Posamezna Številka 1 Din. mesečuo, če se spre jema list v unravi,naročnina « Din, nu dom in pu pošti dostavljen lisi S Din - Celoletna naročnina je 5(1 Din. polletna 2*> Din. četrtletna t3 Din. Cene inse raiiim po dogovoru 1tONEVEEJSKI S£0VENEC Uredništvo. Kopitarjeva ul. št. 6/lllf Telefou št 2050 in >olgarskih »Junakov« Lazov. Podstarosla tiangl je govoril tudi o izjavah nadškofa Šariča. Belgrajske vesti Belgrad. 20. aprila, m. Danes se je tukaj vršil občni zbor društva Rdeči križ. V novi odbor jc bilo izvoljenih več novih članov, mul njimi senator dr. Švrljuga in državni svetnik Ivan Škarja. Belgrad, 29. aprila, m. Z jutranjim zagrebškim brzovlakom je prispel semkaj grški trgovinski minister Pesma Zoglu v spremstvu tukajšnjega grškega poslanika dr. Melasa. Z istim vlakom sta se vrnila v Belgrad z otvoritve zagrebškega velesejma trgovinski minister .luraj Demetrovič in minister za gozdove in rudnike. Belgrad, 29. aprila, m. Davi je pričel zasedati v amfiteatru kirurške klinike kongres jugoslovanskih kirurških društev. Kongresu predseduje univ. prot. dr. Mihajlo Petrovič iz Belgrada, v predsedstvu pa je tudi dr. Zolokar iz Ljubljane. Na kongresu se je naglašaln potreba za čim ožje sodelovanje med internisti in kirurgi. Kongres bo trajni tri dni. Belgrad, 29. aprila, m. Danes se je tukoj vršil občni zbor društva »Putnikc. Iz poročila upravnega odbora je razvidno, da je lansko leto poselilo našo državo 216.050 inozemcev. Od teh je bilo turistov iz Češkoslovaške 03.947, na drugo mesto pridejo Avstrijci, katerih je bilo lansko leto v naših kojiališčih 59.544. Nato pridejo na vrsto Nemci, in sicer 21.134, nato Madjari 16.117 in obiskovalci iz balkanskih držav 12.101. V letu 1938 je turizem vrgel našemu gospodarstvu svoto 700 milijonov dinarjev. Slovesen pokop branilcev Belgrada v svetovni vojni Nogometne tekme za svetovno prvenstvo Izločilne tekme v Bukarešti Jugoslavija izločena od tekmovanja za svetovno prvenstvo Bukarešta, 29. aprila, m. Nogometna tekma med državnima reprezentancama Romunije in Jugoslavije se je pričela danes popoldne ob štirih. Tekma je bila zelo dobro obiskana ter ji je prisostvovalo 20.000 gledalcev. Odigrala se je na največjem športnem igrališču Onev. Nogometni tekmi je prisostvoval prestolonaslednik, nekaj članov kraljeve hiše in naš poslanik v Bukarešti Colak-Antič. Ko sta nastopili obe moštvi na igrišču, sta bili pozdravljeni z narodnima himnama. %UKNO TCOKAROViC tiUBLJ4%4 O B ADliče 4 Nunori ottm„ Dospela velika pošiljka buret svile za dam-tke obleke v 15 različnih barvah. V prvem polčasu je bilo jugoslovansko moštvo boljše, v igri hitrejše in okretnejše. Vsled napake, ki je bila storjena v 39. minuti, je romunska desna spojka Minedea zabil prvi gol za Romune. Čeprav je bilo naše moštvo v premoči, je vendar izgubilo prvi polčas z 1 : 0. V drugem polčasu je bilo naše moštvo neprimerno slabše ter je igralo zelo raztrgano. Zmaga v prvem polčasu je dala Romunom mnogo več elana. V 26. minuti drugega polčasa je sledilo izenačenje, ali že 3 minute nato se je Romunom posrečilo zabiti zadnji in zmagonosni gol. Tekmo je sodil Belgijec Langenus. Ker je tokrat zmagala Romunija, so se sedaj Romuni kvalificirali za svetovno prvenstvo. Naznanila Kluli jugosl. akademikov iz Trsta, Gorire in Istre v Ljubljani bo imel v sredo, 2. maja ob 20 v Areni Narodnega doma predavanje g. Marjanoviča o naši Dalmaciji. Za vse članstvo, zlnsti za udeležence trogirskih svečnosti udeležba obvezna! Člani bratskih društev vljudno vabljeni. Predavanje se vrš': o priliki »Jadranskega tedna«. Pokažimo krvoločnemu tujcu, da hočemo imeti svojo obal. zavedajmo se gesla: »Čuvajmo naše morje«. — Odbor. Belgrad, 29. aprila, m. Z globoko pieteto je danes Belgrad spremil kosti herojskih branilcev naše prestolnice, ki so jih pred tednom izkopali na oglu ulice Maršala Pil-sudskega in