Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — Žiro račun St. 50120-603-55029. — Cena 2 dinarja. Letna naročnina 24,00 din. — Tisk: Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani Leto XIII — it. 2 Domžale, 20. februarja 1974 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE VOLITVE DELEGACIJ BODO 28. IN 31. MARCA 1974 Volilna komisija pri Republiški konferenci SZDL Slovenije je izdelala rokovnik za izvedbo pred-kandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil, iz katerega so razvidni posamezni roki, ki volilca — delovnega človeka prav gotovo zanimajo. Vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij, občinska konferenca SZDL, plenum sindikalnega sveta, volilna komisija pri občinski konferenci SZDL Domžale, pa so 30. 1. 1974 na skupni seji v Grobljah prav tako razpravljali o dokumentih, ki so potrebni za speljavo volitev. Do izida Občinskega poročevalca bodo nekatere naloge že opravljene, zato je prav, da spregovorimo predvsem o delu, ki je pred nami. Kateri datumi bodo zapisani v zgodovino delegatskega sistema? 21. februar 1974: Sprejem ustave SFRJ in zakona o volitvah. 27. februar 1974: Sprejem ustave SRS in zakona o volitvah ter zakona o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših. 5. marec 1974: sprejem statutov občin oziroma statutarnih sklepov, v katerih bodo opredeljeni osnovni elementi za volitve delegacij in oblikovanje občinskih skupščin. Do 5. marca 1974: Razpis splošnih volitev delegacij in glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Razpis volitev za delegate v zborih skupščine SFRJ. Volitve članov delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Volitve članov delegacij v krajevnih skupnostih in delovnih skupnostih kmetijske dejavnosti. 31. marec 1974: Glasovanje o kandidatni listi za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Ti datumi so po zagotovilu predstavnikov republiške konference SZDL že določeni in dokončni. Naša naloga pa je, da pripravimo vse, da bo delo potekalo nemoteno. KAJ SMO ŽE OPRAVILI? Na prvi seji občinske kandidacijske konference, ki je bila 20. 2. 1974, smo opravili naslednje naloge: a) obravnavali smo in sprejeli poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve, b) sprejeli smo dokončen dogovor med družbenopolitičnimi organizacijami o številu članov delegacij posameznih družbenopolitičnih organizacij in kriterije za njihovo sestavo, (Nadaljevanje na 2. strani) 10. marec 1974: 28. marec 1974: 31. marec 1974: Udeleženci družbenopolitičnih organizacij na zborovanju v Grobljah, kjer so razpravljali o delegatskem sistemu in o nalogah pred volitvami ter o uvedbi samoprispevka za izgradnjo šolske mreže Potrošnja v letu 1974 V letu 1973 je bil v SR Sloveniji sklenjen družbeni dogovor o višini dohodkov, ki jih lahko samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe ter o omejitvi njihove porabe. Za leto 1974 naj bi bil sklenjen družbeni dogovor o splošni in skupni porabi, s katerim bi opredelili programska in finančna izhodišča za celotno skupno porabo na področju družbenih dejavnosti in proračunov ter tudi mehanizme za uresničevanje teh programov skupaj z opredeljeno metodologijo izvajanja. Kako bo v občinah? V občini Domžale že tečejo vse priprave. Ustanovljen je bil štab za koordinacijo priprav za sklenitev družbenega dogovora. Zbrani so že vsi programi samoupravnih interesnih skupnosti. Pripravljeni so pregledi, ki bodo seznanili delavce o tem, koliko so v preteklem letu prispevali za razne namene. Občinski štab je sedaj pred najtežjo nalogo: kako predlagati delavcem in delovnim ljudem obsežne programe potrošnikov družbenih sredstev in kako uskladiti potrebe z zmogljivostmi? Odločilno besedo bodo imeli delavci. Le-ti se bodo odločali o obsegu programov in o potrebnih sredstvih za njihovo uresničitev. Osnovno izhodišče v letu 1974 je, naj bi celotna poraba zaostajala za rastjo družbenega proizvoda. To pomeni, da ne moremo potrošiti vsega, kar bomo ustvarili. Realni okvir lanske porabe je bil načrtno realiziran pod indeksom 100. Letos ne kaže nadaljevati tdko omejevalno politiko, če naj damo prioriteto reševanju skupnih nalog, kot to terjajo naši osnovni dokumenti, tem bolj, ker gre sedaj že za dokaj dognano samoupravno pot odločanja. Opredeliti se bo potrebno za okvire, po katerih bi vlaganja v družbeni standard naraščala močneje kot vlaganja v zasebni standard. Ker gre za nove načine dela, ki se šele uveljavljajo in velikokrat morajo iskati povsem nove poti, je potrebno k tem nalogam pritegniti zlasti tiste delavce, ki se ne bodo bali podati na nove poti, saj njihova naloga ne bo samo v strokovni zasnovi in spremljanju, ampak v mnogo večji meri v prepričevanju pri uveljavljanju samoupravnih načel v vsakodnevnem delu in življenju. štab za koordinacijo Organizacijska in vsebinska zasnova samoupravnega sporazumevanja Pogoji, v katerih ustvarjamo dohodke se nenehno spreminjajo. Tako je tudi samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje proces medsebojnega sporazumevanja, uskla-janja interesov, pravic in dolžnosti. Tako bomo v treh letih o tem problemu sprejeli že drugi zakon. Do zdaj so bili osnovni element usklajanja samoupravni sporazumi po proizvodnem načelu, do sklepanja po območjih pa ni prišlo, čeprav bi bila to razumnejša pot za usklajanje interesov, ki bi bila tudi izven TOZD, v oblikah širšega povezovanja dela. Dogovori in sporazumi postavljajo kalkulativni dohodek kot pretežni del osebnega dohodka, kar pa ne stimulira dovolj produktivnosti dela. Ker kalkulativni dohodki zavise od delovnega mesta, je bila težnja, da se delovno mesto kolikor se da visoko ovrednoti, ne glede na izobrazbo posameznega delavca. Novi izpopolnjeni samoupravni sporazumi in dogovori bi morali zagotoviti odnos podpisnikov do družbene akumulacije, do sistemsko določenih obveznosti, do republiškega in regionalnih planov ter planov razvoja posameznih dejavnosti. Pravtako bi morali opredeliti poslovni uspeh kot kriterij za stimulativni del dohodka. Družbeni dogovor ne more predpisati dinarskih zneskov za osebne dohodke. Družbeni dogovor, kot osnova za samoupravne sporazume določa le osnove, osnovna razmerja za vrednotenje dela. Praktično se bo to izvedlo z analitično oceno poklicev, ki jo bo podala komisija vseh podpisnikov. Napraviti bo treba red tudi glede vrednotenja težjih delovnih razmer, saj se bomo morali iz- Volitve delegacij bodo 28. in 31. marca 1974 (Nadaljevanje s 1. strani) c) še evidentirali možne kandidate za občinski družbenopolitični zbor, d) obravnavali smo predloge možnih kandidatov za vse organe, ki jih je evidentirala republiška kandidacijska konferenca. Gradivo z imeni, ki so bila evidentirana na prvi seji občinske kandidacijske konference, smo poslali v temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti ter vsem družbenopolitičnim organizacijam na terenu v obravnavo. KAJ MORAMO ŠE OPRAVITI DO VOLITEV? Do 28. 2. 1974 tečejo še predkandidacijski postopki v TOZD in KS, kjer obravnavajo posredovano gradivo iz prve seje občinske kandidacijske konference in sestavljajo svoje delegacije. Od 1. do 10. marca pa se morajo izvesti temeljne kandidacijske konference v TOZD in KS (po najnovejših navodilih RK SZDL). Temeljne kandidacijske konference sestavljajo vsi delovni ljudje in občani. Temeljne kandidacijske konference v TOZD in drugih delovnih skupnostih ter v KS opravijo naslednje naloge: 1. a) obravnavajo in sprejmejo poročilo o poteku celotne predvolilne aktivnosti v delovni organizaciji ali krajevni skupnosti, b) določijo listo kandidatov za delegacijo delovne organizacije (posameznih TOZD) ali krajevne skupnosti, c) obravnavajo evidentirane možne kandidate za občinski družbenopolitični zbor, d) razpravljajo o možnih kandidatoh za organe republiške in zvezne skupščine. 2. Sprejeto listo kandidatov za člane delegacije pošljejo volilni komisiji v TOZD ali KS (predhodno je torej treba imenovati volilno komisijo v TOZD in KS. Na prejšnjih volitvah je to opravila občinska volilna komisija, sedaj pa to opravijo delavski sveti in sveti krajevnih skupnosti.) K listi kandidatov se priloži zapisnik o delu temeljne kandidacijske konference in pismeni pristanek vsakega kandidata h kandidaturi. 3. Volilni komisiji občinske konference SZDL sporočijo svoja mnenja, stališča oziroma predloge glede evidentiranih možnih kandidatov za delegate občinskega družbenopolitičnega zbora in možnih kandidatov za organe republiške in zvezne skupščine. S tem je kandidacijski postopek, po republiških merilih, v TOZD in KS končan. Drugo delo opravi Občinska konferenca SZDL z delegati drugih družbenopolitičnih organizacij in volilna komisija na svoji drugi seji, ki bo 15. marca 1974. MARIJAN STOPAR sekretar Občinske konference SZDL Domžale ogniti stalnemu kopičenju povečanih osebnih dohodkov na račun težjih delovnih razmer. Vse poklice, kjer naj bi se dajal dodatek za težje delovne razmere, bo natančno opredelil inštitut za medicino dela. Poskrbeti pa bo treba, da bo nadaljnje samoupravno sporazumevanje javno, kakor tudi kršitve posameznih sporazumov. Družbeni dogovor za območje regije se bo po novem zakonu sklepal tudi za območje regije. To možnost je dopuščal že dosedanji način sporazumevanja in dogovarjanja, čeprav se ni upoštevala. Družbeni dogovor za območja se bo sklepal med TOZD s posameznega območja, potrdila pa ga bo tudi občinska skupščina, pomenil pa naj bi kon- kretizacijo postavk družbenega plana za tisto območje. Samoupravne sporazume in dogovore za območje bodo sklepali: občinske skupščine, občinski sindikalni sveti, interesne skupnosti ter TOZD. Postopek sklepanja pa bo natančno opredeljen v zakonu. Občinski sindikalni svet Domžale EVIDENTIRANI ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Vodstva družbenopolitičnih organizacij občine Domžale so evidentirala naslednje svoje člane za občinski družbenopolitični zbor: 1. SZDL: Jernej Lenič, Marija, Ivkovič, ing. Stane Guštin, ing. Janez Hren, Slavko Pišek, dr. Miro Stiplovšek, Franc Gmidovec. 2. ZKS: Marica Jerman, Vili Držanič, Franc Lapajne, Marjan Majcen. 3. Sindikat: Štefan Horvat, Tone Zlbert, Ana Dajanovič, Metka Zupa-nek, Franc Pančur. 4. ZB NOV: Milan Likar, Alojz 2avbi, Boris Lenček, Leopold Aleš, Bojan Bogataj. 5. ZMS: Franc Capuder, Davorina Vreček, Franc Arnuš, Franc Kerč, Vojko Gorenc, Irena Tomazin, Tone Homar, Irena Cerar. Izvršni odbor Občinske konference SZDL Domžale OBVESTILO Na podlagi 2. člena zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS št. 4/74), prosimo vse tiste občane, ki so se preselili na območje občine Domžale in še niso prijavili oziroma odjavili stalnega prebivališča pri prijavno-odjavni službi SOb Domžale, da to storijo do 10. marca 1974. Isto velja tudi za vse tiste občane, ki niso v zadnjih letih javili spremembo stalnega prebivališča. Zaradi tega, da bi bili volivni imeniki popolni, vas prosimo, da sami preverite in ugotovite, če ste vpisani v volivni imenik in to v SOb Domžale, soba št. 6, pritličje. Skupščina občine Domžale Oddelek za notranje zadeve Skupni dogovor v Grobljah Na skupni seji izvršnih organov vseh družbenopolitičnih organizacij za občinsko konferenco SZDL in občinskim sindikalnim plenumom smo se, 30. januarja 1974 v Grobljah dogovorili: 1. Občinska skupščina naj pripravi temeljito analizo dela skupščine za preteklo mandatno dobo in jo da v razpravo vsem družbenopolitičnim organizacijam. Ocena dela skupščine pa bo objavljena v tretji številki Občinskega poročevalca. 2. Vsi prisotni smo soglasno podprli predlog za podaljšanje samoprispevka za nadaljnjo izgradnjo šolske mreže. 3. Naloge pred in po volitvah 1974 z rokovnikom in postopki za volitve delgacij ter seznam zadolžitev smo prisotni podprli. 4. Sprejeli smo tudi analizo evidentiranih s pripombo, da delovne organizacije in krajevne skupnosti pohitijo z evidentiranjem tam, kjer do sedaj še niso dovolj evidentirali. 5. Sprejeli smo tudi kriterije in merila za volitve delegacij v letu 1974 s pripombo, da se moramo merilom in kriterijem čimbolj približati. 6. Dogovorili smo se, da bi bodoči družbenopolitični zbor skupščine Domžale štel 25 članov — delegatov. Vsaka družbenopolitična organizacija naj bi imela petčlansko delegacijo. 7. Predstavniki vodstev družbenopolitičnih organizacij so poročali o prvih evidentiranih možnih kandidatih za družbenopolitični zbor skupščine občine. 8. Za bodočega predsednika skupščine občine Domžale, ki bo profesionalno opravljal svoje delo, smo evidentirali LENIČ Jerneja, za predsednika izvršnega sveta občine pa DR2ANIČ Vilija. Občinska konferenca SZDL Domžale Samoupravna delavska kontrola — ustavna obveznost Kontrola se je pri nas izvajala po osvoboditvi predvsem po organih države. Ta kontrola je bila velikokrat neučinkovita, bile pa so tudi velike možnosti podkupovanja kljub navidezni nepodkupljivosti. Samoupravne delavske kontrole ne moremo nadomestiti le z informiranjem. Le informiranost delavcev o bistvenih problemih delitve dohodkov in osebnih dohodkov ne zadošča za dosledno samoupravno kontrolo, čeprav je njen sestavni del. Samoupravna delavska kontrola mora biti ustrezno organizirana. Vsi družbeni organi, ki se ukvarjajo z delavsko kontrolo, morajo imeti na razpolago vse podatke zunanjih organov družbene kontrole, ki jih potrebujejo za svoje delo. Vsak delavec sam ima pravico sprožiti pobudo za delavsko kontrolo, če misli, da se krši odnos sprejetih družbenih in samoupravnih norm. Do sedaj so se glede sestave kontrolnih organov pojavljala deljena mnenja. Razmišljalo se je celo o posebnih delovnih mestih samoupravnih kontrolorjev, kar pa bi seveda pomenilo, da to postaja nekakšen organ notranjega pregona, nekakšna notranja inšpekcija. Delavska kontrola tudi nima namena nadomeščati službo družbenega knjigovodstva. Kandidati za organe delavske kontrole morajo biti delavci iz proizvodnih obratov in ne iz skupnih služb. V delavski kontroli tudi ne morejo biti delavci, ki so na vodilnem položaju. Organ delavske kontrole je za svoje delo odgovoren volilcem in delavskemu svetu, čeprav mora biti pri svojem delu samostojen. Delo teh organov mora biti v vsakem primeru javno, »zaprtih sej« ne more biti. Dolžina mandata delavcev članov delavske kontrole bo ista, kot pri drugih samoupravnih organih. Delavska kontrola bo lahko zahtevala vse podatke od zunanjih organov, t.j. SDK, inšpekcij in tožilstev. Sistem delavske kontrole mora preprečiti šikaniranje tako, da se najstrožje kaznujejo tisti, ki bodo šikanirali ali kaznovali tiste posameznike ali skupine, ki bodo kritizirali določene posameznike ali odnose. Tu seveda ne gre za zaščito lenih in nediscipliniranih delavcev. Organizacija delavske kontrole bo odslej ustavna obveza. Kontrola naj bi zaostrila odgovornost posameznika, preprečevala napačne sklepe, odločitve in odnose, seveda pa si bo tudi prizadevala za popravljanje storjenih napak, napačnih odločitev ter kaznovanjem krivcev. Delavski kontroli je treba natančno določiti naloge in delo. Če kontrola ne bo imela natančno določenih nalog, bo neučinkovita. Vse praktične opredelitve delavske kontrole imajo za namen, da bo delavska kontrola dosledna, brezkompromisna in odločna. V organizacijah združenega dela se pogosto kršijo pravice delavcev, celo, ko so te zagotovljene z zakonom. Tu so prisotni problemi uveljavljanja pravice do dopusta in odmora v delovnem času, problemi nočnega dela žensk in mladine, ko to niti z zakonom ni izjemoma dovoljeno. Kršitve pravic delavcev se dogajajo tudi pri delitvi osebnih dohodkov. Delovne organizacije ne določajo osnov za višino osebnih dohodkov glede na zahtevnost delovnega mesta, ampak po osebnih lastnostih delavcev, ki so na teh mestih, uspešnost posameznega delavca ocenjuje posameznik in ne kolektivni organ, odločbe o višini osebnega dohodka se ne izdajajo pravočasno itd. Najvažnejša naloga delavske kontrole pa je kontrolirati, kaj se zgodi z rezultati združenega dela, kar pomeni kontrolo sredstev v bankah, izdatkov skladov in tako dalje. Posebno pozornost pa bo morala delavska kontrola posvetiti okoriščanju, prisvajanju tujega dela ter podkupovanju. Delavska kontrola ima tako za namen prispevati k uresničevanju glavne naloge, ki jo pred nas postavlja nova ustava, to je omogočiti delavcu, da razpolaga z rezultati svojega dela. Občinski sindikalni svet Domžale Evidentiranje v Domžalah Na skupnem sestanku, 7. 2. 