Poštnina pWnm » mirt	n	Cenxt	BUl
Vimimskl arm
Štev. 69
IT ljubliuni, 24. matia 1936
ftlc 1.
fuuuezi za mit, Angleži hotelo razdelitev, llailiaiu csimjtijc Italije
Kni bo uendat z Abesinijc?
London, 24. marca. o. Londonski parlamentarni krogi gledajo na začetek razgovorov med Italijo in Abesinijo precej malodušno in ne. verjamejo, da bi mogli ti razgovori privesti do takih uspehov, kakršnih si želi v tem vprašanju Abesinija. Edina možnost, da sc abesinski spor mirno poravna je zu te angleške kroge v tem, da bi se izvršila izmenjava, odnosno odstop nekaterih abesinskih ozemelj. Kajti nemogoče jo misliti, da bi Italija kdaj odstopila prostovoljno kak kos od pokrajin, ki jih je s tolikimi žrtvami osvojila.
Angleži zn »tdelltcv
Glede teh pokrajin, ki naj bi jih Abesinija odstopila Italiji /.a ceno miru, so angle.ški krogi mnenja, da bi sc kolonizacijsko delo in izkoriščanje v njih moralo vršiti po načelu odprtih vrat, to sc pravi, da smejo tam z enakimi pravicami trgovati in ustanavljati gospodarska središča vse evropske države, ki imajo interes pri Abesiniji. Ta zahteva se *:veda ne ujema z italijanskim &o<cnjem, ki gre za tem, da se tudi pri mirni poravnavi spora Italiji dajo vse gospodarske in politične predpravice zn izkoriščanje abesinske zemlje. Po načrtu teh angleških krogov bi jedro Abesinijc postalo nekak varovanec Društva narodov. Vladal bi mu ne-guš, katerega bi DN z vso svojo močjo podpiralo pri civilizaciji in modernizaciji njegove države. To se pravi, da bi v Abesiniji sami še zmeraj odločali Angleži in bi se brez njihove volje ne smelo zgoditi nič. Saj so oni tisti, ki Društvu narodov vedrijo in oblačijo.
Džidžiga do tal sazbila
Addis Aheba, 24. marca. b. Abesinski uradni krogi izjavljajo, da je mesto Džidžiga zaradi zadnjega italijanskega bombnega napada popolnoma porušeno in požgano. Vse evropske in domače hiše so poškodovan#, če ne do tal porušene, število žrtev je ogromno.
Rim, 24. marca. b. Zadnji letalski napad na Džidžigo je izvršilo 27 italijanskih bombnih letal, ki so krožila nad mestom I uro 20 minut. Italijansko eskadro je vodil general Lan/a, poveljnik italijanske zračne sile na somatskem bojišču. Italijanska letala so pridrvela nad Džidžigo tako nenadno, da jih abesinski protiletalski oddelki niso opazili Nepoškodovana so ostala le redka poslopja. Italijanska letala so zraetula na Džidžigo čez 20 ton zažigalnili bomb.
Uolde Mnrinn prosi mitu
Pariz, 24. marca. o. Z ozirom na potovanje abesinskega ministra Volde Mariana v London izjavljajo poučeni krogi, da si abesinska vlada zelo prizadeva, da bi pridobila Francijo zato, da bi posredovala pri Italiji in pri Zvezi narodov v smislu njenih interesov. Pri tem sc abesinska vlada zelo nanaša in opira na govor, k ga je imel Flan-din, neposredno po pariškem zasedanju lokarnskih pogodbenic. V tem govoru je Flandin dejal, da je po njegovem mnenju potrebno, da se hkratu z ustavitvijo sovražnosti v Abesiniji ustavijo tudi sankcije proti Italiji. V tem smislu je abesinska vlada dala potrebna navodila svojemu ministru v Parizu in mu priporočila, naj z vsemi s»e<J«tvi
pridobi francosko vlado za abesinske namene. Volde Marian je včeraj prišel v London, da prisostvuje zasedanju Sveta trinajstih.
London, 24- marca. Predsednik Sveta trinajstih, španski delegat Salvador Demadariaga, ter glavni tajnik Zveze narodov Avenol, bosta danes opoldne imela prve razgovore z abesinskim ministrom Volde Marianom glede pojavov, pod katerimi bi Abesinija pristala na mir. Dalje bodo razgovori skušali določiti tudi čas, kdaj naj sc prvi razgovori za to začno.
Kni mislilo Jcaiuoz«
Pariz, 24. marca. o. Glede položaja, v katerem se nahaja Abesinija spričo velikih uspehov, katere so dosegle italijanske vojske na frontah, so v krogih italijanskega zunanjega ministrstva mnenja, da je treba zaupati Madariagi, ki predseduje, ter glavnemu tajniku Sveta DN Avcnolu, da bosta storila vse, da se abesinska zadeva ugodno razčisti in reši.
Proti plinom protest
Addis Abeba, 24. marca. Abesinska vlada je poslala vsem predstavnikom velesil v prestolni protestno noto. v kateri odločno ugovarja proti temu, da so italijanska letala metala na Džidžigo plinske bombe. S tem je Italija prekršila člen 25. liaaške pogodbe. Zato abesinska vlada zahteva, da vse države, ki so podpisale to pogodbo, ukrenejo kaj proti temu. da bi kdorkoli smel uporabljati plinske bombe, ki škodijo predvsem nedolžnemu civilnemu prebivalstvu v neutrjenih mestih.
Nenuijo bo zavlačevala
Pariz, 24. marca. AA. Havas poroča iz Berlina: Zdi se, da se potrjujejo snočnje vesti, da bo von Ribbentrop danes prisostvoval seji sveta DN in da se bo v Londonu zatekel k taktiki za vlačevanja. Izgloda, da bo nemški delegat pred DN izjavil, da Nemčija ne pristane na to, da bi šla zadeva pred haaško mednarodno razsodišče. Prav tako bo Nemčija odbila vse predloge, ki pomenijo omejevanje nemške suverenosti v Porenju. Von Ribentrop sc bo v Londonu trudil, da v vsem obsegu vzdrži nemški čin, ki je bil izvršen dne 7. marca.
. V vodilnih narodnosoeialističnih krogih trdijo, da čas dela za Nemčijo, zato sc mora nadaljevati z zavlačevalno taktiko. Zato je von Ribbentrop uporabil ves svoj vpliv du bi bil Hitler v svojem govoru v Bresluvi čim blažji.
V	tem smislu so poskušale vplivati na Hitlerja tudi vodilne osebnosti iz nemškega zunanjega ministrstva. Tako se tudi minister narodnega gospodarstva dr. Schacht drži na strani in baje ni prav nič zadovoljen z dejanjem • z dne 7. marca t. I. Govori sc celo o možnosti njegovega odstopa. .
Krožijo glasovi, da je dr. Schacht sporočil Hitlerju, da zahteva, naj se trenutna mednarodna kriza, ki je nastala po 7. marcu, konča vsaj do velike noči, ker poslej ne bo imel več deviz, ki bi bile zadostne za nakup sirovin, ki bodo zmanjkale po veliki noči. Če bi kriza ne bila kmalu rešena, potem se Nemčija ne bo mogla oskrbeti z devizami in mora se računati, da bo potem zelo začelo naraščati število brezposelnih in treba bo začeti izvajati prehrano s strogimi odredbami.
Berlin, 24. marca. AA. Berlinski krogi komentirajo vest, da bo von Ribbentrop v teku današnjega dne odšel v London. »Berliner I age-blatt« pravi, da se bodo s ponovnim prihodom von Ribbentropa v London poživeli razgovori, ki so nekoliko zastali, okoli londonskega memoranduma.
Kiiln, 24. marca. AA. Nemška armada je ojačila v Porenju takozvano vojno službo«. Iz istega vira se izve, da Nemčija pospešilo gradi utrdbe v dolinah. Rezervni častniki so bili brzojavno poklicani na vaje.
Sooicti bi tudi šli z Nemtijo
Moskva, 24. marca. b. O možnosti sporazuma med zapadno-evropskimi državami je dal eden izmed sovjetskih prvakov, Molotov, dopisniku pariških listov izjavo, v kateri pravi, da pomeni zopetna oborožitev.Porenja direktno nevarnost za zapadne velesile. Sovjetska Rusija sc bo držalu v tem vprašanju obveznosti. ki jih nalaga pakt s Francijo, če bi katera evropska sila napadla I' rancijo. Sovjeti so sc odrekli imperialistične politike in ne 6grožajo nikogar. Kar se tiče odnošajev z Nemčijo je izjavil boljševiški voditelj, da so nekateri uradni krogi v Rusiji odločno protinemško raz-|K)lož«ui. Zlasti še z ozirom na zadržanje nemških politikov na politiko sovjetske Rusije. Sovjetska vlada pa smatra, da je možen tudi sporazum r. Nemčijo, toda samo pod pogojem, da se bo Nemčija držala mednarodnih obveznosti, in če bo dokazala, da ji je resnično kaj do miru.
Molotouooe izinoe
Reforme butiševiške ustave
V	nadaljnem razgovoru je Molotov napovedal v najkrajšem času reformo boljševiške ustave in ustav zveznih republik. Napovedal je uvedbo direktne in splošne tajne volilne pravice, ki bo odvzeta samo zločincem, sojenim po rednih sodiščih.
Aostciin - Madžarska - 1 talila
Z ozirom na to izjavo boljševiškcga voditelja krožijo zlasti po Parizu živahni komentarji; vsi so pa m n en j n, da jih ne gre jemati resno, ker o teh vprašanjih sovjeti že dolgo časa trobentajo, ne da bi sc jim zdelo obljube tudi uresničiti.
U Runu nviejv nikogar zraven
Rini, 24. marca. o. Sinoči ob 18 uri je bila Podpisana dodatna pogodba pakta, ki so ga leta '934. sklenile Italija, Avstrija in Madžarska. P°dpis sc je izvršil v palači Venczja, kjer so se sestali na zadnjo sejo Mussolini, Schusch-nigg in Gombos. Besedilo pogodbe bo objavljeno danes, komunike, ki so ga pri tej priliki izdali, ugotavlja samo, da je obravnavanje vseh vprašanj poteklo v največjem in naj-prisrčnejšem soglasju ter v vzajemnem razumevanju.
Sporazum vsebuje določilo, da bodo Italija, Avstrija in Madžarska v zunanji politiki ravnale po enem načelu in da bo njihova zunanja politika enotna. Mussolini, Gombos in Schusch-nigg so določili pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče sprejeti še kako drugo podonavsko državo v trojno zvezo. Italija je odbila sleherni predlog, da bi te tri države sklenile sporazum s katerokoli _ drugo državo, ki izvaja sankcije, vse do tedaj, dokler ne bo vprašanje sankcij razčiščeno tako, kakor zahteva Italija. Vsak bodoči sporazum med državami rimskega protokola in med kako tretjo državo, bo sklenjen Ha podlagi načela enakopravnosti in v soglasju * določili Društva narodov.
fe teh določil je razvidno, da sc položaj glede Podonavja po rimskih razgovorih ni nič spremenil in da ni v doglednem času misliti nu
to, da bi se začeli razgovori med podpisnicami rimskega protokola in med ostalimi podonav skimi državami.
Poboj o Zq. Pirničah
Razprava, o kateri poročamo, je bila preložena, da se zaslišijo še nekatere priče o poteku gasilske veselice in o raznih drugih okol-nostih. ker obtoženec zanika, tla bi bil udaril svojo žrtev po glavi.