Dušana Silnega. Okoli katafalka, ki je bil prirejen na tem mestu in na katerega je bila postavljena krsta s kostmi, se je pred 9. uro zbrala cela vlada z g. predsednikom vlade Nikolo Uzunovičem na čelu. Prisotni so bili tudi predsednik senata dr. Tomašič, predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi, vsa bel-grajska generaliteta, zatem poljski poslanik dr. Schvvarzburg-Giinther, romunski nosla-nik dr. Guranescu, grški poslanik dr. Melas in vojaški atašeji Anglije, Francije, Romunije, Poljske in Italije. Točno ob 9 je prišel kraljevi odposlanec general Pavlovič. Po prihodu srbskega pravoslavnega patriarha Nj. Sv. Varnave je vojaška godba tako.i zaigrala posmrtno koračnico. Nato so se pa začele pogrebne molitve. Patriarh Varnava je nato imel patriot.ičen govor. Za Vartiavo je govoril G.iorg.je Koš, .kapetan-invalid, ki se je prnv nn tem mestu boril s tovariši, ki jih je danes Belgrad slovesno pokopal. V tem trenutku so se pojavala od zemtinske strani vojaška letala, ki so spustila venec na krsto padlih branilcev. Takoj nato pn se je začel pomikali sprevod, v katerem je bilo zelo mnogo četnikov v polni vojaški opremi. Sokoli, Sokoliee. belgrajski župan in veliko število ljudstva. Sprevod se je ustavil na Terazi inh, kjer je prvi govoril belgrajski župan Mi I litin Petrovič, za njim je govoril zastopnik Združenja • branilcev Belgrada g. Dolini Bogdanovič in general MnmčHovir, tedanji poveljnik čete, v kateri so bili padli bojevniki. V imenu vojnih sirot je na- to govoril še neki dijak. Po teh govorih so I>evski zbori zapeli »Hej trubači«. Sprevod se je nato pomikal _proti pokopališču, kjer je govoril Sveta Milutinovič v imenu najmlajših branilcev Belgrada, ki so se prostovoljno javili, da bodo branili Belgrad. Natn je bila krsta s kostmi ob častni salvi arti-lerije in pehote spuščena v skupno grobnico. Brivski pomočniki za nedeljski počitek Maribor, dne 29. aprila. V dvorani Delavske zbornice se je vršilo precej burno zborovanje mariborskih brivskih in lasničarskih pomočnikov, na katerem so protestirali proti nameram ukinitve nedeljskega počitka. Zborovanje je vodi) član centralno uprave Zvezo brivskih pomočnikov g. Knez, ki je obrazložil pomen -ostanka. V debato so živahno posegli številni navzoči. Ob zaključku je biln sprejeta soglasno protestna resolucija proti nameravani ukinitvi nedeljskega počitka ter nameri, -,a se da brivskim pomočnikom namesto nedeljskega dopoldneva prost ponedeljek dopoldne. V resoluciji zahtevajo: 1. da vnose banska uprava v naredbo o odpiranju in zapiranju lokalov izročilo naročilo, da morajo biti brivski lokali ob nedeljah zaprti iu 2. če se ne bi odredba bansko upravo sankcijonirala do 1. maja, da prepove mariborskim in okoliškim brivskim mojstrom in lastnicam domskih salonov odpiranje lokalov v nedeljo dno 6. maja, kakor so to mariborski brivski mojstri sklonili. Jadranski teden v Ljubljani Lepa akademija Jadranske Straže Vič, prosto vožnjo I. razreda Sušak Rab in nazaj; 22. Kolarič Krvin, gininazist, Peričeva 28, fotografski aparat. Nesreča nikoli ne počiva Ljubljana 29. aprila. V okviru Jadranskega tedna je priredila Ja-Jianska straža v soboto zvečer v unionski dvorani uspelo akademijo, ki jo je razen odličnih zastopnikov oblasti obiskalo tudi številno občinstvo. Uvodoma je zbor učencev z Viča zapel Šantlovo him-no jadranskih stražarjev. Njim jc sledil nastop mladih ljublj. harmonikarjev in orgličarjev pod vodstvom prof. Pavla Rančigaja; točka je med občinstvom povzročila topel aplavz. Točko so predvajali s spremljevanjem violin in kitar ler pevskega zbora Najboljše izvedena je bila tretja točka: »Vsi so prihajali . « Tej točki jc sledil nagovor učenca Severja. ki je pesniški opisal pomen manifestacije za Jadransko morie. Zelo posrečen in uspel je bil Haydnov klavirski trio. ki so ga izvajali gojenci konservatorija