Ljubljana, torek. 20. septembra 1955
Leto XXI
Štev. 221
SLAVNI CN ODGOVORNI UREDNIK
ivan Šinkovec
UREJA UREDNIŠKI ODBOR
List Izhaja vsak dan razen oetka. u Cena 10 dinarjev
M M
ctjuclsko.
PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRU2ITF SEI
1. IZDAJA
■LJUDSKA PBAViCA.
USTANOVLJENA ». OKTOBRA 1934 « Mff.n NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZBA JALA KOT 14-DNKVN1K IH r ED NIK OD OSVOBODITVt
do i. ruu im kot onkv
NIK. NATO PA KOT rrDNIK t OD I. JUNIJA UM CZ BAJA 7 REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO«
Predsednik Tito sprejel Mendbs-Francea
Osijek, 19. sept. (Tanjug). — Predsednika republike Josipa Broza-Tita, ki je na krajšem oddihu v Beljskem gozdu, so obijali danes bivši ministrski predsednik g. Pienre Mendes France, francoski veleposlanik v Jugoslaviji g. Frangois Coulet in sin 6- Mendes Francea. Predsednik republike je skupaj s svojo soprogo zadržal goste na kosilu.
Predsednik Tito in g. Mendes France sta se ob tej priložnosti “Sij časa razgovarjala. Razgovoru Je prisostvoval tudi veleposlanik 8- Coulet.
Obisk ameriškega senatorja Keefowerja
Beograd, 19. sept. (Jugopress). Jutri bo prispel v Beograd na dva dni trajajoči zasebni obisk senator demokratske stranke ZDA' državo Tennessee, Keefower.
DREVI SE BO ZAČELO X. REDNO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE
Optimizem ob zasedanju
Organizacije združenih narodov
Najtežavnejša vprašanja letošnjega zasedanja: razorožitev, atomska energija, sprejem novih članov in gospodarski razvoj nerazvitih dežel
New York. 19. sept. (Tanjug). Jutri zvečer se bo začelo v največji dvorani palače Združenih narodov v New Yorku X. redno zasedanje Generalne skupščine. Letošnje zasedanje se bo začelo v znatno ugodnejšem mednarodnem položaju kakor prejšnja. Ko se je lani začelo IX. zasedanje, ni bilo znano, v kakšnem vzdušju bo poteklo. Hladna vojna je sicer že pojemala, ni pa bilo gotovo, ali je ne bo znova povzročilo proučevanje odprtih in često zelo spornih vprašanj, s katerimi se je moralo zasedanje ukvarjati. To pa se ni zgodilo in IX. redno
Na X. redno zasedanje na sedežu Združenih narodov gleda svet s precejšnjim optimizmom, čeprav ni pričakovati, da bo prineslo važne sklepe. Po mnenju večine Opazovalcev je naloga tega zasedanja v predhodnji in še neurejeni dobi ne toliko, da bi uredilo posamezna sporna vprašanja, kolikor da bi okrepilo in ohrabrilo pozitivne težnje, ki se čedalje bolj uveljavljajo v mednarodnem življenje.
V skladu s takšnimi nazori je treba od letošnjega zasedanja Generalne skupščine pričakovati,
tek obdobja, v katerem je bila hladna vojna končana:
V Atenah obširna
politična posvetovanja
Kralj Pavle sprejel voditelje vseh opozicionalnih
strank
v Atene, 19. sept. (Tanjug). — v.. soboto in danes dopoldne so v Atenah obširna politična j/^etovanja. Ob tej priložnosti v ri- 1 Pavel posamez sprejel 0|Jitelje vseh opozicionalnih ‘rank, ki so mu pojasnili svoja ®*e<lišča o trenutnem položaju. °° teh avdienc je prišlo na prošnjo voditeljev opozicionalnih ^rank. Svoja gledišča so pojasni kralju voditelji parlamentarnih skupin, in sicer Venizelos ^ imenu Liberalne demokratske ‘Veze, Papandreu v imenu Libe-alne stranke in Papapolitis v ,2}®nu Napredne zveze centra '“PEK). Kralj je sprejel tudi vo-rjtelje strank, ki v skupščini nihajo predstavnikov, in sicer v°djo. Demokratske stranke Zo-
„ j	da bo pripravila tiste politične,
■ JacpHnrfinLmi 7!^° ‘ pravne in gospodarske temelje, na J .	katerih boita slonela mir in sode-
lovanje med narodi v prihodnjih desetletjih. Takšna gledišča pa nikakor ne izključujejo možnosti, da bi že na tem zasedanju uredili posamezna vprašanja, glede drugih pa utrli pot k ureditvi. Najtežavnejša vprašanja sedanjega letošnjega zasedanja bodo razorožitev, atomska energija, sprejem novih članov in gospodarski razvoj nerazvitih dežel.
V razgovorih o razorožitvi so dosegli od zadnjega zasedanja velik napredek in tako lahko z večjim optimizmom gledamo na nadaljnje obravnavanje tega vprašanja. To velja tembolj, ker je videti zadnje čase čedalje več znakov, da je Sovjetska zveza pripravljena v določeni obliki sprejeti Elsenhovverjev načrt o izmenjavi vojaških informacij, kar bi prisililo tudi zahodne države, da bi se izrekle o sovjetskem načrtu za razorožitev. Kar se tiče sprejema novih članov, je vprašanje, kako omogočiti, da bi OZN sprejela nad 20 suverenih dežel. Že večkrat je bilo poudarjeno, da brez teh dežel Združeni narodi ne morejo biti univerzalna organizacija, generalni tajnik Hammarskjold pa je rekel, da bi moralo sprošno Zboljšanje razmer
lotasa, vodjo Združene demokratične levice (EDA) Pasalidisa in vodje Populistične stranke Cal-darisa.
Vse opozicionalne stranke stoje na stališču, da preživlja Grčija očitno politično krizo, ki je nastala zaradi neuspeha vladne notranje in zunanje politike. Te stranke zahtevajo razpust parlamenta in razpis novih volitev po volilnem zakonu, ki ne bi slonel na večinskem sistemu.
Predstavnik Združene demokratične levice (EDA) je razen tega zavrnil argument vlade, da ima na razpolago velikansko parlamentarno večino 210 proti 90 poslancem, češ da ta večina ne ustreza stvarnemu razpoloženju množic.
na svetu vplivati tudi na pozitivno obravnavanje tega vprašanja Čeprav niso izključeni določeni dogovori o ureditvi tega vprašanja že na tem zasedanju, vendar v političnih krogih menijo, da bo moralo to vprašanje počakati do XI. zasedanja.
Glede na gospodarski napredek nerazvitih dežel bodo na zasedanju sklepali o ustanovitvi posebnega sklada OZN za gospodarski napredek zaostalih dežel, ki naj bi bil glavni instrument za gospodarski napredek zaostalih področij. Dasiravno se je velikanska večina dežel izrekla za ustanovitev sklada, pa bržčas za sedaj le-ta še ne bo ustanovljen, ker nima dovolj sredstev za uspešen začetek.
Na zasedanju bodo prvi dan izvolili predsednika ter druge funkcionarje zasedanja in organe, sprejeli bodo dnevni red, razporedili točke dnevnega reda po odborih, zatem pa se bo začela splošna razprava, ki bo trajala 10 do 15 dni Potlej bo delo potekalo po odborih.
'(V	'	••	•:	•	••
'i',	$	T,\
'
SPM t®
mmm
Palača Združenih narodov v Nev Yorku
Po moskovski konferenci
govorijo glasneje in bolj odkrito
(Od stalnega dopisnika)
Bonn, 19. sept. — V Zahodni Nemčiji se zelo zanimajo za bližnjo zunanjepolitično debato v Bundestagu, ki bo v petek, medtem ko jo bo kancler Adenauer začel en dan poprej s širšo deklaracijo. Včerajšnji govori uglednih prvakov raznih strank na zborovanjih obetajo, da bo v debati slišati tudi nekatera nova mnenja in nove nazore o politiki zvezne republike.
Govoreč v Bremerhavenu, je
DOGODKI V ARGENTINI
Peron hoče spet odstopiti
Uporniki odklanjajo ponudena pogajanja, dokler Peron ne bo odstopil
Buenos Aires, 19. sept.
Argentinski minister za ''ojsko general Lucero je nocoj li^°r°pil, da je predsednik repub-**« Juan Peron ponudil svoj *lstop.
»Vojska lahko vzame oblast v j/°je roke, da bi v deželi dosegli ^miritev, preden ne bo prepoz-jJ0’* je izjavil general Juan Pe-Z*-1 v poslanici, ki jo je nocoj Jj^ajal državni radio.' »Mislim, je to potrebno zaradi obrambe «jih koristi dežele,« je pripom-U Peron. »Prepričan sem, da bo-laui ^ružena vojska in ljudstvo ‘'ko kos vstaji.«
Malo kasneje je diržavni radio Javii naslednje poročilo:
*Ljudem priporočamo, naj
j^anijo mir, vtem pa bodo vo-°bla®tl utrdile zvezo treh £a°v vojske in vsega argentinska naroda.«
j Radio London pa poroča, da argentinska radijska postaja, Pod nadzorstvom upornikov, r°*avila, da so le-ti sestavili svo-vlado.
