228. MU. V UiMHd, i petek. 5. oktobra 1908. flOfflUeto. ishaj* rut uu» svscsr, laimil uoaogo ■ oraaiitfco. «■ ogi po posti pra)aa*an aa avatro-ograaa dosoio aa m lato 10 K, m ptl lata it K, p eatrt lata 8 K sO a, aa aa aiaaaa S K SO k. Za LJubljano ■ solujanjaia na dom aa »»• 1«U 14 K, ta po: laU iS K, aa Satrt lata 8 K, aa aa aioaoa 8 K. Kdor hodi tam panj, plaća aa vsa lata 38 K, aa pol lata 11 K, aa ©strt lata 6 K 60 h, aa sn maaea 1 K tO h. — Za tuja dažela tolika voS, kolikor snaga poštnin*. — Na aarooa« »as iatodobno vpoSttjatvo naročnino !• no oaira. Za oznanila as plačajo od potorootopns potit-vrato po 13 h, da sa oananilo tiska ankrat, po 10 h, 5o dvakrat in pa 8 k, 8a sa tiska trikrat ali vačkrat — Dopisi naj is isvol6 frankovati. — lakosnri oo a« *ra&aJo Uradnlitvo *r uprovnialvo «• * Knaflavib aliaak it 6, in oioor orodniitvo o L nadotr., apravnaltva pa v pritličja. — Unravniltvn naj ss blagovolijo pošiljati naročnino, roklamaoijo, oananila, L j. adminiatrativna itvarl jre4stl*tva lelolon it M* Mesečna priloga: „ Fombmzm številko po 10 h. Tehnik". Uprtrnlstva Melon ftt 83. Dr. Taucar u volilnem odseku. SnoČi se je dognala razprava v volilnem odseku o takozvani plura-liteti. Debata je bila strastna, ter je trajala dva dni. Dne 3. oktobra posegel je v razgovor tudi dr. Tavčar; njegov govor je trajal dobro uro, ter je imel nekako naslednji obseg. Govornik skliceval se je na govor kanonika Pastorja, ki je opozarjal na razmere v Galiciji, kjer vsakega z blatom omeeejo, ako se je izrekel, da je za pluralni sistem. Tudi na Kranjskem imajo klerikalci ravno isto navado, a govornika klerikalno zabavljanje Čisto nič ne moti, in ga tudi v bodoče ne bode motilo, da bi tu v odseku ne spolnoval svoje dolžnosti. Pluraliteta je problem, ki pride pri ti skvarjeni in krivični volilni reformi ravno tako v poštev, kot vsak drugi volilni problem. Celo delovanje volilnega odseka ni ničesar drugega, nego boj strank, pridobiti si iz volilne reforme kolikor največ koristi. Kdor je imel ostrejše zobe in daljše roke, ta si je vedel več prigrabiti! če bi imeli pred sabo resnično volilno reformo, s katero bi se vpeljala splošna in resnično enaka volilna reforma, potem bi se moralo o plura-liteti drugače govoriti. Ker pa imamo pred sabo konglomerat brutalnih krivic, kar se imenuje volilna reforma, potem se govornik edino le vpraša, bi li Slovencem pluraliteta, če se sprejme, kaj koristila ali ne? To mu je edino merodajno, in ako se prepriča, da bode Tollinger-jev predlog Slovencem kaj koristil, bode čisto gotovo za njega glasoval. Sicer se pa zagovornikom vladnega načrta čudi, da se tako silno zgražajo nad plurali teto. Saj je vendar vladni načrt tak, da tiči že dan- danes v njem pluraliteta tik plurali-tete. In vsaka je Slovanom krivična! Mnogo je v tem pogledu zakrivil dr. Kramar, kojega avtoriteto govornik rad pripozna. Zategadelj mu ne pride na misel, da bi ga hotel osorno napadati, ali žaliti. Ker pa hoče ostati objektiven, obžaluje, da je bil ravno dr. Kramar, ki je v volilno reformo vpeljal Slovanom sovražno plurali-teto. V svojem znanem, velikem govoru se je izrekel za to, da naj se volilna reiorma opira na davčno moč in kulturo. S tem je storil največjo uslugo avstrijskim Nemcem, ter se je že takrat izrekel za plurali-teto, kateri ste povsod glavni podlagi davčna moč in kultura. Gospod dr. Kramar se je v svojem velikem govoru brezdvojbeno malo prenaglil, a Bog ga je zategadelj že tudi kaznoval. Tajiti se ne more, da so čeho-slovani v Avstriji tisti narod, k i, kar se tiče davčne sile in splošne olike, visoko nadkriljuje vsa druga slovanska plemena v našem cesarstvu. To je čista in neskaljena resnica, katero mora tudi najhujši nasprotnik cehov hote ali nehote pripoznati. Po volilni reformi, kakor jo je odobril volilni odsek in v katero je dr. Kramar se vedno strastno zaljubljen, pa zavzemajo čeho-slovani predzadnje mesto: samo Rusini so še na slabšem. Pravijo, da im* kukavica najmočnejši želodec, kateri je baje znotraj z debelimi ščetinami obrastel. Tak želodec mora imeti češki narod, če bo kaj takega srečno pogoltnil, in ako bode tik tega moral pogoltniti še dvotretjinsko večino § 42, mora imeti želodec, kateri tudi mlinsko kamnje prebavlja! Posledice te Kramareve plurali-tete se kažejo povsod v načrtu volilne reforme. Kažejo se v tisti neznosni prevladi nemŠKega plemena, ki se s tem načrtom ustanavlja, kažejo se v razdelitvi posameznih volilnih okrajev, in kažejo se posebno tudi nad nami Slovenci! Govornik noče govoriti o kranjskih razmerah, pri katerih se je pravzaprav zatajila dr. Kramareva pluraliteta. Ravno na Kranjskem se je princip davčne sile in kulture zatajil, in vzela se je — in to s pomočjo svobodomiselnih Mladočehov — volilna pravica meščanstvu, katero največ davka plačuje in katero tudi glede olike ni zadnje v deželi. Ker pa noče razburjati, danes o tem ne bo dalje govoril. Tudi o razmerah na Spodnjem štajerskem in v Primorju ne bode govoril, ker sede v odseku možje, ki so bolj poklicani zastopati interese teh obmejnih Slovencev! Pač pa hoče vskočiti za koroške Slovence, ki v tem odseku nimajo nikakega zastopnika! Govornik obširno razpravlja o krivicah, katere izvršuje nameravana volilna reforma nad koroškimi Slovenci. Po pravici bi jim šli trije mandati, a v resnici ne dobe niti enega! Na videz se jim je odkazal en okraj, a še ta je tako po lisjaško sestavljen, da mora pri prvi ali drugi volitvi pasti v nemške roke. Vladna volilna reforma se s Korošcev pravzaprav krvavo norčuje! Da je prišlo tako daleč, je krivda jugoslovanskih poslancev, kateri sede v odseku in kateri vladi niso hoteli pokazati v pravem času tiste železne pesti, katero ji Nemci pri vsaki še tako nesramni zahtevi kažejo! Da bi se bilo to zgodilo, bi se volilna reforma ne bila razbila, a koroški Slovenci bi *bili dobili vsaj dva mandata! V tem pogledu se sedaj, ko imajo Nemci že vse v svojih krempljih, ničesar več doseči ne da, ravno zategadelj pa imajo omenjeni poslanci madež na sebi, ki se tudi izbrisati ne da! Govornik dalje dokazuje, kak pomen imajo Korošci za Slovence posebej, in za Slovane vobce, ker so takorekoč prvi branik proti tistemu mostu, katerega hočejo Nemci graditi do Adrije. Če so se torej koroški Slovenci z vladno volilno r efo rmo tirali v mesnico, ni bila to zadeva, ki bi se tikala zgolj le Slovencev. Bila je to zadeva, ki je morala zanimati vse avstrijsko Slovanstvo, kateremu bi ne smelo biti vse eno, če se preko naših trupelj zgradi nemški most do sinje Adrije! Govornik obžaluje, da se pri tej priliki ni čisto nič pokazalo o tisti slovanski vzajemnosti, o kateri se je že tolikokrat pela gloria v Pragi, Lvovu, Zagrebu in v Ljubljani. Korošci so poginili, omenjena solidarnost pa se j e izkazala kot votel fantom ! Govornik opozarja na to, da je torej vladni načrt že sprejel princip plurali te te, se ve le v toliko, kolikor je Slovanom krivičen. Ni torej zapreke, da bi dober Slovan ne glasoval za razširjeno pluraliteto, in upa, da bode Slovanom kaj koristila. Nato razpravlja o razmerah, ki so vsled pluralitete nastale drugod in posebno v Belgiji. Pri koncu pa omenja, da je za nJega zadeva silno preprosta. Korošci imajo formalno odkazan en volilni okraj, v katerem bodo odločevali socijalni demokratje. Da ti ne bodo nikdar potegnili s Slovenci, je gotovo. Gotovo pa je tudi, daje ta volilni okraj najvažnejši, kar jih imajo Slovenci. Po go-vornikovem mnenju se da edinole s Tollingerjevo pluraliteto rešiti. In zategadelj hoče govornik glasovati za predlog dr. Tollingerja, da nas pluralni zistem, kakor seje to v Belgiji zgodilo, privede do pravičnegaproporcijonal-nega volilnega zistem a. Odsek za volilno reformo. Dunaj, 4. oktobra. Vladni načrt o „ splošni" volilni pravici je bil danes v veliki nevarnosti, ker so socijalni demokratje izjavili, da s svo- jimi zavezniki razbij ej o vsak parlament, ki bi bil izvoljen na podlagi pluralnega zistema. Da bi tedaj ne prodrl Tollingerjev predlog, trudil se je najbolj ministrski