Številka: 157
Maribor, nedelja 15. julija 1923,
Zakon o vojski sprejet
»■■»nun »Mrnmmmmmm
Posamezne Številke« Navadne Din l*—^ ob nedejjah Din 1*50.
•TABOR" izhaja vsak din« rasna
nedelje ia praznikov, ob 1$. ni s datumom naslednjega dne ter stana mesečno po poiti D 12*50, sa ino* samstvo D 20*50, dostavljen na dom P 14*—, na izkaznice D 12*501 j	inscrati	p#	dogovora.
Naroča ao pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva »lica itev. 4.
K^ijmisssmaaamsssvmBmMmmm
Posamezne Številke« Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO m »H« » Marf-JurŽi3eva «1. it. 4, L nad« •tropje. Telefon iatsrurb* it. 270. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici it. 4» pritličje, desno. Tele« fo« St, 24. SHS poštnočckovnl račun ttav, 11.787.
Na naročila bres denarja se m aaira, — Rokopisi w mm vračajo.
Naša zunanja
Mairibor, 14. 'julija;<
Roško vprašanje tvori skoro že pet stalno rubriko v našem časopisju in »talen predmet naše zunanje politiko. In •^Udar je vprašanje danes bolj ko kedaj J^klaljeno od definitivne rešitve, razun Se naj smatra za definitivno rešitev točrt Italije, da se z revizijo rapallske Pogodbe, ki jo hoče od naše države iz-^^ti, nasilno polasti Reke im njenega Pristanišča. Ni dvoma, da je reško, ozi-f0ma da govorimo bistveno, jadransko vPrašanje odločilnega pomena v naši jemanji politiki v splošnem, zlasti pa v gospodarskem pogledu za našo, t*a tudi za druge države. Jasno je, da *n,ora V takem vprašanju reprezentanca &a*e zuaanje politike biti povsem ha *ttestu.	,,^,1;:
Italijanska Vlada jo stavila Kaži vla-
da se rapallska pogodba re-
ra: Reka pripade Italiji, Baroš in
stav	Proste luke in del občine Kar
Italli V^f^a milostno prepustila riam.
®®ki Poslanik na našem dvoru Ne-
našim 36 ° *°m' Predl°gu razgovarjal z
Naša	ministrom'	Ninčičem.
bi	komisija in naša vlada
hJt v ra,1 frez oklevanja pokazati vso ^ločno8t, ki fc v tak'erri trenutktt po.
hi J1 ^ , 6™e7^ica naše zunanje politike
tre	*	Sa prvi hip jasna. V tem
zunanji minister dr.
g.n lc’ seje 80 odložene, sklepov ni — 8 ®e izgubl j a.
/jr. v Sfikdo, kdor paztfo motri zuffanjepc-^ cne. dogodke, niora videti, da v naši ^politiki manjka močne roke, n° začrtanih vidikov, krepkih, odloč-potez. Dogodki na Bolgarskem! So Bas presenetili, zdelo eo je, da reprezentanca naše zunanje politike isploh ni "ila orijentirana, dokler M stala pred ^Vršenim! dejstvom. Neštetokrat že tah> doživeli neprijetne incidente, Ki so Pokazali vodstvo paše zunanje politike v Daj slabši luči. Ena stranka v državi ^ lasti izključno pravico, da odločuje
*	^nafljcpolltičniH zadevali, leta sem: že "tiflano radikalske zunanje ministre, teta eoi pa že tudi' doživljamo razočaranja J® Heuspehe. Bojimo se, da se bo isto bodilo tudi v reškem vprašanju, demokratska iri tudi druge stranke narodni Skupščini so že od prvih "^tkov naše državne samostojnosti le na stališču da zunanjepolitično vod-ne sme biti igra skritih kart, fie hiti domena ene stranke, ampak JMorajo zuflanje-politična vprašanj18' V interesu države razčiščevati pred nun forumom. Zato je že stara zn-. Va slasti demokratske stranke, da se iz VpG^ v skupščini zastopanih strank 1 skupen odbor za zunanje zadeve, naJ bo opora ministrstva za zunanje zlasti m velikih, odločilnih trenut bliža sedaj, ko Mas ho-zopet nasamiariti v reškem Radikali se izvolitvi takega bora i vehemenco upirajo, po morejo Navesti ntti enega res upravičenega Brafciiazloga.
Ne bomo prerokovali neuspeha naše-^naTfjega ministrstva v vprašanju Žalostno bi bilo its Vso nesposob-st Ninčitja in celokupne vlade bi pred and razgalil morebitni neuspeh. Toda moramo, da je danea bolj ko ®daj jasna i« očividna potreba parla-j^nfernega odbora za zunanje zadeve, ki . tudi v interesu ministrstva samega, y r odgovornost z njegovih rani na I*® politične strafike. Prej ali slej bo j.Y* nactjoUalna potreba strla odpor ra-
^kaleev.
Zavrnjena zahteva klerikalcev glede službovanja naših fantov doma.
Beograd, 14. julija. (Izv.) Danes ob 9. uri dopoldne so je vršila seja naredite skupščine. Po prehodu na dnevni red je dobil besedo demokratski poslanec Ra-fajlovic, za njim pa zemljoradnik Dimi-travičr ki sta oba kritizirala zakono vojski. Vojni ministter general Pešič je branil zakonski predlog ter zlasti zavrnil o-čitke klerikalcev. Izjavil je, da je popolnoma nemogoče sprejeti njihovo zahtevo, naj bi slovenski fantje služili doma.
Njegovimi izvajanjem] je pritrdil tudi o-stali parlament. Ob pol 11. uri se je vršilo poimensko glasovanje. Glasovalo je skupno 175 poslancev, od teh 159 za in 16 proti. Za zakon1 so glasovali radikalci, demokratje, zemljoradniki, Nemci in džemijet, proti pa prisotni klerikalci in dva socijalista. Muslimani se glasovanja niso udeležili, ker so iz Beograda odsotni.
Uradniške in orožniške plače in doklade.
Beograd, 13. julija. Zakonodajni odbor je nadaljeval razpravo o uradnic škemi zakonu. Izvoljen! je bil pododbor za pretres zakona o srednješolskih učiteljih. Od Slovencev sta v odboru Ecisrier ini Kremžar.
Beograd, 14. julija. (Izv.) Včeraj je imel ožji odbor radikalne stranko sejo, na kateri se je sklepalo o kompromisnem predlogu glede uradniških in oficirskih plač. Odlbor je izdelal tozadeven' načrt, ki ga je izročil ministrskemu predsedniku Pašiču. Glasom tega predloga naj bi se sluge izločili iz uraidnišjcega zakona ter naj bi sa njihovo razmerje uredilo S posebnimi zakonom. Glede člena 137 je bil storjen sklep, da pridejo iz tega člena izvirajoč# ugodnosti v poštev le pri onih uradnikih, ki imajo najmanj 10 let državne službe. O uradniških in oficirskih plačah ni bil storjen še nikak definitiven Sklep. Izdelana sta bila dva predloga; Zemljoradniki zahtevajo, naj se z ureditvijo in -določitvijo plač nekoliko počaka, ker upajo, da se bo naš dinar v
kratkem rapidrio dvignil. Drugi predlog je kompromisnega značaja in gre za tem, da bi se začasno določila srednja pot med dosedanjimi in zvišanimi plačami. Stabilizacija uradniških plač. naj se izvede sukcesivno po posameznih pokrajinah.
Beograd, 13. julija. Firiarični odbor je prometnemu ministru Jankoviču do volil 40 in pol milijona dinarjev kredita za popravila vagonov in lokomotiv, 10 in' pol milijona dinarjev pa za dobavo materjjala na račun reparacij. Nato jo fin1, odbor razpravljal o zvišanju dra-ginjsikih doklad orožnikom:. V sl e d preslabih dohodkov je od 18 tfeoč žandarjev jih 7 tisoč že izstopilo iz službe. Fin. minister predlaga, naj se žandarjem od 1. avg. naprej ■zvišajo doklade: v črni-gori in južni Srbiji naj dobivajo po 1300, v Sloveniji, Dalmaciji, Liki, Primorju m Hercegovini po 1100, v Severni Srbiji, Vojvodini, Bosni in’ Hrvatski po 1000 din’, mesečno. Predlog je bil soglasno sprejet.
Reško vprašanje
— v enem dirano.
mesecu likvt-
Gibanje fašistov v Trstu ifi Julijski Benečiji. — Posvetovanja v Beogradu.
Poljakinja.
Sušak, 14. julija. (Izv.) Kakor sedo-znava iz reških krogov, je bil provizorični predsednik reške vlade te dni v Ri-mn ter je podal ministrskemu predsedniku Mussoliniju Svojo demisijo. Mussolini ostavke ni sprejel ter je zahteval o:l Deipolia, naj ostane še mesec dni na Svojem1 mestu, češ da bo dotlej reško vprašanje definitivno likvidirano.
Sušak, 14. julija. (Izv.) Kakor še zatrjuje, italijanska posadka na Reki v zadnjem času ni dobila ojačenj, pač pa je opažati živahno gibanje fašistov v Trstu in po vsej Julijski Benečiji.
Beograd, 13. julija. V današnji seji reške posvetovalne komisije je poročal minister Ninčič o italijanskih novih predlogih glede Reke. V debati Se je pokazala enodušnost komisije in' ministra gle-
de nadaljnega postopanja. Vsebina razprave in sklepov se drži tajno.
Konflikt med Mussolinijem iri Diazom radi Reke.
Rim’, 13. julija. Med gg. Mussolinijem in vojvodo Diazom so nastala odkrila nesoglasja radi reškega vprašanja. Mussolini želi, da se aneksija Reke doseže diplomatskim potom, Diaz pa Hoče z vojsko 5n mornarico izvršiti vpai v Reko in’ Dalmacijo in izvesti aneksijo, katero bi Mussolini potem moral priznati. Pet velikih bojnih ladij se je sporazumelo z Diazovimi namerami in So hoteli odpluti iz spezzijsko luke, a moštvo in častniki ostalih brodoVskih edihio so se uprli ter zagrozili, da bodo Streljali na bojne ladje, če se ganejo jz luke. Moštvo je izjavilo, da noče v vojno.
::. —o-
Povratek kraljice v Beograd.	in	naStavljeftceV So priznava
Beograd, 14. julija. (Izv.) DancS V prečanskiK krajih 50% povišanje sta-dapoldne Se je vrnila Nj. V. kraljica iz novanjskih doklad. Povišanje stopi v Bukarešte v Beograd.	veljavo H 1. julijem.
Dobave na račuii reparacij iz Nemčije.
Beograd, 14. julija. (Izv.) V včerajšnji Seji- ministrskega Sveta je bila odobrena pogodba glede državnih dobav v Nemčiji, takozvani Kmraejev sporazum. Ministrski svet je sklenil, da se iz-vrše dobave na račun’ nemških reparacij na ta nkoin', da plača Nemčija 75% v blagu. Od teli dobav bo odpadlo na državo 50%, ostalih 25% pa piride v prid zaisebnlikom1.
Povišanje stanovanjskih doklad železničarjem.
Beograd, 14. julija. (Izv.) Z novim jpravilaikoajji o stanovanjih železniških
[Varšava, 9. ‘julija^ j;
Zdaj ko je prenehal dež iij po nasto-i pili lopi dnevi, je Varšava pokazalai svojo žensko lepoto, svoj chic... Ali da moramo poklekniti, če govorimo o Varšavi j ankali, to nam je povedal že Heine, malo drugače Goethe, to jo čutil marsikateri Rus in Francoz; zato sem jaz odvezan dolžnosti, peti himne in, bom go+ voril rajši v prozi.
Na Poljskem silno mnogo žensk štu-i1 dira; na filozofski fakulteti varšavskei univerze imajo ženske večino. Izmed 721 srednjih šol na Poljskem je 260 žen> skih in 173 koedukacijnih povprečno ja torej 40% srednješolcev deklet, a vi Varšavi celo 55%. Na univerzah je pon prečno 36% žensk.
Slišijo se tožbe, da študije slabo vpli« vajo na zdravje, a treba povdariti, dal je za higijeno na srednjih šolah dobro poskrbljeno. Imam priliko, dnevno in stalno opazovati življenje v varšavski ženski gimnaziji im mOrem! reči, da ta-i koga reda, take čistoče in obenem1 diu« ševne svobode doslej nisem! videl nikjer? na nobeni šoli.
Za šolsko higijeno se poljska država vedno bolj briga. Do čim je V letu 1919-20 le 24% srednjih šol imelo zdravniško) skrbstvo, je v »led-^jSem šolskem letu t-of število naraslo že na 39%, a v letu 1921-» 22 na 46%. V Varšavi ima vsaka sred-* n ja šola svojega zdravnika, ki dnevno ordinira v Soli, in zobozdravnika (zobo-t zdravnico), ki je istotako dnevno v šoli* Značilno je, da jo v Varšavi' silno mrio« go ženskih zobozdravnic (menda veoina) ali dentistk.	v-
Zenska ima na Poljskem1 aktivno irf pasivno volino pravico. vvV državnem) parlamentu (Sejm) sedi več ženskih po-silank, tudi v senatu so id v avtonomnih zborih »vojevodstev« (oblasti).
Poljakinja se je uspešno Borila 5J »uma svetlim mečem« — le pomislimo fial pisateljico Orezeszkovo (Ožešktovo) lil pesnico Konopnicko — ali borila se jei tudi s imško; ob zadnjem) boljševiškenS napadu so nastale cele ženske legije.
To bi bil zopet čas za petje himna Varšavi j ankam, ali vem, da bi ml to Jugoslovenke zamerile, zato naj ostane! himna v srcu neizpeta. Dr. Fr. Ilešič,]
Govor Jr. Ben>ša v Londonu.
London, 12. julija. Minister dr, Be neš je imel na nekem banketu govor, v katerem je izjavil, da je evropski položaj rešen in da je traba strniti vse- pozitivne politične sile, da se rešijo problemi, ki jih Evropa mora rešiti.
BORZ&
CuriK, 14. julija. (Izv-) Predborsa: Pariz 34, Beograd 6.10, London 26.65, Berlin 0.0024, Prag 17.40, Milan 24.65, Newyork 579. Wien 0.00815, žig.'krone 0.0082, Budimpešta 0.0625, Varšava 0-0048, Sofia 5.20.
Zagreb siaaes ni ftoslo.vala.
Politične vesti.
* Velik zbor demokratske stranke tT Slatini. V Slavoniji, tej kul! radičev-
stva, se jo vršil v nedeljo v Slatini ob udeležbi 6000 kmečkega ljudstva iz cele virovitišfce županije sijajen zbor demokratske stranke, na katerem’ je govorili
o	političnem! položaju Svet. PribičevbS.
* Reško vprašanje in naša zunanja politika. Dodatno k današnjemu uvodniku pripominjamo, da najnovejša porot čila govore o kritični fazi, V katero jet dospelo reško vprašanje, ter jo spložnct mnenje, da je zelo malo Izgledov Sa n* godno rešitev, ker so Italijani že pričeli S pretnjami.