Londonski radio je tudi po- tinska vlada ponudila voditeljem ročal, da je argentinski državni upornikov razgovore o premirju, radio oddajal vest, da je argen- Poziv so poslali v imenu poveljnika argentinske vojske generala Lucera.
Uporniki so odklonili razgovore o premirju, dokler predsednik Peron ne bo odstopil.
Pariz, 19. sept. (AFP). Položaj v Argentini je .videti nejasen. Vesti, ki jih oddaja radio poveljstva za zadušitev upora, glasni štab upornikov v mestu Puorto del Graino in admiralska ladjia uporniškega ladjevju, so protislovne.
Kaže, da so moči taikole r&z-| deljene:
Predsedimilk Peron lahko ra-I čutna na znaten del vojske, na sindikate, ki izražajo svojo vda-| nost poronizmu in na dele lctal-I stva, zlasti tiste, katerih oporišča | so v pokrajini Buenos Aires.
Nasprotno pa je videti, da upornike podpira vojna mornarica, rečno ladjevje in del vojske,
le to pripravlja na bombardiranje Buenos Airesa. Vladni radio pa trdis da bo 80 vladnih lovcev in bombnikov preprečilo akcije uporniškega Iad'jcvja.
Vladna tiskovni oddelek je demontiral vesti uporniških radijskih postaj, da je v pokrajini En-tre Rios, 500 km severno od Buenos Airesa, »žarišče upora*. V tej pokrajini vlada popolen mir, je rečeno v komunikeju.
predsednik socialno demokratske
stranke Ollenhauer izjavil, da izid moskovske konference pomeni »popoln polom zunanje politike bonnske vlade«. Pripomnil je, da se je dosedanja koncepcija o vojaški moči, na kateri je slonela zunanja politika zvezne vlade, pokazala kot napačna in da mora vlada iz te svoje zgrešene zunanje politike sedaj povzeti ustrezne sklepe. Izstop iz pariškega pakta je ponovno označil kot pot k združitvi Nemčije.
Minister za splošna nemška vprašanja Kaisel je rekel o moskovskih sporazumih, da pomenijo novo poglavje v politiki v zvezi z Nemčijo, ki hkrati prinaša vse polno nevarnosti pa tudi polno pozitivnih možnosti. Izrazil je prepričanje, da bo želja po ponovni združitvi Nemčije v prihodnje še močneje prišla do izraza kakor doslej.
Največ pozornosti pa je vzbudil govor poslanca stranke svobodnih demokratov iz Hamburga Rademacherja na kongresu mladih demokratov. Poslanec Rade-macher je predlagal vzpostavitev stikov med bonnsko in pankovv-sko vlado in naj bi do zaključka konference zunanjih ministrov v 2enevi prenehali uveljavljati pariške sporazume. Poudaril je, da je DR Nemčija stvarnost in da brez popuščanja zvezne republi-
Poslednji sovjetski vojak zapustil Avstrijo
Dunaj, 19. sept. (AFP). Sovjet- I li pred rokom, predvidenim z av-ski veleposlanik na Dunaju Iljičev je strijsko državno pogodbo.
Ulbricht pri Hruščevu
obvestil podkanclerja Scharfa, da bo nocoj poslednji sovjetski vojak zapustil Avstrijo.
Podkancler je prosil sovjetskega veleposlanika, naj sovjetski vla-
rj	~	.	v	‘	.	o"	naj	strvitusKi via
Za sedajjenemogoče dolo&rt. j di izrazi hvaložnos, avstrijske vla področja, ki juh „ma]o v rokah i dCj Uer so sovjctsUc fcle evak„ira uporniki. Vendair te gotovo, da so krmilu na področju Cordobe,
Predsednik Peron
Mar del Plata zasedena — trdijo uporniki
Monteoideo, 19. sept. (AFP).
I Perniška radijska postaja Pucr-Belgrano je nocoj sporočila, i? So uporniki zavzeli pristanišče viair del Plata in da imajo do-v oblasti pokrajino Santa Fe
im.,t,TM..........—
Vremenska napoved
za torek, 20. septembra
nadalje sončno vreme z delno 5* ^Hostjo. Temperatura ponofri med na Primorskem 14. Najvlšja w^Yna temperatura med 19 in 24 ^nj c. Zjutraj po kotlinah megla.
V poročilu tudi trdijo, da so docela neutemeljena vladna poročila, da so upornike izgnali iz Cordobe. Pravijo, da u.porniki ne samo še nadalje drže Cordobo v svojih rok h h, temveč tudi mesta Entrerios. Corientes, Santa Fe, San Juan, Mendozo, San Luis in Bahia Blanca. Trdijo, da so propadli vsi poskusi vladnih čet, da bi zasedle mesti Bahia Blanca in Puerto Belgrano. Uporniška radijska postaja ie pozvala vse pripadnike vladnih čet, naj položijo orožje.
bržkone pa tudi v mestu Bahia Blanca ter področje Mendoze na zahodu dežele. To se da sklepati iz ^oddaj vladnega radia, ki poroča, da so zadušili upor v mestu Cordobi im iz opozorila prebivalcem Buenos Airesa, naj ne Uporablja plitia s področja Como-doro Rivaduvie, ker so plinovodi v mestu Bahia Blanca pretrgani.
Radio admiralske ladje uporniškega ladjevja poroča, da se
Predsednik Bojar na obisku v Iranu
Ankara, 19. sept. (Tanjug). — Predsednik turške republike Dje-lal Bajar je odpotoval iz Ankare na uradni obisk v Teheran.
Sprejem na čast burmanskemu ministru
Beograd, 19. sept. (Tanjug). — Generalni tajnik Zvezne zunanjetrgovinske zbornice Ivan Barba-lič je priredil nocoj v klubu gospodarstvenikov FLRJ sprejem na čast burmanskega ministra za obnovo Bo Min Gaunga. Minister Gaung se mudi že nekaj dni v Beogradu kot vodja gospodarske delegacije, ki z jugoslovanskimi predstavniki obravnava možnosti, da bi razširili trgovinsko izmenjavo med obema deželama.
Moskva, 19. sept. (TASS). Prvi sekretar CK KP SZ Nikita Hruščev je sprejel danes prvega sekretarja CK Enotne socialistične stranke Nemčije AValterja Ulbrichta. Hru-šfev je dva dni poprej sprejel predsednika vzhodno nemške vlade Otta Grotlewohla. Med razgovori, ki so potekali v duhu popolne iskrenosti in prijateljstva, so razpravljali o vprašanjih razvoja odnosov med SZ in Nemško demokratično republiko in o drugih vprašanjih, ki zanimajo obe deželi.
Moskva, 19. sept. (TASS). Razgovori med vladnima delegacijama Sovjetske zveze in Demokratične republike Nemčije o nadaljnjih ukrepih za razvoj in okrepitev prijateljskih stikov med obema deželama so se danes v Kremlju nadaljevali. Današnjemu dopoldanskemu sestanku je predsedoval predsednik vlade DR Nemčije Otto Gro-tewohl.
ke ni moč doseči enotnosti Nemčije.
Rademacher je pozval vse stranke, naj privolijo v ustvarjalni premor, da bi razjasnili, po kateri poti bi v novem zunanjepolitičnem položaju krenila zvezna republika.
Pomembno je, da je to izjavo dal eden izmed članov vladne koalicije v Bundestagu, ki sicer pripada tistemu vplivu svobodnih demokratov, ki se niti v preteklosti ni vedno strinjalo z Adenauer j evemi	zunanjepolitičnimi
koncepcijami, ki pa glede vprašanj v zvezi z združitvijo ni stalo na tako odločnem stališču. Novost je v tem, da sta moskovska konferenca in nedavna kanclerjeva izjava pomenili vzpodbudo, da o teh vprašanjih govorijo jasneje in odločneje kakor doslej, spričo česar se obeta živahnejša dejavnost političnih sil v Zah. Nemčiji.
Od bližnje zunanjepolitične debate pričakujejo, da se bo v njej pojavilo več mnenj, podobnih tistemu, ki ga je izrazil poslanec Rademacher.
V zvezi z washingtonsko konferenco strokovnjakov ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije, ki pripravljajo gradivo za ženevsko konferenco, objavljajo tukajšnji časniki poročila, v katerih je rečeno, da je po ameriški sodbi, ki jo pripisujejo Dullesu, Adenauer odšel dlje, kakor bi bil smel in da je s svojim sporazumom »otežkočil in oslabil« položaj Zahoda pred ženevskim sestankom. Razen tega ugotavljajo, da nobeden izmed zahodnih partnerjev ni doslej izrazil svojega brezpogojnega soglasja s sadovi Adenauerjeve poti v'Moskvo.
