10. štev.
V Ljubljani, v soboto 24. januarja 1^80.
Letnik VIII.
Inaeratl se «prejemajo in veijt tristouua vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, n u «i i. 4 n
,| „ „ n 3 }|
Pri večkratnem tiskanji •ena primerno zmanjša.
R Ok o pi si
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne Bprejemajo.
N .roonino prejema opravništvo (art>u nistracija) in ekspedicija na Dunajski cesti St. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski nar o fl.
Po pošti	prejemar velja :
Za celo leto	, . jo gl. — kr.
«a poileta	. . 5 _
ta četrt teta	. . » „ 50 '„'
V administraciji velja:
Za ceio leto . . 8 gi. 40 kr ta poi icta . 4 „ 20 „ t a četrt ieta . 2 „ 10 „
V Ljubljani na aom pošiljan velj& 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Medijatovi hiši, itev. 16,
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soooto.
Interpelacija,
ktero je knez Win d i s c h g r d t z z drugimi poslanci 22. t. m. stavil v državnem zboru do c. k. ministra poljedelstva.
Pri c. k. rudniku v Idriji dela 600 do 700 večidel oženjenih delavcev deloma v jamah, deloma pri pečeh. Ti rudarji, kterih delo ne tirja le silnega telesnega napenjanja, ampak je zarad soparice živega srebra tudi zdravju na vso moč škodljivo, so se prejšnja stoletja iz omenjenih vzrokov večidel za trdno sprejemali v službo in so dobivali v starosti, ali če so onemogli, nekoliko, če tudi le pičlo pokojnino. Delavci so si zaslužili po 50 do 70 krajcarjev na dan in so imeli razun tega tudi še pravico, da so smeli svojo ne ravno številno govejo živino pasti po razprostrtih cesarskih gozdih, ktero pravico so jim bili po delili prejšnji vladarji v svoji modri iu previdni skrbi za delavce, ter j m dali priliko, da so mogli krave rediti in mleko vživati, ki škod Ijivi vpliv živega srebra, kakor je znano, močno zadržuje.
To pašno pravico so brez ugovora vživali od I. 1544 do 1. 1871.
Se le sedanje vodstvo ni le dnine od leta do leta zmanjševalo, tako da si zdaj delavec zasluži le še 25 do 40 kr., odrašeui čez 20 let stari rudarski sinovi pa komaj po 15 krajcarjev ua dan, ampak jim je vzelo tudi pravico pasti.
Prošenj rudarjev, da bi se jim ta pravica pustila še naprej, c. kr, ministerstvo poljedelstva ni uslišalo, pač pa jim je v svojih odlokih od 21. avgusta 1874 in 7. junija 1875 obljubilo, „da se bode njih zdravstvenim zadevam
drugače pomagalo in kakor hitro mogoče rešilo tudi vprašanje o zboljšanji zaslužka."
Pa dozdaj se ni zgodilo ne to, ne uno. Zdravstvene razmere so marveč |tako slabe, da je zmerom po 30 do 50 delavcev, tedaj 5 do 8 odstotkov, bolnih , plače pa so tako pičle, da rudarjem po sklepu mesečnega računa in po odbitih stroških za žito, ktero dobivajo v cesarskih magacinih po trdni (limito-) ceni, včasih komaj še pol krajcarja ostane kot zaslužek celega meseca, ali pa da ostanejo celo cesarskemu eraru še kaj na dolgu.
Tudi delavcem na ,.ged:ng" v jami se je zaslužek skoro za polovico znižal. Ako pa rudarji prosijo poboljška, jim c. k r. rudarsko vodstvo žugastem, da bode tuje delavce uajelo, domačim pa delo vzelo. Res je c. kr. rudarsko vodstvo opekarje in zidarje iz Italije naročilo ter jim plačuje po 1 gld. 50 kr. na dan še celo zdaj po zimi, ko imajo boje težko primernega in tolike plače vrednega dela.
Vsled težkega in zdravju škodljivega dela in vsled pomanjkanja zadostnega živeža delavci vedno bolehajo in leta 1874 je bila vsled lakote med njimi nastala celo vročinska bolezen ; sploh so delavske družine že tako oslabtne, da pri nabiranji vojaških no vincev v zadnjih letih nobeden izmed njih ni bil potrjen k vojakom.
Ker tako brezobzirno ravnanje nasprotuje človeškim čutilom, in zlasti ker tudi silno škoduje časti in veljavi državni, ako c. k. vradi v c. k. rudnikih tako ravnajo, podpisani pre-

vzvišenega gospoda c. kr. ministra poljedelstva vprašajo:
1.	Mu je li žalostni stan delavcev v idrijskem rudniku in njih zatiranje in brezobzirno izžemanje po c. kr. rudarskem vodstvu idrijskem znano?
2.	Misli li kakor hitro mogoče to odpraviti in delavcem pomoči, da bodo mogli vsaj po človeški živeti?
Na Dunaji 21. januarja 1880.
Slede podpisi.
Govor našega poslanca viteza pl. Sclineiria
v državnem zboru v seji od I. jan. 1880.
(Po stenograflčnem zapisniku.,)
Posebno zategadelj sem poprijel za besedo, da bi konstitucijonalne premislike g. poročevalca večina odbora za kazensko postavo pretresoval.
On trdi, da ne morem govoriti o zatož-beni pravdi, če se spremeni §. 457. r. k. p., kakor je predlagala minoriteta odbora, namreč spremembo v smislu, da zadostuje prečitanje pismenega predloga na postavno kaznovanje in da velja to kot konečni predlog, kadar ni javni zatožnik pri obravnavi osebno navzoč.
