vsepovsod v gospodarstvu, je na pomoč težko računati. Naložba v javni digitalni sistem bo v Telematiki dajala učinke šele po letu 1990; vmes so torej še tri leta. Kaj bomo dotlej v sindikatih naredili za delavce, kaj sindikat sploh lahko stori za delavca, ki izgubi delo? Alojz Lakner, predsednik sindikalne konference v Telematiki, je dejal, da odgovornosti vodstva, kot kaže, ne bodo mogli izpeljati, saj so medtem dobili novega direktorja. Prenova proizvodnje ni bila resna, saj šele zdaj, ko delavci ostajajo brez dela, ugotavljajo tehnološke viške. Po slabih poslovnih rezultatih v letu 1985 je v nekaterih tozdih tehnična struktura še naprej »počivala«. O slabi organiziranosti pa tako ali tako že nekaj časa govore, vendar je lani niso uspeli spremeniti, s sedanjo organiziranostjo pa naprej ne bo šlo več. Irena Jerman - Jere je postavila vprašanje o odgovornosti, zakaj da so bili tik pred zdajci obveščeni o razmerah, da javno niso govorili o problemih v Telematiki. Povedala je, da sindikalna konferenca v Telematiki zahteva socialno varnost za vse delavce, nihče ne sme priti pred vrata skupnosti za zaposlovanje. Hkrati pa zahtevajo od vodstva uveljavitev ekonomskih zakonitosti za vse proizvodne programe, kar seveda pomeni opuščanje nedonosnih in zastarelih, saj le to dolgoročno prinaša socialno varnost za delavce. Prilagajati pa se morajo tudi delavci, je dejala, spremeniti poklic, če je to potrebno. Elizabeta Fon iz Telematike je dejala, da težave niso nastale čez noč, da jo preseneča, ker občinski funkcionarji govore, da februarja še niso vedeli za težave. Dodala je, da krivcev ne gre iskati le v Telematiki, saj so, denimo, pred dvema letoma, ko so skušali izpeljati reorganizacijo (ukiniti tozde) doživeli blokado tudi v sindikatu, od občinskega do republiškega. Ob koncu razprave so dali podporo novemu direktorju Te- lematike, predvsem glede oblikovanja nove vodstvene ekipe, pospešitve naložbe, ekonomičnosti proizvodnje, reorganizacije prodajne dejavnosti itd. Strategija, ki so jo podprli, pomeni uveljavljanje tržnih zakonitosti, torej opuščanje zastarelih in nedonosnih proizvodnih programov. V zraku je ostalo vprašanje, kako je to združljivo z drugo zahtevo, z zahtevo po socialni varnosti za vse delavce, saj pravega odgovora še ni. Vsem skupaj je namreč vse bolj jasno, da je takšne zahteve vse težje postavljati, saj tudi drugod v gospodarstvu »rožice ne cveto«. Resnici na ljubo pa je treba tudi reči, da je še ostalo vprašanje, ali niso v sindikatu (občinskem in republiškem) pred dvema letoma ravnali napak, ko so Telematiki »blagohotno svetovali«, naj opusti misel o ukinitvi toz-dov. Takšno dejanje danes ni več tako pregrešno, kakor je bilo pred dvema letoma, dober primer je Luka Koper, kjer so pred nedavnim odprto povedali, zakaj ukinjajo tozde. Telematika je bila pred dvema letoma prva večja delovna organizacija, ki je to skušala napraviti in je bila morda tudi zavoljo tega zavrnjena. Kakor je zdaj Telematika tudi prva večja delovna organizacija, kjer zaradi prenove proizvodnje dosti delavcev nima več dela, organizacija, kjer se pojavljajo ekonomski in tehnološki viški, kakor temu pravimo. Nekaj resnice je v primeru Telematike torej tudi v tem, da je zelo težko biti prvi. M. Volčjak Kako naj sezonec posluje z izgubo t kazen za zaloge, brez katerih sezonec ne more, je novi obra tu n'h u Zftkon v letošnji prvi trimesečni bilanci (v tujini tako pogost ^roi° ^Unov zuradi nerealnosti poslovne slike nimajo) pokazal je ^ 2& 193,3 milijona dinarjev izgube. Kar 203,1 milijona dinarjev 5tftorln v revalorizacije surovin, zalog proizvodov in storitev ter "rtizacije Če torej ne bi bilo novega obračuna, Kroj ne bi bil izgubar. Tudi prejšnja leta ni bil. Razen tega mu je v tem času iz dohodka izpadlo še približno sto milijonov dinarjev, večinoma zaradi nekritrh terjatev, malenkost pa še zaradi kasnitev kooperantov, od katerih je Kroj precej odvisen, saj kar 75 odstotkov njegovih strojev dela samo za izvoz. Kot je napovedal direktor Kroja Janez Ziherl v četrtek na seji loškega izvršnega sveta, v polletni bilanci predvidoma ne bo izgube. Kako bodo ob enakih pogojih gospodarjenja lahko napravili zasuk? Povečali bodo proizvodnjo za izvoz in jo zmanjšali za domači trg. Nekaj izdelkov jim bo beograjska trgovina plačala že junija (po 110-od-stotnih obrestih!). Pospešili bodo obračanje vseh vrst zalog. Pri Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske v Kranju so prosili za milijardo dinarjev sezonskega posojila, samoupravne interesne skupnosti pa za odlog plačila obveznosti iz dohodka do konca leta. Upajo tudi na vsaj del plačanih izvoznih stimulacij. Morda že ob polletju, konec leta pa gotovo Kroj ne bo več izgubar, saj je druga polovica leta zanj finančni eldorado. Loški izvršni svet je Kroj podprl pri vseh njegovih pobudah za odpravo izgube. H. Jelovčan Kranj, 20. juniju — Trgovska organizacija Kokra iz Kranja praznuje letos in lomii o Jubilej so z delavskim srečanjem obeležili v soboto, 20. junija. Pripravili so ga v novem Kokrinem skladiščno-poslovnem centru na Primsko-vem, kjer je prvu In/a gradnje že nared. Srečanje je delavno podčrtala otvoritev skladišču pohištva. Udeležilo se ga je okrog 500 delavcev, upokojencev in štipendistov Kokre. Nu prireditvi so (Midelili 65 priznanj, med njimi tudi tri za 30 let dela v Kokri, ki so jih prejeli Anton Konc, Ivanka Grilc in Franc Tavčar. Dodati pa velja, da v Kokri najdlje dela Draga Kocjančič, že 32 let. Foto: G. Sini k N esreča v vodni elektrarni Mavčiče vzroki za poškodbo drugega agregata še niso znani "včiče, 19. junija — V vodni elektrarni Mavčiče so 9. junija nastale poškodbe na rotorju in spodbujevalnem sistemu druge-ttKregata. Poškodbe že odpravljajo, vzroki pa še niso znani. dru- l^n, *'> nastale n drnKt"Krt'gatu (v (»spred ju), (v s" ic P°novno pognali Uničena omara nega sistemu spod huje val- Vzroke za nesrečo v vodni elektrarni Mavčiče zdaj ugotavljajo delavci tovarne Rade Končar iz Zagreba, ter ljubljanskega Litostroja in Savskih elektrarn. Doslej je znano, da je med neurjem 9. junija strela udarila v 110-kilovol-tni daljnovod Kleče - Labore, v neposredni bližini elektrarne Mavčiče, potem pa je izpadel daljnovod skupaj i odcepom za elektrarno. V elektrarni je na drugem ugregatu, ki poskusno obratuje od novembra lani, nastala nesreča, in sicer so nastale poškodbe na rotorju, spodbuje valnem sistemu, telefonskem omrežju, nizkonapetostnih in štalacijah in vodomernih na- pravah. Po zaščiti se je ustavil tudi prvi agregat, ki so ga po preizkusih in meritvah ponovno pognali v petek, 12. junija. V preteklem tednu so demontirali poškodovani drugi agregat, odstranili so oljno glavo, pokrov, zgornji vodilni ležaj in nosilec, osovino in podaljšek osovine ter iz genera-torskega soda dvignili 130-ton-ski rotor in ga prestavili na montažni plato, kjer ugotavljajo poškodbe. Pri spodbujevalnem sistemu pa so ugotovili, dj i<- poškodovana rotorska zemljostatična zaščita, v omarah pa je zaradi visokih temperatur gorela tudi izolacija. D. Papler Koliko milosti za izgubarje? Bliža se 1. julij in napovedan je nov sveženj ukrepov: veljati naj bi prenehal intervencijski zakon o plačah, spremenjena pa naj bi bila zakon o celotnem prihodku in dohodku ter zakon o sanaciji. Iz labirinta predpisov se torej še ne bomo izvili. Najbolj zaskrbljeni so izgubarji, ki se sprašujejo, kolikšne milosti bodo deležni. Prenehanje veljavnosti intervencijskega zakona o plačah in s tem delitev osebnih dohodkov po samoupravni poti v skladu s sprejetimi družbenimi dogovori načeloma lahko pozdravimo. Toda. Največji strokovnjak v tem trenutku ne zna izračunati, kolikšne osebne dohodke si glede na delo in poslovne rezultate lahko izračunajo v organizacijah združenega dela. V družbenem dogovoru namreč ni meril za izračunavanje osebnih dohodkov na podlagi tekočega dela. Zadrego naj bi zato rešili z zakonom: merilo naj bi bila povprečna plača v ozdu, zmanjšana za četrtino in povečana za petino rasti življenjskih stroškov. Predlagatelji se zavedajo, da formula ni popolna, vendar pa zdaj boljše ni. Kdor se teh meril ne bo držal ali pa delitev ne bo v skladu s poslovnimi rezultati, bo kaznovan z zakonom o sanaciji in stečaju. Iz labirinta predpisov, povprečij, odstotkov in najrazličnejših stopenj se torej bomo izvili, kako malo ali nič zdrave pameti je v njih, pa seveda ni potrebno pripovedovati. Kolikšne milosti bodo deležni izgubarji, je zelo občutljivo vprašanje, posebej, ker je po odmevih sodeč zdaj predvidena prehuda kazen. Po nekaterih izračunih naj bi imeli izgubarji le za malenkost višje osebne dohodke od zajamčenih. Vzemimo trenutno največjega izgubarja na Gorenjskem in v Sloveniji — kranjsko Telematiko. Brane Račič iz Telematike je v petek na seji predsedstva kranjskega sindikalnega sveta dejal, da bi glede na predlagane ukrepe morali s 15. avgustom ali s 15. septembrom osebne dohodke zmanjšati za polovico. Na nedavni seji kranjskega izvršnega sveta pa smo slišali izračun, da bi povprečni osebni dohodek v Telematiki letos znašal 100 tisoč dinarjev, najvišji osebni dohodek (glavnega direktorja) pa bi znašal 250 tisoč dinarjev. Za Telematiko bi bil to seveda hud udarec; takšni ukrepi predstavljajo nevarnost, da jim zbeže vsi strokovnjaki. Opozorila, da so takšni ukrepi prehuda kazen, slišimo tudi drugod, tudi na zvezni ravni. V Telematiki pa so napisali pismo slovenski delegaciji za zvezno skupščino, ki jih bo ta teden sprejemala. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Oljarne napovedujejo podražitev olja Pri letošnjem odkupu pridelka oljnic bodo velikanske težave, saj imajo predelovalci okrog 40 milijard dinarjev izgub. Zato že zdaj pripravljajo rešitve, da bi zagotovili pravočasen odkup in predelavo pridelka. Tovarne olja poudarjajo, da imajo največ težav z obrestmi in velikimi zalogami, ki zdaj znašajo več kot polovico jugoslovanskih potreb. Lani so namenili za obresti okrog 16 odstotkov cene za liter olja, zdaj pa morajo že okrog 26 odstotkov. Napovedi so še slabše. Do konca leta naj bi se namreč ti stroški zvišali že kar na polovico cene za liter olja. Zato lahko pričakujemo, da bo maloprodajna cena jedilnega olja na začetku prihodnjega leta znašala že 1.400 dinarjev. Kljub težavam Iskrin izvoz večji Iskra je v letošnjih prvih petih mesecih izvozila na Zahod za približno 79 milijonov dolarjev izdelkov, kar je 11 odstotkov več kot lani v tem času, letošnji izvozni načrt pa je 37-odstotno dosežen. Na Vzhod je izvoz znašal v tem času 25 milijonov dolarjev, kar je 20 odstotkov manj. Celotni izvoz je znašal 103 milijone dolarjev, kar je 1 odstotek več kot lani v petih mesecih, letošnji izvozni načrt pa je bil v celoti uresničen 33-odstotno. V Iskri ocenjujejo, da bo letošnji izvoz znašal 280 milijonov dolarjev, od tega naj bi na Zahodu iztržili 190 milijonov dolarjev. Kljub težavam je torej Iskrin izvoz letos nekako v skladu z načrtom, 11-odstotno povečanje konvertibilnega izvoza v letošnjih prvih petih mesecih pa je prav spodbudno. V Iskri pravijo, da je izvoz zanje življenjska nujnost, saj le tako lahko ohranijo proizvodno raven in zagotovijo socialno varnost za delavce. V Sloveniji proizvodnja zaostaja Po nekoliko višji ravni proizvodnje v februarju in marcu se je fizični obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji aprila ponovno zmanjšal: padel je za 5,8 odstotka v primerjavi z lanskim aprilom, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa zaostaja za 0,2 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Gospodarstveniki med vzroki za stagnacijo navajajo predvsem dejstvo, da izvoz ni več pospeševalec proizvodnje, da ni denarja za naložbeno opremo, da se znašli na najnižji točki reprodukcijske sposobnosti (obremenjevanje za skupno in splošno porabo je doseglo kritično mejo). Poleg problemov z devizami in dohodkovno nespodbudnega izvoza je financiranje tekoče proizvodnje trenutno najhujši problem gospodarjenja, intervencijski zakoni pa so povzročili še kopico dodatnih težav, sodijo gospodarstveniki. Drugače rečeno, v proizvodnji ni vzgibov za inovativnost in boljše gospodarjenje. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Nazaj k zidarjem Pri roki nam je bil kot le malokdo. Prav k nam, v Glas, je prišel zidarit, polagal je ploščice, pa smo ga ujeli pri delu. Tako pridno je pripravljal cementno malto, brusil ploščice, jih umerjal, pritrjeval na zid, pa spet brusil, da res nismo mogli kar mimo. Najbolj nas je zanimalo, zakaj je pustil poštarsko službo in šel med zidarje. Saj je vendar lepo biti poštar, posebno, če hodiš med prijazne ljudi, kot so Poljanci, na zraku si, včasih ti niti ni treba narediti vseh osem ur... »Nak, pa ne bi šel več nazaj med poštarje,« nam je povedal Rado Eržen. »Ne le, da so zdaj že nekaj časa na pošti slabe plače, tudi stalna premeščanja s terena na teren mi niso bila povšeči. Sedemnajst let poštarske je bilo kar dovolj. Odslej bom zidaril, polagal bomo ploščice. Izučil sem se pri Tehniku v Škofji Loki, zdaj pa sem zaposlen pri Obrtniku Skofja Loka. Edini zidar sem. Res sem zadovoljen. Na suhem sem, streho imam nad glavo, tudi osebni dohodki so dokaj dobri. Da bi se le poslabšalo ne. Gradbeništvo je danes sicer res v krizi, toda za drobna dela, kakršna pridejo naročat k Obrtniku, bo še vedno povpraševanje. Obrtnik namreč skrbi za obnavljanje starih občinskih stavb in stanovanjskega fonda nasploh. Vedno je kaj treba. Če drugega ne, mi pa vodovodar kaj podere, da je treba za njim popravljati,« se na pol pošali Rado. D- Do,enc M^I^IEIIGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 23. JUNIJA 198 Delovna zmaga Jezerjanov — »Jezerjani ste lahko ponosni, da imate takšnega predsednika krajevne skupnosti. Ponosni ste lahko tudi na delovno zmago, s katero danes slavite krajevni praznik,« je v soboto zvečer številnim domačinom in gostom, ki so se zbrali na osrednji proslavi za praznik v Kazini čestital v imenu izvršnega sveta občinske skupščine Janez Gradišar. S prispevki in prostovljnim delom so se letos na Jezerskem lotili akcije za obnovo vodovoda, ki jo je vodil predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Kocijan. Kljub težavnemu terenu so prvo fazo (3000 metrov) z zajetjem zgradili do praznika. Zdaj jih čakata še druga in tretja faza obnove. Na slovesnosti s kulturnim programom, ko je v nadaljevanju za dobro razpoloženje skrbel ansambel Triglav, so priznanje krajevne skupnosti za uspešno delo podelili tudi predsedniku gasilskega društva Dušanu Šemrovu. — A. Ž. Odprli novo balinišče — Se posebno slovesno je bilo ob prazniku krajevnih skupnosti Planina, Huje in bratov Smuk v soboto dopoldne v krajevni skupnosti bratov Smuk, kjer so odprli novo balinišče. Zgradili so ga člani športnega društva in balinarske sekcije in opravili blizu 1000 prostovoljnih delovnih ur. Po otvoritvi je bil na programu balinarski turnir. — A. 2. Cene v kopališču in kampu Radovljica — Na kopališču v Radovljici, kjer je tudi kamp za 250 gostov, stane med tednom karta za odrasle 500 dinarjev, za otroke do 3. leta 120, od 3. do 14. leta pa 300 dinarjev. Ob sobotah in nedeljah so cene 700, 120 in 400 dinarjev. Za omarico je treba odšteti 150, za kabino in ležalnik 250, sezonska karta pa stane 12.000 dinarjev. J. R. Na Kotlinah ni vode Rodine — Na Rodmah hiše, ki ležijo v višjih predelih, večkrat ostajajo brez vode. Pri Vodovodu pravijo, da zaradi alkaten-skega cevovoda, saj so bile vgrajene cevi nekvalitetne, kar pa ni krivda Vodovoda. Zato večkrat nastanejo okvare, ki jih poleti lahko popravijo, letos pozimi pa je bilo veliko snega, zato okvar niso mogli popraviti. Problematični alkatenski cevovod so nameravali zamenjati že pred minulo zimo, vendar so jih zadržala nekatera druga večja dela. Zamvnjah ga bodo zdaj. V Vodovodu so ugotovili, da so ventile pri vodovodu na Rodinah večkrat samo voljno odpirali in zapirali nekateri krajani, ki so zato napravili več škode kot koristi. Odločili so se, da bodo v takih primerih po slej ustrezno ukrepali. I) S Imate konjička? Jana Hrovatin: Z zapestniki so še težave Huda gneča je bila v nedeljo v osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnica: pripravlje na je bila proslava v počastitev 4T> letnice ustanovitve Gorenj skega in Kokrškega odreda in borci so prišli z vseh koncev. Jana je bila med tistimi dekli ti, ki so skrbele za strežbo na tovariškem srečanju v šolski jedilnici. Kar v belem predpas-ničku sem jo poklicala ven k r a/stavljenim predmetom, kjer so viseli tudi njeni izdelki: hlače, predpasnik, svetlo modra bluza. Imela pa je še izdelke med pleteninami, jopico m pulover, in pri pogrinjkih prt s splitskim vbodom. Jana Hrovatinova, ki je pravkar končala 7. razred in je doma iz Most, pravi, da ji je ši vanje v največje veselje. Za to delo jo je navdušila njena se stra Vanda, ki hodi v Kranj na tekstilno šolo, v njihovi šoli pa tudi vodi šiviljski krožek. S po vsem enostavnimi oblačili so vačele, s kratkimi hlačami in mikicami, potem pa se je Jana lotila tudi dolgih hlač in blu/e / dolgimi rokavi »Nič težkega ni», pravi Jana. »če imaš veselje in koraj/o urezati v blago Zapestniki so ji liolali še naj J več težav, več kot rokava. A so prav lepo všiti. Za počitnice ima že veliko nacrtOv: haljico za na morje bo .rsila, |e kakšne kratke hlače, lahko bhiZO, morda pa se bo lotila celo hlač pajaca. Kroj«-jemlje i/ nemških revij Ko najdeš prave mere zase, ni nič več težko. Vesela pa je tudi, da so se na krožku pletenja veliko korisl nega naučih. Tovari.