Nemici v Vncšovi
Varšava, 24. marca. AA. Havas poroča: Včeraj je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da je poljska socialistična stranka obenem s poljskim sindikatom objavila 23. t. m. stavko v Krakovu. Oblasti so ji najprej dovolile shod, ki pa je bil nato prepovedan. Neodgovorni elementi so po shodu napadli policijo s kamenjem in z revolverskimi streli. Policija je morala rabiti orožje. Med pretepom je bilo razbitih več izložb. Končno pa je policija upostavila red. V teku neredov je bilo ranjenih okoli 20 oseb, šest jih je nato podlegli.
Dt. AdlešU u Belgeadu
Bclgrad, 24. marca. in. Davi jc prispel sem-krij predsednik ljubljanske občine dr. Juro Adlc-šič. Njegov prihod ie v zvezi s potrditvijo proračuna ljubljanske mestne občine. Obenem bo dr. Adlešič v raznih ministrstvih interveniral v tekočih zadevah ljubljanske mestne občine.
Špijoni nad Strassburgom
Strasbourg, 24. marca. AA, Havas poroča: Včeraj dopoldne so opazili dvoje nemških vojnih letal, ki so letela v višini 50 m nad predmestji Strasbourga z očividnim namenom, da jih fotografirajo. Številke teh letal so zapisali.
Z druge strani pa poročajo, da jc nemški mo-noplan priletel v smeri iz Pirmasensa nad Winl-hoefn ob 17.20. Nikjer se ni spustil na tla.
Pogodba
Budimpešta, 23. marca. m. Med Jugoslavijo in Madjarsko je bila te dni sklenjena kompenzacijska transakcija, da se v okviru nadaljnega blagovnega prometa izvrši kompenzacija posla v vrednosti enega milijona pengov. Jugoslavija bo »ladjarskim državnim železnicam dala na razpolago železniške proge v uporabo in to do vrednosti enega milijona pengov. Madjarska telefonska tovarna Ganz pa bo Jugoslaviji dala na razpolago svoje proizvode v enaki protivrednosti.
Sungsteeji o Španiji
lz Sevilje: V tukajšnjo Hipotekarno banko je vdrlo pet neznanih oseb, ki so z revolverji v rokah ukradli iz blagajne pet tisoč pezet in nato pobegnili. Ko se ie ravnatelj vrnil s policijske uprave, kamor je prijavil vlom, se ie vrnilo v banko šest oseb, ki so zahtevale, naj jun izroči denar. Eden izmed zločincev je odgovoril ravnatelju, ki je razbojnikom pojasnjeval, da so neznan-ci malo prej vdrli v banko; ne vemo, kdo so te osebe, ker tega kraia ne poznamo. Razbojniki so nato odprli blagajno, vzeli šest tisoč peze! in izpraznili nekai miznic. Nato so pobegnili. Policija je prispela lik po njihovem odhodu. Uspeh preiskave še ni znari.
Boc smeti pod tramvajem
Včeraj proti večeru je zagrebški tramvaj na Jelačičevem trgu povozil neko žensko, ki je hotela s svojima vnukoma prekoračiti progo in stopiti na drug tramvaj. Tramvajski voznik je baje prehitro vozil in premalo zavrl voz, ko se jc bližal postajališču na lem trgu. Ponesrečena ženska pa je premalo pazila in je temu kriva tudi njena starost, ker je najbrž slabo čula signale prihajajočega tramvaja. Tramvaj je Zensko povaljal po tleh, da je zadobila težke notranje poškodbe in pa še poškodbe na glavi, kar je bilo zanjo usodno. Poškodbam je podlegla, čeprav so se zdravniki trudili, da bi ji rešili življenje.
Prav isti večer je podlegel ranam tudi neki zagrebški trgovec, ki je pred nekaj dnevi postal žrtev tramvaja, ker ga je na pločniku neki mimoidoči potnik nehote dregnil, da je zdrsnil in padel pod tramvaj.
Pismo angleškega nadškofu predsedniku angleške olade
Mir |e odvisen od duhovnih sil
London, 24. marca. o. Nadškof Canteburyski je v imenu številnih predstavnikov vseh londonskih krščansikh družin ministrskemu predsedniku Baldvvinu poslal pismo, v katerem podaja stališče vseh cerkva z ozirom na politični položaj v hvropi.
V	tem pismu našteva cerkveni knez pet točk, ki jih morajo angleški državniki pri vodstvu zunanje politike vsekakor upoštevati.
1. Cerkveni krogi docela priznavajo, da jc zadnje nemško ravnanje nevzdržljivo s spoštovanjem obveznosti, ki izvirajo iz pogodb. To spoštovanje jc temeljno načelo za vse mednarodno življenje in bistveni pogoj za to, da se ohrani mir. Cerkveni krogi jemljejo z odobravanjem na znanje, da so druge velesile vedno popolnoma upoštevale duha teh obveznosti, ki izvirajo iz lokarnske pogodbe in iz pakta Društva narodov.
2. Zastopniki cerkva pa ne odobravajo vsakršnega koraka, ki bi izrazil ogorčenje nad nemškim dejanjem, ker velja zanje načelo, da morajo evropski državniki gledati zmeraj naprej in ne
nazaj ter si morajo prizadeti vse, da porabijo vsako priliko, ki se jim nudi trenutno za to, da se ustavi sistem evropskega miru na podlagi mednarodne enakopravnosti in pravice.
3. Zato zastopniki držav odobravajo predloge, ki gredo za tem, da sc skliče mednarodna mirovna konferenca pod pokroviteljstvom Društva narodov.
4. Taka konferenca ne bo, kakor upajo, jemala v poštev samo političnih dejstev in razlogov, temveč tudi gospodarska dejstva, ki so razlog za mnogo nezadovoljstev.
5- Zastopniki cerkva upajo, da bodo odločni napori za mir, ustvarili boljše ozračje in da sc bodo vsa pogajanja končala v sporazumu z obveznostmi, ki izvirajo za sleherno državo iz določil Društva narodov. To zlasti kar sc tiče splošnega oboroževanja. Prepričani so, da oboroževanje ne more nikdar prinesti varnosti, temveč samo pod-, žiga ogenj nezanesljivosti. Sile pa, ki bodo države 1 privedle do tega cilja, niso materialne, temveč moralne in duhovne.
London, 24. marca. AA. Havas poroča, da jc precejšnjo senzacijo vzbudila izjava F.dcna, da so točke lokarnskega dogovora samo »predlogih, na katere lahko Nemčija odgovori s protipredlogi. Francoska in belgijska delegacija sta zaradi te izjave zelo vznemirjeni in izjavljata, da ne bosta sodelovali pri zasedanju sveta DN, če sc misli tam Nemčija pogajati na podlagi kakih protipred-logov s svoje strani. Svet DN tudi ni pristojen, da bi razpravljal o kakih nemških protiprec^ogilv
Nešteta na kolodooeu
Ljubljana, 24. marca Včeraj opoldne ie prišlo na glavnem kolodvoru do nezgode, ki jc povzročila precej razburjenja. 17 letno dijakinja Brcccli Boža, doma z Rakeka sc vsak dan vozi v Ljubljano v šolo. Ko jc včeraj opoldne izstopila iz vlaka, ji je najbrž izpodrsnilo in padla jc tako nesrečno, da si jc zlomila desno nogo. Takoj so bili poklicani reševalci, ki so Brceljevo odpeljali v bolnišnico.
U
II	ST*lt II
B.U< I IE
"V/ "I T
€
Dunajski valčkL-
Program letošnjega Mariborskega tedna
Zanimiva anketa, ki je pokazala važnost te institucije. — Mariborski obrtniki bodo sodelovali, če bodo lahko soodločali.
Maribor, 23. marca.
V mestni posvetovalnici se je vršila nocoj zanimiva anketa, ki jo je sklicala zadruga »M^ri-barski teden«. Na tem sestanku naj bi se določil širši okvir za prireditve letošnjega Mariborskega tedna in zaradi tega so bili pozvani predstavniki vseh mariborskih kulturnih društev in ustanov, vseh gospodarskih institucij, stanovskih združenj, športnih organizacij in korporacij. Večina teh organizacij se je tudi odzvala in je nudila posvetovalnica zanimivo sliko predstavništva mariborskega javnega življenja. Mariborski teden proslavlja leto* skromen jubilej, ki ga pa misli v svojih prireditvah poudariti. Letos ima petletnico obstoja. Jeseni leta 1931 je takratni mariborski podžupan gosp. Rudolf Golouh »prožil misel, da bi se morala v Mariboru osnovati ustanova, ki bi skušala z javnimi prireditvami vzbujati v naši državi in v inozemstvu smisel in zanimanje za lepote in posebnosti obdravske prestolice. Na njegovo prizadevanje se je leta 1932 osnoval pripravljalni odbor, ki je meseca avgusta organiziral prvi Mariborski teden. Od prireditve do prireditve 6C je Mariborski teden izpolnjeval in zadnji je že v dobršni meri dosegel svoj namen: prikazati tujcem kulturno, gospodarsko in nacionalno življenje Maribora. Iz pripravljalnega odbora se je osnovala zadruga, ki ima v pravilih določbo, da sc ves dobiček prireditev naloži kot rezerva, ki bi služila v kritje morebitnih izgub, katere bi lahko Mariborski teden zadele. Uspeh Mariborskega tedna dokazuje najbolj sredstvo, da je zaradi njega tekom 4 let obiskalo Maribor nad 10.000 tujcev. — Letos, ko bo Mariborski teden dovršil peto leto svojega obstoja, so v načrtu velikopoteznejše prireditve. Na nocojšnjem sestanku se je očrtal nekak širši okvir, v katerem naj bi se Mariborski teden vršil. Zamišljene so sledeče razstave: Tujskoprometna razstava, ki bo prikazala življenje kopališč in zdravilišč v Sloveniji, tekstilna razstava, ki se je lani
prav lepo obnesla, letos pa naj bi bila še v mnogo večjem stilu kot lanska, splošna industrijska razstava, trgovska razstava, razstava poljedelskih produktov, živine in perutnine, lovska razstava, specialna razstava filatelistov, združena s filatelistčno borzo, razstava fotoamaterjev, razstava mariborske likovne umetnosti in arhitekture, kongres gasilcev, zvezan s proslavo 65letnice mariborske gasilske čete in veliko razstavo gasilskega orodja ter obramhnih aparatov v novodobni zračni in plinski vojni in končno razne športne prireditve. — V debati, ki je bila zelo živahna, so podali predstavniki vseh organizacij v načelu svoj pristanek za sodelovanje. Edino obrtniki so vezali svoj pristanek z zahtevo, da se sprejmejo obrtniška strokovna združenja v zadrugo Mariborski teden kot članice, kar bo upravni odbor zadruge na prihodnji seji akceptiral. Obrtniki so v svojih izvajanjih dokazali, da so se čutili dosedaj zapostavljene- V debato so posegali predsednik zadruge dr. Lipold, zastopnik mestnega župana ravnatelj Rodošek, ki je govoril obenem za zadrugo Pohorski dom, predstavnika obrtnikov Novak in Vahtar, ravnatelj Putnika Loos, ravnatelj Borze dela Golouh, predstavnik Maratona ravnatelj Lekan, prof. Baš, prof. Sila za Mariborski šahovski klub, glavni tajnik gremija Skaza za združenje trgovcev, ing. Sotošek za Gozdarsko Solo, ing. Mohorčič za filateliste, prof. Mirk za Ipavčevo župo, prof. Vojsk za vinarsko podružnico, Lavrenčič za Jadransko stražo, Ivanka Li-poldova za Slov. žensko društvo, Lichtcnvallner-jeva za esperantski klub, dr. Pichler za športne organizacije, Bračič za Motoklnb Pohorje, Kramberger za gasilsko četo, Koscr za klub akvaristov, Hlebš za kolesarsko podzvezo in klub Perun za lahkoatletsko poverjeništvo, dr. Kovačič za Kmetijsko podružnico, prof. .Krak za umetniški klub. Debata je trajala skoro dve uri ter je v vseh podrobnostih izčrpala glavna vprašanja, tako da bo pri letošnjem Mariborskem tednu sodelovalo res celokupno mesto. Prireditelji nameravajo z ozirom na jubilejni značaj letošnjil prireditev naprositi za pokroviteljstvo najvišje činitelje v državi, v častni odbor pa najuglednejše naše osebnosti-
Proračun pred senatom
„Mrtvec“	je
Kako ie Bohar Štcian »umrl«, da ne bi moral iti v zapor.