* Za in proti Radiču. Kakor poroča beograjski »Preporod«, postaj a spor mod radikalnimi poslanci za in proti Radiču! vedno večji. Glavni službeni organ radii kalne stranke »Samouprava« zadnje Čašo beSno napada Radiča in' sploh revizionistični blok. Del radikalnih poslancev! te napaido odobruje, drugi pa jih obtso« jajo, ker so še vedno mnenja, da Se jel treba s separatisti sporazumeti. Zanii rnivo jo pri tem Bporu držanje Pašffie-vo. Spornzumaši So zahtevali od njega, da da ukor »Samoupravi« in zahteva, da preneha pisati v tako ostreni tonu. Pa-šič jih je poslušal in1 jim1 na vse pritrdil iri obljubil, da bo izpolnil njihove želje, storil pa še do danes ni ničesar irf ničesar ne bo. To je pač njegova taktoka, A
*annriE\
rMSiborri5.Tulil^I923:
Se o veliki nesreči na Dravi.
r’ O tuHeatfšflji veliki »eSreči »a lira vi Vato podam sledeča točna pojasnila:
2rapndk Volčič je bil vi poudeljek popoldan na obisku pri veleposestniku Kac-Hirschman v Janževem vrhu. Ob 16. uri So prišli ponesrečenci župnik Basnik ter bogoslovca Držečnik in Ribič z vlakom' pa postajo Brezno-Rfhnica ter se podali ,V župnišče v Breznu. — Dekla v župnišču je šla klicat odsotnega župnika Volčiča k pol ure oddaljenemu Kacu. Župnik Volčič je — pust iver pri Kacu klobuk in palico — hitel po desnem bregu Drave do broda Mazaj, vzel tu liter viba ter se prepeljal čez Dravo, kjer so ga prišlec! že pričakovali. V splošnem) veselju — z uganjanjem šal — (župnik Basnik se je na pr. izrazil, ko je 'stopil Volčič na suho: »Že sem imel pripravljen! nož, da bi prerezal žico čolna, če ne bi bil videl, da nosiš liter pod pazduho!«)
—	so popili tam vino, na kar so dosleci »ugovarjali Volčiča, da gredo v župnišče. Volčič pa jc obstal na svoji zahtevi, da pojdejo vsi k Hirschmamu, kjer jih bodo vse gostoljubno sprejeli. Prepeljali «o se zopet na desni breg to odšli k Hirschmanu.
Gostoljubnost Kacove družine jih je tam zadTŽala pozno v noč — odšli so proti domu ob pol 24. uri. Pred odhodom1 jih je gospa Kaoova rotila, naj gotovo gredo na Brezniškl most ter se naj ne vozijo pri Mazaju čez Dravo. Za dvakrat fce je vrv tega brodai utrgala to se torej naj ne podajajo v nevarnost v temni noči. — Bogoslovec Držečnik, abstinent, je še posebej zatrdil gospej, da je lahko birez skrbi, ker bo ort ostale tri prav gotovo »spravil na most. Šli so v veselem razpoloženju na desnem bregu Drave do broda Mazaj, ki se nahaja četrt ure više postaje Brezno-Ribaica, ravno nasproti Vasi Breznlo. Brod ni javen', ampak zaseben. Brodnik Mazaj, ki jim je popoldan obljubil jih na povratku prepeljati, je že Spal. Ura je že odbila polnoč. Po daljšem! Micam ju in nagovarjanju še le je Mazaj pristal na to, da jih prepelje. Še niso došli sredi Drave, ko se utrga veriga čolna, ki je tvorila podaljšek žične vrvi. Brez dvorna je brodar postavil čoln1 preveč počez, močni valovi so pritisnili na celo dolžino čolna in veriga tega naglega pritiska ni prenesla. Da je čoln v trenutku, ko se je utrgala veriga, »bal počez, dokazuje tudi to, da so zajeli tV čolni precej vode. Ko so pluli proti mo-tftn, je brodar po lastni izpovedi s klici pozival potnike, naj s klobuki izmotavajo vodo, česar pa v Strahu niso storili. Tudi jih’ je nagovarjal, naj skoči kateri iz čolna, ko so bili pri železniški čuvaj-toici, Id teži oa 400 m niže broda, blizu 'brega. Lahko bi z verigo v roki potegnil potem čoln na breg. Brodar Sam, kot pravi, tega Bi mogel 'storiti, ker je veslali v zadnjem delu čolna, in So ostali Štirje stali %redi čoliia, kjer ni bilo too-
Dijak Stipica Radič v Sloveniji.
fjr; IVI zagrebškem »Jutranjem Listu« jc pSjavila goska Antonija Kasovič-Cvijič pod naslovom »Stipica«, spomin na prvo nrečauje a Sedanjim »predsednikom hr-ivatske republike«. Ker se je to srečanje ■dogodilo takrat, ko je bil Stipica še dijak in to ravno v slovenskem Mozirju, bo gotovo tudi našo javnost zanimalo, kakšen je bil ta Stipica takrat, kako se je obnašal in kako je mislil. Gospa piše:
>	Spoznala sem ga v; mladosti na zelo nenavaden način', kakor je vse nenavad-®o in bizarno, karkoli je v življenju za--poceL Takrat še nismo poznali seljaš-kib skupščin in' pozdrava »Hvaljen Isus, živila republika!«, katerega moja mirna, daleč od politike živeča duša tudi še da-Wes »e more razumeti. Toda že takrat si je znal Stipica uzurpirati nekako nadoblast, »ekako priznanje, čeprav je bil že raztrgan dijaček.
Srečala sva Se v Savinjski dolini, v; prijaznem Mozirju, bivšem Prassbergu, kamJor je zagrebški primarij dr. pod pošiljal zagrebške učiteljice na oddih, BvetujoČ nam dobrodušno: »Če imate de-Jniar, kilte v Gteichenberg, če ga pa nimate pojdite s Prassberg!« (Fonov roj-(stni kraj), a ime Smlo seveda odšle y f^aseberg. Bife je nekega jročega fegejfir
ib'.j'11iv.c... Podvelko, 13. jul. goče Hitro miitoo »jih. 1» zopet so Se oddaljili od brega. Klicaje obupno na pomoč Marijo, so pluli dalje, dokler niso zadeli kakih 100 m nad Brezniškito mostom' na skalo, ki je otrgala čolnu dno. Trenutno so se pogreznili vsi globoko; brodar trdi, je bil na dnu Drave. Pri-šedši na površje je brodar zadel ob desko, katere se je oklenil ter se izročil valovom'; plavati namreč Sploh ne zua. Še par sto metrov daleč je cul za seboj obupne glasove na pomoč. Nižje gostilne Pupaher pa so isti utihnili. On Sam, pravi, ni nič kričal; da je postal lažii, je slekel v valovih tudi hlače — bil je namreč le površno oblečen’. — Nasproti gostilni Čas ga je slednjič rta južni sirarn Drave vrglo na suho. Podal 'se je k bližnji koči, kjer je pravil o Strašni nesreči ter dobil, popolnoma onemogel od enournega plavanja v valovih, prvo o-krepčilo. Grozna novica se je bliskovito raznesla po vsej okolici. V torek tekoto dopoldneva že so došli sosedni duhovniki rta kraj nesreče. Opoldne že so došli o-burpani starši bogoslovca Držečnika iz Ribnice, hoteč izvedeti iz gotovega vira, če je res tudi njihov Sin’ postal žrtev nesreče. Dušo pretresujoč je bil krčevit jok matere, ko so ji morali švedoki to potrditi. Lahko je tudi jokala dobra mati za ponesrečencem, ki je bil vsa teta marljiv dijak in' vzoreri otrok. Žaluje pa za župnikom Volčičem vsa okolica, posebno pa podpore potrebni. Znana je njegova gostoljubnost m darežljivost. Ni ga bilo človeka, če je došel v župnišče, da »e bi bil obdarovan ali pogoščen. Z njim je zgubilo pa tudi narodno delo rta levem bregu Drave marljivega delavca. Dasi tu in tam zelo strankarski, je Stal vendar vedno na narodnem btamiku. Radi srbofilstva je bH začetkoma Svetovne vojne tudi v ječi. V zadnjem« čašu je bil zelo Vnet za proevit .Tu goste v. Matice.
Obžahije/mio smrt dveh nSož-inteligen-tov itt dveh nadebudnih mladeničev.
Trupla do Sedaj ge niso našli nobenega, te klobuki nesrečnežev »o ostali na površini vode ter so jih blizu Fale dobili — Pripomnim, da ‘se je isti brod utrgal že dvakrat to je bil obakrat na njem' župnik Volčič ter bi bil enkrat žo tudi skoro utonil.
Železničar, o katerem« ste pisali, je šel k Dravi še le, ko ga je prišla klicat žena brodarja, ki je slišala, da se je vrv utrgala. Seveda železničar ni več ničesar ne slišal ne videl. Nekaj oScS pa. ki pravi, da je slišalo kričanje, ni vedelo, od kod prihaja. Poskusa rešitve od o-brežja sem torej id bilo nobenega.
monnnxaxD □ □
Podpirajte Jug. Matico!
□ □
skega popoldneva. Za Senčnim’ plotom! velikega vrta starega občinskega tajnika Pirca nas je ležalo troje mladih deklet na mehki zeleni travi. V prijetnem dremežu smo zrle proti visoki Medveji, ko je nenadoma za nami nekaj zašuštelo in so se preko plota vsuli odtrgani listi obrabljene ruske slovnice ter popadali na naše za gledalca preveč prozorne ne-gližeje. Za listi je padel preko plota med nas čuden, v zamazano platneno obleko oblečen mladenič z raztrganimi in' ponošenimi čevlji, golimi, od solnca j ožganimi prsi, popolnoma moker od znoja in zaprašen' od dolge poti. Intro-dukcija je bila filno neprijetna. Pre-i strašene sme kriknili in piafliie kvišku, zamazan fant — bit' je Stipica Radič — j pa se za našo zadrego ni zmenil; sedel je j v travo ter se sploh obnašal kakor da bi j bili že stari znanci; Med teni, ko smo me za silo uredile toiteto, je pričel Stipica govoriti. Govoril je, govoril in govoril, da ga ni bilo mogoče ustaviti, j Govoril pa je zabavno in duhovito, če-1 prav y čudnih skokih in brez logike.
•	Pripovedoval nam je, da je dijak iz dagreba, rojen tam nekje v bližini Siska. V šoli se ni mogel nikoli razumeti is profesorji, katere je rad spravljal v i neprrliko ter mesto da bi odgovarjal na j vprašanja, započenjal polemiko, na ka-j taro so morali reagirati. 2e v šolskih j klopeh je sovražil neumno klasificira-
>	m kftjigi, mesto pq iatejjgeeci di-
Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru
združena z vinarsko, vrtnarsko, umetniško ln gradbeno razstavo.
(Od 15. do 26. avgusta 1923.)
S polno paro še vrše priprave za to razstavo, ki obeta, tako glede raznoličnosti, kakor tudi glede obsega postati naj'boljša in' največja industrijska obrtna razstava v naši državi. 2e na dosedanjih dveh razstavah so mariborski irt o-koliški obrtniki pokazali, da stoje na višku in lahko z mimo vestjo sprejemajo inozemsko konkurenco. K letošnji razstavi pa je potegnjena tudi industrija 'ki je že doslej uspešno izpodrinila tuje izdelke. Zato pa bo letošnja razstava kar se tiče obrti, pokazala našo gospodarsko moč ob najsevernejši meji naše države, ki je doslej stala glede obrtništva in industrije na prvem! mestu. O tem' so se prepričali tudi Obiskovalci lanske razstave, ki je širom naše domovine zbujala pozornost. —Poleg industrije in obrti pa se bo vršila tudi vrtnarska razstava. Vrtnarstvo predstavlja v našem gospodarskem življenju važno panogo, ki pa pri na« še ni dovolj razvita, dasi ima za to vse predpogoje. Tem’ bolj je potrebno, da se S to panogo našega narodnega gospodarstva, ki lahko postane eden izmed glavnih virov dohodkov, čim temeljitejše u poznamo. Najlepšo priliko za to nudi letošnja razstava v Mariboru. 2e lanska vrtna razstava — prva v naši državi — jc vzbujala vsestransko pozornost. Poleg cvetlic, zelenjave irt sadja bo obsegala tudi drevesnico, kar bo zanimalo zlasti sadjarske kroge. Razstava bo torej ne samo zanimiva, ampak tudi y vsakem pogledu poučna. —
Prijave. 2e doslej se je prijavilo toliko rapstavljalcev iz vseh krajev naše države, da je bil prvotno namenjen’ prostor za razstavo premajhen. Razstavne mu odboru Se je posrečilo dobiti še nekaj prostora, talko da lahko ustreže vsestranskim željam irt sprejema še nadalje prijave toda najkasneje do 20. julija. Po tem roku se prijave pod nobenim pogojem ne bodo več sprejemale, na kar o-pozarjamo zlasti vse one, ki se še niso prijavili. Omenjamo še, da bodo najbolj ša dela tudi leto« odlikovana. Zato naj nikdo ne zamudi te prilike te se razstave zanesljivo udeleži.
Reklama na razstavL Razstavni od bor odda več reklamnih tabel in prostorov za reklamo v šolskem poslopju, kjer se vrši razstava. Opozarjamo vse interesente na to ugodno priliko za u-spešno reklamo. Vsa pojasnila se dobe v pisarni razstavnega odbora, Cankarje va ulica, tel. št. 325.
Opozarjamo vse one, ki nameravajo priobčiti oglase oz. naslove v razstavnem katalogu, da se zglasijo čimpreje
pri oglasnem zavodu Ivo Sušnika v MsH riboru, Gosposka ulica 36, ali Pa v sarni razstavnega odbora, Cankarjeva ulica v šoli. Akviziterji bodo obisfea vsakogar, radi tega se prosi, da se Ji ^ takoj pri naročilu izroče teksti e sedite za oglase.	_	...
Vsa pojasnila glede razstave daje e ^ rto pisarna razstavnega odbora v boru, Cankarjeva ulica, tol. št. ^ 325, mor naj se blagovolijo obrniti 1 teresepti. . , M (;;u	,-i-;	‘
jaka, zato so ga vsi smatrali za revolu-cijonarnega duha.
2e v rani mladosti ga je zadela trpka usoda, da so ga močnejši in bogatejši tovariši spravili v šolski zapor. Koliko neštetih ur je Stipica do svojega 19. leta presedel v zaporu! Profesorji niso hoteli popustiti, on pa tudi pe in izglodalo je, da ne bo nobenega študija dovršil z obligatnim’ izpitom ali akademskim1 činom. Toda to je bila zanj tudi postranska stvar, ki ni spadala v njegov življeneki program. Tudi tepec se lahko dokoplje do doktorske časti! Njemm je bilo glavno zasledovati nek gotov življenjski cilj, pa tudi če pri tern trpi, šrtra-
irt zmrzuje. Trpljenja se ni bal. Prepričan je bil, da se tudi v naj večji stiski vedno najde človek, ki ga nasiti.