1974 vseh mestnih družbenopolitičnih organizacij je bila sprejeta kandidatna lista za 25-člansko delegacijo Krajevne skupnosti Domžale. Po strukturi bi naj v tej delegaciji bile zastopane naslednje dejavnosti: industrija, komunalne in stanovanjske zadeve, trgovina, obrt, socialno skrbstvo in zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo in ostalo izobraževanje ter kmetijstvo. V sestav delegacije so bili evidentirani naslednji: Marjan Kali-man, Joža Rebolj, Vida Bogataj, Anton Smolnikar, Anton Korelc, dr. Ivo Pevec, ing. Miro Varšek, Ladka Štiftar, Slavko Petek, Tomo Vavtar, ing. Stane Omahna, ing. Jože Zevnik, Breda Pire — mL, ing. Matjaž Karlovšek, Ivo Peterca — ml., Hilda Ješelnik, Janez Lenček, Janez Koderman, Mira Košič, Vinko Trojanšek, Dimitrij Lederer, dr. Mitja Šircelj, Ivica Ločnikar, dr. Mirjam Kovač, Metka Del Bello, Mili Radmelič, Milan Flerin, Karel Kušar, Špela Stebe, Drago Flis, Janez Zaje — ml. in predstavnik kmetijskega posestva Pšata. Vsi predstavniki mestnih družbenopolitičnih organizacij so bili seznanjeni s programom za uvedbo podaljšanja samoprispevka za izgradnjo šolske mreže na območju občine in so podrpli predlog, da se to vprašanje reši pozitivno na samem referendumu. Družbeni dogovor o kadrovski politiki je podpisan Skupščina občine Domžale je zadolžila posebno komisijo, ki naj bi pripravila ta dogovor. Delo komisije je trajalo razmeroma dolgo, to pa zato, ker se je besedilo dogovora pripravljalo v obdobju ustavnih dopolnil oziroma ustavnih sprememb. Zato ga je bilo potrebno večkrat tudi pravno uskladiti s predlogi in stališči z različnih posvetovanj. Imeli smo tudi setanek z odgovornimi za kadre po delovnih organizacijah, poslali smo ga v razpravo delovnim organizacijam in njegovo vsebino so obravnavala tudi vodstva družbe-no-poiitičnih organizacij v občini in drugi. Uspeh vsega dela je to besedilo, ki naj izraža interese delavcev in delovnih ljudi organizacij združenega dela in družbenopolitičnih organizacij za prizadevanja za uresničitev teh načel, to je, da so delavci in delovni ljudje poglavitni dejavniki proizvajalnih sil ter da je kadrovska politika temeljni del družbenega razvoja. Vse to je zajeto v 2. členu, ki govori o tem, katera vprašanja se s tem družbenim dogovorom urejajo, oziroma uresničujejo: — oblikovanje in sistemiziranje mest v organizacijah združenega dela, — načrtovanje kadrov in njihovo izobraževanje, — zaposlovanje, razvrstitev kadrov in njihovo napredovanje, — kadrovanje vodilnih delavcev, — vzgoja in izobraževanje kadrov, — izvajanje kadrovske politike. Družbeni dogovor je bil pripravljen na osnovi resolucije o temeljih kadrovske politike v republiki Sloveniji, ki obvezuje, da družbenopolitične skupnosti sprejmejo na svojem območju načela za kadrovsko politiko in da jo v svojih okvirih začrtajo. Besedilo družbenega dogovora je sprejela na eni poprejšnjih sej občinska skupščina in sedaj ga moramo mi podpisati in si naprej prizadevati za resnično izvajanje izraženih načel, ki so zajeta v njem. I.V. PODPISNIKI DRUŽBENEGA DOGOVORA: OBČINSKA KONFERENCA SZDL DOMŽALE — ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV DOMŽALE — SKUPŠČINA TIS DOMŽALE — SKUPŠČINA KULTURNE SKUPNOSTI DOMŽALE — OBČINSKO SODIŠČE DOMŽALE — OBČINSKA KONFERENCA ZKS DOMŽALE — OBČINSKA KONFERENCA ZMS DOMŽALE — OBČINSKO JAVNO TOŽILSTVO DOMŽALE — SODNIK ZA PREKRŠKE DOMŽALE — ZAVAROVALNICA SAVA MENGEŠ — ONPZ ZORA DOMŽALE — VETERINARSKI ZAVOD DOMŽALE — OSNOVNA ŠOLA JANKO KERSNIK, BRDO PRI LUKOVICI — OSNOVNA ŠOLA ŠLANDROVE BRIGADE, DOMŽALE — OSNOVNA ŠOLA JOSIP BROZ TITO, DOMŽALE — OSNOVNA ŠOLA DOB — OSNOVNA ŠOLA VENCELJ PERKO, DOMŽALE — OSNOVNA ŠOLA JURIJ VEGA, MORAVČE — OSNOVNA ŠOLA RADOMLJE — ZAVOD ZA GLASBENO IZOBRAŽEVANJE DOMŽALE — POKLICNA ŠOLA DOMŽALE — SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV LJUBLJANA enota Domžale — POSEBNA OSNOVNA ŠOLA HOMEC — TEHNIŠKA SREDNJA USNJARSKA GALANTERIJSKA ŠOLA DOMŽALE — VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD DOMŽALE — UPRAVA SOb DOMŽALE — TERMIT DOMŽALE — HELIOS DOMŽALE — OPEKARNA RADOMLJE — TRAK MENGEŠ TOVARNA FILCA MENGEŠ — MLINOSTROJ DOMŽALE — LEK — OBRAT FARMIS MENGEŠ - PAPIRNICA KOLIČEVO — INDUPLATI JARŠE — UNIVERSALE DOMŽALE — IPK SERVO MIHAJL Obrat Oljarna Vir — SEMESADIKE MENGEŠ — AVTOSERVIS DOMŽALE — PEKARIJA DOMŽALE — KOMUNALNO PODJETJE MENGEŠ — ČEVLJARSKO PODJETJE »MOJCA« LUKOVICA — TAMIZ MENGEŠ — SLAŠČIČARNA BISTRICA DOMŽALE — HIDROMETAL MENGEŠ — DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE. Podpis dogovora Samoprispevek — naš velik Pet let mineva, odkar smo pod geslom: Dobra šola je najdragocenejše darilo našemu otroku, z veliko večino izglasovali sklep, da bomo za hitrejšo modernizacijo osnovnega šolstva prispevali del našega osebnega dohodka. Zavestno smo se odločili za samoprispevek, ker nam je takrat sprejeti program vlaganj zagotavljal, da bomo rešili nekatere najbolj pereče probleme šolskega prostora in da bomo določenemu številu naših otrok zagotovili sodobnejše in boljše pogoje učenja in dela. Program, ki je predvideval 14,730.000,00 din celotnih vlaganj, od tega din 6,500.000,00 iz samoprispevka je obsegal: gradnjo podružnične šole v Blagovici, gradnjo popolne osnovne šole v Domžalah, gradnjo štirirazredne osnovne šole na Rojah, adaptacije šol v Mengšu, Domžalah, Dobu in Radomljah ter gradnjo telovadnic pri petih osnovnih šolah. Zdel se nam je zelo ambiciozen in maksikdo je celo dvomil v možnost njegove popolne realizacije. Že leto dni kasneje pa je skupščina občine na svoji seji v Mengšu ta program še razširila tako, da je bila v plan gradenj in vlaganj vnesena osnovna šola na Rojah kot popolna osnovna šola in novogradnja osnovne šole v Mengšu, poleg povečanih adaptacij v Radomljah in v Dobu, za to potrebna sredstva pa so se povečala na 23,000.000,00 din. Štab za izgradnjo šolske mreže v občini, ki ga je Skupščina občine imenovala, se je takoj po uspelem referendumu resno lotil obsežne in zahtevne naloge in po uvodnih pripravah, ki so obsegale nakup in pripravo zemljišč in načrtov ter zagotovitev izvajalcev začel program tudi realizirati, in sicer tako, da se je odločil najprej za izgradnjo največjih planiranih objektov, v drugi fazi naj bi opravili velike adaptacije, kot zadnja faza realizacije sprejete naloge, pa naj bi zgradili še telovadnice tako, da bi vse popolne osnovne šole v občini prišle do tega prepotrebnega telesno-vzgojnega objekta. In v teh prizadevanjih, kjer je sodelovalo veliko število strokovnjakov, amaterskih in profesionalnih delavcev, kjer je marsikateri zavzeti delavec odpadel in so se pojavili drugi, ki so delo nadaljevali, je preteklo pet let in v teh dneh, ko se pripravljamo, da bi stopili pred volivce s predlogom, da samoprispevek podaljšamo še za naslednjih pet let je prav, da napravimo obračun opravljenega. Kaj je bilo zgrajenega: Zgrajena je bila štirirazredna osnovna šola v Blagovici za din................... 773.883,15 Popolna osnovna šola Josipa Broza-Tita za področje Vir, Količevo in Rodica ter Jarše za din........ 13,425.876,80 Popolna osnovna šola šlandrove brigade za področje vzhodnega dela Domžal, Zaboršta in Ihana za din . . . 16,115.184,30 Popolna osnovna šola v Mengšu za din....... 15,962.954,00 Velika adaptacija in gradnja telovadnice v Radomljah za din................... 4,548.611,49 Poleg tega je bila v času opravljena: obnova podružnične šole v Dra-gomlju, instalacija centralne kurjave v Trzinu, manjša adaptacija šole v Krašnji, ureditev asfaltne plošče pri šoli Brdo, zagotovitev zemljišča za adaptacijo šole v Dobu in zagotovitev zemljišča za gradnjo telovadnice na Brdu. Vidimo torej, da je bilo opravljeno v tem času veliko in zahtevno delo, posebno še, ker so se med izvajanjem programa samega pojavile težave, s katerimi v začetku nismo računali ali pa vsaj ne v takem obsegu. Tu so mišljene predvsem podražitve gradbenih storitev in materiala, spremenjeni pogoji financiranja, težji pogoji za pridobitev bančnih kreditov itd. Vse to je povzročilo, da predstavljajo sedaj, ko delamo obračun, porabljena sredstva za vse to, kar je bilo napravljenega, znesek din 50,826.509,74 ali več kot še enkrat toliko, kot je bilo prvotno planirano, pri tem pa moramo ugotoviti, da sprejeti program niti ni mogel biti v celoti uresničen, kljub dobri volji in vloženemu trudu tistih, ki jim je bilo to delo zaupano. Nova šola v Mengšu. Na sliki vidimo pevski zbor pionirjev Osnovne šole Mengeš in člane godalnega orkestra Domžale-Kamnik Na uresničitev čaka še adaptacija in gradnja telovadnice v Dobu, adaptacija in gradnja telovadnice v Domžalah pri šoli Venclja Perka, kjer pa se namesto tega predlaga novogradnja šole na novi lokaciji, dalje gradnja telovadnice na Brdu in gradnja telovdnice v Moravčah, poleg manjših vlaganj v Trzinu, Ihanu in Vrhpoljah. Dejstvo je, da program gradenj, sprejet pred petimi leti, ni realiziran, obveza po ostaja. Kriviti za to zamudo ne moremo ne občine in ne izvajalcev. Vzrok je v splošnih gospodarskih gibanjih, ki so enako kot nas, ali pa še bolj, prizadela tudi druge. Kljub zaostanku pri uresničevanju postavljenega programa pa lahko ugotovimo, da smo v teh petih letih zagotovili sodoben pouk v novih šolskih prostorih z novo opremo in sodobnimi učili 2188 učencem ali 44 % vseh šoloobveznih otrok v občini, kar je edinstveni primer v zgodovini vlaganj v šolski prostor ne samo v naši občini, ampak v vsej republiki in na kar so občani Domžal lahko ponosni. Tak uspeh je bil dosežen lahko samo zato, ker smo se odločili, žrtvovati del svojega osebnega dohodka zato, da bi bilo našim otrokom lepše in bolje. In koliko smo v teh petih letih zbrali? Skupno je bilo zbranega namesto 6,500.000,00 din, kolikor je bilo planirano, do 31. 12. 1973 din 12,848.293,17 do konca prvega petletnega obdobja plačevanja samoprispevka pa računamo, da bo zbranih 14,500.000,00 din. Uspehi, doseženi s tako spontano solidarnostjo, kot je samoprispevek za skupno dobro nas vseh, posebno pa generacije, ki prihaja, nas lahko navdaja s ponosom, obenem pa nas zavezuje, da z napori za uresničitev celotnega programa nadaljujemo in zato zavestno odločimo, da bomo tudi še naslednjih pet let prispevali enako kot doslej, 1 % svojega osebnega dohodka zato, da bomo uresničili obljubo in da bomo vsem našim otrokom zagotovili enake pogoje v vseh naših osnovnih šolah. Naš glas ZA podaljšanje samoprispevka bo zato naša zavestna odločitev za tisto, za kar smo prepričani, da je prav in koristno in kar bomo dosegli le, če bomo razumeli, kaj pomeni široka tovariška solidarnost vseh delovnih ljudi. M. F. Ob otvoritvi šole v Mengšu Predsednik skupščine občine Domžale Albin Klemene izroča ob prisotnosti pionirjev in ravnatelja Romana Maligoja ključ nove šole pionirju, z naročilom, da naj nova šola bo vseh učencev drugi dom V zgodovini nastajanja nekega kraja ali področja so mejniki pomembni razni dogodki, pridobitve in doživetja. Prepričan sem, da med najpomembnejše dogodke mest in naselij spada razvoj in rast šole, kjer ima prav posebno mesto osnovna šola. Osnovna šola je posebnega pomena zaradi tega, ker je osnova za ves nadaljnji šolski sistem, ker je osnovna šola tista, skozi katero gre praviloma vsak človek in kjer si pridobi osnovno znanje potrebno za človekovo izobraževalno rast in razvoj. Današnji čas neslutenega tehničnega razvoja, čas, ki usmerja izkoriščanje jedrske energije za nadomestilo klasični energiji, čas mehanizacije in tehnike, ki zajema prav vsa področja našega dela in življenja od industrije in tehnike, kmetijstva in gozdarstva do šolstva in zdravstva — zahteva ljudi z velikim in poglobljenim znanjem, človeka, ki je sposoben stalno zasledovati novosti znanosti in tehnike in se stalno izobraževati in izpopolnjevati. Vse to je le ena stran človekove rasti. Poleg znanosti in tehnike, strahotnega vsestranskega razvoja delamo in živimo ljudje, pripadniki narodov in držav, pripadniki različnih ras od belcev do črncev, pripadniki velikih in malih narodov, prebivalci bogatih in revnih geografskih podro- skupni uspeh čij zemeljske oble. Del ljudi živi v deželah, kjer pridobitve znanosti in tehnike zajemajo in uživajo z največjo žlico, vse jim je dano in omogočeno, del ljudi pa, se prebija do napredka z največjo težavo, žrtvami in premagovanjem zaprek. Najgloblje in najusodnejše pa so razlike v človekovem bistvu, v bistvu narodov in držav, v njihovi družbeno-politični usmerjenosti in njihovi družbeni ureditvi. Zaradi tega nastajajo svetovna nasprotja med državami v razvoju, med neangažiranimi in med imperialistično usmerjenimi velesilami. Zaradi razlik v narodovem in človekovem bistvu nastajajo nasprotja med tistimi, ki nočejo vojne in tistimi, ki jo vedno znova netijo, med tistimi, ki pristajajo na široko sodelovanje narodov in držav in tistimi, ki podpihujejo rasno nestrpnost in nemir. Zaradi tega nastaja vedno znova veliko nasprotje med takimi, ki žele znanost in tehniko uporabiti za mir, lepše in boljše življenje in tistimi, ki dosežke znanosti usmerjajo v orožje, vojno in uničevanje. Začetne poglede in prva premišljevanja srečamo že pri mladini v osnovni šoli. V razčiščevanju teh nasprotij so osnovni vzgojni cilji naše šole, še posebej osnovne šole. Prav te dni smo priča sprejemanju nove jugoslovanske in slovenske ustave. Obe sta dobili najširšo podporo in soglasno potrditev. Ti dokumenti so osnovni samoupravni dogovori med republikami in pokrajinami, ki rastejo iz nas in iz našega vsakdanjega življenja. Načela nove ustave slone na delovnem človeku, na njegovi pravici do dela, ustvarjanju in delitvi dohodka, skrbi za reprodukcijo, odločanju o sredstvih za splošno in skupno porabo. Neodtujljiva pravica delovnega človeka je, neposredno odločanje o celotnem življenju v temeljnih samoupravnih enotah: TOZD, krajevnih in interesnih skupnostih. Ta neposrednost in odloča nje povezuje delovne ljudi preko delegatskega sistema s skupščinami, organi samoupravljanja in oblasti. Tako nastajajo novi odnosi, ki ne bodo več sloneli na zakonih, ampak vedno bolj na samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. Z načeli nove ustave gradimo najnaprednejše družbene odnose na svetu, gradimo veličastno akcijo družbenega razvoja, kjer odločajo delovni ljudje in ni prostora za izkoriščanje. Vse socialistične sile in vsi delovni ljudje imamo zaradi teh sprememb v družbenih odnosih veliko odgovornost, ne le do sami sebe, ampak do celotnega delavskega razreda in naših sosedov. Iz vsega tega zgodovinskega družbenega dogajanja črpa svoje vzgojne cilje in smotre naša osnovna šola. Dobro se zavedamo, da so vsebino nove ustave sposobni oživljati in uresničevati le ljudje z izoblikovanim značajem, ki so vsestransko razgledani, kulturno bogati, ljudje, ki so sposobni odločati o pogojih svojega dela in življenja na temelju socialističnih in marksističnih osnov, ki bodo sposobni uveljavljati, razvijati in krepiti samo- upravne, humane socialistične odnose. V naših vzgojnih smotrih je zajeto poznavanje naše družbene ureditve, spoštovanje enakopravnosti narodov, humanizma in mednarodne solidarnosti vceplja iskrene medsebojne, tovari-ške odnose, zavest skupnosti in družbene odgovornosti, vsaja v mlada srca pridobitve NOB, ljubezen do ožje in širše domovine. Stalna družbena skrb je seveda usmerjena v to, da bi imeli na področju vzgoje in izobraževanja otroci čim boljše in čim bolj izenačene delovne in življenjske pogoje. Vse to urediti za skoraj 5000 šolarjev v domžalski občini pa ni lahka, niti enostavna naloga. Ni šlo in ne gre samo z državnim, samo z občinskim denarjem. Potrebna je bila pomoč občanov v obliki samoprispevka. Referendum o tej odločitvi, ki je bil v naši občini pred petimi leti, je bila resnično veličastna akcija, vredna, da smo nanjo še danes ponosni tudi zato, ker bodo nanjo še deset in desetletja ponosni naši zanamci. Samoprispevek je bil seme za izgradnjo treh popolnih osnovnih šol, ene podružnične šole in za veliko adaptacijo v Radomljah. To delo je stanje osnovnega šolstva v občini tako močno in hitro spremenilo, da je to edinstven primer v republiki. To je resnično velik zgodovinski dogodek, kar ni premaknilo stoletje, je premaknila dobra volja občanov, dogovor delovnih ljudi na referendumu. Tudi to je dokaz neprecenljive moči v samoupravljanju delovnih ljudi. Danes bo dobilo nove delovne pogoje nad 600 učencev v Mengšu in okolici. Odprli bomo vrata nove šole, ki je veličasten objekt solidarnosti vseh občanov, darilo bodočim generacijam. Nova šola nam daje tudi svoje naloge in dolžnosti. Pionirji in mladina, ki bodo jutri začeli novo življenje v tej stavbi, se morajo zavedati, da so vložena ne le velika družbena sredstva, ampak veliko dobre volje in delovnega elana občanov naše občine. Tu bodo mladi prejemali znanje s sodobnim poukom in postajali bodo resnično pravi, kulturno bogat in vzgojen mladi rod. Učitelji, ki delamo v novih šolah, imamo še večjo skrb za dosego ciljev samoupravne, socialistično angažirane šole in še posebno skrb varovanja imovine, ki nam je poverjena in je resnično naša, družbena. Vsi v šoli se boste stalno spominjali, da je bil ta kulturni spomenik odprt na dan slovenskega kulturnega praznika, ki je povezan z imenom dr. Franceta Prešerna, velikega Slovenca, katerega ideje je uresničevala Prešernova brigada med NOB in da šola nosi ime narodnega heroja Matije Blejca, ki se je boril in padel za ideje pravice, enakopravnosti in socializma. Nova šola pa daje odgovorno nalogo in pomeni dolg tudi vsem občanom tega področja. Veste, da se pripravljamo na podaljšanje samoprispevka zato, ker nismo izpolnili vseh nalog, ki smo si jih za izgradnjo šolske mreže zadali. Zavedamo se, da to delo ne bo lahko. Prepričan pa sem, da smo temu delu in nalogi kos in ju bomo prav tako odgovorno opravili, kakor smo ju prvič. Ob Del poslopja nove šole v Mengšu v zaključni fazi gradnje tem moramo vedeti, da smo in moramo biti zreli samoupravljav-ci, pošteni in iskreni občani, ki imamo v svojih rokah pravico odločati o življenjskih pogojih naših otrok v občini. Nikakor ne moremo in ne smemo pristati, da je naše obveznosti konec, če smo uredili šolo za otroke v Mengšu, Radomljah in delno v Domžalah. Vsi otroci na območju občine so naši, naša skupna skrb obstaja toliko časa, da bodo vsi imeli vsaj približno enake pogoje dela in življenja. Kar je doslej zraslo novih šol, so simbol velikega, enotnega in odgovornega družbenopolitičnega dela, so simbol globoke, tovari-ške solidarnosti in medsebojnega razumevanja. Današnji veliki in lepi praznik Mengša, ta lepa in moderna nova šola, naj nas spominja, da imamo še velik dolg do enega dela otrok, ki ga bomo in moramo poravnati na prihodnjem referendumu o izgradnji šol. Tega dolga resnično ne smemo pozabiti. Vsem, ki boste delali in živeli v novi šoli, želimo veliko delovnih uspehov, vsem občanom Mengša pa želimo, da bi nova šola postala resnično kulturno središče in spomenik samoupravljanja in solidarnosti, ki bo dajala vedno nove, idejam socializma predane kadre. Jernej Lenič Program izgradnje šolske mreže potrjen! Skupščina Občine Domžale je na seji obeh zborov, 12. februarja 1974 potrdila predlog programa nadaljnje izgradnje šol v občini Domžale. Program, ki so ga predhodno že obravnavale posamezne družbenopolitične organizacije, interesne skupnosti, izvršni odbor in skupščina TIS, krajevne skupnosti in ostali dejavniki v občini, je skupščina soglasno sprejela ob ugotovitvi, da je potrebno vsem šoloobveznim otrokom omogočiti enake pogoje šolanja v vseh krajih v občini. V razpravi je bilo poudarjeno, da je potrebno sprejeti program izvesti in to na osnovi samoprispevka ter ostalih sredstev, ki bi bili zbrani iz drugih virov. Ravno tako je bilo soglasno sprejeto, da je sprejeti program potrebno dosledno izvajati in s tem omogočiti, da bodo vse navedene gradnje tudi v celoti izvršene v naslednjem petletnem obdobju. Sprejet je bil naslednji program: I. 1. Adaptacija osnovne šole Dob z izgradnjo telovadnice. 2. Izgradnja telovadnice pri osnovni šoli Brdo z veznim hodnikom in potrebnimi kabineti. 3. Izgradnja telovadnice pri osnovni šoli Moravče z veznim hodnikom in potrebnimi kabineti. 4. Novogradnja osnove šole Vencelj Perko. 5. V teku dograjevanja šolske mreže bodo opravljene nujne adaptacije šol v Trzinu, Ihanu in Vrhpoljah. 1. Gradnja podružnične šole v Krašnji, če bo to potrebo pokazala strokovna analiza. 