Maribor, 23. marca.
Pred malim senatom okrožnega sodišča v Mariboru so imeli danes na zatožni klopi nenavadnega gosta. Sedel je tam pravcati živi mrtvec p 24 letni delavec Štefan Bohar iz Ženavelj v Prekmurju, ki je pred nekaj meseci dokazal sodišču črno na belem z mrtvaškim listom, da je že umrl in ga ni več med živimi. Zanimiva zadeva je sledeča: Štrcfan Bohar je bil dne 22. junija 1935 obsojen v Mariboru na 4 mesece strogega zapora. Pne 16. septembra je dospelo na njegov naslov v Ze-navlje prijazno povabilo, naj se zglasi v mariborski jetnišnici, kjer mu bodo dali za štiri mesece zastonj streho in ričet. Namesto Bohaka pa je pri-
spelo na mariborsko sodišče pismo, oddano na pošto v Muski Soboti. V pismu se je nahajal mrtvaški list, izdan od župnega urada v Petrovcih, na katerem je bilo zabeleženo, da je Štefan Bohar 15. avgusta 1935 umrl. Mrtvaški list je bil popolnoma v redu, le da so se zdele gospodom na sodišču številke nekam čudne, kakor da jih je kdo radiral. Zaradi tega so se za vsak slučaj zanimali za smrt Štefana Boharja in presenečeni doznali, da je v resnici živ in zdrav. Poslužil se je mrtvaškega lista svojega že zdavnaj umrlega deda Štefana Boharja ter je na dokumentu zbrisal samo datum smrti in napisal drugega. Ta navidezna smrt se je Štefanu slabo obnesla. Poleg svojih 4 mesecev, ki jih bo moral radi prve sodbe odsedeti, sta se pridružila po novi sodbi še dva meseca, tako da jih bo sedaj skupaj šest ali točno pol leta.
Celjske novice
Materinska proslava. Na praznik Marijinega oznanenja bo oh 4 uri popoldne v dvorani Ljudske posojilnice običajna vsakoletna materinska proslava. Na sporedu so sledeče točke: -. Materam vdanost in ljubezen; rajanje deklic; 2. govor; g. dr. Jože Pogačnik iz Ljubljane; 3. o materi (iz Avguštinovih izpovedi); izvaja z,bor fantov pod vodstvom gosp; Juraeu, glasbo prirodi! g. Sl. Mihelčič; 4. Silvij Šardenko: Misterij Doloroze, sliku in pesom trpljenja s spremljevanjem-orkestra.
Danes gostovanje ljubljanske drame. Da-ues, v torek, gostuje v celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama s švarkinovo komedijo »Tuje dete«.	.
Velika vinska razstava m sejem v Dramljah. V Dramljah bo od 25. do 29. marca v ljudski šoli velika vinska razstava iti sejem. Iz Celja bo vozil na praznik dne 25. marca in v nedeljo dne 29. marca avtobus mestnega avtobusnega podjetja, oba dni,ob 7.45 in ob 14 iz Celja in ob 13. /večer pa po želji udeležencev nazaj i/. Dramelj v Celje. Avto bo vozil preko Sv. Juriju.
Hmeljarji -zborujejo. Hmeljarsko društvo j /a dravsko banovino v Žalcu bo imelo jutri, na praznik, svojo vsakoletno vedno letno skupščino | v Roblekovi dvorani v 'Ž.ulcu.	.	:
Akcija zn cestno zvezd med Celjem in l Šmartnem v 'Rožni dolini. Prebivalci šmartna v Rožni dolini 'so /apočeli akcijo, da bi se napravila cestna zvezn med Celjem in Šmartnem. Podaljšati bi bilo treba dosedanjo cesto od Lokrovca do Šmartna in bi se skrajšala pot za več kilometrov.
Padec s kozolca, štor Antonija, žena posestnika, stava 49 let, od Sv. Lovrenca pod Pro-
ž.inom, je v nedeljo, dne 22. marca, ob 8 zjutraj padla (loma s kozolca in si zlomila hrbtenico.
Bik jo je nabodel. Grozdnikar Marijo, 17-
letno liči posetnika iz Zagrebena pri Sv. Krištofu pri Laškem, je v soboto doma pri oranju nabodel domači bik ter jo poškodoval po glavi in vratu.
Nesreča pri požaru. Zalokar Jurij. 24 letni pos. sin iz Sp. Negonje pri Rogaški Slatini, je v soboto pomagal gasiti hišo posestnika Simona Novaka v isti vasi. Med požarom se je vdrl grušč in padel na Zalokarja, ki je dobil težke opekline na obeh rokah in obrazu.
Žrtve nesreč. Stauterju Alojziju, 28letnemu ključ, pomočniku pri ‘ ključ, mojstru Ivanu Klemenaku v Mozirju, je padla pri delu traverza na levo nogo in mu jo zlomila. — Mlinšek Albert, sin brezposelnega drvarji* iz Vitanju, star 6 let, je padel doma s klopi in si nalomil desno roko. — Na Glugov.ška Alojzija, hlapca pri posestniku Antonu Pajku na V renski gorci, se je prevrnil voz, napolnjen s koljem in mu zlomil levo roko nad komolcem.
Žrtev napada. Pusovnika Martina. 28 letnega sina posestnika iz Studence pri Vel. Pire-šiei, je pred dnevi napadel neki moški in mu nalomil levo roko.
Tatvine na sredpostnem sejmu. V soboto je bil v Celju običajni sredpostni kramarski in živinski sejem. Sejem je bil bolj slabo obiskan s strani kupcev, vendar so pa to priliko izrabili tudi nekateri žeparji. Izvršenih je bilo več tatvin, policijsko ugotovljenih je 5. in so posamezne stranke skupaj oškodovane za približno 700 din gotovine. V zvezi s temi tatvinami je bil aretiran star grešnik M. P., doma iz Bed nje.
S hod rudarjev
Trbovlje, 23. marca Za preteklo soboto jc sklical javen shod poslance Pleskovič v dvorani Delavskega doma. — Shod je imel namen dati poročilo o intervencijah delavske deputacijc, ki sc jc mudila pretekli teden v Bclgradu. Načelnik 2. rud. skupine Pliberšek in banovinski svetnik Križnik sta objektivno poročala o stališču dodelitve premoga s strani drž. železnic. Sprožilo sc je tudi vprašanje amad-mana § 219 obrtnega zakona, ki jemlje rudarjem bolniške plače. Poslanec Pleskovič pa se je pritoževal, da nima nikakega uspeha v Belgradu in da ic vedno zapostavljen, Ta ugotovitev pa rudarjev ni nič razburila, ker jim ic, predobro poznano, kakšne stvari je počenjala opozicija v parlamentu v času, ko sc je sklepal državni proračun. Tako delo jc za rudarje pici škodljivo kakor po v korist, česar je dobro, da sc zavedata tudi g. Pleskovič in g. Mravlje, ki ju je narod poslal v parlament delat za narodne koristi. Pri nas je vsak prepričan, da se bo razdelitev premoga izvršil« pravilno brez Pleskoviča in Mrav-Ijeta. Naj rešujeta svojo polomijo v JNS, kjer so jima vrata odprta. Od njiju ne pričakujemo, da bi pomagala rešiti rudarsko vprašanje.
Občni zbor JČ-tige v Kranju
Kranj, 24. marca.
V nedeljo, 22, I. m. dopoldne, je zborovala J.-Č'. liga. Zborovanje, ki se je vršilo v gimnazijski telovadnici, je otvoril predsednik dr. Dolar, ki se je v uvodnih besedah spomnil sodelavca univ. prof. v Pragi g. dr. Murka, kateremu so tudi poslali čestitke k njegovi 75 letnici.
Belgrad 24. marca.
Na včerajšnji seji senata sc je obravnaval letošnji proračun, kakor ga je bila že sprejela nurodua skupščina. Takoj v začetku je podal poročilo večine finančnega odbora senator Jovan Aleksič, zu njim pu senator Halidbeg llra-stnicu, ki jc podajal svoje ločeno mišljenje. Za njima je podajal svoje poročilo finančni minister dr. Dušan Letica, ki jo poudarjal trud vlade, da spravi državni proračun v popolno tavnovesje ter sr je pri tem morala odločiti turli za korake, ki so bili precej nepopularni. Eno takih dejanj jc bilo /.nižanje plač državnemu uradništvu. f inančni minister je izjavil, da je bil ta odlok vlade nujno potreben radi okrepitve plačilne zmožnosti državne blagajne.
Prejemki uradnikov
Na tej strani, na strani usluž.benskih prejemkov, smo sprejeli ta ukrep kot skrajnega. Prejemki državnih uslužbencev so potisnjeni na minimum, v katerega ni več dovoljen noben poseg, na minimum, ki ga bo treba popraviti s povišanjem, ko bodo to dovoljevale gospodarske in proračunske razmere v naši državi. Prav tako bo treba ublažiti sedanji obseg določb, ki jemljejo doklade in ovirajo zaposlitev upokojencev, tudi takih, ki morajo delati, da bi lahko krili svoje življenjske potrebščine, česar iz svojih pokojninskih prejemkov ne morejo storiti.
Denarna politika vlade
Politika državnih dohodkov, kakor tudi politika državnih izdatkov, ki tvori podlago vlade dr. Milana Stojadinoviča, se temeljito razločuje od politike, ki je vladala pred tem. Ta politika se glasi: Vložimo čim več v proračunske materijalne izdatke, da okrepimo usahlo potrošnjo silo ogromne večine našega ljudstva ki živi od izdelovanja materijalnih dobrin. V tem cziru smo posvetili posebno pozornost proizvodnji ki tvori podlago za državne dajatve, in sicer vs dotlej, dokler se bo nahajala v hudih razmerah, v katere jo je spravila dolgotrajna gospodarska stisk": in deloma tudi naša lastna krivda. Obenem skušamo z vsemi sredstvi okrepiti delavnost ljudstva s tem. da zaposlujemo kar moči veliko število delovnih sil. Z vsem tem ustvarjamo sredstva in objekte, ki bodo nekoč izravnali naše nove nacionalne potrebe. Vse to bo le hitreje in učinkovito odstranilo gospodarsko krizo in njene posledice.
Davčne tarife na področju neposrednih davkov ostanejo v bistvu. Obzirno ravnanje pri davčni odmeri in razne olajševalne ukrepe so davčni obvezane! pozdravili. Proračunski primanjkljaji, o katerih sem pravkar govoril in ki smo jih morali najprvo odstraniti, pa nam niso dopuščali, da^ bi pristopili k obsežnejši reviziji davčnih temeljnih stopenj, da bi jih še bolj znižali. Zaradi žlvjlenj-skih potreb to, kar smo storili, še ni veliko. Kjerkoli bi se polastili proračunskih in fiskalnih virov dohodkov s takimi nameni, bi se v državnem proračunu takoj pojavile praznine, tako da bi se morali vrniti tjakaj, odkoder se želimo umakniti.