predsednik baron Beck, ki je vsakega člana volilnega odseka posebej obdelavah Posl. Conci je izvajal, daje navadna volilna reforma mnogo pripravu ejsa, da vsaj ublaži nasprotstva med socijalnim! sloji, ako jih že ne more popolnoma odpraviti, kakor pa bi mogla to storiti pluralna volilna pravica. Posl. Zazvorka je napadal socijalne demokrate, češ, da ščuvajo kmečke delavce. Izrekel je željo, da se Tollingerjev predlog odkloni, ker se s splošno volilno pravico ustvari obširno polje za izobrazbo političnega življenja in proti naraščanju socijalno demokratične oblasti med delavstvom. Posl. I v č e v i ć je izjavil, da bo njegov klub glasoval proti Tollinger-jevemu predlogu, ker ima predlog namen, paralizovati vpliv splošne volilne pravice, vsled Česar bi bil kršen socijalni mir. Pa tudi iz narodnostnih (?) vzrokov mora glasovati proti predlogu. Posl. dr. Tavčar je zopet izjavil, da smatra za svojo dolžnost, da glasuje za pluraliteto, ker le v tem zistemu je mogočnost, storiti, da se reši za koroške Slovane en mandat. Posl. V a s i 1 k o je izjavil, da bo glasoval proti pluralnemu predlogu in da bodo Malorusi delali vladnemu volilnemu načrtu največje ovire, ako se ne razveljavi nedavno sprejeta določba, da se v Galiciji kraji z manj kot 1500 prebivalci združijo v en volilni kraj. Posl. Hagenhofer je izjavil, da pristaši pluralnega zistema hočejo varovati le srednji stan ter zabraniti, da bi ne bili n. pr. na Štajerskem neštevilni mali posestniki izročeni na milost in nemilost poslom. LISTEK. izprehotli po Korošui Sloveniji. Piše dr. Jos. Cir. Oblak. (Konec.) V veselem miljeju Gornjega Roža smo j vesel pa ni samo pokrajinski milje, veselo je tod tudi slovensko narodno življenje — približujemo se slovenski trdnjavi, Št. Jakobu v Rožu. Ponosna čuvstva nas navdajajo, ko pasiramo lepo Podgorje, spadajoče že pod šentjakobsko občino. Podgorje ni le znamenita božja pot, na katero prihaja na tisoče romarjev, nego je tudi lepa štacija za turiste, ki hočejo za izpremembo čez Suho (vzhodno zasedo Goliskega grebena) na Golico ali v Jesenice, in za „turiste", ki gredo radi po lepih livadah na markirani stezi mirne LeŠ v št. Jakob. Št. Jakob namreč ne leži tik ob železniški progi, ki se zavije od Podgorja v breg in globoko zarezo, — v dolino potoka Bistrice — Podrožčico, — nego nekako v centru cele, razširivše se pokrajine. Svet ob izstopu potoka Bistrice v ravnino, oziroma Dravsko dolino je silno raz- lit. V glavno grapo bistriškega potoka, katerega bregove veže impozantni, 52 m visoki železni most. počivajoč na gorostasnih kamenitih stebrih, sega več stranskih grap, pred vsem Radiški graben, ki je tudi pre-mosten. Z markirane poti, ki se snide pred Lešami z ono, ki vodi iz Št. Jakob a Čez Kladje na Golico, je pogled na most Čudovit. Most je sicer drugega žanra kakor borovniški, ki je dosti daljši, toda s svojo veličastnostjo se lahko meri z borovniškim na Kranjskem. Spominja me na most čez Trisanno na VorarlberŠkem. Onstran brega, pod zelenimi tratami se skrivajo med sadnim drevjem prijazne Leše, kjer se skriva med sadnim drevjem Janežičev dom s svojim krasnim vrtom. In odtod ni več daleč niti v Podrožčico niti v Št. Jakob. Pustimo za zdaj Podrožčico na strani, — srce nas žene iz Leš zopet doli z brega v drugo manjšo grapo, ob katere izlivu v lepo Dravsko ravnino je posejana ljubka, čedna vasica Št. Jakob s svojim „Narodnim domom" in zavednim slovenskim ljudstvom. Tu je glavno torišče rožan- skega narodnega življenja, — tu pa tudi bivajo nastrupenejfii sovražniki Slovencev, — dasi le mala peščica sršenov - . . Krasna je tod cela pokrajina, nad katero kraljujeta Golica in Jepa s svojimi sosedi. Bujni travniki in rodovitna polja se širijo tja do Drave, ki se drži bregov s krajno-vzhodnega dela tistega prijaznega sredogorja, v katerem je posejanih toliko vasic, izmed katerih je najsvetlejša Sv. Ilj; nad Sv. lijem v sredi gričevite pokrajine med zahodnim koncem Vrb-skega jezera in Rožem se vzdiguje daleč na okoli vidni jerperški vrt s cerkvico sv. Katarine. Tod mimo vodi od „Slov. plan. društva" zaznamovana najbližja pot iz Št. Jakoba v Vrbo skozi zavedno Logoves nad Vrbskim jezerom; ogne se namreč Rožeku, skozi katerega pelje cesta v velikem ovinku na Dravski most in „čez gori" v Vrbo. Pa vrnimo se k železniški progi. Nedaleč od Št. Jakoba se snidemo z novo progo, ki drži od Beljaka čez že večkrat imenovano baško teraso, potem se pa zapeljemo popolnoma v okrilje gore v vedno bolj zožujočo se dolino Bistrice v Podrožčico. *) Razgled se omeji, — gorska romantika *) Slavno jezikoslovje je porodilo spako „Rožica. Podrožica"; ljudstvo tukaj povse pravilno izgovarja: „Rožčica, Podrožčica". Rožčica rožka planina kakor Begunščica Begunjska pl. stopi v ospredje. Krasni kolodvor na visokem nasipu, nasutem iz materijala, ki so ga vzeli iz Karavanškega predora, bo glavno torišče turistov, katere vabi odtod najbližja pot na vrh Golice, na RožČico in Čez njo na Kranjsko, na Babo, Jepo i. dr. Od postaje odpiha hlapon po visokih nasipih nekoliko časa po vedno bolj ozki in romantični dolini, a skoro se pokaže onstran mostu čez Grad-ščico, ki pridrvi iz stranske grape izpod divjega Grebena in Jepe v Podrožčico, črno žrelo, ki nas — po-žere in nam za dobrih deset minut vzame vsak razgled — Karavanski predor! Ko se zopet razsvetli, pozdravljamo lepo našo kranjsko deželo, in skoro smo tudi že v naših slovenskih Jesenicah. Trudno nam je oko, polno nam je srce in omamljena nam je duša ... Preveč je bilo za enkrat: toliko razno-ličnih pokrajinskih slik, tako krasnih in pestrobojnih! Kakor da nismo kos sprejeti toliko vtiskov . . . Povzdiguje nas pa zavest, da vse to, kar smo videli, je naša last, — najlepši kos slovenske domovine, in s pesnikom Gregorčičem ji kličemo blagoslov iz neba: „Ti tsrečiti jo hoti l-„Dneva ji pripelji žar!"... Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) Prava ljubezen je, če kdo priseže umirajočemu prijatelju osveto, a prelomi svojo prisego zaradi ljubljenega dekleta in pritisne morilca na svoje srce, naj potem sodi svet o njem kakor hože. Prava ljubezen je, Če vidi kdo brata v verigah in mu onemogoči beg in rešitev, ter ga pahne v smrt, da se prikupi izvoljenemu dekletu. Prava ljubezen je, če domovina klice na pomoč edinega, ki bi jo mogel rešiti, a ta edini se združi s sovražniki in pomaga premagati svojo domovino; če kdo zapusti vse, ki so mu ljubi, jih izroči nesreči in propasti, in Če ravnodušno prenaša zaničevanje vsega sveta, če pahne od sebe čast in slavo in prekolne svojega lastnega očeta — ta ljubi resnično izbrano dekle," KriStof je bil pri Kraju s svo jimi močmi. A ko je povzdignil oči in pogledal Marijo Salomo, je videl, da jo pretresa skoro nenaravno blaženstvo. Vsi poslušalci so umeli Kri-štofovo grozno izpoved, Marijo Salomo pa je prešinjalo urnebesno veselje, da je Krištof javno izpovedal, _ Pri glasovanju je bil Tollingerjev predlog s 27 glasovi proti 19 glasom odklonjen. Posl. Tollinger je prijavil svoj predlog kot minoritetni votum. Dunaj, 4. oktobra. Takoj po odseke vi seji se je zbral pododsek, ki razpravlja o volilni dolžnosti. Pri glasovanju je bil sprejet s 3t> glasovi proti dvema Hrnby-Schle-glov predlog, ki se glasi: „De-želno zakonodajstvo lahko določi, da so v njeni krono vini volilci dolžni, pri volitvi državnega poslanca izvrševati aktivno volilno pravico. Za ta slučaj se prepusti deželnemu zako-nodajstvu, da izda nove predpise o volilni dolžnosti ter določi kazni." Podržavljenje severne železnice. Dunaj, 4. oktobra. Železniški odsek je danes razpravljal o tej stvari. Posl. Mastalka je predlagal, naj se vlado pooblasti, da se eačne pogajati glede nakupa mon-tanske železnice in rudnikov, ki jih ima družba Ferdinandove severne železnice. — Železniški minister dr. pl. Derschatta je izvajal, da odkupnina za severno železnico ni previsoka. Glede nakupa družbenih rudnikov je minister popolnoma istih misli, toda stroški so visoki, državna sredstva pa majhna. — Potem se je glasovalo o