Solnce je že zašlo za šiljasto Ojstri-oo, me smo bile že davno uredile raztresene liste ruske gramatike malomarnega Stipice, on pa je še vedno govoril. Ni ga bilo mogoče ustaviti. One počitnice je potoval, seveda peš, po Sloveniji, da spozna te prouči bratski narod, ki se v tertogočem razlikuje od Hrvatov in ki je takrat dremal pod nemškim gospodovem:, ne da bi se uprl nečloveški tlaki. Treba ga je prebuditi, navdušiti, ojunačiti. To je hilo Stipičimo mnenje.
Gospodar, stari koreniti Slovenec Piro to njegova žena, znana v vsej tamkajšnji okolici vsled poznavanja zdra-
.vilžsib zelišč, a katerimi/ »t^omagala bob
Mariborske šole-
Krf
Državna gimnazija v Maribora. ^
izza prevrata naše srednje šole,	.
morejo več izdajati tiskanih letrik ‘jT ročiJl, prinašamo tu nekaj statist1®1^, podatkov o naši gimnaziji. Na *° . šolskega leta je štel zavod 472 dij®^ (med njimi 62 deklic); prvi 4 razr®®’, imeli vsak po 1 vzporednico, bilo j0 rej 12 razredov, vsi razmeroma n100 ’ nobeden1 pod 30 (najišibkeji 33) dijak® • Po narodnosti je bilo nad 96% .Tu©06 ^
vanov (Slovencev, Srbov, Hrvatov), Nemčev; po veroizpovedi nad 98% k/f" ličanov, nekaj nad 1% pravoslav® 0.4% brez konfesije. V naši državi roj nih je 66%, v drugih državah 34%. * poklica staršev je bila pred prevratč® redno vsaj polovica dijakov S kmet0 • zdaj je teh le 22%, doči-to jc zdaj več uradniških tonov (25%) irt bi & to število še mnogo večje, če med ® štejemo učiteljske sinove (6%); je tndl železničarjev (15%); obrtni^1 je 10%, trgovskih 7%. — Draginj®^ prometne in! stanovanjske noprilike vzrok, da se študijam posvečajo v 1®^ vrsti domačini, ti pa kajpada brez re; iz tega se tudi razlaga, da So učni J Špehi bas v tistih razredih, kjer j® raztoeroma največ kmečkih dijakov l sta 4. b razred irt 7. razred), najboljši-^ Učni uspehi «o na tem starem zavod0« ki vzdržuje trdne tradicije, l to teto P® voljni, kakor Se V posameznih letih J® neznatno izpreminjajo; odličen: uspeh3® doseglo 13%, zelo dober 2%, dober °a. 58%, slab 9%, ostali imajo ponavljal®1 izpit,	■
UUljijuuUDLJLIUU O □ nrmr mnnOPCfl
to IZJAVA. Ker je uvedla uPr3V* Ljudskega odra jezuitsko metodo °^' fcl so že prijavili svoj izstop, naknsd®* pismeno obvešča, da jih je izključil3« ^ bo naprednjaki in bog ve kaj, iziflV^ tem potom javno, da izstopim te skega odra, da si gg. ne bodo d0®1 f vali, da so me izključili. Drago K00*0
oaimnim □ □ cnncnnacicCj
Pristopajte k C1V1D *
pikom, sta nas bila že davno P^ areZ večerjo. Toda kam z našim gostom^ ^ ibovčeka, brez rjuh, zamazan, raa.tr£il« — kdo nam bo verjel, da je to ® genten hrvatski dijak? Verjeli 90 Slovenci brez iKunisleka. Stara
ga je odvedla najpreje v kuhinjo« „\co poštene opere, dala mu je moževo in obleko, njegovo po vrgla v v % k se preko noči cmere. Na to smo 1
S0
vj	poetirv,	rQpy
se ne ohladi Stipica je le s teČ*v -gve®
čal; bil je strašno< smešen y 0tarc veda
preširokem odelu. 'On sam tega 80
ni opazil. Ko se je pošteno naj&d®1’ ^
ga pričete dražiti1 in zbijati Sate-
nas se je zbrala običajna PE&& 7^ u.
učittoJ«
peščica mozirske inteligence, u~— ■^ radniki, gospe in gospodične. Z&P0 : slovenske pesmi. Tudi Stipica na^rjc hotel nekaj zapeti, toda stara ? ^\[ ga je prijela za roko, ga sitoma o
v prvo nadstropje, kjer so bilo tu 1	^
srtbice ter ga kakor neposlušno ^ spravila v i>osteljo, da se odjioc1^ • ,c nesla mu je starčevo obleko m & je moral hočeš-nočeš ležati.	,
Naslednjega jutra na« 3e pre. • Stipica iz najelajšega sna- Naša ®° bila poleg njegove, še več — s moral« iti skozi njegovo. Stipica je dil v Sami srajci sete irt tja po sobi^ z gnpt>"<kim glasom! remtiral i* ikuJi®
mm? I5.rjiaifaig53.\
te;
ljuhf z vesoljerrf pozdravih; Ugotoviti pa bi ibilo treba, 'kdo je tem ljudem napisal priporočila, na podlagi katerih po se njihove opcije ugodno rešilel
— Na eni strani redukcija, ria drugi pa nove namestitve. Pravosodno ministrstvo je razpisalo celo vrsto mest za nove uradnike, enako sprejmejo nove u-radnike tudi nekatera druga mini.str-
Dnevna kronika.
~~ $ Polkovnik Janko Vukasovlč-Stibil
'■ ljubljanski garnizijski bolnici je v iP®tek zvečer ob 10. uri umrl umirovlje-!
Polkovnik Janko Vukasovič-Stibil, I ^t&r 72 lot. Bil je rojen; 1.1851 v Vrtovrrtu Ajdovščini. Po dovršenih študijah.
navtični šoli je vstopil v mornariško	^	ifltočaSno, ^ govori o re
rasbo, 1, 1875 pa je odšel kot dobravo- <jakciji> ki JJa	radikalom	menda
,3ec V Beograd. Pod Petrom Mrkonji- samo zato> da 60 iznebc neljubih uradom 8e j© udeleževal osvobodilnih bojev nikov> m pristaši njihovo (stranke.
, ®^ni. Kasneje se je pridružil srbskim _ Državnl higijenski zavod v Ljub-v bojih proti Turkom, L. 1877 jc ijan; ^ 8Večano otvori v pondoljek dne stopil v redno srbsko vojsko in se ude-	0jj	n,	uri dopoldne. Zavod
^. neštetih bojev. Bil je tudi večkrat avoje prostore v splošni bolnici in lolo n’ Oix;tovan° je stal na čelu ce- za«ne istočasno z obratovanjem. Zavod ^ t‘Qe žandarmerije. L. 1921 je vstopil je namenjen strokovnemu delu na po ^ Pako j. Blag spomin vrlemu jugoslo- ]ju splošne iji špeci jalno 'higijcne in bo ""tanin junakul	vršil preiskovanja pitnih in odpadnih
Upokojenci, katerim so dosodaj iz- vod ter vod za uporabljaj nje, analize . ^vali njih pokojninsko prejemke mleka in drugih živil, preiskovanja raz voni uradi (v Ljubljani finančna de- kuževalnih sredstev in strojev, asana-blagajna), bodo od 8. avgusta 1923 cijo krajev in tehničnih naprav. Prou-Prejemali svoje prejemke od raču- čeval bo socijalno higijensKe razmero in 'rodstva delegacijo ministrstva financ nodostatke med narodom, obiral zadev-poštno čekovnega zavoda. Ti upo- ni materijal ini izdeloval zdravstveno naj ^ takoj zglasijo pri pristoj- statistiko. Udeleževal se bo pobijauja e-davčnem uradu, da podajo tam na- pidemij in nalezljivih bolezni, V t-a na-naslov, V bodoče naj pravočasno men jo zavodu pridoljena epidemijska **> vsako spremembo naslova roču- avtokolona, obstoječa iz petih sanitet' delegacije ministrstva financ, nih avtomobilov. Poleg tega iju podobne-naj se tudi obračajo radi eventu- ga dela so bo v zavodu zasledoval raz-V, J1 sprememb glede dragim jakih do- voj liigi jenske znanosti po svetu, obde-afl in radi drugih roklamacij.	lovala se bodo aktuelna vprašanja na
- Podeljevanje našega državljanstva.) polju z namenom uveljavljenja, izkon-grajski listi poročajo, da je notranje ščanja in posplošenja vseh vrat Jjipjen-^^ratvo prišlo na sled velikim nepra- skih pravil in pridobitkov med narodom tj go ge godile 8 podeljeva- — Kako postopajo Grki z Jugoslo* ^ našega državljanstva. Bazne kra- voni. Na Grškem živi več tisoč Srbov, ki j.^6 oblasti so z državljanstvom na- nikdar ne taje svojega prepričanja, da Ij^st trgovale. Stotinam raznih ljudi, je njihova prava domovina Jugoslavija. fetn!!!*0 ®lovani in ki 80 poleg tega še Grki postopajo ž njimi zelo nasilno. — Nasprotniki naše države in' na- Značilen primer grške nasilnosti navaja Usti nar0(ia, so se s strani lokalnih ob- bitoljska »Južna Zvezda«. Nek jugoslo-da 1 ®°^€Wevala priporočila ta potrdila, vansko misleči grški državljan jo po-gg ®° slovaufiikega pokoijenj-a !n duha, dal begnil iz grške vojsko. Ker ga oblasti v ^^dušoni naši patri joti itd Posebno niso mogle dobiti, so se hotele maščevati je bilo v tem1 oziru grozno, na njegovi ženi, ki je tudi našega rodu. 'ska^1 “^žarskih iredentistov in huj- Najprej so jo mučili in prisilili, da »e je Oj * 80 na ta način debili naše držav- odrekla svojemu možu. NatO m jo hoteli Pazi]«^' Ministrstvo bo odslej strogo omožiti z onim, ki bi jo najdražje pla-. pri podeljevanju državljanstva, čal. Ker uboga žena ui hotela privoliti . ^ v ■katerih je bilo grdo! v to sramoto, so jo zaprli v ječo. Iz ječe Wcl«n -,rano’ bo preiskalo in revidiralo so jo rešili družinski prijatelji šele čez <}0l7®- -Mislimo, da bi bilo tudi pri nas P»r tednov. Pred odhodom pa so jo vo->^2 ,, ^vldlrati precej rešitev opcije jaki posilili.
® Zagrizenih Nemcev, iki so optirali — Lahi za predilsko železnica »Gior j j.	državi jasistvo ter pri tem! nave- nule d' 1-taliac bo zavzema za dogotovitov
ii^^ensiki materni jezik in pokoljenje, predllske železnice, ki veže Koroško, ne znajo niti besede slovensko in Štajersko in’ Avstrijsko s Trstom. Zgradil "Oteli postati naši’ državljani le zato, ba te železnice bi imela tudi posledico, j,.* nas gospodarsko izžemali in1 rova- da bi bila Jugoslavija bolj popustljiva i» 0t)enem lažjo proti našemu narodu v vprašanju južne železnice — tako meni P02110111© ljudi, ki so, dokler j 'laški tisk. opcije še nino bile rešene, dobro
— Rusko šolstvo v Jugoslaviji. Ruski
celo vrsto ruski ka-
več spregovorili slovensko be-l detski korpus, ki šteje 325 gojencev, v ™. So postali zopet nemški, panger- Bali Crkvi enak koripus s 885, v Bilegis
.	Slovensko itt so kazali cisto Spre-	emigranti imajo v naši državi <
pa so postali naši državi ja-	svojih šol. V Sarajevu obstoji
, več spregovorili slovenske be-	detslci korpus, ki šteje 325 go;
idrj 1 ^ujkači. Od^etje že podeljenega 340 gojenol. V Novem Bečeju je hairkov-- " Janstva takim ljtidem, bi vsi rodo-| ski dekliški tasititut (284 gojenk), v Beli
rodoljuibne pesmi. Zaman vednim klepetanjem, včasih resnim, yča I>roBlle’ n&j leže v Posteljo, da sih šaljivim'.
Da skozi njegovo sobo ven. Stipi- Kljub temu jo bil za skrbno oblečene Da vse usluge, katere smo ja čiste Slovence Stipica čudna prika-obj^^^iega dne napravile, postal je zen. Nizek mladenič, anemičen, oslabel VsaH0> u«ln naml eclo zagrozil, da bo od siromaštva in vsako jalkih nezgod, z bil. ^rid« v njegovo sobo, polju- obraaomi im glavo v obliki hruške, z ra-Jtlicati m«89	Kaj	storitil	no poraslimi močnimi brki, od solnca o-
^ stan Pomoči K sreči je kmalu pri- pečeno kožo, kuštravimi laismi in1 krat bpravo 5 Pirčevka, ki mu je prinesla kim vratom ter šiivkimi ploščatimi zob ^ Q. 2*fcrpano platneno obleko, do- mi, je bil nenavadna pojava. Ko je s &titi, ke lnož0vo srajco morala pu- kom govoril, se mu je vedno bolj pribli la,	njegova	pri	pranju	razpad-	ževal, se navduševal in geJstikuliral, sti-
je Uj Cevilji niso bili več za rabo, zato skal pesti človeku pod nos, gledal s svo-t °bdriati starčeve. Stipica pri jimi vodenimi kratkovidnimi očmi ter I*"*« niti trenil z očesom; nepri- govoril in1 govoril, da je poslušalca vse-^°v»od ^ aa^r®tte ni poznal nikoli, ga opljuval. Co se mu jo porodila kaka J>0 najdejo ljudlje!	nova ideja, jo je razlagal v brezkončnem
^irn frf+JUtx^cu 80 Stipica sprl z tfe- gowru.
-m radi verskih vprašanj. Bil Naenkrat je pričel nekdo širiti po t« jo 0	popolnj	ateist.	Frater	Mozirju vest, da je Stipica agont provo-
Vjn	8	seboj	v	samostani Na- cateur in da so ga jc radi tega treba ogi-
v v krasni prirodi nad Savi- bati. Bila sem zelo radovedna, kaj bo iz % ^ samostanu je ostal Stipica cel toga nastalo. Drugo jutro po komersu Sveto tišino samostanskih prirejenem njemu ua čast, sem tiho po-^ Pri • tenuu. &e j© priljubil stare- trkala na njegova vrat^. Stipica se ni ^-itrx’hk^	1	n*j»°y	oglasil. Ni ga bilo več, odšel je rano v
ttftV i t-r,« 430111	slovesu	po-	jutro daljo nekam proti zapadu, ne da
JP	čevljev. V dveh, bi se od koga posilovil, ne da bi se nam
pat oe Sttpica že postal v Mo-| aH drugim zahvalil za uslugo ter je pu
uvaževana osebnost V^^.^manj ni trudil,
Čeprav sc stil v sobi vso darove: knjige, toplo suk t ¥ tj da So z lepimi njo in nove samostanske čevlje. S sebo;  ,	;i om Kot kulturen | jo odnesel isarao svojo raztrgajo ruijko
v^-scesadaij-t
I graiaatiko.
Crlcvi marijanski' donski institut (221).