Nato so funkcionarji podali poročila, iz katerih je bilo razvidno, da je bila J.-Č. liga v preteklem letu zelo delavna, fmcla je mnogo predavanj, katerih namen je bil seznanitev kranjskega meščanstva s kulturnim in gospodarskim razvojem Češkoslovaške. Pri volitvah jc bil soglasno izvoljen slari odbor š predsednikom g. dr. S. Dolarjem na čelu.
Dva zbora časnikarjev
Ljubljana, 24. marca.
V	mestni zbornici je bil v nedeljo občni zbor ljubljanske sekcije novinarskega združenja ter občni zbor Stavbne zadruge »Novinarski dom«. Oba občna zbora sta potekla v znamenju tovarištva in solidarnosti, ki vlada med ljubljanskimi novinarji. Pri volitvah v Stavbno zadrugo je bil izvoljen dosedanji odbor, le mesto dr. Berccta, ki sc je preselil v Belgrad, je bil izvoljen minister v p. dr. Kulovec, na novo pa je bil izvoljen v odbor Franc Strah.
Pri volitvah za sekcijo je bil ponovno izvoljen za predsednika Stanko Virant, v odbor pa: dr. Ahčin, Borko, Borštnik, Brozovič, Gmajner, Hojkar, Kočevar, Mrzel, Potočnik, Prunk, Terseglav, Zupančič, Železnikar in delegat iz Maribora Kasper. Nadzorstvo tvorijo: Beg, Frič, Kremžar in Ribnikar, razsodišče pa dr. Kuhar, Pustoslemšek in Zobec. Pri slučajnostih je bila prečitana resolucija ljubljanskih poročevalcev. Ta resolucija zlasti nazorno prikazuje, s kakimi težkočami se morajo pri poročanju boriti ljubljanski poročevalci. Kajti takih razmer, kakor so v tem oziru v Ljubljani, menda ni najti nikjer drugje. Organizacija bo v bodoče tudi temu vprašanju posvetila potrebno pozornost.
Podpore banovinam
V	nadaljnjem svojem govoru je finančni minister opravičeval svoje postopanje, da v računski del proračuna ni vnesel podpore banovinam. Minister se opravičuje s tem, da je ta svoj predlog mislil načeti pozneje. V teh podporah banovinam je vlada spoznala nujno pomoč, da se proračuni banovin morejo držati v ravnovesju. Banovine so bile največ ogrožene s tem, da same niso mogle ustrezati svojim finančnim nalogam, iz česar pa sc je rodilo prepričanje, da banovine niso sposobne za življenje.
Državne podpore banovinam so se doslej izplačevale izven proračunskega kritja po finančnem zakonu. Novi finančni zakon pa ima določbo, po kateri sc ustanovi fanovinski fond, kamor se steka 18% vsota plačanih davkov od skupnega promet-
nega davka. Ta dohodek banovinskega fonda prometnega davka, kakor sc bo imenoval, bo delil minister vsaka dva meseca po določenem redu. V ta namen je ustanovljen pri Državni hipotekarni banki fond banovinske trošarine. To je prvi korak v smeri racijonalnega skupnega vira dohodkov vseh banovin. Ta fond se steka iz banovinskih trošarin na riž, kavo, čaj, kakao in karbid. Finančno ministrstvo jc že preteklo leto izvršilo obširne reforme v obsegu hanovinskih taks in trošarin, glede katerih so posamezne banovine zadnje leto vodile nezadostno strokovno kontrolo. Da se da banovinam za to nadomestek, se je bil že lansko leto vpeljal sistem skupnih banovinskih trošarin. To se je pa pokazalo kot zelo umesten odlok in se ga vlada drži tudi pri novem proračunu.
Z obema tema ukrepoma, namreč' z ustanovitvijo skupnega fonda banovinski trošarin in z uredbo o ustanovitvi banovinskega fonda iz prometnega davka, je vlada napravila odločilno potezo za ureditev banovinskih financ, lo je zagotovilo banovinam dohodek 170 milijonov dinarjev brez posebne obremenitve državne blagajnd in brez sodelovanja banovin pri izdatkih za Izterjavanje.
Debata
Med govorniki, ki so govorili o proračunu, ,i« bil tudi senator Milan Simonovič, ki se je največ bavil s stališčem senata do proračuna. Simonovič je poudaril, da je zelo važno stališče, ki ga zavzema do proračuna senat. Vse doslej je senat v celoti sprejemal proračune, kakor jih je bila izglasovala narodna skupščina. Bavil se je s 'funkcijo senata v splošnem, ki se v demokratičnih državah pojmuje kot jez prenaglim zakonodajnim reformam, ki bi prihajale iz parlamenta. Simonovič naglasa prednost narodne skupščine pred senatom, kar se tiče zakonodajne moči. Opozoril je na posledice, ki jih utegne imeti odklanjanje proračuna, ker I e s i. aprilom ustavilo izplačevanje pri drža\ blagajnah. Ce nastopi spor med vlado in senatom, ugotavlja Simonovič, bi krivda padla na narodno skupščino povsem po nedolžnem. Zaradi spora z vlado, ki uživa zaupanje krone, pa bi senat prevzel nase prerogativo krone glede razpusta skupščin. Ce senat vnese v proračun kakršnekoli spremembe ali pa tudi v finančni zakon, postavlja skupščino pred alternativo, da sprejme v celoti vse te spremembe, ki jih senat usiljuje, ali pa uiora priti do razpusta narodne skupščine. Eno kot drugo je nemogoče. Jasno je, da ustavotvorec tega ni želel, ne mislil. Če bi se stvari tako razumele, bi se zdelo, da senat ni le iznad poslanske zbornice, temveč, celo sega nad prerogative krone. Senator Simonovič je zato stavil predlog, da senat sprejme proračun in finančni zakon po obsegu, kakor ga je sprejela narodna Skupščina..
Danes
Belgrad, 24. marca. m. Zadnja govornika na sinočnji seji senafa sfa bila dr. )ovan Šilovič, ki je govoril predvsem o važnosti pomorstva ter senator Mirko Crkvenac, ki je prišel v senat pred kratkim na mesto umrlega Tesliča. Crkvenič je v daljšem govoru izvajal, da imajo on kakor Hrvati predvsem pa Hrvatsko Zagorje popolno zaupanje v sedanjo vlado, ker so prepričanj da bo vlada dr'. Stojadinoviča lahko uvedla v državo popoten mir in red in da bo popravila vse krivice, ki so jih prejšnji režimi prizadejali hrvatske-mu narodu. Veruje tudi. da bo vlada narodu dala vse svoboščine, ki so danes tako potrebne in da bo upostavila pravo demokracijo in parlamentarizem. Zato izjavlja, da bo glasoval za proračunski predlog tako kakor ga je predložila vlada in sprejela narodna skupščina. Senatorjev govor je napravil najgloblji vtis Sinočnje zasedanje je bilo nato zaključeno.
Dananšnja seja je pričela točno ob 9 in ic dobil kot prvi besedo senator Ivan Marjanovič, ki ob času, ko to poročamo še govori.
Koncert aAgleške narodne pesmi
Sinoči ic Angleško društvo priredilo v Hubadovi dvorani koncert angleške narodne pesmi, pri katerem je sodelovala gospa Ethel Lewis, lo jc z angleško pesmijo že prepotovala vso naso državo. Občinstvo jc dvorano popolnoma napolnilo in z zanimanjem sledil izvajanjem ge. Levcisove, ki je prav na kratko karakterizirala angleške, škotske, irske in hebndske narodne pdsmi, m pred vsako pesmijo razložila n)e vsebino. Predvsem pa je simpatična predavateljica s svojim izredno finim pevskim občutjem in z veliko izrazno močjo tako priklenila poslušalstvo, da jc zaživela pristna lepota angleške pesmi že pri prvi pesmi, in da se na koncu občinstvu kar ni moglo ločiti od tc lepote, in je morala gospa še ponavljati in dodajati.
Smrad ob Ljubljanici
Ljubljana, 24. marca.
Ljubljanica dela Ljubljančanom res pravo preglavice. Njena regulacija sc vleče leta in leta, vsak proračun |o mora upoštevati, ogromno sc ic
o	tej stvari pretočilo že črnila, razprav, riacri in sklepov je že na kupe in vse kaze, <ja Ljubljanica končno vendarle tekla rrted d betonskima zidovoma, kakor sc to sp<> 1 >	•
pa bilo dovolj, da je že toliko	sitnosti-	le c .
sebno danes je prišla	novua	neginie	• .	.
čuti tudi tisti, ki sc sicer za Liubll.amco in nično regulacijo prav nič ne zanima: to je smrad, ki |c na nekaterih mestih prav neznosen. /j]or \ \ Grubarjevem kanalu so Ljubljanico usmerili v kanal in struga Ljubljanite ie, v kolikor gre skozi mesto ponekod prazna. Tam so pogledali iz vode odpadki, ki lili ie na dnu vse polno. H odpadki sedaj ko so že nekaj	časa	iz vode, gmieio	in
razširjajo smrad. Proti	temu	seveda	m nobene
pomoči, ker Ljubljanica mora biti regulirana in pri regulacijskih delih morajo vodostaj znižati no minimum. Upamo pa, da smradu ne bo treba prenašati preveč dolgo.
Danes na univerzi
Ljubljana, 24. marca.
Včeraj smo poročali o ekspediciji skupinice ljubljanskih rdečih akademikov po mestu. V zvezi z zadnjimi dogodki je rektor univerze odredil, da ostaiie univerza zaprta, dokler uprava univerze nima jamstva za nemoteno nadaljevanje univerzitetnega dela. Včeraj je uprava sklenila, da se danes univerza zopet odpre.
Danes je bila univerza vsa zastražena, policija pa je spuščala v poslopje le posamezne dijake, ki so se morali legitimirati pred univerzitetnimi služitelji. V poslopje so smeli le slušatelji filozofske in jurldjčne fakultete, ki imata edini svoje predavalnice v osrednjem univerzi letnem poslopju. K predavanju je prišlo mnogo slušateljev ker so vsi pričakovali, da se bodo predavanja redno vršila. Med juristi in filozofi je bila lo skupinica kakih 10 do 1‘2 rdečih razgrajačev, ki so hoteli preprečiti predavanja. Večina bi z njimi gladko pometla, da se v tistem trenutku ni pojavila za hrbtom večine večja skupina tehnikov, ki sicer niso imeli rednega dostopa, pa so se na univerzo vtihotapili skozi okna. Bili so oboroženi z vsemi mogočimi predmeti. Katoliški akademiki so bili sicer v večini, a so po kratkem posvetovanju sklenili, da se ne bodo spustili v pretep in so zapustili univerzo.
J3il bi že skrajni čas, da se uvede na naši univerzi zopet red in mirno delo, ki ga hoče ogromna večina. Nerazumljivo je namreč, da ni najti sredstev, s katerimi bi se preprečilo divjanje kakih 30 rdečih akademikov-telnllkov, ki onemogočajo delo vsem ostalim.
Napad na ulici
Ko je sinoči šel po cesti zidar Martin Krci-ner, doma iz Zapož, sta ga v bližini remizc nenadoma napadla dva neznanca ter ga tako občutno obdelala z noži, da se jc moral Kreiner zateči v bolnišnico. Zakaj je prišlo do napada, ni znano. Kreiner namreč napadalcev ni spoznal, zato tudi ni mogoče s sigurnostjo reči, ah ie to koko maščevanje ali razračunavanie starih nov, ali pa je to navaden lopovski napad. Da bi bil res samo napad iz koristoljubia, je malo verjetno, ker ic Kreiner trenutno brez službe m ne napravlja vtisa, da bi napadalci lahko sklepali na kak plen.