gdč. Menardi Pia. Ornik Francka ter g. Šivic Gustav. Odlično je odrezal tudi govorilni zbor državne trgov, akademije z učinkovito in udarno Zupančičevo Kovači«. Končno je posrečeno zapel oktet druge državne gimnazije. Med pestrim programom so bili izvajani tudi različni plesi, deklamacije, Deli so razni zbori, program pa je zaključila himna Bože pravde«. Akademija sama je uspešno pokazala naše zrelo zanimanje za naše morje, za naš Jadran, to naše okno v svel. Občinstvo je unionsko dvorano skoraj polno napolnilo ter ves čas ni varčevalo z navdušenim priznanjem izvajalcem, ki so z lepimi točkami zanesli lepo misel našega n-o-:- • v ve široke množice ljudstva. Proti koncu tombolo okoli 'i O se je pripetila nezgoda, ki pa hvala Bogu ni zavzela večjega obsega. Ljudje, zlasti otroci so navalili na tribuno, kjer so se izklicevale tombole. Dasi trdno zgrajena, tribuna ni zdržala tolikšnega bremena, in del se je podrl. Stražniki so hitro odrinili množico in začeli reševalno delo. Ugotovilo se je, da je o oseb zadobilo lahke poškodbe in da se k sreči ni zgodilo nič hujšega. Iteševalni avlo, ki je bil takoj na mostu, jih je vso odpeljal v bolnišnico. To so 50 letna žena sodnega oficiala Kranja Kržunova. njeni hčerki 7 letno Martina in 20 letna zasebna uradnica Olga, vse iz Baragove ul. 11, dalje in letni sin železniškega delavca Vladimir Koltali z Vodovodne ceste 74 in 11 letna Marjeta Koširjeva, hčerka branjevke s Poljanske ceste '27. Vsi ranjenci so že izven vsake nevarnosti, Resnejši slučaj Naš poročevalec se je informiral v bolnišnici in glede kakovosti poškodb izvedel sledeče: Gospa i'rit-nja Kržanova in njena hčerka Olga sla lažje poškodovani na nogi. hči Martina pa je dobila male notranje poškodbe. Mladi Kokali ima tudi lažje notranje poškodbe, Marjeta Koširjeva pa je dobila malo rano mt glavi. Nekoliko resnejši pa je položaj 15 letne Jerice M a vsa r, ki so jo pripeljali v bolnišnico naknadno. Odpočetka so namreč mislili, da se ji ni zgodilo nič hujšega in je mislila že iti domov. Poleni pa ji je postalo slabo iu so ludi njo prepeljali v bolnišnico. Ko je namreč s tribune padla, jo priletel nanjo nek moški. Pritisnienn je čez želodec, tako da je začela bruhali. Njen slučaj je re«ne.'ši. Ob 8 zvečer nam je g. primarij dr. Blumauer sporočil, da zaenkrat nI nevarnosti. Barlhou ;e zadovoljen Tombola Pariz. 20. apr. AA. Danes se je vrnil v Paiiz. zunanji minister Louis Barlhou. Na postaji so ga pričakovale visoke francoske osebnosti in poslaniki Jugoslavije. Poljske, Češkoslovaške in Turčije. (!. Barlhou je izjavil, da je močno zadovoljen z. rezultati svojega potovanja. Naglašal je, da so pogajanja v Varšavi razčistila odnošaje med Franci;o in Poljsko in okrepila zvezo med obema državama. Mala antanta. je dejal Barthou. je krepka. Posebno priznanje zaslužijo državniške sposobnosti predsednika Masarvka in zunanjega ministra dr. Benešu. i'o vemo, kaj hočemo, je končal g. Barthou, in če v leni smislu ravnamo, potem smo lako močni, du nas licemerslvo intrig ne more razdvojili. Minister Jevtič obišče Barthou'o-gosto zgodi, da rak v boju s sovražnikom izgubi ene svojo škarje, ker jo rak, kakor znano, zelo bojaželjna žival. Gost si natakne očala, pogleda še enkrat natančno raka in reče: Hm... veste kaj. dragi moj... če jo temu tako, tedaj mi prinesite zmagovalca-« Od Soče čea; Žilo Otok zadovoljnih Otok Bali v Tihem oceanu ne pozna hrize i^Utf (t^Oiaj/ j0 eno najstarejših mest v Evropi. Že pred Rimljani je bi lo naseljeno no Ilirih, ki -o ga močno utrdili kot svojci pomorsko postojanko. Grki so ga imenovali Nesaktion. Rimljani so Nesaktion porušili, potem ko so Ilire potolkli, in iz Istre napravili svojo provinoijo. Namesto porušenega Nesaktioua so zgradili mesto Pietas Tulili I. 178 pred Kristusom, današnji Pulj. Iz rimskih časov se v Pulju še izhajajo Arena, ki ima mesta za 20.000 ljudi, Porta Aurea, Porta Herculea in Porta Ge-mina ler tempal Umne in Augusta iz 1. 