V, Vel. Kikindi imajo Kuf*i rusko-srbsko dekliško gimnazijo; ruska gimnazija je tudi v Beogradu. Vse to šolo baje vzdržuje naša vlada. Razen teh šol obstoji tudi več zasebnih, med njimi ena realka v Sloveniji,
— Novi bolgarfeki poslanik v Beogradu. Bolgarska vlada je imenovala biv-Sega načelnika ministrstva za zunanje zadeve g. Vakareskega za pooblaščenega ministra v Beogradu.
— Reguliranje večjih' rek. Ministrstvo poljedelstva in vod je odobrilo kredit za regulacijo nekaterih naših večjih rek, ki ob deževju poplavljajo polja in povzročajo s tem veliko škode.
— Čehi v dalmatinskih letoviščih. Beograjski lisiti so prinesli zanimivo statistiko o koristi, ki jo ima Jugoslavijo od obilnega obiska Čehov v dalmatinskih in drugih primorskih kopališčih. Po u-radtnih statističnih podatkih je ugotovljeno, da je od 10. junija tl. naprosilo za jugoslov. vizum približno GO.OOO češkosl. državljanov. Že sami vizumi so prinesli državni blagajni 18,500.000 Dinarjev. Vožnja iz Maribora v Bakar in nazaj so računa na 81,600.000 Din. Potem prinaša lepo milijone vožnja od Bakra po morju. Če računamo, da ostane vsak čeSko-slov. letoviščnik 20 dni pri nas in izda povprečno 100 Dinarjev na dan, dobimo skupno svoito 120.000.000 D, oziroma, vštevši vse gornje dohodke, 242 milijonov 186 tisoč Din'. Te številko so naj-lepši dokaz, kako ogromnega pomena je za našo domovino tujski promet. 2al, da država kakor tudi posamezniki store veliko premalo, da bi Primorje in Slovenija postala križišče svetovnega tujskega prometa, k čemer sta določena od narave. V tem oziru nas čaka še ogromno dela in ravno na tem polju ima zasobna podjetnost široko polje za svoboden razmah.
— Za potovanje v Nemčijo. Nemške države »o izdale enotne odredbe o potovanju inozemcev na nemiško ozemlje, Odslej mora vsakdo, kdor želi potovati v Nemčijo, dobiti od konzulata razen vizuma šo posebno dovoljenje, da sme bivati v Nemčiji (AufcnthaltsibowilLi-gung). Za to dovoljenje je plačati policiji za prvo tri dni 8 zlate marke na dan, zn, nastopnih 11 dni po 2 zlati marki in za vsak naslednji dan po 1 zlato marko. Zn, 1 zlato marko se plačuje 80.000 papirnatih mark. V inozemstvu smatrajo ta »Kopf&teuer« za nepotrebno šikaiio, zato pa letos ni pr o vež navdušenja za nemška letovišča.
— G&gliardl se vrttil. Znani hrvatski veleizdaj,nik Gagliardi, ki jo od prevrata sem1 pa do zadnjega časa bival v inozemstvu in1 pletel mreže spletk proti naši državi, je dobil od radlkafeke vlade dovoljenje za povratek in' se sme svobodno gibati v državi. »Rlječ« pripominja-; manjka samo 5e, da se mu da orožni list, mesto javnega bilježnika ali pa šefa policije.
— Razbojniki v Črni gori. V Žabalju V Črni gori je te dni orožniška patru lja izsledila četo sodmih odmetnikov, ki so se skrili v neko prazno hišo zuna, vasi. Orožniški narednik se je skrivoma prikradel tik do hiše ter vrgel skozi okno v hišo bombo, ki je ranila vseh sedem razbojnikov. Kljub ranam pa se je posrečilo razbojnikom »• vrteči. Ker je bila paitrulja prešibka, jih ni mogla zašle dovati, odposlana pa je bila kmalu za «em za ranjenimi razbojniki močnejša orožniška četa.
— Nov trg y Srbiji. Ministrstvo no tranjih del je povzdignilo vas Dolnja Krčina v, moravskem okrugu v trg (va rošico).
— Premestitev zrakoplovnCga povel. stva. Ministrstvo vojne in mornarice je odredilo, da se premesti poveljstvo vojnega zračnega brodovja, ki se jo doslej nahajalo v Petrovaradinu, v'Be-ograd.
— Nove solarne v Ulčluju. Uprava državnih monopolov je sklenila povečati dosedanje naprave za pridelovanje morske soli v ULčinju v črni gori in zgraditi šo nove.
— Tropska malarija v Srbiji. V Gro-cki v Srbiji se je pojavil te dtai slučaj tropsko malarije, ki je zelo nevarna ih nalezljiva. Zdravstvena oblast jo ukrenila vse potrebno, da se bolezen ne razširi.
— Bolgarska zverstva v Maoedoniji.
Kakor poroča beograjski »Preporod«,
,zaduji ypadi botevrakih kojftitažev » »an
šo Mačedonijo niso imeli toliko poHj,
tičnega značaja, ampak so bili le, delo razbojnikov in roparjev. Bolgarski ko-milaši so morili in ropali, kar so dobili. Vslod tega je naša vlada poslala bolgarski ostro noto, v kateri vprašuje, kaj namerava Cankova vlada ukreniti proti tem banditom, katerih glavar so nahaja! v Sofiji kot pomočnik sedanje vlade. Naše orožniško patruljo in’ vojaške oblast! y, Maccdoniji so dobile strog nalog, da morajo z vsakim' bolgarskimi komitašem ki ga dobe, postopati po kratkem pro* cesu, to se pravi, da ga morajo na mestu ubiti.
— Odpoved Blecrovega posojila. Ker*
Bleerova skupina ni izpolnila svojih obveznosti, je bilo posojilo odpovedano. Vi tej zadevi je posetil finančnega ministra zastopnik Bleerove skupine, inžcuef Ljubiša Praporčetovič. Kakor se dozna-va iz poučenih krogov, namerava vlada najeti novo posojilo v Londonu, s katerim1 naj bi so izvršila vsa dela, ki sw bi* l,a nameravana za Bleerovo posojilo. Ta predlog je stavilo prometno ministrstvo, ki je ob enem predlagalo, naj se čimiprej prične z zgradbo jadransko železnice. Glasom vesti, ki krožijo po Beogradu, potekajo tozadevna pogajanja v Londo-i nu zelo ugodno. V zvezo s tem ae spraVv lja tudi poset angleškega poslanika pri finančnem ministru. V prihodnjih dneh dospe naš poslanik v Londonu v Beo* grad, kjor bo podal vladi točno porodilo o poteku pogajanj.
— Orjuna v Bolgariji. Sofijski jugoslovansko orijentirani. Bolgari! šo se <h brnili na vodstvo Orjuno s prošnjo 8* * pravila in instrukcije, ker h očija ustanoviti v Sofiji Orjuno, potom pa razširi*
ti organizacijo po vsoj Bolgarski. Bolgarska Orjuna bi zasledovala isti cilj kakor v naši državi —- popoluo politično, narodno in kulturno ujedinjeBS V3oh Jugoslo venov.
— Uradniki — obsojeni radi špijonaie. Glasom časopisnih veeti se je vršila 12 trn. prod sodiščem v Brnu razprav«, zoper pot obtožencev radi špijon«že na ko« rist Poljsko. Med obtoženci, ki so vsi češkoslovaški državni uradniki, sta tudi dva uradnika vojaško komande v Brnu, Vsi obtoženci so bili spoznani krivim tor obsojeni v ječo od 13 mosocov do treh in pol let.
— Masarykevo potovanje v Pariz ia London. Predsednik češkoslovaške repu« blike bo oficijelno posotil Pariz tac London. Za njegov sprejem zahteva francoska vlada kredit v znesku 280.000 frankov kar znuči da ga 'hoče sprejeti na kat najveličastnejša način. ,V utemeljevanju, te svoje zahtevo pravi, da bo imel francoski narod priliko, pozdraviti V svoji sredi vzor-patriota, čegar stremljenje ja bilo skupno z antanto osvoboditi češkoslovaško.
— Polom Slovaške narodne banke*
»Moravske Noviny« poročajo, da se je pri reviziji Slovaške banke, ki je zan (bredla v plačilne težkoče, odkril pomanj-kijaj v. znesku nad 21 milijosov čoakiK
krori.
— Aretacija ponarejevalcev Kr v Bu* dlmpešti. Iz Budimpešte poročajo: Pred nekaj dnevi je policija prijelai dva itali« janska državljana, ki sta razpečavala ponarejene italijanske bankovce. Nadalj* na preiskav je dognala, da gre za celo družbo ponarejevalcev, ki ima iavoj sedež v Trstu. Tej družbi načeluje bivši učitelj Puia.
— Drugod občine zidajo^ Iz Brna po« ročajo, da jo tamošnji mestni svet pred-* lagal mestnonm zastopu, da naj občin«! najajne posojilo v znosku 10 in pol milijona Kč za zgradlbo stanovanjskih hi«.
— Spolna okužba se kaznuje. Senator* Matrin jo predložil francoskemu Senatni zakonski načrt, po katerem bi naj bila kuanovana vsaka oseba, kateri se dolk*« že, da je vodoma okužila drugo osebo # spolno boleznijo. Kazen bo enaka oni, ki velja za telesno poškodbo, storjeno v So« vražnem namenu. Sličen zakon imajo So na Danskem in Finskem ter v nekaterih švicarskih kantonih. Čuditi so je le, da ni tak zakon upeljan že v vseh oivilizi« ranih državah. Posledice spolne okužba so vendar težje nego udarce g palico nlH kaj podobnega.
— Ruska vojno-republikanska Usa. V! Parizu se je nedavno ustanovila ruska vojno-ropublikanska liga, ki si je nadela nalogo, zediniti vse ruske vojake, ki živo v emigraciji, na temelju republi-i kanskih principov,
.4,
•—- Za poljskega poslanika t Prag! je
p,n,n gnaipt poljski pubJioisfc in rto-Stanislav Grafcski, doslej urednikj’ ribata »Slovo Poteikie*.
; —■ Polom fašl&tovskega MBdikaliziun.
SNa Oeji tfarodnega sveta fašistovskih organizacij v Rimu je predsednik fa-liftsrtovskega Sindikata izjavil, da imajo Sofisti! predvisem! skrbeti za popotno u-iveljavljetfje itailijanekvh interesov, vsled igpsar ne morejo braniti delavstva pred zatiranjem kapitalistov, v kolikor niso tujci. — Vse drugače so pač govorili fa-"gisti pred vstopom! v, vlado! — Delavstvo je očividno uvidelo položaj in' jebi-Kk> na seji fašisbovskega narodnega ®veta ugotovljeno, da je od 1,800.000 or-ganteiranih članov, plačalo sindikalno •članarino komaj par tisoč. Sindikalno •glasftlo izhaja z ogromnim! deficitom'.
— Največji most na svetu. Severno •od Newyorka stavijo na reki Hudson toOBt, ki je največji na svetu. Dolg bo ."777 metrov. Njegovi stebri bodo visoki r-116 metrov. Vozni prostor bo širok 13 'imetrov, tako da bodo mogli voziti čez trnast 4 avtomobili' hkratu.
■— Samomor katoliškega duliovBika. FfV Nitri na Slovaškem) se je po noči od taobote na nedeljo ustrelil z revolverjem katoliški duhovnik eeškoslov, armade •'Jožef Zdralek. Bratislavski »Slov. Den •rtikc piše o njem, da je bil vzgleden duhovnik, zvest narodnjak itf nežno čuteč 'Človek. V prostem! času je najrajši negoval vojaške grobove in se je tudi u •Streli! na pokopališču. Vzrok samomora Boi intrige proti njegovi’ osebi. Pokojnik Hi bil pristaš Hlinkove ljudske stranke, ki v Nitri vedri in’ Oblači Hliukovci 'So hoteli imeti na njegovem mestu drugega človeka in so to naposled res dosegli. Zdralek je bil premeščen v ifek manjši kraj. Ta degredacija je nežno čudečega duhovnika tako užalila, da si je vzel življenje. »Slov. Dennik« zahteva 'Strogo preiskavo.
— Nov ruski Ust v Berlina. (Ru&kul-'ta.) S 1. julijem je. začel izhajati v Berte« pod naslovom1 »Berlinski ja Novosti« nov ruski dnevnik informativnega ztfačaja, ki se ne bavi s politiko. Pri li Btu je zoposlenih več znanih ruskih literatov.
•	— Ruski možik ne zaupa komunistom.
ČNa zadnji seji 'komunistične istranke v barkovskl guberniji je poročal eden izmed najuglednejših pristašev komunistične stranke o svojem agitacijskem potovanju po ruških' selih. Naglašal je zlasti, da je ruški rnužEk zelo nezaupljiv naprarn vsakemu tujcu, zlasti pa še (Hapram onim, ki prihajajo iz mesta. Zadnjo trohic^ zaupanja pa izgubi v očeh rajskega mužika vsakdo, ki začne razpravljati o komunistih. Zato je predlagal, Batf se ne pošilja več komunističnih agitatorjev ha deželo, ker to komunistični Stvari več škoduje nego pa koristi. Najlažje, pravi, bomo pridobili mužika Slaščicami in rakijo. Torej popolnoma jcaristfične metode!
— Zaščita upnikov na Madžarskem. (Vsled stalnega padanja madžarske valute je madžarski pravosodni minister •predložil narodni skupščini zakonski načrt glede zaščite onih upnikov, ki so doli posojila v dobri valuti, a dobe v povračilo mnogo manj vredno. Glasom toga zakona se morajo vsi dolgovi zabetežiti tudi y »pšenični« valuti, t. j., bohko pšenice bi se lahko kupilo za dotično vsoto za časa najetja posojila. V razmerju s jbo vrednostjo se mora vršiti tudi odplačilo dolga. Neredni dolžniki morajo povrh tega plačati še 10 odstot. diskontne inere kot odškodnino.
— Mussolinijeve obtožbe proti časopisju. Ministrski predsednik Mussolini je v zbornici poročal o napadih tiska na
j-dinastijo, vl-aido in papeža. Izjavil je, da Be ti deloma prikriti napadi jasno izberejo iz nekaterih poročil, polemik in jav-H*h napadov nekaterih listov. Dosle. SPPOti temu ni hotel nastopati, toda, ker jae poneha, bo podvael energične korake. (Pravosodni minister je dobil nalog, da izdela takoj primeren zakonski načrt 'ter ga predloži ministrskemu svetu.
■•>• — Pomanjkanje zdravnikov v Rusiji. Glaviii urad za strokovno izobrazbo je gpoiročil komisarijatu za narodno pro {»veto, da vlada v Rusiji veliko pomanjkanje zdravnikov. Za časa premirja jo (bilo v Rusiji 32.000 zdravnikov, danes pa (jih je komaj 13.000, a še od tek je polo-
1	v*» nezadostno izobražena.
Seja občinskega sveta mariborskega.
Ostavka odbornika g. Bureša odklonjena.'— Nova tekstilna industrija na Tezno. — Podpora bolnici usmiljenih' bratov, v Ljutomeru. — Inozemsko poiojilo. — (Vprašanje mostnega pokopališča, — Paviljoni »Učiteljskega doma*. — Mestno elektriško podjetje ■— delniška družba.
Maribor, 13. julija.