Odkrit i naravni zakUadi
Po Jugoslaviji potuje in išče finančnikov neki mož, ki trdi, da je odkril velika ležišča pirita, v katerem sc nahajajo velike količine bakra, zlata, srebra in drugih plemenitih rud. Mož, ki nosi to veliko odkritje s seboj, jc po rodu iz Dalmacije, bil pa jc svoje,časno v Ameriki. Takoj po svojem povratku i/. Amerike sc je vrgel na iskanje še neizkoriščenih rud. Obšel ie vse kraje po Jugoslaviji, za katere sc je pripovedovajo, da se v njih skrivajo še naravni, a neizkoriščeni zakladi. — Sedaj je baje našel, tako pripoveduje sam, v naši državi mesto, kjer so bogata ležišča pirita,Jv njem pa veliko primesi dragocenih rud Srečni najditelj pripoveduje, da so ta nova ležišča zelo bogata, razprostranjena so v ploskvi peides,eiih kvadratnih kilometrov Da je temu tako, in da sproti pobija sumničenja hudi. ki v najdišča ne verjamejo, nosi s seboj velik kos take rude; z naivečjo ljubosumnostjo pa hrani za sebe krai, kjer so tako bogata ležišča.
Če jc vse to res in ce se bo srečnemu najditelju posrečilo najti požrtvovalneaa finančnika se pa danes še ne da trditi.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek 24. marca: Gabrijel.
Jutri, sreda, 25. 'marca: Praznik Marijinega oznunenja.
Klavirski večer gojencev proi. J. Ravnika
Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Bakar- : riv. Sv. Petra cesta; mr. Ramor, Miklošičeva j cesta 20; mr. Gartus, Moste.
Kat bo danes
Kazina: Ob pol 21 pomladanska modna |
rosija.
I Korana hotela Miklič:	Redni sestanek
Prosvetnega društva Ljubijana-mesto;_
Društvena soba za franč. župnijo: Ob 8
retini sestanek Prosvetnega društva. Predava inšpektor dr. Ivan Dolenec: Mostar in njegova okolica.
Društvena soba Kodeljevo: Ob 20. proslava materinskega dne v prireditvi dekliškega odseka Prosvetucga društva.
Krakovo-Trnovo ima svoj lastni pevski | zbor, ki že celo vrsto let / najlepšim uspehom i goji slovensko pesem Moški zbor nastopi pod | vodstvom svojega novega zborovodje g. Simo- i ni ti ja na samostojnem koncertu v petek, dne j 27 t. m., ob 20 uri v Filharmonični dvorani, j Podrobni spored priobčimo.
Mala matura je pred vratmi Vsak resen dijak se	že	sedaj pripravlja	nanjo.	Zato pošljite tudi	vi	svojega	sina ali hčerko v tečaj, ki
m priredi >Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov«. Tu se bodo poučevali in ponavljali vsi predmeti, ki pridejo v poštev pri mali maturi. Vsak predmet se bo poučeval po 3 ure tedensko	in znaša	mesečna	učnina	za vsak
predmet	100	din in	vpisnina	10 din.	Tečaj se
prične 1. aprila. Vpisovanje se vrši od 2t>. marca do I. aprila vsak dan od 3 do 4 ure pop. v Beethovnovi ulici ?, pritličje, desno.
Odbor DB.PK.
Najcenejše instrukcije dobite v »Pripravljalnem tečaju za dijake srednjih in meščanskih šok. Učnina za 3 ure tedenskega pouka znaša za vsak predmet 80 din mesečno. Informirate se lahko vsak dan od 3 do 4 ure pop. v Beethovnovi ulici 7, pritličje, desno.
Odbor DBPh..
¥
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI
DRAMA
Začetek ob 20 Torek, 24. marca: Tuje dete. Gostovanje v Celju.
Izven.
OPERA
Začetek ob 20 Torek, 24. marca: Apropoe, kaj d«la Andola? Red
Sreda.
Sreda, 25. marca: Kavalir z rožo. Premijera. Izven.
Radio
Programi Radio Ljubljana*
Torek, 24. marca: 11 Šolska ura: Pomlad v glaubi (ST. Emil Adamič); 12 Med severnimi Slovani (plošče); \r2Ab Vremenska napoved, poro6ila; 13 Napoved objava apoTeda, obvestila; 13.15 Pevske jaoro-ftkupine • (pio&če); 14 Vremensko poročilo, borcni tečaji-, 18 Analiza in izvajanje Beethovnove sonate op. 10 št. .1 (tfdc. Jadviga Poženelova); 18.40 Filozofsko predavanje (£• dr. France Vober); 19 Napoved 6a-sa, vremenska na-poved, poročila, objava sporeda, obvestila; 10.!W) Nacionalna ura: Naoori ju gosi. priro<loslovcev o svetu in življenju (g. Bubanovič iz Zagreba); 30 Prenos opere iz Zagreba:	Janaček:	Katja Kabanova. V I. odmoru:
Glasbeno predavnje (g. V»i.l.ko Ukmar); v 11. rvlmoru: Ča«, porodila., objava sporeda.
Drugi programi*
Turek, 21. marca: Rrlftrad: 10.50 Narodne pesmi. — 90.«1 Koncert Iteltfrajkske rilharmimije. — Hclnrad II.:
8 Sn.k«ofon in harmonika. — 14 .lavna dela kot podlaga Sfosporiarskepru napredka. — 'Anorrlt: 20 Janaftkova opera: «Ka;t.ia Kn/ba.novat. — Dunaj: 20.25 Radijski vnri-iete. — 22.10 Orgle. — 29.15 Avstrijski '/voki na ploščah. “ 24 (Jlaslie.no kr-anvljamje kvarteta. — Hilditvprf<t<i:
19.30 ^Vasrnerjeva opera «T/uto6i Holandec«. — 22.8o Oi-Santska Klatita. — 283.15 Pl«sna glasba. — Trsl-Milnii: JO-B) Josepha Straussa oiperot^i «PolTll n*l n i '/.rali'. —22.20 violina. — 23.15 Plesna frlasba. — Rim-Bnri: 17.la Pomladni koncert,. — 30.35 PloSSc. — 31 M anšeti el o va opera «Wet,her«. — Prana: 1!).;X) Kriftkova opera: Hypolyta>.
— 22.20 PlotMie. — Urno: 19.25 Salonski triu. - 211 Pester veter. — 21 Jiehova isrra «Dobi‘lika«. — 21.25 Dr. I.ntlyjev klavirski kvintet. — VarSava: 20.10 Wacnea'je>va opera »Tnrnihiinsor«. — UprItn/ 20 Velika polit.ifna prireditev.
22.30 Zabavna in narodna gasita. — Kiininsbcra-Mona-kovo: 20.10 Pt<\snl veter. — Tfamblirfj: 19.1<5 Slovo 0.1 varno in prihod pomladi. — Vrati/lava: 20.10 Šaljivi veSnr. — 22.30 Plesna pla^ba. — tApohot 20.10 Na boji-Sftih srednje Nem<MJo. — 22.20 Gotovčeva komična operra 'Kro i i, onostranstva^, dej., — Koln: 20.10 Veliki radijski orkester. — Frankfurt: 20.10 Glasbeno potovanje Po svotn. •— Stuttgart: 20.10 Ploščo. — 21 Alpska gla*ba.
— Bcromnnntrr: 30 Simfonični konoert.
Večeri, ko nastopijo v Filharmonični dvorani gojenci in gojenke konservatorija, so vedno prijetni. Prijetni, ker se tudi na zunaj pokažejo uspehi težkega in skrbnega prizadevanja naših muzikalnih pedagogov in pa vestnega in resnega študija mladih, šele razvijajočih se glasbenikov. Miirsikaku konservatori j-ska produkcija pa je več kot samo prijetna, včasih /e kar koncert v malem, ki nudi tudi z naključnostjo in smiselnostjo sporeda poleg umetniškega užitka še dosti poučnega, posebno če se izvajajo novejša ali celo najnovejša, ali pa tudi starejša, pri nas splošno še nepoznana glasbena dela.
Med produkcije te vrste spadajo gotovo v prvi vrsti klavirski večeri gojencev prof. Janka Ravnika. Poleg že omenjenih motivov vodi njega pri tem tudi izrazito didaktična misel, da bi dal svojim učencem spoznati čim točneje vse najrazličnejše smeri in struje v kluvirski literaturi, ali urejene po posameznih dobah ali po posameznih narodih Tako je za lansko produkcijo, ki je kazala pot od nemške klasike do nove romantike v črti Mozart- Schumann- Mendelssohn-Brahms-Reger, prišla letos na vrsto ruska glasba. Letošnja produkcija sicer ni imela v sporedu tiste enotne črte kot lanska, pa je bila kljub temu zanimiva, posebno ker smo imeli priliko spoznati nekaj najnovejših ruskih del. Zastopane pa so bile tudi prejšnje dobe ruske glasbe. Tako se je Ljadovu, ki pla-
va cesto v chopinovskih vodah, in mehkemu romantičnemu Borodinu pridružil naturalistič-nejši Musorgski. Skrjabin. ki je povedel rusko glasbo iz pozne romantike preko impresionizma že v tipični ruski ekspresionizem, je bil na tem večeru zastopan s sonato k mlajše svoje dobe, ki po izklesanosti in monumentalnosti nekoliko zaostaja za sonatami i/. zadnje njegove razvojne stopnje, pa izdaja kljub temu v formi in zvoku genijalnega mojstra. Od še mlajših so bili na sporedu Mjaskovski, ki je v Bagatelah« v primeri z drugimi svojimi deli nekak umirjen občudovalec zvočnih barvitosti, dalje Judin, ki je njegov »Ples« ritmično sicer zanimiv, pa v formalni zgradbi precej pomanjkljiv, in končno Rabalovskega »Sonatina« iz leta 1934., ki je v7.or kompozicije, kako z majhnimi sredstvi napravi pravi muzik nekaj izredno lepega.
Izvajali so vse te skladbe gojenci Turšič l\a.n, Seifert llerta, Gallatia Reinhold. Hrašo-vec Silva, Osterc-Valjalo Marta, vsi z veliko muzikalnostjo in smislom za barve zvoka. Če bi od vseh teh posebno podčrtal Turšiča, ki je v Sonatini Kabulevskega pokazul še poseben muzikalni talent, in pa Gallatia, ki se je s Sonato Skrjabina pokazal že dovršenega interpreta, ne storim tega, ker bi morda hotel s tem zapostaviti druge, pač pa zato, ker se mi /di, da zaslužita posebno priznanje.	W.
Kočevarji mečejo naše ljudi na cesto
Mozelj, 23. marca.
Odkar se je začel po Kočevskem širiti nrm-ško-švabski Kulturbund, opazujemo kočevski Slovenci neko srriotrcno vodeno protislovensko gonjo. Zdi se, da so si Kočevarji slavili za cilj: preprečili vsak nov dotok Slovencev v kočevsko deželo in po možnosti že naseljene Slovence izrinili s pomočjo gospodarskega bojkota. Slovencu ne dati dela, to je geslo, ki so ga izdali kočevski fiihrerji in ki ga izvajajo kočevski podjetniki Še več. Opazujemo celo pojav, da Slovenec na Kočevskem no dobi niti stanovanja! — Kočevski izseljenec raje vidi, da mu hiša sloji prazna in da se mu podira, kakor da bi jo dal v najem slovenskemu delavcu ... Zlasti se boje družin z šoloobveznimi otroki, boje se namreč napredka slovenskega šolstva, ki stalno napreduje, med tem ko si morajo Kočevarji pomagati z ponemčevanjem slovenske mladine po nemških razredih, da morejo za silo ohraniti dosedanje šolske postojanke. Na Kočevskem namreč primanjkuje nemške mladine, dočim število sloven-
skih otrok stalno narašča. Tako je imel na pr. slovenski razred v Mozolju ob otvoritvi 12 otrok, danes pa šteje že 42 učencev. Čim jih bo 50, sc sme otvoriti nov razred. Tega sc Kočevarji boje in morda jih je nrav ta pomislek dovedel do tega, da so s 1. aprilom odpovedali stanovanje več slovenskim družinam, med drugimi tudi Rauhu Ivanu in Melinku Ivanu, ki imata skupaj 6 šoloobveznih otrok. Na sr„ečo so se jih usmilili slovenski posestniki in jim dali zavetja v prvi sili.