predlogu poslanca dr. Steinvendra, naj odsek preide preko odkupa severne železnice na dnevni red. Predlog je bil odklonjen, odsek pa je takoj prestopil v podrobno razpravo ter sprejel prve tri točke zakonske predloge. — Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Politični položaj na Ogrskem Budapešta 4. oktobra. Podpredsednik poslanske zbornice R a-kovszkv bo predlagal v delegacijah zelo ostro nezaupni co crofu Goluchovskemu zaradi komplikacij s Srbijo in ker ga dolže, da je provzročitelj pisave angleškega časopisja proti Madžarom. Vkljub temu naskoku je sprejem skupnega proračuna zagotovljen. Y ponedeljek je ministrski svet sestavil državni proračun za vsako ministrstvo posebej. Danes se je ministrski svet bavil z bilanco proračuna in z raznimi načrti, ki jih predloži parlamentu v prvi seji. Ker ni upati, da bi zaradi kratkega zasedanja mogel parlament sprejeti proračun, pomagali si bodo za letos s proračunskim provizorijem. Srbija. B e 1 g r a d, 4. oktobra. Uradni list je prinesel kraljevi ukaz, da se skupščina skliče k rednemu zasedanju dne 14. t m. B e r o 1 i n, 4. oktobra. Nemška državna vlada se brani odobriti 150 milijonsko posojilo Srbiji, ker ni zagotovljeno pokritje za obresti in amortizacijo od tega posojila, kar znaša na leto 9l/2 milijonov K. Vrhu-tega pa so za nemško vlado mero-dajni tudi politični vzroki. Dogodki na Ruskem. Bombe. Petrograd, 4. oktobra. Policija je izsledila v neki hiši popolno tovarno za bombe. Zaprla je pet oseb. — Nadalje je našla policija v zavodu inženirjev 16 napolnjenih bomb in mnogo druzega razstreljiva. Zaprla je več dijakov. Atentati. Varšava, 4. oktobra. V Sim-birsku je nekdo vrgel v gubernatorja Starjukeviča bombo. Gubernator je ranjen na roki in nogi, toda ne nevarno. Potovanje carske rodbine. Petrograd, 4. oktobra. Carska rodbina je na ladji „Standard" na potu domov. Za kmete. Petrograd, 4. oktobra. Ministrski svet je sklenil, da prevzame kronska posestva v Altaju, da jih razdeli med kmete, da se jim ne bo treba izseljevati. Država plačuje 49 let kroni po 22 kopejk od desjetine. Na mineralije si pridrži krona za večne čase pravico. Moskva, 4. oktobra. Grof V o-roncov-Daškov je sklenil prodati svoje 32.000 desjetin obsegajoče posestvo kmetom pod pogojem, da pripadejo vsakemu kmetu štiri desjetine. Lakota. Varšava, 4. oktobra. V guber-niji Ufa trpi lakoto 1,200.000 ljudi. V guberniji Simbirsk je nad milijon ljudi, ki nimajo nikakih živil več in tudi ne prilike, si priskrbeti sredstev za življenje. Podobne razmere so v guberniji V o r o n e s. Po nekod že razsaja legar vsled lakote. Smrtne obsodbe. Petrograd, 4. oktobra. V zadnjih šestih dneh so vojna sodišča izrekla 25 smrtnih obsodb. Vseh smrtnih obsodb je bilo dosedaj izrečenih 54. Iz malih nemških državic. B e r o 1 i n, 4. oktobra. Brun-Š v i k še vedno nima vladarja. Vojvoda Kumberlanški ima največje pravice do prestola, a tega smrtno sovraži cesar Viljem. Sedaj je baje veliki vojvoda Meklenbur-š k i prevzel vlogo posredovalca med Kumberlanškim in Viljemom. Meklenburška vlada napove duje, da uvede za obe veliki vojvodini v najkrajšem času ustavo. Dopisi. Iz blejskega kota. Čitali smo vaš opis otvorjenja karavanske železnice. V tem opisu ste prav opravičeno ožigosali nestrpnost koroških posilinemcev in to je zaslužila posebno beljaška heilsodrga, katera živi večinoma od slovenskih grošev. Ta sodrga vporabi vsako priliko, da po- skusi pometati s Slovenci. Tudi imate prav, da nas Gorenjce okarate, ker podpiramo nam sovražna nemška in nemčurska podjetja in trgovce, dasi imamo za svojo potrebo dovolj slovenskih podjetij in trgovcev, kateri podpirajo izdatno slovenske društva in slovenske zavode, doČim uporabljajo naši nasprotniki naš denar za nemška in italijanska nam nasprotna društva. Ako se pa kupuje navzlic temu pri nam nasprotnih trgovcih povzroČujejo to uslužbenci-Slovenci, kateri morajo iskati službe izven Kranjske ter upeljavati promet tujih tvrdk. Kako plačilo dobe slovenski uslužbenci od zagrizeno nemčnrskih tvrdk za svoje delo, naj navedemo sledeči slučaj. Pivovarna Kern v Beljaku je sprejela pred 5 leti v službo slovenskega uradnika v svrho, da pridobi odjemalcev na Kranjskem, kar se mu je tudi v obilni meri posrečilo. Ker ta uradnik z dohodki, ki mu jih je pivovarna za to službo dovolila, ni zamogel shajati, si je poiskal drugo službo. Pri končnem računu s tem uradnikom zahtevala je pivovarna Kern od njega, naj plača vse pokvarjeno in manjvredno pivo, katero je pošiljala pivovarna tekom 31-'., leta na Gorenjsko, drugače da ga ovadi radi poneverjenja. Omenjeni uradnik ni hotel te terjatve pripoz-nati in ga je pivovarna Kern ovadila c. kr. dež. sodišču v Ljubljani radi hudodelstva poneverjenja. Drž. pravdništvo je seveda hitro ustavilo vsako preiskavo, ker je bila ovadba docela neutemeljena. Tako postopajo Nemci s slovenskimi uslužbenci in to ni edini slučaj. Da se je pri otvoritvi Karavanske železnice v pivovarni Kern v Beljaku posebno navdušeno hajlalo, je samo ob sebi umevno, saj je vodja tej pivovarni Nemec, kateri terirozuje vso tvrdko izdatno, podpira na stroške pivovarne Kern društva „Sudmark", „Deutscher Schulferein", „Deutscher Turnverein" in še druga nemška društva, med tem obsiplje Slovence, od kojih ima pivovarna Kern veliko dobička, z najbolj neob-tesanimi psovkami. Res je, da smo bili Gorenjci v tem ozivu doslej zelo zaspani, morali pa se bodemo vza-naprej ravnati po geslu „svoji k svojim". V- Gobriele d' Annunzio: Gio-conda. V vili ob morju, ob izlivu reke Arno, s pogledoma na mramorne vrhove Kararske, živi kipar Luci o Set-tala s soprogo Silvijo in z edinim detetom, malo B e a t o. Ti trije bi lahko bili srečni in so tudi bili do tedaj, ko je Gioconda Dianti, ženska nepopisne krasote in Lucijev model, razdrla rodbinsko harmonijo. Ta čarobni demon lepote si je mahoma osvojil lepote pijanega umetnika in ga odvrnil od njegove soproge, ki ni na njej nič lepega raz ven njenih nepopisno lepih rok. Njena duša je lepa, plemenita, pa kaj je duša umetniku, ki išče lepih linij ? Brez Gio-conde, te utelešene lepote, Lucio ne more živeti, istotako ne more več prenašati tajnih solza svoje plemenite soproge. Zato zgrabi za samokres in se ustreli pod kipom, ki mu je bila Gioconda model. Smrtnoranjenega pri-neso ga domov in tiho trpeče Sil vije ljubezen ga čuva in mu streže, da počasi okreva. Gioconda pa, ki se ne sme približati njegovi postelji, moči tačas glino, v katero je bil Lucio baš začel upodabljati nov umotvor: Silvija kaj je vse žrtvoval, da si pridobi njeno ljubezen. „Čast zmagovalcu!" je vzkliknila Marija Šaloma radostnim glasom, „čast in krono pesništva možu, ki je najbolje pogodil, kaj je prava ljubezen." Krištof je bil pokleknil in Marija Šaloma mu je dela krono na glavo. Nagnila se je pri tem h Krištofu in mu zašepetala na uho: „In danes ponoči ti darujem samo sebe; v sobi treh levov bom tvoja." „Da, v dvorani treh levov," je ponovil Krištof in dostavil. „Ah, Marija Šaloma, ko bi ti vedela, kako te ljubim." Ko je Marija Šaloma dvignila glavo, je zagledala kraj sebe Man-fredo, ki jo je ostro opazovala, kakor bi hotela uganiti, kaj da sta se domenila s Krištofom. „Ražen zmagovalca v pesniškem turnirju," je vzkliknila Marija Šaloma, „zasluži gotovo tudi moj paž Manfred posebno priznanje in darilo za svojo pesem." In obrnivši se do Bertonje ga je prosila, naj ji da svoje dragoceno bodalo, ki ga je imel za pasom. „Ne maram darila," se je ogla- sila Manfreda. „če nisem zaslužila krone, ne maram ničesar." „Poglej vendar, kaj sem ti namenila," je rekla Marija Šaloma in pokazala Manfredi Bertonjevo krasno bodalo. Ko je Manfreda zagledala namenjeno ji darilo, je stegnila obe roki po njem. rAh, bodalo, aL dajte mi ga, dajte mi ga." Krištof in Marija Šaloma sta v tem trenotku mislila, da se Manfreda zdaj in zdaj zapodi v enega ali v drugega izmed njiju in da krvavo zaključi dramo, ki jo je razkril pevski turnir. Toda Manfreda se ni ganila nego je le z vročimi pogledi ogledovala svoje