šica Pavla Pintar, ki uči kemijo in biologi |p, jim je pokazala veliko /aru mivin vzorcev. I). Dol. ... Krajevna skupnost Velesovo Iz dinarja dva in več Velesovo, 22. junija — Petega maja pred dvema letoma so člani kulturno-umetni-škega društva Borec v Velesovem začeli s prostovoljnim delom obnavljati dvorano v Adergasu. Do konca marca letos, ko so dela končali, so naredili štiri tisoč prostovoljnih delovnih ur. Ko pa so lani v krajevni skupnosti za šest javnih svetilk dobili 1,65 milijona dinarjev, so se odločili, da jih bodo s prostovoljnim delom postavili enajst. S štiri tisoč prostovoljnimi urami so v Adergasu uredili dvorano V Praprotni polici imajo danes tudi igrišče za tenis Predvsem za podeželske krajevne skupnosti je značilno, da iz enega vloženega družbenega dinarja običajno naredijo najmanj dva, pa tudi več. V kranjski občini sodi med tovrstne krajevne skupnosti tudi Velesovo z naselji Adergas, Češnje-vek, Praprotna polica, Trata in Velesovo, kjer je na celotnem območju po zadnjih podatkih 998 prebivalcev. V krajevni skupnosti je le okrog 20 čistih kmetov, ki se v glavnem ukvarjajo z živinorejo in oddajo mleka. Sicer pa so vsa gospodinjstva v glavnem delavsko — kmečka. »Sodimo med tiste krajevne skupnosti, v katerih vodstvih ugotavljamo, da bodo morali prevzeti delo mlajši,« razlaga predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Ropret. »Sicer pa na našem območju lahko pohvalim mladince, športnike in kul- turnike oziroma kar večino prebivalcev. V zadnjih letih smo namreč s skupnimi močmi kar precej naredili. Največja akcija pa je bila vsekakor gradnja telefonskega omrežja. Razširili smo tudi pokopališče, krajani Češnjevka so s pomočjo gasilcev zgradili požarni bazen in vaški dom. V Praprotni polici so postavili javno razsvetljavo in zgradili igrišče za tenis. Ne le dva, kar nekaj dinarjev smo naredili iz vsakega družbenega, ki smo ga dobili.« Minuli teden so v krajevni skupnosti z različnimi prireditvami proslavili krajevni praznik. Osrednja slovesnost je bila v soboto zvečer, ko so med drugim podelili tudi priznanja krvodajalcem. Zal pa je odpadla napovedana otvoritev bifeja: obrtniška dela so se namreč zavlekla. Zdaj na celotnem območju krajevne skupnosti nimajo niti ene gostilne. »Posebej moram ob tej priložnosti pohvaliti člane kulturno-umetniškega društva v naši krajevni skupnosti. Pred dvema letoma, 5. maja, so se pod vodstvom Silva Sirca, predsednika društva, lotili obnove dvorane v Adergasu. Letos konec marca so dela končali. Štiri tisoč prostovoljnih delovnih ur so naredili, in kdor je poznal dvorano prej. pa jo danes pogleda, težko verjame, da Je to še vedno isti prostor. Že kar nekaj prireditev je bilo v njej po otvoritvi in vsi so pohvalili tako ureditev kot akustičnost.« Nekaj podobnega kot za dvorano v Adergasu bi lahko ugotavljali za gradnjo teniškega igrišča v Praprotni polici ali pa za gradnjo nogometnega igrišča v Velesovem. Kar neverjetno se sliši, da ima manjše naselje v podeželski krajevni skupnosti celo teniško igrišče. Kranjčani ga kar dobro poznajo in pridejo radi sem igrat. Zanimivo pri akcijah, ki se jih lotevajo v tej krajevni skupnosti, pa je tudi, da nimajo rešenih vseh komunalnih problemov, *, vendarle z veliko mero posluha uvrščajo razmere za kulturo in naprave za šport med pridobitve, ki bogatijo življenje v kraju. »V krajevni skupnosti imamo še sedem kilometrov makadamskih cest, ki jih redno vzdržujemo, pozimi pa pogodbeno plužimo celo 12 kilometrov cest. Letos smo na natečaju cestno-komunalne skupnosti prijavili program za 17 milijonov dinarjev. Spet bomo s prostovoljnim delom in prispevki urejali ceste in ulice. Podobno kot smo lani, na primer, gradili javno razsvetljavo. Odobrenih smo imeli 1.6* milijona dinarjev za gradnjo šestih svetilk. Potem pa smo se odločili, da bomo pet svetilk razporedili po novem naselju^ Velesovem, s prostovoljnim delom pa se dve svetilki v starem delu Velesovega ter po eno v vaseh Trata, Češnjevek in Pra* protna polica. Ko bodo imeli delavci Klek-tra Čas, bomo postavili Se eno svetilko V Adergasu. Iz šestih načrtovanih smo tako dobili 11 svetilk.« Ob komunalnih in drugih skupnih P0' trebah, ki danes marsikje v krajevnih skupnostih niso majhne, bi za krajevrtP skupnost Velesovo lahko ugotovili, da j? ena tistih, kjer si želijo družbene pomoči-vendar pa ob pomanjkanju denarja s precejšnjo mero strpnosti in z veliko volj? vseh bogatijo življenje v kraju. Prav gotovo tudi po zaslugi vodstva krajevne skupnosti. A. Žalar J Krajevna praznovanja Na Plavžu praznujejo Jesenice — Vse tri krajevne skupnosti mesta Jesenice praznujejo krajevni praznik in obenem organizirajo prireditve ob dnevu borca. V četrtek, 18. junija, je bilo šahovsko tekmovanje in v petek kolesarski kros. V četrtek, 25. junija, bo namiznoteniški turnir, v petek, 26. junija, slavnostna seja skupščine in krajevne konference SZDL Mirka Roglja-Petka s podelitvijo priznanj in plaket v Kosovi graščini. V soboto, 27. junija, bo balinarski turnir in streljanje s pištolo. V petek, 3. julija, bo proslava ob dnevu borca, v soboto, 4. julija, pa bodo pohod ni k i krenili po poteh ob spomenikih in obeležjih. I). S. Praznik v Žirovnici Žirovnica — V krajevni skupnosti Žirovnica se bodo v poči-. 11 lev krajevnega praznika vse do nedelje, 28. junija, VTSl Ue številne prireditvi'. Odprli so že ru/.stavo ročnih del učencev, pripravili baklado in podelili domicil Kokrškemu odredu. V torek, 23. junija, bo streljanje z zračno puško, v četrtek, 25. junija, ob 10. uri ženski odbojkarski turnir, v petek moški odbojkarski turnir in cicibanov živ-žav. V soboto, 27. junija, bosta slavnostna seja skupščine KS in komemoracija pri spomeni ku talcev v Mostah. V nedeljo bo ob lfi. uri srečunje najstarejših občanov v domu društva upokojencev. 1). S. Praznovanje pod Storžičem Gorice — V počastitev praznika krajevnih skupnosti pod Storžičem različna športna tekmovanja Jutri, v sredo, ob 13. bodo v Inštitutu nu Golniku odprli tudi hišno telefonsko centialo. Osrednja prireditev za praznik pa bo slavnostna sija vseh štirih krajevnih skupnosti, ki bo v soboto ob 17. uri v Domu 28. junija v Goricah. Po seji bo pri gasilskem domu v Goricah gasilska veselica oh 35 letnici društvu. A. Z. Veselo praznovanje Prejšnjo nedeljo je bilo prl Koširjevih v Klad j ah veselo in praznično. Mama je praZ' novala 80-letni jubilej in ob tej priložnosti so se zbrali Vm otroci z družinami, vnuki, pravnuki, nečaki in drugi sorodniki, sosedje in se tisti, ki so ji želeli stisniti roko. Če; stitkam se je pridružila tud1 sovodenjska folklorna skup1" nu, ki je zaplesala nekaj nfi* rodnih plesov. Potem pa sO za ples igrali domači, saj sO skoraj vsi dobri muzikantje-Tudi mama, čeprav si pri hOji pomaga s palico, se je š* zavrtela. (PH) (.radijo po/arni ha/en (■radnja po/arnega lia/i-na v krajevni skupnosti Brezje j<- sicei v programu krajevnega samoprispevka, vendai bolj proti kOMU obdobja. Zdaj naum-« hitijo / i:uulii|o mrliških ve IlO, Ker pa ]«■ i ail«i\ I |iska SIS M p<>/,u no varnost letos gasilskemu društvu namenila nekaj vi-« tlriini ja /a gradnjo ha/ena. so se del loti li takoj. Začeli so konec maja in pred dnevi ha/en s KM) kultu nllfll mrtii vimI«- /v skoraj dokončali ltli/u (UM) prostovoljnih delovnih ur so opravili, največ pa Marjan Vilfan, predsednik društva. Tone 1'latouak. ...jh.iI.u in Stane (»a-ber, |Hiveljnik društva. Podprli pa so jih tudi nekateri obrtniki, ki so prispevali OO.tMMI dinarjev. - A.?.. Gasilska veselica rodna K (iasilske lirtr.lvo Podnurt ho v nedeljo, .'.H pimj i pripravilo -.oliko vttno veselico / hop,.tlim srei elovoin Veselita DO pri kulturnem domu v Podnartu Igral bo ansambel Slovem |.i ( R PISALI TE NA Kurirska javka v Domžalah 24. maja je bilo v Domču-lnh tradicionalno srečanje relejnih para unskih kurirjev Gorenjske, ki se vsako leto dobivajo v drugi gorenjski občini. I*rihodnje leto bo takšno srečanje v škofjeloški oh čini. Tokrat so nn srečanju podelili kurirjem, ki so do ;»o/n i/i 60 let, zlate plakete, /.late značke pa so dobili po hodniki, ki so lam prehodili vso kurirsko transverzalo okrog Gorenjske, označeno s 40 obeležji. Posebno prizna nje pa sta dobili tudi mento nei pionirskih odredov v šo lah v l.omu pod Stm uein in v Hukovščici, Mira Kramar in Angelca licrntk Avgustu Dchcvcu iz Mojstrane pa so podelili monografijo /'a/M zanski kurirji Slovenije za uspešno organizacijo vsako lctnc kulturnem domu v 1'odnurtU-Pregledali so triletno delo t" izvolili novi odbor Obisk rCs ni hi/ najboljši, vendar so pO končanem zboru vse lepo pO' (/ostili in večer je kar prehi' tro minil l*rejšnjo soboto pa je bilo srečanje invalidov l' Kranju 1'ovubljem sn />i/i tudi radovljiški Pripravili S° ares lep program, -a kut Qf* nastopajočim in tudi prirC (lltcl)CIH -II po<)OStltl i isk n" na hvala Inkšnih o canj ** se .elitno G. M- Alojz Žibert iz Kranja SVET SKOZI FOTOGRAFSKO LEČO Kranj — Celi kupi lepo zloženih priznanj za dolgoletno mentorsko delo, za vzgojo cele generacije mladih fotoamaterjev. med njimi pa nagrade in priznanja za fotografije z domačih in tujih razstav — v vse to je zajeto dolgoletno delo inženirja Alojza Ziberta, dolgoletnega člana in enega od ustanoviteljev kranjskega Foto kino kluba Janez Puhar. s°'r Alojz Zibert: Diagonale Žibertovih imajo še vedno s tem-, ^ Papirjem polepljeno okno v shrambi, r le »temnica« vedno pri roki. Pa ne za-^> da bi Alojz Žibert tam razvijal filme. o^'3 še vedno od časa do časa prihiti kdo *nedeljskih« fotografov, ker se mu je, je Pr'mer, zataknil film v aparatu ali pa n fPtoh pozabil, če je film vložen ali ne, .Kateri pozabijo vso tehniko slikanja... sk ^Fav 8otovo mso tečajniki, ki so obi-Hih f * enega od okoli devetdeset 26-ur-n fotografskih tečajev, ki jih je v okvi-*°to kluba Janeza Puharja vodil Alojz Žibert. Razen njih je vodil še vrsto krajših tečajev in seminarjev, tudi za trgovce s fotografskim materialom, za vojake, miličnike, dopustnike in druge. Med njimi je marsikoga tako potegnilo v fotografiranje, da je ostal pri tem konjičku dlje časa. »Danes je sicer povsem drugače. V tečaj pridejo tudi takšni, ki najprej kupijo najsodobnejšo fotografsko opremo in šele nato iščejo fotografsko znanje,« pravi Alojz Žibert, ki je letos prav za vzgojo fotoamaterjev prejel veliko Prešernovo plaketo občine Kranj. Danes se tisti prvi povojni začetki niti primerjati ne dajo z današnjimi razmerami za amatersko fotografsko delo. »Spominjam se, kako smo v klubu z lekarniško tehtnico razdeljevali prašek, da smo lahko doma razvijali. Pa se je foto klub Janez Puhar kljub temu razvijal, rastel je v enega najboljših klubov v državi. Vendar pa velikim uspehom navadno sledi zatišje; tudi s kranjskim klubom je bilo tako. A se zdaj znova obrača na bolje. V klubu je zdaj kar nekaj dobrih fotografov, točke za uspehe na razstavah pa znova kažejo na vse večjo kvaliteto.« Žal so mimo časi, ko so se gorenjski otroci tudi v kolonijah v Novigradu in na Stenjaku ukvarjali s fotografijo. Petnajst let so v teh kolonijah ob morju pa tudi drugje, v Dražgošah in v Gozd Martuljku, otroci fotografirali, zvečer so filme razvili, naslednji dan so si že ogledovali slike. Toda kot vedno je takšno utečeno dejavnost lahko prekiniti — ko naenkrat zmanjka denarja. Seveda pa s tem še ni rečeno, da fotokrožkov ni več. So v nekaterih delovnih organizacijah, na primer fotosekcija v Iskri, v osnovnih šolah, tudi kranjska gimnazija ima redne tečaje. »V teh tečajih se vedno najde kdo, ki ga fotografija začara, da postane naš član. Kdor je enkrat okusil draž ustvarja- Poleg nagrad in priznanj za razstavljene fotografije na domačih in tujih razstavah v je Alojz Žibert dobil še nad 30 plaket in priznanj za uspešno delo na področju fotografije, posebno pa za izobraževanja in delo z mladimi. Sam posebno ceni zlato, srebrno in bronasto plaketo Borisa Kidriča, ki jih je prejel od Zveze ljudske tehnike Jugoslavije. nja z fotoaparatom, ki se ne neha le z iskanjem motiva in pogledom skozi fotografsko lečo, bo fotografijo le težko opustil. V klubu nas je še vedno nekaj, ki se s tem ukvarjamo že vsa povojna leta. Še posebej pa me veseli, da je zdaj vse več mladih, ki veliko slikajo, veliko tudi razstavljajo doma in na mednarodnih razstavah, se ukvarjajo s filmom. Vendar pa ostajajo le takšni, ki so se pripravljeni neprestano učiti in izpopolnjevati. Taki, ki ne prenesejo ocenjevanja in kritike, ne ostanejo. Mislim, da so naši klubski večeri, ko vsako sredo pregledamo slike ali diapozitive, ki jih pripravijo člani, kar zanimivi.« Čeprav je Alojz Žibert že nekaj časa v pokoju, se nikakor ni odpovedal ne fotografiranju ne dejavnosti v fotoklubu. Lani je imel tudi nekaj razstav. V Iskri in v Zagrebu je razstavljal in morda še kje. Tudi fotografski tečaj še vodi, vzame si čas za klubske večere. Čeprav si je tako kot marsikateri upokojenec predstavljal, da bo imel časa na pretek, pa mu ga skorajda zmanjkuje. Našel je namreč še nekaj stvari, ki ga zadnje čase poleg fotografije močno zanimajo — pisanje kronike nekaterih okoliških krajev, na primer. L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava Nove pridobitve Gorenjskega muzeja — grafike in risbe. V Mali galeriji je na ogled izbor najnovejših slikarskih in kiparskih del iz zbirk Gorenjskega muzeja. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Podvodna naravoslovna fotografija. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je še do srede odprta razstava slik Vere Trstenjak — Jovičić. V Kosovi graščini razstavljata fotografije Nino Migliori iz Bologne in Oskar Dolenc iz Ljubljane. BLED — V festivalni dvorani razstavljata slikarja Vinko Tušek in Karlo Kuhar. SKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji je odprta razstava del članov Združenja umetnikov Skofja Loka. V galeriji Loškega gradu so na ogled izdelki udeležencev Male Groharjeve slikarske kolonije. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. TRŽIČ — V galeriji Kurnikove hiše je odprta razstava oblikovalke Lene Šajn iz Kranja. KRANJSKA GORA — Liznjekova hiša (etnografski muzej) je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. VRBA — Prešernova hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 8. do 16. ure. DOSLOVCE — Finžgarjeva domačija je odprta vsak dan razen ob sobotah od 8.30 do 16. ure, ob nedeljah od 12. do 16. ure. DOMŽALE — Danes, v torek, bo ob 20. uri v baročni cerkvi v Grobljah koncert, na katerem nastopata čembalistki Borbala Do-bozy iz Madžarske in Zoriea Četkovič iz Beograda. MEDVODE — V galeriji dom svobode je odprta razstava Ureditev sotočja Save in Sore v Medvodah, delo dipl. arh. Maje Jenko. DUPLICA — V Stolovem Interieru je odprta razstava slik Jožeta Ciuhe. _KONCERT OB JUBILEJU_ Radovljica — V radovljiški graščini bo v petek, 26. junija, ob 20. uri koncert, s katerim se bo ob 35-letnici ustanovitve predstavil loški komorni zbor A. T. Linhart pod vodstvom pevovodkinje Betke Demšar-Zupan. Ob tej priložnosti bodo zboru podelili tudi priznanja. JR ŠKOFJELOŠKI OKTET IN KVARTET DO Razstava v Groharjevi galerij i GROHARJEVA NAGRADA FRANCU NOVINCU ŠJtofja Ix)ka — Združenje umetnikov Škofje Loke je akademskemu slikarju Francu Novincu podelilo Groharjevo nagrado, a«ademski slikar Marjan Prevodnik pa je prejel enkratno štipendijo. Na slovesnosti, na kateri so odprli slikarsko razstavo na temo krajina, je v kulturnem programu nastopil čelist Miloš Mlejnik. narU>ZStuvu s"karJev kruJ»-na J jf kranjska ljubiteljska kultura znašla v najhuj-^0f(«n-4VV'n'n težavah in zaradi tega ne hi mogla sodelovati na Sl,*< a,,i'h kulturnih skupin, je bilo pred časom dogo-stav,u^.' Iui J'h v prvi polovici leta sploh ne bo. Zdaj so se pred- li da gorenjskih Zve/, kulturnih organizacij dogovorili, ')r<^ ,u,K°vorjena srečanja organizirajo septembra in ok- skin Da^ar zmanjka denarja za orguniziranje skupnih gorenj lr^ditev, za katere so dogovorjene občinske Zveze kultur-k^uo |*n'zm 'J gorenjskih občin, bi menda res rekli, da so kul ' Verj0^0'^™!