2. Določitev lokacije za Posebno osnovno šolo Homec in odkup zemljišča. III. Na osnovi potreb iz strokovnih analiz reševati pomanjkanje šolskih prostorov in določiti prostorske rezervate za šolske objekte na celotnem območju občine. ŠTAB ZA IZVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA IZGRADNJO ŠOLSKE MREŽE PORTRET FRANCA TEKAVCA — PREDSEDNIKA DOMŽALSKE MLADINSKE ORGANIZACIJE Za predsednika Občinske konference ZMS je bil izvoljen 16. januarja letos. Star je 27 let. Rodil se je v vasi Rudolf ovo pri Cerknici. V Cerknici se je izučil za strojnega ključavničarja (zadnje leto šole je obiskoval v Domžalah). V Cerknici je v tovarni Brest pred desetimi leti tudi pričel s političnim delom, postal je predsednik mladinskega aktiva v tej tovarni. Naš predsednik spada med tiste ljudi, za katere bi lahko rekli, da imajo politični talent, nekaj jih sili k političnemu delu, čeprav tega ne morejo prav natančno pojasniti. Vendar tudi Tekavec, kot vsak družbenopolitični delavec, natančno ve, kaj bi rad dosegel s tem, da je prevzel neko funkcijo. Takole je naštel: »Prvič, poživiti je treba klubsko dejavnost; drugič, poži- viti dejavnost specializiranih organizacij, kjer delujejo mladi; tretjič, uveljaviti izobraževanje mladih, saj bo le vsestransko izobražen mladinec lahko tudi učinkovito vplival. Odstotek mladih, ki so evidentirani v bodoče delegacije je premajhen. Ta odstotek je v tovarnah še manjši, kot v krajevnih skupnostih. Seveda pa je vprašanje, koliko mladih pa bo potem sploh izvoljenih v same organe občine in krajevnih skupnosti. Vpliv mladih po tovarnah je prešibak, vendar mladi kažejo interes za to, na kar kaže tudi povečana udeležba pri raznih oblikah mladinskih dejavnosti v zadnjem času.« Ni pozabil omeniti naj konkretne j še želje naše mladinske organizacije, to je ustanovitve mladinskega centra za vso občino v dvorani v Grobljah. Ta center bo ob razumevanju jarške krajevne skupnosti ter občinske skupščine zaživel prihodnje leto. Franc Tekavec je po poklicu industrijski pedagog, poučuje pa na strokovno industrijskem centru v Domžalah. Politično deluje iz »idealizma«, na profesionalno politično kariero ne misli. Je odprte, prisrčne narave, ker je pač Notranjec. Preseneča s pravilno nenarečno govorico ter natančnim izražanjem. Na sestankih razmeroma malo govori, ni mu do tega, da bi na nekem sestanku ravno on povedal največ (za kar si mnogi funkcionarji zelo prizadevajo). Nekoliko se mu pozna, da dela v prosveti, saj si s svojo predavateljsko umirjenostjo hitro ustvari avtoriteto. Na nek način je vzor mladin- ca. Ne kadi, pije pa čaj ali sadni sok. Je tudi družinski oče. Družino si je ustvaril leta 1968, ima pa 5 let staro hčerko. Seveda tudi ne pozablja na kulturo, svojo ženo zelo rad pelje v gledališče. Delo predsednika mladinske organizacije mu vzame razmeroma veliko časa, čeprav večino opravil opravi marljivi sekretar. Vseeno pa se lahko udeleži vseh sestankov, saj vodstvo šole, kjer poučuje, zelo upošteva njegove zadolžitve. Vtis resnosti, ki ga predsednik napravi, nam daje slutiti, da bo naša mladinska organizacija v prihodnje ustvarjalno delovala in da se bo lahko ponašala z mnogimi vidnimi rezultati. K temu bo prispeval tudi Franc Tekavec. Drago Flis Ob volilni konferenci OK ZMS Domžale »Za minulo obdobje, ki ga danes končujemo, so značilni štirje pomembni dogodki, ki so vplivali na razgibanost naše celotne družbe in seveda mladinske organizacije še posebej. Seja predsedstva ZKJ v juniju 1973 in teze za pripravo dokumentov III. konference ZK o razvijanju aktivne udeležbe mlade generacije v izgradnji samoupravne socialistične družbe, pismo tovariša Tita in Izvršnega biroja konec leta 1972, ustavna razprava v letu 1973 in druga seja RK ZMS v juliju 1973, je vsak od teh dogodkov po svoje razgibal našo dejavnost, in kar je najpomembnejše, vsi ti dogodki so pripomogli k boljši realizaciji sprejetih programov, kakor tudi k uveljavitvi dela mladinske organizacije v občini.« To so bile uvodne besede dosedanjega predsednika OK ZMS Domžale tov. Janka Kralja na volilni konferenci 16. januarja v Domžalah, ki v celoti označujejo problematiko mladinske organizacije v prejšnjem obdobju. V minulem obdobju se je OK ZMS Domžale srečala z več težavami, dosegla pa je tudi lepe uspehe na nekaterih področjih. V akcijskem pomenu je bilo preteklo obdobje dokaj živahno, kljub nekaterim kadrovskim težavam v predsedstvu OK. V prvem letu mandata, to je v letu 1972, so bile zaradi nedelavnosti nekaterih članov predsedstva težave tako, da se je moral del članov predsedstva zamenjati v začetku leta 1973 z novimi, da je delo normalno potekalo. OK je od polprofesionalnega dela sekretarja, ob soglasju drugih družbenopolitičnih organizacij, prešla na profesionalnega sekretarja. Tako odločitev so predvsem narekovale obsežne naloge in družbena pomembnost mladinske organizacije. Ker je praktično večina organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, srednjih in osnovnih šol pokrita z mladinskimi aktivi, to spoznanje pa ima kvantitetno vsebino, je bilo treba prehajati na kvaliteto dela, kar zahteva neprestan stik sekretarja z aktivi, komisijami pri OK in republiško kon- ferenco. Prave možnosti političnega dela pa so bile dane sekretarju s honorarnim angažiranjem administrativne moči. Večina komisij ni delala tako, kot bi morala. Vnaprej nam ostane nova obveza, da se delo komisij vidno poboljša. Problemska konferenca v januarju 1972, ki je obravnavala telesno kulturo v občini, je bila pomemben prispevek k poživitvi športne dejavnosti v mladinskih aktivih, predvsem pa je vzpodbudila mlade k bolj ustvarjalnemu razmišljanju o bodoči organiziranosti telesne kulture v občini. Analiza o številu mladih v samoupravnih organizacijah je opozorila na ustrezno zastopanje mladih pri odločanju, kar predstavlja opozorilo za mlade v obdobju pred volitvami. Viden uspeh je bil dosežen na področju kadrovske politike. V pripravah na volitve v organe OK ZMS Domžale je bilo evidentiranih nad 100 kandidatov in vsi so pristali na kandidiranje za organe. V nekaj stavkih je bilo prikazano minulo obdobje, čeprav v grobi obliki. V novem mandatnem obdobju čaka mladinsko organizacijo precej dela, kar je pokazala tudi razprava na konferenci. Pa poglejmo: 1. Konferenca bo delala precej na poživljanju dejavnosti. Preko klubske dejavnosti se mladinska organizacija najbolj približa mlademu človeku. Klubska dejavnost je tista osnovna oblika organiziranja, ki združuje mlade glede na njihov interes. Združevanje ob poslušanju glasbe, organiziranju raznih krožkov in sekcij, ob debatah in podobno je dobra odskočna deska za širše družbenopolitično ude j stvo van j e, za izpolnjevanje v izobraževanju itd. Nekateri aktivi imajo dobre pogoje, da zelo razvijejo klubsko dejavnost (Trojane, Groblje, Dob, Domžale, Lukovica itd.), ponekod pa bo treba^začeti znova. Naloga novoizvoljenega predsedstva (vsak član predsedstva je zadolžen za več aktivov), komisije za aktive v krajevni skupnosti, bodoče konference mladih iz krajevne skupnosti bo, da bo klubska dejavnost v občini zaživela. 2. Mladinska organizacija je pred novo organiziranostjo, ki se delno že uresničuje. Ustanovljena je že bila konferenca mladih delavcev. Ustanoviti pa bo še treba konferenco mladih iz krajevne skupnosti, konferenco mladih iz kmetijstva, konferenco mladih v izobraževanju, koordanicijski odbor za specializirane organizacije in marksistični center v občini. Vsa ta organiziranost bo vključevala veliko število mladih. Iz vsega tega izhaja, da se bodo morali mladinci in mladinke še dosti bolj aktivno vključevati v delo mladinske organizacije. Jasno pa je, da je to tudi potrebno, če si mladi želijo uresničiti interese tam, kjer je to potrebno. Večja aktivnost v bodoče je torej ena od sklepnih misli konference. 3. V novi organiziranosti se aktivnost prenaša na novousta-navljajoče se konference. V konferenci pa ima seveda še vedno zelo pomembno vlogo predsedstvo OK, od komisij pa brez dvoma komisija za idejnopo-litično delo in kulturo ter komisija za družbeno-ekonomske odnose. Nasploh pridobivajo komisije na pomenu in bodo tiste, ki bodo v veliki meri poganjale delo v aktivih. Prav zato je bilo na konferenci še posebej poudarjeno, da se tisti mladinci, ki bodo delali v organih konference, že na začetku obvezujejo, da bodo res delali, ne pa, da nekateri jemljejo delo neresno. Delo v mladinski organizaciji je prostovoljno, nihče nikogar ne sili, tisti, ki pa namerava delati, pa naj dela tako, da bo nekaj prispeval k širši vlogi mladinske organizacije v družbi, namesto da jemlje voljo do dela drugim. 4. Nadvse zanimiva je bila debata o delu in problemih v posameznih aktivih. Nekateri predsedniki so imeli kaj povedati, kar kaže, da so nekateri aktivi res aktivni. Delavni so predvsem aktivi iz krajevnih skupnosti. Za mnoge aktive v OZD pa to sploh ne velja. Konferenca mladih delavcev je vsekakor nova kvaliteta v organiziranju mladih samo- upravljalcev, predsedstvo omenjene konference mora biti žarišče akcij in pobud za ostale aktive. V splošnem pa je delavnost aktivov v občini še premajhna. Pogosto so vzroki v prostorskih, finančnih in kadrovskih težavah aktivov. 5. Smo pred podaljšanjem občinskega samoprispevka za nadaljevanje graditve šolskega omrežja. Dosedanji uspehi so več kot vzpodbuda, da mladi v celoti podpiramo občinski samoprispevek. Nove šole so končno naša bodočnost. Konferenca je idejo o podaljšanju občinskega samoprispevka v celoti podprla. 6. V času pred volitvami čaka mlade veliko nalog. Mlada generacija bo v bistvu tista, ki bo uživala sadove novega delegatskega sistema. Do sedaj pa je bilo še premalo mladih vključenih v razprave o ustavnih spremembah, večina mladih se je še premalo zanimala in razmišljala o pomembnosti ustavnih sprememb. Naloga predsedstva in komisije za idejnopolitično delo in kulturo je, da omogoči mladincem čimbolj natančno informiranje o bistvu ustavnih sprememb. Za novega predsednika OK ZMS Domžale je bil izvoljen Franc Tekavec, sicer predavatelj na Poklicni kovinarski in galanterijski šoli. Za novega podpredsrednika je bil izvoljen Jože Skok iz Domžal, za sekretarja pa Lado Go-ričan iz Trojan. Ostali člani predsedstva so še: Vojko Gorenje, Domžale, Janez Mav, Papirnica Količe-vo, Franc Kerč, Toko Domžale, Franc Arnuš, Tosama Vir, Vera Grošelj, Dob, Marinka Hribar, OŠ Šlandro- va brigada, Vito Habjan, Domžale. Ob zaključku se je novoizvoljeni predsednik zahvalil dosedanjemu predsedniku Janku Kralju za dosedanje delo v imenu celotne konference in mu izročil lepo praktično darilo. Jože Skok Iz naših krajevnih skupnosti PRESERJE Na seji koordinacijskega odbora za volitve so, 5. 2. 1974 v Preserjih sklenili, da zboru občanov predlagajo, da bi njihova krajevna skupnost imela 5-član-sko delegacijo za zbor delegatov krajevnih skupnosti v občinski skupščini. Lista bo odprta, zato so evidentirali kot možne kandidate za delegacijo Kočar Štefana, Lipovšek Otmarja, Marolt Staneta, Marovič Vesno, Novak Pavla in Vidmar Vojka. PREVOJE Iz Prevoj so sporočili, da je njihov politični aktiv, ki ga je sklicala krajevna organizacija SZDL, 4. 2. 1974 sestavil listo kandidatov za delegacijo krajevne skupnosti za zbor delegatov krajevnih skupnosti v občinski skupščini. Na listi kandidatov so evidentirani naslednji tovariši in tovarišice: Marjan Kotnik, Mirko Bitenc, Marija Urankar, Tone Dolenc, Franc Kocjan, Jože Primožič, Stane Pele, Srečko Stre-har, Jožica Berlec, Tončka Hribar, Silva Rak, Vinko Klopčič, Tomaž Urankar, Janez Cerar, Viktorija Kosmatin in Marjan Primožič. LUKOVICA Koordinacijski odbor za volitve, ki ga je sklical predsednik KO SZDL dne, 6. 2. 1974 se je odločil, da predloži zboru delovnih ljudi v krajevni skupnosti naslednjo listo evidentiranih kandidatov za delegacijo svoje krajevne skupnosti v zbor delegatov krajevnih skupnosti v občinski skupščini: Miran Pezdirc, Veronika Birk, Stana Stopar, ing. Franc Blatnik, Franc Pavšek, Stane Jemc, Franc Capuder, st., Rada Stajdoher, Tone Gostinčar, Ciril Pavlic, Anton Mav in France Cerar (Gradišče). Soglasno so tudi podprli akcijo za podaljšanje samoprispevka v občini. VRHP0LJE-ZAL0G Na sestanku vseh družbenopolitičnih organizacij in predsedstva zbora volivcev so, 27. 2. 1974 razpravljali o možnostih ustanovitve svoje krajevne skupnosti. Sklenili so, da bodo pospešili priprave in če bodo vsi občani zato, bodo imeli v prihodnje svojo krajevno skupnost. Evidentirali so tudi možne kandidate za delegacijo svoje krajevne skupnosti. Kandidati za delegacijo so: Ivan Lebar, Jože Planine, Mina Lenček, Angelca Lenček, Franc Planine, Martin Štefan, Janez Uštar, Janez Rožič, Lado Ocepek, Franc Cerar, Janez Orehek, Štefan Merela, Štefan Cerar, Franc Vesel, Franc Peterka, Martin Prašnikar, Miha Novak, mL, Dio-nizij Resnik, Anton Peterka, Janez Cerar, mL, Vinko Kepic, mL, in Anton Cerar. Tudi druge krajevne skupnosti naj se oglašajo v našem časopisu. Član uredniškega odbora Marijan Stopar KRAJEVNA SKUPNOST DOB — DA ALI NE? Statut občine Domžale določa, da je krajevna skupnost samoupravna skupnost občanov, v kateri občani neposredno uveljavljajo samoupravne pravice pri zadovoljevanju svojih interesov in potreb. Krajevna skupnost se lahko ustanovi za naselje ali za več naselij. Nova ustava bo tej temeljni samoupravni skupnosti namenila zelo pomembno vlogo v povezovanju z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi za uresničevanje skupnih interesov in v sodelovanju pri opravljanju družbenih zadev in pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbeno-političnih skupnostih. Delovni ljudje bodo po svojih delegatih sodelovali pri reševanju vprašanj skupnega pomena za krajevne skupnosti in organizacije združenega dela ter samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena. Krajevna skupnost Toma Brejca — Vir, tretja po številu prebivalcev v občini, združuje občane s področja Vira, Količe-vega, Podrečja, Doba, Češenika, Turnš, Želodnika, Brezovice, Gor-juše in Laz. Združuje pravzaprav dve območji, ki se med seboj bistveno razlikujeta in imata vsako svoje specifičnosti. Področje Vira in Količevega je po grobi oceni predvsem industrijsko, dočim v Dobu in okoliških vaseh prevladuje še kmetijstvo kot pomembnejša gospodarska dejavnost. Če celotno krajevno skupnost tako razdelimo na dva dela, bi za prvega z gotovostjo lahko trdili, da je v preteklem obdobju dosegel velik napredek. Nagel industrijski razvoj, velike investicije v najpomembnejših organizacijah združenega dela na tem območju pogojujejo in zahtevajo tudi razvoj na negospodarskih področjih, predvsem na področjih interesnih skupnosti. Občani na Viru so z delom krajevne skupnosti in njenih organov najbrž zadovoljni, saj leta, resda tudi z njihovimi prispevki, hitro in učinkovito rešuje vprašanja komunalnega značaja, probleme otroškega varstva, šolstva itd. Asfaltirajo se ulice, urejena je razsvetljava, otroški zvrtec, z izgradnjo šole Josipa Broza Tita in mostom prek Kamniške Bistrice pa je za večino otrok na Viru rešen tudi ta problem. Nasprotno pa vaščani Doba in bližnjih vasi niso in ne morejo biti zadovoljni, saj razen asfaltiranja dveh krajših odsekov cest ni bilo pomembnejših investicij. Še vedno niso rešena nekatera življenjsko pomembna vprašanja v kraju. Trgovski lokal bode v oči, pokopališče je prenapolnjeno in predstavlja resen problem, ustreznega prostora nima pošta, neurejeno je avtobusno postajališče, makadamske ceste so v nemogočem stanju, gradnja prepotrebne telovadnice in novih učilnic v šoli pa se ne premakne z mrtve točke. Večino naštetih vprašanj je svet krajevne skupnosti Vir že reševal, tudi vaščani so pokazali veliko mero razumevanja, vendar problemi ostajajo odprti. Kje je temu iskati vzrok? Morda v pomanjkanju sredstev, v premajhni prizadevnosti organizacije SZDL v Dobu, v morebitni nenaklonjenosti sveta KS, v nezadostnem interesu občanov ali pa so vzroki kje drugje. Nekateri zvračajo vso krivdo na krajevne predstavnike v svetu KS, ki resnično mnogokrat zelo težko prodrejo s svojimi stališči in sahtevami. Naj bodo vzroki kakršnikoli, bistvena je ugotovitev, da razvoj na področju preskrbe prebivalstva, komunalne dejavnosti, šolstva in otroškega varstva v Dobu zaostaja, ob tem pa prebivalstvo hitro narašča. Nov skupščinski sistem prinaša spremembe v sestavu skupščine, uvaja zbor krajevnih skupnosti in eno najpomembnejših novosti — delegacije krajevnih skupnosti. Delegacije delegirajo krajevne skupnosti in vsaka KS bo imela v omenjenem zboru vsaj en mandat. Doslej sta v občinski skupščini območje Doba in bližnjih var. i zastopala dva odbornika, vprašujemo pa se, če bodo občani tega terena v novem zboru KS, ki bo številčno manjši, še imeli svojega predstavnika. Sodelovali bi seveda v delegaciji KS Vir, toda ali bo zagotovljeno ustrezno »razmerje sil« v dele gaciji, kar bi pomenilo pravično usklajevanje interesov? Samostojna krajevna skupnost pa Dobu zagotavlja lastno delegacijo in mandat v skupščini. Najbrž je bil prav to eden najpomembnejših vzrokov, da je vprašanje ustanovitve samostojne krajevne skupnosti za območje Doba in že naštetih krajev postavljeno na dnevni red vseh družbenopolitičnih organizacij (SZDL, ZZB NOV, ZM) in društev (GD, TVD Partizan) v Dobu. Na vseh dosedanjih sestankih je bila pobuda Socialistične zveze pozdravljena kot akcija, za katero je bil že skrajni čas. Steklo je evidentiranje kandidatov za delegacijo KS Vir ali za delegacijo samostojne KS, na koordinacijskem sestanku bodo organizacije predlagale kandidate in določile dnevni red za zbor volivcev. Gotovo bo na dnevnem redu tudi odločitev o samostojni krajevni skupnosti. Občani imajo pravico in dolžnost, da se samoupravno organizirajo v krajevno skupnost v naselju, delu naselja ali v več povezanih naselij, je zapisano v novi ustavi SFRJ. Odločitev pa se občanom skorajda vsiljuje, saj je bila na koordinacijskem sestanku družbenopolitičnih organizacij KS Vir 7. 2. 