Kakor je razvil g. poročevalec, bila b potem zatožbena pravda le gola fikcija , ko bi ne bil pri glavni obravnavi javni zatožnik osebno navzoč.
Govoriti po tem takem ne bi mogli o za-tožbeni pravdi, kakor jo zahteva drž. osnovna postava za kazensko postopanje.
Gospoda 1 Jaz men;m in tu se smem nekoliko oddaliti od dane postave, da ostane
Jezičuik.
XVII. leto; spisal J. Mam.
„Narod naš ima že mnogo mož domoljubov, kteri so častno pa vspešno delovali na slovstvenem polji slovenskem in se dostojno preslavljajo v povestnici njegovi ; ima jih vendar še dokaj, kteri so mu ono polje obdeloval i vem o i n k o ri s t n o, ki jih pa sedanji svet ne pozna [in torej po vrednosti ne čisla...Tako piše vrli profesor Marn v letošnjem svojem Jezičniku (na strani 17.) in tako pišoč drži nam in kaže zrkalo, v kterem gledamo živo podobo simpatične sedmerice, ki je pridno, umno in vspešno orala v preteklih 40 letih ledino na našem slovstvenem polji. Letošnjega ,,Jezičnika' junaki so: K obe, Vari, Žakelj, Oliban, Likar, J e-riša, Vončina. Njihovi spisi so raztreseni po slovanskih časmk.h, po večem z nepravim imenom podpisani. Kdo bi našel v poznejih časih lastnike raznotčrih teh spisov, in kako bi svet znal pisatelje in spise primerno ceniti, da ne bi jih bil marljivi Marn po vseh kotih oiskal, da ne bi bil vsega povsod poizvedel,
dokler časniški uredniki onih časov še živi, dokler še živi vrstniki in prijatelji opisan h mož, in sploh priče njihovega slovstvenega delovanja? Lep venec je spletel spet g. profesor sebi v slavo, narodu pa v kinč in veselje. Hvala mu ! Toda vrnimo se k zrkalu in oglejmo si posamezne podobe v skupini — sedmerici!
A. JuriKobeSodevski; roj. 1807, umrl 1858. Doma je bil v vasi Sodercah tik Kolpe. Začetne in latinske šole je dovršil v Karlovcu, licej in bogoslovje v Ljubljani; služboval je kot duhovnik v 9 krajih na Dolen-skem ; umrl v Čatežu pri Zaplazu. — Pisati je začel v hrvaško (Gajevo) „Danico" 1. 1840; pozneje v Bleivveisove „Novice", kterim je bil eden glavnih in razumniših podpornikov. „Novice" so mu bile — kakor vsakemu, kdor jih pozna — „krasne podpornice izobraženosti in narodnosti naše". Kakor v „Danici", tako je tudi v „Novicah" rad opisoval svoje rojake, Bele Kranjce; pa tudi druzih, zlasti sosednih Slovanov običaje je rad popisoval. Nabiral je dalje narodne pesmi, pripovedke in pregovore; razodeval veliko skrb za izobraževanje ljudstva na kmetih; spuščal se v jezikoslovne pre-
iskave in razprave („skutnik", „skupoik"; do bre(a) vina). Bil je K. tudi med tistimi, ki so pregledovali in popravljali Wolfov slovar. Tud staro.slovep$čino je poznal Sadevski.
B. Juri Vari, roj. v Kropi 1872, umr v Velesovem 1874; v šolo je hodil najprej v Celovcu, potlej v Ljubljani; 1. 1837 mašnik; služil v 6 krajih, na Gorenjskem, v Ipavi, Spodnji Idriji. Za slovensko pesnijo se je vnel po „Čbelici", bil učenec Metelko-tov. Prvo pesem njegovo so prinesle „Novice" 1. 1844 („Ob rojstnem dnevu, 19/4, ces. Ferd. I."). Ime je pa že tisti čas več pesniškega blaga ter ga začel zbirati („I. bukvice".) Držal se je pravila : „nonum prematur in annum." Tudi ga je jezilo to, da se je v tisti dobi „vse mešalo, kar kranjšino tiče." „Cojz, Kopitar, Vodnik, Ravnihar, Čop... to so mu bili mož|e, domorodci, kateri so buditi kranjšino znali!" II. bukvice pesem je zbral 1. 49. Od 1. 1848. je tudi začel dopisovati „Cerkvenemu časniku", pozneje „Zgodnji Danici" (redoma od 1861 do 68). Spise njegove nahajamo dalje v „Drobtinicah«, „Slov. Bčeli", v „Triglavu", „Slovencu". Nekako geBlo njegovo — karakteri
princip zatožbene pravde na vsak način nespremenjen, če pri zločinih in prestopkih drž. pravdnik le pismeno predloge stavi.
Nc glede na to mnenje, ki se da komaj omajati, morate mi priznati, da je v našem kazensko-pravdnem redu ozka vzajemna dotika med postopanjem in iogerenco tožnika; da v tej meri, kakor se oddali postopanje pri manjših prestopkih, ki jih odloči posamezni sodnik, od strogih oblik, ki bo navadne v začetni preiskavi in obravnavi zločinstev, naj se omeji tudi korrelat istih, opravilo javnega zatožnika, glede oblike in obsega.
Oziraje se na to stvar, mi bote priznali, da po polajšanji, o kterem naš predlog gledč varovanja prisiljene pritožbe govori, ne na-vstane iz zatožbene pravde nobena fikcija, že zategadelj ne, ker zahtevam pri spremembi zatožbe od funkcijonarja nov predlog — tim manj navstane fikcija, ker s tem, da se skrajša postopanje in na ta način iz postopanja le kazenska naredba v mandatnem postopanji nastane, je tudi opravičena poravnajoča re-strikcija v osebnem uplivu zatožnika.