2. po Kristusu, katerega vidimo na tej sliki levo od meslne hiše. Tu je bila zgrajena v 13. stoletju. Mesto je prišlo pod beneško republiko 1. 1148, 1. 1797 pa'je postalo avstrijsko in je bilo preurejeno kot avstrijska vojna luka. V mestu je še danes, ko je pod Italijo, hrvatska manjšina, okolica pa jc vsa izključno hrvatska ter šc danes zelo zavedna. Italijani so seveda uničili hrvatsko ljudsko šoln v mostu in vse hrvatske narodne ustanove, vendar pu niso do danes uspeli niti manjnionj, da bi izbrisali hrvatski značaj puljske pokrajiue, ki je danes enako narodna kakor jc hila pod svojim vodjo rajnim dr. Lagun jo. Na mladino! Na mladino so je letos z vso silo spravil režim, da jo polašisti. Te dni se je vršil v Gorici tečaj za vse mestne in podeželske komandante »Mladega fašija« in so sklenili, da bodo še intenzivneje gojili vojaško vzgojo mladine in pa šport, ki se ho moral vpeljati v vsaki vasi. Med voditelji in člani »Mladega faš.ja« beremo precej slovenskih imen. precej slovenskih imen pu smo našli tudi med onimi, ki so bili grajani, da ne prisostvujejo sejam ... Tržaška balillska društva šolske mladine so pn napravila velik vojaški polet v zavedno slovensko okolico. Naše ljudstvo se zn otročad, ki je imela vojaške vaje med velikim vikom in krikom, ni /.menilo. Obšli so Prosek, Opčino in Jlerpe>lje, se ustavili na Bazovici, kjer so jili posebno grdo gledali, saj naše ljudstvo nikoli nc bo pozabilo, kako so bili tam ustreljeni naši muceniki — drug oddelek je korakal v Sežano in se potem spustil v trdni slovenski vasi Rlcmauje ter Dolino. Treba je pohvaliti, da so prisostvovali povsod sv. maši, sicer pa j« bilo glavno to, du so se pokazali in se. potem pohvalili v listih, češ kako so jili občudovali »clrugo-rodci«! Drugorodci granitno trde trža.škc slovenske okolice, so prepametni Jn preža -vedtii, da bi jim laški mestni otročaji impo-nirali in so kvečjemu občudovali, kako ogromne množine »paste šute« so lačni otroci pojedli. * Glasovi iz Istre V občini Kozini, ki združuje Herpelje in Klanec, so imeli svojo domačo senzacijo lani pred Veliko nočjo. Višje oblasti so nekako prišle na to, da občinsko gospodarstvo ni vzorno in dn računi niso v pravem redu. Med ljudstvom se govori o raznih postavkah. Tako je bila pred kakimi 3 leti velika »feste e.ampcstrc« (veselica na prostem) s tombolo. S fašistovskim terorjem so od domačinov zahtevali darov za veselico. Pa ti darovi baje niso prišli vsi v prid veseličnega fonda. Marsikatera gospodinja je morala dati kokoš »za veselico«, pa so jo stebri države kar lepo doma spekli in pojedli. Glavni dobitek tombole, »lato uro, je zadel — naključje — župan sam. Dohodki veselice so znašali baje okroglo 9000 lir, pa se nič lie ve, kako so bili uporabljeni. Tudi lani je bila podobna veselica. Za to so morali n. pr. prebivalci Ocizle zložiti denar za tele, ki je potem kot glavni dobitek tombolo — spet naključje — pripadlo biriču. Nadalje so občinarji radovedni, kam so šli do; liodki od herpeljskega sejmišča. Od lova, ki donaša okroglo 6000 lir letno, tudi posestniki niso prejeli, nobenih koristi. Poleg leh javnih pritožb je pa vse polno privatnih. Posamezniki namreč pripovedujejo, kako je bil ta ali oni od fašistovskih občinskih mogočni-kov osleparjen ali oškodovan. Zdi se, da je glavni krivec vseli nerodnosti tajnik Paglia-ga. Prefektura iz Pulja jc župana in tajnika odstavila. Občinska uprava je bila izročena jiollcijskemu komisarju Spetia na Kozini. Ža tajnika so poslali nekega Cantusa iz Pa zimi. Dne 18. marca je v občinski pisarni nastal ogenj. Ljudje so udrli skozi okna in ga pogasili, tako da ni veliko škode. Ze 20. mavca so se pripeljali iz Pulja prefekt, kvestor in drugi deželni poglavarji preiskoval. Pozneje je prišel tudi