O. M.
So vjetsko-f inski sporazum podpisan
Moskva, 19. sept. (TASS). — Predsednik sovjetske vlade Bul-ganin in predsednik Finske vlade Kekonen sta podpisala danes v Kremlju sovjetsko-finski sporazum o izročitvi vojaškega oporišča Porkkala Finski in sporazum, s katerim se podaljša veljavnost sporazuma med obema deželama o prijateljstvu, medsebojni pomoči in sodelovanju iz leta 1948 za 20 let. Na podlagi doseženega sporazuma bodo sovjetske čete izpraznile vojaško oporišče Porkkala v treh mesecih po izmenjavi ratifikacijskih instrumentov.
Po podpisu sporazuma je predsednik prezidija Vorošilov priredil v Kremlju sprejem na čast finski delegaciji.
UVELJAVLJANJE NOVEGA KOMUNALNEGA SISTEMA
KADRI SE ZMERAJ GLAVNO VPRAŠANJE
Novi občinski in okrajni ljudski odbori so začeli delati 1. septembra. Od takrat je minilo komaj 20 dni in seveda še ne moremo govoriti o izkušnjah. Že v prvih dneh dela novih občin in okrajev pa so prišli močno do izraza nekateri problemi, ki je treba nanje opozoriti.
UGOVORI PROTI TERITORIALNI RAZDELITVI
Okrog teritorialne razdelitve, zlasti na nove občine, se je razvila svoj čas zelo obširna razprava. Število občin se je skrčilo malone trikratno taiko, da znaša zdaj 1479, število okrajev pa se je skrčilo na 107. Zdaj pa je mnogo ugovorov proti takšni teritorialni razdelitvi, zlasti občin. Na Hrva/tskem so vtložili 50 ugo vorov, v Srbiji 15, v Bosni in Hercegovini pa 68. V Srbiji sta dva občinska ljudska odbora celo odklonila konstituiranje (okraja Niš in Sremska Mitroviča), ker nista bila zadovoljna 9 teritorialno rajzdolitviio. Zato je pristojna oblast odbora razpustila.
Zanimivo je tudi da vprašanje zbora proizvajalcev v novih občinah ni urejeno v vseh republikah enaiko. Vtem ko v Srbiji, Sloveniji in Orni gori nobena občina nima zbora proizvajalcev, so jiih upostavili na Hrvatskem v 68 občinah, v Makedoniji v 21, v BiH pa v 4. Mestne svete so upostavili v dveh /mestih Srbije, Nišu in Novem Sadu, na Hrvatskem v treh mestih, na Reki, Splitu in Osijeku, v Bosni in Hercegovini pa samo v Sarajevu. V Ljubljani so uredili to vprašanje tako, da je v osnutku statuta predvidena upostavitev posebne skupne (mctdlkomunailne) komisije, ki bo opravljala skupine posle občin v mestu.
TEŽAVE UPRAVNIH ORGANOV
V začetku dela novih ljudskih odborov prihaja do izraza tudi nepopolno poslovanje okrajnih organov, zlasti v občinah. Republiški tajniki za zakonodajo in organizacijo pravijo, dia je nepopolno poslovanje upravnih * rga-nov delno posledica nezadostnega števila strokovnih kadrov, večinoma. pa nezadostne pritegnitve posameznih služb zveznih in republiških uprav, ki s svojimi predpisi niso pravočasno uredile poslovanja služb uprave v občinah (ceste, kmetijstvo, veterinarstvo, notranji posli itd.) Zato ljudski odibori mnogih okrajev Se niso izročili ljudskim odborom občin tistih poslov, ki presegajo njihovo pristojnost.
Zato se vsiljuje sklep: da bi vsi ljudski odbori občin upostavili svoje pristojnosti, je med drugim potrebno, da se republiški resori kar najodločneje lote svojega dela in čimprej dohite, kar so zamudili. TajniStvo za za-
John Denwer odpotoval iz naše države
konodajo in or-anizacijo Zveznega izvršnega sveta je že storilo v tem smislu nekatere ukrepe.
NOVE SOLE IN TEČAJI
Med ostalimi problemi, ki so prišli do izrazia v začetku della
še neugodnejše. V 50 občinah v Bosni in Hercegovini ima kader v glavnem osnovno šolo. Nik-šic in Cetinje v Crni gori nimata 6odniikov za prekrške. Zlasti velike so težave s popolnitvijo mest v posameznih službah inšpekcije. V rpuibliiikah si sicer nekoliko , prizadevajo, da bi izšolali kadre, zlasti za uslužbence za občine. Vzlic temu pa še ne moremo govoriti o sistematičnem šolanju upravnih kadrov in
novih občin m okrajev, zasluži i vrsta vprašanj s tega področja
vsekakor naj večjo pozornost vprašanje kadrov. Po reorganizaciji se je število uslužbencev zmanjšalo (v Srbiji za 10 %, na Hdvatskem za 20% itd.). S tem pa se je nekoliko zfboljšaila strokovna usposobljenost uslužbencev, ker so odpadli v glavnem uslužbenci z mižjimti kvalifikacijami.
Posebne težave pa povzroča popolnitev vodilnih mest v novih ljudskih odborih. V Srbiji na pr. ima od 54 okrajmih ljudskih odborov samo 22 tajnike s pravno fakulteto, pa še ti večinoma ne ustrezajo ostalim pogojem (službena leta, strokovna izobrazba). V občinah je stanje
je še zmeraj odprta.
Zato bo po sklepu posvetovanja v tajništvu za zakonodajo in organizacijo Zveznega izvršnega sveta treba čimprej organizirati šole in tečaje, v katerih si bodo uslužbenci novih 'ljudskih odborov razen splošnega pridobili še posebno izobra:zl>o. Doslej so samo na Hrvatskem upostavili enoletno šolo za upraivne kadre. Med drntgim bo treba čimprej sklicati širšo konferenco s predstavniki zveznih resorov in fakultet, na katerih bi ugotovili sistem šolanja upravnih kadrov in ukrenili vse potreibno za zboljšanje njihovega položaja.
D. V.
S KONGRESA ZOBOZDRAVSTVENIH DELAVCEV
Nagel razvoj zobozdravstvene službe po osvoboditvi
Ljubljana, 19. septembra. — Danes se je začel delovni del I. kongresa zobozdravstvenih delavcev Jugoslavije. Prvi Je govoril sekretar Zveze zobozdravstvenih delavcev Jugoslavije Bora Pavlovič. V začetku svojega referata je o naglem razvoju naše zobozdravstvene službe po osvoboditvi med drugim dejal:
»Zdravstvena služba med obema vojnama ni bila v stanju uspešno reševati vprašanja narodnega zdravja, ker za uspešno delovanje ni razpolagala z zadostno materialno osnovo. Majhno število zdravstvenih ustanov in strokovnih kadrov ni moglo reši>ti zdravstvenega problema, ki je bil precejšen. Vzroki za takšno slabo zdravstveno stanje pa so bili v slabih ekonomskih in higienskih razmerah takratnega časa.
Vsem tem problemom se je pridružila škoda, ki je nastala v vojnih letih, ko je bilo uničenih približno 50 % zdravstvenih ustanov. Zdravstveni kader iz predvojnih let je bil razen tega ne-
Ali je že možna sprostitev cen surovih kož?
K predlogu Zveze trgovinskih zbornic za prosto oblikovanje cen na avkcijah
Pred štirimi meseci smo uvedli nov na^in prodaje in nakupa domačih 'surovih kož in volne na avkcijah, ki jih organizira Zveza trgovinskih zbornic FLRJ v Beogradu. Odkupovalci suirovih kož smejo prodajati kože samo na teh avkcijah, predelovalci kož pa jih ne smejo kupovati izven avkcij. Pri tem so predpisi o naj višjih cenah zia kože in volno ostali nadalje v veljavi, tako da ima prodaja na a vkciji predvsem to prednost, da se razpoložljive količine pravilneje razdele med predelovalce.
Čeprav določa odlok Zvezinega izvršnega sveta, da se kršitve teh predpisov stirogo kaznujejo po uredili o trgovanju, se v zadnjem času vedno pogosteje dogaja, da odkupujejo podjetja kože za 30 do 40°/« draže in jih prodajajo
god roko predelovalni indushtrijii. icer je res, da predpisane najvišje cene niko realme, zlasti, & upoštevamo sedanje zvišane cene živine, mesa in mašiti, vendar ta okolnost še ne da/je pravice kršiti predpise. Kršitve pa je težko ugotoviti. Predpisane cene se namreč izigravajo, n. pr. tako, da tovarna v stiski za surovino molče prevzame blago slabše kakovosti, kakor je kupljeno. Tudi samo avkcijsko mesto ne prijavlja kršitev, za katere izve. Seveda, kjer ni tožnika tudi n.i sodnika.