Gospoda! Če že pri postopanji v prestopkih pri kazenski naredbi komaj spoznamo oblike za tožbe za težke [pregreške, zakaj zahtevate, da daje zatožba pri prestopkih primeroma mnogo več dela?
Po mojem mnenji ni to noben dobiček za pravosodje. Gospoda poročevalca skrbi tudi to, da bi imele občine mnogo več dela in stroškov , ako se izroče opravila drž. pravdnika občinskim predstojnikom.
Kar se tiče nakopičenja dela, smem se na to ozirati, da jih ne bode stalo več dela, kakor popred pol dneva v tednu, kar g. poročevalec sam priznava.
Gospoda I Ko bi morali funkcijonarji občinski pri vsih obravnavah osebno navzoč biti, deli se to opravilo med njim, med njegovim namestnikom in drugim občinskem svetovalcem, tedaj je primeroma vsaka oseba občinskega predstojništva v teku treh tednov le en dopoldan na delo navezana! K večemu en dopoldan, kajti vemo iz lastne skušnje, da je večina obravnav privatnega značaja.
Na ta način gotovo ne bi bila občina z delom preobložena.
In še to preobloženje občine 6e zdatno zmanjša če se včasih poslužimo pravic ki nam jih daje §. 457., namreč pismene predloge staviti.
Kar se Btroškov tiče, ne bodo nikdar veliki za občino, in ko bi imela ona sploh že kake stroške, bili bi ti zelo majhni, k večjemu za mesečne izkaze in za predložena poročila.
Prositi moram tu visoko zbornico, naj premisli, da ta majni trud in ti nezdatni stroški zadenejo le tiste občine, v kterih ima okrajna sodnija svoj sedež.
Ta občina, v kteri ima Bodnija svoj sedež, je glavni kraj v okraji, in take občine imajo od tega mnogo dobička.
Tako pred vsem, da imajo prebivalce občine na kraju, kjer stanujejo, soduijo, ko vendar drugi prebivalci okraja mnogo časa in denarja potratijo, kadar se morajo poslužiti sodnjiske pomoči. Tako tudi razni dobički, ki jih ima občina od tega, da daje stanovanja v najem, da povikšajo najemščino, da je cena hiš mnogo večja, da dajo v najemščino ubika-cije, pa tudi prisotnost uradnikov jim nese mnogo dobička.
Prav je tedaj, da na ta način odlikovana občina ima te majhne stroške, ktere bi rade vse občine nosile, ko bi imele v svoji sredi sodnijo.
Kar se tiče ugovora č. g. poročevalca, da si navali občinski predstojnik s tem, da prevzame opravila državnega pravdnika, sovraštvo moram ga zavrniti, da v večino obravnav, ki se vrše pred Bodnijo, niso zapleteni prebivalci njegove občine, ampak prebivalci okraja ; tedaj drugih in oddaljenih občin , s kterimi, če mi je dovoljeno ponoviti besede g. poročevalca, ne stoji občinski predstojnik, ki izvršuje svoj zatožni posel v nobeni dotiki, ne kot sosed, ne kot prijatelj, ne kot kupec.
Še eno misel, ktera je tako rekoč glavni moment v jako spretnem dokazovanji g. poro čevalca, moram pobijati.
On dvomi in zanikava, da bo občinski predstojniki za ta posel vešči.
Gospoda! Za te redke slučaje, v kterih
ne zadostuje duševne nmožnost, občinskega v sodnijskem okraju, pomaga nam §. 448 alinea 3.
V tem slučaju govorimo o predstojnikih mest, trgov in večjih krajev, ki so središče soduijskega okraja, tu imamo v mislih občine, v katerih se že malo bolj natančno ureduje, o občinskem zastopu, v kterem sedé večinoma uradniki, advokatje in notarji, o krajih, o kterih je občinski zastop vsaki dan v neposredni zvezi z državno oblastjo, v kterih občinski predstojnik večkrat odloči, bodi si glede občinskega reda, bodi si glede policije, bodi si glede osebnega varstva in cest, v kterih večkrat občinski predstojnik kot predsednik kazenskega kolegija zaslišuje in odločuje.
Gospoda! Ali si moramo vendar misliti, da je v tacih krajih občinski predstojnik, ali da sta oba občinska svetovalca nesposobna opravljati zatožbeno službo?
Ali so manj zmožni v letu 1880. kakor so bili zmožni leta 1850 , ko so opravljali to službo, ko se je v teku tega časa mnogo storilo za ljudsko omiko?
Ako mi kaj tacega mislimo, ali ne izrazimo s tem pritožbo proti zadevam poduka, proti upravi naših občin ?
Gospoda! To vprašanje nima na sebi znak vprašanja strankarskega, vsaj v istini to ni.
To vprašanje je obrneno proti institutu, kterega celo več ne zagovarjajo njegovi vstva-ritelji proti inštitutu, kterega ni vstvarila poBtava.