kraljevi prokurat.or iz Pulja. Zažgano je bilo tedaj, ko so bili v pisarni volilni papirji za volitve 25. marca, da bi lažje padel sum na politične zažigalce. Toda o bi,-is t i niso nasedle preprostemu manevru. Zdi se pač, da so zažigali ljudje, ki so imeli interes na tem, da občinske bukve in računi izginejo. V Jclšanah so lansko polet.ie imeli fa-žistovsko milici jo, ki je delala po okolici svoje vojaške vaje. Ob sklepu so hoteli prirediti velik ples, ki se pa ni obnesel, ker so se boljša dekleta poskrila. To jih je razjezilo, pa so pokazali svojo moč tako, da so po hišah napackall fašistovska gesla: »A noi! W il Duce! W ii fascismo!« Take packe so po nepisanem paragrafu nedotakljive. Neki gospodar je kmalu potem vso hišo nanovo pobelil in ob tej priliki seveda odstranil one svete besede. Prišel je v dolgotrajno preiskavo, bi1! klican pred komisijo za konfinn-eije in obsojen na strogo nadzorstvo. Vsak večer ob osmih se moro orožnik prepričati, če je grozanski tolovaj dnina pri ognjišču. Akcija za poitalijančevanje Istrski kmet nam piše: V zadnjem času je fašistična vlada dala nalog, naj se delo za poitalijančevanje jugoslovanskega prebivalstva podvoji in sicer s pomočjo takozva-nega Dopolavoro, ki predstavlja prosvetno organizacijo fašizma. Sedaj leta ta Dopolavoro na avtobusih po celi deželi in dela povsodi velik šuuder. Zadnjič jih je prišlo k nam celili 600. Ustavili so se v Banjolah, Merčanu, Plominu iu Sv. Lovrencu Pazena-tičkem. Povsod sprejem od strani jKidoštata, karnbiiijerov, učiteljev, dacar.iev in režimskih poclrepnikov. Povsod zastave, seveda po nalogu, inuzika, požrtija in pijača, po gostilnah pa ples. S tem je »prosvetno delo« režima izčrpano. Obeueni mobilizira jo ubogo šolsko deco v balillskih uniformah, da jim dela štafažo. Koliko je tako »izobraževalno« delo vredno, si lahko sami mislite. Kljub vsemu šumu ta akcija na domače prebivalstvo nič ne vpliva in ga rn bo narodno pre-drugačila —• moralno pa je v kvar, saj sta glavno »izobraževalno« sredstvo fašizmu jiU jača in ples, s katerim je duce po Julijski krajini nadomestil resno in globoko delo razpuščene slovenske in hrvaške katoliške kulturne organizacije. * Spomenik iredentistu Juliju Oberdaiiku, ki ga je bila Italija naredila za mučenika, ko ga je vojno sodišče zaradi atentata na pokojnega cesarja Franca Jožefa dalo obesiti, bodo odkrili z največjim pompom 29. t. m. v Trstu. Prišle bodo delegacije iz vse Itailije, železnica pa jo dovolila 70% popust. Slavnostni govor bo imel znani predsednik italijanskih bojevnikov Delcroix, nastopili pa bodo med drugimi tudi takozvani »neodre-šeni Dalmatinci« ... Istri se gospodarsko zelo slabo godi. Gre-dito Fondiario delle Venezie je na seji 20. aprila v Benetkan zopet dovolil 995 posojil za »Konsolidacijo fluktuoče pasivitete«. »Dopolavoro« je začel rojiti tudi na reškem Krasu, kjer zbira mladino zlasti s pomočjo športa. Otok Bali v Suiidskeni otočju ne pozna knize, lakote in nezadovoljnosti. Edina dežela, kjer so ljudje zadovoljni, srečni in brez skrbi. Otok Bali, najzapadnejši v skupini ma- l|U3JpO 01a01ia IIS 'uroo^o UJi.l>|S(MltlX UJ10| zadnja leta. Otok je bil znan že pred več ko 200 leti, vendar so pozneje nanj čisto pozabili, čeprav bi po svoji naravni krasoti '.aslužil eno prvih mest med vsemi otoki ua svetu. Otok Bali leži nedaleč oil Jave. na meji dveh svetov: malajskega in polineške-ga. Nizozemci se ne brigajo dosti za ta lop kos zemlje in zato živi na njem le malo belokožcev. Zemlja jo nenavadno rodovitna in rodi bombaž, tobak, kavo, datelje, riž itd. Posebno mnogo pridelajo riža. Itiž je po dlaga naravnega bogastva tega otoka, vendar pa bi z modernimi in naprednimi gospodarskimi sredstvi lahko potrojili pridelek rižu. Kar je v Evropi kruh. to jo v vzhodni Aziji riž. Pridobivanje riža je mučno in naporno. Ves dan so ljudje izpostavljeni