bodalo. Marija Šaloma videč, da je bil njen strah prazen, je na to s primernimi besedami zaključila pevski turnir. Zmagovalec v tem turnirju, Krištof Zlatopoljec, je peljal Marijo Salomo iz dvorane, drugi gostje pa so jima sledili šušljajoč med sabo, da ga ni lepšega para, kakor sta Krištof Zlatopoljec in Marija Šaloma Kolovška. V dvorani sta ostali samo dve osebi, Manfreda in visok vitez, ves v železju z zaprtim vizirjem, ki je bil med turnirjem stal v najtemnejšem kotu prostorne dvorane in se ves čas ni premaknil s svojega mesta Šele, ko je bil odšel iz dvorane zadnji gost, je železni vitez zapustil svoje mesto in je stopil k Manfredi. Dvignil je vizir in Manfreda je spoznala Krištofovega očeta, starega Zlatopoljca. Poznala sta se pač že dolgo, a starec ni nikdar slutil, kaj veže Manfredo ha njegovega sina Krištofa. Izvedel je to šele na pevskem turnirju. Začudeno je Manfreda pogledala starca, kaj da hoče od nje — in njegov pogled ji je vse razodel. Vrgla se je na njegova prsa in se na njih razjokala, starec pa jo je stiskal k sebi in tudi njemu so solze zaro-sile oči. Ostala sta dolgo sama v dvorani v nemem objemu in oba sta čutila, da se ljubita kakor oče in hči. Končno se je Manfreda izvila starcu iz rok. „0če, pojdite z menoj," je rekla in prijela starca za roko, „povedati Vam imam mnogo." Ko sta prišla iz dvorane na hodnik, sta pogledala na dvorišče. Tam so bili zbrani plemiči in njih uslužbenci in so vihteč svoje barete klicali Krištofu in Mariji Salomi: „Zi-vela kraljica tega dne! Zivio zmagovalec." (Dalje prih.) mu rešuje življenje, Gioconda pa mu rešuje umetnost! — Ko je okrevajoč videl vso brezmejnost Silvine ljubezni, se je Lucio vzdramil iz svoje zmote in ves skesan se vrne v naročje plemenite Sil vije. Ali Gioconde le ne more pozabiti. Saj ona pravzaprav je njegovo življenje: Silvia mu more dati le dušo, Gioconda pa je lepota in lepota je umetniku življenje. Nazaj mora k Giocondi ali pa iztrgati si svoje po lepoti hrepeneče srce. In vrniti se hoče k Giocondi. Silvia pa je zaslutila ta njegov duševni proces, ona uvideva, da se ji gre sedaj za življenje in smrt in pogumno se postavi nasproti Giocondi, da bi preprečila sestanek z možem in v obupnem svojem boju se zateče k laži, da jo je pooblastil Lucio, da naj Gio-condo za vedno iztira iz njegovega atelijeja. Gioconda tega spočetka ne more verjeti, saj to bi bilo toliko, kakor da je Lucio odslej za umetnost umrl, potem pa se je polasti obup in strast, da uniči vse, kar je Lucio ustvaril, črpajoč od njene lepote: tam za zastorom je tisti nepopisno lepi kip, ki mu ga je navdahnila njena lepota, nanjga navali v svoji strasti, že se čuje, kako se maje in pada kip. Takrat vztrepeta Silvino srce, Silvia je spregledala, ona ve, da pomeni konec kipa tudi Lucijev konec in z obupnim krikom: „Saj ni res — lagala sem," hiti za divjo furijo, da reši kip. — Kip je rešen, toda padajoči kip ji je zdrobil roke. V strašnih bolečinah se zgrudi na tla. Isti tre-notek je prišel Lucio Settala: pol-mrtvo, vso okrvavljeno jo privije k sebi. „Rešena je," šepeče Silvia s pojemajočim glasom zroča tja, kjer je stala soha. — Četrto dejanje. Silvija je okrevala od svojih ran, zapustila je postelj in pride njeno dete, hrepeneče po objemu ljubljene matere — mati pa se zgrudi pred svojim detetom v nemi bolesti na kolena in plače bridke solze: kako naj privije edino, kar ji je še ostalo prejšnje sreče, svoje dete na srce, saj je bila žrtvovala roke svoji ljubezni, roke, ki jih je bila poželjivo stezala po bitju, ki ga ji usoda ni prisodila. Tam v ate-lijeju pa, pred soho, ki so ji odlom-ljene roke, dela in ustvarja kakor v mrzlici Lucio Settala in Gioconda je pri njem . . . Dramatične gibčnosti v tej tragediji ne smemo iskati, dejanja je malo, zato pa so posamezne situacije tem originalnejše in efektnejše. V tem oziru opozarjamo posebno na zadnji prizor I. dejanja, ko se Lucio skesan vrača v naročje Silvije, na prizor II. dejanja, ko priznava Lucio, da Gio-condo še ljubi, ker mora ljubiti njeno lepoto, ker je umetnik —, in h koncu II. dejanja, ko se Silvia pripravlja na titanski boj za svoje življenje. Tretje dejanje pa je čisto nepopisno. Prizor, ko uzre Silvija soho nepopisne lepote, tisti prizor ob zastoru, je nekaj čudovito lepega v sce-ničnem in mimičnem oziru, istotako prizor, ko pada soha. V četrtem dejanju opozarjamo na nežno liriko Si-renette, neke vrste Mignon, in pa na ■orizor, ko prosi mala Beata mater zaman, da naj jo objame. Sila tragike tega prizora je neodoljiva in baš ta prizor je takrat, ko so palermski dijaki hoteli strmoglaviti d" Annunzija, rešil igro in utemeljil d? Annunzijevo slavo kot dramatika. V sceničnem oziru je paziti na to, da d1 Annunzio kot pravi apostol lepote zahteva, da se tudi zunanja scenerija harmonično ujema z notranjo stimungo nastopajočih oseb. Zato je (I. dejanje) stanovanje plemenite, mirne Silvije tiho, polno mirne gracije, skozi okna pa se usipa vse prelestje mlade pomladi: tuoi v Sil vini duši je pomlad, saj upa, da se je srce soprogovo vrnilo k njej in da se počne novo, solnca polno življenje. — Atelje Lucija (III. dejanje) pa je pohoten, kakršna je duša umetnikova: v tej duši in v teh prostorih diše krepko, strastno, lepote žejno življenje. — IV. dejanje: Silvia je dramo svojega srca doigrala in išče pokoja. Jesen je v njeni duši — in tudi tam zunaj pada listje in sije hladno in pojemajoče jesensko solnce. — Predvsem pa je obračati pozornost na d' Annunzijev jezik. O tem, da leži d' Annunzijeva največja umetniška sila v izražanju, ne toliko v predmetu — smo že zadnjič govorili. Vsak posamezen njegov stavek je melodija zase, njegovo opisovanje bujna harmonija, sveža in v srce segajoča. Kadar govori o lepoti bodisi narave, bodisi človeškega telesa ali umotvora, takrat njegov jezik vriska vzhiČenosti in zdi se nam, kakor da stojimo sredi od najkrasnejse luči obsevane poljane, ki iz nje puhti opojnost in nas omamlja. Melodika njegovega jezika je kakor opij, ki nas omamlja in zaziblje v prelesten sen, da pozabimo na to, da so vse te krasote, ki jih zremo, le fikcija in da je realno življenje, ki nas v istini obdaje, povsem drugo nego je tisto, v katero nas je zazibala opojna godba d* Annunzijevega jezika. Počemu še več besedi — bile bi zaman in odveč. — Mimika, igra je od avtorja skoro do najmanjše kretnje izcizelirana in strogo predpi- sana: igrati je torej stilizirano. Poglavito vloge (Silvia, Lucio) pa zahtevati od svojih interpretov bogato dušo in mimičnih zmožnosti do rafiniranosti. Zahteve so torej visoke in zato nas tembolj veseli, da se nam predstavi dvoje novih dramskih moči baš v teh vlogah. — Kakor se nam zagotavlja, je „Gioconda" vestno in z vso ljubeznijo pripravljena in na-študirana, mi pa smo skušali, v kolikor nam je v danih mejah mogoče, posredovati umevanje njene lepote. Stavili smo si nalogo, po svojih skromnih močeh pripomoči literarnim večerom do potrebnega uspeha in jih uveljaviti tako, da bodo postali živa potreba. Na si. javnosti pa je, ali naj se za bodoče pred slovenski Tespijev voz vpreza ali pegaz ali Krpanova kobila. Fr. K. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5 oktobra. — Enaka volilna pravica in Slovensko ljudstvo. „Gorenje. ■• piše: „Hinavstvo je vse, kar se govori, da veČina slovenskega ljudstva želi enake volilne pravice. P rine i-pijalno proti splošni in enaki volilni pravici je naš kmet brez izjeme; za vladno predlogo, ki pomeni pač precej enako pravico za posameznike, toda največjo krivico za narode slovanske, v prvi za naš narod, pa je razen brezdomovinca ŠusteršiČa le njegov klub, ki se mu lepo pokorava, kar je resnih, mož nevredno, dalje ona klika, ki se zbira po ljubljanskih krščanskih shodih in ki nima ničesar izgubiti, par najetih kreatur okrog rimskega lista „Slovenca" ter socijalni demokratje, ki so v svoji kratkovidnosti ne vidijo, da delajo le tlako za svoje najhujše sovražnike, rimske klerikalce. Vse drugo na Slovenskem je zoper vladno volilno reformo in če se slovenska klerikalna delegacija na Dunaju ne postavi v zadnjem času na edino pravilno stališče, da je vladna reforma v prvi vrsti radi koroških Slovencev za nas nesprejemljiva, potem vemo, da je ona tista, ki hoče uničiti slovenstvo na Koroškem, samo da diČijo ŠusteršiČa in Ploja železne krone na prsih." — Na javni ljudski shod, ki bo v nedeljo ob dveh popoldne v telovadnici Sokola v Šiški, bo povabil odbor političnega društva Vodnik v Šiški tudi župana in občinske odbornike, da se bo javno obravnavalo, kako se je mogla ustanoviti v Šiški šulferajnska šola. Povabljeni so nadalje vsi davkoplačevalci, vsi starki imajo za šolo godne otroke in sploh vsi, ki se za stvar zanimajo. — Kaj bode z orožnikom Makom. Priče so pri sodišču izpovedale, daje brez potrebe pre-bodel Luštreka. Dalje so nekatere priče vedele, da je Mak nagovarjal sam ljudi, naj se postavijo za svojega župnika. Ali bode orožniško poveljstvo za vse to Maka še odlikovalo ali dobi to, kar zasluži ? Mi se danes ne spuščamo v daljne razmotrivanje, povemo pa. da bodemo pred javni forum spravili prav tako vse, kakor je „Slovenee" proti obtožencem v sorski aferi. — Učiteljska vest. Učiteljica gdč. EmaŽrjav v Preski je dobila dopust, da bode pohajala peda-gogiški tečaj v Ljubljani. Na njeno mesto je imenovana gdč. A. Beni-ger, absolvirana kandidatka. — Bepertoire slovenskega gledališča. Iz gledališke pisarne: Jutri, v soboto, se vprizori prvič na slovenskem odru znamauita drama Gabrijela D'Annunzia „Gioconda-. Glavni vlogi, Lucia in Silvije, igrata g. režiser Viljem Taborsky in gospa Mara Taborska, Francesco gospa D a-nilova, Giocondo gdč. Nos kova, Sirenetto gospa Barj aktaro viceva, Lorenza Gaddija g. Dr ag litin ovi ć in Cosima Dalba g. NuOic. — Pripravljajo se burka „Prvi", drama „Stebri družbe" in žaloigra „Elga". — Slovensko gledališče. Snofi je bila repriza oper „GlumaČi" in „Cavalleria rusticana**. Obe operi sta imeli popolen uspeh. Da bi bil ženski zbor nekoliko pazljivejši pred nastopi, bi gotovo ne prišlo do za občinstvo tako mučnih prizorov. Že pri prvi predstavi je bilo videti, da so le posamezne pevke sigurne pri nastopu, veČina pa ne ve, kaj naj bi začela; ker pa včeraj še te niso pazile, bi se skoraj zgodilo, da bi po- jdrav glumačem odpadel, 5e ne bi kioski zbor ženskemu pomagal iz za-drege- Sicer ni ta pogrešek nikakor velik, vendar grajati se mora tembolj, k^r trpi cela opera pri nepreciznom jačetku. Znano mi je, da se taki na-stopi, kakor so ravno v prvem in \rtigem dejanju „Gluma5evu, pri dunajski operi stokrat ponavljajo in se tik pred nastopom še enkrat ponove. In to je prav, ker s tem se odstrani nezaupnost zbora vase. Izvzemši te netocnosti je pa bil zbor boljši nego vic. Solisti so bili vsi na svojem ^estu in obžalujemo le, da ni bila £ospa Skalova disponirana; sicer je pa bila tudi v Cavalleriji prav dobra. pl. Reznov je bil še skoraj boljši tot zadnjič in to zavoljo tega, ker ni kazal one plašljivosti, ki je umljiva nri vsakem prvem nastopu. Posebno pa nam je pohvaliti g. Ouiednika, ki [e bil tako v GlumaČih, kakor tudi kot Alfio neprimerno boljši od prvikrat. G. režiser je tudi grajalne nedostatke izboljšal, za kar se mu zahvaljujemo. Vsi solisti so bili odlikovani z mnogim aplavzom. Omeniti je, da je slavnostno predstavo počastil cospod deželni predsednik Schwarz, gledališče pa je bilo razprodano. D. — Lože za slov. predstave. Piše se nam: Oddane niso: v II. redu cela loža št. 3 na levi in št. 3 na desni; tako tudi pol lože št. 5. — Dražbi sv. Cirila in Metoda je priposlala gospa Terezina Svetčeva 200 kron ter postala družbena pokroviteljica. S tem narodnim darom je hotela proslaviti SOletnico svojega soproga, ki bode v ponedeljek, b. t. m. — Slovenci! Tako praznuje slovenska žena god svojega veleslavnega soproga; Vi pa se spominjajte vsak po svoje, prav kakor Vam srce veleva, ta dan našega velikega Luke Svetca, ki naj ga Po g poživi! — Ljubljana dobi kavalerifo. Graški listi poročajo, da se premesti iz Ljubljane celi brambovski polk sz. 27 na goriško mejo, v Ljubljano pa pride en bataljon lovcev in polk konjenikov. Himen. Dne 3. t. m. «e je poročil pri Sv. Petru v Ljubljani gosp. Hinko Sumer, učitelj na deski soli v Šmarji pri Jelšah, z gospodično Felicito M a c h o v o , učiteljico na de-diski šoli ravnotam. Bilo srečno! — Slovenski napisi na groben na novem pokopališču so pisani v taki slovenščini, da nas mora biti sram, da se kaj takega dogaja pri nas v Ljubljani. Vzrok temu je, da sestavljajo t« napise ljudje, ki jim je pisna slovenščina španska vas. Xaj bi se vsakdo, ki hoče napraviti kak tak napis in ne ve natanko, ako je prav in kako ne, obrnil na kakega človeka, ki bi mu gotovo rad povedal, kako se mora sestaviti napis, da se ne bodo potem ljudje ježih nad njim. Opozarjamo pri tem naše kamnoseške mojstre, naj pazijo, da bodo slovenski napisi na kamnih vdelani v pisni slovenščini in da ne brati besedi „smert", „gimnazije" itd. Sramota je za slovenskega kamnoseka, ce ne zna toliko pravilne slovenščine, da bi bil neoporečen nagrobni napis, ki ga je izklesal on! Upamo, da nam teh besedi ne bo treba več ponavljati! Ponarejalec denarja are- tovan. V ponedeljek je prišel v št. Vid nad Ljubljano Italijan Jožef Siber iz Pucol v Istri v gostilno Ivana Hileja in naročil vina. Kmalu je prišla za njim brezposelna kuharica Ivana Pre vc iz Kranja. Ker ju gostilničar ni hotel prenočiti, potegnil je Siber iz žepa oOkronski bankovec in 3 po 20 K ter dejal: „To je pravi denar. Jaz sem član tajne družbe po-larejalcev denarja; prej smo ga de-ali v Italiji, zdaj ga pa v o vici.u Ako bi mu gostilničar dal za vsak goldinar 40 vinarjev, oziroma za 100 gld. 40 K, mu da nekaj tega denarja. Ker Hile ni hotel napraviti kupčije, prosil ga je Siber, naj ga ne vadi in odšel. Hile je pa naznanil stvar orožniku, ki je koj nato mimo jrišel, in Siberja in Prevčevo so are-*>vali. — Napada V nedeljo se je delavec Franc Zupan iz Lavnce pod Ljubljano spri v neki gostilni v Rudniku z več fanti. Ko je šel nato do-^ov, napadli so ga trije, ki so ga z &oži in koli tako obdelali, da je nezavesten obležal. Orožniki so areto-v*li hlapca Alojzija Ješiča iz Rud-ojka ter posestnikova sinova Alojzija bokala in Franca Žitnika iz Havpt-manice oziroma vrne vasi. Po neprevidnosti se je iS trem delavec Andrej Rupar iz Ustja pri Litiji, ker je z nabasanim samokresom tako nerodno ravnal, da v ,Je sprožil. Krogla je Ruparju sfr-JUa v glavo in obtičala v lobanji. ^Peljali so ga težko ranjenega v deželno bolnico. Za opeklinami je umrl 2 •2" ^ F i 1 i p Čuk iz Pregrij pri Logatcu. Otroci so na paši zanetili °§enj, ki je objel otročjo obleko in prizadel otroku take rane, da je bila *s*ka pomoč odveč. — Otvoritev knjižnice „Pro-svete" in veselica v Kranjski fori sta nepričakovano dobro uspeli. Dvorana hotela „Razoru je bila do zadnjega kotička napolnjena. Otvoril je knjižnico predsednik nProsveteu in v kratkem pojasnil pomen in vrednost knjižnice. Ko se je še zahvalil vsem darovalcem in darovalkam, ter g. dr. TiČarju in gospej dr. Janovi, prvemu za požrtvovalnost in trud za ustanovitev knjižnice, drugi za prijazno sodelovanje pri veselici, zaključil je govor z željo, naj bi bila Kranjska gora nepremagljiva slovenska trdnjava proti našim narodnim nasprotnikom. Sledilo je solo-petje g. teh. Acetto, ki je z „Mornarjem4* očaral poslušalce in s komičnim prizorom pokazal svojo spretnost kot igralec. Domačini so igrali veseloigro „Uskok" v največjo zadovoljnost občinstva, za kar gre posebno priznanje g. Slavcu. Med posameznimi točkami je igrala na glasovir gospa dr. Janova in pripomogla s tem, da je bila veselica animirana in resnično krasna. Da je bil gmotni uspeh zadovoljiv ni treba posebej poudarjati, saj so domače gospice prav pridno prodajale srečke za srečo-lov. — Za knjižnico sta darovala g. dr. Tičar in njegova gospodična sestra vsak po 10 K. Živela darovalca ! — NOVO društvo. Vlada je potrdila pravila novo ustanovljenega društva „Slovensko društvo perutni-narjev in rejcev vseh