*' Vendar pa bi bil očitek vendarle prehud, če ne ^e . '• du tfre res zu tako finančno stanje, ki ne omogoča več ln in dogovorjenih akcij. To, da so skupne ljubiteljske pri- reditve na Gorenjskem obmolknile, je solidarnost z drugimi zvezami. Znano je namreč, da se je v najtežjem finančnem položaju, potem ko so bili sprejeti znani ukrepi glede varčevanja tudi v kulturi, znašla kranjska ljubiteljska kultura. Na enem od zadnjih srečanj predstavnikov gorenjskih zvez kulturnih organizacij so se zato dogovorili, da srečanja, predvidena v prvi polovici leta, prestavijo na naslednje mesece; ni bilo srečanja odraslih pevskih zborov ter folklornih in plesnih skupin... /daj kaže, da jih bodo morda lahko izpeljali v septembru in oktobru. Če bo seveda za to kaj denarja. Drugje, kot kaže, so najhujše že prestali. O tem, ali bo v Kranju ljubiteljska kultura še najprej neprostovoljno molčala, bodo verjetno govorili tudi nu jutrišnji skupščini kranjske kulturne skupnosti. L. M Skofja Loka — V četrtek, 25. junija, ob 20.30 nastopa v kapeli Loškega gradu Škofjeloški oktet. Program koncerta obsega dela slovenskih skladateljev in priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Za popestritev programa so pevci povabili v goste tudi priznani vokalni kvartet DO iz Ljubljane. V čudovitem okolju grajske kapele, ki jo krase znameniti dražgoški »zlati« oltarji, se torej obeta .izjemno privlačen glasbeni dogodek. Pri tem velja omeniti, da je ansamblu, ki se tako kot tudi druge amaterske glasbene skupine srečuje s finančnimi težavami, uspelo dobiti pokrovitelja v domačem mestu — pri Obrtnem združenju Skofja Loka. Miro Tozon ŠESTA PREMIERA - MAGMA Kranj — Gledališče čez cesto iz Kranja bo v četrtek, 25. junija ob 21. uri, v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju uprizorilo že šesto premiero v tej sezoni. To je gledališki projekt z naslovom Magma, ki je splet različnih dogodkov, razvrščenih v bolj ali manj smiselnem zaporedju. Štirje igralci tega gledališča bodo tokrat prikazali igralsko zelo zahtevno produkcijo v 24 slikah, popestreno z glasbo, scenskim gibom in svetlobnimi efekti. Uro in pol trajajoč eksperiment so poleg štirih igralcev pripravili režiser Iztok Alidič, koreografinja Jolanda Regouc, glasbo pa je izbral Zvone Tomac. Zaradi izjemnega pristopa k predstavi in omejenega števila gledalcev prosijo cenjene obiskovalce, naj pridejo vsaj pol ure pred začetkom predstave. D. P. MOZARTOV REQUIEM NA BLEDU Bled — V nedeljo, 28. junija, ob 20.30 bo v župni cerkvi na Bledu izjemen kulturni dogodek: orkester in zbor opere Narodnog kazališta Ivan Zaje z Reke se bosta pod vodstvom dirigenta Petra Škrjanca predstavila z enim najlepših in najzahtevnejših Mozartovih del — Requiemom. Peli bodo odlični solisti: Olga Gracelj — sopran, Sabira Hajdarevič — mezzosopran, Jovo Re-ljin — tenor in Franjo Petrušanec — bas. Reška operna hiša je z Recmiemom prvič nastopila 15. junija letos na Reki in požela najboljše kritike. Publiki na Bledu se torej v nedeljo obeta zares lep in velik kulturni dogodek. Naj povemo še to, da je pokrovitelj nedeljskega nastopa reških glasbenih umetnikov na Bledu Festival Ljubljana, vstopnice pa se dobe pri Generalturistu na Bledu, tudi v nedeljo, eno uro pred predstavo pa v blejski cerkvi. D. D. GLEDALIŠKI UTRINEK_ Struževo — Čeprav je od premiere Razrednega sovražnika minilo skoraj pet let, so Struževčani tudi tokrat razdvojeni zapuščali stari Matjažev hlev. Šest igralcev Slovenskega mladinskega gledališča je z igro Nigla VVilliamsa sprva osupnilo, nato pa potegnilo in posejalo v vaščane dvome. Mnogi, pretreseni nad slengom, so skrivaj preplašeno pogledovali otroke v prvi vrsti, sporočilo pripovedi, o čustveni zlakote-nosti šestih »četrtoefovcev«, je nekaterim spolzelo mimo ušes. Dogajanja pod oboki nekdanjega hleva so bila vse preveč nenavadna zanje. Toda kljub vsemu je domačin, igralec Pavle Rakovec, pripeljal v domačo vas profesionalce. Miloš Battelino, Gojmir Lešnjak, Marko Mlačnik, Zeljko Hrs, Pavle Rakovec in Jožef Rapoša so bili prepričljivi. Domačini, ki so posedli na deske in napolnili stojišča v hlevu, so videli izvrstno in doživeUi odigrano predstavo, ki sili v razmišljanja... M. Kunšič GLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 23. JUNIJA 1987 Mladim Škofjeločanom in okoličanom se obetajo zanimive aktivne počitnice Od peke pic do računalništva Skofja Loka, junija — Že lani je delavska univerza v Škofji Loki pripravila za čas počitnic vrsto zanimivih izobraževalnih tečajev posebej za mlade. Toda, bilo je prvič in za tečaje kar ni hotelo hiti zanimanja. Od številne ponudbe je uspel le šiviljski tečaj. Upajmo, da bo letos drugače. Pripravljen je program, ki bi mladim moral ugajati! »Mladi, preživite počitnice aktivno!« poziva mimoidoče plakat, ki ga je izdelal Andrej Zupan, učenec 1. letnika loške lesne Sole.—Foto: D. Dolenc Začelo se bo s pitami: 27. juniju popoldne bo skupina, ki se bo prijavila za pripravo in peko pic. gospodarila v loški »Jeshar-ni« in se naučila peči vse vrste pic, kar jih ponuja tamkajšnja kuhinja. V začetku julija bo dvodnevni tečaj za oblikovanje modernih pričesk za mlade. Vodila ga bosta loška frizerja Jani Mali in Helena Čadež. Če bo zanimanja veliko, bodo tečaj ponovili še avgusta. Loška kozmetičarka Barbara Weber pa bo mladim na tečaju kozmetike in nege za mlade povedala, kako ugnati mozolja-sto kožo pri mladostnikih, pokazala bo, kako se dekleta moderno naličijo, kako prikrijejo male lepotne napake. Tudi šivati se bodo učili mladi iz Škofje Loke in tudi od drugod, če bodo le hoteli. Znani krojaški mojster Tone Bevk, ki je na svojih modnih revijah ž.e ničkolikokrut dokazal, da gre v korak z modo, bo na 35-urnem.tečaju mlade naučil osnov šivanja. Pravi, da si bo vsak lahko sešil oblačilo po lastni želji. Kuharski tečaj, ki bo trajal 30 ur, bo vodil kuhar Janez Stan ta, zaposlen v piceriji Romano v Kranju. Posvetili se bodo predvsem hladnim predjedem, flambirani hrani, tortam, sadnim solatam, mešanju pijač in podobnim umetriijum. Kot je povedal strokovni sodelavec delavske univerze v Skof-ji Loki, Jaka Šubic, so za to poletje pripravili za tiste, ki so vneti za računalništvo, računalniško poletno šolo. V 20 urah bodo mladi pod vodstvom Boruta Marolta, strokovnjaka i/. Iskre, osvojili inutrdih praktično in teoretično znanje s področja računalništva. Seveda pa bodo tudi to poletje v Škofji Loki tečaji tujih jezikov, angleščine, nemščine in italijanščine; 40 ur tečaja bo namenjenega predvsem pogovornem jeziku in komuniciranju v vsakdanji rabi. Cene tečajev niso visoke, velja pa, da bodo pri več prijavah še nižje. Vsi tečaji, razen za peko pic,' bodo v prostorih delavske univerze na Podnu, če pa bo prišlo več prijav iz krajev, kot so Gorenja vas, Siri, Železniki in podobno, bodo tečaji1 organizirali tudi v teh krajih. Vsekakor se letos vsaj v Škofji Loki starši ne bodo mogli pritoževati, da mladi med počitnicami nimajo kam. Priznajte, da so se delavci delavske univerze v Škofji Loki zares potrudili. Ponujeno priložnost je treba le izkoristiti! _ _ , I). Dolenc Če je želja po ustvarjanju živa Krpan, Trubar, Prešeren... Kdo ve, od kod tolikšno veselje do oblikovanja? Martin Cigler iz Kranja, vodja restavracije v Globusu, je po poklicu kuhar. Ko pa bi ga videli sredi njegovih glinastih mojstrovin, bi bili prepričani, da je za njim vsaj šola za oblikovanje. Še kot kuhar- se je včasih izkazal za odličnega oblikovalca, posebno pri okraševanju tort. Marsikdo pa rte bo pozabil kozoroga iz zaseke, ki ga je naredil za slovesno otvoritev Kompasovega Garni hotela na Ljubelju. Kasneje se je lotil trdnejšega oblikovanja. Nekoč je doma iz juhe potegnil lepo govejo kost in jo oblikoval v žensko glavo: nekakšen egiptovski stil. Znotraj je pritrdil epruveto in nastala je edinstvena vaza Potem je bil na vrsti slavni Vučko, najprej lesen, nato še keramičen. Potem se je začelo: Krpan na kobilici s širokim klobukom, kijem in sekiro, stiliziran orel, kakršnega je našel v Kranjskem zborniku, kranjski Prešeren, okrogla VVillendorfska Venera, Trubarjeva plaketa, Trubarjev pečat, krava in pujsek kot hranilnik... Kravo si je zamislil Jože Trobec. Kakšno veselje bi imeli otroci s takim hranilnikom! In še slončki, bolj ali manj stilizirani, pa medvedki, severni in navadni, mali zajčki, ki si jih mladi tako radi pripenjajo na jeans... »Všeč mi je, da otroci takoj prepoznajo stvar, ki jo naredim, pa čeprav je še tako stilizirana.« Vendar je njegov Prešeren prav tak, kot ga vidimo pred Prešernovim gledališčem, le iz svetle gline je. Naredil ga je za natečaj gorenjskih spominkov, vendar z njim ni prišel v ožji izbor, tudi nobenega zanimanja ni zbudil z njim. Martin pa je prepričan, da bi prav takšnega zagotovo rad marsikdo za na knjižno polico. In če drugje ne, bi moral stati vsaj v oknu Prešernovega muzeja v Kranju, kjer stojita le dve škatli in razglednice s Prešernovo sliko... Martina Ci-glarja so bolj opazili v Ljubljani, kamor je poslal ljubljanskega zmaja na trdnjavi. V ožji izbor spominkov je prišel in tudi prvo naročilo je že dobil. Ne le nezanimanje za Prešerna s strani turističnih in kulturnih delavcev, boli ga tudi nekaj drugega. Pred leti so kranjske tekstilne tovarne iskale za tekstilne stroje proizvajalca keramičnih »očes*' skozi katere tečejo niti. To so drobceni polkrogi, ki jih lahko pr,£. maš le s pinceto. Tovarne jih uvažajo. Martin je že takrat nareo orodje, 1500 kosov je že oddal naročniku, potem so pa pozabili nanj-Zadnjič pa je na sejmu obrti v Kranju spet videl, kako spet išceJ proizvajalce. Kako »kratki« so nekateri odgovorni v nabavah! norčujejo ali so resnično pozabili, da so v rokah že imeli domače' delke? ' Martin dela iz gline. Težko je delati, ker se glina vliva in je ^ ba najprej gledati na zakonitosti keramike, šele potem na videz-se da narediti karkoli, le roko in potrpljenje je treba imeti. On i1*1 oboje. Če bi dobil originalnega kranjskega orla, bi bil to lahko kra sen spominek, morda za v omaro, kot obesek za ključe, obesek za n. verižico. In koliko je stvari, ki so jih arheologi že izkopali na Gore*1) skem! Vse bi lahko »predelali« v originalne spominke, a ni od n'* der spodbude. Načrti za naprej? Martin jih nima. Porodi se ideja in če je za1?' miva, jo uresniči v glini. Pri Konjediču v Stražišču glino »vlije* »speče«. Pravkar dela doprsni kipec Primoža Trubarja. Kdo ve; m° da bo zanimal kulturne in turistične delavce na Dolenjskem. V obn vljeni Trubarjevi hiši nimajo razen razglednic nobenega spomin14 D. Dolenc Življenjske stiske Milena in Sanja živita v - garderobi! Kranj, 22. junija — Komaj 16-letna Milena se je v dijaškem domu zaposlila kot čistilka. Dve leti kasneje je rodila, a s hčerko ni vedela, ne kod ne kam: v stiski se je vselila kar v svojo garderobo v dijaškem domu Ivo Ix>la — Ribar. Mileni Leši je bilo komajda šestnajst let, ko je morala s trebuhom za kruhom. Prišla je v Kranj, kjer so jo kot čistilko zaposlili v dijaškem domu Ivo Lola-- Ribar. Milena je bila pridna, zanesljiva in vestna delavka. V zadnjih dveh letih si je na vso moč prizadevala, da bi se kar najbolj naučila slovenskega jezika in se vživela v novo okolje. V domu so jo imeli radi - in jo imajo še danes, a kaj, ko je Milena potem, ko je rodila hčerko Sanjo, postala njihov najbolj pereč stanovanjski problem. Milena se je namreč v hudi stanovanjski stiski s sedemmesečno Sanjo vred vselila kur v svojo garderobo. Bodo srednješolski novinci spet trepetali pred maturo? Maturitetna zrelost in zrelost mature Kranj, 20. junija — »Vse staro ni slabo, vse sodobno ni dobro,« je v pogovoru o prenovi srednješolskega programa družboslovno-je/.ikovne usmeritve lani spomladi pomodrovala ravnateljica loške šole Vladka Jan. Programa družboslov no-je/.ikov ne in naravoslov no-matematične usmeritve sta bila namreč prva, ki sta spremenjene vsebine vnesla že v letošnje prve letnike. In v spremembah je bilo precej prav vračanja na staro, že preskušeno. Očitno v to staro, preskušeno, vljali sprejemne i/pite, niso pre- Komaj polnoletna Milena je nrej stanovala pri zasebniku v Škofji Loki, kjer so bile razmere nevzdržne. Ko se je izselila, je bila dobesedno na cesti, z malo Sanjo v naročju, brez človeške duše, ki bi se ji lahko zaupala, ki bi ji morda pomagala. Kam? Ne moremo si predstavljati, kako obupana, zapuščena in sama je bila tedaj, ko je s Sanjo v naročju preživela noč v svoji garderobi v dijaškem domu. Tam je ostala. V garderobi je prostora za majhen kavč, otroško posteljico in omaro, a ni ne okna ne zračnika. Sanja ima nenehno težave z dihali in tudi Milena je bolna, a je še na porodniškem dopustu. Uprava dijaškega doma je najprej poklicala miličnike, a so rekli, da ženske z otrokom ne morejo vreči na cesto. Nato so ji dovolili, da stanuje v garderobi. Potem so poklicali center za socialno delo in stanovanjsko skupnost. Povsod so rekli, da stanovanja ni in da Mileni ne morejo pomagati. Tudi dom ji ne more dati stanovanja, ker ga nima, brani pa se tudi, da bi ji dodelil eno izmed sob v dijaškem domu. »Bojimo se,« pravi jo v domu, »da bi se ob številnih stanovanjskih problemih naših delavcev take vselitve potem kar vrstile.« Morda pa bi lahko pomagali v Tekstilindusu, Tam je namreč zaposlen otrokov oče, Milenin fant. Morda bi se vendarle dalo poiskati solidarnostno garsonjero! Kajti živeti z dojenčkom na nekaj kvadratnih metrih — v garderobi! je nevzdržno in nedopustno. Milena je videti vsa nebogljena in plaha. V garderobi pa si želi samo nečesa: miru. Pro*1* .j v tej garderobi no bi shranjeV čistil, da ne bi ves čas trkah n njena vrata, saj je garderob . dovoli. Mala Sanja se PrebjJ. ob vsakem šumu in zajoka. Nj. lena prosi, da bi jo pustili pri n* ru, saj res nima kam. Prosi za* di svoje male hčerke Sanje. Milena, ki je videti kot dekIJ*; ce, ki je pridna delavka, ki ^ kdar ni povzročala nikakrsn^ težav, se je res nasilno vseli lekarn? V svojo garderobo v dij škem domu! 8- Zato ji, za vse na svetu, m<* mo pomagati. Najlažje je Pa^h0. či: ni stanovanj. A če se res če, se najde. Milena ne ve, kod ne kam. A nam naj ne , številka na listi, temveč dovcK resnični življenjski stiski, med nami, in naš... D. Sede] sodi tudi srednješolska matura ali zrelostni izpit, t katerim je usmerjeno izobraževanje po-metlo. Ob prenovi programa so prav ravnatelji družboslovno-jezikovnih šol v Sloveniji predlagali ponovno uvedbo mature, za katero so dejali, da je bila ukinjena brez prave strokovno ru zlage. Najbrž ni samo njihova zasluga, a dejstvo je, da bodo prenovljeni programi, ki septembra stopajo tudi v druge srednje šole, kot piko na i pritisnili matu ro. Vsebina nove mature bo malo drugačna kot v stari srednji šoli. Maturitetnih i/pitov bo menda toliko, kot siednjesol skih let, večji poudarek ho dan stroki, v kateri se bodo maturan-ti preskušali tako na teoreti čnem kot praktičnem področju. Čeprav je matura spet dejstvo, ki mu srednješolski novinci ne bodo ubežali (starejše, ki nadaljujejo po starih progra mih, bo obšla), vendarle ne moremo čisto mirno mimo v eh, včasih tudi dvomljivih, utemelji tev, ki so botrovale ponovnemu rojstvu. Povedati je treba, da so maturo izsilili predvsem učitelji srednjih šol, medtem ko so bili učenci čisto zadovoljni tudi brez nje; celo tisti, ki so nadaljevali na fakultetah in na njih opra tirana hlepeli po njej Matura je utrdila celotno snov štirih letnikov, ki je bila /a na daljnje*olanje ah za delo maturanta najpomembnejša Poveva la je znanje vseh let v rdečo nit in bila s tem dobra podlaga /a pripravo na sprejemne in kasnejše izpite na fakulteti, saj je njena izkušnja mlade čvrstila, jim vlivala samozavest, jih na vajala na neuspehe. Vprašanje pa je, ah mora biti prva izkušnja prav matura in ali ni preverja nje te rdeče niti nezaupnica učitelju, ki od učenca spet terja /nanje, za katero mu je že dal pozitivno oceno Učitelji tudi pravijo, da so učenci od konca pouka v začet ku junija do konca mature 26. junija telesno in duševno dozoreli, da pa zdaj, brez mature, zrelost pride kasneje, nevidno. V to trditev hi se najbrž mursi kdo lahko spotaknil Res je bila matura hud duševni pritisk (spomnimo se gimnazijke, ki je pred dvema desetletjema pod tem pritiskom klonila v smrt) in se najbrž zato zdi, da so mladi ravno v tem času dozoreli. Prak tično pa je skoraj nemogoče telesno in duševno dozoreti v pičlih dveh, treh maturitetnih led nih. Verjetneje si učitelji želijo po novno uvedbo in,,ture zato, ker učenci zdaj končujejo šolanji1 skoraj ves mesec. Ko prejmejo zadnjo oceno (maja), je šole in učenja zanjo konec. Kasneje je pouk za učence samo še izguba Časa, za učitelje pa muka, ker morajo vročo mlado kri brzdati, motivirati, |o se česa naučiti. A ko se pogovarjaš s četrtošol-ci, /ačuda, povedo, da učitelji za ključujejo ocene šele tik pred končam, đa Jih vse do zadnjega »gonijo« s kontrolkami in spraševanjem, držijo v negotovosti, Č8l ce /e nimate mature, tudi lenarili ne boste. Torej ni res, da so zadnji šolski dnevi nedelavni. Seveda pa terjajo od učiteljev se V«Č truda, ustvarjalnosti, sposobnosti, da učence držijo budne; ne samo z ustrahovanjem! Matura, kakršna je bila pred usmerjenim izobraževanjem, to je dvakratno preverjanje znanja istih vsebin, gotovo ni potrebna. Sprejemljiva je le kot vrhunec, izkupiček dobljenega znanja v preteklih letih, ki naj ga učenci dokažejo bodisi s samostojno maturitetno nalogo, raziskavo, ■inovacijo« (po vzoru fakultetne diplome) bodisi s praktičnim izdelkom. Tudi vsebina mature naj DO zrela, ne samo učenci Z maturo! II Jelovčan V Bohinju bodo (končno) izdali karto sprehajalnih poti Bodo »vandrovci« še kdaj zašli? Rihccv laz, 1!