Odpravite tedaj drž. pravdništva funkcionarje, gotovo zategadelj ne bo trpelo pravosodje. Tudi ne bo ta, Vam od minoritete odbora za kazensko postavo predlagana modifikacija princip zatožbene pravde omajala. Iz teh uzrokov, in zarad tega, da se izognemo nepotrebnim stroškom, prosim visoko zbornico, naj se pridruži predlogu minoritete. (Bravo, bravo!)
stično —■ je: pravica, resnica, ljubezen. Ves vnet je bil za katoliško vero, na kteri podlagi sloni vse, kar je pisal. V „Danici" modruje o naroduih, družbinskih, cerkvenih in državnih zadevah. Važno in resnično je, kar pise o branji in razlaganji klasikov. Njegovi spisi kažejo obče izobraženega moža, veščaka v tedanjih „Zeitfragen." Klasična je njegova razprava o „Juditi" (proti Mih. Vernetu v „Nov.") Šoli je bil Vari velik prijatelj labudnica njegova je prav spis „šola" v „Slovencu" (dec. 1873). Spev z naslovom „Božja pot" je zapustil dovršen in prepisan, ko ga je smrt prehitela.
C. Rodoljub Ledinski — Anton Žakeljl To je nesrečni „duhovni Prešern", ki je „rad pel in pil." Roj. 1816 v Ledinah pri Žirčh nad Idrijo; študiral v Karlovcu, No-vomestu, Ljubljani; služil v 9 krajih. Njegove peBmi niso pesmi za Bilo in potrebo, ampak Bkladbe prave pesuiške vrednoBti, mnoge mnogim znane, ker v šolskih berilih ponatisnjene. Izveden je bil duhoviti pesnik tudi v hrvaško-Brbskem, češkem, ruskem jeziku. Poleg latinskih, grških in nemških je bral tudi vire slovanske. Prva njegova pesem (v slov. in nemšk. jeziku) v „Carniolia"-i IV. 1. 1841; prva v „Novicah" 1844. Mnogo njegovih pesmi ima „Kr. Čbelica" 1. 48. Posebno slovi njegova ,Mlada Breda" (v „Nov." 53 1.), ki jo je pre
stavil Anastazij Grun. Prekrasna v umetni obliki je balada „Vilkovo". — „Po neugodnih službah" — piše Marn — „in neprijaznih družbah je jel slutiti, da ga tovariši neumejo in predstojniki prezirajo in preganjajo." To mu je tlačilo duha, kalilo dušni mir in bilo vzrok, da se je v poslednjih letih začel tolažiti z vinom. Zadnja priobčena peBem njegova je „pesem o blagoslovljenji vel. altarja sv. Lav rencija na Raki 1867" („Zgodnja Danica") Pisal je tudi v nevezani besedi. Umrl je po tridnevni pljučnici. — Ledinski je bil veleduh, učen, bogoslovec, govornik, in sosebno pesnik skoz in skoz. Razen znanih, natisnjenih pesem je gotovo še veliko druzega pisal, ali — pravi Marn — razneseno je bilo po smrti in vse profesorjevo prizadevanje, da bi bil vsaj pregledal nektere teh spisov pri nekem gospodu bilo je zastonj. Škoda. — Do^pičice pritrjujem jaz vsemu, kar piše „Jezičnik" na strani 54. kako gre namreč soditi napake sicer zaslužnih možakov in koliko se spodobi omenjati jih v literarni zgodovini. Resnične so besede : „Tudi je zveleduhovi v življenji duhovito občevati.. in vzlasti predstojnikom pomniti, da sila ni mila." Originalno in resuično je razlaganje Prešernove pesmi „Pevcu" — kje namreč da naj Bi išče človek mirii. (Konec prih.)
Politični pregled.
Avstrijske deiele
V Ljubljani 23. januarja. Veliko se o tem ugiba, kdo bo novi mi-uister za uk in Iiojgočastje. S S t re-may rom je cela desna stranka nezadovoljna iu tudi ustavoverci nečejo o njem nič vedeti. Zato bo pač Stremayr odstopiti moral, ker ne more biti govora o ravnopravnosti, dokler on naučno ministerstvo vodi; saj vendar on ne more tega sam podreti, kar je prej sezidal. Imenujejo se razni kandidati za to minister-Btvo, med njimi Poljaka Čerkavski in Duna-jevski, potem prof. Maassen na Dunaji in baron Kriegsau. Prof. Maassen je sicer Nemec, a je še nedavno izrazil se, da je on za popolno ravnopravnost Slovanov.
Zaradi zcmljiäne veenitve Be stranke ne morejo zediniti; celö avtonomisti so med sabo needini, ker bi Poljaki radi celo postavo zavlekli.
Za državno podporo vsled slabe letine se oglašajo vedno novi okraji, tako No-tranjci, potem nekteri kraji na Češkem in dolenjem Avstrijskem.
PoBlanec Löblich in tovariši so predložili državnemu zborz načrt nove obrtniške
postave.
Poslanec Windischgrätz in njegovi slovenski tovarši so interpelirali vlado zaradi Idrije in tamošnjih rudarskih razmer, opi-sovaje žalostno stanje tamošnjih rudarskih delavcev.
Poslanec Lustkandl in tovarši hočejo, da bi se cela Btruga Dunave uredila.
Privatni docent dr. Cebnuer je imenovan za profesorja slovanskih jezikov na pražki univerzi; prvi korak do ravnopravnosti na Češkem. Kdaj bomo Slovenci kaj veselega slišali iz Dunaja ?
Vnanje države..
Francija. O novi francoski vladi se trdi, da hoče mirno politiko prejšnjega ministerstva nadaljevati, in da ue misli na vojsko z Nemčijo (?). Med bonapartisti se je zopet vnel prepir; eni hodijo s princem Napoleonom, drugi s Kasagnakom.
V narodni skupščini se sklepajo slabo-glasne Ferryeve šolske postave, ki imajo namen, poduk mladine duhovščini iztrgati in posvetni, liberalni oblasti izročiti. Louis Blanc je predložil postavni načrt, da bi se pomilostili vsi komunisti iz ustaje 1. 1871.