Slične stvari se gode tudi drugod po Kočevskem. Tako na pr. v Kočevski Reki slovenski kmetje ne dobe več nobenih naročil za prevoz lesa iz žag, nekaterih nemških lesnih trgovcev na kolodvor v Kočevje. Tudi v tej občini so bila skoro istočasno odpovedana stanovanja nekaterim Slovencem.
Vse to je dokaz, da gre tukaj za dobro preračunano splošno ofenzivo proti našemu življu, ki se naseljuje po izumirajočih vaseh nemških Kočevarjev, ki so se izselili in si iščejo boljše domovine izven meja naše lugoslavije.
Gladovna stavka dijakov
Kočevje, 21. marca.
Velik del dijakov, ki študirajo na kočevski gimnaziji, stanuje v »Dijaškem domu, nekdanjem »Studentenheimu«. Konvikt je last posebnega društva, čigar predsednik je dr. Ivan Sajovic. Letos stanuje v domu koli 75 dijakov, zbranih od vseh vetrov naše domovine Ker so to po večini sinovi boljše situiranih staršev plačujejo skoro vsi oskr-bovalnino v visokem znesku Din 600 mesečno. Ze dolgo časa pa se pritožujejo gojenci tega zavoda, da je hrana sorazmerno s ceno slaba, neokusna
in premalo snažna. Ponovno so se pritoževali pri upraviteljstvu, a vse zaman. Sklenili so, da v dosego pravic in v znak protesta stopijo v gladovno stavko, kar se je zgodilo v sredo zjutraj. Razne komisije in razni faktorji so dijake zasliševali in hrano pokušali. Ko so jim bila dana zagotovila, da se bo njih oskrba zboljšala, so dijaki v četrtek zvečer zopet prestopili prag obednicc. Pritožbe o razmerah v hiši so poslali tudi banski upravi. Kočevsko občinstvo je bilo večjidel na strani dijakov.
Poboj v Zg. Pirničah pred malim senatom
Šport in politika
Ljubljana, 24. marca.
Mali senat, ki mu je predsedoval s. o, s. g-Ivan Brelih, je danes obravnaval poboj v Zgornjih Pirničah, o katerem je 10. oktobra lani že razpravljal kazenski sodnik-poedinec okrožnega sodišča g. Rajko Lederhas. Takrat so bili trije obtoženi, in sicer Alojzij Draksler star. in ml. ter 47 letni dclavec France Cvek zaradi tepeža, v katerem je bil ponoči 15. julija lani s kolom po glavi močno udarjen France Lavtižar, da je nezavesten obležal na tleh. Takrat je glavna priča, poškodovani France Lavtižar odločno izjavil sodniku: »Cvek France me je udaril s kolom. Po udarcu sem nezavesten padel na tla. Bil sem ves omamljen in se nadaljnjih dogodkov ne spominjam. Lahko prise-žem, da me je Cvek,« Sodnik je nato razsodil, da je na podlagi te pričine izjave nepristojen, ker gre za težko telesno poškodbo, ki jo je zakrivil France Cvek.
Državni tožilec dr- Hinko Lučovnik je sedaj obtožil Franceta Cveka zločina hude telesne poškodbe, ki je bila nevarna za življenje, po § 178-11 k, z. Ozadje tvorijo prav hudi prepiri. V nedeljo
14. julija je bila v Zgornjih Pirničah v Petačevi gostilni gasilska veselica. Obtoženi Cvek je vršil rediteljsko službo. Proti polnoči je prišel na veselični prostor France Lavtižar s svojo ženo. Z obtožencem sta si skočila v lase. Klofutala sta se. Pozneje pa pomirila in sta vsak plačala po dve pivi v znak sprave, Lavtižar je okoli -1 zjutraj odhajal proti domu. Za njim je pritekel obtoženec. Na nekem dvorišču sta se znova spopadla. Cvek je v tem spopadu udaril Lavtižarja po sencih tako silno, da je omedlel.
Obtoženec zanika vsako krivdo in se izgovarja na oba Drakslerja, češ, da sta oče in sin pretepla Lavtižarja- Z njim se je »samo malo poruval«. Lavtižar je vedno v njega tiščal in zato ga je malo »pobožal«.
Priča, poškodovani Lavtižar, vztraja pri svoji izpovedbi in povdarja: »Edini Cvek me je tHaril. To se dobro spominjam. Po udarcu sem padel na tla. Oba Drakslerja nista bila zraven. Druga priča France Šušteršič pove, da je kritični trenutek okoli
1	zjutraj dobro videl, kako je za poškodovanim Lavtižarjem tekel edinole obtoženi France Cvek z velikim kolom v roki. Nato je čul zamolkel udarec,
Smrtna nesreča s samokresom
Nemški državni športni vodja je odredil, d* sc po celi Nemčiji v soboto in nedeljo ne sme vršiti nobena športna prireditev radi volitev v nemško državno zbornico. Ta dva dneva morata biti posvečena samo nemškim volitvam in agitacijam za volitve, ki se je morajo udeležiti vsi športniki.
Svoj odlok utemeljuje na ta način, da so volitve državljanska dolžnost, katere se mora zavedati vsak državljan. V tem času se morajo umakniti vsi drugi interesi. Kadar gre za prestiž Hitlerjeve Nemčije, ni važno, da se vršijo športne prireditve, pri katerih sodelujejo stotisoči in milijoni kot gledalci. V tem trenutku je važno samo to, da •e vsi ti stotisoči in milijoni športnikov stavijo v •lužbo Hitlerju in nemškemu narodu.
£
V knjižnici.
/Tole vzemite, gospod. To je roman, da bodo še Vam lasje vstali pokonci.<
Alojz Vesenjak, 15 letni sin posestnice v Moškanjcih, je v petek, 20. t. m., kakor že večkrat, ogledoval pištolo, ki jo jo bil zapustil njegov že pred dvanajstimi leti umrli oče. Pri ogledovanju nevarnega orožja je mladi Vesenjak neoprezno približal cev pištole desnemu očesu, kar se je takoj maščevalo, kajti pištola, ki je bila žal nabita, se je nenadoma sprožila
Zborovanje gospodarstvenikov v Ptuiu
Ob priliki obrtniškega praznika na dan sv. Jožefa je priredilo Obrtno društvo za Ptuj in okolico v Narodnem domu javno zborovanje trgovcev, obrtnikov in ostalih gospodarstvenikov iz ptujskega okraja. Zborovanje je vodil predsednik Obrtnega društva g. Berlič. Zborovanju so prisostvovali med drugim predsednik Zbornice za TOl v Ljubljani g. Ivan Jelačin, konzulent Zbornice g. Franc Žagar, narodni poslanec Brenčič, banski svetnik dr. Visenjak, ptujski podžupan g. Cvikl in drugi. Dvorana je oila nabito polna trgovcev in obrtnikov iz Ptuja in podeželja. Kot prvi govornik je nastopil konzulent g. Žagar, ki je izčrpno orisal težki položaj obrtnika radi gospodarske krize, posebno pa radi šušrnarstva na debelo ki sc je razpaslo v ptujskem in ljutomerskem okraju, fttevilo obrtnikov radi tega stalno pada, posebno se to opaža v čevljarski in krojaški stroki. Težke socialne razmere povzroča tudi centralizacija zavarovanja in je zavarovanje mojstrov radi tega in radi gospodarske krize skoroda onemogočeno. Nujna potreba je tudi noveliza-cija obrtnega zakona po gospodarskih in kulturnih prilikah, pavšaliranje obrtnikov pri
Credpisu davkov ter organizacija davčnih od orov. G. Jelačin je v svojem izredno zani-
in zadela nesrečnega dečka naravnost v desno oko. Krogla je skozi oko prebila možgane in na tilniku zapustila lobanjo. Fant je še mogel krikniti, nato se je zgrudil in v nekaj trenutkih izdihnil. Ni še dognano, koliko časa je bila pištola nabita in če je fant za to vedel. Umrli Alojz Vesenjak je ožji sorodnik ministra v pokoju g. Vesenjaku.
mivem govoru naslikal splošno gospodarsko politiko pri nas in v drugih državah. Poudaril jo dejstvo, da je Slovenija že prava industrijska in obrtniška pokrajina in da moramo agrarne produkte uvažati iz drugih banovin Ostro je !?rajal sistem centralistične gospodarske politike in pozival vse merodajne faktorje h gospodarskemu solidarizmu. Zadovoljni bomo šele tedaj, kadar bo izvršena najširša samouprava banovin. Končno je apeliral na složnost vseh slovenskih poslancev v p'rid naši domovini.
Vse letošnje novosti na fotografskem ttflu
Vam bo odkril nori cenik
fototcgciitne JožKo imut
l.|UBL)ANA, ŠEl.ENBURCOVA ULICA 6 LETOŠNJI CENIK BO IZŠEL V KRATKEM
Maribor
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 24. marca ob 20 uri: »Siromakovo jagnje«.
Red A. Premiera.
Sreda, 25. marca ob 15. uri: »Cigan baron«. Znižane cene.
Ob 20. uri: »Kariera kanclista Winciga«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Debitira Tita Veljakova.
*
Lekarne: Lekarniško službo vršita nocoj Mi-narikova mestna lekarna »Pri orlu na Glavnem trgu- in Savostova »Magdalenska lekarna« na Kralia Petra trgu.
*
Danes je premiera drame »Siromakovo jagnje«, Jo delo znanega biografa in pisatelja Stefana Z\veiga bo letošnja najmočnejša in najzanimiveiša premiera. Pisano je z izvrstno odrsko tehniko in z dramatiko, ki vsakogar zagrabi. Drama, ki zahteva tako scensko, kot tudi od režiserja in igralcev mnogo, ic razdeljena v osem slik ter sc godi ob koncu IR stoletja v Egiptu in Parizu. Zanimiva je žc zaradi tega ker nastopita med drugim tudi Napoleon honaparte in Fouche. Mariborsko uprizoritev, ki je zaradi nabave celotne nove garderobe in kulisarije, zvezana z velikimi stroški, režira gl. režiser ). Kovič, glavne ulogc igrata Rasborgerjeva in P Kovič.
Debut lite Veljakove. Pri zadnu uprizoritvi uspele komedije »Kariera kanclista Winciga« to sredo zvečer debitira v ulogi pilotke Sigrid Tita Veljakova. Pri tej zadnji uprizoritvi veljajo globoko znižane cene.
Vzgojni teden. Drevi nadaljevanje Vzgojnega tedna, ki ga prireja društvo Krščanska šola. Predava ob 20, v dvorani na Aleksandrovi cesti 6, prof. Bogovič o »Krščanski vzgoji sovražnih smereh sodobnosti«. Jutri v sredo zaključek vzgojnega tedna z materinskim dnevom. Prireditev je posvečena Slomškovi materi ter se vrši v dvorani na Aleksandrovi cesti 6, ob pol 5 popoldne s sledečim sporedom: Recitacija »Slomškova maii«, deklamacija »Slovenski materi«, recitacija »Deček-mati«, govor, deklamacija, otroški nastop »Tri mamice«, recitacija »Materina povest«, »Smrt na Slomu«, simbolična slika«, »Pozdrav materam«, klavir »Gor čez izaro. .«. Vstopnina: Sedeži po 5 Din, stojišča 2 Din.