>. junija — V Bohinj pride vsako leto, še zlasti pred glavno turistično sezono in po njej, velike« starejših turistov, ki si ne upajo v skalovje, vendar pa po dolgem in p«><^, prehodijo svet do nadmorske višine tisoč metrov. Še posebej vztrajni so llolandc i. Doni«1'1 ni jih srečujejo tudi na poteh, kjer jih ne hi pričakovali. dvajset kilometrov dolgo krožno pot s priredi venega prostora Pod skale o Do spodnje posta je žičnice Vogel poteka po stan lovski poti, 9° kateri se je svoje čase sprehajala grajska £° .poda. Okrog dvajset lesenih inostickov dol" popestri hojo, zelo pa podi 'ži vzdrževanje. ^ postaje žičnice vodi pot mimo vojaškega \>'>^{\ pa lisca, po severni obali jezera do Stare Fužin in Hudičevega mosta čez kanjon Mostnice, ''\ zidom do slikovite bohinjske vasice Studo"1 prek Srenjskega polja in senožeti do Broeh' i" odiod nazaj do Ribčeve-ga la/.a Kanjon M<>* mre je .'daj odprt le do polovice, vendar že rO?; nosljamo, dfl bi SČBSOma speljali pol tudi v n*J le>pši del, vse do planinskega doma v Vejah, pravi Dušan Blazin in poudarja, da bodo '» sprehajalnih poteh označili najpomembnejs* Zanimivosti in znamenitosti vojaško pokop* lisce, ostanke fužin, ledeniško morene, ra/.glC*' ne' točke (Rudnica, Pršivc, Studor...), Savic<* Ajdovski gradeč, C'vetkovo crno kuhinjo v St" dorjuV bfl V turističnem društvu predvidevajo, da v karta v treh letih pošla iti da bodo potem nur dili nov (foto)posnetek celotnega Bohinja in $a vo karto, v katero bodo vnesli sprehajalno P° in zanimivosti vse do Nomenja, pa tudi spr nuMiihe in novosti. C Zaplotnik "Vandrovci«, ki so večkrat zašli uli so se celo zgubili, so že dolgo po gresali karto z. dobro označenimi sprehajalni mi potmi, tekaškimi progami, smučišči in najpomembnejšimi bo h 1111 •> k i itn zanimivostmi. Turistično društvo Bo hiti j jezero bo v sode1 lova nju s turistično po s lov no skupnostjo Bled, s pododborom a Bo hinj, julija le izdalo taksno karto, ki bo zajela območje« od Savice do Ajdovskega grada, med Voglom in Vogarjem. Dušan Itla/.in, organi. -.Mor . ni 11"'I ionske ponudbe v Bohinju, jo povedal, da turistično društvo skupaj / gozdarskimi delavci in planinci že več let ureja in obnavlja opuščene' sprehajalne poti. »Še posebej veliko smo nu tem področju storili v zadnjih dveh, tieh letih, precej nalog pa nas še čaka« Ko ga vprašamo, katera od vseli poti je najzanimivejša, najpriv lacnejša, najlepša, se ne more odločiti pred laga, da bi .e sprehodili po najdaljši, okrog je> zera. In smo se - tokrat le z besedami in s svinčnikom v roki. Večina krene na več kot iggEK, 23. JUNIJA 1987_ šest sanitarnih inšpektorjev pregledalo 50 gostišč ZANIMIVOSTI ,7. STRA1f(M®5M©IEEGLAS Kakšna umazanija pšenice, 17. junija — Šest sanitarnih inšpektorjev Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko v sa-'Utarni akciji po jeseniški občini. Zanemarjena in slabo opremljena stranišča, mandatne kazni in Pojave sodniku za prekrške. Za čistočo zgledno skrbi predvsem delovna organizacija Kompas v tajski gori in na mejnih prehodih V sredo, 17. junija, pozno po-^idne in zvečer, je šest sanitar-cj. ^nšpektorjev Uprave inšpek-, Jskih služb za Gorenjsko v ne-urah pregledalo 50 gostiln, otelov, bifejev in restavracij od 33a^č do Rodin; 17 zasebnih in Dr-uržavnin gostišč predstavlja J[?bližno 80 odstotkov vseh go-S ^skih objektov v jeseniški ob-■ j V inšpektorji so pregledovali S^no v obratih: shranjevanje hrane, čistost kuhinje, sanitarije za goste, osebno higieno zaposlenih in opravljene zdravstvene preglede zaposlenih. Ugotovitve so strnili v naslednje: v sedmih obratih je bila higiena zelo slaba, v 23 povprečna in v 20 zadovoljiva. Dvajset stranišč je bilo umazanih in pomanjkljivo opremljenih, v 12 objektih osebje ni imelo na sebi predpisane obleke, zdravstvenih izkaznic pa zvečer večinoma niso mogli dobiti, ker so bile zaklenjene v šefovih pisarnah. • Pikova dama — višek umazanije Nekaj ur smo bili z vodjem inšpektorata Justinom Zorkom, ki je pregledoval gostišča od Belce do Jesenic. Povsod smo naleteli na začudene in presenečene gostince in kuharje, saj sanitarne inšpekcije v večernih urah niso pričakovali. Zato se je pač dogajalo, da v straniščih ni bilo več papirja, da so bila umazana in pomanjkljivo opremljena, da so bili kozarci in krožniki zanikrno pomiti, osebje v kuhinji pa brez predpisanih pokrival in obutve. Izgovori so bili vsakršni, a nobeden zadovoljiv. Zato so inšpektorji v akciji izrekli 36 manda- tnih kazni po 2.000 dinarjev in napisali 19 prijav sodniku za prekrške — predvsem zaradi neurejenih sanitarij. Ponekod je bilo slabo, najslabše pa v Gorenjkini jeseniški Pikovi dami, kjer so popolnoma sprti s higieno. V garderobi za osebje se ne morejo znebiti moljev, po kotih v priročnih skladiščih je polno navlake. V kuhinji je ventilacija zamaščena, posebno poglavje pa je stranišče — v njem se ti zares obrača želodec in moraš vzklikniti: madonca, kakšna umazanija. # Najboljši in najslabši Kar presenetljivo je, da so bila stranišča ob cesti in na mejnih prehodih na Korenskem sedlu in v Ratečah dokaj čista; posebno v Kompasu na Korenskem sedlu, medtem ko je v Ratečah premajno. V Kompasovih hotelih nasploh zgledno skrbijo za urejenost in snago. Inšpektorji so zatorej posebno pohvalili naslednje obrate: Kompas Korensko sedlo, slaščičarno Aupič Jesenice, penzion Kotnik Kranjska gora, Ciklamo Gorenj-ke na Jesenicah, Triglav Mojstrana, Gostilno Lasan na Poljanah, hotel Kompas Kranjska gora, Gorenjkino gostišče Bor v Kranjski gori in hotel Autocom-merce v Kranjski gori. Zgražali pa so se, ker so neurejena naslednja: Gorenjkina Pikova dama na Jesenicah, Go-renjkin bife Krma v Mojstrani, bife Rožce pri trgovini na Javor-niku, gostišče Zelenica v Žirovnici, restavracija Turist na Ja-vorniku, gostišče Miki v Kranjski gori in Emonin bife v Kranjski gori. »Izredno nečiste sanitarije imajo tudi: gostišče Narcisa na Hrušici, Mladost —bife na Ja-vorniku, gostišče Rožca na Beli, hotel Korotan na Jesenicah in Majolika na Jesenicah. Akcija je pokazala, da zasebniki nimajo čistejših obratov kot so tisti v družbenem sektorju. Vse je odvisno od prizadevnosti osebja in vodstva, ki (ne)zna poskrbeti za čistočo. Gostilna ni le ponudba dobre hrane, temveč tudi počutje gosta v urejenem okolju. Zrcalo pa je nedvomno kuhinja ali stranišče. To zrcalo, ki ga je pokazala nedavna akcija gorenjskih inšpektorjev, pa .na splošno daje nezadovoljivo sliko gostinskih obratov, saj vendarle inšpekcijski predpisi ne zahtevajo nekaj nemogočega — le tisto nujno čistočo in opremljenost, ki jo ob obisku gostišča kaj hitro zazna še tako nezahteven gost. D Sedej Restavracijo Triglav v Stari Fužini bodo porušili Lani so betonirali, letos bodo podirali Stara Fužina, 16. junija — Ko bi restavracija Triglav iz Stare Fužine znala govoriti, bi povedala marsikaj takega, kar ne bi bilo v čast "jenemu gospodarju, škofjeloškemu Alpetouru in njegovi temeljni organizaciji Hoteli Bohinj. Resta\ -»^oiavracija je bila zgrajena z namenom, da bi se v njej prehranjevali gostje, ki so bivali pri zasebnih oddajalcih sob v Stari *užini in okolici. Ko je bohinjski turizem zajela kriza, so se nje-2 vrata zaprla - vsaj za goste, v njej pa so se naselili Alpetou-ovi delavci: šoferji, natakarji, kuharji... Lani so začeli restavraciji obnavljati, ob njej so se pojavili kupi peska, gradbeni stroji -kratka: v Stari Fužini so si že obetali, da bo restavracija dobila nekdanji sijaj in pomen. Upanje je bilo tokrat, žal, jalovo. Stroji so utihnili, delavci so odšli, vodstvo Alpetourove temeljne organizacije Hoteli Bohinj pa je (ob širši družbeni podpori) odločilo, da se restavracija podre in na njenem mestu zgradi nov objekt. Rok za rušenje je 5. julij, rok za začetek gradnje je 15. julij, rok za dokončanje pa 20. december letos. V novi stavbi bo 28 apartmajev s približno ,80 ležišči ter v kleti še priročna kuhinja s točilnim pultom in restavracija s 70 sedeži. Naložba bo veljala milijardo dinarjev — eno četrtino predstavljajo lastna sredstva, ostalo so bančna in druga posojila. Bohinjce bolj kot načrt novogradnje zanima, koliko denarja so v Alpetouru za obnovo restavracije že vrgli proč. Za uraden, zanesljiv podatek nismo zvedeli, v Bohinju pa se širijo govorice, da gre za večmilijonske zneske. Naj bo tako ali drugače: za zgrešena vlaganja ne gre kriviti prejšnjega direktorja, ki je prišel v Bohinj po sili razmer (za kratek čas, moral pa je ostati dlje), niti ne sedanjega, ki je'na direktorskem stolčku šele par mesecev, temveč v prvi vrsti delovno organizacijo (kamor sodi bohinjski tozd), ki ni rešila kadrovskih problemov, ker je dopustila vlaganja brez celovitega načrta in ocene, ali je stavbo vredno obnavljati ali ne, kaj Bohinj bolj potrebuje — restavracijo in ležišča nižje kategorije ali apartmaje. C. Zaplotnik let planinstva na škofjeloškem Tu so prijatelji, mir in počitek So s*!1'1' 21. junija — Ljubitelji planin in planinar jenja so se v nedeljo dopoldne zbrali na Lubniku, kjer j>u .kulturnim programom in podelitvijo častnih znakov PZS proslavili osemdeset let organiziranega uiStva na škofjeloškem. Jreio6*0 1907 pomeni pomembno knf;n.nico *a planinstvo na *0fi j piarimsivu nt VljenJe,°škern, saj je bda ustuno Ve°sk *ka podružnica Slo- • H(U| 8* planinskega društva s Kil0 *en£ v Železnikih. Čeprav je «1 p| a Škofjeloškem zanimanje H LrJ^*rjenje že prej, pomeni ^»net e ln Prt>b,vulce Selške ^Sa i 'oto začetek organiziranj, planinstva. Od sedem naj ■ j}*nesStanovruh članov je zrasla ?jer s v Množično organizacijo, Je v w zbiruj<> ljubitelji planin,« Ereuseri°dnt>m g°voru P°udaril kolin r'k planinskega društvu S*ain. ku Si'vo Čudež, ki je UI»Q c*;ro in predstavnikom Havu **in« Skofja Loka pred dietni raavoj pla- Slav na SkofJ«lo*kem. Nlj sunostni govornik predsed-'* Jo4Upš*ine občine Skofja 1,0-t0likem Albr**ht Pa je govoril o Za d pomenu pluninarjenja, Sn. aS"J»'K" človek a pome °Stitev in počitek, hkrati pa vzgojo, ki naj pomaga ohraniti naravo. »Škofjeloško planinsko' društvo danes šteje nekaj nad 1600 članov, planincev pa je na našem koncu vsaj še petkrat toliko. Čeprav imamo po šolah in vrtcih planinske krožke, mislim, da se mladi v našo organizacijo premalo vključujejo. Tudi pri občinski mladinski organizaciji za našo dejavnost ni čutiti po-sebnega zanimanja Od nesreće na Breithornu pa je upadlo tudi zanimanje v srednjih šolah. V okviru društva delujejo gospodarska komisija, alpinistični odsek, odsek za varstvo narave in gorska straža, gorska reševalna služba, markacijski oddelek, lubnikurstvo in Loška planinska pot. Ko se je začela energetska kn/.a, smo pričakovali, da članstvo ne bo več naraščalo, vendar pa opazimo prav nasprotno. Pla-ninarjenje je postalo skromnejša oblika rekreacije, ljudje se zanj vedno bolj navdušujejo,« je povedal nekdanji predsednik planinskega društva Jože Stano nik. Proslava ob obletnici je bila tudi priložnost za podelitev priznanj najzaslužnejšim članom društva. Predsednik izvršnega odbora Planinske zveze Slovenije Ar 'rej Brvar je podelil pet nuj* a-onastih, sedem srebrnih in t.. zlate znake PZS. Zlate zna ke so prejeli Jože Nastran, Stane Porenta in Milan Teofilovič. »Sama rada hodim v planine, zato sem več let vodila planinski krožek v naši šoli. Danes pa sem tukaj kot vodja pionirske organizacije OŠ Petra Kavčiča iz Škofje Loke. Takrat, ko sem še sama vodila krožek, smo tekmovali za znak pionirja planinca, veliko smo hodili na izlete. Danes je zanimanja med mladimi manj, vendar se zadnje čase trudimo, da bi to obnovili. Največji problem je pomanjkanje mentorjev, ki imajo tečaje za vodenje planinskih skupin. Če pa ni mentorjev, delo ni takšno, kot bi O* moralo biti,« pravi Urška Bizjak, ena izmed članic upravnega odboru Planinskega društva Skofja Loka. Škofjeloško planinsko društvo pu ima tudi svoj kvartet, saj je znano, da so planinci veseli ljudje in du radi zapojejo. Član te- ga kvarteta je tudi Ciril Pleško: »Organizirano hodim v hribe že več kot dvajset let. Z ženo sva končala Slovensko planinsko transverzalo, Loško planinsko pot in Pot po Komatih. Dvakrat sem bil na Monte Rossi in na Mont Blancu. Veliko poti pa sem naredil tudi kot marker pri Planinskem društvu. Poskusil sem se tudi v alpinizmu. S Francem Langerholcem sem preplezal Severni raz Male Mojstrovke, v načrtu pa imam preplezati tudi Slovensko smer v Triglavski steni. V hribe hodim zato, ker se tu počutim svobodnega, uživam v lepih razgledih in pogovorih s prijatelji. Tudi kvartet Spev sestavljamo sami planinci, veže nas ljubezen do gora in petja. Pojemo že štirinajsto leto in delujemo kot sekcija pri Planinskem društvu.« Poleg kvartega Spet so na nedeljski prireditvi nastopili učenci osnovne šole Cvetka Golarja, folklorna skupina iz OŠ Petra Kavčiča in Jože Ix>gar. V. Stanovnik Gorenjski glas, 5. junija 1987 Gorenjski glas, 16. junija 1987 Žoga v papirnati jeci Stane Ječnik, predsednik Občinske nogometne zveze Kranj, je v petkovi številki Glasa s svojim pisanjem dokazal (vsaj) dvoje: da ni dorasel sedanjemu razvoju dogodkov v tej panogi in da ni sposoben polemične razprave. Za argumente k prvi trditvi naj naštejem: — da novo sprejeta in tako opevana organiziranost ni bila sprejeta na skupščini ONZ v juniju! — da nobene laži, podtikanja in agitke v zvezi s tem niso rodile plodov — da Stane Ječnik z ničemer ni ovrgel trditev, da je izbran, ne da bi ga predlagal kdo iz nogometne baze — da Stane Ječnik v ničemer ni ovrgel dejstva, da so bili kandidirani ljudje brez lastne vednosti — da Stane Ječnik pač ne ve (ali noče vedeti), da na sploh ne bo več denarja ne za nogomet ne za šport (za lase privlečenih teorij o nekem denarju »iz naslova za tekmovalni šport« se mi sploh ne zdi vredno še enkrat pobijati) — da še naprej obstajajo razni indirektni in direktni pristiki na klube in posamezne predstavnike (zlasti zanimiva bi bila zgodba v zvezi z grožnjami o kaznovanju nekega kluba v čisto drugem tekmovanju (odvzem točk) glede na njegovo opredelitev pri glasovanju...) — da Stane Ječnik ne zna, ne zmore in noče dojeti, da je birokratskemu urejanju problemov »z vrha« pač odzvonilo. Kot dokaz za drugo trditev pa lahko rečem, da Stane Ječnik uporablja staro pravilio, da je treba kar najbolj očrniti tistega, ki piše, kadar pač ne zmoreš pobiti njegovih trditev z argumenti. Kar pa se tiče predsednikovanja, funkcio-narjenja in sploh nesebičnega odrekanja, neizmernega prizadevanja s strani predsednika, pa samo tale »anekdota«: ko sem na sestanku klubov po končanem lanskem prvenstvu hotel dodati nekaj misli na obravnavano temo, je Stane Ječnik (predsedujoči) dejal: »Nisem čakal dvajset let, da boš ti gor zrasel in mi solil pamet!