Sekcija za usnje in obuitev pri Zvezi trgovinskih zbornic je spričo tega stanja sklonila predlagati,
po zaslišanju Zvezne industrijske deviz za nabavo surovih kož v zborniice ta predlog poslal Zvez- j tujimi. Tega zagotovila pa danes nemu izvršnemu svetu.	nimamo. Zaradi pomanjkanja
Kolikor nam je znano, se | deviz večkrat nastopi zastoj pri usnjarska podjetja s tem predlo- I uvozu. Takrat uvozne cene izgube ?om povečini ne stfcim jajo, čeprav ! vlogo regulatorja cen na doma-hkrati priznavajo slabe strani se- j čem trgu. V takih primerih pride danjega načina prodaje na avk-1 usnjarska industrija v stisko za ciijah. predvsem to, da je treba surovino in so podjetja, ki jim zaradi predpisov o naj višjih ce- najbolj primanjkuje surovine, pri-nah razpoložljive količine razde- morana plečati vsako ceno. Na liti med vse koristnike, kar po- avkcijah bi se cena anarhično v/s roča razne težave.	dvigala in bi prišlo do nepotreb-
Gotovo bi ob prostem obliko- n? podražitve usnja in obutve.
,vonju cen na avkcijskem mestu l akšnega dviganja cen ne bj mogli odpadlo prodajanje blaga pod preprečiti niti s tem, če bi pred-roko. Zagotovljeno bi bilo tudi1 pisali naj vi« j i razpon med začet-pravilnejiše razdeljevanje po de- no in končno ceno na avkcijah, janskih potrebah predelovalcev, kakor to predlaga sekcija za kar sc z razdeliitiveniimi ključi : usnje in volno pri Zvezni trgovin-niiikdar ne da doseči. Vendar bi ski zbornici. Zato menimo, da še
Včeraj je zapustil našo državo znani jugoslovanski partizan, novozelandski državljan John Den- _ wer-Frenk, ki se je mudil v naši! naj se razveljavijo predpisi o naj-državl malone štiri mesece. Od višjih cenah za koze in volno, da njega sta se poslovila njegova bi se cene za surove kože in volno bojna tovariša narodna heroja na avkcijah lahko prosto obliko-Rudolf Janko in Vasja Klanjšek, vale. Upravni odbor zveze pa bo
kazalo stmr še temeljito pretehtati. ZagovormUki sprostitve cen navajajo, da v sistemu osredotočene ponudbe na enem mestu, ki omogoča kupcu boljši pregled tržnega položaja v jugoslovanskem merilu, ni večje nevarnosti, da bi se cene dvignile na nerealno višino, tembolj, kor ponudniki na avkciji ne morejo navijati cen. Te se namreč oblikujejo na osnovi dejanskih potreb tistih, ki jim je surovina najbolj potrebna, drugače kakor če se kupci in prodajalci individualno pogajajo za
ni čas za prosto oblikovanje cen govejih kož.	F.	S.
zadostno izobražen. Nismo imeli stomatološke fakultete, temveč so se zdravniki splošne prakse specializirali za zobozdravništvo. Srednji kadri so se pred -vojno razvijali stihijsko, brez kakršnega koli sistema In plana. Zobni tehniki in dentisti so se namreč izučili po zasebnih ordinacijah in laboratorijih. Kvaliteta teh kadrov je bila dokaj slaba, saj so bili samouki, ki so se začeli resno učiti šele v svojih lastnih ordinaoijah in laboratorijih.
Po osvoboditvi se je stanje bistveno spremenilo. Ljudska oblast je takoj energično ukrepala, da bi popravila takšno pomanjkljivo stanje. Začeli so s sistematskim delom s starim kadrom. Ustanovljene so bile tudi srednje šole za zobne tehnike, ki so začele dajati prve diplomirane tehnike. Takšnih šol je po svetu malo, kar kaže, koliko skrbi smo posvetili zdravstvenemu vprašanju. Na ta način so bile zadovoljene prve potrebe po strokovnem kadru, sedaj pa bodo te srednje šole počasi ukinjene in bomo vzgajali po naših stomatoloških in odontoloških fakultetah zgolj najkvalitetnejši kader.
Sadovi dela so najbolj vidni v številčnem porastu zobnih ambulant. Tako smo imeli pred vojno v Beogradu 4 zobne ambulante, zdaj pa jih je 30. V Srbiji je bil porast števila ambulant od 10 na 249, v vsej Jugoslaviji pa smo imeli pred vojno 40 ambulant, zdaj pa jih imamo 669. Večina teh ambulant je najsodobneje urejenih.
V zdravstvenih ustanovah je družbeno upravljanje ugodno vplivalo na delo, kajti člani upravnih odborov so dojeli naloge in jih zadovoljivo rešujejo. Z novimi delovnimi metodami so poživili delo v zdravstvenih ustanovah. Pri prehodu od administrativnega na družbeno upravljanje pa je prišlo do napak pri delu, vendaT bodo le-te sčasoma odstranjene.
Velik napredek smo dosegli v dentalni proizvodnji, kajti naša država je morala doslej uvažati vse Instrumente in zdravila. Sedaj sami proizvajamo mnogo' proizvodov za naže zdravstvo, neka-
tere pa celo izvažamo. V začetku so bile težave zaradi premajhne izkušenosti teh tovarn, vendar se te napake iz dneva v dan manjšajo.«
Za tovarišem Pavlovičem je govoril prof. dr. Jože Rant, ki je poročal o delu slovenskega zobo-zdravniškega društva v desetih letih po osvoboditvi. Med drugim je dejal, da imamo zdaj v Sloveniji 116 zobozdravstvenih ambulant. Razen tega sta bili ustanovljeni srednja zobozdravniška šola in stomatološka fakulteta. Stomatološka klinika in zobotehnič-na srednja šola sta, kar se tiče prostora in opreme, še zmeraj nepopolni. Manjka jima primernih laboratorijev, ki so za vzgojo naraščaja neobhodno potrebni. V teh dveh šolah je čutiti tudi veliko pomanjkanje učnega osebja.
Kongres je danes nadaljeval delo s strokovnimi predavanji, ki bodo trajala do njegovega zaključka. ____________________ K.
Udeleženci mednarodnega sestanka slavistov v Novem Sadu
Novi Sad, 19. sept. (Tanjug)-Okrog 250 udeležencev mednarodnega sestanka slavistov v Beogradu, je obiskalo danes Novi Sad. Delegati so bili najprej gostje filozofske fakultete, zatem pa so obiskali Matico srpsko. kjer jih je pozdravil tajnik Mil°^ Hadžič. V prostorih te ustanove so priredili majhno razstavo, ki prikazuje zgodovino te naše kulturne in znanstvene ustanove.
Tujim delegatom je Matica srpska podarila več knjig, ki s° jih izdale naše založbe. Slavisti so opoldne odpotovali v letoviški kraj Cortanovci, kjer so jim priredili kosilo. Popoldne so si ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti Sremskih Karlovcev, nato pa so obiskali Stražilovo, kjer so" h jim na čast organizirali kulturnoumetnlško prireditev.
DNEVNA KRONIKA
Cene masti
Začasno pomanjkanje domače masti je povzročilo zvišanje cen — Zagotovljene so zadostne količine za normalno potrošnjo
Zadnje čase se je mast precej podražila. Presenetljivo je zlasti, da Ic na trtju dovolj masti, pa vendar cene naraščajo. Spričo tega smo sc obrnili na /.vezno upravo za prehrano s prošnjo, na/ nam pojasnijo vzroke te podražitve,
povprečno potroSnjo dovolj. Cene uvožene masti bodo ostale na dote-danjl ravni — po 315 din v trgovini na debelo, kar pomeni, da se gibljejo cene masti v trgovini na drobno od 330 do 340 din. Ce računamo pitane praSiče po sedanjih
Direktor zvezne uprave tov. Dju-j cenah, bi morala biti domača mast ro Uzelac je v pogovoru zlasti' p0 stvarnih kalkulacijah na isti poudaril, da smo glede dobave dor \ ravni.
mače masti zdaj v tako imenovani Glede perspektiv preskrbe z do-mrtvi sezoni, ker se letošnja reja mačo 'mastjo lahko rečemo, da so pitanih praiičev ie ni začela. Hej a dobre, ker je pridelek koruze ve-praiičev se začne pri nas potem, lik, novi predpisi o reji praiičev pa ko kmetovalci pospravijo koruzo,] so povečali zanimanje kmetijskih tako da se prve količine domače, posestev in kmetovalcev zanjo. Zato masti pojavijo na trgu v novembru j lahko pričakujemo, da bodo prišle in decembru, potem pa v marcu,1 u prihodnjih mesecih na trg večje aprilu in naslednjih mesecih. Zato količine masti in da bodo cene je zdaj čutiti pomanjkanje domače padle. Posamezna gospodarska pod-masti, po kateri je povpraševanje jetja in trgovinske poslovalnice večje, kakor po uvoženi, ker je I prodajajo zadnje čase uvoženo le-ta drugače pripravljena.	|	mast za domačo ali pa uvoženo :
Uvožena mast je stisnjena, ne domačo meiajo in tako varajo po• pa topljena kakor domača, in zato trofnike. Zato proučujejo na pri-
njen duh n c ustreza okusu naiih potrošnikov. Po kemijski sestavi in kalorični vrednosti pa uvožena mast ne zaostaja za' domačo. Toda nasi potrošniki rajSi kupujejo domačo mast, kar izkoriščajo posamezna podjetja, da njeno ceno neupravičeno navijajo. Z uvoženo mastjo je založen trg precej dobro.