Ituiiiiiiiska zbornica se je odprla. Posvetovala se bo o uravnavi in upravi Dobrudže. Govori se tudi da nastopijo nekteri novi ministri.
O llolgariji nemški listi veliko lažejo, kar je že judovska navada. Tako so pravili, da je ljudstvo s knezom nezadovoljno, da hoče knez odstopiti, da bo dal mesta Ruščuk in Trnovo v obležno stanje itd. O vsem tem ni besedice resnične. Ljudstvo kneza ljubi in Bpoštuje. Dve stranki se sicer v skupščini med sabo kavsate, pa kneza se nihče ne dotakne. Bolgari so predobri ljudje, da bi v svojem knezu razžalili cara osvoboditelja, kteri jim je tega kneza poslal. — V kratkem pojde knez v Petrograd, da bo navzoč pri sloves nostih, ki se bodo vršile o petindvajsetletnem jubileju carjevem.
Telegram „Slovencu."
Z Dunaja, 23. januarja.
Upravna sodnija je zavrgla tožbo Iva netiČa in tovaršev zoper občino Drasike in de želni odbor. Zbornica je sprejela postavo podpore stradajoČim ter pričela obravnavo zem Ijišne postave.
Izvirni dopisi.
¡Dunaja 21. januarija. (Novi ministri. — Seja državnega zbora.) Narodi že težko pričakujejo, da bi že skoraj z Dunaja kaj veselega zvedeli. Dozdaj so se delale samo obljube, čas je toraj, da se dobra volja vladina pokaže tudi dejansko. To se bo zlasti zgodilo pri imenovanji novih ministrov, ktero se menda ne bo več dolgo odlašalo. Posebno je potrebno da se bode naše šolstvo gojilo v duhu in po potrebi različnih narodov, ne pa v smislu in na korist kakovej stranki, kakor pod prejšno vlado. Kakor sem vam telegrafično poročal bodemo res kmalo dobili novega naučnega ministra. Imena njegovega Vam še ne morem naznaniti, ker je reč še tajna, vendar pa smemo po vsem], kar se je med poslanci o tej reči pozvedelo, soditi, da bode novi m;nister vzet ali iz avtonomistične večine državnega zbora, ali pa da bode vsaj popolnoma njenega miš ljenja in vnet za njen program, akoravno mo rebiti ne bo sam poslanec. Izvolitev njegova Be ima že skoraj objaviti, na vsaki način pa se bode to zgodilo pred budgetno ali pro računsko obravnavo , ki se ima pričeti v pri hodnjem mesecu. Z imenovanjem novega mi nistra se utegne tudi med drugim osebstvom naučnega ministerstva marsikaj spremeniti, ker ni v nobenem oddelku tako vnetih ustavover cev in liberalcev kakor ravno v tem. Zato pa tudi v nobeni vrsti ni bilo toliko, pritožb sli šati, kakor ravno v zadevah uka in bogočastja,
ci jih je moralo dostikrat reševati celo upravno sodišče. Te pritožbe tudi zdaj še niso potihnile ko gospodje vradniki naučnega ministerstva vendar le vidijo, da so se razmere jako spre menile. Ravno te dni so ¡se Dalmatinski poslanci pri tožili, da Be ministerstvo ni prav nič oziralo na pritožbo deželnega odbora in deželnega šolskega sveta v Dalmaciji, ki sta mu skušala dokazati, da je jako neprilično in nepotrebno v dalmatinskih šolah učiti nemški jezik, kakor je ministerstvo zaukazalo. Enake )ritožbe so se slišale tudi od drugod, in se bodo zlasti rBzlegale, kadar pride proračun naučnega ministerstva v obravnavo.
Tudi glede bogočastnega oddelka moramo želeti dobrega, nepristranskega ministra. Vlada ravno zdaj predložila zbornici silno važen načrt o plači katoliške duhovščine. Pa ta načrt je ravno tak, kakoršnega je bila izdelala prejšnja, katoliški cerkvi ne ravno preprijazna stranka, ki je imela katoliškega duhovnika za najzadujega javnega služabnika. Po tem načrtu, ki se je že takrat v naših listih vsestransko petresal, bi bili naši duhovni pomočniki na slabejem kakor so vradni sluge ali davkar-ski eksekutorji; ker je sedajni naučni minister to postavo predložil tudi sedanji večini, je to pač najbolji dokaz, da v tem ministerstvu vlada še vedno isti duh, kakor v prejnšnji liberalni dobi, v kteri bi duhovščini skoraj ne bili privoščili ¡juhega kruha in osoljenega kropa. To pač vsakdo lahko previdi, da fajmoštru ne bode mogoče lahko shajati s 500 forinti, kaplanu pa s 350 forinti, in da bosta oba, vsaj mnogih farah na Kranjskem veliko na slabejem, kakor sta bila doslej, ako se bodo jima vštevali vsi postranski zaslužki. Res je jako čudno, da hočejo ravno duhovnom všteti vsaki krajcar, ki ga dobe, med tem ko se za postranske zaslužke vradnikov ne zmenijo. Ko liko bi sen. pr. prihranilo državnemu zakladu, ako bi c. kr. sodnikom, adjunktom, okrajnim glavarjem, komisarjem itd. vštevali vse diete, vse zneske, ki jih zaslužijo pri cenitvah, rub-ljenju, inventarenju itd., ki jih dobivajo bolj gotovo in bolj natančno plačane kakor pa du iiovniki n- pr. štolnino. Kadar dobimo novega ministra, se bode tudi v tem oziru laglje kaj reklo.
