Kongres je končan
Deveti kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki je bil v začetku oktobra v Moravcih pri Murski Soboti, je končan. Občinsko konferenco Zveze mladine Slovenije — Ljubljana Center je na kongresu zastopalo 11 delegatov. Nekateri med njimi so o kongresu takole pripovedovali:
VEMA ŠTVTAJnEK
»Organizadja kongresa je bi-la dobra, kajti za toliko ljudi je zelo težko organlzirati ta-kšen shod kot je kongres. Predsedstvo OK ZMS Ljublja-na-Center me je predlagalo za delegata in konferenca me je na osnovi mojega stalnega so-delovanja pri organiziranju skupnih konferenc tudi izvoli-lo. V okviru Mestne konferen-ce smo^e dogovorili za teme diskusij, ki smo si jih delegati glede   na   zanimanje   razdelili.
Na kongresu sem diskutjra-la o vključevanju mladih v sa-moup-ravljanje, kar smo obrav-navali na komisiji za družbe-no ekonomske odnose. O tej temi je razpravljal samo še en delegat, in menim, da je bilo na to temo premalo di-skusije. Na komisiji je bila iz-nešena tudi problematika mla-dih kmetovalcev in njihovo vključevanje v zadružne orga-nizacije ter o kadrovski pro-blematjki mladih rudarjev. Go-vorild smo tudi o smotmem izkoriščanju prostega časa mla-dih v organiziranih klubih za mlade, kjer naj bi reševalisvo-je probleme in se tudi druž-beno politično izobraževali.
Potrebno bo veliko angažira-nja pri ustanavljanju novihor-ganizacij mladih, se pravi osnovnih organizacij v šolah, domovih, v delovnih organiza-cijah, v krajevnih skupno-stih ... Predvsem pa bo treba poskrbeti, da se bdmo mladi ustrezno izobrazili za nadalj-nje družbeno politično delova-nje.
MITJA ŠKERGET
Kongresa sem se udeležilkot delegat OK ZMS Lj.-Center. Iz-volili so me na osnovi mojega dosedanjega aktavnega dela y tej organizaciji. To, da sem.bil predlagan za delegata, sem sprejel s prijetnim občutkom priznanja, kajti to, da so med toliko mladinci Izvollli ravno mene, je vsekakor veliko pri-znanje, ki ga bo potrebno tudi z nadaljnjim delom upravičiti.
Na kongresu sem delal v ko-misiji za Krajevne skupnosti, specializirane organizacije in JLA. Na tej komisiji smo se pogovarjall o problemih pro-storov za mlade, o finančnlh problemih...  V   uvodnem   re-
feratu je bilo zajeto bistvo, ki pa se je v diskusiji več ali manj  ponavljajo  oziroma  po-
glabljalo. Vsi, ki so imeli re-ferate, so poudarjali finančni problem, kajti finance so vse-kakor pogoj za dobro delo.
Mladinci namreč nismo ime-li svojih. financ in smo težko delali, edina pomoč so bili le sindikati. S članarino bomo morda ta problem omilild. Mla-di bodo uvideli, da imajo svoj denar, ki ga lahko smotrno uporabijo za svoje delo. Pri or-ganiziranju seminarjev je bil, recamo, velik problem, kje do-biti denar. Sedaj bo to verjet-no nekoliko lažje.
Kar se organizacije kongre-sa sairiega tiče, menim, da je zelo pozitivnOj da nas niso raz-mestili po hotelih, temveč po domovih in pri domačinih, ki so nas sprejeli za svoje. Nji-hova iistrežljivost in pomoč je zapustila y nas prijeten obču-tek. Pozitivno pa prav gotovo nl bilo, da smo se delegati gru-pdrali po področjih, iz katerih smo izhajali in nismo bili enot-ni — tu mislim v prostem ča-su v času kongresa. Skratka, težko je bilo vzpostaviti pra-vo mladinsko vzdušje.
Trenutno smo brez organiza-cije mladib. in v tej smeri bo potrebno veliko dela, pred-vsem teh delegatov, ki so dolž-ni, da poživijo delo mladih. Seveda pa ni vse na grbi de-legatov, tudi ostali mladincise morajo v to vključiti. Vsak bodoči član ZSMS mora biti aktiven, ker sicer organizacija ne bo služila namenu.