žgočim žarkom. Da sc nbvarjejo solnčarice. se ogrinjajo z bombaževimi plašči ln pokrivajo s sirkovimi slamniki. Tako oblečeni od zore do mraka z ostrimi noži režejo glave riževih stebelc. Vsako stebelce morajo odrezati posebej in zelo varno, dn se ne vsuje zrno po tleh. Zalo za žetev ne morejo vporabljali kos ali srpov, Se manj pa strojev. Žetev riža jc na otoku Baliju, knkor tudi drugod po Aziji, prava narodna slovesnost. Z godbo in zastavam i gredo moški in ženske na polje, kjer jih čaka zreli riž. Ves čas žetve odrne vajo monotoni zvoki zvonca in malih bobnov. Na polju postavijo oltar, na katerem žrtvujejo bogovom prve sadove polja. Za nas bi bila ta žetev nekaj strašnega, «koro nemogočega, tamkajšnji ljudje se pu vse lelo vesele žetve in jo nestrpno pričakujejo. Ljudje nu otoku Baliju so dobri, veseli in srečni. .\led njimi vlada sloga, kakršne ne najdeš med civiliziranimi narodi, lam ima vsHk dovolj jesti, drug drugemu radi in nesebično pomagajo. Tn srečno ljudstvo ne ve, kaj pomeni lakota, beda, brezposelnost, lndnsiri.inli7.aoi ja gospodarstva, nn čemer tako zolo trpi dauasnjn evropska civilizacija. Zone ua otoku Hali n -n prave lepotice. Visoke rasti, snažne, zdrave, močno zagorele barve. Morila imajo nekoliko preširoke in preveč plošuate nosove, ustnice preveč debele, vendar pa jim ve.-el nasmeh, ki nikdar ne izgine z njihovih vedrih lic, daje poseben izraz eksotične lopo \ Moški so žilavi, mi šičasti, bronaste barve in črnili, kodrastih las. Mož spoštuje s vojn ženo iu so tam prav idealni zakoni. Žena pozna svoje dolžnosti, ki jih vrši brez ugovora, srečna, da umre koristiti svojemu možu, mož pa je i. ženo dober ln nežen. V verskem oziru je otok Bali zelo zanimiv. Med toni ko je na drugih sundskih otokih zavladal islam kot narodna vera, se v gozdovih tega otoka vidijo pagodc, v ka terih čnste Ijoga sivo Ko so prod 500 leli islamski vojaki na Javi uničili hinduško državo Modjopahit, so pobegnili privrženci liiii-duizma na otok Bali, kjer so so nastanili iu lako rešili svojo vero in kulturo pred islamskimi osvajalci. Nenavadne so ceremonije pri službi božji. Ceremonije svečenikov obstoje iz cele vrste simboličnih in misterijoz nih gibanj. Ogrnjeni so v bele halje. Vrhovni svečenik moli, sedeč na način samega Buddhe. Med njegovo molitvijo zvonijo bronasti zvonovi Evropi je o tem otoku lo malo zuauega. Mogoče je to za otok še sreča. Zakaj kakor hitro do posegla ruzkrist janjenu in materi jalističua evropska civilizacija v dobro in mirno življenje leh patrijarhaluih ljudi, bo otok prenehal biti dežela dobrih, srečnih in zadovoljnih ljudi. Iz življenja Mozabitov Najkulturnejše pleme arabske pUŠČaVe Čisti" častilci Alaha in Mohameda Sredi arabske puščave v Heni M'Zabu le/i sedem m/., na katerih živi luijkulturnejše, najčudovitejše iu najzanimivejše pleme Arabcev. To so Mozubiti. Poleg teh žive v nraltski puščavi še plemena Beduinov, 1'uareZov in Chu-ambov. Beduini so šc nomadi. Chaainbi poljedelci, Tuare/i vojaki, dočim so Mo/abiti trgovci. Ze po glavi in splošni vnanjosti se opa/i na prvi pogled, da so Mo/.abiti inteligentni; imajo pameten in energičen i/.r«z v obrnzu. barv« njihove kože je svetla, včasih povsem beln. Oči in lase imajo črne. Brado zelo skrbno negujejo. Postave so srednje in nosijo dragocena svilena oblačila. Kot vsi puščavski narodi so tudi Mozabiti drzni do skrajnosti. V/lic temu pa so zmerom pripravljeni, cla pomagajo svojemu bližnjemu. Z veseljem sprejmejo vsukega gosta, zakaj pri njih je tridnevna gostoljubnost sveta. V teh treh dneh nudijo gostu vse, kar morejo. — Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanje žolča, bod-Ijaje, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z'I naravno »Franz-Josei- -Jrenčico, obenem se pa zmanjša pritisk krvi -a možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josei« vodo pri