Liberalni listi so poročali, da bode tudi denarni minister ob enem znaučnim ministrom izvoljen, pa v poslaniških krogih o tem ni bilo nič slišati. To je pač res, da si g. Chertek prav zelo prizadeva postati minister, pa nihče ne ve, ali se mu bodo želje spolnile ali ne.
V zadnji seji državnega zbora ni bilo nič posebnega. Izvolil se je odsek za zdravniške zadeve, potem pa se je pričela obravnava o Lienbacherjevem predlogu, da naj bi posel državnega pravdnika pri okrajnih sodnijah opravljali župani dotičnih sodnijskih krajev. Večina odsekova je nasvetovala, naj se o tem nasvetu preide na dnevni red. Govornikov za in zoper se je bilo oglasilo 14, med njimi tudi ljubljanski poslanec pl. Schneid, ki je prav temeljito zagovarjal Lienbacherjev nasvet. Obravnava ni bila dovršena, in se bo v jutranji seji nadaljevala. Najbrže se bo reč še enkrat izročila odseku v pretres, kakor je nasvetoval dr. Promber.
Z Dunaja, 22. januarja. V današnji seji drž. zbora je bila najnovejša interpelacija ktero je knez W i n d i s c h g r ii t z s svojimi slovenskimi tovarši stavil do ministra polje delstva o revnem stanu idrijskih rudarjev. — Lustkandlov predlog o vravnavanji Donave se je izročil kanalskemu odseku, predlog o pod pori za mesta Krems, Stein itd., ki so vsled
povodnji veliko trpeli, pa budgetnemu odseka, V odsek za pretresanje vladnega predloga o vravnanji plače katoliških duhovnikov bo bili izvoljeni: Rihard Clam Martinic, Weber, Plaz-zer, Ruczka, Martusiewicz, Ozarkewiewicz, Ign. Giovanelli, Fuchs, Pfliigl, Jireček , Prahenski, BartmanBki, Hoppen, Fischer, Wieser, pa levičarji Sturm, Kopp, Dobler, Rusb, Beer, Schar-schmid, Gross, Grauitsch, Pauer. — Lienbacherjev predlog, o kterem je bilo vpisanih še mnogo govornikov, pa so govorili le še trije in poročevalca manjšine pa večine, je bil po nasvetu dr. Promberja zopet izročen odseku, da preišče, kako bi se dala zadeva javnih tožnikov tako vravnati, da bi državi ne prizadevala nobenih stroškov.
Iz Kamnika 20. jan. Naše nemčur-bke žabe so se še pred kratkim čaBom tako zelo od same ošabnosti napihovale, da ž njimi ni bilo mogoče kar nič več občevati. PovBod in po vsih socijalnih krogih hoteli so le oni biti na prvem mestu, domačin in narodnjak pa naj. bi bil na zadnjem. Le nemčur je hotel bit gospod in zapovedovalec, narodnjak bi moral biti pa njegov pokorni hlapec. Kako se je osobito za časa bivših volitev za deželni zbor in za mestni zastop na vse mogoče načine, z dobro besedo in z žuganjem, z denarjem in vinom, in še celo b pečenimi racami teroriziralo , nam je še vsem v živem spominu. A vsaka stvar le nekaj časa traja.
Kar je začel pp. v višjih krogih vladati drugačen duh, so naši nemčurji pobeaili sramotno svoje puhle glave, srce jim je padlo v hlače, in ne upajo se več tako očitno zasra-movati naše narodnosti in našega milega nam slovenskega jezika. Zadnje volilve v državni zbor so jih pa popolnoma omamile, kajti tako sramotnega propada uiti naš Janez-paša, niti njegov nemčurski generalštab pričakoval ni; Prav tako! Naše vrlo meščanstvo je pokazalo pri teh volitvah svojo narodno neodvisnost, in javno izreklo, da se ne bode pustilo še dalje slepariti od tacih duševnih ničel, kakor so naši nemčurji, začenši od „Fermanovega" An-zelna, notri do njegovega zadnjega ,,purša."
Narodna zavest je sedaj že tolikanj razširjena pri nas, da vsak lahko spoznava samega sebe in svoje prave politične prijatelje, spoznava pa tudi lahko svoje nasprotnike in njihove dosedanje sleparije in ničeve obljube. Sprevideli so naši meščanje, da niso samo oni gospodje veljavni, kteri nosijo velike korpuse, zlate verige za vratom in diamantne prstano na roki (a la Janez-paša,) ampak da taisti mož tudi kaj velja, kteremu brez zlata in biserov prsih bije pošteno in za njegov zaničevani narod vneto srce.
Največ nas pa veseli padec ošabnega Janez - paše, ker tako obnašanje se ne spodobi županu kamniškega mesta, ampak tkomaj kakemu turškemu gizdalinu. Jaz miBlim, da zarad tega je bil naš ex-župan tudi tako zagrizen sovražnik Rusov, da bi jih bil on v družbi s svojimi nemčurskimi pajdaši najraje vse naenkrat pohrustal. Ker je pa vseh Rusov vendar le preveč, spravil se je tedaj ou in vsa njegova garda čez nekega tukajšnjega mirnega ,,Rusa" mislč Bi, tega samega bodemo pa že vgnali v kozji rog, pa še to se jim ni posrečilo. Kedor drugemu jamo koplje , sam vanjo pade. Pazite torej vi „rusožrci", da se vam kaj enacega ne zgodi. Vse ste poskusili, da bi bili vničili „Rusa" moralično in fizično, a na zadnje vam pravica vendar tega ni dovolila, vse vaše intrige so bile zastonj. Gledite torej, da krivica, ktero stedelalijiz vašega neopravi-, čenega 0B0bnega sovraštva nedoižnemu „Rusu1"
Be ne maščuje še pozneje težko in opravičeno nad vami.