V avgustu smo uvozili 4000 ton, do konca septembra pa bo na razpolago Se 4000 ton masti. Do konca leta bomo uvozili kakih 5500 ton masti, tako da bo s tistimi količinami olja, ki ga ima zdaj trgovinsko omrežje, matčob za normalno
r jjnem mestu možnost, da bi to kakorkoli preprečili. Nekateri predlagajo, naj bi prodajo domače masti dovolili Izključno mesnicam, trgovinske poslovalnice pa bi prodajale samo uvoženo mast. Drugi me. nijo, da bi kazalo trgovinskim poslovalnicam dovoliti prodajo domače masti, toda v tem primeru poslovalnice, ki prodajajo domačo mast, ne bi sm?le prodajati uvožene in nasprotno. Tako bi vsaj v glavnem preprečili nepravilno poslova nje posameznih trgovinskih poslovalnic in podjetij.
J. Dr,
goča domačim gospodarskim podjetjem, da s določenimi pogoji kupijo del razstavljenega blaga, na katerem so zainteresirani. — V upravi velesejma poudarjajo, da je cilj tega odloka še nadalje poglobiti gospodarske odnose med Jugoslavijo in zainteresiranimi deželami.
Predsednik Tito častni član britanskega društva brodarskih inženirjev
Pod pokroviteljstvom predsed-ceno. Surovino pa bi dobila "tista nika republike Josipa Broza-Tita podjetja, ki imajo najboljše po- se je včeraj v Opatiji začel je-goje za racionalno predelavo. senski sestanek britanskega dru-Cetudi ne moremo teh argu- štya brodarskih inženirjev, ki ga memtov podcenjevati, vendar tudi Prirede vsako drugo leto v eni ne smemo prezreti tehtnih po- lzm<=d pomorskih dežel. V imenu miislekov proti sprostitvi, pred- predsednika Tita je sestanek po-vsem je treba drugače obravna- zdravil komandant JLM vice-vati sprostitev cen pri kožah drob- admiral Mate Jerkovič. Zatem se niice in svinjskih kožah, kakor pri	Predsednik društva	sir Harold
govejih kožah. Kože drobnice iz- Jarrow zahvala predsedniku Titu važamo in je že zaradi tega cena za1 Pokroviteljstvo in Izročil vice-praktiično maksimirana z možuo- admiralu Jerkoviču diplomo o st jo izvoza. Posredno velja to tudi Proglasitvi predsednika Tita za za svinjske kože, ki se izvažajo v Rastnega člana britanskega dru-predelunem stanju kot galante- štv? brodarskih inženirjev. Temu
rijsko usnje. Sedanje cene svinj- sestanku graditeljev ladij priso-  ........................_____________
sikih kož gotovo niso realne, če stvuje 60 članov društva iz tujine ne j„ Hercegovine Avdo Humo. upoštevamo podražitev prašičev r 12 na^e države in 10 gostov, in zlasti masti. Na trgu se opaža	„	.
že poslabšam je kakovosti svinjskih 5UU0 prošenj zapotovan je surovih kož in zmanjšanje pon ud-	v	Italijo
r se je motno po
Švedski novinnrji v Sarajevu
V Sarajevu se je včeraj mudila skupina 29 švedskih novinarjev, urednikov in lastnikov časnikov, ki so pred nekaj dnevi prišli v Jugoslavijo. Dopoldne so si novinarji ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti Sarajeva, opoldne pa jih je sprejel predsednik Izvršnega sveta Bos-
Dolegacija finskih invalidov v Beogradu in Smederevu
Delegacija zveze vojnih invalidov Finske je včeraj obiskal® Ljudski odbor beograjskega okra'
ja. Člani delegacije so razen tega obiskali ortopedski zavod »Rudo* v Beogradu in državno kmetijsk0 posestvo »Godomin« v Smederevu.
Jadranski velesejem
zaključen
V Splitu so zaključili prVI Jadranski velesejem, na katere1” je od 10. do 19. septembra roz' stavljalo okrog 100 proizvajal^ s celotnega jadranskega podrflfi' ju. Sejem si je ogledalo okro» 50.000 ljudi.
be, zlasti odkar se je motno po- Na področju koprskega okraj-drazila slanina. Mnsarin raie pre- nega ljudskega odbora je doslej delajo kozo in jo porabijo kot do- 5000 upravičencev vložilo proš-pri izdelavi klobas, slanino nje za potovanje v Italijo. Doslej pa prodajajo s kozo pri čemer 60 rešUi pribiižn0 1000 prošenj, dobe za kozo še enkrat več, kakor Razen tega je tajništvo za notra-ee jo odereio. Oškodovan pa je nje ^ v Kopru vidiralo in potrošniik, ki mom skiipaj s &la- vrnilo italijanskim oblastem 1830 nino drago placaiti tudi kozo če- dovolilnic. Doslej je na ta način prav ima ta le malenkostno hra- obiskalo koprski okraj okrog 600 niiltio vrednost. Ce^torej sprostimo ijlldi> okrog 250 ljudi s področja ceno svi.njskili koz bi hkrati ka- tega okraja pa je obiskalo Trst zalo uresničiti ponovno obravna- jn okolico, van predlog da se prepove prodaj« slaniine s kožo. Ob višji od- Kongres Mednarodne nnije
kupfli cena se bo ponudba surovih	železniških	medicinskih
koz/drobnice in svinjskih koz	.
gotovo povečala, kar bi bilo zlasti	sluzil
važno za bližnjo sezono klanja. Včeraj je v Dubrovniku začel Seveda pa bi bilo kvarno za naš delo VI. kongres Mednarodne izvoz, če bi se cena svinjskih kož, unije železniških medicinskih četudi le prehodno, dvignila čez služb, kateretnu prisostvuje okrog določeno mejo, ki še omogoča 150 delegatov iz 20 raznih dežel, uspešen izvoz svinjskega usnja Na kongresu bodo obravnavali oziroma galanterijskih izdelkov. vprašanje profesionalnih bolezni Docela drugačen pa je položaj železničarjev, zlasti še obolenj glede govejih kož. Zvišanje od- hrbtenice in živcev.
Kontingenti za tuje razstavljalce na Zagrebškem velesejmu odobreni
V upravi Zagrebškega velesejma izjavljajo, da je Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta izdal odlok o odobritvi ve-lesejmskih kontingentov na letošnjem mednarodnem zagrebškem velesejmu. Ta odlok omo-
kupne cene ne bo povečalo ponudbe, ker že zdaj mesar ne more r govejo kožo ničesmr drugega početi. kakor da jo proda. Koristno bi morda bilo, da bi v ceni prišla bolj do iizraza kvaliteta kož. Popolna sprostitev pa bi biila tu nevarna. Zavedati se moramo, da smo glede velikega dela surovih rovejih kož navezani na uvoz. 7fl'to bo sprostitev cen umestna šele tedaj, ko bo imela industrija v vsakem ča«u na razpolago dovolj
Sporočilo o sklicanju izrednega kongresa prosvetnih društev Slovenije
Zveza delavskih prosvetnih društev »Svoboda« in »Ljudska prosveta« Slovenije sklicujeta Izredni kongres prosvetnih društev Slovenije, ki bo na Jesenicah 22. in 23. oktobra 1955.
Kongresu bo predložen naslednji dnevni red’
1. poročilo o dosedanjem delu prosvetnih društev njihovih zvez;
2. programske misli;
3. predlogi za delo v bodoče;
4. predlog novega štatuta in izvolitev organov po sprejetem predlogu;
5. razno.
V odbor za pripravo izrednega kongresa so imenovani tovariši:
Ivan Regent, predsednik Zveze »Svobod«;
France Bevk, predsednik »Ljudske prosvete«;
France Kimovec, podpredsednik »Ljudske prosvete«;
Roman Albreht, tajnik Zveze »Svobod«;
Janko Burnik, predsednik Delavskega prosvetnega društva »Svoboda« Jesenice in član Zveze prosvetnih društev okraja Kranj.
Delegate za kongres volijo izredne skupščine prosvetnih društev okraja, in sicer na vsakih začetih 250 članov prosvetnih društev po enega. Kandidati za delegate so člani prosvetnih društev ne glede na to ali so, ali ne delegati okrajne skupščine. Izredne skupščine morajo biti opravljene v času od 2. do 9. oktobra 1955.
Delegate za izredne okrajne skupščine prosvetnih društev volijo vsa prosvetna društva v okraju, in sicer na vsakih začetih 100 članov društva po enega. Volitve moraj0 društva opraviti do vključno 30. septembra 1955.
Vsa podrobnejša navodila v zvezi s kongresom in ostalimi pripravami bo sproti sporotal Pripravljalni odbor.