ljudeh, ki veliko sede lz Sare, kjer je pastiroval Fr. Ks. Mešfeo Božji mlini melje jo počasi, a gotovo Osoje, aprila 1934. Pol ure hoda vzhodno od znane slovenske božje poti na Peravi v Beljaku, kjer je pastiroval svojim faranom dolga leta župnik Trunk, imenovan »Amerikanec« in mežnaril oče prof. dr. Ivana Grafenauerja, Miha, velik mecen slovenskih dijakov na beljaški gimnaziji pred in med vojno, dokler jih niso avstrijski hiper-patrioti zaradi srbofilstvu z mnogimi drugimi uglednimi koroškimi rojaki leta 1916 zaprli in beljaško meščanstvo mecena za časa pleDiscita zaradi njegovegu odločnega, možatega držanja tudi i/, mežnarije nagnalo, se ponosno dviga na nizki terasi nad Ziljo gotski zvonik in cerke\ Matere božje na Zilji. Je to nekdanja fara dekana in pisatelja Fr. Ks. Meška. V jeseni leta 1906 je prišel lia faro, ki je bila močno zanemarjena. S svojim v/.trujnim delom je faro v •verskem in narodnem oziru kmalu preporodi! Vesel je bil svojih pridnih ovčic. Le škoda, da je bil kmalu po njegovem prihodu vpokojen znani narodnjak nadučitelj Eller, oče univerzitetnega prof. Ellerja v Ljubljani, še večja pn je bila škoda, ko je dve leti potem že umrl. Leta 1910 pa je kupil gostilno tik cerkve in župnišča hud protestant in zagrizen Nemec, ki jc našemu mladinskemu pisatelju zagrenil njegovo nadaljnje pastirovanjc ziljskih ovčic. Toda Meško je vztrajal, čakal boljših časov. Hudo mu je bilo, ko so se nezavedni možje začeli zbirati okrog nemškega gostilničarja Mo-serja in potuhnjenega Ellerjevcga naslednika nadučitelja Bernolda. Prišla je svetovna vojna. Demincijacije zoper Meška, ki so izvirale iz Maser je vc kuhinje, se kopičijo. Pozimi 1. 1916 mora Meško radi velcizdaje v zapor. Sicer se še vrne na Faro. ali lepih dni na fari ni več dočakal. Pridno je pob;ral podpise za majsko deklaracijo, dočakal prevrat, Jugoslavijo nu Zilji in z njim nova preganjanja. Okrog nadučitelja Bernolda. gostilničarja Moserja in tesarskega mojstru Trupejn se je zbrala tolovajska družba, da prežene Jugoslovane, v resnici pn da pleni in ropu. .Vleško jim je bil na poli. Oplenili so mu žurpnišče, razdejali knjižnico, porazbiii okna na župnišču in vdnesli vse;, kur se je le odnesti moglo. Dolgo vrsto let jc tesarski mojster Trupe nosil MeSkovo »mazurko« in zimsko suknjo. Korošci pravijo: božji mlini meljejo počasi, toda gvišno. Že kmalu jk> nesrečnem plebiscitu se je gostilničar Mosor pri vožnji pozimi ponesrečil. Zmečkali so ga hlodi. Njegovo posestvo je danes močno zadolženo in malo je verjetnosti, cla bodo njegovi sinovi dočakali starost na hiši svojega očeta. 'I esar-ski mojster Trupe si je kmalu po plebiscitu /.gradil lepo vilo in parno žago v Beljaku, ki je bila pred 2 mesecema prodana na dražbi. Marsikateri dobročudni Nemec ga danes preklinja. Nadučitelj Bernold, duhovni vodja nemških borcev o prevratu na Zilji, pa je, imel do pred kratkim prav Ie|X>, po vseh modernih principih zgrajeno gostilno ob Ba.;kem jezeru. Bil je tajnik in obenem blagajnik neniškutar-ske posojilnice, odbornik za ole.pšanje obali Baškega jezera, zborovodja itd. itd. in nadučitelj v pokoju. Letoviščarjev je bilo pri njem mnlo zidal pa jc leto in zimo. Slučajno so odkrili velike goljufije pri posojilnici in vseli društvih, kjer je biL odbornik. Ugotovljeno jo bilo. da je zmanjkala 13.000 šilingov posojilnici in manjše vsote drugim ustanovam, v naši valuti nekih 130.0000 Din. Skrbno so prikrivali njegovi sodelavci te poneverbe. Goljufal je na ta način: denar, ki so ga kmetje nalagali v posojilnico. je sicer vknjižil v vložne knjižice, ni ga pn vknjižil v posojflniške knjige. Navzlic »njegovemu zaslužnemu delovanju o prevratu« ga je porotno sodišče v Beljaku obsodilo na leto dni težke ječe s postom vsak mesec. Če tudi je zn avstrijske razmere dokaj težka kazen. ker ni izrečena pogojno, so ljudje vendar mnenja, da je