Ljudski oder: Jutri večer sestanek na odru. Vsi! —
Občni zbor Karitativne zveze se vrši danes popoldne ob 16 v stolnem župnišču.
Redna letna skupščina ptujskih trgovcev
se je vršila 18. marca t. 1. v gostilni Mihe Brenčiča. Skupščino je vodil in otvoril predsednik Združenja g. Lenart Franjo. Iz obširnega predsednikovega poročila je bilo jasno ra/videti, da trgovstvo še vedno bojuje težko borbo z gospo darsko krizo. Poudaril je odvisnost našega trgovca od kmeta. Nelikvidnost denarnili zavodov še povečuje težave trgovcev, na drugi strani pfl kmet.sk« za.šrita kmetu v njegovi st i-ski m prinesla nikakih' olajšav. Sankcije so splošno gospodarsko stanje še močno poslabšale, ravno tako je trgovec močno občutil zni-zanje prejemkov uradnikom. Končno je g. Lenart izjavil, da se v imenu trgovcev pridružuje, protestu proti podržavljonjti in poenotenju šolskih učbenikov. Po predsednikovem poročilu je povzel besedo g. Jelačin, ki je v svojem jedrnatem govoru orisal gospodarske razmere ne samo P" nas, ampak tudi drugod. Omenil je te/ke posledice sankcij proti Italiji in usodno ne likvidnost denarnili zavodov. Podčrtal je zalite-vo, da je treba davčna bremena prilagoditi plačilni možnosti pridobitnih slojev Končno je sledilo poročilo nadzornega odbora, ki je skup ščim predlagal sprejetje razrešnice upravi /.druženja, kar je bilo soglasno sprejeto.
Vilfanovo truplo v dolini
Kakor smo žc včeraj poročali, se je napotila na Veliko planino posebna komisija, da skuša ugotoviti vzrok smrti tragično preminulega Emila Vilfana. Komisija, ki jo je vodil orožniški narednik gosp. Šnabl, je našla Vilfana 500 m od koče proti Mali planini. Ležal je pod potjo in sicer tako, da je imel obraz obrnjen navzgor. Spodaj pa je imel nahrbtnik. Kako je prav za prav prišlo do tega, da je Vilfan zmrznil, z vso gotovostjo ni mogoče ugotoviti. Najverjetnejša pa je verzija, da je Vilfan taval okrog koče, da se pa v okoliščinah, posebno pa radi varljive svetlobe (padal je dež, sneg in toča) ni mogel orijentirati Hodil je okrog, dokler ni omagal. Morda si je potem hotel samo malo odpočiti, pa je zaspal in zmrznil.
Vilfanovo truplo so prenesli v mrtvašnico v Stranjah ter ga bodo tam pokopali danes popoldne ob 15.30.
Novo postajališče Podboršt
Poročali smo že, da je dobila mala vasica Podboršt svoje postajališče. Slavnostna otvoritev tega postajališča je bila v nedeljo, ko se je na postajici ustavil prvi vlak, ki vozi iz Ljubljane ob 13.50, Lokomotiva je bila vsa v zelenju, ravno tako tudi nekaj vagonov, okrašena in z mlaji obdana pa je bila posebno postajica. Z vlakom so se pripeljali zastopniki železniških oblasti na čelu z gospodom ravnateljem dr. Faturjem. Prispeli pa so tudi zastopniki političnih oblast ter načelniki oddelkov v žel. ravnateljstvu.
Ravnatelja dr. Faturja je pozdravil domači župan gosp. Sever, ki mu je izrekel iskreno dobro došlico in se mu zahvalil za delo, ki ga je im sl za otvoritev novega postajališča. Mala Zormanova pa je deklamirala lepo pesmico, prirejeno nalašč za to priliko in izročila ravnatelju na lepi blazinici ključ do hišice, ki služi za postajno poslopje. Ravnatelj dr. Fatur sc je zahvalil za pozdrave in poudaril želje ljudi glede zboljšanja potniškega prometa, kolikor bo le mogoče. Podboršt je prva postaja, ki je otvorjena pod kraljem Petrom II. T.judie ki so sc zbrali ne »amo iz domačega kraja, marvrč tudi iz vse okolice, so bili s tem vidno zadovoljni ter so navdušeno vzklikali Nj. Vel. kralju Petru 'L
Velike tatvine koles
Kranj, 23. marca.
Zadnji teden so se v Kranju vedno bolj in bolj oglašali tatovi koles. Iz te ali one veže, izpred te ali one trgovine, je izginilo kolo. — Tako je bilo koncem tedna na orožniški postaji javljenih preko 100 tatvin. Seveda, tatovi so sc s temi ukradenimi kolesi hladnokrvno vozili po mestu m okolici — a brez tablic. Kolesa brez tablic sc vzbudila pozornost orožnikov in v zadnjih dneh so našli mnogo tatov med kolesarji, katerih kolesa so bila brez tablic. — Tako so našli že skorr. vsa kolesa. Tatovi pa bodo za zamreženimi okni premišljevali, kam jih pripelje ljubezen do kolesarskega športa — Kranj pa bo imel za nekaj časa zopet mir pred njimi.
prodala Nemčiji 47. jeklu, zu 3,000.000
34
Metin in dva živa
»Ne,« je dejal strt. Zdaj je itak vseeno.« Poleni se je sesedel na stol, položil glavo v svoje dlani in začel jokati, divje in brezumno. To ni bil jok z mnogimi solzami, marveč stokajoče, nemočno ihtenje.
Bognos ni nili besede spregovoril, sedel je na nasprotni konec mize. Na njegovem licu je zdaj ležal otrpel mir. Nekaj, kar je mračno čakalo. Rekel je: >Prosim vas, bodite mirni, vse boste zvedeli.«
Tedaj se	je Berger dvignil	in	pogledal	onega drugega, toda zastonj je iskal njegove	oči.
»Miren?« je vprašal obupano. »Miren?«
In ko Rognos še vedno ni dvignil pogleda, ga je bolečina tako premagala, da je odšel k oknu. I<o se je počasi obrnil, je videl Rognosov pogled, kako je še vedno zazrt v tla. Pred njim je stala miza s steklenico in kozarci, vse je v tem hipu izgubilo zmisel. Ali ni že cela večnost minila, odkar je vstal od mize? Vse to se mu je v njegovem trpljenju zazdelo kakor pradaven opomin na srečne dni.
To ga je	tako prijelo, da se	je	moral	obrniti vstran.
Spravil se je	k oknu in gledal	na	ulico,	a	ni videl ni-
česar. Notranja razvihranost je začela pojemati. Toda žc se je grenka, ostra trma zažrla vanj in mu prizadela neko drugo, globljo bolečino. Pokazala mu je nujnost tega, kar se je bilo danes zgodilo. Pa tudi golo neusmiljenost, da jf- moral biti ravno on tisti, on, njegov prvi in edini prijatelj. Spoznal pa je tudi nepopravljivosl človeških dejanj, ki je lako absolutna in strašna kakor smrt. Sunkovito se je odtrgal od teh misli in vstal.
Rognos je še vedno bled strmel predse. Berger ga je pogledal. In naenkrat mu ni bil več sovražnik, ki je sedel pred njim. Bil je človek, ki je izvršil nekaj strahotnega in človek, ki mu je podaril trenutke popolne vdanosti in miru.
Vrnil se je k	mizi, ne, da bi ga izpustil iz oči,	in
liho sedel	na svoj	prejšnji prostor. »Pripovedujte,«	jo
dejal.
Njegov	glas je	prej prosil kakor zapovedoval. Jn	ko
je	Rognos	počasi	dvignil svoj obraz k njemu, ga	je
vprašal z zadržanim nemirom: »Kdo je ubil Quisthusa?«
Rognosove ustnice so nemirno drgetale v svojih kolih, v njegovem pogledu je bilo nekaj bolečega in iska-jočega. Obotavljal se je trenutek, preden je odgovoril: »On..., oni drugi..., moj prijatelj, ki je umrl,« je dejal. »Toda on ni hotel tega... Midva sva si to popolnoma drugače zamislila.«
Utihnil je nenadno. Ko je znova pogledal vstran, je nervozno segel po kozarcu whiskyja in napravil dolg, hlasten požirek, pri čemer se mu je Iresla roka. Nato Je postavil kozarec nazaj na mizo in ga odločno potisnil od sebe.
»Midva nikakor nisva hotela ubijati,:: je dejal. Prišlo je kakor silovit, trpeči izbruh iz njega; ni mogel več vzdržati na svojem stolu.
Hipoma se je obrnil in pogledal Bergerja naravnost . v oči. »Nama je bilo mnogo težje nego vam,« je dejal. »Četudi bi bili vi blagajno ukradli, bi to ne bilo nič v primeri z onim, ki je nekoga ubil.
Bergerju se je zdelo, kakor da ga nekdo tišči ob steno. »In vendar ste me branili?« je vprašal.
Rogijos ga je pogledal in se umiril nekoliko.
»Da,« je priznal. »Samo da svojo lastno krivdo omilim. Pa tudi iz hvaležnosti, da mi ni trebalo ubijati.
»Samo to vas je vodilo?«
«Ne samo to. Prav resno sem hotel in muogo mi je bilo do tega, da se enkrat izgovorim, nc pred drugimi, marveč neposredno pred vami. Kaj mar mislite, da sva sc v kavarni po naključju srečala? To vsaj ni bilo naključje, da sem sedel k vaši mizi.«
»To ste torej namenomo storili?«
»Da, namenoma.«
Berger ga je brez glasu pogledal:
»A drugikrat, pred kolodvorom?«
Rognos ga že vedno ni hotel pogledati. Le kratko je prikimal.
»Da,:: je rekel. »Tisli večer sem prišel samo zato, da vas vidim.«
»In potem, vse druge večere?« V Bergerjevem glasu je zvenel strah, kakor da sc boji, da bi nekaj dragega izgubil. Toda Rognosov odgovor ga je umiril.
»In potem tega nisem mogel več opustiti,« je dejal. »Kako sam sem bil. In tako težko mi jo bilo, ko ste pripovedovali o posledicah, ki ste jih radi tega doživeli.<
Bergerja je zajela neka vrsta plahega sočutja. Vprašal je: »Zato torej ta večer?«
Rognos je prikimal. »Da,« je odgovoril. »In zato, ker nisem mogel več vzdržati. Od začetka je bilo pač drugače. Mislil sem, da spadava skupaj, ker naju je pač zadela ista usoda, četudi na različen način.« Pozorno je pogledal Bergerja. »Ne bi vas rad užalil.«
Berger je brez moči majal z glavo. »Razumem vas. In ono drugo tudi razumem.«
Rognos ga je nepremično gledal. »Tudi to, da sem mogel ono dejanje izvršiti?«
Tedaj pa se je Berger odločno postavil po robu: »Ne, ne! je zaklical. »Vi ste vendar pošten in pravičen človek.«
Krvava internacionala evropskega oboroževalnega kapitalizma Francija oborožuje Nemčijo, Nemčija oborožuje Francijo
Sami prodajajo orožje za lastno smrt
nc ustavi, ker pomeni prav ta izvoz največjo vojno nevarnost za Francijo.