« — In je vstal, zaključil sestanek kot užaljeno otroče. Polemika z njim torej ni mogoča, ko pa bo spoznal konkretne probleme nogometnega športa (kje zagotoviti denar za normalno tekmovanje, delo z mladimi in razmere za delo v nogometnih klubih), se mu bo odprl nov svet brez »pomembnih sestankov«, «večerij na mednarodni ravni« in vsega tistega, kar danes zavira nogomet. Pa ne samo njega! Miran Šubic, Kranj Stojnica je poskočila čez cesto V članku Stojnica je poskočila čez cesto, ki ste ga objavili 16. junija 1987 na 16. strani vašega časopisa, navajate, da je skupna komisija predstavnikov krajevne skupnosti, turističnega društva in turistične poslovne skupnosti aprila predlani izdala soglasje za postavitev prenosnega prodajnega pulta. Turistična poslovna skupnost tega primera ni obravnavala ne na svojem poslovnem odboru ne na svojih številnih komisijah, zato ne moremo prevzeti nobene odgovornosti za postavitev te brunarice. Direktor Branko Čop Gorenjski glas, 26. maja 1987 Zavarovanje Martuljka V Gorenjskem glasu je bil objavljen članek Gozdarji hočejo ceste, park dovoljuje le vlake, ki ga želimo dopolniti z popolnejšo informacijo javnosti. ' Martuljkova gorska skupina je že zavarovana od leta 1949 kot prirodna znamenitost. Z razglasitvijo Zakona o Triglavskem narodnem parku pa je zavarovana Martuljkova gorska skupina prišla v območje narodnega parka. Zakon ne preklicuje starih zavarovanj, ampak določa, da se na novo ovrednotijo v smislu varovanja narodne dediščine oziroma zavarujejo kot naravne znamenitosti. Po zakonu o varstvu pripravljajo odloke zavarovanj Zavodi za varstvo dediščine. Tako sta osnutek odloka o razglasitvi območja Martuljkove gorske skupine v Triglavskem narodnem parku za naravni rezervat kot obliko naravne znamenitosti pripravila Republiški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja. Stališče narodnega parka, ki je sodeloval pri nastajanju osnutka (sodelovalo je tudi Gozdno gospodarstvo Bled), smo opredelili v aktivnem varovanju in ne popolni zaščiti (nedotakljivosti). Osnovna izhodišča pa so, da se zavarovanje ne sme poslabšati, gospodarjenje pa mora biti v skladu z varstvenim režimom in v soglasju z strokovno naravovarstveno službo. To pomeni, da kmetje oziroma lastniki gozdov, tako kot do zdaj, tudi po novem predlogu niso prizadeti pri gospodarjenju z gozdovi. Potrebna je le prilagoditev zavarovanju, saj Martulj-kovo gorsko skupino še posebej varujemo zaradi njenih izjemnih krajinskih (pejsažno — estetskih) in kulturnih vred-r not- Triglavski narodni park Bled Direktor Ivan Fabjan FRIEJEU SIMO »Bog živi vas (zaposlene) Slovenke...« Ne morem si kaj, da ne bi ob nedavni spodbudni novici, da sta oba zbora republiške skupnosti otroškega varstva sprejela dopolnjeni predlog samoupravnega sporazuma o porodniškem dopustu o povečanju nadomestila OD v 100-odsto-tni višini, povedal nekaj svojih misli. Naj najprej zagotovim, da se s takšnim sklepom popolnoma strinjam, saj je prišel le precej prepozno, ker se nam v narodnostnem pogledu zaradi stalnega upadanja rojstev pod kritično mejo ne obeta nič dobrega. Najbrž bi morali še na kak drug način spodbuditi povečanje natalitete (morda doslej vse vesti v zvezi s sedaj dopolnjenim sprazumom le o zaposlenih materah, se sprašujem, če bo za nezaposlene, ki se praviloma v težjem gmotnem položaju odločajo za rojstvo novega življenja, ostalo vse kar po starem. Mnenja sem, da če imamo denar za tiste, ki so in ki pogosto celo hočejo ostati nerazviti, bi ga morali imeti tudi za ta namen, saj smo v tem po~ gledu »nerazviti« tudi Slovenci. Naj zato zastavim le nekaj vprašanj predlagalcem sporazuma in delegatom, ki so zanj glasovali: — Ali so pri tem sploh pomislili na nezaposlene matere ali pa so morda menili, da so njihovi otroci tolikanj manj vredni za naš narod, da zanje kar zadostuje poleg porodnega paketa plenic le še skromna po-rodnina v znesku, podobnem tistemu, ki ga dobi kmet v obliki premije, če poveča stalež živine v hlevu za približno eno ali pol glave. — Ali pa naj skušajo bodoče nepreskrbljene mamice, tako kot že pogosto doslej, še v bodoče poiskati še pred porodom »zaposlitev«, ki jim bo zagotovila status zaposlene ter se pri tem prepustiti na milost in nemilost razumevanju ali pa ignoriranju naše vsemogočne birokracije ter vezam in poznanstvom? — In končno, ali je ohranitev našega majhnega in številčno ogroženega naroda bolj nekakšen podjetniški kot pa naš skupni narodni interes? Pa brez zamere — saj smo vendar v naši edinstveni samoupravni družbi vsi enaki — mar ne?! V. B. 'mSKfdMIGLAS 8. STRAN. TOREK. 23. JUNIJA OBISKALI SMO BOROVU Borovlje, ena najjužnejših avstrijskih in koroških občin, je obenem tudi naša občina soseda. Veliko ljudem Borovlje z okolico niso neznane, saj pogosto odhajamo tja po nakupih, pa tudi sicer ima Gorenjska z Borovljami (ime mesta in občine izvira iz besede bor) kar dobre kulturne in druge oblike sodelovanja. Da bomo občino sosedo še bolj poznali, nekaj najbolj značilnih podatkov. Naselbina je nastajala v 12. stoletju, prvič pa so bile Borovlje uradno omenjene leta 1246, kar pomeni, da je mesto staro že nad 700 let. Seveda so se Borovlje skozi stoletja razširile. Danes obsega občina nad 117 kvadratnih kilometrov, Borovlje so postale mesto leta 1930 in kmalu tudi središče tega dela južne Koroške, in danes živi v občini nad 7600 ljudi. Občino sestavlja 27 krajev in naselij, med katerimi so največje Borovlje. Občina se gospodarsko razvija, pri čemer imata zadnje čase vedno večjo vlogo trgovina in turizem. Na turističnem področju brez dvoma vodi znameniti in slikoviti Tscheppaschlucht, soteska, našemu Vintgarju podobna. Če greste v Borovlje po opravkih, se vam splača vsaj enkrat obiskati to dolino. Tokrat smo v vašem imenu obiskali Borovlje, da bi temeljiteje predstavili trgovsko ponudbo tega kraja in vam olajšali nakupe. Upamo, da smo v tem uspeli in da na obisku Borovelj ne boste razočarani. Dr. Helmut Krainer, župan Borovelj Trgovina, pomemben element našega razvoja Dr. Helmut Krainer, župan borpveljske občine, je takole poved občini in sodelovanju s Slovenijo in Jugoslavijo, predvsem paz najbližjo Gorenjsko. »Borovlje so najjužnejša koroška in obenem tudi avstrijska' in v njej najdete vsakega po malem. Nekje v sredini smo glede n^fi_ razvitost. Nismo revni in ne bogati, čeprav seveda ne želimo stop na mestu, ampak se želimo razvijati in napredovati. V občini im3" industrijo, ki se je zaradi Kestaga znašla v velikih težavah. Upa^ bomo s pomočjo Uniorja iz Zreč ta problem rešili. Imamo ne^lJ^ manjših industrijskih obratov, pa razvijajočo se trgovino in seve«3 turizem, vendar nobena od teh panog sedaj ne igra odločujoče^ da bi bil položaj občine odvisen samo od nje. Seveda pa želimo predvsem trgovino in turizem hitreje razvijati. Imamo kmetijstvo vendar gre v našem primeru za manjše kmetije. Največ dohodka kmetijah prinašata razen gozda še mleko in meso. Smo ob pomembni prometni cesti, kar je po eni strani slabo, po drugi strani pa dobro. Slabo zaradi tega, ker ponavadi izredno gost promet povzroča veliko hrupa in krepko prispeva k onesnaževanju okolja, dobra plat pa je, da se ljudje pri nas ustavljajo in tudi kaj potrošijo. Naša občina se ne želi zapirati, še posebej v odnosu do mejnih jugoslovanskih občin ne. Do°r. sodelujemo s Tržičem, se medsebojno obiskujemo, še posebno dobro pa sodelujejo kulturniki, *P° in seveda gasilci. Trgovina in sodelovanje s sosednjo Jugoslavijo je za Borovlje vašen element razvoja, pomen naše gospodarstvo, zato smo veseli vsakega sodelovanja, vsakega obiska v Borovljah. Naše geslo) ■ pridite spet!« .„;p ___A. \ JE ENA OD 108 PODRUŽNIC AVSTRIJSKE BANKE VOLKSBANK LJUDJE JIM ŽE NAD 100 LET ZAUPAJO SVOJE DENARNE POSLE iN PRIHRANKE F VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA IN ZAGOTAVLJAMO VAM, DA BOMO g DISKRETNO UGODILI VAŠIM ŽELJAM. VSE POSLE LAHKO UREDITE v 5 SLOVENŠČINI l PRIPOROČAMO VAM TUDI OBISK NAŠE MENJALNICE NA LJUBELJU \ * STAVBI CARlN&l VOLKSBANK banka zaupanja^ VOLKSBANK LJUDSKA BANKA BOROVLJE Borovlje, Glavni trg 6 (Hauptplatz 6) tel. 9943-4227-3756 9170 BOROVLJE JFERLACHJ Hauptplatz.13 tel 9943/4227 3249 Trgovina EISEN SPOCK na Glavnem trgu 13 (Hauptplatz) v Borovljah je zelo znana med avstrijskimi in našimi kupci. O ponudbi je pripovedoval lastnik firme gospod Cerhard Spock. »Naša trgovina ima dolgo tradicijo, saj je s trgovsko dejavnostjo začel že ieta 1911 moj stari ata. Kaj ponujamo? Električno orodje znamk Bosch, Makita in Black & Decker; motorne žage; vse, kar potrebujemo za urejevanje vrta, od električnih in motornih kosilnic do drugega orodja; opremo za kuhinje - od posode do aparatov in gospodinjskih priprav; kompletno opremo za kampiranje (stole. mize. kuhalnike, luči, kopalno opremo), žare, žoge; električne in akustične naprave od vvalkmanov, avtomobilskih radijskih aparatvo in zvočnikov do računalnikov. Ponujamo namizne vrtalne stroje. Se posebei za obrtnike so primerni naši rezkarji, specialni svedri (kratki, dolgi, levi. desni). Imamo stružnice in rezervne dele zanje in druge naprave, brez katerih obrtniki ne morejo. Kupec najde pri nas tudi razne lake za parket in les ter Se druge vrste lakov, razen tega pa deske za oblaganje tal in stropov. Moram reči, da nas veseli obisk iz Slovenije, kar kaže, da so z nami zadovoljni in da smo tudi poceni. Trgovina ima dobro lokacijo. Lahko se nas najde, prodajamo za dinarje in slovensko postrežemo. Odprto imamo vsak dan med 8. in 12. ter med 14. in 18. uro. ob sobotah pa med 8. in 12. uro.t Stane Gantar iz Kranja vsakič, ko pride v Borovlje, pogleda pri Spocku. »Ne samo zaradi nakupa, ampak tudi zaradi tega, ker sem bil sam dolgo v trgovini. Prek meje kupujem le tisto, česar pri nas ni. Več izbire imajo tudi zaradi tega. ker imajo za vsako blago več dobaviteljev.« detneue "Kometter) ŠTEVILKA ENA V BOROVUAH V MODI, TEKSTILU, OBUTVI IN ŽIVILIH Blagovnica KOMETTER je številka ena, vodilna v Borovljah pri modi, tekstilu, obutvi In živilih. V prvem nadstropju blagovnice je bogata izbira oblačil, tekstila in obutve, v pritličju pa vsestranska ponudba malega in lahkega tekstila, jedil in drugih življenjskih potrebščin. KOMETTER ima svoj parkirni prostor. Postrežba je prijazna, vljudna, govorijo slovensko, prodajajo pa tudi za dinarje. Blago lahko plačate tudi z euro krediti kartico. * , KOMETTER je odprt vSJ dan ob 8. do 12. ure in od i^j do 18. ure ter ob sobotah m< 8. in 12. uro. I "Kometter' S TEM KUPONOM DOBITE P*1 NAKUPU V KOMETTRU ZA NAGRADO ENO TOALETNO MILO! h 185.EK. 23. JUNIJA 1987 9. STRAN JESGLAS Rože, rožice in se marsikaj, da se obiskovalci Borovelj dobro počutijo in odhajajo z lepimi vtisi. 1 fior sto'etJa ie v Borovljah že znano ime Heinza Veratschniga, ki ima na glavni cesti od 'i%°he'i P1^' Celovcu trgovino, delavnico in bencinsko črpalko. Marsikaj najdemo pri Ve-^$0n 9U: vse vrste ^es 'n rezervne dele zanJe (žensko kolo je mogoče kupiti že za \ Š'lingov), avtomobilske dele in dodatke za avtomobile, kot so luči, žaluzije in podob-^j.9ume za avtomobile, motorje in kolesa in seveda tudi motorje in rezervne dele zanje. *a je tudi ponudba čelad za mopediste. " Som 'e tu<^' eksk'uz'vno zastopstvo za Mazdo in Puch z vsemi rezervnimi deli ter servi-| -ključno s karoserijsko delavnico. tivro ^eratschnigu je mogoče kupiti dirkalna kolesa Puch in Pinnarello, kolesa za rekrea-• Le ;n otroška kolesa. ! ^ cff3 zan'm'vost- Bo9ata ie ponudba avtoradijev. Mogoče jih je dobiti že od 700 šilin- 3n^d' ^ri Veratscnm9u vas pričakujejo. Odprto imajo vsak dan med ~ >n 12. uro in med 13. in 17.30, ob sobotah pa imajo odprto od 8.3 l£ lir a I |g ure 30 ss natančen naslov: Heinz Veratschnig, 9170 Borovlje, tel.: r0v ^ Kožentavri (Kirschentheuer) ob cesti proti Celovcu, na desni strani ceste, 200 me- ^kjred mosr-om Prek Drave, stoji nova, bogato založena trgovina Loiblkauf. Odprta je N ^nleno: med pol osmo zjutraj in pol sedmo uro zvečer, ob sobotah pa imajo odprto N^e y m uro" Tr9°vina 'ma prijetno lokacijo, lahko jo je najti, ima pa tudi svoje par-L načilnost za Loiblkauf so stalne akcijske ponudbe. ^rg/6^ pri prodajo za ugoden nakup. Kava t roja n stane 69,90 šilinga, po/kilogramska N ka'03 rama 14'90 šllin9a' 10 lltrov rastlinskega olja 99 šilingov, pollitrska steklenica %bH5er 7,90 š',in9a> Pet kilogramov italijanskega riža v vedru 49 šilinov ter stogramska »I d°a milka 7,90 šilinga. 2 dinarji ni problem, pa tudi postrežejo vas v slovenščini! ! Jj^ED BERGER, trgovina s kompletno opremo za Racijami za sanitarije, centralno ogrevanje in naj- sodobnejšimi oljnimi gorilci, je geslo lokala, ki leži na La-stenstrasse 2 v Borovljah, slabih 300 metrov levo od Coopove trgovine. Na prvi pogled je precej zamotano, vendar je Bergerjevo trgovino lahko najti. Delovni čas je takšen kot v drugih lokalih, telefon pa je 4227-2208. Izbira v trgovini Man-fred Berger je razveseljiva. Najdemo vso opremo za sanitarije, kopalne kadi, priprave za ureditev centralnega ogrevanja, toplotne črpalke, opremo za kopalnice, najrazličnejše oljne gorilce in vse, kar sodi zraven, ploščice, opremo za kuhinje, R^tr? ^ znanih proizvajalcev, vodovodni material, dodatke k opremi. Če želenega '9ovnnUtno n' v trgovini ali skladišču, ga zelo hitro preskrbijo. Skratka, poslujejo solid-H' n'!? s,ovensk° in prodajajo za dinarje. Tako kot je že običaj, povrnejo prometni da-rWakuP presega 1000 šilingov ^la^Sa Bergerjeve trgovine so stalne reklamne akcije, bodisi pri črpalkah, termostatih, /'Ve9a v'eke in podobno. Splača se vsaj pokukati v trgovino. Vedno se najde kaj zani- r za dojenčke - Otroška We55 kinderland VVerner Socher 9170 Borovlje, Ressniqweq 4. tel.: 9943-4227-3757 TUKAJ SE VZRADOSTIJO C TROŠKA SRCA OB VELIKI IZBIRI IN NAJVIŠJI KVALITETI • bugiji od 875 Sch • otroški vozički od 1990 Sch oprema za dojenčke, igre, pripomočki Trgovina z izdelki za ročna dela Anna Socher VVaagplatz, 9170 Borovlje, tel.: 9943-4227-3733 VELIKA IZBIRA: # predlog za gobeline • volne in bombažne preje • predlog za vozlane preproge in tapiserije • prejice za kvačkanje Veselimo se vašega obiska — Nasveti v slovenskem jeziku STATTMANN Nakup brez tveganja pri izkušenem trgovcu je geslo trgovine Hubert Statt-mann, 9170 Borovlje, Loiblstrasse 12, telefon 4227-2245. Trgovina, ki je ni težko najti, je odprta vsak dan med 8. in 12. uro ter med 14. in 18. uro, ob sobotah pa je trgovina odprta med 8. in 12. uro. Z bogato ponudbo se pohvalijo v trgovini. Naprodaj imajo • elektroinstalacijski material s še posebej bogato izbiro stikal • pestro izbiro svetil • televizijske in radijske sprejemnike • stenske kalorifer je od 400 šilingov dalje • veliko izbiro domofonov in zvoncev • male gospodinjske aparate • žarnice in baterije V trgovini vam gredo na roke, ugodijo vašim željam in vas prijazno postrežejo. ROBERT MALLE na BRODEH Ob cesti proti Borovljam, tri kilometre od mejnega prehoda na Ljubelju, na desni strani gledano proti Borovljam, takoj za mostičkom, je prijazna trgovina ROBERT MALLE na Brodeh. Čeprav je navidezno trgovina majhna, se v njej dobi praktično vse, za poživitev pa vam lahko postrežejo tudi s kavo. Govorijo slovensko, prodajajo za dinarje, skratka, potrudijo se, da se kupci še vračajo. Ponudba trgovine Robert Malle na Brodeh je zanimiva. Obsega kavo, sadje, tehnično blago (radijski aparati, posoda), čistila, kozmetiko, diabetično hrano, še posebej pioto, kavbojke, mehčal-ce, šampone, lake za lase, praške za posodo in perilo, in še bi lahko naštevali. Naprodaj imajo tudi razne vrste nepra-žene kave. Trgovina Roberta Malleja je odprta vsak dan neprekinjeno od 8. do 18. ure, ob sobotah pa med 8. in 12. uro. Pričakujeta vas simpatična Robert Malle in njegova soproga Zdenka. A @@3MiSgcjJ©IEnGLAS 10. STRAN SPORT IN REKREACIJA TOREK, 23. JUNIJA 1987 Vaterpolisti Triglava začeli tekmovati v II. zvezni ligi Pomoč iz Zagreba: trener in dva igralca Kranj, 21. junija — Na osnovi sporazuma med Triglavom in Mladostjo Obuča iz Zagreba bodo Triglavu v tej sezoni pomagali trener Mladen Kuštrak ter igralca Robert Jambrovič in Zoran Dru-žeič. Najkasneje v prihodnji sezoni prva liga, je cilj okrepljenega Triglava. Prvo moštvo vaterpolistov Triglava sestavlja osemnajst igralcev. To so vratarji Dejak, Plavc in Naglic ter igralci Rozman, Jambrovič, Sirk, Stanišič (kapetan), Čadež, Družeič, M. Jerman, Vončina, Štirn, Kodrič, R. Hajdinjak. Štromajer, Grabeč, B. Haj-dinjak in S. Jerman. Njihov trener je 47-letni Mladen Kuštrak iz Zagreba. Trener Mladen Kuštrak in igralca iz Zagreba, Robert Jambrovič iz Zagreba in Zoran Družeič, so nova imena v moštvu vaterpolistov Triglava. Kranjski Triglav je s klubom Mladost Obuča iz Zagreba sklenil samoupravni sporazum o sodelovanju, ki zdaj poteka uspešno. • Trener Mladen Kuštrak je s svojim dosedanjim delom v Kranju zadovoljen. »Najprej sem bil trener v Mladosti, potem pri Medveščaku, sedaj pa tri tedne treniram Triglav. Vaterpolisti Triglava so zelo prizadevni in disciplinirani igralci. Tekmovanje v ligi bo pokazalo, koliko smo dejansko močni, ali smo že dovolj izkušeni, da gremo že po tej sezoni na kvalifikacije za I. zvezno vaterpolsko ligo ali pa bomo morali počakati še eno sezono, ko pa moramo obvezno uspeti. Tak je tudi moj program dela pri Triglavu. Treniramo dvakrat na dan. Optimist sem. Moram biti, saj je pač takšno moje delo.« • Robert Jambrovič je najprej igral pri Mladosti, sedaj pa je prišel k Triglavu. »Mislil sem se že posloviti od vaterpola, vendar sem se premislil. Zaposlen sem v Zagrebu in med tednom vsak večer treniram z Mladostjo, konec tedna pa pridem v Kranj. Če si bil dolgo športnik, se je od športa težko posloviti. Triglav je mlada, perspektivna in zelo disciplinirana ekipa z ustaljenimi delovnimi navadami, kar je v tako kakovostnem športu zelo pomembno. Pričakujem, da se bomo to sezono v ligi kalili, prihodnjo sezono pa je naš cilj uvrstitev v prvo ligo. Upam, da bo naša pomoč dobrodošla.