ZVEZA »SVOBOD«
»LJUDSKA PROSVETA« SLOVENIJE
DOGODKI V MAROKU
FAURE IMA PROSTE ROKE glede regentskega sveta
Pariz, 19. sept. (Tanjug). — Francoski ministrski predsednik Edgar Faure je dobil prosite roke, da lahko po lastnem premisleku izbere maroške osebnosti za bodoči kronski svet, ki bo organ maroške zakonodajne oblasti. To Poudarja večina pariških časnikov, ko presoja včerajšnje ostre razprave na sejah vlade in odbora peterice o sestavi maroškega regentskega sveta
Razprave in pogajanja o tem Problemu trajajo že teden dni in nerešeno vprašanje, kdo bi naj bili člani tega novega organa, ki naj bi nadomestil sedanjega sultana Ben Arafo, je zavrlo objavo vladne deklaracije o francosko-
Vrnitev
Porkale
S pariSko mirovno pogodbo s Finsko februarja 1946 leta je SZ dobila pravico do ozemlja in vod na Področju Porkale v prihodnjih petdesetih letih in pravico, da vzpostavi pomorsko oporišče. Čeprav h Porkala ostala del finske države, za katerega je SZ plačevala določeno zakupnino, ni težko razumeti, da so Finci vedno z nelagodnostjo mislili na tuje oporišče na ovojem ozemlju — v neposredni bližini Helsinkov — in da so želeli, da bi to točko odstranili. Tuje todje in mornarji na tleh Finske — dežele, ki je sicer dosledno izpolnjevala vse določbe mirovne pogodbe — so morali pomeniti dolo* (eno težavo pri poglabljanju finsko-s°vjetskih odnosov medsebojnega Tozumevanja in zaupanja med obe-^a deželama in sicer vzlic nedvom. n'm uspehom, ki so bili na tem po. dr olju ie doseženi.
Bulganinova izjava o priprav lenosti sovjetske vlade, da odpravi Pomorsko oporišče v Porkati dva-lnštirideset let pred rokom, je ge-J,a> ki bo vsekakor koristila odno-*®n* med obema sosedoma in vtis-ni,a pečat sovjetsko-finskim razgo-D°r°nx, ki so se začeli v Moskvi.
Sovjetski sklep ima seveda tudi lrši, splošnejši pomen. Povezan je * Vrsto dejanj, ki so v zadnjih dveh ‘etih bila priča pozitivnih teženj sovjetske zunanje politike in ki so ** prispevale k zmanjšanju nape-t°>ti in k ureditvi dela mednarodnih sporov. Po avstrijski državni Pogodbi, beograjskem sestanku, 2e-nfW lahko tudi Porkala postane Slmbol postopnega urejevanja evropskih razmer, ki je morda, skromnejši od tistih, ki smo jih našteli,
vendarle pomemben.
, Ni moč smatrati za preseneče-nie, da sovjetski tisk v zvezi s skle-Pon\ 0 Porkali poziva k odpravi vseh tujih oporišč na tujih ozem-!'h, ker je to znana zahteva so-'fietske politike. Pri tem bodo vse-“Okor uporabili svojo gesto nasproti Finski, da bi tako uveljavili boj *a uresničenje te zahteve. To je Povsem razumljivo in celo normalno, ter prav nič ne zmanjšuje ob lekti
maroških odnosih in rešitev krize v Maroku. To deklaracijo so redigirali že pretekli teden, vendar je zaradi opozicije predstavnikov »zmernih« in degolovcev v vladi še niso objavili.
Današnji »France Tireur« piše, da so včerajšnji sestanki Edgara Faura s člani vlade in predsednikom republike, ki so s krajšimi premori trajali od ranega jutra do polnoči, pokazali, da je »vlada v glavnem sprejela predloge in program ministrskega predsednika«. »Toda mnogi ministri sodijo,« nadaljuje časnik, »da je generalni rezident v Maroku general de la Tour manj izpolnjevalec vladine volje v Maroku, a bolj predstavnik nasprotnikov sprave z Mairokanci.«
Ministrskega predsednika odkrito podpira tudi socialistični »Populaire«, ki sodi, da je »svet v celoti napravil že tolikšen napredek, da bi bilo nepojmljivo, da Francija ne more zbrati moči, da bi uredila svoje odnose z Afriko.«
Pariški »Figa.ro«, ki izraža mnenje francoskih naseljencev v Afriki, pa napada Edgara Faura, da se je »uklonil ultimatom Si Bekaia«. Časnik je zlasti ogorčen nad ministri Faurove vlade, ki so doslej bili proti kompromisu z maroškimi nacionalisti, a so po včerajšnjih dolgotrajnih razpravah naposled sprejeli zahteve ministrskega predsednika.
Francoski senatorji prvikrat na Kitajskem
Hanoj, 19. sept. (AFP). Francoska parlamentarna komisija bo kmalu odpotovala na Kitajsko.
To bo prvi obisk takšne francoske delegacije v LR Kitajski V misiji so štirje francoski senatorji, ki so pravkar zaključili informativni obisk v štirih deželah bivše francoske Indokine. Kitajski inštitut za stike s tujino je povabil to misijo, naj obišče Peking. Francoski senatorji bodo odpotovali iz Hanoja danes, v Pekingu pa se bodo mudili tri dni.
Obisk kitajske sindikalne delegacije
Beograd, 19. sept. (Tanjug). — Jutri popoldne bo prispela v Jugoslavijo delegacija kitajske sindikalne federacije pod vodstvom podpredsednika federacije Liu Ning Ija.
Mad 20 dni trajajočim bivanjem v Jugoslaviji si bodo kitajski delegati ogledali več podjetij, zadrug in socialnih ustanov v Srbiji, na Hrvatskem, v Sloveniji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. Seznanili se bodo z delavskim in družbenim upravljanjem v naši državi. Delegacija bo prisostvovala tudi plenumu Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo 23. in 24. septembra v Beogradu.
MAROKO-VELIKI IZPIT
PISMO NOELA BAKERJA »TIMESU«
Laburist zagovarja grško stališče o Cipru
in pri tem citira Churchilla
ker zagovarja danes V »Timesu«
London, 19. sept. (AFP). Strokovnjak laburistične stranke za mednarodna vprašanja Noel Ba-
Milentije Popovič obiskal Solun
Solun, 19. sept. (Tanjug), član Zveznega izvršnega sveta Milen-tije Popovič se je na poti v domovino ustavil za nekaj časa v Solunu. Milentije Popovič je prispel semkaj iz Carigrada, kjer je vodil jugoslovansko delegacijo na nedavnem zasedanju Mednarodnega monetarnega sklada.
V Solunu je Milentije Popovič obiskal ministra za Severno Grčijo generala Kosmasa in se z njim razgovairjal. Zatem je obiskal solunski velesejem ter jugoslovansko prosto cono, na koncu pa pokopališče v Zeptinliku, kjer so pokopani jugoslovanski vojaki, ki so padli v prvi svetovni vojni.
2e ve* tednov francoski tisk mrzlično obravnava maroško vprašanje, ki je pravzaprav pereče že več desetletij. To, da so ga kdaj pa kdaj, razmeroma v krajših ali daljših obdobjih zasenčili drugi dogodki in razmere na svetu in v Franclji, na stvari ničesar ne spremeni. Maroko Je vprašanje, ki ni izginilo z dnevnega reda te od leta 1911, ko Je francoska ekspedicija pomiritve okupirala Fez do naših dni. V vseh teh letih niso našli izhoda, ki bi vsaj približno ustrezal stvarnim, globokim željam prebivalstva tega francoskega protektorata.
Množične vstaje in tragična bilanca njihove zadušitve letos poleti — a za to razdobje je značilen močan razmah popuščanja napetosti in zboljšanje mednarodnega položaja — so samo znova osvetlile torišče srdite borbe za neodvisnost v tem delu Severne Afrike. Tl tako dramatični In pretresljivi dogodki so morali neogibno imeti tudi svoje politične posledice.
V Alx les Balnsu Je bil konec avgusta sestanek delegacije francoske vlade ter predstavnikov maroških političnih strank In struj, ob tej priložnosti so sklenili, da sc mora sultan Ben Arafa, ki so ga bili posadili na prestol po strmoglavljenju zdaj na
nost velikih svetovnih katastrof ne ogroža človeštva kot neposredna nevarnost, bodo kolonialni problemi nedvomno bolj stopali v ospredje kakor prejšnja leta. Seveda zahteva njihovo obravnavanje mnogo odločnosti in sile na splošno, zlasti pa v Franciji z njenim specifičnim političnim položajem. Toda Izredno važno je, da se to vprašanje uredi zaradi narodov ostallti kolonialnih posesti, zaradi ugleda in položaja držav, ki Imajo kolonije in naposled zaradi vzpodbujanja pozitivnega razvoja mednarodnih stikov in razmer na splošno. Slišati je namreč že sumljive glasove, da gre ta razvoj prehitro, morda zaradi spremembe v strukturi dnevnega reda perečih vprašanj na svetu. Zato je po našem mnenju tudi ta omejeni prvi korak na tej poti vsestransko tehten, velik Izpit.	B.	Lazič
Tretji član maroškega regentskega sveta še vedno trd oreh
Pariz, 19. sept. (AFP). Nocoj bo seja vlade, na kateri bodo odločili o uveljavljenju Faurovega načrta glede Maroka. Kaže, da je
SAD DOLGOTRAJNIH POGAJANJ
Japonski socialisti spet združeni
po štirih letih razdora?