malih domačih živali" s sedežem v Tržiču. — Mrtvega so našli v ponedeljek v Zagorju 561etnega Jožefa Hoherja, ki je umrl vsled preobilo zaužitega žganja. — Obesil se je v Teznu pri Mariboru gostilničar F 1 o r i j a n Bek. Vzrok domaČi prepiri. Predno se je Pek končal, spil je veliko steklenico žganja. — SirOV sin. 201etni Franc C o j h t e r v Hočju pri Mariboru je v pijanosti napadel lastno mater in ker jo je oče branil, udaril tega s polenom, da mu je zlomil roko. Obsojen je bil na 3 mesece zapora. — Skrben hlapec. Vinogradnik Henrik Irgolič v Sodincih pri Ptuju je svoj vinograd zaklepal vsak dan in spravljal ključ v žep in bil brez vseh skrbi. A se je mož hudo motil. Njegov hlapec Mihael Kukec je imel 14 pajdašev in pajdašic, s katerimi je večer za večerom popival, dokler ni IrgoliČ prišel nato. Kukec je bil obsojen na 6 mesecev, ostalih 14 pa v manjše kazni. — Društvu „Drava" v Beljaku so pristopili oziroma podarili: Gg. prof.Rostohar 2 K, prof. Skrbinšek 2 K, Fr. Trunk v Bačah 2 K, Ivan Frole, železniški uradnik v Trstu, 2 K ; Fr. Kotnik, župnik v Brncu, 10 K; I. Dragasnik, župni upravitelj v Podkloštru, 10 K; Iv. Klemene, pos. v Zdu, 1 K; G. Mušet, posest., Tehače, 1 K; I. Miiller, p. d. Kotnik, DiČaves, 2 K; J. Jane 2 K: dr. I. Tičar, 10 K; Fr. Zupan, 2 K, Žirov-nik 2 K, I. Primec 2 K, vsi gg. iz Kranjske gore ; Al. Wutti na Ločilu, 2 K; dr. Matej Potočnik, prof. in posestnik v Lescah, 10 K; M. Uršič v Maloščah, 2 K; I. Warum, Malošče 1 K; J. Lah, Stari grad, 2 K; I. Berg-man žup., St. Lenart 2 K; L Hochkofler v Št. Lenartu, 1 K ; I Aichholzer v Žu-žalčah, 20 h: Jan. Trunk v ŽuželČah 1 K; N. Kofler v Žužalčah, 40 h; J. Roblek, lekarnar v Vrbi, 3 K, nabranih 1 K; I. Poglič, gostilničar v Brncu 1 K ; blag. gospa Lina plem. Kleinmaverjeva na Brnci, 4 K ; I Kofler, pos. v Žužalčah, 1 K; V. La-puš v Žužalčah, 40 h; uredništvo „Slov. Naroda" v Ljubljani, nabranih iz št. 153, 166, 162, 183, skupaj 58 K 40 h, Narodna tiskarna v Ljubljani od čistega dobička 300 K, g. Zupančič nabral ob priliki otvoritve ljudske knjižnice med kranjskogorskimi rojaki 36 K 40 h ; Jan. Trunk, po-kroviteljnino I. obrok 20 K. — Skupaj 476 K 80 v. Nadaljni darovi se sprejemajo v uredništvih vseh slov. listov ali v Beljaku, Pesaustr. 35. — Celovški „Narodni dom" in nemško Časopisje. Celovški Slovenci si nameravajo, kakor že svoj cas omenjeno, sezidati „Narodni domu, ki naj bi bil središče in ognjišče celovških pa tudi drugih koroških Slovencev. Ker ima celovška mestna občina pripraven svet zato, vprašali SO jo, poČim bi ga prodala. Upravni odbor je nastavil visoko ceno 250 K za kvadratni meter, katera cena se je mestnemu občinskemu svetu zdela preveč pretirana, zato jo je milostno znižal na 200 kron. Tudi ta svota za kvadratni meter po-menja naravnost odiranje. Vkljub temu besne nemški listi proti temu odloku celovškega občinskega sveta in trde, da če bi se Slovencem zaračunal kvadratni meter 1000 K, bi bilo še prepoceni. Celovški občinski svet, da stori narodno izdajstvo na nemški stvari in je dvakrat kažnjiv, Če se uresniči njegov ukrep. Naj se ne jeze nemški listi. Celovški Slovenci so že toliko pametni, da ne bodo kupovali sveta, ki je drag kot žafran in ki stane vsak kvadratni centimeter krajcar! — Aretovan sodni uradnik. V Trstu je neki pisarniški uradnik on-dotnega deželnega sodišča pisal 91etni učenki komunalne ljudske šole pismo, v katerem ji je obljubil eno krono in pet peres, če bi storila z njim ne-nravno dejanje. Odgovori naj mu pod dvema začetnima Črkama poštno ležeče, če sprejme njegovo ponudbo in kdaj se sni deta. Pismo je pa dobil v roke dekličin oče in naznanil zadevo policiji. Detektivi so šli na pošto, kjer so prostor, kjer se oddajajo „poste restante" -pisma, toliko časa str azili, dokler ni bilo dotičnega sodnega uradnika, ki je vprašal po pismu s šifro, navedeno v njegovem pismu. — Nepošten pekovski pomoćnik. 171etni pekovski pomočnik Angel SulČič v Trstu je svojemu gospodarju Leopoldu Furlanu jemal denar, da mu je sčasoma znosil 1200 K. Sulčiča so zaprli. — Nepristranost reške policije. V torek so bili pred reško policijo obsojeni trije laški kolovodje demonstrantov, ki so dne 5. septembra demonstrirali proti listu „Fiumei Hirlapu. Obsojeni so bili vsak na pet kron globe! Dva druga, ki sta napadla istega dne kavarno Pannathof, sta bila oproščena! Ali si moremo misliti večjo nepristranost? — Štrajk na Reki. Na Reki štrajka okoli 200 tesarskih in betonskih delavcev, ker so nastale med njimi in gospodarji diference. Delavci so mirni. — Poskusen samomor. V Zagrebu se je ustrelil v sence jerme-narski pomočnik Vekoslav Resnik iz Karlovca; ni skoraj upanja, da bi ozdravel. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca septembra pričeli so v Ljubljani izvrševati svoj obrt sledeči obrtniki: Marija Cizerle, Križevniške ulice 7, malo trgovino z mešanim blagom; Marija Pajer, Rimska cesta 19, malo trgovino z mešanim blagom; tvrdka: Valentin Lesko vic & Viktor Meden, Čevljarske ulice 1, trgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom ter barvami; Angela Peterlin, Poga-Čarjev trg, prodajo sadja in zelenjave; Ivan Bonač, Čopova cesta, tovarno za kartonaže in papirno industrijo; Anton Karbl, Cerkvene ulice 21, reklamno podjetje; Terezija Kržišnik, Pogačarjev trg, prodajo sadja in slaščic; Josip Kogl, Sodnijske ulice 4, trgovino s prekajenim mesom, perutnino in divjačino, sadjem, delika-tesami, mineralnimi vodami, sodovico, vinom, pivom in žganjem v zaprtih posodah ter kruhom; Barbara Varuj an, Komenskega ulice 10, žensko krojaštvo; Josip Mihelič, Florijanske ulice 37, trgovino z mešanim blagom: Ana Bedenčič, Dolenjska cesta 29, branjerijo; Gabrijela Lozar, Mestni trg 7, trgovino z manufakturnim in modnim blagom ter perilom; Josip Špiranec, Žabjek 1, Čevljarski obrt; Ivana Bergant, Dolenjska cesta 6, malo trgovino z mešanim blagom; Vincencija Urbas, Komenskega ulice 16, prodajo klobas; Ivan Zaje, Karolinška zemlja 11, tesarski obrt; Karol Gumser, Rimska cesta 14, obrt vodovodnih instalaterjev; Josip MiheliČ, Florijanske ulice 37, nadrobno prodajo žganih opojnih pijač; Tomaž Mencinger, Resljeva cesta 3, omejen gostilničarski in krčmarski obrt. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so svoj obrt sledeči: Alojzij Lil-leg, Čevljarske ulice 1, nadrobno prodajo žganih opojnih pijač; Rochelle Baruchello, Židovske ulice 5, trgovino z živili ter vinom in žganjem v zaprtih steklenicah; Jakob Jesib, Hra-deckega vas 19, klavski obrt; Marija Bukovnik, Sv. Petra cesta 2, brivski in frizerski obrt; Josip Lozar, Mestni trg 7, trgovino z manufakturnim blagom ; Karol Kasper, Dunajska cesta 32, žensko krojaštvo; Ivan Zaletel, Vodnikov trg, branjerijo; Josip Mur-nik, Resljeva cesta 3, omejen gostilničarski in krčmarski obrt; Terezija Kržišnik, Pogačarjev trg, branjerijo; Anton Okorn, Ilovica 8, Čevljarski obrt. — Mednarodna panorama na Pogača rje vem trgu dokazuje tudi v novi sezoni, da je to svetovno podjetje res na vrhuncu plastične popolnosti. Vse serije so skrbno izbrane, tako da dobi obiskovalec najvernejšo sliko o dotični pok raj ini. D o nedelje je razstavljeno potovanje po svetopisemskem Libanonu, kjer ne gledamo le slovečih ceder, temuČ tudi zanimive gorske scenerije z veličastnim vodopadom. Polno zanimivosti najdemo tudi v razstavljenih mestih Damask, Beirut, Saida itd. Prihodnji teden se razstavi Solnograd in njega planinski svet. — KolO je bllO Ukradeno predvčerajšnjim pri kavarni „Prešeren" kolporterju Valentinu Mihlerju, katero pa je že srečno dobil nazaj. Včeraj je namreč isto pripeljal puškarju Kai-serju neki mlad gospodič in je hotel prodati za 40 K, nazadnje pa bi je dal za vsako ceno. Ker se je gosp. Kaiserju stvar zdela sumljiva, je obvestil o tem stražnika, ki je gospođica aretoval. Navedeneo je 171etni Karel Arazin z Dunaja in pravi, da je absolvent trgovske Šole. V hotelu, kjer je prenočil, se je podpisal: Hans Purk-hard, Reisender, Wien.u Tatvino prizna in jo je izvršil vsled tega, ker