\ Slovenjem «¿rutici 18. pro
«inca. Prišla mi je v roko prošnja slovenje graškega okrajnega zaBtopa do državnega zbora za popolno odpravljenje posilnega lega-liziranja, in ne morem bí kaj, da bi Vam nje ne povedal, kajti take prošnje, kojih zapopa-dek Be v zboru zastopnikov velikih posestnikov, velikih obrtnikov, meščanov in kmetovalcev, doma v Bredi ljudstva, kojega reč zadeva, vse stransko pretresa, in konečno enoglasno odobri, so pomenljive in pisane priče tega, kaj ljudstvu ni po volji.
Če se pomisli, da so vse take novejše postave edino le izdelki poprejšnje liberalne večine državnega zbora, je korist objavljenja takih prošinj za pospeševanje notranje konservativne politike očividna ; kdo ono ljudstvo po-dučuje, kdo da dela njegovemu blagru nasprotujoče postave in kdo se je potegoval in se še poteguje za njihovo odpravljenje in tedaj za blagor ljudstva, one so mogočno sredstvo za agitacijo, za načela nam koristne, zdrave notranje politike. Če tedaj take in enake prošnje tukajšnjega okrajnega zastopa priobčujem, storim to le v pospeševanje občnega ljudskega blagra, in ne želim ničesar bolj kakor da bi cvet našega naroda take uzore kot plodne še posebno tam trosil, kjer še ljudstvo politično spanje spi, in je enako mrtvemu udu na telesu naroda. Prošnja pa se tako-le glasi:
„Visoka zbornica državnih poslancev. Podpisani okrajni odbor stavi vsled enoglasnega sklepa okrajnega zastopa slovenjegraškega dne 18. grudna preteklega leta nujno prošnjo: Visoka zbornica državnih poslancev naj blagovoli na vso moč na to delati, da ss postavna določba prvega oddelka § 31. splošne postave o zemljiški knjigi od 25. julija 1871 zastran posilnega legaliziranja popolnoma odpravim naslanja to svojo prošnjo na naslednje razloge:
1.	Je ta postavna določba, po kteri so državljani primorani zarad vsake reči, ki se ima v zemljišno knjigo vpisati ali iz nje izbrisati, v celih karavanah kot prodajalci, kupci in istostne priče po grdih cestah in stezah po več ur hoda daleč k notarju se voziti ali hoditi, tem bolj trdosrčna, ker
2.	njena izvršitev državljanom nove velike in na nikak način ne opravičene stroške povzro-čuje. Zvedenci so namreč izračunih, daposilno legaliziranje v sodnijških okrajih, ki štejejo po 25.000 duš, s prištetjem stroškov za pote, in škode, ki pri tem iz zamude izvira, prebivalstvo na leto 10.000 goldinarjev stane — res ogromna svota, — s ktero bi se skoraj lahko ▼si c. kr. vradniki takega okraja plačali.
3.	Ne stoji dejanska vrednost posilnega legaliziranja s trudom in stroški, ki so ž njimi zvezani, v nikakoršni ugodni razmeri, kajti, kakor so še avstrijski advokati, ki so se od 24. do 26. septembra 1877 v Gradci zborovali, izrekli, se je pred veljavo ove postavne določbe na Štajarskem v desetih le 76 goljufivnih ta-bularnih listin v zemljišno knjigo vpisalo pa tudi pod veljavo te postave se vkljub posil-nemu legaliziranju na večih krajih mnogobrojne nepravilnosti da! celó neresničnosti v tabular-nih listinah nahajajo , tako da so stroški za legaliziranje res le skoz okno vržen denar. Tako se je postavim v nekem okraji neki grof jako začudil, ko je iz zemljišne knjige poizvedel, da on ni več lastnik neke svoje pustave in da je ta močno zadolžena, akoravno je on ni nikdar prodajal in tudi denarjev ni na njo oa posodo jemal. Tako je tudi nek štirski de-ielni poslanec dne 16 oktobra 1878 v javni
seji deželnegajzbora naglaševal, da ima od notarja potrjeno tabularno listino v rokah, v koji se legalizirana imena v Btiku govora „Franc" in „Fridrika" v lastnoročnem podpisana „Franc" in „Terezija" in v sklepu „Franc" in „Frančiška" glasita.
Takim in enakim nepravilnostim se s po-silnim legaliziranjem nikakor ne more v okom priti, ker notar pri postavi ni dolžan pravilnost listinega zapopadka preiskovati, ampak le istinitost podpisov potrditi; naj si že bo zapopadek listine, kakoršen koli hoče, in naj jo je napravil, kdor je koli hotel; med tem ko so pred to postavo podpisane priče ne le istinitost podpisa potrdile, ampak s svojim podpisom tudi to pričale, da je njim in glavnim podpisanim zapopadek tahularne listine dobro znan.
Podpisani okrajni odbor ima veselo nado, da se bo visoki zbornici državnih poslancev že vendar enkrat posrečilo popolno odpravljenje posilnega legaliziranja v blagor in zadovoljstvo državljanov doseči.
Domače novice.
V Ljubljani, 24. januarja, (f VeleČastiti gosp. Fr. Pire.) V čtertek zjutraj je po daljem bolehanji v Ljubljani umrl naš rojak in amerikanski misijonar gosp. Pire 96. letu svoje starosti. Pogreb njegov je danes ob 4. uri popoludne. Bodi mu žemljica lahka.