« • Zoran Družeič je tretja okrepitev Triglava. »Pri Mornarju sem igral 16 let, potem sedem let v Mladosti, sedaj pa bom pomagal Triglavu. Prišel sem med mlade fante, voljne delati. Problemov ni in z dosedanjim bivanjem v Kranju sem zadovoljen. Tu stanujem in tudi treniram. Startamo na prvo mesto in na prvo ligo. Če nam letos ne bo uspelo, nam mora prihodnjo sezono. Največji konkurenti bodo Opatija, Medveščak in Biograd.« J. Košnjek Foto: G. Š inik Vaterpolisti dvakrat zmagali Vaterpolisti Triglava so uspešno odigrali prvi dve tekmi v II. zvezni vaterpolski ligi. V soboto so igrali v Kopru in zmagali z 18 : 9. Gole so dosegli Jambrovič 4, Sirk 1, Stranišič 2, Čadež 3, Družeič 5, Štirn 2 in Štromajer 4. Triglav je igral izredno zrelo, disciplinirano in taktično dobro, zato tudi dve visoki zanesljivi zmagi. V petek in nedeljo bo Triglav igral z Inclem iz Banja Luke in Jedinstvom iz Zadra. J. K. Rokometaši Termopola so uspešno končali sezono_ Ponovno med najboljšimi v Sloveniji Skofja Ix>ka, 18. junija — Po nekaj letih slabih rezultatov in skrhanih odnosih v rokometnem klubu Termopol Sovodenj je bilo v pretekli sezoni spet vse tako, kot je treba. Precej zaslug ima predsednika kluba Dušan Čater. »Na zadnjo sezono smo se v organih kluba pa tudi trenerji in tekmovalci dobro pripravili. Zastavili smo nov delovni program in srednjeročni načrt ter letni program dela. Prav slednji naj bi bili merilo kvalitete zastavljenih ciljev. Glede na težave v preteklih letih smo si zastavili optimistični načrt, ki pa so ga ekipe, razen kadetske, tudi uresničile. Seveda smo najbolj veseli uspeha članov, ki so ves čas dobro igrali v drugi slovenski ligi in prepričljivo zasedli prvo mesto. V prihodnji sezoni bodo igrali v prvi slovenski ligi. Razveseljivo pa je, da so se v ekipo dobro vključili mladi. Tudi mladinci so uspešno igrali v slovenski mladinski ligi, kjer so premagali moštva Dinos Slovana, Prul in Preddvora in osvojili prvo mesto. Nekoliko nesrečno pa so izpadli v polfinalu odprtega prvenstva za mladmct> kjer so v močni kon kurenci osvojili šesto mesto,« pravi Dušan Ćuter, predsednik klu-oa in trener mladinske reprezentance. Ste morali spremeniti tudi način igre in zamenjati igralce? -Posebno mladinci so v preteHi sezoni zelo napredovali, kar se kaže predvsem v sodobni igri rokometa, pomembno pa je tudi, da za razliko*od prejšnjih let na tekmah upoštevajo navodila. V mladinsko ekipo so se dobro vključili Marko Berce, Sergej Sokolov, Boštjan Grom in Lojze Primožič, pohvaliti pa je treba tudi druge igralce. Načrtov pa niso izpolnili člani kadetske ekipe, ki so izpadli že na gorenjskem prvenstvu. Po nesporazumih s trenerjem je ostalo le pet igralcev, ki so se pridružili mladinski ekipi. Pohvaliti pa je treba najmlajše člane, to je ekipo starejših in mlajših pionirjev, ki so se z drugim in tretjim mestom povzpeli med najboljše v Sloveniji.« Kakšni so vaši načrti za prihodnjo sezono? »Člani naj bi se v prvi slovenski ligi uvrstili okrog petega mesta, zagotoviti pa si morajo vsaj obstanek v ligi. Mladinci naj bi se uvrstili med štiri najboljše ekipe v Sloveniji, ponovno pa bi morala zaigrati tudi kadetska ekipa. Vse to pa bo mogoče le, če bomo dobili iobre trenerje, ki jih zdaj nimamo. Naš cilj je zaposliti profesionalnega trenerja, saj sedaj vsi v klubu delamo amatersko. Zadovoljen pa sem s pomočjo, ki jo dobivamo od našega pokrovitelja, tovarne Termopol iz Sovodnja, ki nam bo, upamo pomagala tudi v prihodnje, ko bomo v prvi ligi. Velike težave pa imamo, ker nam je interventni zakon vzel precej denarja, saj nam ga zmanjkuje, celo za prevozne stroške. Brez denarja pa lahko delo v klubu kljub naši zavzetosti spet zastane. To bi bila velika škoda za razvoj rokometa v Škofji Loki,« je še poudaril Dušan Čater. V. Stanovnik Foto: G. Sinik Jubilejni plavalni miting v Kranju Darjanovo plavanje najkakovost nejše Dr. Drago Petrič, predsednik organizacijskega odbora mitinga Cene Kranjc in plavalec Darjan Petrič Vokovn iz ČSSR je bil med najboljšimi plavalci na mitingu Nina Bogataj iz Kranja, tokrat še brez večjih uspehov Saška Robič iz Radovljice zapušča miting z eno zmago Zala Kalan Kranj, 21. junija — Plavalci iz Češkoslovaške, Finske, Italije, Avstrije, Madžarske in Jugoslavije so sodelovali na jubilejnem 20. plavalnem mitingu v počastitev dneva borca. Ekipno so zmagali plavalci Ljubljane, najkakovostnejša rezultata pa sta dosegla Darjan Petrič na 1500 in Renata Rednak iz Titovega Velenja na 800 metrov kravi. Ob mitingu, ki je veljal za enega najkakovostnejših letos, je treba reči še tole: v prihodnje si bodo morali Kranjčani prizadevati, da bo udeležba še boljša (eden od pogojev za to je tudi, da se bodo morali kranjski plavalci večkrat udeleževati večjih mitingov na tujem), kar bo privabilo na tribune več gledalcev, ki jih letos tudi zaradi slabega vremena ni bilo veliko. Pred leti je bilo na takšnih prireditvah v Kranju več ljudi. Sicer pa o mitingu po organizacijski plati vse najboljše, pohvala pa velja tudi vsem posameznikom in organizacijam, ki so pomagali pri organizaciji tradicionalnega mitinga. Ekipno so zmagali plavalci Ljubljane pred tekmovalci iz Češkoslovaške, kranjskim Triglavom, Finsko, Partizanom iz Beograda in Radovljico. Po tablicah Plavalne zveze Jugoslavije pa sta najvrednejša rezultata na mitingu dosegla Kranjčana Darjan Petrič, ki je na 1500 metrov plaval 15:58,76 in Renata Rednak iz Titovega Velenja, ki je na 800 metrov plavala 9:29,29. »Mraz, je. Voda je sicer v redu, vendar je ozračje hladno in sem šel ves prezebel na start. Ogrevanje praktično nič ne pomaga. S formo sem zadovoljen. Ta teden bom najverjetne- je vadil še v Kranju, potem pa grem v Zagreb, kjer bom počakal na univerzijado. Konec tedna bom sicer plaval še v Kranju na slovenskem prvenstvu,« je v soboto po tekmi na 400 metrov kravi pripovedoval Darjan Petrič. Oče Drago, njegov trener, pa dodaja: »Darjan in Zala sta sedaj na vrhuncu treninga in sta zato utrujena. Intenzivnost bomo sedaj počasi spuščali, s tem pa se bo dvigovala forma* Tudi s sedanjo sem zadovoljen. Kako bo v Zagrebu, še ne vem, ker ni znano, kdo od tujih bo sploh nastopal. V Zagrebu bomo vadili do 9. julija, ko se začno plavalna tekmovanja.« Darjan Petrič, Zala Kalan in Saška Robič so bili edini gorenjski plavalci, ki so na kranjskem mitingu zmagali. Saška Robič s svojimi nastopi v Kranju ni bila preveč zadovoljna. »Ni bilo posebno v redu,« se je jezila v soboto. »Mrzlo je in nisem v formi. Upam, da bo boljše.« Sicer pa so na kranjskem mitingu zmagali: Darjan Petrič na 400 m kravi, Renata Rednak (Velenje) na 400 metrov kravi za ženske, Vokovn (ČSSR) na 100 m hrbtno, kar je nov rekord mitinga, Darja Alauf na enaki progi med ženskami, Tibor Rezmanj (Partizan) in Ana Košuta (Crvena Zvezda) na 100 m delfin, Biljana Srečkovič in B. Szarzec na 200 m prsno, Jaana Virtanen in P. Kladiva na 100 m kravi, Boris Novak in Zala Kalan na 400 m mešano, Darjan Petrič na 1500 m kravi. Renata Rednak na 800 m kravi, M. Raniš in Darja Alauf **a 200 m hrbtno, B. Szarzec in Biljana Srečkovič na 100 m prsno, Tibor Rezmanj in Zala Kalan na 200 m delfin, Boris Novak in Saška Robič na 200 m mešano ter Kladiva in Meškov-ska na 200 m kravi. j Kosnjek Foto: G. Šinik . Skupščina Smučarske zveze Slovenije Denar tudi za nove proge in skakalnice Ljubljana, 21. junija — Skupščina Smučarske zveze Slovenije je sprejela delovni program za letos in soglašala s programi, ki so jih predložili alpski smučarji, skakalci, tekači in akrobati ter drugi člani slovenske smučarske organizacije. Za uresničitev programov bo potrebnih precej sredstev, vendar vodstvo zveze upa, da jih bo zbralo predvsem na račun letos še pestrejše akcije Podarim dobim. Smučarska organizacija namerava kar precej denarja vložiti tudi v smučarske objekte, predvsem v poligone in skakalnice, pri čemer bo izdatna pomoč planiškega komiteja. To so nepovratna sredstva. 25 odstotkov vsote bodo prejeli alpinci, 75 odstotkov pa nordijci. Denar bo med drugim potrošen za ureditev smučarskih poligonov, med drugim v Kranjski gori, na Starem vrhu, Kobli in Krvavcu, in za modernizacijo in gradnjo skakalnih središč in posameznih skakalnic. Dograjevati bomo začeli center za klasične discipline v Planici, prav tako pa naj bi bila zgrajena prva faza skakal nega središča v Podutiku pri Ljubljani z malo olimpijsko skakalnico z ledeno smučino in doskočiščem iz umetne snovi. 70-metrske plastične skakalnice naj bi zgradili v Kranju, Žireh in Titovem Velenju, gradnje središča pa naj bi se lotili tudi v Tržiču, kjer spet vzgajajo mlade skakalce. J. K. Uspešna pot v Ande Kranj, 21. junija — Iz bolivijskih Andov sta se vrnila kranjska alpinista Filip Bertoncelj in Igor Kalan. Za aklimatizacijo sta tam najprej premagala 5392 Konec tedna na Gorenji Savi in v Stražišču Skakalci na plastiki Kranj, 21. junija — IiCtos bo program tedna smučarskih skokov v Kranju nekoliko spremenjen, saj ne bo tekmovanj na 35- in 55-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi. Kranjčani namreč obe napravi popravljajo. Dvanajsti zaporedni teden smučarskih skokov kljub temu v Kranju bo, in sicer v soboto, 27. junija, in v nedeljo, 28. juniju. V soboto se bo ob 16. uri začelo na 12-metrski skakalnici na Gorenji Savi tekmovanje za pionirje, stare do devet let, v nedeljo ob 10. uri pa na 15 metrski skakalnici v Stražišču tekmovanje za pionirje, stare do 11 let. Prijave bodo sprejemali oba dneva poldrugo uro pred začetkom tekem, pol ure po koncu tekmovanj pa bo razglasitev rezultatov, čeprav letos program ne bo popoln, bosta tekmi vseeno vredni ogleda. J. K. metrov visoki Cerro Ailaiku, vendar si je Kalan pri sestopu natrgal mišico v stegnu in je moral mirovati. Bertoncelj je plezal naprej. Najprej se je sam povzpel na južni vrh Huayne Potosi (6000 metrov) po Francoski smeri, kasneje pa je skupaj z alpinisti Železničarja splezal v južni steni Murarato (5832 metrov) novo, Slovensko smer z oceno VI. Nato sta oba, Kalan in Bertoncelj, odšla še enkrat pod Mu ayno Potosi in v zahodni steni preplezala zahtevno Ameriško smer v vsega sedmih urah. To je bila prva jugoslovanska ponovitev te smeri. Alpinista ocenjuje ta odpravo za uspešno, čeprav bi bilo ob večji sreči uspehov še več. Za pomoč se zahvaljujeta naši ambasadi v La Pazu, skupaj s člani AO Železničar pa stu bila tudi gosta televizijske odda je o športu. Zahvaljujeta se tudi organizacijam in posamezni kom, ki so gmotno uli morulno pomagali pri odpravi. P. Vencelj Od tekme do tekme Kranjski atleti na zveznem finalu — V Sarajevu je bil finale članskega atletskega pokala Jugoslavije, na katerem so sodelovali tudi nekateri atleti Triglava iz Kranja. Zmagala ja Crvena zvez; da, Kranjčani pa so dosegli nekaj dobrih posameznih uvrstitev. Omeniti je treba predvsem drugo mesto Kabj' Ča v teku na 1 io metrov z ovirami. Merkur tretji — NamiznO-teniške igralke Merkurja iz Kranja Frelihova, GašperŠi' čeva in Matijaševičeva so osvojile tretje mesto na ekip* nem državnem prvenstvu za mladinke v namiznem tenisu. Prvenstvo je bilo v Čoki. Merkur pa je ponovil lanski uspeh, ko je bil prav tako tretji, letos pa je imel možnosti za še boljšo uvrstitev. Triglav igral neodločeni — V predzadnjem kolu slovenske nogometne lige je kranjski Triglav igral v Trbovljah z Rudarjem neodločeno 1:1. Triglav je sedaj deseti Savčani dobro kolesarili V Italiji — Mludinci kranjske Save ',<> s<- udeležili kakovostne kolesarske dirke v Italiji od Udin do Forne di Sopra-V Italijo so odpotovali Ječnik, Zumer, Drinovec m Če-mažar. Ječnik je osvojil tretje mesto, Zumer je bii enajsti, Drinovec pa štirinajsti-Čemažar je moral odstopiti zaradi okvare na kolesu. V četrtek gostuje Olimpija Krunj, 22. junija — V četrtek, 25. juniju, ob 18. uri bo nu stadionu Stanka Mlukurju v Kranju polfi nalua nogometnu tekmu M poknl muršula Titu /u področje Slovenije med krunjskim Trigluvom in novim drugoligušem Integralom Olimpijo i/. Ljubljane. V ubijeni! Izlet na Dobrač Hnrtikulturiio društvo krađi vabi člane na ogled Alpskega vf tu na Dobi aču na Koroškem. l]J" let bo 4. julija z odhodom ob uri izpred hotelu Creina v Kr* nju. Prijuve z vplačili 6 tisoč 0^ narjev sprejema TuriitiM agencija Alpetour v Krunj'*' vstopnino v Alpski vrt pu plač*' te sami. • V. S. *' LVajset let kadetske šole za miličnike v Tacnu Zaupanje je temelj, na katerem gradijo šn|Cen' -19" ^ulWJa — V slovemJ> so še ob koncu šestdesetih let vstopali v milico fantje, ki so odslužili vojaški rok, končali eno od strokovnih f°Dn si na tečajih pridobili ustrezna miličniška znanja. Leto 1967 pomeni prelomnico — začetek kadetskega šolanja miličnikov. Prva gene-j*ttja je štela 150 kadetov, pretežno mladih Štajercev, sinov oficirjev JLA in delavcev organov za notrenje zadeve. Sedem let je bilo šolanje n,etno, nato se je podaljšalo še za eno leto. KLICAJ ZA VARNOST an odprtih vrat — prikaz dela in življenja v kadetski šoli , V dveh desetletjih je šola stro-Vr»o in organizacijsko veliko ^Predovala in se tudi prostor-I 0 Precej razširila. Iz rije je do- ^eJ izšlo 2500 miličnikov kade- stiK V m v raznm dejavneje'1 se je usposobilo 2200 vozni-v Motornih koles in avtomobi- ^ 20-Ietnici kadetske šole za jJJ'ličnike v Tacnu je bila v četr-k zvečer slavnostna akademija, a kateri je zbranim spregovoril ^ndrej Marine, član predsedstva Slovenije, ki je med drugim Poudaril: »Razmer v družbi ne sniemo idealizirati. Družba bo še ^dno primorana organizirati se *ko' d» bo poskrbljeno za red in Varno Počutje občanov. Sociali- 2«Ilkte, z odpravljanjem proti-s,°vij in nasprotij. Kultura odno-^ med ljudmi ne nastane čez Gospodarska kriza še posedi rojeva nove zaostritve, ki jih eKuteri ne sprejemajo kot izziv 7* boljše delo, več reda pa tudi *c svobode in demokracije. Na-** Probleme izrabljajo — bodisi J^aterialno ali za politične name- e; ki nimajo nič skupnega z raz- j>.lem socialističnega samoupra- lov, 450 radiotelegrafistov, 80 vodnikov službenih psov, 110 gorskih reševalcev, 300 športnih sodnikov, 850 nosilcev raznih borbenih pasov, 400 reševalcev iz vode... Kadeti so v 25 krvodajalskih akcijah darovali več kot 1200 litrov krvi. Dvajset (nekdanjih) kadetov je rešilo človeška življenja in so prejeli znak »hrabro dejanje«. 80 odstotkov starešin milice in 60 odstotkov učiteljev in vzgojiteljev v kadetski šoli v Tacnu je nekdanjih kadetov, nekateri med njimi so postali že načelniki inšpektoriatov milice in predstojniki drugih služb v organih za notranje zadeve. Tacenska kadetska šola je edina tovrstna v Jugoslaviji, ki nima ograje, temveč delo in življenje gradi na zaupanju, dani besedi.'Stražarska mesta so iz varnostnih razlogov in predvsem zato, ker kadeti, ki po končanem šolanju vsaj še dve leti ostanejo v organih za notranje zadeve, hkrati odslužijo tudi vojaški rok. »V šoli je treba spoštovati »hišni red«, sicer pa tudi doma ne bi smeli početi vsega, kar bi nam padlo na pamet,« so povedali kadeti, ki so skupaj s predstavniki šole in republiškega sekretariata za notranje zadeve sodelovali na novinarski konferenci ob 20-letnici šole. »V času šolanja prejemamo žepnino, ki je najnižja v prvem in najvišja v četrtem letniku, odvisna pa je predvsem od učnega (delovnega) uspeha. Bivamo v domovih, ki so ob šoli. Dopoldne je pouk, popoldne učne ure in pro-sti čas, zvečer zaživijo zunanje- šolske dejavnosti. V šoli deluje okrog štirideset krožkov — kriminalistični, fotografski, krožek za samoobrambo, judo krožek, strelski, radiotelegrafski, konjeniški, računalniški, likovni, dramski. . . « so na kratko orisali življenja in delo v šoli kadeti, bodoči miličniki. V šolskem letu, ki se v teh dneh končuje, je tacensko šolo obiskovalo 746 kadetov, največ z območja Maribora, Celja in Murske Sobote. »Slabih učencev nimamo, imamo pa učno manj uspešne,« je dejal poveljnik šole Andrej Anžič in trditev podkrepil s podatkom, da iz vsake generacije izključijo dva do štiri, osip pa je petodstoten. »Med ljudmi še vedno živi prepričanje, da se v kadetsko šolo vpišejo le tisti osnovnošolci, ki drugje nimajo možnosti. Resnica je dru- Kadeti med urjenjem borilnih Ob 50-letnici IGD Veriga tekmovanje gasilcev sozda Slovenske železarne Spretni na tekmovanjih in pri gašenju požarov v*sce, 21. juniju — Industrijsko gasilsko društvo Veriga iz Ia'sc je minuli konec tednu s •'•Uvnostno sejo upruvnegu odbora, s tekmova-J«ni gasilcev iz sozdu Slovenske železurne in 2 Kusilskim zborovunjem prosluvilo 50-letnico. '^fuštvo in posamezniki Vitomir llems st., Franc Košir, Jože Pavlin in Majda Gros so prejeli priznanje Gasilske zveze Slovenije, društvo, Stune Lilek, ¥ rane Kuščar, Frunc Panker, Franc Ovsenik, Anton Osterc in Brane Burja pa priznanja občinske gasilske zveze. Skupščina občine Radovljice je odlikovala društvo z medaljo občine. Nu tekmovanju gusilcev i/ sestuvljene orguniza-cije Slovenske železarne je sodelovalo okrog A štirideset gusilcev. Zmu-I W gnlu je ekipu Verige pred gasilci i/, železarn Jesenice, Štore in Ravne in pred prostovoljnim gasilskim društvom m Wp Kropu. »V Železarni se za tekmovanje nismo U,^*'!'