ni imel nič denarja. Mladega začetnika so danes dali sodišču. — Hnd Črevljar. Včeraj je bila policija iz Avelline brzojavno pozvana, da aretuje zaradi poneverbe delavko Eminio Luongo. Ko je bila navedenka prijeta, je prišel zanjo k uradu črevljar Ivan Foriati, ki je bil preje v Luongovo baje zaljubljen. Ker se je zadeva pojasnila v toliko, da Luon-gova ni storila nič kažnjivoga, je bila takoj izpuščena in šla na kolodvor ter se hotela odpeljati. To je Foriatija tako razkačilo, da je pozabil na vso prejšnjo ljubezen, potegnil iz žepa nož in začel z njim obdelavati Luongovo. Vročekrvnega črevljarja je potem stražnik aretoval, njegov bivši ideal pa je k sreči le lahko telesno poškodovan. — Lepo svežo rdečo jagodo sta našli včeraj popoldne na poti na Grad gdč. Emilija Baebler in Mici L e k s e , gojenki višje dekliške šole in jo nam prinesli pokazat. Zares nekaj izrednega v tem času! — Uro na zvonikih v Ljubljani so v zadnjem času vse zmešane. Skoro niti ena ne kaže prav. čemu so potem ure? Naj bi se vendar pristojne oblasti pobrinile, da bi se ure popravile, da bi kazale prav. — Izgubila jo neka gospodična lOkronski bankovec na kolodvoru pri dohodu gorenjskega vlaka. Pošteni najditelj naj ga izroči v upravništvu našega lista. — Tujci v Ljubljani. V mino-lem mesecu je bilo v Grajžarjevem hotelu 153 tujcev, ne 15, kakor je bilo snoči pomotoma rečeno. — „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v meščanskem hotelu „Lloydu (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor". — Jugoslovanske vesti. — Češka slavnost v Sofiji. (Izvirno poročilo.) V torek dna 2. t. m. je slavila češka kolonija v Sofiji svečanost razvitja zastave svojega društva „Uechu. Zastavo so društvu podarili rojaki znanega v Sofiji živečega češkega rodoljuba dr. Adolfa Rudolfa, ki je rodom iz Dobrulika na Češkem. Slavnost je otvoril predsednik društva „Če3ha gimn. profesor Šak, kije v svojem govoru naghv-šal, da je narodna navdušenost in bratska ljubezen darovala društvu nČechuu to zastavo v svrho, naj bi pod to zastavo našla zavetje in ognjišče slovanska vzajemnost in vera i slovansko bodočnost. Na to se je pričelo zabijanje žebljev. Prvi žebelj je zabil najstarejši član češke kolonije Keberle, nato so se pa razvrstili B o b Če v kot zastopnik nauČnega ministrstva, Veliković, Kostov, predsednik „Slavjanske Besede", Mrkvička, Malorus Jurkjevič in J o n č e v kot zastopnik bolgarskih društev. Pokroviteljstvo društ. „čechu je prevzela „Slavj anska Beseda". V Sofiiji živeči Čehi so jeli izdajati „Bolgarsko biblioteko", ki bo prinašala bolgarske spise v Češkem prevodu. Prva Številka te biblioteke je že izšla. V tej številki je priob-čena poema Veličkova „V tmnicataK (v ječi). — Obletnica reške rezolucije. Včeraj je poteklo leto, odkar so se na Reki sestali odposlanci iz Slavonije in Dalmacije, da določijo novo smer hrvatski politiki. Ta dan se je rodila reška rezolucija, ki je imela odločilen vpliv na tok hrvatske politike. Reška rezolucija, ki je v prvi vrsti delo časnikarja Supila, je povziočila spremembo sistema na Hrvatskem in osvobodila hrvatski narod iz robskih verig ma-džamnske Khuenove klike. Zato bo reška rezolucija blestela v hrvatski zgodovini kot ena izmed najimenitnejših točk! * Najnovejše vesti. Nesreča na jezeru. Po jezeru Aussee sta se vozila domaČa učitelja Biichele in Konig. Veter jima je prevrgel čoln ter je Konig utonil, Biichele pa je Še v nezavesti. — Proti poviša nj u poštnih in telefonskih pristojbin je pričela dunajska trgovinska zbornica veliko akcijo ter pridobiva za njo tudi druge trgovinske zbornice v Avstriji. Trgovci v Pragi so sklenili, da z novim letom odpovedo naroČbo na telefon, ako se pristojbina zviša. — Parnik se je potopil. Francoski parnik „Charterhouse", ki je prevažal izselnike, se je 30. m. m. med Hohovom in Hongkongom potopil. Utonilo je 60 potnikov in kapitan. — Velika nesreča v rudniku. V rudniku „Westmine" (Vir-ginij*) Je nastala razstrelba strupenih plinov, vsled česar je zasutih 75 ru- darjev. Nihče ne more v jamo, da bi rešil še žive rudarje. — 25 potresnih sunkov so čutili včeraj v Stolcu (Bosna). Prebivalstvo je hudo prestrašeno. Škode potres ni napravil. — Triletni tat. Slaboglasna A. Stehlik na Dunaju je bila že opetovano kaznovana, ker navaja svoje otroke k tatvini. Včeraj je bil pred sodiščem njen triletni sin Štefan, ki je ukradel neki deklici denarnico ter jo nesel materi. Triletni tatiček je sodniku predrzno utajil tatvino, dasi so ga priče videle. Književnost. — Ein Attentat auf das gleiche Recbt. Das Pluralwahlrecht. Eine Beleuchtung des Princips u d sei-ner Wirkungen. To je naslov brošuri, ki jo je izdalo uredništvo „Ar-beiter Zeitunge". Brošura pobija pluralno volilno pravico, češ, da se hoče ž njo posredno spraviti specialno delavstvo ob politični vpliv. TelefonsKa i ufcojdvna poročim. Dunaj 5. oktobra. Poslanska zbornica je v svoji današnji seji razpravljala na dolgo in na široko o nujnem predlogu, naj vlada vzlic veliki draginji mesa na noben načia ne dovoli uvažanja živine iz Srbije in iz Rumunske. Nujnost tega predloga bo brez dvoma sprejeta. Kako bo s predlogom samim, se še ne da presoditi. Ko bi rešena ta za deva, pride na razpravo vsenem-šKi nujni predlog, naj se zniža sladkorni davek Kdaj bo prihodnja seja, je še negotovo. Ouiaj 5 oktobra. Minister ski predsednik B e c k, ki je bil da nes v posebni avdijenci pri cesarju, je pozneje konferiral s pre zidentom Vetterjem in z različnimi voditelji strank, kako bi se po-spešda razprava o volilni reformi. Najbrž bo v ta namen prihodnja seja poslanske zbornice šele v petek 12 t m Dunaj 5. oktobra. Zastopniki kranjskega, koroškega, štajerskega in češkega dežel^eg* zbora so danes imeli pri finančnem ministru posvetovanje zaradi saniranja deželnih financ. Dunaj 5 oktobra. Korošec je danes interpeliral vlado zaradi umirovljenja graškega vseučiliškega profesorja Frischaufa Dunaj 5 oktobra. Luegerju se je zdravje obrnilo na bolje. Budimpešta 5. oktobra. Ra-koczyjevi ostanki se preneso z največjo slovesnostjo na Ogrsko. V novem zasedanju državnega zbora vlože madjarske stranke predleg. da naj se razveljavi člen 14 dr žavnega zakona iz leta 1715., s katerim je bil Rakoczv proglašen puntarjem in izdajalcem domovine. Petrograd 5. oktobra. Vest, da se je kronstadtsko vojaštvo branilo ustreliti na smrt obsojene pomorščake, je, kakor razglaša vlada, neresnična Vsah 19 obsojenih pomorščakov so včeraj zju traj ustrelili. Pariz 5. oktebra Vodja fran coskih socialnih demokratov, J a u res, razgLša, da neha izdajati svoj list zaradi fioancjalaih st?sk. Pariz 5 oktobra. „Echo de Pariš" javlja, da postane bivši prezident francoske zbornice De schanel poslanik na Dunaju. Gospodarstvo. — Splošno kreditno društvo V Ljubljani. Denarni promet meseca septembra 1906: Sprejemki 162.151 K 47 v, izdatki 163.223 K 29 v., skupaj 325.374 K 76 v. Skupni denarni promet od 1. januarja do 30. septembra 1906 : 3,903.085 K 98 v. Roncegno na Južnem Tirolskem, na Valsu-ganski železnici, l1/, ure od Tridenta, 535 m nad morjem. Najmočnejši arzenoieleznati vrelec, ki ga rabijo z najboljšim uspehom in trajno vse leto, tudi za zdravljenje doma, po vseh deželah ga priporočajo mnoge zdravniške avtoritete za krvne, ženske, živčne in kožne bolezni itd. Naprodaj po vseh lekarnah. Zdravilišče p ve vrsta „Gftnd Hotel des Bains" In „ Par« hotel" z 250 sobami in saloni, vsemi najmodernejšimi napravami. Prekrasna, zavetna leža, milo podnebje, veliki parki. Sezija od 15. aprila do 1. novembra. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo. 1077—15 P. n. Za občutljive noge so sve-tovnoznani gorki črevlji z volneno podlogo za odrastle in za otroke iz c. kr. priv. Mnihovgraške črevljar-ske zaloge neprecenljivi. MnihovgraSki črevlji so nepremočljivi, nedosežni v obliki ter jamči tovarna za vsak edini par. 3501—1 Henrik Kenda zaloga Mnihovgrašfce črev- ljarske tovarne. Umrli so v Ljubljani. V deželni bolnici: Dne 20. septembra: Franja Petrič, za-sebnica. 