(Poslanec princ Ernst Windischgriitz) in drugi slovenski poslanci so stavili 22. t. m.
državnem zboru interpelacijo o žalostnem stanu rudarjev v Idriji, ktero na drugem mestu objavimo, ter so s tem zopet pokazali, da imajo srce za narod slovenski. Zlasti nas veseli, da naš novi poslanec princ Windisch griitz tako odločno ravna in se za narod naš tako krepko poteguje, kar nam je nov dokaz, da so si naši volilci na Dolenjskem pravega zastopnika zbrali. Tudi v Idriji bode ime nje govo gotovo kmalo prav znano in domače postalo.
(F včerajšnjem „Narodu") gosp. Förster, stolni organist, odgovarjaje „Brenceljnu" stra stno napada gosp. J. Alešovca. Mi se le čudimo, kako da je mogel „Nar." o sedanjem času sprejeti kaj tacega, kakor je to, in se nadjamo, da bo taka „Phylloxera vastatrix" na naši domači trti, kakor je Förster, dobila spodobno zavrnitev.
(Pred državnem sodiščem na Dunaji) se je 21. t. m. vršila tožba litijske občine in deželnega odbora kranjskega, ktero je zastopal državni poslanec dr. Poklukar zoper c. k. vlado, ki se je branila pobirati od kranjskega deželnega zbora litijski občini za novo šolsko poslopje dovoljeno 36% priklado. Vlado je zastopal spodnje avstrijski finančni prokurator, ki je trdil, da državno sodišče nima pravice tej reči soditi. 22. t. m. je bila sodba razglašena ; sodnija je ugovor vladnega zastopnika zavrgla, pa določila, da se bode razsodba sklenila ali obravnava nadaljevala v prihodnji sodnijski dobi, ker se ni moglo pozvediti, je Ii res ali ne, kar je pisalo c. kr. okrajno glavarstvo litijsko, češ, da mu je načelnik kraj-nega šolskega sveta naznanil, da za 1. 1880 ne potrebuje omenjene priklade, ker ima za zidanje šole dovolj denarjev.
(Vabilo) k veselici, ktero napravi Kropin-sko - Kamnogoriška čitalnica v Kropi dne 1. svečana 1880. Spored: 1. Nagovor v spomin Vodnika. 2. Vesela igra „Bob iz Kranja z enim dejanjem. 3. Petije: 1. Žežulinka, 2. Slav-
janka, 3. Ilirija, 4. Škerjanec in druge narodne pesni. 4. Tombola. 5. Družbina zabava. Vstopnina za neude 10 kr. Začetek ob %7 uri zvečer.
Odbor.
Poslano.
Slovenski pisatelji,
ki imajo gotove glediške igre, bodi si izvirne ali poslovenjene, so vljudno prošeni, da svoje rokopise čim preje tem bolje pošljejo podpisanemu odboru. Dramatično društvo bo pripravue proizvode ali priobčilo v ..Slovenski Taliji" ali pa na oder spravilo jih, če se s pisatelji pogodi gledé nagrade.
Gospodje, ki so volje, iz dru/ih jezikov na slovenski prevajat' gledališke igre , pa nemajo primernih originalov, naj blagovolé oglasiti se pismeiio in ob enem nazuaniti, iz kterega jezika želč prestavljati.
V Ljubljani 17. januarija 1880.
Odbor ,,Dramatičnega društva."
Willielmov -s3g3H rimski, skušenj in pravi
flašter
zoper
rane, opeklino
in
ozeblino.
Ta flašter je od cesarja potrjen. Posebno dober je ta flašter pri globokih in razpetih ranah, pri bulah in he/.Kav knli, pri 7.itslnrunih in odprtih bulnh lin nogah, pri skeleeih iz-pustkili. pri črvu v prstu, pri bolnih in vnetih prsih, pri opeklinah , olisknh iu ozeblinah, pri kurjih očesih, če I/, not; leče itd.
Ena skatljiea velja 40 kr. Pošiljam zmirom po dve škatlji za 1 gl. z zavitkom vreil.
Ta flajšter izdelujem le jaz	( )
Franc illiclui.
lekar v Neunkirchen pri Dunaju.
Na prodaj pa ga ima tudi
Peter l.asnik v Ljubljani.

Ure
za stolpe in gradove
izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izdelane, proti polni garanc ji m po najnižih cenah.
Janez M. Pogačnik.
(2)	Podnart, Kropa, Gorenjsko.
Popravljam tudi Nturc ure na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno.
Omite merita et sresMeris!
Uijuduo naznanjam, da ima IVIariJna ustanova v Uncu (Marienanstalt, Linz, Obeióáterreich) še vedno veliko zalogo prelepe cerkvene oprave in prav po ceni (tako pluri-jale iz svilnatega damasta po 35 gld., kazele po 25 gl., cele órnate po 130 gld. Pohvalnih pisem za dobro blago je dobila ta ustanova samo v preteklem letu čez 400.	(2)
Marijna ustanova dobiva svoje blago iz najslavuejših tovarn, pa ima tudi sama svojo umetno tkalnico za paramente, órnate, sploh cerkveno opravo. Vse )e izdelauo strogo po cerkenih ukazih in za majhen dobiček. Ves čisti dohodek se porabi za revne . zapuščene in bolne krščence, ki so pomoči potrebne.
Karol Kettl,
.stolni vikar in predstojnik Marijne ustanove v Lincu.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Haderlap.
. laznikovi nasledniki v Ljubljani.