Daisaštfja Sejal je bila po dolgem čaSu zopet enkrat istvama, brez dolgih, nestvarnih debat, kakor so postale običajne v našem obči raškem svetu.
Uvodoma poroča župatf, da je oSč. sv. g. Bureš (JDS) odloži svioj mandat, ker je bila njegova rodbina deložirana te lastnO hiše. Na predlog obe. svet dr. Serneca je bila ostavka zavrnjena, ker je Ibrez pravne ipodlage.
Tekstilna industrija d. d. Zagreb namerava na Teznu zgraditi vekko tovarno ter prosi, da se ji dovoli dobava vode iz mestnega vodovoda. Tudi prosi, da se ji dovoli! v bližini mestnega vodovoda zgraditi lastni studenec. Prošnji se u-godi.
UslmiljeninS bratom v Ljutomeru Se dovoli za zgradbo bolnice 2500 Din. Dr. Serue« je utemeljeval svoj predlog s tem, da bo prišla ta bolnica, ki je zelo potrebna, v korist tudi tukajšnjemu prebivalstvu, ker bo znatno razbremenila mariborsko bolnico.
Poročila odsekov.
Prostovoljno gasilno društvo prosi za povečanje vrat na garaži, ki so za nov-o brizgalno premajhna. Prošnji Se ugodi.
V zadevi najetja inozemskega posojila v znesku 500.000 švicarskih frankov se pooblaste župan’ in obč. Svet BakuU in Kejžar, da izposlujejo pri pokrajinski upravi tozadevno dovoljenje m' podporo, ter da poizvejo, kje bi so dalo tako posojilo najeti.
Pedagoškemu krožku- itf Slov. šolski Matici Se dovoli podpora po 1000 D.
Mestnemu pogrebnemu zavodu se dovoli popravilo opreme. Stroške mora kriti zavod iz tekočih dohodkov.
Prošnja vojaške oblasti za določitev posebnega oddelka na mestnem) pokopališču za vojaške grobove, ki jih -bo vojaštvo Samo upravljalo, se odloži do prihodnjo seje, rta kateri se bo pretresala zadeva mestnega pokopališča.
Društvo »Učiteljski dom« prosi za prepustitev stavbišča za zgradbo enonadstropnih paviljonov na starem vežbali-šču pri Ljudskem vrtu. Ker ima ta prostor v najem’ vojni erar še do julija 1924, ao prošnji v principu ugodi ter prostor rezervira, o podrobnostih pa se bo sklepalo še le o svojem času.
Mestni plinarni se odobri kredit v znesku 30.000 dinarjev za zgradbo re-tortfte peči.
Daljša debata Se je razvila o mestnem elektriškem’ podjetju. Pokreirila se je misel, da M ise podjetje spremenilo v del niško družbo z občirto kot glavno delničarko. V to svrho se bo najprej zaslišalo mnenje nepristranskega strokovnjaka, nakar se ho sklicala anketa interesentov.
Po rešitvi iiekateriK manjših' zadev je bila javna Seja ob 22. uri zaključena, pa kar se je vršila še tajna Seja.
□ □ nnmnrii nnnm V nedeljo 15. julija 1923 vsi
i rao m veseli
Sokola v Studencih.
□ o
Dopisi.
Iz Slovenskih' goric. Smo vedtfo upali in’ ise bali. Upali smo lepega vremena, bali smo se nadaljnega deževja. Iu tukaj je lepo vreme že deseti dan in še vedno kaže na lepo. Slovo smo strahu dali, pri upu smo ostali. Vse kosi, vse suši, vse spravlja seuo pod streho, »vse se zdaj giblje, veselo živi«, vse vriska in prepeva, ko še voz za vozom dišečega sena ponosno maja proti domačemu skednju.
LGota^od tfredork, pridite gi ogledat vesele
obraze BašiH dobrih slovenskih goriča-nov. »Juhej! — hvala Bogu, hudiču pa figo!«, vzkliknil je dobrovoljui kmetič, ko je prigibal ovenčan zadnji seneni voz pod streho, raz katerega se je razlegalo vedro petje naših čilih rudečeličic, kmečkih deklet. Na kmetih, oj na kmetih ali kakor pravite Vi, gospod urednik, na deželi je miru in’ sreče dom! (Oh da se ne spominjam volitev itf političnih shodov, tedaj seveda je tudi pri nas ob hudi uri, ko: toča prihruje, žito zdrobi, sreča, veselje — z njive zbeži). Res, nikjer se toliko čistega itf nedolžnega veselja rte vžije nego na kmetih! Gospod urednik, kar vrzite pero itf pridite in graibljajte itf »zauckajte« z nami, tedaj boste videli itf vedeli, kaj je lušno! Pa velika Strnena žetev se je že začela. Ječmen! že imamo sikoro pod klobukom, rž (pri nas pravijo žito) pride kmalu rta vrsto, potem pa rumena pšenica, — Prepelica že kliče iz razgona svoj vabljivi — pet pedi! Ljudje pravijo, da poje: pet potic, pet pogač, Ktar vina, vrč vode koscem gre! Kako življenje nad žitnim poljem! Slak pa se vspenja na vmesni rdeči mak, kakor poredni deček na črešnjo! Kar iz srca nam doni pesem: Poleti tooševam planine, doli, in’ Srpe bruševam, ko žito zori! Juhej! Gospod urednik, kar veselite se, 'bogata Stmetfa žetev, moka bo ceneja, kruh bo ceneji, vse 'bo ceneje! Pa... pst!... tiho! Zagrebški borzni špekuilantje in verižniki v Novem' Sadu že vlečejo ugodne glasove rta uhb; — gotovo bodo zopet hoteli žito po ceni pokupiti in potem! z njim verižiti! Sam Bog nas varuj te kuge! Kaj ne, malo predolg sem v svojem poročilu! Pa saj nič ne škodi, če Vi zaprašeni meščani kaj podrobnejše zveste o našem podeželskem življenju. »Tabor« radi čitamO tudi na 'kmetih, ker rad poroča tudi o našem življenju. Tako je prav! Zdaj pa Vas moram’ gospod urednik malo pokregati. Povejte nam’, zakaj ne naučite Vaših- in naših' mesarjev malo boljše manire! Seno hočejo imeti napol zastonj, živinska cena je tudi močno padla, a govedino še Vedno prodajajo po 100 K kg. Pokličite Ha pomoč magari Habakuka, da jih nauči krščanske manire. Včasih bi si človek le rad privoščil tudi goveje juhe.
Iz Ruš. Moramo reči enkrat odkrito besedo o naši tovarni za dušik. Res je, da je našlo v tovarni mmogo domačinov zaslužka, a to daleko rte odtehta nevarnosti, ki preti okoliškemu prebivalstvu Iz tovarne se dviga gost dim ali pravzaprav karbidov prah, ki zavija vso o-kolioo in kvari zrak ter škoduje človeškemu zdravju. Onega zdravega pohorskega zraka s katerim bo se prej lahko po našale Ruše, že davno nimamo več. To čutijo ne le delavci v tovarni sami, ampak tudi kmetje na polju. Prepričan sem, da bi se temu dalo odpomloči na ta način, da bi se preprečilo prosto uhajanje v dimu se nahajajočega prahu ter s tem preprečilo tfadaljno nevarnost, ki preti vsej okolici. Poživljamo menodaj-ffe činitelje, da se za to zadevo v interesu narodnega zdravja resno zavzamejo.
Sv. Marjeta na Dr. p. V nedoljo dne 8. julija ob pol 3. uri se je vršil pogreb našega priljubljenega, nepozabnega brata Joška Jarca. Sprevoda so se udeležili korporativno vsi bratje Sokoli tukajš. društva; pa tudi bratje iz Maribora eo prišit ter ga spremili na zadnji poti. Rajnik nam je bil z dušo in telesom veren brait. Ni se ustrašil žrtev, delal je neumorno pri našem kulturnem društvu, a ne toliko -z besedami, temveč z dejanjem, z lastnim dobrim zgledom. Kot tak nam je bil močan steber pri našem kulturnem delu. Usoda ga je odtrgala od naših sro za vedno, toda ni nas zapustil popolnoma, njegov duh živi med nami in bo živel, dokler se z njim ne združimo za večno. Naj v miru počiva!
Rogaška Slatina. V četrtek smo imeli tu na naši pošti skromno, a izredno slavje. Uradni ravnatelj g. A. Dietz je našemu upravniku pošte g. Vladimiru Fabianiju slovesno izročil red sv. Save V. razreda. V toplih besedah je orisal vzorno uradno itf narodno delovanje odlikovancev©. Vrlemu možu, neustrašenemu bojevniku za narodno in demokratsko misel iskreno čestitamo!
Darujte za .Sklad otroške bolnice' v Mariboru.
do-
Sprehodi po mariborski industriji.
Če bi danes' vstal iz groba kak Mari' borčan, ki je umrl pred dvajsetimi let'« bi svojega rodnega mesta ne »poz113 več. Tam, kjer so bile v njegovem casu še zelene trate, se dvigajo v	f8?^
neli tvomiški dimniki, zelena tri*3 ginila, mesto otrok, ki so nekaj P08 . vali po teh tratah, bi srečaval	•]«,
delavce. Sejm sv. Jožefa je
izpok-11
velika tovarna tkanin, svojčas »Križev dvor«, kjer se je točila bra kapljica, da noben voznik ni mimo, ne da bi jc pokusil, nudi sliko moderne tovarne. Meljski »®k-v , plac«, kjer po (stari Mariborčani o*f8 vali gibčne kretnje slovenskih vojak®’ se je spremenil v gozd tv or n iških nfkov. Maribor je postal mesto t°v^ Zlasti po preobratu eo nastajala. B?** tovarniška poslopja, nova podjetja J: kor gobe 1» dežju. Kmalu nam bo P08* lo v mestu pretesno. Tezno, ki je daj industrijsko predmestje, bo center, stanovanja' pa bomo morali P diti že pri Hočah, ali pa v Kamnih kolikor nam hribovje ne bo zapiralo > ti. Tak je danes naš Maribor.
Dan za dnem hodimo mimo razS^ •, varn!, dan za dnem vidimo preva^ raztfo blago, o katerem' niti n® 'e mo, da se pri! Bas izdelu je. Tako v fr’, resu javnosti, kakor v interesu indo^ je pa je, da se najširši krogi seznani^ našimi domačimi pridelki in izdelk- • Zato Bi je Mariborski novinarski nadel nalogo, da obišče razna naša W3fl -borska podjetja, o katerih bo nato V ročal V našem časopisju.
Doslej so obisk ali člani tfovinarsl^.* kluba Sledeča podjetja: »Kristal«, ta«, pivovarno Gotz, tkalnico Doktor* drug, tovarno oblek »Jugoslovan*81 LIoyd«, tovarno usnja Freutfd in I. ^ riborsko tovarno plutovinastih tedeJh^
O tovarni ogledal »Kristal« »mo !* poročali. O ostalih tvrdkah pripes6^ poročila naslednje dtfi. .
—  --------------------------
Sokolstvo.
o	V Studencih kf.ee Sokolski dori ^ novi obleki. Steno je že oglodal zob itf tako silijo rta' dan’ 'skozi odluščeno ^ lenje stari in neprijetni spomini, ko ^ v njem gospodovali drugi' in vzgajali1111 še ljudi v svoje, nam protivno lian>e#{' Njegova zunanja oguljena obleka ^ bolj bode v oči, ker stoji dom na V? metnem mestu ob progi koroške ž-;!?2"1’ ce, kjer se vozi mtnogo tujcev proti C* lovcu in opažajo razl-iko med nekdaj1 danes ter sodijo po zunanjosti, ker poznajo rtotranj-ega dela Kakor ve$i naših društev, tako se mora tudi Sok’' Studencih boriti z materijalaimi te#f čarni v sedanjih razmerah. Droga dr«8!' va imajo vsaj posameznike, ki so im3'’1’ ti in priskočijo v potrebi na pom^i izdatnejšo podporo. V Studencih pa ni niti enega takega mecena. Član** obstoja skoraj iz samih delavcev 5® ^ katerih drugih uslužbencev žslczrt^' kateri komaj zmagujejo članarino 10 u izrednih prispevkih ni niti govora. vsem težkočam, pa deluje društvo marljivo zlasti v mladinskem odsek^. Proti večera se prostorno telovadi-", oživi, da je veselje gledati. Da sad svojega šmotrenega dela in d'a prepotrebnih sredstev za obnovo d3lJ v ta namen’ priredi studenški Sokol « nes. svoj telovadni nastop. Upam« * bode naša javnost to upoštevala i® bode odzvala vabilu Studenškega S3'? . z obilnim posetom! njegove priredi^ Naj bi prišli tudi tisti, ki navadno jajo ob takih prilikah doma, ali P3 drugod preganjajo dolg čas. ^
Turistilca in šport.
: Mariborska koča. Sezona je priče13 Kdor hoče prebiti poletne počitnic® , zdravem gorskem zraku, naj si naba-nakaznico za sobe pri tvrdki Pinter & ke" nar d. Sobe solnčne, zračne z vso °Prel?0( Hrana prvovrstna, postrežba točna. N3' tančneje pari omenjeni tvrdki. — Odb®r SPD.
1: Koča na Klopnem vrhu je oskrbo1 vana. Vino, hrana in ležišče na razpolag0 vsak dan. Planincem obisk te koče topi® priposročtf o&žoe SPD, Maribps, .
Mariborske vesti.
Maribor. 14. julija 1923,
Renoviranje.