Gospod Sarraut na to vprašanje ni odgovoril, čeprav bi bil lahko. Zakaj že njegovi predniki so letos sestavili seznam predmetov, katere bi bilo treba prepovedati izvažati v interesu narodne obrambe. To prepoved je zahteval francoski generalni štab.
Kaj naj bi se ne izvažalo
Seznam, ki ga je delal že prejšnji ministrski predsednik Laval, prepoveduje predvsem izvažati državam, ki bi lahko postale sovražniki Francije vojni materijal, francosko orožje, francosko strelivo in francoska letala. V tem smislu je bil izdan že 3. septembra 1935. odlok, ki so qa podpisali Laval, vojni minister l abry mornariški minister Pietri, general Denuin, letalski minister.
16. aprila letošnjega leta je francoska vlada sklenila, da prepove izvoz aluminija, Bodisi v rudi, bodisi v zlitinah. Prav tako i*j prepovedala izvažati aluminijev hidrat. S posebnim odlokom je prepovedan izvoz medenine, svinčenih spojin, cinka, nikla itd. Dalje je prepovedano zvažati les za puške, orehovino, bombaž in yolno. Te prepovedi so v načelu pogojne, to se pravi, da tozadevni odloki pooblaščajo vojno ministrstvo, da v primeru nevarnosti brez vprašanja lahko prepove izvažati te predmete vsem državam, ki bi utegnile postati sovražniki Franciji
Koliko so hupovali Nemci
Prepovedi so izzvali velikanski nemški nakupi meseca marca 1935. Samo s kolodvora v Tour- I coingti, kjer dela tudi veliko število naših rojakov, ! so marca 1935 odposlali 1700 ton barvane volne, i februarja pa samo 517 ton, 300 ton bombaževih j kosmičev proii 60 tonam, februarja, 350 ton bombaževe preje proti 65 tonam februarja.
Iz tega je bilo čisto razvidno, da kupici Nemčija moqočna skladišča, da bi v primeru vojne živela od zalog. Ves fini bombaž in svila, ki so jo tisoči in tisoči avtomobilov prevažali čez Ren, je j šla za opremo nemške armade in pa za fabrikaeijo razstreliv.
Ko so zdai zaradi nemške zasedbe Porenja prepovedi stopile v veljavo so vse francoske kapitalistične družbe, vse industrijske zveze in trgovske zbornice pri vladi silovito protestirale, da je prepovedala izvažati bombaž volno in rudnine. Svoj protest te družbe utemmeljujejo s tem, da bo to zvišalo brezposelnost in da so razlogi, ki so vlado pri tern odloku vodili nerazumljivi. Varnost lastne kože jc torej francoskim kapitalistom ne-razumljiva.
Eno milijardo, 800 milijonov
Leta 1935. je ves francoski izvoz v Nemčijo znašal 1(164,000.000 frankov. Polovica teh nemških nakupov gre za proizvode, ki so porabili za vojno bodisi surovine, ali pol izdelki. Francija je to leto 000 ton brona, 152.000 železa in frankov medi, dalje 5,945.000
t Venizelos
Tudi Nemčija prodaja Franciji
Drugi francoski odjemalci so zlasti Belgija, ki jemlje letno devet milijonov ton železa. Naslednji odjemalec je zlasti Nizozemska, ki jemlje le dober milijon ton. Doberšen del te količine gre po ovinkih v Nemčijo. Če bi prepovedala Francija izvoz v I vse države ustavi s tem vse. belgijske kovinske j industrije, kar bi pomenilo pol milijona brezposelnih. Vrh tega pa bi taka prepoved ne bila uspešna, ker sc mednarodna trgovina ne ureja po političnih in trgovskih pogodbah med državami, marveč po tajnih sporazumih med karteli posameznih držav.
Če Nemčija lir more voditi vojne brez francoskega železa, bi jo Francija v tem vprašanju občutno zadela, pa potrebuje Francija za svoje oboroževanje nujno nekatere surovine, katere more kupiti samo v Nemčiji. In če se povprečni francoski meščai^zgraža nad tem, da ga bodo ubijale francoske granate, mora biti nemškemu purgerju tudi neprijetna misel, da bo letel v zrak s pomočjo lastnega sintetičnega nitrata.
Kovinasti čolni, ki prevažajo po severno francoskih kanalih smodnik z vso varnostjo, so nemškega izvora. Stroji za metanje torpedov so Kruppovo blago, kajti edini Krupp je imel patent zanje v Evropi. Ves ogromni trdnjavski pas v Francoskem Porenju je opremljen z Dieselovimi motorji, ki jih je izdelala podružnica nemške Dic-selove centrale pri Parizu. Vsi inženjerji in vsi strokovni delavci v tej tovarni sp Nemci. Sintetični nitrat, ki ga rabijo francoske razstrelilne tvornice, dobavlja Franciji po posebni pogodbi Nemčija iri sicer letno 150.000 ton.
Konec konccv in — v tem je glavni problem francosko-nemških trgovskih odnosov — dobavlja Nemčija Franciji ogromne količine bencina in strojnih olj. V letu 1935 je ta količina dosegla 5,990.000 ton. Olje pa jc Društvo narodov med železom, med medjo, bombažem in svilo itd. proglasilo za takozvanc strategične surovine, to je tiste ki prihajajo v prvi vrsti v poštc\»za vojno.
Dolgačas je nesreča srečnih.
ton raznih rudnin, od tega železne rude 5,400.000 ton.
Torej predstavlja izvoz železne rude najvažnejšo postavko v trgovini med Francijo in Nemčijo. Vsu la železna ruda prihaja iz kotline okoli Bricya, katerega smo omenili v začetku. Da si je mogoče te množine in njihov pomen predočiti v vsem pomenu, jc treba pomisliti, da niso leta 1934 Nemci kupili v Franciji nič več kakor pol drug milijon železne rude, kar ic v primeri s 6 milijoni v 1935 naravnost malenkost.
Čemu torej ta velikanski skok, če nc /a to, da si Ncrnci nakopičijo skladišča za primer vojne.
Še strašnejše pa postanejo te številke, če jih primerjamo v celotni višini nemškega uvoza železne rude. Naj prihaja ta odkoder koli. L. 1932. je ves nemški uvoz železa znašal 3,400.000 ton, 1933. letu 4,500.000 ton, 1935 12 milijonov ton. Od tega so 6 milijonov ton, torej natanko polovico prodali Francozi, Francozi grade nemške topove in nemška letala, od vsakih dveh nemških granat,
V svetovnem letalskem pristanišču ol) Renu so že postavili jambor za pristajanje Zeppelinov.
ki bosta prileteli na fruncosko ozemlje, bo ena francoskega izvora iri vsaka druga granata, ki jih bodo Nemci izstrelili na Francijo, bo prinesla dividende upravnim svetnikom francoskega trusta Comite des Forgcs.
Ititlerjanstvo v Argentiniji. Praznovanje obletnice Hitlerjevega prihoda na krmilo
Zadnjič ic pri nekem diplomatskem sprejemu v Parizu visok uradnik zuri. ministrstva dejal: »2e leto dni Nemci ne kupujejo v Franciji drugega kakor vojni materijal.« Kakor v odgovor mn je dr. Gocbels pred dobrimi 14 dnevi zasmehijivo odgovoril, da je uvoz živil v Nemčijo v dveh letih padel za tri milijarde mark. Za nus je važnejše, da uvažamo surovine za oboroževanje, kakor da uvažamo surovine za oboroževanje, kakor da uvažamo živila.
Dejstvo je, da kljub vsem političnim nasprot-stvom oborožuje Nemčijo brancija. 2c v mirnem času je strašna misel na to, da so francoske vojake ubijali francoski izstrelki, ki so jih pošiljali nadnje francoski topovi, katere so izdelali francoski delavci, da zaslužek francoskih tovarnarjev, ki imajo pri vsem edini dobiček. Se strašnejša pa je misel, da bodo francoski vojaki, kljub vsem žrtvam v svetovni vojni še naprej morjeni po smrtonosnem orožju, ki so ga nemškim rokam prodale francoske tovarne. Ta nesmisel izvira iz zasebne trgovine z orožjem in strelivom, izvira iz strahotne organizacije krvave oboroževalne internacionale.
Taka in podobna dejstva odkrivajo spričo grozeče vojne nevarnosi v Porenju. bruncoski listi sc izprašujejo, ali bo francoska vojna industrija svoj brezvestni posel lahko upravljala tudi še zdai, ko je Nemčija prelomila vse pogodbe. Predlog o sankcijah proti Nemčiji je naletel rui velik odpor le industrije in je. zaradi tega verjetno, da bo iz vsega skupaj nastala samo komedija, tudi če bi Društvo narodov sankcije sklenil, la komedija bo podobna tisti, i/ leta 1916. ko bi bili Angleži lahko uničili Nemčijo, predno se je zlomila Rusija, če bi bila blokala res držala. Toda »sramotna in nečastna angleška trgovina je podaljšala vojno za dve leti«, je dobesedno izjavil eden angleških poveljnikov v svetovni vojni, admiral Consctf.
Vojska in trgovina
V zvezi s sedanjim položajem prihaja na dan različni trgovski škandali med svetovno vojno. Tako prinašajo listi odkritju in spomine na sramotni dogovor med francoskim oboroževalnim lru-siom Comite des l orges in med francoskim generalnim štabom. Ta trust je lastnik velikanskih premogovnikov in železnih rudnikov v kotlini Bricy, katero so Nemci kmalu v začetku vojne zavzeli. Toda trust se je sporazumel s francoskim generalnim štabom, da francoske čete in uvioni ne bodo bombardirali teh industrijskih naprav, ker je bilo treba zavarovati interese družbe, ki je dobavljala vso svetovno vojno železo za vso nemško oboroževalno industrijo. Železni rudniki v tej kotlini predstavljajo 91% vse francoske železne produkcije. Ni čudno, da se jc v francoskem parlamentu pojavila zlasti med desničarskimi poslanci radovednost, kako je z francoskim izvozom železa v Nemčijo zdaj.
Predsednik francoske vlade Sarraut jc dobil interpelacijo, ki izprašuje, koliko železne rude je Francija izvozila v Nemčijo v letih 1932, 1933, 1934 in 1935. Dalje so ga poslanci vprušali, kaj namerava ukreniti, da se la sramotni izvoz omeji, če
Kaj bo z prepovedjo izvoza
Poročevalec nekega lista je v trgovinskem ministrstvu v Parizu vprašal, ali bo mogoče nekega dne s preprostim odlokom prepovedati izvoz železne rude, kakor so to naredili z bombažem. Dobil jc odgovor, da si tega ni mogoče misliti. Vlada bi kvečjemu lahko prepovedala izvoz na splošno, to se pravi da bi prepoved veljalu za vse države, tudi za tiste, ki so prijateljice Francije. Prepovedati izvoz samo v eno državo bi bilo ncprijateljsko dejanje in tega bi Francija ne mogla zagovarjati pred Društvom Narodov.
To sc pravi z drugimi besedami, da jc francoska težka industrija naredila vse potrebne korake za varstvo svojih interesov in da bo z g rož- . ujami glede ustavitve dobav francoskim zaveznikom vzela vladi voljo do ukrepov, katere ji narekujejo življenjski interesi Francije.
Na vprašanje, kje bo Nemčija kupovala, če bo Francija prepovedala izvoz železa, je dobil poročevalec odgovor, da v drugih državah, v Švedski, v Španiji in pri Sovjetih. Toda to železo je dražje in ne tako dobro kakor fruncosko.
V kameniti dobi.
»To je najboljša tipkarica, kur sem jih kdaj imel. Tri črke na uro!«
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996, Uprava; Kopitarjeva 6,
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Geč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.