Tokio, 19. sept. (AFP). V zvezi z bližnjo združitvijo obeh japonskih socialističnih strank, ki je predvidena za 13. oktober, se je tu začel kongres leve socialistične stranke, na katerem bodo spremenili strankin politični program.
Obe krili socialistične stranke, ki sita se ločili 1951. leta po sporu v zvezi z ameriško-japonskiim obrambnim paktom, bosta uradno razpuščeni 12. oktobra, tik pred združitvijo. Predsednik združene socialistične stranke bo postal vodja levega krila Musaburo Suzuki.
Ta združitev je sad dolgotrajnih pogajanj, na katerih so izdelali začasni skupni program. S tem programom so se japonski socialisti ločili od KP in v njem priporočajo nevtralno stališče in prijateljske odnose tako s SZ kakor z ZDA.
Desni socialisti imajo 66 mest v skupščini in 24 v senatu, levi socialisti pa 88 mest v skupščini in 45 v senatu.
Politični opazovalci sodijo, da bi utegnila združitev socialistov
mokratski stranki ministrskega predsednika Haitojame in liberalni stranki Taketora Ogate. Tako bi morebiti prišlo do parlamentarnega režima dveh velikih strank kakor v Veliki Britaniji.
združitev Cipra z Grčijo. V pismu časniku oitira tudi bivšega britanskega ministrskega predsednika Churchilla.
Leta 1908, ko je je bil minister za kolonije, je Churchill pisal:
»Za čisto naravno stvar imam, da želi prebivalstvo Cipra, ki je grškega porekla, združiti se z Grčijo, ki jo smatra za svojo domovino. To je cilj, h kateremu teži prebivalstvo Cipra vroče in vdano in daje pri tem dokaze patriotizma, dostojnega najplemeni-tejših tradicij grškega naroda.«
Noel Baker pripominja, kakšne hude posledice bi imelo za zaveznike v vzhodnem Sredozemlju sleherno grško omahovanje v ča-eu Mussolinijevega ultimata 1940. in Hitlerjevega pohoda na Grčijo.
Noel Baker je bil v AttJeejevi vladi minister brez listnice v Fo-reign Officeu.
Grški član ciperskega sveta odstopil
Nikozija 19. sept. (Reuter).
Madagaskarju konfiniranega sultana	,	...	.
Ben jusefa. odpovedati prestolu, skie- i v zadnjih 48 urah sestava regent-niii so tudi upostavtti regentski svet skega sveta povzročala največ te-in sestaviti reprezentativno maroško ^V. glo je M to da bi se „^3. vlado, Ben Jusef pa naj bi se preše-	-.	.	...	*	^	.
111 z Madagaskarja v Francijo.
V Maroku ti ukrepi, ki so še daleč od pravega Izhoda, nikogar niso navdušili, pač pa so pomenili udarec po pozicijah maroških kolonistov, po zamislil In zahtevah ultrakolonlstlč-nlh krogov v Franciji, po njihovi politiki čvrste roke, pravzaprav neizprosnih operacij čiščenja in skrajnega pritiska.
Za uresničenje teh sklepov Je določil francoski ministrski predsednik Faure tudi rok: 12 september. Ta rok je minil, minil pa Je tudi dan srditega spopada med ultrakolonlstl In njihovim vplivom v vladi. Zdaj Je ie povsem očitno, da razmere v Severni Afriki in na svetu nalagajo nujnost obravnavanja takšnih problemov kakor Je maroški. Zdaj ko mož-
zumeli o tretji »nevtralni osebnosti«, ki bo razen predstavnika
nacionalistov Si Bekaia ter predstavnika »tradicionalistov« postala tretji član kronskega sveta.
Večina opazovalcev poudarja, da je predsednik francoske vlade Faure dobil proste roke in da se bo nemudoma lahko lotil dela. Danes bo zahteval od svojih kolegov, ki se bodo sestali na seji pod predsedstvom predsednika republike Cotyja, naj odobrijo del sestave regentskega sveta in določbe vladne deklaracije o francosko maroških odnosih.
Sovjetski novinarji na obisku v Črni gori
Titograd, 19. sept. — Včeraj in danes se je v Titogradu mudila delegacija sovjetskih novinarjev, ki je prispela v našo državo na povabilo Zveze novi-.	.	.	,	narjev Jugoslavije. Novinarje je
Grški član upravnega sveta Ci- včeraj opoldne sprejel podpred-pra Paul Pavlides je odstopil za- sednik Izvršnega sveta Crne goto, »ker Velika Britanija ni pri- re Vojo Biljanovič in se z njimi poznala pravice ciprskega naro- dalj časa razgovarjal. Popoldne da do samoodločbe«. Danes je v so sovjetski novinarji ofeiskali Limasolu izjavil, da je z razoča- kmetijsko zadrugo »13. jul« v ranjem videl, kako je med ne- titograjskem okraju, davnimi tristranskimi londonskimi razgovori Macmillan jasno rekel, da Velika Britanija ne namerava dati prebivalcem Cipra nobenih pravic.
Danes dopoldne so sovjetski novinarji obiskali predsednika titograjske občine Ika Mirkoviča, zatem pa so si ogledali nekatera titograjska podjetja ter se raz-
govarjali z delavci, člani delavskih svetov in vodilnim osebjem. Popoldne so sovjetski novinarji napravili izlet na Skadarsko jezero.
»Kolo« gre v Burmo
New Delhi, 19. sept. (Tanjug). Predsednik Burme U Nu je povabil jugoslovanski ansambel narodnih iger »Kolo«, naj obišče Burmo.
Jugoslovanski ansambel »Kolo«, ki se mudi na turneji po Kitajski bo, kakor pričakujejo, prispel v Burmo sredi oktobra.
lektivnega pomena sklepa o vrnitvi. pospešiti združitev konservativ f '"kale Finski.	I	cev,	ki	so	sedaj	združeni	v	de-
Z VSEH STRANI SVETA
EGIPT INDIJA BO DALA EGIPTU OROŽJE
v-.Kairo, 19. sept. (AFP). Na po-egiptovske vlade Je danes pri-v Kairo na krajši obisk načelnik štaba indijske vojske gene-al Jrl Nageš.
-Egiptovski tisk piie, da gre za "Jhembne egiptovsko-indijske raz-5®Vore o pošiljkah oroija Egiptu.
»Al Akbar« poroča, da Je pod-Sa? an,k egiptovske vlade Gamal Ul,.em med nedavnim obiskom v In-111 proučeval razne tipe oroija.
URAN SO NAŠLI Kairo, 19. sept. (Tanjug). Sudan-
~"*ro, 1». sept. (Tanjug;, auuau-> I	»Al Sarah a* poroda, da so
tl»* em Sudanu našli pomembna levu.? I,rana. Časnik hkrati opozarja tmi0, nal tujim deželam ne da do-J®nJa za Izkoriščanje teh ležISč.
DANES POTEČE ROK ZA PREDAJO
tm, K^lro, 20. sept. (Tanjug). Danes »e »	rok *a pr**!*!« upornikov, ki
Jii» Tedn« skrivajo v pragozdovih j. *"cga Sudana. Doslej se Je z orož-
iJBvred predalo 3SI upornikov Izmed ^ollino 500 upornikov. Predalo se u.tudl kakih IN Ju2nosudansklh po. „5J«tov, ki so se pridružili uporu v **ajlnl Malskalu.
INDIJA PRIJATELJSKI ODNOSI Z LAOSOM
*w Delhi, 19 sept. (AFP). ta» kl prestolonaslednik Savan g Va-b, * Je prispel danes v spremstvu rT^ednika laoJke vlade Kata J a Šali,!?!. na l#-dnevni uradni obisk v sn? Na delhijskem letališču Ju Je ijjjro Indijski ministrski predsednik
guu*a obisk Je Izraz razvoja prljatej-p-J?..odnosov med Indijo In Laosom.
krogi tudi sodijo, da ho to motnost za razgovore o položaju v
Indoki.nl, ki predvsem zanima Indijo, saj le-ta na podlagi določb ženevskih sporazumov predseduje v Indokinl mednarodnim komisijam.
V GOI OBSOJENI INDIJCI
Pandžlm (Goa), 19. sept. (Reuter). VoJaSlco sodišče v Gol je obsodilo 8 Indijcev iz te portugalske posesti na 6 do I let strogega zapora zaradi »rovarjenja«. Obsojeni Indijci bodo morali plačati tudi globo, razen tega pa bodo Izgubili politične pravice.
KITAJSKA SEDMI AMERIŠKI CIVILIST IZPUŠČEN
Hongkong, 19. sept. (Reuter). Semkaj Je prispel en amertSkl državljan, ki so ga Izpustili na Kitajskem na podlagi kitajsko.amerlSkega sporazuma, doseženega v Ženevi. To Je sedmi amerUkl civilist, ki so ga Izpustili na Kitajskem.