Ta beseda je vzeta 'a besednjaka tujk 5 n bi se slovensko glasila nekako kot prenoviti« ali »obnoviti«. Precejšnji del mariborskih hišnih gospodarjev jo je že Prav razumel, mnogo pa jih j^ še, ki bi jim jo bilo treba raztolmačiti. Mislim ^mreč, kar se tiče renoviranja hiš. Ma-ribor je sicer znan kot lep kraj, teda če tujec malo bližje pogleda po našem me-nevem, ee si ne bo mislil nekaj dru-*^8a. Nočem reci, da Maribor nima čed-^ stavb in hfš, toda precejšnji del mu 36 Ere j v sramoto kakor pa v ponos. Te-J®11 pa lahko odpomaga »renoviranje«, ':e ^ namreč izvede. Poglejmo naš mest-Krad, ki je bil nekdaj ponos starih Mariborčanov, kakšen je bil in kakšen ?8 s®daj, ko se ga je novi lastnik usmilil ln mu tudi od zunaj začel nabavljati ‘n°vo obleko«. Prav čedno bi se podal ^di najmodernejšemu mesta. Želeti bi da bi temu vzgledu sledila tudi J^estna občina in popravila že malo pre-_ torinsko lice naše mestne hiše ali, če "pcete, rotovža. Sedaj ni ne bol ne črn' j!" del je zelenkast, na drugem koncu je l avkast, na vrhu pa štrli iz zidovja golo * brnenje. Na obeh straneh so poslopja že enovirana, le mestni očak še čaka, da 6 ?a enkrat spomni slavni mestni stav-urad.
mestne občine, ki bi lahko tudi rtine policijskega komisar i j at a malo akrila, pa je še vse polno zasebnih hiš' lastnikov, ki nimajo smisla za zuna^ 3® lice svojih hiš. Koroška cesta se že starih časov prišteva med predmestno *	zlasti	v prvem delu, ka-
® c®dno lice ima. Še Aleksandrova ce-66 ^hibo Pred njo skrije, posebno, če g sp0mnim° vnebo-vpijoče podrtije biv-a hotela »Stadt Wien«, sedaj »Wan-
^ ^rg« imenovan. Res čuditi se mora-5iia
Mii. £
'RUoi<>V^Ta lastnikom, da te podrtije še *--- ^tranili ali vsaj na zunaj popra-
Mano-a Vseh kopcih in krajih nas tare kobe Van^s^a beda, tam1 pa stoje številne kie]r(,T>ra,lne- Poleg te grdobije pa kazi jfro .Sandr°vo cesto tudi skoraj cela &>bi '1 ?re<^ kolodvorom. Prvi utis, ki ga . . tujec, je navadno merodajen1 za vso e^ovo sodbo o mestu in njegovih prepirih. Zato bi pač bilo potrebno, da ® Jtudi temu posveča pozornost. Mestna °bčina je že storila svojo dolžnost ter ■j^stavila pred kolodvorom! lepo ograjo,
* daje celemu kolodvoru prav čedno li-fee< Na nasprotno stran pa pogled ni **®več prikupljiv. Od hotela »Meran« ®a6ori do Tomšičevega drevoreda bibi-Potrebno temeljito popravilo. Gospo-ka ulica je razen par izjem prav čedna. I® tu pa tam' se kak hišni gospodar tr-ovratno drži starih spominov. Glavni Ogleda kot kaka mešanica. Pole? JjePleskanih mladenk je še vedno par a-kov ki svoje notranje podrtije tudi na ^naj nočejo zakriti. 0 starem mestu ra-i ne eovorim, ker bomo morda še doča 'A se našel kak bogat stric :z ^merike, ki ga bo »removiral« ter aa-ob Dravi lep pristan, kakor ga j 1 skoraj vsako drugo mest-J.
*—Q—
bor^ ^r*avHo žensko učiteljišče v Mari-
,	• Kakor znano, je mariborski obč,
*astop Vsi
dm ^manjkanja
Se š°iQ ugovarjal proti temni, da' bi • t*a*i na razpolago prostore jirž. ž. ^ eUišču. Deželno žensko učiteljišče je tem 8V°^ ustanovljeno v Mariboru f ^ ’ da »e je mestna občina morala ob f all> da mu da brezplačno prostore na g, zPolago. Ker je to učiteljišče bilo nem Ved 36 imele ponemčevalni nameH, se jj * 'P0 Prevratu ni moglo dalje pri živilo11*11 °®*a^ ^ 86 3® preuredilo v držav-3e ■r?Ils,ko u^iteljišče s slovenskim učnim iiel ^ narodnih krogih se je zelo Dubo opazilo, da je mestni zastop na klerfkalcev hotel onemogočiti to j 1 ®1 j išče in se hotel otresti obveznosti,
socijalno-klerikalna večina
prostorov za svoje
3*Q ,Irm da prostore na razpolago, češ da 2» ° n®kaj novega, akoravno je bistvo ci7°^^	prilagodeno novi nabil011!1	š^bodi Slovencev. Stvar je
mu6neiša’ ker i« to bila voda ki	»“d«** šolstva šolskih Sester,
Obo ie3° privatfl0 učiteljišče v Ma-^ Naravaogt aex^rjetaq ae je zde-
0, da je KeStni zaštop mariborski pod dobruškiml dobrovoljcem županom Grčarjem naperil celo sodno odpoved zoper ta nacijonalnonkultumi zavod. Tem večje je splošno zadoščenje, ko je 'sedaj okrožno Sodišče v Mariboru izdalo sodbo v smislu obstanka drž. žen. učiteljišča v prostorih mestne občine, ker je smatralo, da pogodba veže k temu mestno občino, in ker je smatrati sed a j no učiteljišče po bistvu kot isto učiteljišče, ki so ga svoj čas s pomočjo mestne občine ustanovili Nemci, seveda brez po-nemčevalnega kurza, ki je danes naravno nemogoč. Mestnemu zastopu želimo več takta v šolskih vprašanjih.
m Švicarsko posojilo za Maribor od vlade dovoljeno. Finančni minister je odobril sklep mariborskega obč. sveta, da najme posojilo pol milijona švicarskih frankov v svrho regulacije mesta in drugih potrebnih del.
m Dne 19. julija v Varaždin! Opozar-amo ponovno na kutumohistoričntt razstavo v Varaždinu in skupen sestanek naših historičnih korporacij istotam. — Skupen odhod iz Ptuja 19. julija ob 6.53.
m Novo telefonsko številko 358 ima primarij dr. Mirko Černič, Specialist za lirurgijo, Kralja Petra trg 9.
m Zapiranje trgovin čez opoldan. Trg. gremij ponovno opozarja vse trgovce, da morajo biti vse trgovine med 12. in pol 14. uro zaprte. Kdor se te določbe ne bi držal, bo v smislu § 24 gremijalnih pravil kaznovan.
m Srbska sodba o Baši Glasbeni Manici. Eden najuglodnejših beograjskih listov »Trgovinski glasnik« piše 7. tm. o nastopu Glasbene Matice v Rogaški Slatini: Sinoči nam je Glasbena Matica iz Maribora, pod upravom svoga simpaitič-noga dirigenta, g. Frana Topiča, priredila jedaU sijajan koncert u velikoj dvorani i pred najodabranijomi banjskom puiblilkom, koja nije ostavila nijedno mesto u dvorani neposednuto. Za nas Srbe iz Vojvodine i Srbije bio je ovaj koncert u toliko više od interesa, što smo programu našli i dva naša čuvena i foanpozitora: Mokranjca f Konjevima i »Sedmi ruikovet« i »Pod pendžere«), Pe-vaoki ansambi predstavljajo oko 90 čla nova in članica. Sve su to ozbiljni mladi ljudi in simpatične dame, a njihov maestro, i bez dirigentske palico u rud, hipnotično je razpolagao njihovim sonornim giatiovima i njihovem perfekt-nomi opremom. Uspeh je bio zadovoije-vajuči. —
m Koncert. V restavraciji »Narodni dom« se vrši v nedeljo dne 15. t. m. koncert, začetek ob M21. uri (>Ž9). Igra mali fini salonski orkester. Brez pobiranja, povišanja cen ali vstopnine. Priporoča-se cenjenemu občinstvu lep hladen vesti »ul, in salonski prostori. Pivo vedno sveže. Vino že znano. Kuhinja izborna, kegljišče na razpolago.
m Pevsko društvo »Luna« v Krčevini se udeleži korporativno današnje sokol ske prireditve v Studencih. Kakor torej vse kaže, bode danes v Studencih sestanek ne samo sokolašev in njihovih prijateljev, ampak tudi vseh naših okoliških pevskih društev. To je gotovo velikega pomena, ker pridejo Jiaši vrli pevci, ki vsi stremijo za istim ciljem, v osebni sftiik ter se medsebojno spoznajo in v prihodnjem delu podpirajo. To bode rodilo brez dvoma doiber sad. — Zato, j e upravičeno pričakovati, da bode tudi. drugo Občinstvo napolnilo obširen veselični prostor.
m Kopanje v Dravi. Po dolgem de žervju m hladnih dneh spomladi je na stopila sedaj neznosna vročina in me ščanf, ki jo čutijo še veliko bolj nego deželani, iščejo hladila v vodi. Mi Mariborčani seveda v precej motni, globoki in deroči Dravi, ker druge vodo nimamo. Ob Dravi imamo veliko kopališče, ki je bilo nedavno popravljeno itf obnovljeno, tako da se občinstvo ne more več pritoževati, kakor nekoč. Mnogo naših meščanov pa kljub temu bojkotira to nalašč za kopanje določeno mesto ter daj® prednost drugim, včasih' tudi skrnj no nevarnimi Policijslka oblast opozar
■ m IZJAVA. Na »izjavo« gospe Marije Druškovič, objavljeno v »Taboru« z dne 13. jul. tl., ki je čisto navadno obrekovanje, izjavljam samo, da so vse trditve od začetka do konca neresnične ter ne smatram za vredno, da bi na iste odgovoril. Pač pa sem proti gospe j Mariji Druškovič že vložil tožbo radi razža-ljepja časti. — Maribor, dne 13. jul. 1923,
Samo Ulčakar.
m Umrli v Mariboru. 7. julija: Vlasta Vabič, zasebnica, 32 let, Čopova ul. 14; 8. julija: Erika Hetzl, 1 dan, Linhartova 19; Slavko Zimič, 9 let, Wattova ul. 4; 9. julija: Ana Pirnat, 3 dni, Sodna ulica 25; Jožef Mulec, delavec, 19 let, bolnica; Nikola Košak, orožniški narednik; 77 let, Koroščeva ulica 2; 10. julija: Alojzij Karnus, 4 dni. Smetanova ul. 48; Karl Prates, vratar j. ž., 67 let, Tatten-bachova ul. 20; Vinko Neungartner, šolski nadzornik, 70 lot, Magdalenska ul. 21; Roza Grušovnik, 4 mesece, Vetrinjska ulica 5; 11. julija: Walter Krainz, 4 mesece, Strossmajerjeva ulica 3, 12. julija: Anton Vodnik, 1 mesec, Košak.
m Lekarniško nočno službo ima ta teden »Magdalenska lekarna«, Kralja Petra trg.
m Studijska knjižnica bo za časa počitnic odprta dnevno od 9. do 18. ure. izvzemši nedelje in praznike ter dostopna vsemu občinstvu.
m Kavarna v mestnem parku. Dnevno koncert od pol 17. do pol 19. ure in od 20. do 24. ure. Sladoled in domače pecivo.
m' Dolgoprsti prijatelj knjig pod ključem. Svoječasno smo poročali, da je neznan tat pokradel več dragocenih knjig novinarju Franju Pircu. Spočetka ni bilo mogoče izlediti tatu, končno pa je padel sum na nekega Rudolfa Lesjaka iz Varaždina, slugo pri živinozdravniku Sirku, ki stanuje v isiti hiši v Trubarjevi ul. 1 a. Policija je sedaj Lesjaka aretirala in našla pri njem še del ukradenih knjig.
m Nesreča. Sinoči ob 23. uri je našel stražnik na Trgu svobode nekega Martina Koniga, zaposlenega pri Vodenikovi žagi v Tattenbachovi ulici. K6nig jo sedel na tleh in se ni mogel ganiti; na vprašnje, kaj mu je, je povedal stražni ku, da mu je padel na nogo težak hlod ter mu jo tako poškodoval, da ne more domov. O nesreči je bila obveščena re šilna postaja, ki ga je prepeljala v bolnico.
m Kakor vsako leto ob tem času, tako so se tudi letos pričele množiti tatvine poljskih in' vrtnih pridelkov. Posebno radi kradejo tatovi krompir. Včeraj se^ je policiji posrečilo prijeti enega teh tičev, drugi, pa mu bodo sledili.
m Hotel Halbwidl danes jutranji in večerni koncert na hladnem senčnatem vrtu. Okusni sočni guljaž. Najboljše marčno pivo iz pivovarne Gotz. Vinske cene znatno znižane.	1750
pazijo Ha otroke. Drava je zahtevala . veliko žrtev, Skrbimo za to, da Ee R6 flflvfc ' r
Tiskarna še je udeležila tejma v Ljubljani in razstav v Celju in Mariboru, kjer je bila odlikovana z zlato kolajno.
Iz računskega zaključka je razvidno, da je v letu 1922 napravilo podjetje kroni 218.889.53 čistega dobička, kateri se je na občnem ziboru razdelil na ta način, da se plača 6% dividenda, predpisane tantieme ravnateljstvu, upravnemu svetu in nadzorstvu, ostanek K 29.718.77 pa se prenese na novi račun. Pod aktivo^ izkazuje bilanca sledeče važnejše podatke: vrednost nepremičnin in vseh premičnin K 4,060.467.35, zaloge K 2,614.285.22, dolžnikov K 1,516.923’92, založništva 129.333.39 K, prehodni zneski in naložbe 270.884.30 K, blagajna K f)8.908.74. Pod pasivo pa izkazuje: delniške glavnice K 4,000.000.—, rezerv K 1.378.910, upnikov pa 3,343.562.73 K. V računu zgube in dobička je važna postavka kosmatega dobička per kron' ,985.573.09.
Po poročilu nadzorstva, katero je podal g. dr. Pipuš in ki je za eksekutivo in izvršujoče osobje laskavo priznanje, so se izvršile volitve, v katerih so bili izvoljeni vsi dosedanji člani upravnega sveta in nadzorstva in sicer: gg. Hinko Pogačnik kot predsendik, dr. Franjo Lipold kot podpredsednik, kot odborniki' pa: gg. Franjo Pišek, Lovto Petovar, Edvard Pogačnik, I. N. Šoštarič, Feliks Robič in Franjo Voglar. V nadzorstvo: g. dr. Radoslav Pipuš koi predsednik ter gg. dr. Fran Irgolič, Ivan Kejžar, Kazimir Trpin' in Robert Diehl.
Na občnem zboru je bilo sklenjeno tudi povišanje delniške glavnice za kron 1,000.000.—
g Produktna borza v Novem Sadu 13. julija. Pšenica bačka 410—415, ječmen 240, oves 320, turščica bačka 297—300, bela 317.50, moka »0« 612—617.50.
Gospodarstvo.
Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru.
Dne 25. junija t. 1. se je vršil jako po-voljno obiskani, četrti redni občni zbor delničarjev tiskarne. Iz detailiraliega poročila, ki ga je na občnem zboru podal ravnatelj podjetja g. St. Detela z zadovoljstvom ugotavljamo, da fce to naše važno podjetje s sigurnostjo, točno po trgovski kalkulaciji, brez nenormalnih skokov, toda dosledno spopolnuje in razvija. Iz malega podjetja, ki ga je v letu 1919 prevzela družba, je vzrasJa velika moderna tiskarna, litografija, knjigoveznica in rastrirnica, razven tega pa ima podjetje moderno urejen reklamni’ in plaketarski oddelek ter založništvo. Vsi strojno-obratni oddelki so se izpopolnili s potrebnim novim materijalom in več stroji, dočim je litografija za tačasne potrebe na višku. Podjetje si je s solidnim' delom in z umerjenimi cenami pri-
------------------------vviaco	dobilo jako povoljen sloves, tako da uži-
ja ponovno, da je kopanje na vsakem va3° zlasti njegovi litografski izdelki mestu, ki ni kopališče, Strogo prepove- 9pl°^no priznanje in to širom države, dano. in se bodo. vsi oni, ki se bodo za- Vsled izrednega razmaha raznih od-sacili pri kopanju drugod, strogo kazni o- delikov pa je fcedajšnje poslopje, kjer se vali. Posebno pa priporoča staršem, Saj nabaja tiskarna, postalo premajhno,
že vsled	je težko delo centralizirati.
j,0 Kakor pa doznavamo, se bo tudi temu vi® JcEatkem odpo^oglo g prizidavo.
Kultura in umetnost
Hudožestveniki.