1974 izražena želja po odcepitvi Doba. Politične organizacije so namreč predlagale kandidatno listo za delegacijo KS Vir samo za področje Vira in s tem možnost skupne-enotne delegacije celotne KS praktično že izključile. To je bil vzrok, da so se predstavniki družbenopolitičnih organizacij odstranili s prizorišča sestanka. Prebivalci Doba pa se morajo dobro zavedati, da sama ustanovitev KS še ne pomeni veliko, morala bo tudi resnično zaživeti. Družbenopolitične organizacije in tudi vsi aktivni družbeni delavci prevzemajo na svoja ramena veliko odgovornost, saj v lastni KS ne bo mogoče opravičevati nedelavnosti na račun sveta KS Vir, ali nekaterih posameznikov v tem samoupravnem organu. Čez noč ne moremo pričakovati čudežev, ker bo gotovo mnogo težav z zbiranjem finančnih sredstev, morda pa lahko računamo na večjo pripravljenost prebivalcev v lastni krajevni skupnosti. Prepričani smo, da bo na zboru volivcev v Dobu podano tudi temeljito poročilo sveta KS Vir o zbranih ali dodeljenih finančnih sredstvih na obeh območjih in seveda o porabljenih sredstvih vsaj za obdobje zadnjega mandata sveta KS, ker bi neporavnani računi lahko le razburjali duhove, kar bi bila slaba podlaga za delo nove krajevne skupnosti. KS bo .morala imeti svoj statut, svet KS in kar je najvažnejše, sposobnega in delovnega predsednika in tajnika. Zagotoviti bo potrebno sistem financiranja, sprejeti program razvoja in delovne programe, ki bodo morali upoštevati tako interese Doba kot okoliških vasi. Le resnična enotnost, vztrajnost, prizadevnost in delavnost slehernega vaščana bo v daljšem obdobju lahko rodila željene rezultate. M. Jeran Osnovna šola Radomlje je v letošnjem letu dobila šest novih učilnic in sodobno telovadnico. Tudi to je bilo zgrajeno iz sredstev samoprispevka Poklicno usmerjanje na območju Komunalnega zavoda za zaposlovanje Domžale Gospodarski razvoj Slovenije, ki je vezan na njen ekonomsko političen položaj, mora temeljiti na razvijanju sposobnostnih potencialov in njihovemu optimalnemu izkoriščanju. K res inten zivnemu izkoriščanju vseh človeških področij nas silijo tudi dokaj neugodna demografska gibanja. Posledice takih gibanj se izrazitejše kažejo na gospodarsko razvitejših področjih, kakršno je tudi področje Komunalnega zavoda za zaposlovanje Domžale. Na območju Komunalnega zavoda za zaposlovanje Domžale je 8 osnovnih šol in Posebna šola Homec. V šolskem letu 1972/73 je zaključilo šolsko obveznost 95 učencev, v 8. raz. pa 455, od tega 222 deklet. Učenci, ki so zaključili šolsko obveznost v nižjih razredih, so se vključevali v zaposlitev. Na žalost pa je bilo delovnih mest za mlade od 15. do 18. leta premalo, zato jih je zavod s težavo vključeval. Učenci, ki so zaključili šolsko obveznost v 8. razredu osnovne šole pa so se vključili v poklicne in srednje šole. Delovne in druge organizacije so prijavile zavodu 175 učnih mest, 145 za fante in 30 za dekleta. Najmanj učencev se je odločalo za uk v poklice lesne stroke, gradbene stroke, za poklic vodovodni instalater, soboslikar itd. Dekleta pa niso želela v uk za poklice pletilja, natakarica, frizerka itd. Prav pri poklicu frizerka ne bi bilo odveč če povemo, da je na zavodu trenutno prijavljenih brezposelnih več frizerk. Nekatere so se zaradi predolgega čakanja na ustrezno zaposlitev v svojem poklicu, odločile za zaposlitev v tovarni. Na zavodu je prijavljenih tudi precej izučenih avtomehanikov. Tu se sprašujemo, ali je res racionalno, da gre učenec po končani poklicni šoli, zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih mest v zaposlitev kot nekvalificirani delavec. Menimo, da bi morali ustrezni forumi biti pozorni na to, da se sprejme v uk v določene poklice le toliko učencev, kolikor jih lahko ustrezne delovne organizacije in obrtniki zaposlijo po končanem šolanju ter da jim vajenci ne predstavljajo v času izuče van j a le ceneno delovno silo. Prav pri vključevanju mladih v poklicne šole se srečujemo s problematiko suficitarnosti in deficitarnosti poklicev. Te problematike prav gotovo ne bomo nikoli dokončno rešili, s tem pa ni rečeno, da moramo biti pasivni v ekstremnih primerih, kjer bi pravilna akcija veliko koristila. Z namenom, da bi ustvarili pogoje za optimalni razvoj vsakega posameznika in tako v največji meri izkoristili sposobnost-ne potenciale, ugotavljamo intelektualne sposobnosti učencev že v 5. razredu. Na osnovnih šolah v občini Domžale so strokovni delavci zavoda za zaposlovanje v šolskem letu 1972/73 testirali vse učence 5. razredov. Za učence in starše 8. razredov so bila tekom šolskega leta organizirana razna predavanja o problematiki poklicnega usmerjanja. Da bi bili učenci objektivno seznanjeni z zahtevami tistih šol in poklicev, ki jih najbolj za- nimajo, so bila organizirana na sedežu Komunalnega zavoda za zaposlovanje v Ljubljani tudi predavanja po interesnih skupinah, ki so jih izvajali strokovnjaki posameznih srednjih in poklicnih šol. Na ta predavanja so bili vabljeni učenci 8. razredov, njihovi starši in celo pedagogi. Zavod za zaposlovanje je priredil za učence 8. razredov tudi strokovne ekskurzije v delovne organizacije. Da bi se učenci pravilno poklicno usmerili pa ni dovolj, da poznajo poklice in zahteve šol, temveč morajo poznati tudi sebe (svoje poklicne interese, sposobnosti, itd.). Da bi jim pri tem pomagali, anketiramo in testiramo vse učence, ki končujejo šolsko obveznost. V šolskem letu 1972/73 je bilo anketiranih in testiranih na osnovnih šolah občine Domžale 550 učencev, od tega 455 učencev v 8. razredih. Individualno je zavod za zaposlovanje Domžale obravnaval 335 učencev, 213 brez dodatnega testiranja, 88 pa z dodatnim testiranjem. Učenci, katerih zdravstveno stanje bi bilo lahko ovira pri realizaciji njihove poklicne želje, 29. seja Centralnega komiteja ZK Slovenije je posebej poudarila pomen družbenopolitičnega izobraževanja članov Zveze komunistov in potrebo po sistematičnem in načrtnem izobraževanju vseh članov. Močno je poudarjeno tudi zaradi tega, ker smo pred X. kongresom ZKJ in VII. kongresom ZKS. O družbenopolitičnem izobraževanju je v naši občini razpravljala tudi VI. občinska partijska konferenca. Sprejet je bil okvirni program idejnopolitičnega izobraževanja članov Zveze komunistov, ki ga naj osnovne organizacije temeljito pregledajo in dajo nanj svoje predloge. Program je bil sprejet, komunisti smo se obvezali, da se bomo sistematično izobraževali, v osnovnih organizacijah so imenovali vodje, ki so odgovorni za idejnopolitič-no usposabljanje komunistov. Vsa dosedanja predavanja, posvetovanja, ki jih je organizirala Komisija za idejnopolitično usposabljanje komunistov pri Občinski konferenci ZK skupno z Delavsko univerzo, pa so nam dala obratno sliko. Obratno sliko v tem smislu, da je bil na vseh teh predavanjih obisk vedno pod 50 %. Višek pa je doseglo predavanje za Aktiv komuniste v-nepo-srednih proizvajalcev, ko je od 66 vabljenih prišlo samo 12 komunistov. Predavanje je bilo v popoldanskem času, tema: Družbenopolitično bistvo delegatskih razmerij. Ob tem se lahko resnično, če ne zaskrbljujoče zamislimo, kaj so bili obravnavani v šolskem dispanzerju. Tako je bilo dodatno zdravstveno obravnavanih v dispanzerju 34 učencev. Kriteriji, po katerih odbiramo učence za dodatno individualno obravnavanje, so: poklicna neodločenost, previsoke ali prenizke ambicije glede na intelektualne sposobnosti ali šolski uspeh, zdravstvena problematika in materialno stanje posameznikov. Marsikdaj bi bilo delo pri odkrivanju in razvijanju učenčevih sposobnosti brez zaželjenega uspeha, če sposobnim učencem ne bi nudili ustrezne materialne pomoči v času šolanja. Zato v vseh fazah poklicnega usmerjanja spremljamo sposobne in uspešne učence iz socialno šibkih družin, jih motiviramo za nadaljnje šolanje ter njih in starše seznanjamo z možnostmi za pridobitev štipendije. V šolskem letu 1972/73 je bilo predlaganih 83 kandidatov za štipendijo. Od teh je dobilo štipendijo 68 učencev. Menimo, da je taka pomoč ena izmed najuspešnejših sredstev za zmanjševanje negativnih posledic socialnih razlik, hkrati pa učinkovito sredstvo za zbolj- je vzrok, da predavanja niso tako obiskana, kot bi morala biti. Kaj pa zavest komunistov?! Pri tem je treba tudi upoštevati prizadevanja predavatelja, da se pripravi na temo, stroške, ki so v zvezi s predavanjem ipd. Poudariti tudi moram, da tem nismo vsiljevali, da smo želeli, naj osnovne organizacije same izbirajo teme, za katere mislijo, da so aktualne, ki bodo vabljene pritegnile. Ob vsem tem naj potegnem zaključek, mogoče razmišljanje. sanje kadrovskih struktur v delovnih organizacijah. Še tako dobro organizirano poklicno usmerjanje pa ne bo nikoli stoodstotno učinkovito, kajti končna odločitev posameznika o izbiri poklica jc odvisna tudi od presoje in možnosti posameznika. Subjektivni razlogi pri posamezniku so lahko taki, da privedejo do napačne odločitve in je zato pozneje potrebna ponovna poklicna izbira. Jasno je, da taki ljudje prav tako potrebujejo strokovno pomoč pri ponovni odločitvi. Zato si Komunalni zavod za zaposlovanje prizadeva, da ne bi bili v procesu poklicnega usmerjanja vključeni ljudje, ki so zajeti v sistem rednega izobraževanja, temveč tudi tisti, ki se želijo, ali se morajo ponovno strokovno usposabljati. Tako bi moral proces poklicnega usmerjanja prodreti med šolarje, kot med zaposlene, saj pravilna izbira poklica prihrani ne le velika finančna sredstva, temveč tudi krepi samozavest posameznika. Klelia Gabrič Kaj in kako ob taki situaciji ukrepati? Sekretariati osnovnih organizacij in sekretarji pa so po mojem dolžni, da se z vsakim pogovorijo, ugotovijo vzrok izostanka. Če sprejmemo kot komunisti program idejnopolitičnega izobraževanja, smo potem tudi dolžni, da se v proces izobraževanja tudi zavestno vključimo. V nasprotnem primeru nima smisla, da nekaj sprejemamo, če tega potem v praksi dejansko ne uresničujemo. Raj ko Radmelič Čevljarsko obrtno podjetje MOJCA Lukovica je začelo z izgradnjo novega objekta, v katerem bo prostora za 200 novih delavcev Komunisti in družbenopolitično izobraževanje ali da ovira izvršitev tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov. 7. člen Ta odlok stopi v veljavo 8. dan po objavi v Uradnem vestni ku občine Domžale. Številka: 510-2/72 Datum: 12. 2. 1974 Predsednik skupščine občine Domžale Albin Klemene, I. r. Na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16-119/67) in 134. člena statuta občine Domžale je Skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. 2. 1974 sprejela ODLOK o spremembi zazidalnega načrta Domžale-Center Lčlen Zazidalni načrt Domžale-Center (za območje med cesto Ljubljana—Maribor, Krakovsko ulico, Cankarjevo ulico, železniško progo Ljubljana— Kamnik in Kamniško Bistrico), ki ga je izdelalo podjetje BIRO 71, Domžale, pod št. 5/73, v aprilu 1973, se spremeni. 2. člen Sprememba zazidalnega načrta Domžale-Center obsega spremembo predvidene zazidave treh stolpnic med Šercerjevo in Ljubljansko cesto v Domžalah, in sicer zamik srednje stolpnice (C1) proti severu ter ohranitev obstoječe stanovanjske hiše na pare. št. 3901 k. o. Domžale skupno s potrebnim funkcionalnim zemljiščem (par. št. 3901, 3902 del k. o. Domžale). 3. člen Načrt spremembe zazidalnega načrta Domžale-Center m 1:1000 je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Številka: 381-1/74 Datum: 12. 2. 1974 Predsednik skupščine občine Domžale Albin Klemene, I. r. Na podlagi 170. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 7-73/72, 3-5/73, 14-117/73) izdaja davčna uprava Skupščine občine Domžale POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1973. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: 1. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih prejetih v letu 1973. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1973 presega 35.000,00 dinarjev. 2. Zavezanci dodatnega davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih prejetih v letu 1973. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1973 presega 30.000,00 dinarjev, razen občanov, ki so dolžni vložiti napoved po 1. točki tega poziva. 3. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1973. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,50 ha gozdnega zemljišča in če njihov skupni dohodek v letu 1973 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: — zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 3. točke pa pri davčni upravi občine, v kateri leži gozdno zemljišče. Napoved za odmero davkov je treba vložiti do vključno 15. marca 1974 na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine. Zavezance opozarjamo, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 5 %, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 10 %. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Davčna uprava KRVODAJALSKA AKCIJA Prebivalstvu občine Domžale sporočamo časovni razpored krvodajalske akcije za leto 1974. Iz programa je razviden čas, planirano število krvodajalcev in zbirno mesto za delovne organizacije, zavode, ustanove ter za občane, ki se bodo javili na poziiv organizacij Rdečega križa. Vsak dan je potrebno, da pride na odvzem krvi na transfuzijsko postajo v Ljubljani po 200 krvodajalcev, če hočemo, da dobijo kri vsi, ki jo potrebujejo za zdravljenje in rešitev življenja. Občinski odbor Rdečega križa in družbenopolitične organizacije vabijo prebivalce občine Domžale, da se polnoštevilno odzovejo vabilu, ker je kri nenadomestljivo zdravilo, ki jo lahko da samo človek. Krvodajalstvo torej predstavlja sestavni del našega zdravstvenega varstva, zato je prav, da pride vsak zdrav občan vsaj dvakrat do trikrat v svojem življenju na odvzem krvi. To je tudi pogoj, če hočemo, da bo kri vedno na razpolago In da zaradi njenega pomanjkanja ne bo ogroženo morda tudi vaše življenje. Prijave zbirajo vse delovne organizacije, zavodi, ustanove in organizacije Rdečega križa. PLAN KRVODAJALSTVA ZA LETO 1974 Naziv del. organizacije, zavoda, ustanove in RK Zbirno mesto TOREK, 2. aprila 1974 1. Melodija Mengeš 2. Trak Mengeš 3. Filc Mengeš 4. Tamiz Mengeš 5. Avto-moto društvo Mengeš 6. Opekarna Mengeš 7. Slamnik Mengeš 8. Osnov. org. RK Trzin 9. Gasilsko društvo Trzin 10. Kmetijski poizkus, center Jable—Trzin 11. Osnov. org. RK Mengeš 12. Dom Počitka Mengeš 13. Kvas Mengeš 14. AE obrat Mengeš 15. Semesadike Mengeš 16. Komunal, gospodarstvo Mengeš 17. Hidrometal Mengeš 18. Zavarovalnica SAVA Mengeš 19. Osnovna šola Mengeš 20. Zaloga piva Mengeš 21. Prehrana, poslovalnica Mengeš 22. Lek Mengeš 40 6 40 6 20 6 15 8 15 8 15 8 5 8 15 8 5 8 15 8 20 8 5 8 3 8 10 10 10 10 5 10 15 10 10 10 10 10 3 10 3 10 40 10 pred tovarno pred tovarno pred tovarno pred tovarno pred Trakom Mengeš pred Trakom Mengeš pred Trakom Mengeš pred avtobus, postajo Trzin pred avtobus, postajo Trzin pred avtobus, postajo Trzin pred Trakom Mengeš pred Trakom Mengeš pred Trakom Mengeš pred Trakom Mengeš pred Trakom Mengeš pred Trakom Mengeš pred Trakom Mengeš pred Trakom Mengeš pred Trakom Mengeš pred Trakom Mengeš pred Trakom Mengeš pred tovarno LEK Zap. št. Naziv del. organizacije, zavoda, ustanove in RK Planirano štev. ■ S SREDA, 3. aprila 1974 23. Papirnica Količevo 60 6 24. HELIOS — TOZD Količevo 40 6 25. Osnov. org. RK Jarše 20 6.30 26. Gasil, društvo Jarše 10 6.30 27. Bioteh. fakulteta - razisk. postaja Rodica 5 6.30 28. Mlinostroj Domžale 35 8 29. TOKO, obrat Studa 50 8 30. STUGŠ Domžale 20 8 31. TOKO, TOZD Usnjarna 20 8 32. Osnovna šola Venclja P. Domžale 5 9.30 33. Obnova Domžale 20 9.30 34. TERMIT, uprava Domžale 5 9.30 35. AVTOSERVIS Domžale 15 9.30 36. Gasilsko društvo Domžale — Stob 10 9.30 ČETRTEK, 4. aprila 1974 37. PAPIRNICA Količevo 60 6 38. TOKO, skupne službe in obrat Domžale 50 6 39. HELIOS, TOZD in uprava Domžale 45 8 40. Universale Domžale 45 8 41. Pekarija Domžale 2 8 42. Zdravstveni dom Domžale 15 8 43. Gozdno gospod. Domžale 5 8 44. Posebna šola Homec 3 10 45. Osnov. org. Homec 10 10 46. AE, obrat Črnelo 10 10 47. Poklicna šola Domžale 15 10 48. Osnov, šola Šlandrove brigade 5 10 49. NAPREDEK Domžale 35 10 50. Skup. občine Domžale 30 10 PETEK, 5. aprila 1974 51. INDUPLATI Jarše 60 6 52. SM — OLJARNA Vir 20 6 53. ŽITO, TOZD Vir 10 6 54. PREHRANA, poslov. Vir 5 6 55. Osnov. org. RK Vir 20 6 56. Gasilsko društvo Vir 5 6 57. TOSAMA Domžale-Vir 50 8 58. SLOVENIJALES Radomlje 40 8 59. Opekarna Radomlje 10 8 Zbirno mesto pred tovarno pred obratom Količevo Zel. postaja Rodica Žel. postaja Rodica Žel. postaja Rodica pred tovarno Mlinostroj pred obratom Studa pred šolo STUGŠ pred obratom pred šolo pred obratom Domžale pred upravo STOB pred podjetjem pred domom Domžale pred tovarno pred tovarno pred tovarno Domžale pred tovarno pred Zdrav. dom. Domžale pred Zdrav. dom. Domžale pred Upravo Domžale pred gostilno Repanšek pred gostilno Repanšek pred obratom Črnelo pred šolo Domžale pred šolo pred Skupščino Domžale pred Skupščino Domžale pred tovarno Jarše pred Žito Vir pred Žito Vir pred Žito Vir pred Žito Vir pred Žito Vir pred tovarno pred tovarno pred opekarno Naziv del. organizacije, zavoda, ustanove In RK 60. Osnov. org. RK Radomlje 61. Gasil, društvo Radomlje 62. Osnovna šola Radomlje 63. 00 RK Radomlje - Rova 64. 00 RK Dob 65. Gasilsko društvo Dob 66. Osnova šola Dob 67. Cestno podjetje Ljubljana 68. ELEKTRO, TOZD Domžale 69. 00 RK Dragomelj 70. Gasil, društvo Dragomelj 71. AE, TOZD Pšata 72. Ribogojnica Dragomelj TOREK, 9. aprila 1974 73. Gasilsko društvo Trojane 74. Gostišče Konjšek Trojane 75. Osnov. org. RK Blagovica 76. Osnov. org. RK 02B0LT 77. Gasil, društvo Blagovica 78. Osnov. org. RK Krašnja 79. Gasilsko društvo Krašnja 80. Osnov. org. RK Zlato polje 81. Osnov. org. RK Lukovica 82. Gasil, društvo Lukovica 83. Čevljarsko pod. »MOJCA« Lukovica 84. Osnovna šola Brdo SREDA, 10. aprila 1974 Planirano štev. ~i 20 8 5 8 5 8 5 8 10 9.30 5 9.30 3 9.30 5 9.30 5 9.30 10 9.30 5 10 15 10 5 10 5 7 5 7 50 7 5 7 5 7 30 9 5 9 10 9.30 20 9.30 5 9.30 5 9.30 Zbirno mesto 9.30 85. Gasilsko društvo Peče 5 6.30 86. Osnov. org. RK Peče 10 6.30 87. Osnov. org. RK Moravče 20 6 88. Avto-moto društvo Moravče 10 6 89. Gasilsko društvo Moravče 10 6 90. TERMIT, peskokopi Moravče 15 6 91. RAŠICA. TOZD Moravče 25 7 92. SVIT, TOZD Moravče 10 7 93. Mizarska delav. Moravče 5 7 94. Osn. šola Moravče 5 7 95. Gasilsko društvo Krašce 3 7 96. Osnovna organizacija RK pred gostilno Šporn pred gostilno Šporn pred gostilno Šporn pred gostilno Pire, Rova pred avtobusno postajo Dob pred avtobusno postajo Dob pred avtobusno postajo Dob pred obratom Domžale pred obratom Domžale avtobus, postaja Dragomelj avtobus, postaja Dragomelj pred obratom Pšata avtobus, postaja Dragomelj pred gostilno Konjšek pred gostilno Konjšek avtobusna postaja Blagovica avtobusna postaja Ožbolt avtobusna postaja Blagovica pred gostilno v Krašnji pred gostilno v Krašnji v Obršah pred Zadruž. dom. Lukovica pred Zadruž. dom. Lukovica pred Zadruž. dom. Lukovica pred Zadruž. dom. Lukovica pred trgovino v Pečah pred trgovino v Pečah avtobusna postaja Moravče avtobusna postaja Moravče avtobusna postaja Moravče avtobusna avtobusna avtobusna avtobusna avtobusna avtobusna postaja Moravče postaja Moravče postaja Moravče postaja Moravče postaja Moravče postaja Krašce i« Naziv del. organizacije, o C ro Zbirno mesto O. zavoda, ustanove In RK C > N (0 0) Q_ «0 Vrhpolje 10 6.30 pred cerkvijo Vrhpolje 97. Gasilsko društvo Vrhpolje 5 6.30 pred cerkvijo Vrhpolje 98. Osnov. org. RK Krtina 10 7.30 pred šolo v Krtini 99. Osnov. org. RK Rafolče 30 10 pred Martinčkom 100. Osnov. org. RK Prevoje 20 10 pred gostilno Škarja, Prevoje 101. Gasilsko društvo Prevoje 5 10 pred gostilno Škarja, Prevoje ČETRTEK, 11. aprila 1974 102. INDUPLATI Jarše 60 6 pred tovarno 103. TOSAMA Domžale 50 6 pred tovarno 104. TERMIT, kemični obrat Ihan 105. AE, TOZD prašičereja Ihan 106. Osnov.org. RK Ihan 107. Gasilsko društvo Ihan 108. Osnov. org. RK Domžale 109. Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale 110. Del. univerza Domžale 111. ALKO, obrat Domžale 112. Komunal, podj. Domžale 113. Dom počitka Domžale 114. SDK Domžale 115. Ljubljan. banka Domžale 116. Gostinsko podj. Domžale 117. Postaja LM Domžale 118. Občin, sodišče Domžale 119. Petrol, črpalke I. in II. Domžale 120. PTT podjetje Domžale 121. Remontno podj. Domžale 122. Slaščičarna Bistrica Domžale 123. BIRO 71 Domžale 124. Osnov, šola J. Broz-Tito Roje 125. Avto-moto društvo Domžale 126. Zavod za otroško varstvo Domžale 127. Obrtno podj. ZORA Domžale 15 8 40 15 5 30 3 3 3 15 5 3 3 5 3 5 5 6 2 2 10 20 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 9.30 9.30 9.30 9.30 9.30 9.30 9.30 9.30 9.30 9.30 9.30 9.30 pred obratom Ihan pred obratom Ihan pred trgovino v Ihanu pred trgovino v Ihanu pred Občino Domžale pred Občino pred Občino pred Občino pred Občino pred Občino pred Občino pred Občino pred Občino pred Občino pred Občino Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale pred Občino Domžale pred Občino Domžale pred Občino Domžale pred Občino Domžale pred Občino Domžale pred Občino Domžale pred Občino Domžale pred Občino Domžale pred Občino Domžale Občinski odbor RK Domžale Plan fluorografske akcije EKIPA: A Datum Čas fluorografiranja od — do Fluorografska baza Teritorij Štev. plan (naselje) oseb 14.3.74 15.3.74 18.3.74 18.3. 74 7—12 13—18 7—12 13—18 7—12 13—18 7—12 13—18 Domžale Bivša I. osn. šola Domžale Domžale, Šentpavel, Študljanska, Zaboršt, Depala vas 4993 20. 3. 74 21.3.74 22. 3. 74 9—15 9—15 9—15 • Mengeš — Dom počitka Mengeš — Topole 2245 25.3. 74 8—15 Zg.Jarše Induplati — menza Zg. Jarše, Preserje pri Radomljah 832 26.3.74 27. 3. 74 7—12 13—18 7—10 Vir — Kulturni dom Vir — Podrečje 1485 27. 3. 74 11—17 Radomlje — Kulturni dom Radomlje, Hudo — Škrjančevo 731 28.3. 74 7—11.45 Blagovica — KU (Krajevni urad) Selce, Poljane, Češnjica, Lipa, Prevoje, Prilesje, Vel. Jelnik, Zlatenk, Jelša, Mali Jelnik, Golčaj, Podsmrečje, Blagovica, Vošce, Zg. Loke, Kopre, Gaberje, Podmilj, Log, Gorenje, Uranke, Suša, Javorje, Sp. Petelinjek, Zg. Petelinjek 28. 3. 74 12.45—15.30 Trojane — Krajevni urad Trojane, Učak, Šentožbolt, Bršlenovica, Prvine, Hribi, Jelševica — Del, Zide, Zavrh 221 29. 3. 74 7—13.30 Rodica — šola Rodica, Sp. Jarše, Sr. Jarše 756 FLUOROGRAFIRANJE PREBIVALSTVA V skladu s 4-letnim programom izvajanja množičnih radiofotograf-skih akcij na območju občin v SR Sloveniji je bil od strani Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo GOLNIK napravljen plan za leto 1974, v katerem je zajeta med ostalimi tudi občina Domžale. Prvotni plan izvedbe omenjene akcije je bil predviden za mesec oktober t. L, zaradi objektivnih okoliščin, pa je bil plan spremenjen za mesec marec. Celotna akcija fluorografiranja bo tako potekala od 14.3. do 29. 3. 1974. Namen fluorografskih pregledov je, da predčasno odkriva med prebivalstvom vsa poznana obolenja prsnega koša, to je obolenje pljuč, srca, velikih žil itd. Najpomembnejši obolenji, ki jih fluorografija uspeva pravočasno odkrivati pa sta tuberkuloza in pljučni rak. Med najpoglavitnejše naloge boja proti tuberkulozi prištevamo danes vsekakor pravočasno odkrivanje tuberkuloznih bolnikov. Čim hitreje uspe zdravstvena služba odkriti tuberkulozna obolenja v pljučih, v čim začetnejšem razvoju se bolezen prične zdraviti, tem hitreje se vsak bolnik pozdravi brez oslabitve delovne sposobnosti. Prekasno odkrivanje povzroča, zlasti med kmečkim prebivalstvom, visoko umiranje za tuberkulozo, med industrijskim prebivalstvom pa ustvarjanje rezervoarja kroničnih invalidov. Poznano je, da število bolnikov s pljučnim rakom tudi pri nas Iz leta v leto narašča. Pravočasno odkritje raka na pljučih je odvisno izključno od pravočasnega rentge-nološkega pregleda. Rak lahko mesece in mesece raste, ne da bi bolnika v dovolni meri opozoril na to, da se spontano zateče na zdravniški pregled. Prav zato je kaj značilno, da množična fluorografiranja vse pogosteje preseneti navidezno zdravega človeka z odkritjem rakastega obolenja. Kdo se mora fluorografirati? Na podlagi odloka, ki ga je sprejela občinska skupščina na svoji seji je fluorografiranje obvezno za celotno prebivalstvo občine od 24. leta starosti navzgor, to je osebe, ki so rojeni leta 1950 in prej. Obveznemu slikanju pljuč se morajo podvreči tudi osebe, ki so še pod kontrolo fitiziopneomoškega dispanzerja: torej tudi poznani tuberkulozni bolniki. Prav tako se morajo slikati tudi vsi drugi bolniki, ki so sicer pod zdravniško kontrolo, a so sposobni, da pridejo na kraj slikanja. Opravičeni so slikanja le bolniki, ki so vezani na posteljo in za katere izda opravičilo zdravnik. Prav tako se oprostijo slikanja noseče žene, vendar naj se iste zglasijo na kraju slikanja zaradi evidence udeležbe. Osebe, ki se kljub odloku o obveznem fluorografiranju ne bodo odzvale pregleda, bodo na podlagi zakonskega predpisa prijavljene sodniku za prekrške. Referent za socialno varstvo in zdravstvo Marko ŠKRINJAR ZASTRUPLJANJE ZEMLJE IN KMETIJSKIH PRIDELKOV S PESTICIDI Namen prispevka je, opozoriti na prekomerno in na nestrokovno ter škodljivo uporabo pesticidov v kmetijstvu. Kaj so pesticidi? To so vsa sredstva, s katerimi s škropljenjem ali zapraševanjem varujemo kmetijske rastline pred boleznimi in škodljivci. S herbicidi pa zatiramo plevele. V kmetijski proizvodnji so potrebni prvi in drugi. Uporabljeni v primerni količini in strokovno pravilno, ob upoštevanju karenčne dobe, tudi niso močneje škodljivi. Ka-renčna doba je čas od zadnjega škropljenja ali zapraševanja do spravila pridelka in je zakonsko določena. V čem je škodljivost teh sredstev? S škropljenjem in zapraševanjem pride del pesticidov skozi listje v plod, herbicidi pa prihajajo v plodove in zrno tudi potom korenin. Z uživanjem takih proizvodov uživamo tudi organizmu izredno škodljive pesticide, ki škodljivo vplivajo na zdravje, odvisno od vrste uporabljenega sredstva. Drugod po svetu v posebnih laboratorijih ugotavljajo količino prisotnih pesticidov v živilih in izločajo iz prometa vsa, ki vsebujejo več pesticidov, kot jih dovoljujejo predpisi. Podoben laboratorij je opremil tudi zavod SRS za zdravstveno varstvo, ni pa še pričel z delom. Države, ki kontrolirajo količino pesticidov, so nam že vračale pridelke, ki so vsebovali večjo količino pesticidov od dovoljenih. (Nadaljevanje na 14. strani) Plan fluorografske akcije 22. 3. 74 11.30—16.30 EKIPA: B Datum Čas fluorografiranja od — do Fluorografska baza Teritorij Stev. plan (naselje) oseb 14.3. 74 8—14 Ihan — Osnovna šola Ihan, Brdo, Selo, Goričica, Prelog 690 15. 3.74 7—11 Dragomelj — Osnovna šola Dragomelj, Bišče, Mala Loka, Pšata 478 15. 3. 74 12—14 Črnelo — Posestvo Turnišče — Češenik 209 18.3.74 7—12.30 Lukovica — Krajevni urad Videm, Preserje, SP. Koseze, Trnjava, Zg. Prapreče, Sp. Prapreče, Brdo, Čeplje, Gradišče, Lukovica, Zlato polje, Obrše, Mala Lasna, Preserje pri Zl. polju, Brezovica, Podgora, Trnovče 665 18.3. 74 13.30—15.30 Rafolče — pri Martinčku Straža, Dupeljne, Vrhovlje, Rafolče 164 19.3.74 7—11 Krašnja — Osnovna šola Krašnja, Krajne Brdo, Vinje, Koreno, Vrh, Kompolje, Negastrn, 2irovše, Sp. Loke 424 19. 3. 74 12.30—16.30 Prevoje — Rak Vrba, Šentvid, Prevoje, Imovica, Prevalje 467 20. 3. 74 8—10.30 Peče Gora pri Pečah, Križate, Peče, Podgorica, Preterž, Zg. Koseze 264 20.3. 74 11.30—13.30 Gaberje — Ravnikar Gaberje—Hrastnik, Mošenik, Ples, Limbarska gora, Selce, Zg. Dobrava 215 21.3. 74 8—12 Krtina — Osnovna šola Krtina, Brezovica, Brezje, Rača, Laze pri Domžalah, Škocjan 306 21.3.74 13—15 Zalog pod Trojico Zalog pod Trojico, Kokošnje, Trojica, Goričica, 2eje, Račni vrh, Studenec 186 22. 3.74 8—10 Vrhpolje — Osnovna šola Dole, Zg.Tustanj, Stegne, Sp. Tustanj, Zg. Javorščica, Vrhpolje, Sp. Javorščica 240 Moravče — Kulturni dom Češnjice, Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Podstran, Pogled, Rudnik, Serjuče, Soteska, Sp. Preker, Vel. vas, Zg. Preker, Zalog pri Kresnicah, Zalog pri Moravčah, Drtija, Sp. Dobrava 524 25. 3. 74 7- -12 Dob — Osnovna šola Dob — Gorjuša — Želodnik 594 25. 3. 74 13- -15.30 Krašce — Gost. Frfrau Dole pri Krašcah, Gorica, Imenje, Krašce, Prikernica, Selo pri Moravčah 263 26. 3. 74 7- -11 Loka pri Mengšu — Gasilski dom Loka pri Mengšu — Dobeno 452 26.3.74 12- -13.30 Količevo — Papirnica Količevo 152 27. 3. 74 7- -12 Homec — POŠ Homec Homec — Nožice 556 27. 3. 74 13- -16 Rova — Gost. »Pire« Rova, Dolenje, Zagorica, Žiče, Jasen, Kolovec 182 28.3. 74 8- -14 Trzin — Osnovna šola Trzin 671 29. 3. 74 9— 12 SOb Domžale — bivša I. osnovna šola Domžale Zamudniki Upokojenci vprašujejo -mi odgovarjamo ŠE JE ČAS, DA POPRAVITE, KAR STE ZAMUDILI V tečaje za izobraževanje na višji stopnji osnovnega izobraževanja odraslih v Domžalah, se vsako šolsko leto vpiše vrsta novih slušateljev, ki iz kateregakoli vzroka niso utegnili v redni šoli končani obveznega šolanja. Tem slušateljem se zdaj nudi prilika, da lahko končajo osemletko, če se odločijo, da bodo pri učenju vztrajni in prizadevni. Napor, ki ga slušatelj vloži v to, se močno obrestuje. Pouk obiskujejo slušatelji vsak teden od ponedeljka do petka, vsakokrat po štiri učne ure. Pouk se prične ob 18.15 in se konča od 21.30 uri. če je dovolj prijavi j encev lahko šola organizira dva tečaja in sicer prvi tečaj za 5. in b. razred, drugi tečaj pa za 7. in 8. razred. V letošnjem šolskem letu je organiziran drugi tečaj. Dosedaj je vpisanih 23 slušateljev. Od sredine februarja pa se bo začel pouk za 8. razred in bo trajal do konca junija. Slušatelji, ki imajo končan 7. razred, se lahko vpišejo v 8. razred. Vpis traja do 28. februarja, po tem datumu ne bo možen vpis. Vpis in pouk je v šolskem poslopju osnovne šole Venclja Per-ka v Domžalah. Šolanje je na podlagi določil zakona brezplačno, s tem da slušatelji sami plačajo učne pripomočke. Kakor vsak razred na višji stopnji ima tudi osmi razred dva semestra. Vsak semester traja sedemnajst tednov. Predavatelji posredujejo snov po predpisanem učnem programu in to iz osnovnih področij slovenskega jezika, fizike, kemije, biologije, matematike, zemljepisa, zgodovine ter likovnega in glasbenega pouka. Med deiom slušatelji večkrat pišejo kontrolne naloge in teste, da s tem preverjajo predavatelji osvojeno znanje. Ko predavatelji predelajo učno snov iz posameznih osnovnih področij, ki je predpisana za prvi semester, polagajo slušatelji ustne izpite iz predelane snovi. Iz slovenskega jezika in matematike pa pišejo tudi naloge. Isto velja tudi za drugi semester. Vse ocene se sproti vpišejo v indeks. Ko slušatelj položi vse izpite za drugi semester osmega razreda, dobi spričevalo o uspešno končanem osmem razredu. Spričevalo je enakovredno spričevalu o redni osnovni šoli. S tem spričevalom se slušatelj lahko vpiše in nadaljuje šolanje na vsaki srednji, strokovni in poklicni šoli. Učni kader navaja slušatelje na pravilno tehniko učenja in skrbi, da posreduje snov, kolikor se da nazorno in s pomočjo demonstracij. Predavatelji pomagajo slušateljem s tem, da skušajo nadomestiti vrzeli v znanju, odnosno razložijo in razčistijo težja poglavja učne snovi, ki so jih slušatelji morebiti pozabili ali slabše razumeli in dojeli. To predavatelji storijo zaradi tega, da morejo slušatelji lažje in zanesljiveje slediti novi učni snovi. Vsi tisti, ki imajo končani sedmi razred osnovne šole in ki bi želeli v letošnjem šolskem letu končati osmi razred, se lahko vpišejo do 28. februarja na Osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah. Dolfe Prešeren Nabralo se je kup vprašanj, kaj je z gradnjo novega Doma upokojencev v Domžalah, kje bo stal, kakšen bo, kdo bo lahko sprejet v novi dom, kolikšna bo oskrbnina. Dalje kaj je s Klubom upokojencev in kje bo, kdaj bo časopis za upokojence, kam bomo šli na izlete letos in kako je predvideno za regres v počitniških domovih Društva upokojencev in če bo res referendum za podaljšanje plačevanja samoprispevka za gradnjo šol. Na večino vprašanj že lahko odgovorimo. Komisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev pri občinskem odboru Društva upokojencev v Domžalah je sklenila potem, ko je uvidela, da ne bo mogoče graditi stanovanjskega bloka za upokojence, da se vsa razpoložljiva sredstva določi za gradnjo Doma upokojencev v Domžalah, v katerem bodo ostareli občani poleg polne oskrbe deležni tudi zdravstvene nege. Naš predlog, da se vsa do sedaj zbrana in še do leta 1976 pričakovana sredstva 4-odstotnega sklada za stanovanjsko graditev za upokojence v znesku 12 milijonov N-din za novogradnjo takšnega doma v Domžalah dodeli investitorju, je upravni odbor tega sklada pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije že odobril. Skupščina občine pa je kot investitor zagotovila lastnih sredstev 5,212.501 din, kar predstavlja 32% predračunske vrednosti nameravane graditve. BIRO 71 že ureja imo-vinsko-pravne zadeve v zvezi z lastniki zemljišč med Cesto talcev in Zdravstvenim domom, kjer je določena lokacija za naš dom. Dom bo stal v samem centru, v bližini prometnih, kulturnih in trgovinskih objektov. Med novim Domom upokojencev in Zdravstvenim domom bo urejen mestni park. V samem domu pa bodo ustrezni družbeni prostori za razne aktivnosti in rekreacijo. Projektanti se želijo izogniti vsem neprijetnostim internat-skega, bolniškega ali hotelskega značaja doma. Večina sob bo imela samo eno, največ dve postelji, le v pritličju bo nekaj sob s po tremi posteljami za tiste oskrbovance, ki bi potrebovali intenzivnejšo zdravniško nego. V vsaki etaži bodo družabni prostori z dnevnim programom, televizijo itd. Vsaka soba bo imela lastne sanitarije. V prvi fazi gradnje bo v domu 120 postelj, kasneje pa bo možno z manjšimi stroški dozidati pri posameznih traktih še ca. 100 enot, kajti menza in jedilnica je že sedaj programirana na kapaciteto nad 200 obrokov, tu se bodo hranili lahko tudi zunanji gostje, predvsem upokojenci. Izven obveznega programa je dodan bife, za zunanje in notranje goste, knjižnica, klubski večnamenski prostor, prostori Društva upokojencev, bodo grajeni v drugi fazi in namenjeni vsem starejšim ljudem kot dopolnilo Domu zaradi želje, da postane resnično središče kulturnega in družbenega življenja starejših ljudi v Domžalah. V novi dom bo lahko sprejet vsak občan, ki stalno biva na področju domžalske občine. Kolikšna bo oskrbnina pa vnaprej ni mogoče predvideti, višja najbrž ne bo kot je na Taboru v Ljubljani, Celju ali v Kranju. Glede kluba upokojencev pa z veseljem obveščamo člane, da smo kupili lokal v Ulici Simona Jenka 11 in se že vanj vselili. Pisarna je odprta ob ponedeljkih in petkih od 9. do 12. ure, ob sredah pa le popoldne od 15. do 18. ure. Dohod v naš novi lokal je najbližji iz Savske ceste pri hiši št. 12. Klubske prostore bomo v kratkem opremili tako, da bodo lahko pričeli z rednim delom šahovski krožek, ugankarski krožek in krožek za ženska ročna dela, ostale dejavnosti pa se bodo še formirale. Časopis za upokojence že izhaja enkrat mesečno in se naroča pri Društvu upokojencev, letna naročnina je 18 din. Tudi letos bomo za svoje člane organizirali vrsto izletov. Med prvimi dvodnevni izlet v republiko San Marino v Italiji, enodnevni izlet na Plitvička jezera in enodnevni izlet v Donjo Stubico, Kumrovec in Atomske toplice v Podčetrtku. Tradicionalno mladinsko športno tekmovanje, katerega glavni organizator je mladinski aktiv Trojane, se je že drugič uspešno zaključilo. Potekalo je 25. novembra ter 9. in 16. decembra, športni troboj v letu 1972 se je razširil na šesteroboj, saj je bilo zanj veliko zanimanja. Tekmovale so ekipe mladinskih aktivov Dob, Krašnja, Lukovica, Moravče, Prevoje-Šentvid in Trojane v šahu, namiznem tenisu in kegljanju. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je tudi tokrat prevzela Občinska konferenca ZMS Domžale. Tekmovanje v šahu je organiziral aktiv Prevoje-Šentvid na Brdu. Zmagala je ekipa Lukovice pred Prevojami, Dobom in Trojanami. Ekipi Krašnje in Moravč v tej disciplini žal nista sodelovali. V namiznem tenisu smo tekmovali na Viru, organiziral pa ga je mladinski aktiv Dob. V namiznem tenisu Trojančani niso izpustili svojega primata. Gladko so premagali vseh pet ekip in postali zmagovalci te discipline. (Nadaljevanje s 13. strani) ZASTRUPLJANJE ZEMLJE PRIDELKOV S PESTICIDI Kako se zavarovati pred posledicami? Prvi korak je storjen s tem, da je izdana prepoved izdelave, prometa in uporabe za več kot 100 vrst pesticidov, katere naj bi nadomestili z manj škodljivimi kemičnimi preparati, stremi pa se za tem, da bi čim več kemičnih, zamenjali biološki pripomočki za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. Nadaljnja možnost je, da manjši posestniki in vrtičkarji zmanjšajo uporabo teh sredstev na najbolj nujno potrebno. Se posebej velja to za uporabo herbicidov pri vrtičkarjih, ki nemalokrat uporabljajo tudi totalne herbicide za uničevanje plevelov v večjih količinah, kot je strokovno utemeljeno. Uporaba pesticidov je v svetu zavzela izredno velik obseg, V počitniških domovih Društva upokojencev v Piranu, Izoli in Rogaški Slatini bomo imeli tudi letos manjše število mest z regresom 22 dinarjev. Priprave za izvedbo referenduma za podaljšanje samoprispevka za izgradnjo šolske mreže v naši občini so že v teku. Upokojenci, ki prejemajo manj kot 1.000 din pokojnine in nimajo drugih dohodkov ne bodo plačevali samoprispevka za šole. Zdaj, ko vidimo, koliko šol je bilo že zgrajenih in ko vemo, da so potrebne še številne nove šole, nam bo na referendumu laže glasovati z DA. Referendum naj bo za vse občane izpit resnične solidarnosti za boljše pogoje šolanja naše mladine. Ivan Redenšek Sledile so naslednje ekipe: Dob, Moravče, Lukovica, Krašnja in Prevoje. Zadnja disciplina jo bila kegljanje. Organiziral jo je mladinski aktiv Trojane na kegljišču gostišča »Pri konšku«. Pred to disciplino so na lestvici najboljših vodili aktivi Dob, Lukovica in Trojane, ki so imeli po dveh disciplinah enako število točk. Odločalo se je torej o skupnem zmagovalcu. V kegljanju je bila prva ekipa Krašnje, druga Doba, tretja Lukovice, četrta Trojan in peta ekipa Prevoj. Moravčanov tudi tokrat ni bilo. Zmagovalec 2. tradicionalnega mladinskega športnega tekmovanja je bil mladinski aktiv Dob s 14 točkami in prejel pokal. Sledil mu je aktiv Lukovica s 13 točkami in tretji aktiv Trojane z 12 točkami. Slednja aktiva sta dobila praktični nagradi. Četrto in peto mesto si delita aktiva Prevoje in Krašnja z 9 točkami, zadnje, šesto pa aktiv Moravče s 4 točkami. Lado Goričan IN KMETIJSKIH vendar se ob spoznanju nevarnosti za zdravje ljudi in živali že močno zmanjšuje. Kako daleč je z zastrupljanjem živil in ozračja, poroča svetovna zdravstvena organizacija. Pri obdukciji dojenčka na Aljaski je ugotovljena 30-krat večja količina pesticidov v telesu od tiste, ki zdravju še ni škodljiva, če vemo še to, da tam pesticidi še niso bili uporabljeni ni dvoma, v kakšno nevarnost se podajamo zaradi pretirane uporabe ter sredstev, če poznamo posledice uporabe, se bomo lažje odločili izpuliti kakšen plevel tudi ročno, zato pa bomo z večjim užitkom zaužili pridelek, ki smo ga pridelali. Od nas samih je odvisno, ali bomo uživali zdravo hrano in pili zdravo vodo, ali pa s primesjo strupov. Franc Pliberšek Mladinski šesteroboj uspel Nezakonska rojstva v občini Domžale Narava je otroku dala oba starša, mater in očeta. Dolžnost obeh bi bila, da zanj tudi skrbita. Kako pa je s tem v praksi? Skrbstveni organ naše občine ureja letno po 60 primerov nezakonskih rojstev. Nezakonski so tisti otroci, ki niso rojeni v zakonu ali v razdobju 300 dni po prenehanju zakonske zveze, odnosno otroci, ki sicer po zakonu veljajo za zakonske, pa je bilo očetovstvo z uspehom spod-bito. Prijavo o nezakonskem rojstvu posreduje naši službi matični urad, kjer je otrok vpisan v rojstno matično knjigo. V vseh primerih kličemo na razgovor matere, jih seznanimo s postopkom urejanja očetovstva in preživnine, na kar se same odločijo, ali hočejo očetovstvo urejati, ali ne. 70 % vabljenih mater se razgovora udeleži in žele urejati očetovstvo. 10% vabljenih mater odstopi od urejanja očetovstva, bodisi, ker je bilo priznanje podano že pri drugem pristojnem organu, bodisi, ker so že vložile tožbo za priznanje očetovstva pri sodišču odnosno očetovstva ne bodo urejale. Preostalih 20% mater pa se razgovora sploh ne udeleži. Pri teh opažamo pogosto največ problemov. Gre po navadi za matere, ki rodijo nezaželjene otroke, za matere, ki niso pripravljene sprejeti svojega otroka, z eno besedo, ki šo tako ali drugače problematične. Večina teh mater niti ni znanega bivališča. Tak je npr. primer ndl. otroka (recimo mu kar) Marjana. Mamica ga je pustila v bolnišnici, sama pa odšla neznano kam. Naša služba je po neuspešnem iskanju matere našla za otroka primerno rejniško družino, kamor smo ga premestili direktno iz bolnišnice. Otrok je že nekaj časa re-jenec. Je lep, prikupen in simpatičen fantek, ki zaenkrat ničesar ne pogreša, ker ima hrano, obleko in topel dom pri rejnikih. Mamica ga le ni obiskala, niti ni spraševala po njem. Pride na obisk k znancem, se nekaj časa tu zadržuje, na kar ponovno odide neznano kam. Svojega otroka nc sliši, kako kliče zastonj »mamica«, kot bo klical nekoč »atek«, vendar svojega ne bo nikoli poznal. Ni pa to osamljen primer, kajti takih primerov bi lahko našteli veliko. Šest rejencev iz naše občine ima matere v starosti od 25 do 35 let, ki so zdrave, za delo sposobne, vendar nočejo skrbeti za svoje otroke, niti nimajo z njimi nobenih stikov. Ali se te matere ne zavedajo, da delajo krivico svojemu otroku? Ali se ne zavedajo, da bodo nekoč ostarele in bi še kako rabile pomoč svojih otrok? Ne, ne zavedajo se tega, ker se nočejo zavedati. Namerno so pozabile, da so podarile življenje otroku in ga takoj po rojstvu zavrgle. Poskusili smo vse, da bi jih opozorili na to, da so matere, posluževali smo se celo tožb, vendar se niso spremenile. Odslužile so kazen in se vrnile na stara pota. Eno teh mater smo v letošnjem letu celo obiskali v zaporu, saj je oila to edina možnost srečanja z njo. Obljubila je vse, domenili smo se celo za dan obiska, vendar po prestajanju kazni ni bilo več niti nje niti solz obžalovanja. V primerih, kjer matere želijo urejati očetovstvo, kličemo na razgovor domnevnega naravnega očeta. Priznanje očetovstva je enostranski pravni posel in je veljaven le, če so izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji. Kadar pa domnevni oče ne prizna očetovstva, napotimo mater na sodišče, kjer vloži tožbo za ugotovitev očetovstva. Zapisnik o priznanju očetovstva posredujemo pristojni matični službi zaradi zaznambe v rojstni matični knjigi. Tožbo za ureditev očetovstva pa poleg otrokove matere lahko vloži tudi skrbnik s privoljenjem skrbstvenega organa odnosno otrok v šestih letih po svoji polnoletnosti. Kdor misli, da je oče nezakonskega otroka, lahko izpodbija očetovstvo tistega, ki je otroka priznal za svojega. Tožbo mora v tem primeru vložiti v eiem letu od dneva, ko je bilo izpodbijano očetovstvo vpisano v matično knjigo. Naj na koncu navedem še primer dekleta, ki je v starosti osemnajst let našla naslov svojega očeta, o katerem se mati z njo ni hotela nikoli pogovarjati. Zdaj že velika, tudi osamosvojila se je, si je zaželela srečati svojega očeta. Posredovali smo za srečanje, vendar odgovora še nismo dobili. Lahko, da se je oče hčerki direktno oglasil, lahko, da s srečanjem ne bo nič, kar bo naše dekle silno prizadelo, saj si to želi bolj, kot vse drugo na svetu. Marta Savec Vrtec dr. Igorja obogatili z zgodovinskim gradivom V preteklem letu so v Krajevni skupnosti »Tomo Brejc« na Viru pri Domžalah odprli nov vrtec, ki je dobil svoje ime po pokojnem dr. Pavlu Lunačku-Igorju. Motiv za to imenovanje so poiskali v velikem tvornem delu dr. Igorja med NOB v skrbi za mater in otroka, ko je bil šef sekcije za sani teto pri Glavnem štabu NOV in POS, pa tudi pred vojno in po osvoboditvi. Pobudo temeljne skupnosti otroškega varstva je osvojil odbor ZB in pod pokroviteljstvom temeljne kulturne skupnosti uresničil idejo, da bi v vrtu imeli tudi nekaj zgodovinskega gradiva, ki bi ponazarjalo vsaj delček tistega, kar je dr. Igor pomagal ustvarjati. Majhna, prisrčna spominska slovesnost je ob fotografijah na velikem panoju v vhodni garderobi popeljala udeležence v tisti čas, ko se je pod najtežjimi raz- merami osvobodilne vojne že snoval koncept družbene skrbi za otroke — v partizansko porodnišnico Spodnji Hrastnik v Partizanskem rogu. V enem delu tega skromnega razstavnega obeležja je prikazan dr. Igor kot snovalec partizanskih bolnišnic, med svojimi sodelavci v bolnišnicah Jelendol, Leseni kamen, Je-lenžleb v okviru SCVPB. Gradivo ga kaže kot delegata II. zasedanja AVNOJ skupaj z znanimi političnimi delavci in aktivisti. Drugi del pa prikazuje okolico, zunanjost in notranjost partizanske porodnišnice, kjer so poleg zdravstvene nege mater delovale tudi prve otroške jasli pod skrbno nego osebja, ki je bilo za to usposobljeno tudi preko tečajev. Obrazložitev te dokumentacije je bilo podoživi janje razmer in vse veličine zavzetosti sanitetnega in drugega osebja pod skrbnim mentorstvom dr. Igorja ter drugih znanih sodelavcev. Udeleženci te svečanosti — najožji sorodniki pokojnega dr. Igorja, njegovi nekdanji sodelavci, pa predstavniki družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter drugi gostje so v prisrčnem tovariškem srečanju s kolektivom tega vrtca preživeli prijetno uro. Na svoj način in po svojem običaju so se spomnili velikega človeka in učitelja, ki je žal sredi največjega snovanja umrl. Ta vrtec in spominski pano v vhodni garderobi pa zagotavljata, da ni in ne bo pozabljen in da tudi tukaj želijo nadaljevati njegovo veliko, humano delo, vse, kar znajo in zmorejo, dajejo v korist otrokom, ki že dobro poznajo strička Igorja iz pripovedovanja, sedaj pa tudi s fotografij. To je lepa oblika negovanja tradicij NOB. MI Problemi organiziranja študentov III. konferenca ZKJ je podala osnovne smernice za nov način organiziranja mladih. V svojih sklepih med drugim pravi: »Ko opozarja na potrebo in možnosti za organizirano delovanje posameznih plasti in delov mladine, pa opozarja ZK hkrati tudi na potrebe in možnosti integracije vseh plasti mladine, njihovega skupnega delovanja ter združevanja delavske, kmečke, šolske in študentske mladine na podlagi skupnih, naprednih interesov mlade generacije.« V sami študentski organizaciji že dolgo tečejo razprave o bodočem načinu organiziranja mladih. Pojavljajo se tudi stališča, ki nasprotujejo združitvi študentske organizacije z mladinsko. Vendar je prav zdaj končno prevladala težnja, ki sprejema združitev. »Osnovne oblike družbenopolitičnega organiziranja mladih naj bi bile še vnaprej v vsakdanjem delu in življenjskem okolju posameznih delov mlade generacije; v delovni organizaciji, v šoli, na fakulteti, v krajevni skupnosti,« pravi nadalje III. konfe- renca ZKJ. Iz tega slede določene organizacijske konsekvence, ki dokazujejo nesprejemljivost nekaterih konceptov, saj si je na primer težko zamišljati, da bi bila študentska organizacija elek-tro fakultete vključena v mladinsko organizacijo Ljubljana-Vič. Bodoča organizacija mladine seveda ne bo mogla biti enotna v smislu popolne izenačitve študentov, delavcev in dijakov, ki jo bi le upravljal enoten birokratski aparat. Morala bo biti dejavna, vplivna in odločna organizacija vseh delov mladine, ki bo znala pridobiti pravice in spremembe v korist vseh delov mlade generacije, tako tudi študentov. Zavedajoč se pomembnosti bodoče organizacije, se je v razpravo vključil tudi domžalski študentski klub; in to s sodelovanjem svojih predstavnikov na IO združenja študentskih pokrajinskih klubov, kot tudi z razpravo v svojih organih. Prav tako bo ta problem obravnavan na letošnjem zboru kluba študentov. Seveda je tudi za nas veljavna opredelitev nedavne skupšči- ne študentov LVZ, ki je sprejela združitev študentske organizacije z mladinsko v novo, enotno organizacijo mladih, ki pa bo drugačna, kot je dosedanja študentska in mladinska. V taki organizaciji vidimo prihodnost svojega samoupravnega združevanja. Za IO študentskega kluba Drago Flis LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA DOMŽALE Kadrovska komisija Kadrovska komisija objavlja naslednja prosta deiovna mesta: operater MDS 1 blagajnik — likvidator 1 višji likvidator 1 pripravnik 1 Za vsa objavljena delovna mesta je potrebna srednja izobrazba ekonomske smeri ali gimnazija. Prošnje z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom sprejema kadrovska služba podružnice v roku 15 dni od dneva objave. IZ NAŠIH KRAJEV MORAVČE SE OGLAŠAJO Urbanija Boris, brez navedbe bivališča, je dostavil Delavski univerzi Domžale pismo z naslednjo vsebino: »Najprej vam želim srečno in zdravo Novo leto 1974, veselje in svobodo pa tudi kmetom, če smo že toliko pravice dobili, naj jih pa še toliko, da bomo po svoji želji si izbirali prašiče, saj jih nihče drug ne gre krmit, kot mi sami, saj ne propagiram ne za bekone, ne za črno-bele. će imajo že vsi pravico do svobode, naj jo imajo pa še prašiči in tisti, ki so v tem zaposleni in jih krmijo.« Delavska univerza je pismo odstopila referatu za kmetijstvo in kmetijski inšpekciji z namenom, da občan Urbanija Boris nanj dobi odgovor. Ker pa Urbanija ni navedel kraja bivanja, mu služba ne more odgovoriti direktno, upamo pa, da prebira Občinski poročevalec in da bo v njem zasledil naslednji odgovor: Iz vsebine pisma ni dovolj jasno razvidno, kaj želi pisec pisma povedati ko piše, da naj bi bilo kmetom omogočeno po lastni želji izbirati prašiče in dalje, če imajo že vsi pravico do svobode, naj jo imajo tudi prašiči in tisti, ki jih krmijo. Ni nam znano, da bi kdorkoli oviral gospodarstvo in gospodinjstvo pri nabavi, ali lastni reji prašičev in v čem naj bi bilo kratenje svobode prašičem i.i pa rejcem. Ce pa je pri tem pisec pisma mislil plemenske merjasce, dajemo naslednje pojasnilo: Rejci plemenskih merjascev smejo pripuščati na pleme-nice samo plemenjake z rodovniškim poreklom. K nabavi takih plemenjakov prispeva sklad za pospeševanje kmetijstva vso razliko med klavno in plemensko vrednostjo. Nerodovniški plemenjaki, neglede na pasmo, se ne smejo pripuščati in jih je kmetijska inšpekcija na podlagi temeljnega in republiškega zakona o živinoreji dolžna izločati in prepovedati pripust. Za pripust nelicenciranih merjascev so rejci tudi kazensko odgovorni. Kmetijska inšpekcija dovoljuje pripuščanje rodovniških plemenjakov neglede na pasmo vsakemu rejcu. Dolžna pa je izločati vse nerodovniške plemenjake. Pri svojem delu inšpekcija ne more ukrepati po lastnem preudarku, temveč le na podlagi zakonitih predpisov. Zabeležimo naj še, da je namen in dolžnost referata za kmetijstvo in pospeševalne službe pomagati in usmerjati rejo živine in skrbeti za dobre plemenjake z rodovniškim poreklom, dolžnost kmetijske inšpekcije pa je, da izloča in prepove pripuščanje plemenjakov, ki nimajo znanega porekla. Če smo zadeli misel, izraženo v pismu, je odgovor zadovoljiv. Če pa se pisec pisma z odgovorom ne strinja, ga vabimo, da se osebno zglasi pri pristojni službi na razgovor. V bodoče na pisma brez naslova ne bomo odgovarjali. Franc Pliberšek VIR TAKO PA RES NE GRE! Če se vam ljubi, dragi občani, poglejte zjutraj proti gramozni jami poleg Kamniške Bistrice, navadno med 7. in 9. uro, videli boste, kako se vali dim v nebo. Takrat, če vam je mogoče, stopite tja in videli boste, koliko vrednosti se izgubi v tistih plamenih in kdo to dela! Dragi občani, tako dobro nam pa še ne gre, da bi uničevali, kar bi se dalo še predelati, saj vendar delovne organizacije vedno težijo k temu, da bi dobile surovine, ki jih nimajo in ki so drage. Sedaj, ko imamo res vse na samoupravni bazi, pa vendar nimamo te pravice, da bi lahko toliko papirja, vate, steklenic in ne vem kaj še vsega uničevali v gramoznicah. Mislim, da se je potrebno zamisliti nad tem, saj je dinar povsod potreben! T. M. OTROŠKA MAŠKERADA V DOMŽALAH Občinska Zveza prijateljev mladine in Mestna zveza društva prijateljev mladine Domžale, bosta priredili 24. februarja 1974 Otroško maškerado iz vseh osnovnih šol v domžalski občini. Program: Zbor vseh otroških mask bo ob 13.30 uri na dvorišču bivše I. osnovne šole Domžale, kjer se bo formiral sprevod. Sprevod se bo nato z domžalsko godbo odvijal skozi center Domžal do II. osnovne šole in nato se vrnil v halo komunalnega centra, kjer bo za vse otroške maske program in ples. Na to otroško prireditev vabimo otroke iz vseh šol. število nastopajočih mask je neomejeno. Vabljeni so tudi starši, da spremljajo svoje malčke, tokrat v maskah. Občinska ZPM in DPM Domžale Spomenik padlim žrtvam v Mengšu pod Gobavico, kjer je okupator ustrelil nedolžne žrtve pripeljane iz taborišča Begunje na Gorenjskem MENGEŠ Peregrin Ocepek, Mengeš, Gorenjska cesta 3, čutim dolžnost, da se zahvalim občinski skupščini Domžale za finančno pomoč v letu 1973 ob poplavi, ki mi je povzročila veliko gmotno škodo v hiši in na stanovanjski opremi. Enaka zahvala velja tudi Gasilskemu društvu Mengeš in delovnemu kolektivu Hidrometala za hitro in humano pomoč ob poplavi, ki je prizadela mene, mojo družino in moj dom. Obenem se obračam na občino Domžale, da ukrene vse potrebno, da bi bila struga Pšate dokončno popravljena, da ne bi več prihajalo do nenadnih poplav, kot je to bilo v letu 1973. Vsem iskrena zahvala za pomoč! Pelegrin Ocepek VABILO Krajevna organizacija ZB Ihan vabi vse občane na kome-morativno proslavo v počastitev 30-letnice 72 padlim borcem v Oklem pri Ihanu, ki bo v nedeljo, 24. februarja 1974, ob 10. uri v Oklem. S sodelovanjem Občinskega odbora ZZB NOV, družbenopolitičnih organizacij, šolske mladine, kulturne skupnosti in sosednih občin, bo krajevna organizacija ZB Ihan ob tej priložnosti razvila tudi svoj prapor. Zato še posebno vabimo vse borce, sorodnike padlih v Oklem, predstavnike družbenopolitičnih organizacij, mladino iz naše občine in sosednih šol, da se te svečanosti udeležijo. Zbor udeležencev proslave bo v Dobrovljah, od koder bo šla povorka v Oklo. Krajevni odbor ZB Ihan OBISK PRI SOSEDU V okviru tekmovanja NAŠ KLUB 74 so mladinci iz mladinskega aktiva Prevoje-šentvid pripravili kulturno zabavno prireditev, na katero so povabili tudi svoje vrstnike iz Doba. Tako se je v soboto zvečer odpravilo iz Doba skoraj 20 mladincev, da bi si ogledali Veseli večer, ki se je zaradi nesporazuma začel s precejšnjo zamudo. Ko je predsednik MA pozdravil vse navzoče, je prvi skušal ogreti gledalci »novo pečeni« narodno zabavni ansambel. Za njim pa so z raznimi skeči, »pivskimi točkami« in drugimi prizorčki nastopili še ostali predstavniki MA Prevoje-šentvid. Gledalcem sta najbolj ugajala skeča: V slaščičarni in Oče na polikliniki. Nastopajoči so se po svojih močeh trudili, da bi razveselili gledalce, med katerimi smo zaman iskali predstavnike starejše generacije. Po koncu kulturnega sporeda je bilo na vrsti prijateljsko srečanje in ples. Najprej smo plesali ob zvokih narodno zabavnega ansambla, potem ob zvokih dveh električnih kitar in bobnov, na koncu pa smo se vendarle domenili, da je še najbolje plesati ob glasbi z gramofona. Okoli ene ure smo se od prijaznih gostiteljev poslovili in se kar peš napotili proti Dobu. Hvala MA Prevoje-šentvid za prijetno doživetje! Vera Grošelj ZAHVALA Ob smrti naše mame Marije Pirčeve se v imenu vseh otrok, vnukov in sorodnikov najlepše zahvaljujem vsem, ki so ji stali ob strani v zadnjih urah življenja, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno zahvalo izreka v imenu vseh, sin Raj ko! RAZPIS Delavska univerza Domžale vpisuje do konca meseca februarja v naslednje oblike izobraževanja: — TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV — OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE — 8. razred — TEČAJ VARSTVA PRI DELU — za delovne organizacije in obrtnike, — TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA Prijave sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6, vsak