za te sleparije, v časih, ko kmet ne ve kaj bo zvečer po težkem delu zavžil. kako bo kupil družini obuvalo, obleko, kako plačal davke — mnogo prenizka. Božji mlini meljejo počasi, toda gvišno. Tudi krivice, ki se gode trenutno zopet koroškim Slovencem, bodo maščevane. Kot kulturen narod se Mo/abiti zelo zanimajo /a politične doživljaje. Kvropsko nadvlado inr/ijo in enako kakor vsa druga plemena Arabije čnkajo na osvobojenje. Njihovo geslo: jo: Arabijo Arabcem! Kakor vsemu drugemu svetu, tudi njim kri/a ni prizanesla. Nič več' ni kupcev /.a datelje. ovce in volno. Mo/abitc imenujejo puritance puščave. I >i vzdevek je povsem opravičen, ker se Mo/abiti strogo drže koranu in so v vsem stoodstotni verniki A Ha ha. Skrbno in strogo pazijo nn zapovedi korana in jih tudi izpolnjujejo bre/ kompromisov. Mo/abit ne pije nobene alkoholne pijače, lie kadi in ne igra Lurt, čeprav je igranje kart sicer v puščavi silno razširjeno. Mo/abit lic: jmvsojh denarja na obresti iu se sploh ne sine bav ili z bančnimi posli in tudi nc sme igrati za denar. Medsebojna jioiiioč in dobrodelnost jim je zakon iu dolžnost. Pri Mo-zabitih sploh ni beračev. Njihove mošeje so obenem tudi socialne ustanove, kjer dobe vm reveži podporo in pomoč, vendar ue smejo beračiti. Mozabit je dostojanstven. Vse, kar stori bližnjemu, stori iz ljuhc/.ui. Mozabit sovraži tatvino in v njihovih naseljih se skoraj nikoli nc pripeti noben« tatvina. I )rugn arabska (domena smatrajo tatvino /a svojo pravico. Plemenski zakon zahteva rwl Mozabitov. da vrše svoj posel izven meja svojega plemena. Zato so Mozabiti večinoma raztreseni jk> severni afriški obnli. kjer prodaja jo dati je, volno in druge svoje pridelke. Mozabitov je okrog 30 tisoč, ki so v svojem življenju vsi prešli isto pol, ne du bi jih oplazila evropska civilizacija, katero sovražijo. O Arabcih pravijo, da so leni. To ne velja ra Mozubite, ki .so jiridni knkor čebele. Pri drugih arabskih plemenih je uveljavljen nazor, naj žene delajo vse. Pri M o/a -bitih pii ni tako. Mozabit odide v svet, -časi drsi proti morju. To gre seveda silno počasi in bo preteklo še precej stoletij, preden bo London pridrsal do morske obale. Pri tem pa se od časa do časa fiojavljajo reči. ki včasih tudi mrzle Londončone zaskrbe. Prekrasna Pavlova katedrala se pogreza že precej časa in so z natančnim merjenjem ugotovili, da utegne že v doglednem č.asu priti do katastrofe. Pa tudi stabilna Bank of England leži danes 21 cm nižje kakor pred 68 leti. Ix>ndon leži po mnenju geologov na velikih skladih ilovice, ki počasi drsi proti morju. Nekega dne l)o torej London, največje mesto sveta, zdrsnilo v morje in v njem izginilo... Po Longfieldovih računih pa se celo vsa Anglija počasi pogreza v morje, in sicer vsakih sto let za 27 cm. To se najbolj opazi na klisurni angleški obali. Longfield trdi, da je bilo pred 2000 leti morje na angleški obali f>et metrov nižje kakor danes. Longfield je med svojim predavanjem videl okrog sebe same zaskrbljene obraze. Ko pa je povedal natančne račune, po katerih bo matica angleškega imperija stala še dolga tisočletja nad morjem, in zaključil svoje predavanje 7. besedami: »Gospoda, bodite mirni in brez skrbi! Zaenkrat stojimo še tako trdno kakor Bank of England!« so se obrazi navzočih razjasnili ... Zelo poceni se oblečete pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. Mariborski drobiž Maribor, 29. aprila. Pogreb Ludvika Sterleta. Včeraj popoldne se je vršil pogreb pokojnega Ludvika Sterleta. Bil je to sprevod, kakor ga hočka fara gotovo še ni priredila nikomur. Okoli 1500 ljudi ga je spremljalo na zadnji poti iz Razvanja na farno pokopališče v Hočah. Visoki uradniki mariborske mestne občine, njegovi stanovski tovariši, gasilci iz Razvanja in Hoč, tri godbe: »Danica« iz Maribora ter pekerska in hoč ;a godba, pevska zbora magistratnih uradnikov in