Ko so nastopili v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, so bili tamošnji listi polni slavospevov njihovi umetnosti. »Mosikov-kij Hudožestvenyj Teatr« — tako je njihov pravi naslov — je prepotoval skoraj vsa evropska glavna mesta. Povs<id je vzbudil navdušenje, kakršnega zgodovina ruske umetnosti ne pozna. Danes je skoraj gotovo, da so moskovski hudeže* stveniki naj'ba>!jši igralski ensemlble našega časa. So odri, kjer so posamezni igralci boljši od poedinega člana hudo-žestvenega teatra. Nikjer pa ni ensamble v takšnem ravnovesju med seboj, nikjer, se tako harmonično ne zliva drug y drugega, nobena igralska družba ni tako enotna v vseh najmanjših podrobnostih. Sloves ruske umetnosti gre po vsem svetu. Nikdar ni svet toliko govoril o Rusih in o ruskem duhu kot govori danes. Duševna Rusija je razkropljena širom sveta, a njene prvine prehajajo Vedno bolj v last vsega civiliziranega človeštva. Med prvimi apostoli ruske svetovne slave so hudožestveniki.
Nedavno se je Moško vstaj Hudože-stvenyj teatr vrnil iz Amerike, kjer je gostoval z nečuvenim uspehom'. Sedaj se nahaja v Berlinu in ostane na Nemškem do jeseni . V oktobru nastopi v Londonu, 15. novembra pa se napoti zopet čez morje v blaženo dolarsko Ameriko, kjer je Stanislavskij že podpisal pogodbo za oelo zimo do 15. marca 1924. Amerika — to je precej znano — nima* pravega smisla za umetnost. Amerika-nec je predvsem praktičen človek, k! se ne ubija zaradi nerešenih svetovnih u-gank, marveč k večjemu zbog kupčijskih neuspehov ali družinskih sporov. Ameriški umetniki s> prej zasloveli v Evropi nego doma v Ameriki. V Ameriki gospoduje moda, revolver - žurnal, nad vsem pa seveda dolar.
To, kar prinašajo hudežestveffiiki, je misterij lepote. Njihov uspeh je tem večji, če uvažimo, koliko truda je +reba, da se povprečen Ameri kanec ogreje za umetniško lepoto. Ameriški naturi bolj ugaja na pr. Čapkova kolektivna utopija »W.U.R.« Hudožestveniki so pa nastopali na pr. z lirično-nežnim »Češnjevim vrtom« od Čehova. Kljub temu so bile njihove predstave skoraj vedno razprodane. To je skrivnost njihove sugestivne umetnosti.
O uspehih hudožeštvenikov v Ameriki povzamemo iz berlinskega ruskega
r
' «x.
x
Maribor;'15. Julij«192S.'
zaniKvvih P°* 3
anevfiiKa »Ruku nek«i
drdbuoeti:	,	.	M	n	m
Po goetovaSiju Vi Parizu 30 M. H. •> ivflnipaj 58 članov, stopil drle 4. januarja Ba ameriška tla, Amerika je1 za Evropejca res popolnoma »nov svete. Ze Sama gledališča! Gledališki prostorr so nahajajo skoraj povsod v prvem! ^trop-ja. Okoli njih so restavracije, trffovm^
Izpred sodišča.
Surova mladina.
Ono 19. maja eta kopala pri posestniku Leopoldu Kreftu v Ivajncih, okraj Gornja Radgona, tudi I81ctni želarski sin Franc Rožman in Jakob Vršič iz Ivanjsikoga vrha. Po končanem delu je "njimi zasebna stanovanja. Amen- j prišlo v Ufi med slednjima do prepira.
ie da v gledališčih hi Konec prerekanja 30 bil ta, da 30 dobil tika P°sobn<^^ občinstva sedi v po-! Rožman od svojega nasprotnika zaušni-
vršnikih ali pa jih - v najboljšem slučaju — odloži ha stolen. V Newyorku So skoraj vsa gledališča v enem rajonu, ha lorvi pogled bo podobna vsemu drugemu, le »cerkvi umetnosti« ne. Hudožestveniki So M bili morali oder sami preurediti id ga takoj po predstavi raadreti, ker se je po polnoči pričela v ravno istih prostorih druga predstava.	,
K popularnosti jim j« Khogd pripomogla propaganda, ki jo je vodil ameriški pisatelj 01iwer Seyfert, kateri jo poznal Hudožestvenike izza svojega večletnega bivanja v Moskvi. Reklama 3e obstojala v veliki množin! knjig, bro Sur in libretov. Saj je v začetku vladala velika Skepsa, ali so bo občinstvo dalo pridobita za rusko umetnost ali ho. Doslej Sl hi upalo nastopiti v Ameriki nobeno resno, ros umetniško gledališče. A-toerlško občinstvo dajo prednost musac-ballom', ki tekmujejo mod sabo po svoji razkošni zunanjosti in iznajdljivih a-
trakcijah.	•
Že prva predstava je pokazala, da Je bil led prebit. Propaganda je imela srečno roko. Zbral se jo cvet mjuyorškega občinstva, dasiravno so bile vstopnice po 10 dolarjev. Uspeh jo bil tako presenetljiv, da je gledališki podjetnik takoj podaljšal pogodbo še za devet tednov, za 12 tednov pa se je bil pogodil že v Ev-
:P0I)i-	.	v,-	-
Akterju MoSkvinu jo njuyorsko oa-gopisje takoj v začetku prisodilo geni-joilnost. Uprav presenečeni so bili nad enSemblom. Stanislavski j j« povzročil v ameriški umetnosti revolucijo. Neprestano so ga nadlegovali S prošnjami, da jfaj Sprejme v Svoj studio ameriške akterje. Kot kuriozumi se sliši, da se je y New,yorku osnovalo zamorsko gledališče ih zamorci-akterjl 'so prosili O. L. Knipper-Čehovo, da otvori sezono s »Češnjevimi vrtom:«. Uspeh je teni večji, kor Hudožestveniki igrajo v ruskem jeziku.
i	Najbdlj je uspel v Newy«rik'u »Car Fe-3or«, v katerem igrata glavni vlogi Mo-Sjkvin in Kačalov, potem! »Češnjev vrt«, »Na dnu« in končno »Tri sestre«. V provinci je žel nenavaden uspeh »Češnjev yrt«. Razen Newyorka Bo hudožestve-|Hlki igrali tari tedne V Chicagu in! dva tedna v Philadelphijl in v Bostonu,
Tiak — hajvečji regulator ameriške javnosti — se je obnesel sijajno. Mate-rijalni uspeh je bil izredno zadovoljiv. Sezona je bila zaključena 2. junija. Za to predstavo so bile vstopnice kljub neznosni vročini že zjutraj razpečane.
Uspehi Hudožestvenega teatra it* K. Čapkorve »W. U. R.« so raznesli Slovansko ime daleč po anglosaksonskem svetu.
00, nakar jo zbežal v hišo. Za njim je šel tudi Vršič, toda domači in ostali delavci so prestregli pretep na ta način, da so zadržali Vršiča, da ni mogel do Rožmana. Kmalu nato pa je prišel Rožman iz svojega skrivališča v sobo in tamkaj od zadej pehnil z dolgimi kuhinjskim nožem svojega nasprotnika v levi bok, ko se je ravno držal z Elizabeto Kreft. Pri sunku proti Vršiču pa je bila zadeta tudi Kreft v desno roko. Oba poškodovanca sta dobila sicer samo lahke telesne poškodbe, vendar pa je bila ona Vršiču prizadjarta s takim orodjem irt na tak načiri, s čimur je navadno združena smrtna nevarnost. Rožman, ki pravi, da je ravnal v Silobranu, je bil obsojen ra di hudodelstva težko telesne poškodbo na 8 mesecev težke ječe.
y znamenju kola In noža.
Dno 20. maja popoldne je prišlo v vinotoču Franca Mavrinu v Rožičkem vrhu, okraj Gornja Radgona, med viničar skima sinovoma Francem Budjo in Ivanom Klemenčičem do prepira, Klemenčič je trdil, da ga je Budja eno nedeljo poprej pretepel in' da je imel Klemenčiče za tatove. Navzlic temu pa so je prepir navidezno mirno končal. Toda kbmaj je odšel Budja od vinotoča in prišel do Popotnikove hiše, že pridejo za njim Ivan in Franc Klemenčič ter 191etni delavec Rudolf Horvat iz Dragotine. Budja se je sicer postavil napadalcem s kolom v roki v bran, vendar pa. mu to ni nič pomagalo. Ivan’ Klemenčič ga je u daril s kolom po glavi, Franc Klemenčič pa z bikovko irt Rudolf Horvat mu je zasadil svoj kuhinjski nož v hrbet in sicer s tako silo, da je obtičal v rami. Poškodbi, prizadjani po bratih Klemenčič sta lahki, ona pa, ki jo je povzročil Horvat, je sama na Sebi težka telesna poškodba, ki je postala smrtno nevarna. Horvat, prizna svoje dejanje. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe. Ivan in Franc Klemenčič pa se bodeta zagovarjala radi lahke telesne poškodbe pred okrajnimi sodiščem v Gornji Radgoni,
Šport.
7" t S. K. Hašk, Zagreb : ISSK Maribor. Ta had vse zanimiva tekma sc vrši v nedeljo dne 15. t. m. popoldne ob 18. uri ha prostoru Maribora v Ljudskem vrtu. Cenjeno občinstvo vabimo, da se za tek mo zanima In sl isto ogleda.
Objave.
§ Trgovski gremij mariborske okolica Opozarja vse člane, kateri še niso poravnali zvezno doklado za loto 1921 in 1922, da to nemudoma poravnajo. Načelstvo,
n
I
»Gokpod Soj, jaz vafif Koreni lesa- ša iflteligefiča, VeS tal eh t zasluži. — K,
gotoviti, da — če sem zašel k Plutu J lahko ste zagotovljeni, da bo moja n**j gotovo in to iz namena, da ga prisilim, Laznica tako veika, da vami bo dovolil*]
prosto vstvarjati vzvišena dela, kat®'j ra smemo lahko pričakovati od vas, a»° bodete prosti vsakdanjih malenkosti^1 skrbi.« —	m'-
Ta ponudba je bila pač vabljiv* revnega poeta z vedno suhim grl®®1 Noe Pofsson, ki je posebno pazljivo f slušal, je že videl pred seboj v dtf kupe in’ kupe vina, katerega bodeta prijateljem lahko izpila, ko bodeta bila obljubljeno nakazilo zvenečih nikov. —	.
Ali Crebillon je Slišal v odmevu va»f la drug glas, kuteri mu je .vzbudil P4" mislek:	_	X
»Ej, dragi moj Crebillon’, če boš ti ** na to nakaznico upal, boš pač od žeje ** mrl, tako se mi dozdeva!« —
Irt d’ Etioles je bil še manj všeč Or*1 billonu, čeprav ee je ta v zahvalo glob®' ko priklonil irt z navidezno ponižnosti® irt skromnostjo odgovoril:
»Hvala, hvala vam lepa, gospod, ^ jaz le želim, da vam kralj poveri či® preje upravi tel jstvo, katero vaše vi®®*. ke zasluge gotovo popolnoma opravlČ®'
da izbljuje, kar je požrl.« —
Poet je bil izpTegovoril te besede S tako afektirano dobro voljo in tako veseljaški, da puščica ni tako zabolela, kot bi bila drugače In se hi glasila tako n’e-srainno razžaljivo, kot jo bila nje vsebina. —
Okroglolični, dobrovoljnl Crebillon, njega zanemarjena stara obleka, ki jo je nosil kot vsak gospod svojo najlepšo obleko, — njega priprosto obnašanje, ki ni nikoli bilo nizkotno, in slednjič njegove goboke oči, ki so prosto gledale 'nasprotnika, — pa gladek, enakodopeč glas, — ki je nehote pričal o velikosti, to vso je storilo, da že iz početka d’ Etio-le3 ni bil dobro razpoložen proti Crebil-Iortu. —
Istočasno pa tudi d’ Etioles ni vzbudil drugačnega čutstva v Crebillonu, kajti njega rumenkasti revni obraz, zmeraj polzaprte oči, ki so skrivale zenico, ki je v vedneirt nemiru begala in ni nikdar odkritosrčno zrla, — tenki ustnici, prebogata oblačila in' ošabno obnašanje, katerega ni mogel skrivati, kakor tudi noodkritosrčen nasmeh vso to je, , .	__
skrajno neprijetno dimilo rahločutnega:	^	^ ^ ^ Crd)illoHi kajti &
pesnika.	kor	sem’	rekel,	kralj	pač	ne	bo	dolgo	od*
Razlika je bila med obema čustvoma	]nšal( ^	na(rrt	^<>11	to	upraviteljstvo **
le ta, da je d’ Etioles zasovražil Crebil-; seda;j____________€
lana, ta pa je občutil le gnus in skoraj; „Za Se(jaji<t _ ge je zamislil Crebil! grozo pred ošabnim! gospodom.	j	»Malenkosti, — zdi Se mi, da Ima tal®
D’ Etioles pa — ali je morda razumel, j glcrveček precej dober tek. — Irt — Bot da je Crebillon' s svojo frazo, ki je zve- \ mj prizanesi, — govori že Sedaj z »«**• nela skoro kot kak poklon’, — hotel orne-j kakor sam! kralj ali pa njegov pr*Jj niti njegove prestopke in nepravilno po-j minister. Morda pa gospodič tako visok®
stopanje? — Skoraj bi utegnilo biti rcS, gleda To bi bilo pa zares zanitid'
kajti hudoben pogled, s katerim je oši-	v©.«	—
nil Creblllona, je bil precej izrazit. —
Vendar je veselo odgovoril;
GlaSno pa je pristavil:
»Gotovo, — upraviteljstvo kake pr®' »Motite se, dragi pesnik, — kajti pri' yirtce se ne time zavreči za sedaj, ^
moji veri, kot pravi plemenitaš Sem veren občudovalec vaše muze. — Jn kadar mi njega veličanstvo podeli upraviteljstvo, kakoršnega el želim ln1 katero pridobim gotovo prej ali slej, tedaj so spomnite, gospod Crebillon', da bom srečen, če me izberete za Svojega »botrčka«, da vam dam na razpolago vse, kar sl va-
čakovanju portfelja, najvišjega nadzor* stva ali kaj sličnega.« —	1
Izrekel je te besede tako priproSt® veselo irt iskreno, 8 tako zadivljeoird očmi in s tako željo, da je d’ Etioles v® roval voščilu br želji, pa mu odvrnil:
\"	(Dalje	prihodnjič,]!
Mihel Zevaoo:	l1
KRALJEV TEKMEC.
(Nadaljevanje in konec romana: Markiza Pompadour.)
Poslovenila: Rosandra.