dan, razen sobote, od 7. do 14. ure. Vse potrebne informacije lahko dobite na telefon št. 72-082. KULTURNI POROČEVALEC Po Prešernovih smernicah Vsako leto se ob osmem februarju spomnimo pesnika dr. Franceta Prešerna. Tega dne je leta 1849 v Kranju prenehalo biti plemenito srce največjega oblikovalca besedne umetnosti. Pomembnost pesnika Prešerna je zajeta v idejni globini ter v intuitivni daljnovidnosti njegovih umetnin. Slovenci zaradi tega včasih bolj, včasih manj zavestno gledamo in iščemo v pesniku svojega vodnika in preroka, čim dalj sega njegov umet-niško-človečanski pogled, tem častnejše mesto mu Slovenci priznavamo v hramu kulture. Ko Prešerna presojamo s tega vidika in merimo utrip dobe in njegove umetnine s takega zornega kota, tedaj se nam ob drobni knjigi njegovih Poezij osvetli Prešernova podoba kot lik velikana, ki je zaoral globoke brazde na njivi naše kulture. Slovensko ljudstvo pa bo stoletja uživalo sadove Prešernovega prizadevanja, da dvigne kulturno rast in čut malega slovenskega naroda. Po zavzetem zaletu, ki so ga v 16. stoletju sprožili v slovenski književnosti Trubar in njegovi sodelavci, je vse to mlado gibanje s protireformacijo prepregel mrak. Škof Tomaž Hren je dal sežgati domala vse slovenske protestantske knjige in je s pomočjo cerkvene in prosvetne gospode zagrizeno preganjal slovenske reformatorske pisce in pripadnike. S tem je sicer zavrl za več desetletij književni in kulturni napredek, a povsem uničiti to delovanje le ni uspel. Tlačan se je prebudil. V slovenskem človeku se je začela porajati kultur-no-etična zavest skupnosti. Slovenci so se začeli iz brezoblične množice zavestno razvijati v narod. Pri vsakem resničnem umetniku, zlasti besednem umetniku, je njegova temeljna naloga, da ostane zvest ljudstvu, iz katerega je izšel, v sreči ali nesreči, in da v umetniški obliki in prispodobah razgrinja življenje in probleme tega ljudstva in da ga etično vodi v zavest človečanske skupnosti k enotnosti. Prav to nalogo je Prešeren, pesnik-umet-nik, izpolnil v tolikšni meri in s tolikšno bistrovidnostjo, da je upravičeno zaslovel daleč prek mej svoje ožje domovine, pri vseh evropskih in izvenevropskih narodih, kot oblikovalec in mojster slovenske poezije. Ako bežno premotrimo Prešernov notranji umetniški zagon, se nam odkriva podoba človeka, ki ga upravičeno smemo uvrstiti med genije. Za svoj umetniški poklic se je Prešeren skrbno pripravljal ob branju grških in latinskih klasikov. Za moderne evropske književnike pa ga je navduševal njegov mentor, prijatelj in učenjak Matija čop. Pesnika srečamo zato že ob njegovih prvencih kot zrelega, razgledanega človeka, ki se zaveda svojega pesniškega poslanstva. Zaradi svojih nazorov o človeštvu in svetu je Prešeren s tedanjo družbo nenehno živel v konfliktih, saj je njegove napred- ne ideje razumel le ozek krog Slovencev. Tudi kot pesniku so hoteli Bleiweisovi priskledniki zmanjšati ceno pesniške tvornosti s tem, da so povzdigovali pesnika Koseškega, čigar pesmi pa so bile v resnici bombastično besedičenje, brez globje vsebine. Življenjski udarci, ki so pesnika pestili vse svoje žive dni, niso bili toliko njegova osebna krivda, kakor nujna posledica borbe med demokratično naprednim genijem in nazadnjaško re-akcionarno-absolutistično usmerjenostjo tedanje »vsezanarodno-cesarjevske« družbe. Tega se je pesnik dodobra zavedal, ko je izpovedal: »Podplat je koža čez in čez postala, ne straši več je trnjevka bodeča!« Zaradi takega pojmovanja se je moral iz osebnih problemov po vzpeti do narodnostnih, mimo njih do slovanskih in še višje do splošno človeških ter obče člo-večanskih vzgibov. Prav zaradi tega vidimo na Prešernovi razvojni poti dvoje vzporednih smeri: na eni strani opazimo, kako raste oblikovna dovršenost njegovega opusa, na drugi strani pa, kako se poglablja hkrati z življenjskim zorenjem tudi notranja globina in širina njegovih umetnin. Od pevca, ki dekletu prepeva podoknico, do preroka, ki oznanja: »Največ sveta otrokom sliši Slave, tje bomo našli pot, kjer nje sinovi, si prosti voljo vero in postave!« je dolga pot, na kateri se je Prešeren zavestno dotaknil prav vseh vprašanj, ki so človeka zanimala takrat in ga zanimajo v veliki meri še danes. Kulturni, verski, socialni problemi, politična zanesenost, vse zajema Prešeren kot umetnik in kot globoko čuteč človek. V svesti smo si, da njegovo slovanstvo ni v nobenem pogledu pognalo iz idejnega pojmovanja liberalno-nacionalistične miselnosti, saj sam pesnik potrjuje to v Zdravici, ko zapoje: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!« Tak žlahtni humanizem iz ust slovenskega izobraženca, ki je pod vplivom naprednih evropskih tokov želel tudi malemu slovenskemu narodu, da bi se otresel fevdalnega jarma in zaživel v svobodi. Iz teh verzov čutimo Prešerna kot glasnika tistih zarij, katerih prvo zgodnje jutro je po dolgem trpljenju in krvavih borbah mogel doživeti šele sedanji rod in je sončni dan tega jutra prihranjen za prihodnja pokolenja. V teh stihih so zajeti v zgoščeni obliki človečanski ideali, ideali naše ljudske demo- kracije, ideali, za katere smo morali v zadnji vojni preliti toliko krvi. Ko se bomo ob vsaki obletnici Prešernove smrti s spoštovanjem in zanosom ozirali na življenje tega velikana, bomo zaklicali njegovemu spominu: »SLAVA'« Ob tem se bomo zavedali, da je bil Prešeren sredi temnega mračnjaštva prvi oznanjevalec in prerok naše ljudske demokra- cije, ki naj spremlja nas in vse pošteno človeštvo v tako prihodnost, kakršno je mogel Prešeren slutiti le v pesniško-preroških vizijah. To miselnost je predvsem treba uvrščati v zavest naše mladine. Slovenci ljubimo Prešerna. Prešerna ljubiti pa se pravi spoštovati žlahtne človeške vrednote ter sovražiti vse, kar hromi lepoto s humanizmom ter nesebičnostjo prekaljenega človeka. Dolfe Prešeren Profesor Ivan Vidali -50-letnik 50-letna življenjska pot profesorja Ivana Vidalija je polna ustvarjalnih uspehov na poklicnem, družbenopolitičnem, kulturno-prosvetnem oziroma raziskovalnem področju, in to takšnih, ki presegajo zgolj opravljanje dolžnosti, ki jih ima sleherni v naši družbi, marveč so širše pomembne. Rodil se je 21. decembra 1923. leta v Mengšu, kjer je končal osnovno šolo, gimnazijo je obiskoval v Celju. Tu je zaradi okupacije prekinil šolanje v 6. razredu. Maturiral je po osvoboditvi v Ljubljani, kjer se je nato vpisal na filozofsko fakulteto in leta 1951 diplomiral iz literarne zgodovine, primerjalne književnosti in zgodovine. Med narodnoosvobodilnim bojem je takoj po začetku ustvarjanja mreže odborov Osvobodilne fronte in njenih političnih organizacij sredi 1943. leta postal aktivist. Pod ilegalnim imenom MINKO je opravljal funkcijo sekretarja rajonskega odbora ZMS in 3. oktobra 1943 postal član prvega rajonskega odbora OF v kamniškem okrožju. Kot član mengeškega okrajnega odbora OF, ki je zajemal območje Mengša, Vodic, Črnuč in Trzina, je odgovarjal za mladino, nekaj časa pa je bil tudi referent za šolstvo, zdravstvo in vodja komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih sodelavcev. Junija 1944 je postal član KPS. Mengeška mladina je opravila veliko spodbudnih akcij in je bila dobro organizirana, kar je v veliki meri rezultat njegovih prizadevanj. Takoj po osvoboditvi je bil na prvih volitvah izvoljen za predsednika Krajevnega ljudskega odbora Mengeš. To funkcijo pa je zaradi študija konec leta 1946 odložil. Po diplomi je bil najprej profesor slovenščine na Gimnaziji v Novem mestu, 1953. leta pa se je vrnil v Mengeš, kjer je poučeval na nižji gimnaziji. Tri leta je bil ravnatelj osnovne šole, od leta 1962 pa je direktor Zavarovalnice Dom-žale-Kamnik (sedaj »Sava«) s sedežem v Mengšu. Takoj po vrnitvi v Mengeš se je vključil v družbenopolitično življenje in odtlej je v mengeški oziroma domžalski občini opravljal številne pomembne dolžnosti. Tako je bil šest let predsednik občinskega ljudskega odbora Mengeš, hkrati pa tudi član občinskega komiteja ZKS Mengeš in okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, član okrajnega sveta za prosveto in kulturo, pa podpredsednik občinske skupščine Domžale in nekaj let predsednik krajevne skupnosti Mengeš. V zadnji mandatni dobi je podpredsednik skupščine občine Domžale, predsednik več komisij ter eden izmed stalnih predstavnikov občine na zasedanjih delegatov občin v skupščini SRS. Za svoje delo je preje! več priznanj in odlikovanj. Vprašanje: Kot zelo aktiven družbenopolitični delavec lahko presodiš, kako je Mengeš v letih po osvoboditvi spreminjal podobo in kaj vse je bilo narejeno? ODGOVOR: Mengeš je od leta 1945 do danes bistveno spremenil svojo podobo in postal iz izrazito »kmečkega« naselja industrijsko-obrtniški kraj. Zlasti s to spremembo je povezana podvojitev števila prebivalcev (leta 1945 — 1600 prebivalcev), ki je posledica na novo zgrajenih nad 200 novih hiš in treh večjih blokov. Z zgraditvijo vodovoda, kanalizacije, cest in cestne razsvetljave je bila rešena večina komunalnih problemov. Zlasti pomembna je gospodarska rast Mengša, kjer so nastale nove tovarne: Melodija, Lek, Tamiz, Hidrometal in se razširile starejše: Filc, Slamnik, Semesadike in Opekarna. Prav tako so se izoblikovali kmetijski obrati Emone in Kmetijski poskusni center Jable. Mengeš je dobil še nov kulturni dom, telovadnico, otroški vrtec, zadnja in ena največjih pridobitev pa je osnovna šola Matije Blejca-Matevža. (Nadaljevanje na 18. strani) Portret narodnega heroja Matije Blejca-Matevža, ki ga je upodobil akademski slikar Mario Pe-trič iz Domžal. Slika je v avli nove Osnovne šole v Mengšu (Nadaljevanje s 17. strani) Vsem velikim mengeškim rojakom smo postavili spomenike in spominske plošče, prav tako pa tudi padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Vsi ti in še drugi uspehi so terjali velike napore vseh, ki smo delali kot odborniki in družbenopolitični delavci. Vprašanje: Veliko si se in se še ukvarjaš z uredniškim in raziskovalnim delom. Kaj meniš o svojih dosežkih na teh dveh področjih? ODGOVOR: S prav posebnim veseljem sem se ukvarjal z uredniškim delom, in sicer sem doslej uredil tri knjige Mengeškega zbornika, ki so izšle v počastitev 800-letnice Mengša, od leta 1964 pa sem bil osem let urednik Zavarovalnega obzornika, tega edinega strokovnega glasila slovenskega zavarovalstva. Sodbe o svojem raziskovalnem delu pa ne bi želel dati sam. Zaradi tega je uredništvo prosilo dr. Mirka Stiplovška, da nam pove nekaj misli o tem področju njegovega dela. Dr. Stiplovšek je v razgovoru navedel vrsto zanimivih mnenj in še posebej poudaril: »Prav gotovo je prav zasluga Ivana Vidalija, da je danes Mengeš med podobnimi kraji na Slovenskem tako v arheološkem, etnografskem, zgodovinsko-literarnem in umetnost-no-zgodovinskem pogledu temeljito raziskan. Bil pa je tudi pobudnik za načrtno raziskovanje deleža Mengša in njegove okolice v NOB. Pomemben je tudi njegov lastni prispevek na literarno-zgodovinskem in zgodovinskem področju. Tu moramo posebej omeniti objavo dotlej neznanih Trdinovih pisem o Mengšu, ki jih je objavil v Mengeškem zborniku I in opremil z uvodom ter komentarji. Dr. Janez Logar je v Trdinovih zbranih spisih poudaril, da je njenov komentar »podroben in zanesljiv« ter ga s pridom uporabil pri svojem delu. Poleg tega Vidalijevega prispevka v slovensko literarno zgodovino moramo še posebej omeniti doslej najobsežnejšo študijo o pesnici Franji Trojanšek-Zorani, ki je izšla v Kamniškem in Mengeškem zborniku. Pisal je tudi o prevajalcu Ivanu Veselu-Vesninu. Še kot studen. pa je napisal krajšo razpravo o problemih sodobnega slovenskega jezika ter vrsto drugih člankov. Profesor Ivan Vidali pa je doslej obširno raziskoval, ne le NOB na mengeškem področju, temveč tudi v kamniškem okrožju. Njegovo najobsežnejše delo so zbrani spomini udeležencev NOV v kamniškem okrožju, ki so bili pod naslovom »V BOJ ZA SVOBODO« objavljeni v Kamniškem zborniku leta 1961. Obsežno delo, okrog 270 strani, na izviren način prikazuje razvoj NOB v tem okrožju, od priprav na vstajo do osvoboditve, pri čemer si je prizadeval enako osvetliti tako partizanske akcije kot tudi požrtvovalno delo aktivistov. Tako je po njegovi zaslugi dobilo kamniško okrožje med prvimi v Sloveniji obširnejši pregled pomembnega dogajanja v času 1941 do 1945. Pomembna odlika tega dela pa je zlasti privlačen način pisanja in lep jezik s komentarji, ki so pisani v znatni meri po arhivskem gradivu. Prav dela te vrste so še posebej uporabna za razvijanje tradicij NOB med mladino. Med problemi v času NOB je še posebej na drobno preučeval in analiziral vstajo na kamniškem področju in delovanje Kamniškega bataljona leta 1941. Izsledke svojih raziskovanj je objavil v Občinskem poročevalcu, Borcu, Naši obrambi in Mengeškem zborniku. Vse te prispevke odlikuje solidna raziskovalna metoda in kot vsa njegova dela, lep jezik. Ob dosedanjih njegovih dosežkih na literarno-zgodovinskem in zgodovinskem področju lahko le obžalujemo, da se ni mogel še bolj posvetiti tej dejavnosti, hkrati pa je njegovo dosedanje delo tudi najboljši porok, da lahko pričakujemo njegovih novih raziskav, ki bodo brez dvoma lep prispevek v slovensko literaturo in novejšo narodno zgodovino.« Profesorju Ivanu Vidaliju pa želimo, da bi tako kot na tem področju bilo njegovo delovanje tudi na vseh drugih področjih, na katerih že toliko let dela, v prihodnje še bolj uspešno in da bi še dolgo vrsto let p'odno ustvarjal in sodeloval v naći javnem življenju! Pogovarjal se je Karel Kušar REPUBLIŠKA REVIJA GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE Prešernova proslava v Trzinu Letos je preteklo 125 let od smrti našega največjega poeta, dr. Franceta Prešerna. Spomin na tako velikega umetnika kot je Prešeren, živi z nami iz leta v leto. Ko prebiramo njegove pesmi, gazele, sonete ... imamo občutek, da je Prešeren živ, da ga vidimo pred seboj. Vsako leto ob obletnici njegove smrti — 8. februarja — počastimo njegov spomin s proslavami. V Trzinu smo letos videli zelo skrbno pripravljeno proslavo v sklopu osnovne šole, mladinskega aktiva in KUD »Franc Kotar« .Mladina je s svojim programom presenetila in obenem pokazala, da Prešerna spoštuje in želi, da se njegova dela ohranijo v spominu. Pripravili so uspešen recital njegovih pesmi, povezan s pismom staršem. Člani KUD »Franc Kotar« Trzin so se tudi na tej proslavi dobro izkazali. Po recitacijah »Ženska zvestoba«, »Zvezdogle-dom« in prikazom »Dohtarja«, je bila uprizorjena »Turjaška Ro-zamunda«, ki so jo gledalci sprejeli z lepim aplavzom. Osnovna šola je Prešernovi proslavi namenila ples snežink in meglic. Res je, da vsako učenje, vsaka točka zahteva veliko truda in deklice so lepo zaplesale. Vseeno pa bi se prosvetni kader Osnovne šole Trzin lahko bolj zavedal svoje dolžnosti glede razvijanja kulture v naši vasi. Vseskozi že opažamo premajhno zainteresiranost in za tak praznik, kot je Prešernov dan, bi lahko pripravili vsaj nekaj recitacij, ne pa da ponovijo novoletni program. Saj 8. februar je pouka prost dan in učenci menda vedo, zakaj so prosti!? Tudi med potekom samega programa proslave ni bilo za odrom nobene učiteljice, da bi učenke pripravila na nastop. Mnenja smo, da pri vsakem nastopu, ki ga imajo učenci osnovnih šol, prisostvuje oziroma mora prisostvovati tudi njihov voditelj, mentor, vzgojitelj. Upamo, da bo v bodoče pri pripravljanju proslav in prizadevanju za razvoj kulture v našem kraju več medsebojnega sodelovanja. Meta M. Koncem meseca decembra lanskega leta je Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije pod pokroviteljstvom Kulturne skupnosti Domžale priredila uspelo revijo solistov in ansamblov glasbenih šol Slovenije. Nastopili so učenci glasbenih šol iz Velenja, Krškega, Nove Gorice, Kamnika, Kopra in Domžal, dijaki Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje Ljubljana in študentje Akademije za glasbo iz Ljubljane. Od ansamblov je pa nastopil le pionirski orkester Glasbene šole Domžale, ki je pod vodstvom dirigenta prof. Tomaža Habeta izvedel dva stavka iz Štirih razpoloženj Tomaža Habeta in skladbo Sanje W. A. Mo- zarta, s solistko na violini Urško Mihelčič, kot solista sta pa nastopila flavtist Jože Tartara z odlomkom iz opere »Orfej« in violinist Marko Zupan z Romanco v F-duru L. van Beethovna. Na klavirju ju je spremljala prof. Milka Zivulovič. Nastopajoče in poslušalce, ki so napolnili dvorano Kina Domžale do zadnjega kotička, sta pozdravila predsednik Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije skladatelj Peter Lipar, v imenu Kulturne skupnosti Domžale pa podpredsednik Jernej Lenič. Oba sta sodelujočim na tej republiški reviji podelila lična priznanja. Tone Ravnikar Godalni orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale na reviji glasbenih šol Slovenije v Domžalah DELO RIBIŠKE DRUŽINE »BISTRICA« DOMŽALE V Občinskem poročevalcu zelo malo ali nič ne povemo o naši Ribiški družini. Menim, da se ji godi krivica, saj dosega kar lepe uspehe. Lani je Ribiška družina poleg svoje osnovne dejavnosti, to je vzdrževanje ribnikov in ribogojnih potokov ter izjavljanje in vlaganje rib, gradila tudi ribiški dom. Večinoma so delali sami ribiči. Vsi tisti, ki pa se niso mogli udeležiti delovnih akcij, so prispevali nekaj denarja. Da je stavba že pod streho velja še posebna zahvala Francu Plešcu, predsedniku Ribiške družine, ki je v ta namen poklonil veliko svojega časa. 6. 1. 