64 let. Srčna hiba. — Katarina Ne- č, dekla. 17 let. Jetika. — Olga plem. Andriolli. zasebnica. 26 let. Pveno,nephritis. Dne 29. septembra: Jernej Zitko, posestnik, 64 let. Kap. — Filip Cuk. posestnikov sin, 2 in pol leta. Combustio. Paralvsis cordis. Dne 30. septembra: Helena Princ, gostija, 66 let. Ostareiost. fleteorologlčno porotllo. 4 J 5 7. *J. tf pop m»lp- ^23 jasno 15 2 3r. jvzah. 10 3 brezvetrno jasno 19 4 brezvetrno skor. jasno Srednia ▼$eraj9nja temperatura 15 3 . nor- Pmd«^r>a - m«. 0 Ž. t Neutolažljivim srcem javljamo sorodnikom in znancem pretužno vest, da je umrl nepozabni, iskreno ljubljeni oče. oziroma stari oče, tast in stric, gospod Čuka jVilakar hišni posestnik in žel. sprevodnik v p. po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes v petek, dne 5. t. m. zjutraj ob 6. uri v 81. letu starosti. Pogreb pojde v nedeljo, dne 7. oktobra t. L, ob polu 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Jenkove ulice št. 20, na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo služile v mestni župni cerkvi pri Sv. Petru v Ljubljani. Dragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dne 5. okt. 1906. Ludo vik, sin. — Julika Mlakar, oj. Bučar, sneha. — Mila, Mara, Vida, Julija, Ludovik, telko, vnuki in vnukinje. 3613 Igralcem na citre pošilja zastonj 5 pesmi za citre in katalog Neukirchner, G.-rkau na Češkem. 3536—3 V trajno delo sprejmem takoj dva izurjena Anton Rojina mizar 3590—2 Wolfove ulice štev. 8 L« slama n dlld v novih hišah na Selu tik glavne ceste z l. 2 ali 3 sobami, kuhinjo m dragimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni. Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg št 7, priti. 33is 19 Vljudno se priporoča 1 trgovina ■ i Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtnrl trs štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 3 Cene zmerne. UeiJI hotel iŠČe upraviteljico %a oddajauie sob v najem. Zahteva se poznanje hrvatskega odnosno slovenskega in nemškega ie zika. Pogoji povolmi Ponudbe z refe-reocijami naj se pošiljajo na npravoiitvo „Slovenskega Naroda." 3338 3 Hotel M Miflvor' V soboto, dne 6. oktobra t. L velik koncert „Društvene godbe". Začetek ob osmih zvečer. Vstop prost. Za isborno pijačo in jed je preskrbljeno. Zahvala. Ob priliki najine srebrne porode in 25 letnice najinega stanovskega delovanja, došlo nama je od blizu in daleč toliko čestitk, da nama ni mogoče se vsem posamezno in osebno Zahvaliti, zatorej si usojava tem potom izrekati najsrčnejšo zahvalo vsem prijateljem in 3nancem, osobito pa cenjenim gospodom stanovskim tovarišem ja prekrasni večer, kojega so nama priredili, posebno pa ja prasne nepitnice in dragoceno darilo, ka^or se tudi zahvaljujeva gospodu tovarišu Ludoviku Crnstu ja prašna Spomina. Še enkrat; hvala vsem. luan in IT)erije Tcjti. Gostilna Jrfiramar. 3594 Knjigovodja vajen v prvi vrati nemške korespondence, išče se za lesno industrijo. Službo je nastopiti takoj. 3545 — 3 PoDudbe na odvetniško pisarno v Ljubljani, Kongresni trg it. 15. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. Odhod iz Ljubljane iui. zeL: 7MO zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7M7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Topltce, Kočevje. M-30 pre'poidn«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel. Trst c. kr. drž. žel., Trbiž. Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. l-OS popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Tophce. Kočevje 4 oo pop-'d e. Osebni vlak v smeri: Je- l Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d."ž senice. Gorica c. kr. drž. žel, Trst c. kr. drž. žel... Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec , Stajer, Line. Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-08 i«e6»r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zveoer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. iO'23 ponoći Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano jui. tel.: 7- 09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8- 44. zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. II15 predpoldne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2*32 popoldne Osebni vlak iz Straže- Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž. 8*35 zvečer. Osebni vlak iz Stražc-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 845 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja južr^eT, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. 11*34 ponoći. Osebni vlak iz Pontablja, Odhod iz Ljubljane drl. kolodvor: 7 28 ijutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2'05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 lO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10 45 ponoči Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano drl. kolodvor: 6 49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn. r 3585—2 Lepa oprema za neusjta napravljena v lastni šivalnici, je v trgovini razstavljena na ogled. l> Ljubljani, petra e«5ta |t. 8. L & ^^^^^^^^^^^^ Damski in otročji klobuki same oblike aH pa tudi oltipani dunajski uzorci Najnižje cene! Največja izbira! Recknagel 3569—2 Mestni tr$ št. 3. Sprejemajo se klobuki u moderno prenaredbo. se takoj sprejme pri stavbniku Ferd. Trumler, Ljubljana, Pred škofijo Štev. 3. 3596 i Išče se pisar za c. kr. notarijat v Ilir. Bistrici. Pogoj je popolna zmožnost slo venSČioe io nemščine v govora in pisavi in prav lepa pisava. 3587 t Na Dreto?! S se bodo dobivale odslej naprej vsako nedelje sveže riževe, krvave in mesene klobase domačega izdelka. - K obilnemu obisku vljudno vabi 3529 2 fil. Rus. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5*50 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa g*, odda za to nizko ceno: par mofikih in par ženskih čevljev, crnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, n»jnovej&e oblike dalje par moških in par ženskih modnih Čevljev, elegantnih in lahkih. VmI 4 ,>iirl mhiiio A*50 K. Za narolitev zadostnje dolgost 3604 Razpošiljanje po povzet;. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Nengajajoće rad zamenjam Meščanski hotel „Lloyf, u petek, 5. septembra 1.1, ERI DruStuene sodbe za člane, Nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek ob 128. uri, Za mnogoštevilni obisk se priporoči Dragotin Tauses, 3595 restavrater. Kakor je p. n. občinstvu znano, sem bil pred začetkom sezije v Parizu, kjer sem osebuo izbral originalne pariške modele, ki so ravnokar došli. S tem si usojam p. n. občinstvo vabiti na ogled teh modelov in upam, da se bode vgakdo zanimal zanje. Imam velikansko zalogo sveže jesenske in zimske konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke, vse najfinejše izvršitve po najnižjih cenah. Z velespožtovanjem O. BERNATOVIČ 2597-1 v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. AAAAAAAAAAžAAA^AAAAA MA&A '" O* Josip Vidmar izdelovalec dežnikov im. solčnikov naznanja slav. občinstvu, da je otvoril dne 1. Oktobra t. L svojo glavno prodajalno dežnikov io solnčnlkov Pred škofijo št. 19, obdrži pa svoii dosedanji prodajalni na Starem trgu št. 4 in v Prešernovih ulicah št. 4- kot podružnici. Nahaja se v zalogi vedno najnovejše v to stroko spadajoče blago. Preobleke in popravila točno in ceno. 3234-5 najnovejše: ourntniki, boe, collierji, muli, oprave za otroke. Ceno in dobro priporoča Karel Reclipl Mestni trg št. 3. Ljunliasnska kreditna banka v Ljubljani §4 ^ftdrcintca v CELOVCU. v*6 Trate rent, »aetamirj pieem. *in}oritetf ic-BoaaM) uNigenO wećk delnic, vuinu uov^e* Promes* (JEd«jii k vsatremu treotnju. Akcijski kapital K 2,000.000*—. tortisvt *kt»»«fti|t ijidroĐare vr-jdnuntnu paotr)« Is vnovCcij« »apaic kupoue. VmkuJuiJ le stul Rezervni zaklad K f00.000'- m fftw|«e M vr^NftM teplrlt Z»^ravr*CLJ« sre&M« proti vQ-a?k« žanitniuska kaven* Podruinaca v 9PLJETU. DeuMru« • j» r« J niti a v tekočom raCrma ali na vloSne knjižice pt agodnim obrostim. Vloženi denar obrestuje dne v'oge đo dne vadiga. 3- t14 Promet s čeki in nakaznicami. Lastnina in tisk rNarodne tiskarne". 55