*'! pripravljali, ker smo bili preveč obre-Ijl nJ*'ni /. drugim delom,« je dejal član jeseni-sjI* .'r'kipe Bojun Kurnlt, sicer vzdrževalec ga-M) kih vozil in opreme. »Problem so nadome-^?n' težko jih je dobiti za domača vozila, lik °/J< /a tuJa- »Vozni purk« je preveč razno H^*Jfl**no Tamove in Fapove avtomobile, Ma- Kroparsko ekipo je vodil Oskur K ran je. poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Kro pa. »Tekmovanja in razne vuje so dobra oblika preverjanja znanja in dodatnega usposablja nja,« je dejal. »Letos nam na srečo še ni bilo treba gasiti, v tovarni p0s .......... . Plamen smo nazudnje kom .ovu'' prt,{1 fttirirjij leti,, ko je zagorela presorska poštuju. Za boj / ognjenimi zu i Ki blji smo dokaj dobro opremljeni, sicer pa imajo v Plamenu še dodatno opremo, črpalko, cevi, in tudi dobro usposobljeno gasilsko enoto civilne zaščite. Tovarna ima za gasilstvo dosti razumevanja, saj tudi društvu pomaga pri vseh večjih nakupih, nazadnje nam je, denimo, nabavila uniforme in čevlje.« Najbolj zadovoljni so zapuščali tekmovanje gasilci leske Verige, še posebej desetar ekipe Rat-ko Mulej, ki je gasilec že petnajset let in je ostal član društva tudi potlej, ko se je zaposlil ćLjNđUfe na Jesenicah. »Doslej sem sodeloval pri štirimi s^B/k desetih požarih,« je de- let delovnih izkušenj — strokovni izpit Posebne zahteve: — sposobnost organiziranja in vodenja — sposobnost logičnega mišljenja — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj oddajo pisne prijave I dokazih 0 izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Mario aux Mineš 5. TEKSTILINDUS IKM^ Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ Gorenjesavska c. 12 Delavski svet DS Skupne službe Tekstilindus Kranj ponovno razpisuje delo oziroma nalogo delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA ;led- Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati & nje pogoje: — da ima VII. stopnjo strokovne izobrazbe tekstilne, ekonomske ali organizacijske smeri — pet let delovnih izkušenj pri strokovnih delih na področju komercialnih poslov ali v tekstilni proizvodnji — da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje komercialnega sektorja, kar dokazuje z dosedanjim delom — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika Mandatna doba traja štiri leta. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. K prijavi morajo predložiti tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in delovanju na družbenopolitičnem področju. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 10 dneh po objavi razpisa priporočeno na naslov Tekstilindus Kranj — Kadrovski sektor, pod oznako »RAZPIS DSSS«. SGP GRADBINEC KRANJ OOS delavcev na področju samostojnega osebnega delu v občini KRANJ USTANOVITEV STANOVANJSKEGA SKLADA DELAVCEV V SAMOSTOJNEM OSEBNEM Dl I U V OBČINI KRANJ Po večletnem prizadevanju osnovne organizacije sindikata delavcev v samostojnem osebnem delu, pa tudi Obrtnog* združenja Krunj in Občinskega svetu ZSS Kranj je 28. muj* 1087 ustanovna skupščina Stunovunjskegu sklada delavcev v samostojnem osebnem delu v občini Kranj sprejela statut sklada m pravilnik o pogojih In merilih si reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v samostojnem osebnem delu-STATUT IN PRAVILNIK sta bila objavljen,, v Uradnem vest niku Gorenjske 16. junija. Razpis za stanovan| .1.a sredstV* pu bo objavljen v časopisu Delavec v samostojnem osebnem delu v junijski številki. Razpis je poslan tudi neposredno n* naslov vseh obratovalnic samostojnih obrtnikov, ki z.aposlu.l*' jo deluvee. Na statu! m pravilnik je dala soglasje Samoupravna stanO" Vanjska skupnost občine Kranj 3. junija 1087 Sredstva \ razpisani višini HO (M »H i M H» din se bodo razdelila na osnovi pravil mka pO točkovnem sistemu in z. ogledom stanovanj ;kih razmer ter grudbišč prosilcev. Tako se z ustanovitvijo stanovanjskega sklada in razdelitvijo sredstev delavcem v samostojnem osebnem delu izenučuje njihov položuj s položajem deluvcev v združenem delu, suj bodo tako poleg sredstev, ki se združujejo v okviru Sumoupf** vne stunovunjske skupnosti v občini Krunj, nu osnovi solidul" nosti in vzajemnosti dobili tudi sredstva iz »skladu skupn« porabe«, kot v orguiuz.acijah združenega delu. K Derlink TOREK, 23. JUNIJA 1987 OGLASI, OBVESTILA .13. STRAN ©c^gSSSđJSJHJ SMO ZA VAS TRGOVSKI CENTER DETELJICA Čas počitnic je čas za frotir, pravijo v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, in sporočajo,da samo še do 30.ju-nija nudijo v tovarniški trgovini v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču 20 % popusta pri nakupu Posteljnega perila VIOLA, izdelanega iz enostranskega frotirja v več vzorcih. Enostranski frotir je novost v proizvodnem programu BPT, za katerega so značilne predvsem zračnost, vpojnost, mehkoba, pralnost in obstojnost. Do konca meseca pa nudijo popust tudi za tiskano posteljnino TOSCA, vezeno VLADA in za posteljne garniture KORNATI z našitimi vzorci (aplikacije). In kakšne so cene? Program VIOLA je po 11.077, VLADA Po 11.037, KORNATI pa po 12.689 dinarjev. V trgovini lahko ugodno kupite tudi enostranski frotir na metre za poletne halje, brisače... Obrtna /udinja PREVOZNIK gorenjski; Naklo. Cvetlična 10 °bjavlja prosta dela in naloge ^ MINI STR ATO R V RAČUNOVODSTVU končana ekonomska šola V stopnja ali končana ad ministrativna šola — V stopnja m /nanje desetprstne ga slepega tipkanja Po "lni/uJ,'mo /a določen čas. Nastop dela možen takoj ali Q„ govoru. Pisne prijave pošljite na naslov O/ Prevoznik r°nJske, Naklo, Cvetlična 10 v H dneh od dneva objave 8 TEKSTILINDUS ♦ekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ ^orenjesavska c. 12 °DJavlja prosta dela oziroma naloge v: £S SKUPNE SLUŽBE komercialni sektor informativno-prodajni center L SVETOVANJE ^°goji: inženir oblikovanja tekstilij in oblačil, tri leta delovnih izkušenj na področju modnega ustvarjanja, smisel za aranžiranje izložb in prodajnih prostorov, občasno sodelovanje pri prodajanju tkanin, trimesečno poskusno delo 2 PRODAJANJE TKANIN IN BIJ\GAJNIŠKA DEIA V IPC p 4 delavke °gojj: prodajalec tekstila, dve leti delovnih izkušenj pri prodajanju tekstila, poznavanje predpisov o poslovanju z gotovino, dvoizmensko delo, dvomesečno poskusno delo £ PRODAJANJE TKANIN V IPC - 6 delavk °8oji: prodajalec tekstila, dve leti delovnih izkušenj pri prodajanju tekstila, dvoizmensko delo, dvomesečno poskusno delo K ^ndidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj dajo pisne •jJave /. dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor klovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. ^ andidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbi _ALPETOUR 'OZD POTNIŠKI PROMET KRANJ OBVESTILO je°!n'^e v mestnem prometu na področju Kranja in Škof Loke obveščamo, da bodo od 1 julija 1987 v uporabi žeton, ja lQft S a1"' žetom so ve,Javni do vključno 30 juni 987 Če se bo spremenila cena jih bo i dopla vk°m možno zamenjati, a le v upravi tozda Potni .Promet Kontrola trženja od 29 junija do vkl wS6no 31 lu,,)a 1987 v času od 7 do 14 ure ob redah pa od 7 do 17 ure O Ti niati ,|u ^7 starih žetonov ne bo več možno zame No ča|Vl *etoni bodo v predprodaji od 29 junija dalje na obi 2a|n,n prudprodajnih mestih noćPot^ebe prevozov 29 in 30 junija bo stare žetone m o Sle«? . p,tl sa,m> na avtobusnih postajah v Kramu in sT*°fii Loki Gostinsko podjetje HOTEL GRAD PODVIN PODVIN - RADOVLJICA objavlja po sklepu delavskega sveta javno licitacijo za prodajo telefonske centrale tip. PABX 305 ISKRA in tel. aparatov izklicna cena 900.000 din Licitacija bo v petek, 26. junija 1987, ob 10. uri v prostorih hotela. Ogled osnovnega sredstva bo 1 uro pred licitacijo. Na licitaciji, sodelujejo vsi, ki prej vplačajo 10-od-stotno varščino od izklicne cene. Predstavniki pravnih oseb morajo ob vplačilu varščine predložiti pooblastilo delovne organizacije, ki jo zastopajo. Prometni davek plača kupec. Kupljeno osnovno sredstvo je treba plačati takoj. Prodaja bo po načelu videno — kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. ALOJZ 0VSENIK Kranj, Jezerska c. 108 c tel.: 064 35 770 Nudimo več vrst ogledal garderobne stene, mizice, kotne letve ter več vrst letev za uokvirjenje slik in gobelinov NAJNOVEJŠE: dvonamenske lestve, razne balkonske ograje in sestavljivi regali. preprosto plačevanje večjih zneskov V zlatih časih je bil čas denar Danes je zlato. Prihranite čas. plačujte s certificiranim čekom Ljubljanske banke. Certificirani ček je naša nova storitev, namenjena vsem, ki poslujete z večjimi zneski. Dobite ga v enoti banke, ki vodi vaš žiro račun in se lahko glasi na neomejen znesek, seveda v okviru kritja na računu. V Sloveniji lahko uporabite certificirani ček za: plačilo kupljenega blaga; plačilo opravljenih storitev; poravnavo davčnih, carinskih in drugih obveznosti ali dvig gotovine v katerikoli enoti Ljubljanske banke v Jugoslaviji. 0 Certificirani ček boste spoznali po njegovi zlati barvi. /© ljubljanska banka PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Kranj, Cesta JLA 6/1 Delavski svet DO objavlja prosta dela in naloge VODJE EINANCNE SLUŽBE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri — da ima najmanj 5 oziroma 10 let delovnih izkušenj Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Kandidati naj predložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov DO z oznako »za razpisno komisijo«, najkasneje v 15 dneh po objavi. ALPETOUR SOZI) ALPETOUR ŠKOEJA LOKA TOZD Gostinstvo Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge KUHARJA Pogoji: poklicna gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen ras s polnim delov nim časom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5. Kandidate bomo o izidu obvestili v 80 dneh po izteku prijavnega roka. izkoristite ugodnosti še pred dopusti... Od 10. do 30. junija IO*, popust za tekstilne talne obloge I. kvalitete proizvajalca ITES LOLA RIBAR Koristite tudi brezplačen prevoz do 20 km. ilsTRiil Blagovnica Kranj 0b nakupu povprašajte še za druge ugodnosti LOARB^R S SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA TOZD ELEKTRARNA MOSTE bo prodajala na JAVNI USTNI LICITACIJI M junija 1087 v prostorih TOZD Elektrarna Moste, Moste 41 Žirovnica naslednja rabljena osnovna sredstva: Izklicna cena din: 1 osebni »vtO liat 132, letnik 1978 1.500.000 2. varilni aparat tip A( 17 kVV 75.000 3. str. rač Hektr. brunsviga 1.000 t str rac elektr. seštevalni astra 5.000 5. str. rač. lacit ročni 1.000 Ogled m informacije vsak delavnik razen sobote od o. do 14 ure. Javna licitacija bo 28 junija 1987 od 10 do 1 1 ure /a družbeni sektor, od 11 do 12 ure /a zasebni sektor Kandidati pred hcitaci|o vplačajo 10 odstotni polog izklicne cene Prometni davek m vračunan v izklicni ceni in ga plača kupec KOM PAS JUGOSLAVIJA POČITNICE V TUJINI -ZAHTEVAJTE KATALOG ŠPANIJA PALMA DE MALLORCA — IBIZA, 7 dni, odhod vsako sredo od 161 000 din dalje, ZA ODHOD 1 7 in 8 7 JE 30 000 DIN POPUSTA! LETOVANJE POD KAVKAZOM SOČI IN KRIŽARJENJE PO VOLGI, 31 7 , 9 dni ITALIJA RIMINI - RICCIONE, 7 dni, avtobus in gliser, odhod vsako soboto iz Ljubljane, od 129 500 din dalje CIPER, 7 dni, odhod vsak četrtek, od 208 000 din dalje TUNIZIJA, 7 dni, odhod vsak petek, od 135 000 din dal|e OBIŠČITE KOMPASOVE POSLOVALNICE: Letališče BRNIK (064)22 347, 25 761 JESENICE, Ulica Maršala Tita 18. tel (064)81 768. KRANJ, Koroška cesta 2. tel (064)28 473. BLED. Ljubljanska cesta 7, (064)77 245 in 77 235, KRANJSKA GORA. Borovška 82. tel (064)88 162 in 88-437 (GLAS 14. STRAN OGLASI, OBVESTILA TOREK, 23. JUNIJA lW AVTO-MOTO DRUŠTVO SKOFJA LOKA 64220 Skofja Loka, .Jegorovo predmestje 10 AVTO MOTO DKCŠTVO SKOFJA I.OKA obvešča, da bo zaradi LOKA RALLVJA H7 v soboto, 27. junija 1987. POPOLNA ZAPORA CEST: • Zminec-Broznica Zapreval. st. I.-7312. od 7.30 do 14.30 • Rudno Dražgoše-odcep Janin i k - Kropu. R 321. od 8,00 do 17,30 0Rudno-Rovtania Vresje Soriška Planina do odcepa Tolmin, št. R/321. R/321/C in R/321/d.od ».00 do 18.30. Upoštevajte signalizacijo in navodila redarjev. Zapora je odobrena pod štev 13/0-S.22, 30-b .r>4 87. RSNZ SR Slovenije GOZDNO GOSPODARSTVO BLED TOZD gozdno gradbeništvo Bled n. sub. o. Bled, Ljubljanska c. 19 Delavski svet razpisuje dela oziroma naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: • — da imajo visoko strokovno izobrazbo gradbene ali gozdarske smeri — da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj — da s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socializem, ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose ter da v svojem delovnem in življenjskem okolju uživajo ugled'in zaupanje Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled TOZD gozdno gradbeništvo, 64260 Bled, Ljubljanska c. 19 — »za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri. KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJ K UI. K KANI p. o Koroška c 53/c p.p. 108 Delavski svet razpisuje dela m naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi SEKRETAR DELOVNE ORGANIZACIJE Pogoji: — visoka Izobrazba pravna* smen aH višja Izobrazba pravne ali upravne smeri -- 30 mesecev delovnih i/kuseni Izpolnjevanje pogojem p«> DD o kadrovski politiki v občini Kranj — pasivno /iianie enega svetovnih jezikov — organizacijske sposobnosti in sposobnost /a delo / ljudmi Razpisana deta m naloge so s posebnimi pooblastili m odgo vornostmi. mandatna doba traja 4 leta. Prijave / dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati prod lo/e v 19 dneh od objave razpisa na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53/c. 0 DD LF"0"Dtl D Ll€ 64220 šKOFJA LOKA, BLAŽEVA UL. 3 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA Odbor za gospodarjenje s stanovanjsl im skladom razpisuje zbiranje pisnih ponudb za najem poslovnih prostorov v objektu mestni TRG 15, Skofja loka: A. Poslovni prostor, velikost približno 100 m , s pripadajočim vrtom velikosti 80 m'. Poslovni prostor je namenjen gostinski dejavnosti s pou darkom na hrani. B. Poslovni prostor, velikost približno 550 m . v delu I. in II. nadstropja in v' mansardi Poslovni prostor je namenjen /a razne dejavnosti za enega ali vec najemnikov. C. Poslovni prostor, velikost približno 300 m , v pritličju (Par Uzan) 3 pripadajočim vrtom, velikosti približno 120 m . Poslovni prostor je namenjen raznim dejavmostim, lahko pa je tudi obravnavan kot del poslov nega prostora pod A Celotni kompleks objekta Mestni trg 15 je treba v celoti adap tirati, kar pomeni, da bodo morah bodoči najemniki za to zagotoviti potrebna tinancna sredstva. Kandidati lahko oddajo tudi ponudbo za celotni kompleks. Ponudbe naj vsebujejo — navedbo dejavnosti s podrobnejšim opisom — izjavo o zagotovitvi sredstev za adaptacijo oziroma fman čno konstrukcijo za daljše obdobje Kandidati naj oddajo ponudbe v 10 dneh od dneva objave v zaprtih kuvertah z vidno oznako NF. ODPIRAJ — PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR. Najugodnejšega ponudnika bo izbrala komisija, ki jo je imenoval Odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Ponudniki bodo 0 izbiri pisno obveščeni V 19 dneh od dneva odpiranja ponudb. lil Železarna jesenice Cesta železarjev H Na osnovi sklepa za delovna razmerja delovne skupnosti KSI in v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih ponovno objavljamo prosta dela in naloge v delovni skupnosti KSI 1. STROKOVNI SODELAVEC B, v pravni službi šifra 5571, U-5, 19. kategorija 1 oseba Pogoji: pravna fakulteta in pet let delov nih izkušenj Kandidati naj prijavnice z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na Kadrovski sektor Železarne Jesenice. C. železarjev 8, z oznako »za delovno skupnost KSI«. IC ZSMS Bohinj v ustanavljanju Bohinj, Ribčev laz 63 ponovno objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih bungalovov in notranje opreme, ki bo v petek, 19. junija 1987. ob 12. uri v prostorih IC ZSMS Bohinj v ustanavljanju. L VESNA - delno poškodovan 2. MICKA - delno poškodovan 3. LIPANCA - uporaben izklicna cena 100.000 din izklicna cena 200.000 din izklicna cena 500.000 din Na javni licitaciji sodelujejo fizične in pravne osebe. Ogled opreme in bungalovov je na dan licitacije od 11. do 12. ure na mestu samem. Varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene bomo sprejemali na dan licitacije od 11. do 12. ure. Nakup bungalovov in notranje opreme je po načelu videno-kupljeno. Kasnejših reklamacij ne bomo sprejemali. Kupljene bungalove in opremo je treba odstraniti v desetih dneh po izvedeni licitaciji. Kupec plača kupnino takoj ali najkasneje v treh dneh po licitaciji. Prometni davek ni vračunan v ceno in ga plača kupec sam. SOJXX Umro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n o sol o 64000 Kranj Škof|eloška c 6. Jugoslavi|a Po sklepu delavskega sveta DO Sava Commerce razpisujemo delovno nalogo DIREKTOR DO SAVA COMMERCE (IPO) Za direktorja DO je lahko imenovan, kdor poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, ko-- mercialne ali organizacijske smeri, pet let delovnih izkušenj, znanje tujega jezika in izpolnjevanje pogojev, določenih z 61. členom Družbenega dogovora o uresničevanju ka drovske politike v občini Kranj. Za razpisano delovno nalogo traja mandat 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim opisom delovnih izkušenj sprejema Kadrovski sek tor Sava Kranj, Škofjeloška cesta 6. 