1974 je imela Ribiška družina občni zbor, katerega so se člani polnoštevilno udeležili. Podali so obračun dela in si zadali nadaljnje naloge. Ena od teh nalog je tudi zajezitev Rače nad Sokličem. To je sicer večja investicija, vendar bi bilo to velika pridobitev za turizem na tem področju. Pri tej akciji bi morala sodelovati tudi občinska skupščina in turistične organizacije. Naslednji predlog je bil, da se da v upravljanje Ribiški družini tudi spodnji del Dolske Mlinščice. Še največ besed pa je bilo okrog problema onesnaževanja voda in okolja, ki se ga naši ribiči zelo zavedajo, vendar žal ne morejo sami kaj dosti storiti, saj pri vodnih regulacijah niso upoštevali dosti koristi ribištva. Kljub velikemu prizadevanju Ribiške družine je stanje na tem področju vedno slabSe. Tako je že okrog 60% voda na področju Kamnika in Domžal biološko mrtvih, 20" „ pa jih je tik pred tem. Tako bo Ribiška družina primoran?, nekaj ribogojnih potokov spremeniti v ribolovne. Seveda je ta problem onečišče-vanja narave splošen problem vsega modernega sveta, vendar so se ga že marsikje globoko zavedli in začeli konkretne in striktne ukrepe, da se stanje zopet popravi. Varstvo narave je pogoj za zdravo življenje človeka. Pri nas pa še premalo pristopamo k temu problemu. Kriva pa je tudi politika podjetij, ki spuščajo svoje odplake v tekoče vode in zato raje plačujejo manjše odškodnine, kot da bi si nabavili drage prečiščevalne naprave. Razen tega pa se dovoljuje še posameznikom obrtne dejavnosti, ne da bi imeli po-preje urejene čistilne naprave. Uničevanje voda zavira športni ribolov in tudi sprejem novincev. Ti morajo zadovoljevati nekaj pogojev, ki jih postavlja ribiška družina. Seveda pa biti ribič ne pomeni, biti lovec na ribo kot materialno dobrino, ampak ribič v prvi vrsti ljubitelj in varuh narave. Ulovljena riba pa mu pomeni samo nagrado in dodatni užitek. V. J. ŠPORTNI POROČEVALEC TRIJE TURNIRJI Seji načelstva TVD Partizana Jarše je v torek, 15. januarja predsedoval izjemoma predsednik inženir Bergant. Ostali navzoči Lipovšek Otmar in Franc, Zupan Brane in Marjan Požar, Cesnik, Rebernik, šimic, Lisičić, Mrša, Pirš, Roje, Cedilnik, Zabu-kovec, Pire, Franci Cesnik ter Marjan Gorza in Janko Ukmar. Ljubitelji rekreativnega in tekmovalnega športa, in pozneje politični in družbeni delavci, so nas zadolžili, da obnovimo to delo na vseh ravneh, je uvodoma rekel predsednik in prosil, da pri tem razgovoru sodelujejo vsi povabljeni, da bi tako konkretno oblikovali delo. V razgovoru sta najprej potrdila pripravljenost za sodelovanje oba fizkulturna strokovnjaka iz osnovne šole tovarišica Marija Mrša in tovariš Moma Lisičić. Vodstvo društva jima je zagotovilo primerno plačilo za delo. Člani načelstva so se za tem razdelili v dve skupini; prvo je vodil Jože Cesnik in so v njej sodelovali vsi, ki jih direktno zadeva telovadba, druga pa je pregledala stanje in določila primerni urnik za vse športne igre, ki jih gojijo člani v rekreativne ali tekmovalne namene. Telovadci, so sklenili, da bodo priredili 22. in 23. januarja intenzivni tečaj za vodnike. Redna vadba za te naše naj malj še bo po predlogu — tega je načel-stvo osvojilo — samo v novi telovadnici osnovne šole. Telovadci so predlagali načelstvu tudi takojšnjo najbolj sprejemljivo propagando za pridobitev cicibanov. Zato, ker zajema šolsko športno društvo šele šolarje od vključno petega razreda dalje, bodo kasneje pritegnili v vrste društva vso mladino, ki ni bila in še ni nikjer včlanjena. Telovadcem je načelstvo odobrilo, v pripravljalnem času do začetka redne telovadbe, obisk adekvatne telovadbe pri Partizanu Tabor v Ljubljani. Vodniki športnih iger pri Partizanu so sorazmerno številni. Tudi aktivnih udeležencev je precej. Največ je strelcev, za katere je poročal Šimic. Za sejo je že imel dobro izdelan program dela. Posebej velja omeniti, da pripravljajo strelci za dan žena tekmovanje članic. Toje edinstvena pozornost, ki pa je skladna z našimi prizadevanji, da naredimo vse državljane sposobne za vključitev v SLO. Na pobudo predsednika in ob pomoči predstavnika Induplati inženirja Ukmarja bodo strelci in drugi tudi organizatorji partizanskega orientacijskega pohoda z streljanjem. Datum za ta nastop bodo določili kasneje, ozirali pa se bodo samo na primerno vreme. Strelcev je okrog 70; streljajo pa na pokritem strelišču v Jaršah. Drugi najbolj delavni in številni so kegljači, katere vodi tovariš Rebernik. Okrog 15-članska ekipa nastopa vsa leta z večjim ali manjšim uspehom v Mali ligi, kar pa ne onemogoča, da bi kegljali tudi vsi drugi, ki bi to delali izključno za svojo rekreacijo. Nekatera organizacijska vprašanja (sedanja članarina in plačevanje uporabe kegljišča), bo upravni odbor skušal primerno rešiti v dogovoru z vodstvom kegljačev oziroma načelstva. Košarkaši se zbirajo in igrajo v Radomljah pod vodstvom tovariša Gorze. Vseh je 20 in igrajo za vajo v novi telovadnici v šoli. Košarkaši so v zadnjem času odigrali nekaj tekem z moštvi iz bližnje okolice. Namizni tenis igrajo v Jaršah (na odru dvorane), v Radomljah (v mali dvorani kulturnega doma), v Nožicah in na Količevem. Ravno ta razvejanost je odločilno vplivala, da se je vodnik Luka Pirš odločil, da povabi vse igralce namiznega tenisa v prvi polovici marca na turnirsko tekmovanje. Turnir bo v telovadnici osnovne šole. Igralci odbojke, vodi jih Franci Cesnik, igrajo le za rekreacijo in so ostali brez podmladka. Današnji igralci, okrog 10 jih je, pa so priredili nekaj srečanj. Zato, da se obudi zanimanje za odbojko, ki je bilo pred časom šport številka ena v Jaršah, bodo v začetku aprila priredili turnirsko tekmovanje. Turnir bodo organizirali tudi šahisti (bil pa je že zadnje dni januarja in v začetku februarja). Zanj je zadolžen tovariš Martin Capuder. Turnir bodo igrali okrog 14 večerov v mali dvorani v Radomljah. Smučarsko prvenstvo za vse člane društva bo zadnji teden v februarju na Veliki oziroma na Mali planini. S potrebno propagando bo društvo opozorilo člane in članice na to vsakoletno prireditev. Za konec so sklenili pritegniti k organiziranemu delu tudi igralce balinarje. Igrišč in igralcev, predvsem starejših članov, je v vseh krajih dovolj. Enako, kakor nekatere druge športne igre je tudi balinanje odvisno od vremena, zato bo načelstvo o tem ponovno razpravljalo, ko bo to primerno. Naglasil bi, da prireja društvo vse rekreativne in tekmovalne nastope za moške in ženske člane. To je torej tudi poziv vsem, da pridejo in sodelujejo. Lipovšek DOMŽALSKI KEGLJAČI V II. REPUBLIŠKI LIGI V soboto, 2. 2. in nedeljo, 3. 2. 1974 so bile v Kranju in na Jesenicah finalne kvalifikacije za vstop v republiško ligo, na kateri so domžalski kegljači dosegli do sedaj največji uspeh. V hudi konkurenci osmih odličnih moštev so zasedli II. mesto in se tako še z dvema moštvoma uvrstili v zahodni del II. republiške lige. Vrstni red moštev je naslednji: 1. KK Medvode 14672 2. KK Domžale 13924 3. KK »Proteus«, Postojna 13871 4. KK Petrol, Ljubljana 13833 Že v polfinalu so kegljači Domžal izločili iz Ljubljanske skupine dvanajst moštev in s tem dokazali, da so bili skrbno pripravljeni in da bo moštvo lahko uspešno tekmovalo v Republiški ligi. Za Domžale so bili uspešni vsi člani, saj so nekateri dosegli tudi osebne rekorde: Reven Jaka 860 Trojanšek Vinko 811 Kosec Janez 902 + 927 Hafner Marjan 824 + 887 Janožič Stane 859 + 858 Kramberger Stane 835 + 891 Podbrežnik Slobodan 883 + 891 Vulkan Jurij 881 + 806 Limovšek Boris 934 + 877 Poprečje na tekmovalca znaša 870 kegljev, kar je za domžalsko moštvo res odlično. V prvenstvenih tekmah Male lige 6 X 100 metov so bili doseženi naslednji rezultati: Iskra - aparati : Domžale I — 2599:2501, Izolirka : Domžale I — 2262:2338, Tankist : Domžale I — 3328:3274, Invalid Ljubljana : Domžale I — 2264:2250. Druga ekipa Domžal pa je dosegla naslednje rezultate: Javna skladišča : Domžale II — 2227:2404, Petrol Ljubljana : Domžale II — 2292:2335, Lokomotiva Ljubljana: Domžale II — 2569:2563, Vesna (ženska državna rep.) : Domžale II — 2329:2469, Ilirija Ljubljana : Domžale II — 2307:2360. V borbenih igral so člani KK Domžale zmagali doslej na vseh tekmah z naslednjimi rezultati: Javna skladišča : Domžale — 357:386, SGP Grosuplje : Domžale — 418:447, Sloga Ljubljana : Domžale — 357:414, Kamnik : Domžale — 358:425. Z rezultatom 414 kegljev je ekipa Domžal postavila tudi rekord podrtih kegljev na eni tekmi. O rezultatih in uspehih domžalskih kegljačev bomo več pisali v prihodnji številki. Jurij Vulkan Na republiškem pionirskem tekmovanju na Pokljuki, 26. in 27. januarja letos so ihanski smučarji tekači zopet zabeležili rezultat republiškega ranga. Pri starejših pionirkah je osvojila odlično prvo mesto Zvonka Pogačnik, ki je premagala vse odlične tekmovalke gorenjske in štajerske in s tem postala najbolja v Sloveniji. Isto je dosegel in prejel medaljo za osvojeno tretje mesto pri starejših pionirjih, kjer jih je nastopilo kar 54, Branko Orešek. Za zmagovalcem je zaostal samo borih 21 sekund na 4 km. Zelo dobro se je uvrstilo tudi ostalih 13 pionirjev, saj so bili NOVICE IZ MORAVSKE DOLINE Na sestanku TVD Partizana v Moravčah so snovali samostojno sekcijo smučarskih skakalcev. Veleselje, ki ga imajo mladi fantje na Vrhpolju in Pečah za smučarske skoke ne smemo opustiti. Koliko dela so že vložili v gradnjo nove 35-metrske skakalnice na Vrhpolju je težko opisati. Skakalnica je gotova, le sneg še čakajo. Ob tem se moram v imenu vseh skakalcev in vodstva Paratizana Moravče zahvaliti Stanetu Gorta in Minki Ravnikar, ki sta imela toliko razumevanja, da sta odstopila svet, na katerem stoji niova skakalnica. Ce bi bilo še več takih ljudi, bi verjetno tudi telesna vzgoja bolj zaživela. Tudi v Pečah so skakalci prijeli za delo. Zaletišče 25-metrske skakalnice morajo ponovno napraviti, saj je starega odnesel veter. Nekaj bo prispevala Krajev-nna skupnost Peče, a drugo bodo napravili fantje sami. Nova pridobitev za Moravsko dolino je smučarska vlečnica, ki jo je kupilo AMD Moravče in jo dalo v uporabo Partizanu v Moravčah. Tomosovo prenosno vlečnico bodo postavili na Katariji, kadar bo dovolj snega pa lahko v Zalogu. Krajevna skupnost v Moravčah je obljubila, da bo napeljala še nekaj peska za posipanje ceste do vrha Katarije. Parkirni prostor v neposrednji bližini vlečnice so pripravili učenci osnovne šole Jurij Vega Moravče. S to vlečnico bodo prišli na račun smučarji, ki jih je iz leta v leto več. novaoHtnovih Slavko Hren vsi med prvimi 15. in tako zagotovili republiški in zvezni razred. Ta edinstveni uspeh pri pionirjih in pionirkah moramo vsekakor iskati v marljivi predčasni pripravi na suhem in pozneje na snegu. Kljub temu, da nismo imeli doma snega, smo z odlično organizacijo uspeli izvajati priprave v daljni okolici, Črnivcu nad Kamnikom in delno na Pokljuki. Sedaj čaka te pionirje še državno prvenstvo, ki bo 23. februarja 1974 v Ložu pri Cerknici. V kolikor bi bili povoljni snežni pogoji do tega datuma, upamo, da bomo tudi tam zabeležili uspeh v tej disciplini napornega teka. Rak ZADNJA NOVICA Občinski komite ZKS Domžale je 18. 2. 1974 na razširjeni seji sprejel sklep, da naj občinska skupščina dopolni program izgradnje šolske mreže in upošteva želje prebivalcev Krašnje. PONOVNI USPEH SMUČARJEV IHANA Skupnost, ki združuje rekreativni in tekmovalni šport Politični in družbeni delavci iz štirih krajevnih skupnosti so potrdili načrt dela TVD Partizana Jarše V ponedeljek, 14. januarja je povabil upravni odbor TVD Partizana Jarše politične in družbene delavce iz štirih sosednjih krajevnih skupnosti na razgovor o načrtu dela po vprašanju telovadne in športne dejavnosti. Na sestanek so prišli tovariši Franci Gerbec, republiški poslanec; Franc Mavsar iz Homca, Ignac Cerar in Franc Farčnik iz Preserij, Raj ko Hafner, ravnatelj osnovne šole Radomlje, Franc Lipovšek, predsednik športnega društva Radomlje ter Janko Osolin in Janko Jerman oba iz Radomelj. Iz Radomelj je bil tudi tovariš Marjan Gorza, Miro Kogoj, iz podjetja Sloveni-jales Preserje, dr. Mitja Šircelj je zastopal občinsko TKS, Janko Ukmar pa podjetje Induplati in obenem ZRVS Radomlje. Od gostiteljev so bili navzoči predsednik društva TVD Partizan Jarše, dipl. ing. Srečo Bergant, Otmar Lipovšek, Jože Cesnik, Brane Zupan in Miro šimic. Predsednik Bergant je uvodoma pojasnil cilje tega sestanka, ki naj omogočijo, da bo delo steklo ob podpori vseh. »Ime, Na tradicionalni spominski smučarski prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice« v Dražgo-šah nad Skofjo Loko so, 13. januarja 1974 sodelovale tudi partizanske enote. Ob tej priliki je bilo III. prvenstvo partizanskih enot SRS v patruljnem smučarskem teku. Na prizorišču slavne dražgo-ške bitke so se patrulje pomerile v pohodu na smučeh, pohodu s smučmi na ramah, v oren-taciji in streljanju s polavtomat- pod katerim sedaj delamo, smo prevzeli od društva, ki je že pred leti nehalo biti aktivno. To ime lahko sedaj spremenimo, če bi potem bili bolj povezani in imeli lažje delo. Bistveno je delo!« V nadaljevanju je naglasil, da smo dolžni našim ljudem omogočiti sodelovanje pri rekreativni in tekmovalni telovadni in športni dejavnosti. Cicibani morajo najti svoje ideale v naših vrstah, šolska mladina v šoli, odraščajoči in starejši pa zopet v enotah društva. »Naš načrt,« je nato rekel inženir Bergant, »predvideva, da bi zaokrožili območje krajevnih skupnosti Preserje, Radomlje, Homec in Jarše, ter pritegnili ljudi in zbrali sredstva in drugo ter enotno delovali. Zagovarjam tezo, da bi govorili o novogradnjah šele, ko bi bile vse kapacitete v napravah in prostorih v tem predelu občine v polni meri izkoriščene.« Omenil je med drugim tudi odločnost podjetja Induplati, da uredi dvorano in strelišče za telovadno ter športno uporabo. Potem je pozval navzoče predstavnike, da v razpravi sodelujejo in se odločijo za podporo pri uresničitvi zasnovane skupnosti, ker je prihodnost zagotovljena samo tistim ,ki bodo močni in organizirani. sko puško na razdaljo 100 m v prsno tarčo. Med šestnajstimi tekmovalnimi ekipami, je patrulja partizanskih enot Domžale zasedla 9. mesto, takoj za občino Maribor in gorenjskimi občinami. Z uvrstitvijo smo lahko zadovoljni, saj je bil to naš prvi nastop brez kakršnihkoli priprav, tekmovalci pa so pokazali veliko pripravljenost za takšno zvrst športne dejavnosti. M. Jeran Republiški poslanec tovariš Franci Gerbec je sodeloval v razpravi s pripombo, da se oglaša izključno kot dolgoletni sodelavec TVD Partizan Jarše. Gerbec je v celoti podprl koncept predsednika. Nace Cerar je pozdravil zamisel vodstva in omenil, da govorimo o eni regiji, kjer mora biti tudi povezava fiz-kulturne dejavnosti enotna in močna. »Kdor pri tem ne bo hotel sodelovati«, je rekel Cerar, »tega bo povozil čas!« Ravnatelj Hafner je svojo diskusijo omejil na zahtevo, da se v bodoče bolj organizirano pogovarjamo o urnikih in ljudeh, ki bodo s svojim strokovnim znanjem vnesli v vrste Partizana nov polet. Doktor Mitja Šircelj se je prijavil k besedi kot član občinskega odbora telesno-kulturne skupnosti. Uvodoma je rekel, da pozna stanje in sklepe, ki naj prispevajo k izboljšanju stanja. Tako kot drugim dejavnostim se obetajo tudi telovadbi in športu boljši časi. Ustavna določila omogočajo napredek v organiziranosti. Tudi športniki se morajo združiti v skupnost za telesno kulturo. Novo je tudi določilo, kako to dejavnost financirati. Sredstva ustvarja in daje občan-proizvajalec. Tudi za razvoj telesne kulture. Dobijo jih telesno-kulturne skupnosti, kjer jih potem isti proizvajalec koristi kot občan-športnik. Znano je, dabodo delovne organizacije financirale telesno kulturo z 0,66 % od bruto osebnih dohodkov. Seveda bo treba kar 22% zbranega denarja oddvojiti za republiške in zvezne potrebe. Ostalo bo pa vseeno 44% sredstev. Zato, ker kljub temu vse še ni znano, bodo občine financirale fiz-kulturnike enako kot v lanskem letu. Tako bo v prvih treh mesecih. Vseeno si novo utira pot, ki terja, da se s spremembami spreminja tudi naša miselnost. Svoje gledanje na ta zelo pomembna vprašanja bodo morali spremeniti tudi nadrejeni, to je organi na ravni republike in še višje. Ko je Šircelj govoril o nekaterih nepravilnostih je omenil primer, da mladi telovadci ne morejo v domžalsko športno dvorano takrat, ko v njej igrajo nekateri tenis. Za telovadce uporabnina prostora ni plačana. Za one druge je .Da bi do podobnih napak ne prišlo več, je v zaključnem delu svoje izčrpne obravnave pozval navzoče, da le združeno delo zagotavlja kvalitetni napredek obogatenega z množičnostjo. Le skupnost lahko perspektivno obravnava celotno zadevo. Od Radomljanov se je najprej priglasil k razpravi tovariš Franc Lipovšek. Do nakazane problematike oziroma do predlagane rešitve je bil sorazmerno skeptičen. Podobno sta kasneje komentirala v razpravi to vprašanje tudi Janko Osolin in Janko Jerman, oba iz Radomelj. Vsi so zelo aktivni delavci na področju športa in ne smemo biti presenečeni, če se vsi ne ogrejejo takoj za novosti, ki še niso našle potrdila v praktičnih primerih. Naši sosedje so imeli pomisleke glede skupne vadbe na samo enem nogometnem igrišču ter o dislokaciji ostalih igrišč. Slišali smo tudi negativno mnenje o predlogu za sestavo skupnih ekip, kadar bi v poedinih panogah merili naše znanje in športno spretnost. Svojo skepso mo motivirali z neuspehom, ki je pred leti botroval enakemu predlogu, ko je šlo za nogometno reprezentanco. Ko smo po dveurni razpravi odločali o programu skupnega dela pod okriljem TVD Partizana Jarše (ime lahko, če je potrebno .zamenjamo z boljšim), so ta predlog potrdili vsi navzoči politični in družbeni delavci in ostali, ki so sodelovali v razpravi. Za nekatere stvari bo dobro počakati in analizirati napake predno bi skupnost veljala za vse. Predsednik inženir Srečo Bergant se je na kraju zahvalil za zaupanje in povabil vse na sestanek načelstva društva, kjer bodo aktivni delavci že oblikovali konkretne naloge. Res smo na štirih sejah samo govorili. Zagotovimo in ugotovimo pa lahko, da so bili vsi ti razgovori potrebni. In do te stopnje plodni. O. Lipovšek SMUČARSKI TEČAJ NA VELIKI PLANINI Med polletnimi počitnicami je SD Domžale organiziralo smučarski tečaj za šolsko mladino. Udeležilo se ga je 109 tečajnikov iz vseh treh domžalskih osnovnih šol. Na tečaju so bili tudi nekateri posamezniki iz Ljubljane in Moravč. Tečajniki so se vozili vsak dan na Veliko planino. Razdeljeni so bili v deset vrst, v enajsti pa so bili starši nekaterih otrok. Tečaj je trajal štiri dni. Poleg tega so bili naši učitelji in vaditelji tudi vodje tečajev, ki sta jih organizirali delovni organizaciji HELIOS in INDUPLATI. Vodja tečaja v INDUPLATI je bil tov. Lenček, v HE-LIOSU pa sta bila dva, in sicer tov. KOSEC in tov. BUKOVEC. Tečajniki iz Heliosa, ki jih je bilo 17, so bili v njihovi tovarniški koči na Veliki planini; otroci iz tečaja Induplati, pa v njihovem domu na Mali planini. Teh tečajnikov je bilo 15, kar je za samo enega vaditelja občutno preveč. Kljub slabemu vremenu smo tečaje uspešno zaključili, za kar ima velike zasluge ves strokovni kader, kakor tudi tečajniki sami. Tone Bakšiš vodja tečajev OBVESTILO Dopisnike in bralce obveščam, da bom dospele članke zaradi pomanjkanja prostora objavil v prihodnji številki našega glasila. Urednik Patrulja PE Domžale, z leve proti desni: Franc Kralj, Tone Jančar, Miha Kosec, Goropečnik Janez, Janez Hribar, Alojzij Lenček, Franc Okoren in Bogdan Slovnik Po stezah partizanske Jelovice