(Dalje.)	(22)
De pravi plemenitaši So Bo res znali vesti proti pravemu geniju kot enak z enakim. r-*
»Pozdravljeni mi, Poisfeon, pozdravljeni, — Evo, sedite, gospod de Crebillon, — vslkdar se zavedam! časti, da smem sprejeti v svoji hiši tako znamenitega in' duhovitega pesnika.« —•
»Gospod,« — je odvrnil Crebillon, katerega niso te pozdravne besede in njih naglag nič vzradostilo, — »ta čast je le moja.« —
»Torej, dragi Baš pesnik,« — jo nadaljeval ti komaj čuteno senco ironičnega zasmeha, — »kaj za zlomka pride v, Plutovo duplino tak izvoljen’ sin’ dražestnih muz, kot ste vi?« —>
In železno-sive oči so z ironijo ošinilo zdelano, deloma že natrgano obleko Crebillona, potem pa pogledale po razkošni sobani. —
1313
Leseno pehišfvo Železno pohištvo 1 Tapeta, pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo Zavese Blago za pohištvo Posteljno perje
| po Izvanredno nizkih ce- j nah t zalogi pohištva
iKarolPreis!
Maribor
| Gosposka ulica št.
(Pirchanova hiSa)
f Svoboden ogled! | Oeniki brezplačno!
ID
ggiBiHiisiiiiiB 11 DiiaiaiiiimiisBi!
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
kakor tndi M in-aitrijaka podjetja in razpečava na dobelo
Pristopajte k Jugoslovanski Matici.
vaah kakovosti, v eelth vagonih po origisalaih eanab pronogovnikav xa domafo uporabo d«i..................
Inozemski premog In koks vsake vrste in vsakega Izvora, ter priporoča posebno prima češkoslovaški In angleški koks za livarne In domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d., centrala ▼ Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11. Podružnica
v Novem Sadu (Bačka).	809
Maribor, 15. julija 19^5.
Najmodernejši,
Vse, kar zmore zi dovltem n?
mtaasaa
potem *8. avgusta ob torkih iz South;
Direktna zveza s s na udobnosti, „George Washing „President Roose Zahtevajte
In nepremočl)lvo blago za pelerina Ja došlo.
Franjo Majer, Maribor
Glavni trg 9.	1346
59.956 br. reg. ton.	1447
Najmodernejši, največji in najrazkošnejši oceanski parnik
Vse, kar zmore znanost, denar in iznajdljivost, je vtelešeno v tem čudovitem parniku. Brezprimerna udobnost v vseh razredih.
Petovaile v NEW -YORK 7. »»*«*» ms
potem <?8. avgusta, 18. septembra, 8. in 29. oktobra itd. vsake tri tedne ob torkih iz Southampton-Chcrbourg. Podrobnosti na nižje naved. naslovih.
BREDIN-NEW-YORK
Direktna zveza s sijajnimi amerikanskimi vladnimi parniki. Neprekosljlvi na udobnosti, snagi in prvovrstni oskrbi. Hitre in varne ladje „Georgc Washington“, „Presldent Filimore", „President Harding" „Presldent Roosevelt", »America",	„President Arthur*
Zahtevajte podrobnejša pojasnila in plovbno listo št. 221. Najugodnejša prilika za prevoz tovorov.
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo t Beograd, Palata beogradske zadruge. — Podružnica v Ljubljani: Zadružna zveza v Ljubljani.
VI A Ji O ii«.
buaa 7.
Banka išče tekača.
Ponudbe v poštni predal 26, Olavna pošta
Maribor.
Novo!	Novo	I
Dežni plašči
Din. naprej, najnovejšl vzorci, pravkar došll. Ve* ^ «bira perila, klobukov, čevljev, dežnikov, palic, nahrbtnikov in sandal po konkurenčni ceni pri 2695
MKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2.
Galanterija
drobnina, trikotaža
Samo na debelo!
Gaspari & Faninger
Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48.
Križevska opekarna
A. Lumir Se drug, Ljubljana P j	nudi	322
j vsakovrstno prima opeko
po konkurenčnih cenah, j | Pisarna: Ljubljana,Prule 19. |
Fodrižiica Maribor.
Aleksandrova cesta Stev. 11
Delniška glavnica Din 50,000.000'— in rezerve preko Din 12,500*000'— Vloge čez Din 125,000.000'—
Podružnice:
Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona. Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Novi Sadv Osijek, Sarajevo, Som-bor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien.
EKSPOZITURE:
Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka,
Jesenice.
Agencija: Buenos Aires, Rosarlo de Santa Fe.
AFILIACI JE:
Ljubljana: Slovenska banka.
Split: Dugostsvenska Industrijska banka d. d. Budapest: Balkan Bank r. t„ Vaczl utca 35.	453
Izvriuje vse bančne posle najkulantnele
Sprejmejo Se sposobni
zavarovalni potniki f„ akviziterji.
Ponudbe na upravo lista P°d »Zavarovalnica*.
Nogavice
kupite najeenejie pri tvrdki
Anica Traun, Maribor
Grajski trg 1.	11
u. Pohištvo. S
Prevzamemo naročil*, tudi po naortu, od najenostavnejšega do nnjfinejšega itdelka. Notranja in zunanja dekoracija. Za obilna naročila se priporočata
Jagodič in Sajko
mizarstvo in tapetništvo
Rotovški trg 3 MARIBOR Slomškov trg 6 Odlikovan z zlato kolajno. Sodni izvedenec. 143* 55-2
Učenci
z dobrimi spričevali za stavbeno In strojne ključavničarstvo se sprejmejo. Prijaviti se pri
Splošni stavbeni družbi na Teznn.
Lovci!
Planinci!
I
iri
Karlo Jetzbacher d. d.
ZAGREB, Vlaška ulica 25. Telefon 4-90.
Mi zastopamo že nekaj Sasa najbolj znsao tvorni««
Automat. GuB-Stahlkugel Fabrik
6—3	vorm. Fr. Fischer	1190
ter dobavljamo vse vrste im velikosti
ležajev (Kugellager)
postavno skladišče Zagreb po brezkonkureniuh cenah.
ZAHTEVAJTE PONUDBE!
Kataloge pošiljamo interesentom brezplačna,
1^981
TELEFON 171
CROATIA
| f
TELEFON 171
1396
ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU
GLAVNO ZASTOPSTVO V MARIBORU
Ustanovljena leta 1884
SLOVENSKA ULICA 2
Ustanovljena leta 1884
Sprejme pod najkulantnejšimi pogoji in po najmodernejših cenikih zavarovanje sledečih oddelkov: Zavarovanje proti požaru in vlomu, proti razbitju šip in zrcal. Zavarovanja proti telesnim nezgodam. Zivljensko zavarovanje vsake vrste. Zavarovanje proti toči. Transportno in valorno zavarovanje. Jamstvo.
,1	-m——ge———n—^—
Prospekti brezplačno na razpolago.
ARKO COGNAC HEDICINAL 1
kastoik;
PODRUŽNICA
"vrarHTnra
^MiHWr^r57pgr»gg'
Naznanilo
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem z im dnem prevzel
v Tomšičevem drevoredu. Potrudil se bom, da bom postregel cen j. občinstvu z najboljšim vinom»veduo avežim pivom ter pristnim! likerji.
Dnevno koncert, začetek ob 19. url. ,
Za obilen-obisk se priporočata ,1437 '	K.	M.-MataB.	-	';
*\H° c*>
to varna	^
vinskega kisa, d. s o. z., Ljubljana, nudi na|tine|il in najokusnejši namizni kis Iz pristnega vina.
Zahtevajte ponudbo!
TehnlCno In hlglJenlCno najntoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska c. la, II. nadstr. 1384
Oglas.
(Nabava zobi).
Na osnovu naredjenja gospodina Ministra Vojnog i Mornarice E. P. broj 3.261 od 1. maja ove godine održat če se na dan 6. augusta 1923. godine u 11 Ca sova pre podne u Intendanturi Dravske Divizijske oblaki u Ljubljani: (kasarna Vojvode Mišiča objekt XIV.)r Prva javna usmena licitacija za nabavku i isporuku 780.000 kilograma zobi, i to: za garnizion Ljubljana	. . .310.000 kilograma
■w	„	Maribor.	•Ki' •	310.000
„	Celje . .	. .1. 30.000	„
„	„	Sl. Bistrica... 130.000	„
Isporuka zobi po mesečnim partijama franko magacin intendanskih slagališta poraenutih garniziona ido 25. novembra 1923. godine.
Kaucija polaže se u gotovem novcu iti vrednostnim papirima po odredbama čl. 88. Zakona o državnom računovodstvu na dan licitacije do 10 časova pre Ipodne na kasi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani i to:
Za garnizion Ljubljanski 55.000 Din, za garni-adon-*'Mariborski 55.000 Din, za garnizion Celje 5.500 Din, i za garnizion Sl. Bistrica 23.000 Dm, ukupno 138.500 Din.
Uslovi po kojima če se ova licitacija izvršiti mogu se videti svakog dana pre i posle podne u kan-Odariji intendanture Dravske divizijske oblasti u Ljubljani i vojaog okrega u Mariboru, Celju i Komande mesta u Sl. Bistrici.
Svaki ponudjač (licltant) ob s vezan je, da na tim licitacije preda predsedniku komisije pismene svedočanstvo nadležne trgovačke komore o svojim preduzimačkim sposobnostim a kao i u veren je o torne, de je svoju radnju prijavio poreskrm vlastima i platio porez za tekuče tromesečje.
Iz kancelarije intendanture Dravske divizijake Oblasti E. broj 9.905 od 27. juna 1923. godine u Ljubljani.	1326
oznanila.
Gospodična, ne nad 25 let, ki ima Te* el j e J* trgovine se . • sprejme .pri samskemu gospodu. Ponudbe pod »Industrialec* - na mpraTO - »Taboru*. 1432
Izučen trgovski pomočnik se
sprejme takoj pri A. Požar, I Uotposka ulica 4. 1438 2—1
Učenec z dobro Šolsko na . ebrazbo so sprejme t speče rijski trgevini H. Verstovšek, Maribor, Frankopanora nlica St. 31.	1338 4 -4
liobražene mkide pomožne delavke se takoj sprejmejo, »Volta* d. d. tovarna elektr. žarnic, Maribor.	1443
HISa, pripravna za trgovino, t lepo brajdo, vrtom in enim oralom njive, je takoj na pr®' daj. Studenci pri Mariboru, Na Obrežja St. 39.	1445 2—1
Delavnice aa prometnem kr* ja, pripravna tudi za skladišče, se takoj ceno proda, J. Bizjak, KoroSka cesta št. 1, 1444
Enodružinska vila v Št. liju in velika hiša pri Ptnju, sposobna za kovačijo 'se eeno proda. Ponudbe na 'upravo • lista pod »St. 1451*.	1451
Sladkor, kristalni, v originalnih vrečah prevzame ped ugodnimi pogoji v mleter tMirim“, tovarna čokolade in kakaoa, Maribor, Prešernova ulica 19.
1449 2-1
Moško kole, znamka ,Puch“, v zelo dobrem stanju, po nizki ceni na predaj. Naslov v upravniStvu.	,
Mlatilnl Stroj In 'mlin na veter se ceno preda. Pod mostom St. 8.	1453
Pijte Yogfturt (bulgarsko liselo mleko), najboljše osvežujoče in obenem zdravilno sredstvo za bolezni želodca in črevesni katar. Prirejen iz najboljšega mleka lastnih krav. Priporoča se Ivan Hochmuller, Stritarjeva ulica 5. Dobi so nadalje tndi v mlekarni VrSič, Zgor. Gosposka ulica 38 in v delikatesni trgovini Vračarič A Sora, Jurčičeva ulica -M. 10. 1454
Oprema za kuhinjo, emajlirana, spalnica iz orehovega lesa in razno pohištvo je na prodaj v Studencih, Pekrska eesta St. 3.	1384
V MARIBORU CENTRALA V LJUBLJANI
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, MetkovK, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split In Trst.
Sprejema vloge na vložne knjižice in tekoče račune proti najugodnejšemu obrestovanju. Provaja vse v bančno stroko spadajoče transakcije in izvršuje posebno borzne naloge hitro in pod najkulantnejšimi pogoji. — Ima prvovrstne zveze v tu- in inozemstvu.
Telefon it. 146 in	258.	—	Brzojavni naslovi
»LJUBLJANSKA BANKA"
Poštni	čekovni	računi: ' "
Ljubljana št. 11.258,	Wien	štev.	180.041, -
Zagreb štev. 39.068.	Praga	štev.	59.705.
SW Sivite povsod naš listi
musiBiiiiasHaiamauuHmBHBaisuuasa
Higljenlčna brivnic« s«
priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjskuslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9.	1850
Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9, sprejema vse vrste naročil po meri in vsakovrstna čevljarska popravila. Cone zmerne. Postrežba solidna. 1118 30-12
Naročam DNEVNIK »TABOR*1
Ime:---------...........................................
poklic: —...........:...................................
kraj:...................................................
pošta: ............................................    -
Priložit« postno položnico1, da polijem naročnino!
V .....................,	dne..................   1923.
lastnoročni podpis.
Prečrtaj, česar ne želiš I
lirežl
Vrtne garniture ter posamezne komade, enako tudi druge pletene izdelke, potne kolere itd., parfumerija, nogavica, bombaž in razno drobnino priporoča po konkurenčni oeni tvrdka L Baloh, Grajski trg 3.
118410—10
VI dobite poStnl paket franko povsod: 1 fini med. konjak, 1 hol. liker Levert, 1 Co-infreank* liker, 1 Trrple secc.; vse skupaj samo za Din, 252.-Hgielak i drug, Maribor, 1301
NajlepSe srajce, kravate, klo buke, nogavice in ostale modno blago dobite po ugodnih cenah v medni trgovini B. Veselinovič & Komp,, Maribor, Gosposka ul. 2«.	1382
Dirkalno kal o, znamko »Bi-anebi*, takej proda Ernest Pahor, trgovec, Vrtna ulica. Maribor.	1440	3—2
Spalna soba, nosa, * postcl-
nino, s« radi selitve preda. Vprašati Cvetlična ulica 27/IH, vrata 8.
Naprodaj dobro vpeljana tr
" inim r
VABILO
govlna z mešanim blagom na Koroški eesti. Najemnina vknjižena. Vicel, Glavni trg 5-1433 3-3
subskripcijo delnic
Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru.
Redni občni zbor dne 25. junija 1923 je oklenil zvišati delniško glavnico
od Din. 1,000.000-— na Din. 1,250.000’-
ter pooblastil dpravni svet, izdati 5000 komadov novih dalnie po Din. 50’— nominale, glasečih se na im«, pod sledečimi pogoji:
L Starim delničarjem se pridrži pravica do nakupa ene nove delnice na štiri stare po kurzu Din. 75'—.
2. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 10 in 25 delnic.
3. Delnice participirajo na čistem dobičku podjetja od 1. julija t. I. dalje.
4. Kupnino je polno vplačati pri podpisu.
5. Rok za subskripcijo delnic se prične dne 15. Julija t I. in traja do vitetaga 25. Julija 1923. 5. Kot podpiaovalnica fungfra Slavonska banka d. (L* podružnica v Mariboru in podružnica v Celju.
7. Reparticijo delnic si pridržuje upravni svet.
Maribor, v jurtiju 1923,
Upravni svet Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru.
mmmašmm siaBiinm
iti izdajatelj: Koporci j »Tabor«,« 0^^ uradnik: BndolT Oj^m. « TOuk«.:	tlakama	d,	d.