15 dni po objavi razpisa. AERODROM LJUBLJANA, p. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge i \ VRSTVO PRI Dl II 2. SALI) AKON II KUPCEV 3. ZAHTEVNO KUHANJE L FIZIČNA DELA \ AVIOBLAGOVNEM ski VDlSCl Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod L;VI. stopnja zahtevnosti varnostno lehnične usmeritve — varnostni inženir pod 2 : V stopnja zahtevnosti - ekonomski tehnik pod 3 . IV stopnja zahtev nosti — kuhar pod 4. končana osemletka Delov no razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 90 dni Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu. Prijave Z dokazih o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pos I jejo v 8 dneh po objavi na naslov Aerodrom Ljubljana. 04210 Brnik. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh [>o odločitvi samou pravnih organov. SAVSKE ELEKTRARNE IJUBIJANA TOZD ELEKTRARNA MOSTE ponovno objavlja prosta dela in naloge: OBRATOVN1 ELEKTRIČAR 1 - STIKALEC ZAMEN.!EVA* LEC Pogoji: 1)S elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj, predhodni preizkus strokovnih in delovnih zmožnosti, ustrezna psihofizična sposobnost delavca, izmensko delo Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom Stanovanja ni na razpolago. Prošnje o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste, Žirovnica — komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o izb'- bled LIP, lesna industrija n.sol.o. Bled Delovna skupnost skupnih služb Odboi za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge HIŠNIKA - ŠOFERJA Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti dela kovinske smeri in eno leto delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh, to je do vključno 26. junija 1987, na naslov: LIP Bled, Splošni sektor, Ljubljanska 32, 64260 Bled. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po sprejetem sklepu odbora za delovna razmerja. SGP GRADBINEC LET KRANJ v. ALPETOUR SOZI) AI.PKTOUK 64220 ŠKOFJA LOKA SOZI) Alpetour razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta Creina Alpetour, DO za proizvodnjo in servisiranje kmetijske mehanizacije Kranj, dela in naloge 1. POMOČNIK PREDSEDNIKA KPO ZA TEHNIČNO PODROČJE - TEHNIČNI VODJA ni reelekcija) Poleg pogojev, predpisanih v 511. čl. ZZD, in pogojev iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike« v občin', morajo kandidati izpolnjevati se naslednje jjogoje: —- visoka ali višja izobrazba strojne smeri — 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj — pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta z možnostjo ponovnega kandidiranja. Na podlagi sklej>a komisije za delovna razmerja DO Creina Alpetour Kranj objavljamo delu in naloge 2. VODJA domaČe PRODAJE ponovitev objave) Kandidati motajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevali še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba strojne, ekonomske ali komercialne smeri — 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj — pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pisne ponudbe /. opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v časopisu nu naslov: SOZP Alpetour, kadrovski sektor Skofja Loka, Titov trg 4 b z oznako »za razpis«. Delavski svet se bo O izbiri kandidatov odločil v 60 dneh p° končanem zbiranju prijav. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh. Stovenijeles i ssns industrijs n sol o Moja 05280 Idrija tel 065,71 855 POSREDNIK fciggJM Kokrica sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 462 hudi bolo/ni nas je /.a vedno zapustil nas ljubljeni tnoz, očka, sin, bral, stfic in svak FRANC KFRN 'ogreb dragega pokojnika bo v torek, 23. Juniju 1987, ob 16.30 na pokopališči1 V llitnjab. Žalujoči: {ena Tončka, b« i Marjetka. ^u Igor, mama, bratje, sestre in drugo sorodstvo &1U OGLASI 960 tgrta J1A16 gfraraiMiroli Resnemu kupcu prodam kakovo-*'en KASETAR tehnichs RSM 225 MX P° ugodni ceni 17 SM. Salko Mandžo, !llg!g_Pijade 5, Kranj, tel: 28-533 9881 Vodarn nove 200 W disco bokse !^ovoZ7_9888 t Prodam barvni TV ris, ekran 64 cm. .!*!^37-613_9891 gYpPr°dam dobro ohranjen šivalni nOj danica elektronic v kovčku in pralno DESKO tornado Jerkovič, Pi !i?!lgya_76, Šenčur_9894 Nov VIDEOREKORDER VHS san-rgun9 sony TC 8-450 in vvalkman, ste-t . sr>emanje pogovorov, prodam ■-!Ii27j-41J_9898 , c?0dno Pr°darri nov TRAKTOR ze-■Cljf^jenk, Jezerska c. 24 9904 K prodam reform KOSILNICO. Jaka 0^i ekran. Tel.: 78 - 032 9995 0H^ino Prodam GOLF JGL I. 1982 11.339° °hran'en- 54000 km. Tel: 2aia°dam LADO SL za 1.6 M. Andrej telo« ^rank Cesta Staneta Žagarja 8, Don . 21 079 °9led (danes) torek \POJdne njj^dam MOPED T 12, dobro ohra o dobro ohranjen FIAT 850, $M ^gistracija 1977, prodam za 30 **l i si supermaratonci, ki se s tekom ukvarjajo poklicno, sta se odlično odrezala. Dušan Mravlje je zasedel osmo mesto. 100 kilometrov je pretekel v 6 urah in 56 minutah, Pavel Močnik pa je bil dva najsti. Tekel je 7 ur in tri minute. Zmagal je Španec Cata-lan, ki je tekel 6 ur in 19 minut. v novi domovini in je kljub 72 letom še polna energije in ve-lje za delo, čeprav jo vedno bolj vleče, da bi se vrnila v domovino. Otroci nadaljujejo njeno tradicijo, in to zelo uspešno. Angela je pripeljala s seboj poln avtobus prijateljev in znancev, tudi hotelirjev oziroma turističnih delavcev, ki jih je zanimalo, kje je pravzaprav Angela doma in kaj namerava zgraditi v Kranju. Skoraj en teden so vandrali po Sloveniji, bivali so na Bledu, na Šmarjetni pa je bil končan njihov obisk, ki najverjetneje ni zadnji. »Šmarjetna se mi je zdela vedno privlačna, od trenutka, ko sem bila prvič tu. Pred tremi leti sem bila zadnjič in odločila sem se, da bi jo kupila, saj cena za naše razmere niti ni bila tako visoka. Po treh letih sem ponovno tu in zadovoljna sem s tem, kar so že naredili. V naši rodbini je pač tako, da skupaj držimo, da pomagamo drug drugemu, in če eden odpove, poprime drug. Tudi zaradi tega sem prepričana, da mora naložba, v Šmarjetno goro dati rezultate in to prav kmalu, da se bosta vloženi denar in trud obrestovala.« Za prijetnejše razpoloženje ob obisku Angele in njenih prijateljev na Šmarjetni gori je poskrbel kvintet Alpskega smučarskega kluba Triglav iz Kranja, katerega godci so Angeli Wachter podarili fotografijo z njihovega zadnjega obiska v Liechtensteinu in se ji zahvalili za gostoljubje. J. Košnjek Na Gorenjskem manjka zdravil Kdo se ne boji posledic? Kranj — Tako prazne lekarniško police v gorenjskih lekarnah v zadnjih desetih letih še niso bile. Najbolj manjka zdravil za srčne bolnike in za sladkorno bolezen. Na nekatera zdravila je treba čakati tudi po nekaj tednov. Gorenjske lekarne so imele še v začetku tega leta dvomesečne zaloge zdravil, zdaj pa je založe-nost zdrsnila na 35 dni. Nekaterih zdravil pa je le za eno dopoldne ali še manj. Takšno stanje na lekarniških policah je posledica letošnjih vladnih ukrepov, zaradi katerih farmacevtske tovarne ne morejo uvoziti surovin za izdelavo zdravil, ali pa so cene teh zdravil tako nizke, da jih v lastno izgubo ne morejo več izdelovati. Da bi bila zadrega še hujša, so v zdravstvenih skupnostih znani ukrepi zmanjšali sredstva, ki so jih skupnosti namenjale za zaloge zdravil. Posledice tega bodo občutne še v naslednjem letu. V lekarnah, tudi v gorenjskih, že skoraj vsakemu tretjemu bolniku z receptom odgovarjajo z »nimamo«. Takšna situacija na trgu zdravil bi morala komu povzročiti glavobole, saj končno premalo zdravil lahko pusti po sledice tudi na zdravju prebival stva. Očitno pa tam, kjer krojijo takšno politiko, tega še niso do- Je,i- L. M. Blejski trgovci se ne strinjajo, da morajo junija in septembra zapirati trgovine ob devetih zvečer V devetnajstih dneh za pet tisočakov prometa Bled, 19. junija — Odlok o poslovnem času v turistični sezoni določa, da morajo biti trgovine v turističnih območjih radovljiške občine odprte od začetka junija do konca septembra do devetih zvečer. Sedem trgovskih organizacij je že maja zaprosilo radovljiški komite za družbeno planiranje in gospodarstvo oziroma izvršni svet, da bi dala pobudo za spremembo odloka, po katerem bi lahko junija in septembra, torej pred glavno turistično sezono in po njej, zapirale trgovine uro prej. Prošnjo so utemeljile s tem, da je v teh dveh mesecih med osmo in deveto uro zvečer zelo malo kupcev in prometa. Izvršni svet je predlog zavrnil in od trgovskih organizacij zahteval, naj spoštujejo odlok. »V četrtek po osmi uri zvečer je prag trgovine prestopilo le pet turistov, a še ti so bolj ogledovali, kot kupovali. Od sedmih do devetih smo prodali le za 40 tisočakov, kar je v primerjavi z dnevnim izkupičkom, 1,5 do 2 milijona dinarjev, razmeroma malo,« je dejala Zdenka Bož-jak, prodajalka v Špecerijini trgovini v središču Bleda. »Julija in avgusta smo pripravljeni delati do devetih zvečer; tudi junija in septembra bi bili, če bi zvečer kaj prodali, če bi se nam splačalo... Od prometa je namreč veliko odvisen naš osebni dohodek,« je dejala Darja Hla Inik, po-slovodkinja Murkine Pletne na Bledu. »Zadnjo delovno uro prodamo le za dvajset do tride- set tisočakov, medtem ko je celodnevni izkupi' ček okrog 2,5 milijona. V hotelih je od sedmih do devetih večerja, a tudi sicer so junija in septembra na Bledu pretežno gostje, ki gledajo na vsak dinar. Večerni obiskovalci trgovine zelo malo kupijo kakšne nogavice še, vrednejših predmetov pa ne. Junija in septembra ne zaslužimo med osmo in deveto zvečer niti toliko, da bi plačali izdatke za elektriko.« Najprepričljivejša je j® bila Barbara Kocjančič. trgovka iz Kokrine pr0" dajalne na Bledu. »V devetnajstih dneh junija smo med osmo in deveto zvečer prodali le za pet tisočakov blaga. Ne splača se, nima smisla.' je dejala. Podobnega mnenja so tudi pošlo* vodkinje trgovin AlnU" ra, Jugoexport in Utok. »Še slabše kot junija b° septembra. Takrat je ob devetih že tema, kupcev ne bo, prodajalke bomo že tako osamljene, da nas bo strah,« so dejale. Ker smo večkrat slišali tudi očitek, češ trgo* vine morajo biti odprte do devetih, banke pa lahko zaprejo vrata že ob šestih, smo za komentar zaprosili Bojana Mlinarja, vodjo ekspo; ziture Ljubljanske banke na Bledu. »Tujci nit1 ne pričakujejo, da bi bila banka odprta pozi)0 zvečer, ker se tudi v drugih državah zapiraj0 dokaj zgodaj. Tuji gostje večinoma plačujejo s čeki ali kreditnimi karticami, a tudi sicer imaj0 dovolj možnosti za menjavo denarja. Na Bledu je osemnajst menjalnic — nekatere so odpr^ do desetih zvečer, nekatere celo neprekinjeno-Blejska izpostava si tudi ne more izmišljaj kdaj bo zaprla vrata, saj je vezana na računalniški sistem Ljubljanske banke in drugih bank v Jugoslaviji.« C. Zaplotnik Pred novo obračunsko sezono Greli se bomo dražje Kranj, 22. junija — Za koliko oziroma kako st- bodo akontacije za ogrevanje povečevale (če se bodo)| novi obračunski sezoni, ki se začenja 1. julija, zdaj še ni znano. Odbor za prenovo in gospodarjenje Prl samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj je imel na zadnji seji več pripomb, ponovno pa bo o ogrevanju razpravljal na seji v četrtek. Za zdaj je gotovo le to, da bo ogrevanje v novi obračunski in ogrevalni sezoni v kranjski občini dražje. Strokovna služba oziroma energetski oddelek v Domplanu sta že pripravila izračun akontacij ogrevanja za sezono 87/88 na podlagi planirane vrednosti goriva za mazut po 165 dinarjev za kilogram in za lahko kurilno olje po 175 dinarjev za liter. V predlogu, o katerem je že razpravljal koordinacijski odbor za stanovanjsko gospodarstvo pri občinski konferenci SZDL in minuli teden, v četrtek, tudi odbor za prenovo in gospodarjenje pri samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj, so prikazane tudi delovne ure v energetskem oddelku v pri hodnji sezoni, stroški poslova nja in drugi stroški, kot so elektrika, voda, kanalščina in še nekateri. Tako koordinacijski odbor kot odbor za prenovo in gospodarjenje sta imela na predlog nekaj pripomb oziroma vprašanj, na katera bo strokovna služba oziroma energetski oddelek še ta teden pripravil odgovore. Za koliko oziroma kako se bodo akontacije za ogrevanje povečevale (če se bodo) v novi obračunski sezoni, ki se začenja s 1. julijem, je zato zdaj še težko napovedati. Pričakujemo pa lahko precej živahno razpravo. Kar pa zadeva stanarine, je že znano, da se bodo v kranjski občini s 1. julijem povečale za 63 odstotkov. To je druga letošnja podražitev. V predlogu, ki so ga pripravili za razpravo in potrditev, je zdaj za kotlarno Planina predviden mesečni strošek za ogrevanje 472 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine. Po eni varianti naj bi bile akontacije do 30. septembra nižje, potem pa bi se še trikrat povečale do konca obračunske sezone, to je do 30. junija 1988. Možnosti so tudi, da bi bile akontacije do konca leta niŽje-z novim letom pa bi se poveč*-le, ali pa, da bi bile nekaj čas* celo nespremenjene in pote* večje. Za kotlarno Vodovodni sto'P je izračunan mesečni strošek* prihodnji sezoni 417 dinarjev za kvadratni meter, za kotla** no H-8 324 dinarjev do kon<* leta in 469 dinarjev do 30. jun1' ja, za kotlarno Cerklje 428,33 dinarja, za Preddvor 340 dina*" jev, za kotlarno JLA 403 dina1* je, za Zlato polje 445 dinarjev' za Golnik 426 dinarjev in 2* kotlarno Mlakarjeva 456 dinarjev za kvadratni meter. *° so akontacije, razdeljene n'J dvanajst mesecev. Varianta le tudi, da bi po 1. juliju ostale W liko časa nespremenjene, dokler bi z njimi pokrivali stroške poslovanja oziroma ogl*" vanja. O ogrevanju pa bo razp: vljal tudi izvršni svet občin**| skupščine. A. Zalar Preddvorski šolarji so ob koncu leta povabili: Poglejte, kaj znamo! Preddvor, 20. junija — Niso samo ocene v spričevalih tiste, ki kažejo, koliko novih znanj so učenci * milem šolskem letu osvojili. Preddvorski šolarji že nekaj let predvsem svojim staršem pokažejo »praktično« plat: kaj znajo in /morejo v tako imenovanih interesnih dejavnostih. Glavni pobudniki tovrstnih predstuvitev so Ana Serpan, mentorica pionirskega odreda osnovne šole Matije Valjavca, Janez Planine, mentor pionirske zadruge, in Zdenka Bobnar, mentorica turističnega podmlad ka, ki deluje v ekviru zadruge. LttOf so se vključili tudi vsi dru g i mentorji in še noben) leto razstava ni bila prostorsko in vsebinsko tako obilna kot ravno letošnja. Odprli so jo včeraj popoldne, ko so za popestritev zapeli še pevci otroškega zborčka z Olševka ter otroškega in mla dinskega zbora matične šole v Preddvoru, zaprli pa v nedeljo. Torej pol tretji dan časa za ogled, ki so ga domačini in gostje Preddvora dodobra izkoristili. Imeli so res kaj videti; na šte-vilnib platnih in stojnicah so šolarji povedali in pokazali, kaj so delali pri pionirski in mladinski organizaciji Otroci / razredne stopnje so razstavili nuj lepše risbice, plastike, igrače, /ve/ke, tisti, ki obiskujejo podaljšano bivanje, so se predstavili z različnimi izdelki, pevci so o kvaliteti svojega petja najbolj /govorno 4 spregovorili s številnimi Pr,*jr nji. S poukom slovenskega J -tj ka je povezan cel niz dejavn^l preddvorskih šolarjev: ^\*\ značka, dramski krožek, glasilo, novinarski krožek *j stavljenega gradiva je bilo V0^, lju. Za oko še posebno mik* f pa so bili tehnični izdelki U<* j cev (makete kanujev, j»dr^|! hiš, kazalnik onesnaženosti de) in lična ročna dela plet* vezenja, vozlanja, šivunja. stavili so se tudi cicibani i* T skega vrtca pa učenci, ki »D'&! jejo pravljični in likovni kr0*j, dum pionirske šolske 'a^r}& turistični podmladek, *°Ltf športno društvo, biološki •% žek V knjižnici so kralj** ' knjig.-, ki jih je šola kupi'*, darilo Berte Golobove, za Wj sočakov, kolikor je znašala na letošnja Pre.šei nova nagr* II. Jelov***