JOŽE MIKLAVIC
Kot delegat OK ZMS Lj.-Center sem na kongresu sode-loval v komisiji za družbeno ekonomske odnose. To, dasem bil delegat, pomeni zame veli-ko čast. Iznesli smo velikopro blemov in mnenj — predvsem o kmetijstvu. Tu so namreč speoifični problemi, ki so jih delegati utemeljeno prenesli i^a kongres.
Delegati smo bili najbolj ne-posredno obveščeni o potrebah in zahtevah mladih. Torej pro-blematiko najbolj poznamo in smo seveda s tem obvezani, da
največ prispevamo k reševa-nju na kongresu sprejetih amandmajev, ki jih moramo prenesti v sredine, v katerih živimo in delamo.
Na kongresu smo bili infor-mirani predvsem, o tem, kaj tare mlade ljudi in to pomeni začetno fazo dela mladinske organizacije v Sloveniji. Vsi amandmaji nas obvezujejo, da bomo v osnovnih organizacijah
res reševali probleme, ki smo jih zasledili na kongresu. Re-zultate tega dela seveda ne smemo pričakovati takoj, kaj-ti pot do uresničitve zastavlje-nih ciljev je dolga. Bistvo, da smo se mladl sestali v tako širokem krogu pa je, da smo ugotavili, da problemi obsta-jajo, in da je potrebno vložiti maksimalne moči, da se le-td rešijo — to pa predstavlja de-lo Osnovne organizacije mla-dih.
MIUAN KOREN
Da sem bil izvoljen za dele-gata   OK   ZMS   Lj.-Center   na
9. kongresu ZSMS mi pomenl veliko priznanje mojega dose-danjega aktivnega dela in za-upanje mladincev, da bom na kongresu zastopal njihove m-terese. Vsekakor pa je to tudi obveznost, da" bom v pokon-gresnem obdobju usmeril svo-jo aktivnost v mladinski orga-nizaciji in se boril za sklepe in načela, ki smo jih sprejeli na kongresu.
Sodeloval sem v komisiji za ICS, specializirane organizacije in JLA, kjer sem tudi sam ak-tivno sodeloval z referatom o potrebi sodelovanja med mili-co in ZSMS. V samem refera-tu sem izrazil hotenje vseh mladih miličnikov v Ljubljani, da začnejo politično delovati. To delovanje pa se inora poleg organiziranosti ZK in sindika-ta predvsem izražati v delu or-ganizacije mladih, saj imamo nedvomno kot mladd ljudje skupne probleme, ne glede na specifičnost našega dela (Mi-ran je namreč miličnik).
To sodelovanje pa je potreb-no tudi zaradi razvijanja druž-bene samozaščite in koncepta SLO-ja, ker je nedvomno prva naloga mladih miličnikov, da med svojimi sovrstniki širimo vamostno kulturo in smisel družbene samozaščite. To pa ni edini cilj tega sodelovanja, teraveč bi mlada generacija, ki prihaja v tem trenutku, rada dosegla to, da bi spremenila mišljenje o miličnikih v sta-rem pomenu besede, in da bi skupaj' z drugimi mladinci ustvarila boljše in tesnejše sti-ke med mladimi. V Ljubljani smo na tem področju že veli-ko naredili — zlasti v naši ob-čini, kjer se-že kažejo prvi sa-dovi tega sodelovanja.
Mislim, da je bil kongres ve-lika prelomnica v političnem delovanju mladih, saj smo sprejeli vrsto sklepov in akcij-skih zasnov, ki nedvomno ka-žejo na to, da smo tudi mladi sposobni enakovredno z vse-mi družbenopolitičnimi dejav-niki sodelovati pri graditvi na-še samoupravne skupnosti.
Žal pa se je na kongresu v premajhni meri pokazal naš mladostni zanos in ni bilo pra-vega vzdušja — tu mislim na naš prosti čas — kot bi člo-vek pričakoval ob takem šte-vilu mladib..
Darinka Legat