ZDA
URAGAN »JONES« SE BLIŽA
New Tork, 19. sept. (Reuter*). Pozno ponoči Je bilo čutiti približevanje uragana »Jones« na obali Severne Karoline, kjer je močno deževalo. Čeprav so valovi visoki ln plima velika, Je sredliče uragana Se vedno daleč na morju. Obalo so Izpraznili, zaklonišča pa odprli.
Meteorološki urad sporoča, da je »Jone«« zelo močan uragan In da ogroža celotno atlantsko obaln, In sicer tja do države Massachusets.
ANGLIJA VEC KO 1000 FARMACEVTOV ZBORUJE
London, 19. sept. (Reuter?. Nad IMO farmacevtov Iz 44 dežel Je prisostvovalo danes v Londonu otvoritvi XVI. zasedanja Generalne skupščine mednarodne farmacevtske federacije. Konferenca bo trajala teden dni In na njej bo prebranih nad 50 referatov.
BELEŽKE S POTI PO ROMUNIJI
BUKAREŠTA
Dvočlanska jugoslovanska novinarska delegacija je bila
Kakšni so prvi občutki v tem mestu? Mesto je prikupno, pri-v Romuniji dobre tri tedne gost jetno, nekako domače.
Direkcije za informacije zu- Kot pravi pripovedka, si je tu nanjega ministrstva. Obiskala postavil prvo kolibo pastir Bukur. je številna mesta, podjetja, Ker je bilo zadosti paše in so se
razen tega tu križale razne poti, je naselje naglo rastlo. Leseno mesto je večkrat pogorelo. Tako
kulturne in socialne ustanove ter letovišča. Prisostvovala je slavnostim ob romunskem nacionalnem prazniku — 23
in siromašnejše. Na direkciji za ureditev Bukarešte so mi dejali, da je bil že leta 1935 sprejet zakon o sistematičnem načrtu graditve mesta, toda niso ga upoštevali. Korupcija, ki je bila povsod, je cvetela zlasti pri izdajanju gradbenih dovoljenj. Med obema vojnama so skrbeli za bo-
stano širilo, število prebivalstva boko zarezalo v mesto, da sledov
„	‘	s0	bili večji požari leta 1804, 1813 gataške četrti, delavske pa so za-
gustu v Bukarešti ln, Snagovu. m 1848. Toda mesto se je nepre- postavljali. In to se je tako glo-Sprejeli so jo podpredsednik	**.—:i.	——i_a— . .	.	■	•
vlade Miron Constatinescu, minister za kulturo Constanta Craciun, predsednik sindikatov Stelian Moraru. Razgovarjala se je s številnimi kulturnimi in javnimi delavci, voditelji podjetij, novinarji, ljudskimi odborniki, voditelji zadruge v Ceacu ter s stanovalci delavskega naselja Ferentari. Vsepovsod so delegacijo toplo sprejemali, povsod so izražali željo, da bi se izboljšali odnosi med našima državama, da bi sodelovali na gospodarskem, kulturnem in flzkulturnem področju, da bi izmenjavali mnenja in izkušnje. Na vsej poti so nam izročali pozdrave za jugoslovanske narode.
V soboto pozno popoldne sva s tov. Jovanovičem iz uredništva NIN v edinem vagonu vlaka, ki zaenkrat trikrat tedensko vozi v Romunijo, zapustila Kikindo in kmalu zatem našo državo. Drugih potnikov tokrat ni bilo.
Jimbolia je prva romunska postaja. Oficirji — obmejni organi so zelo vljudno zahtevali potne liste, prijazni so bili tudi cariniki. Na postaji je bilo malo civilistov, oficirjev pa je prihajalo z vseh strani vedno več. Sobota je bila in le-ti so hoteli nedeljo preživeti pri svojih družinah. Vlak je bil z vseh strani zastražen, vojaki so nas spremljali že od žičnih obmejnih pregraj. Temišvarska okolica je videti še vedno kot vojaško področje. Prepričan sem, da bodo želje po dobrih sosednih odnosih normalizirale tudi stanje v teh krajih, in tedaj bodo tudi tamkajšnji prebivalci videli, da se odnosi z Jugoslavijo izboljšujejo. •
Bukarešta je bila vsa v zastavah, slikah in napisih, pripravljala se je na praznovanje 23. avgusta, dneva osvoboditve Romunije izpod fašističnega jarma.
Središče Bukarešte
se je hitro dvigalo. Leta 1800 je imelo 15.000 hiš in 80.000 prebivalcev.
Pred prvo svetovno vojno je ■štelo mesto 400.000 prebivalcev, 1940. leta 700.000, 1948. leta nad
1.000.000 prebivalcev. Koliko jih je zdaj? Odgovori so različni. Zadnje štetje je bilo 1948. leta, od takrat pa je razen velikega naravnega prirastka tudi velik priliv s podeželja v mesto. Nekateri pravijo, da ima Bukarešta en milijon in pol prebivalcev, drugi zopet 1,200.000, glavni arhitekt mesta, ki skrbi tudi za gradnjo novih stanovanj, meni, da jih je
1.400.000. Toda naj bo že kakor koli, dejstvo je, da mesto, ki se razteza na področju 100 km1, dnevno nalaga oblastem težavne naloge pri reševanju stanovanjskih, komunalnih, prometnih, gradbenih vprašanj.
V centru so lepe zgradbe, proti predmestjem pa čedalje manjše
bo dograjenih okrog 2000. Razen tega bodo letos dogradili kakih 800 stanovanj, ki so jih delavci in nameščenci začeli zidati lani s krediti. Povedali pa so nam, da je bila sprejeta vrsta ukrepov, da bodo s prihodnjim letom začeli graditi več stanovanj. Za leto 1956., jih imajo v programu 5000. Med drugim pet velikih blokov v središču mesta z 8—10 nadstropji. O tem, da je treba graditi še mnogo več stanovanj, je govoril tudi predsednik vlade G. G. Dej na slavnosti ob nacionalnem prazniku.
Drugi dan našega obiska smo si ogledali novo delavsko naselje Ferentari na robu Bukarešte. V devetnajstih blokih je dobilo so-, dobna stanovanja 1050 družin, t. j. okrog 3500 ljudi. Precej je bilo tu prostovoljnega dela, nove bloke, ki še vedno rastejo, pa gradi plačana delovna sila. Ob cesti pred naseljem so trgovine, lekarna, brivci, gostilna, cvetličarna, zadaj je kulturna dom z dvorano za gledališče in kino, ter desetletna šola, v kateri se Je začel pouk lani. Tu je tudi otroški vrtec, ambulanta, razen tega pa centrala za ogrevanje vseh poslopij in od tod jih tudi oskrbujejo s toplo vodo. Ta centrala seveda dela poceni, saj kuri z zemeljskim plinom, ki ga je v Romuniji mnogo.
In koliko stanejo tu stanova-
še niso mogli odstraniti. Rekli so nam, da urbanistično lice me- . , ,, . sta, kanalizacija, ceste, tramvaj- ' vsakemu družinskemu članu sko omrežje niso na ravni glav- PrlzI\avajo pravico do 8 m* sobne nega mesta. Zato jih čakajo velike P°vrsln®- za kvadratni meter pla-naloee. Ker zaradi oomanikania rf. P? leja- Tako ima lahko
štiričlanska družina 32 m2 sobne
naloge. Ker zaradi pomanjkanja stanovanj ne morejo začeti podirati v središču nekaterih večjih poslopij, ki kvarijo lice mesta, so se odločili, da bodo najprej gradili tam, kjer je nezazidano, ali pa
površine, za kar plača 48 lejev. Po isti tarifi plača še nadaljnje 4 m*, medtem ko se večja površina plačuje po progresivni tarifi. Za
je treba le malo porušiti. Hiše ™’P/rn^n,° stanovanje gre lahko bodo štiri, pet in šest nadstropne, f° /o Piace družinskega člana, ki s čimer bodo povečali gostoto pre- H113 največji zaslužek. V naselju bivalstva in morda dosegli zoži- Fere™;ari dajejo razen tega po tev mesta, kajti ogromno število ro® 30 lejev za plin. vodo, od-teh majhnih, raztresenih hiš po voz smeti. Koliki del svojega za-predmestjih jim povzroča velike	,	Pravzaprav dajejo za sta-
komunalne težave. Kasneje pa J}RYan^a?.	ustvarimo	pri-
bodo začeli rekonstruirati središče ” sl^ko, vzemimo, da je po-in druge že dograjene četrti. Ta- ^Prečna plača delavca 500 lejev krat, pravijo, ne bo rušenje več- (ta,k° 50 nam rekli naši spremlje-jih poslopij več tako boleče. ! vaIci>- Razen tega dobijo v za-Štanovanjska kriza je tudi v mer>o za karte, ki so bile lani od-Bukarešti. Gradijo sicer po svojih I Prayliene. po 51 ali 65 lejev. Toda močeh, toda premalo. Po vojni so j 0 P13«1*1 in cenah več prihodnjič, zgradili do 10.000 stanovanj, letos I	1. Šinkovec
PO MENZAH PODJETIJ V SLOVENIJI IN VOJVODINI
Restavracije v tovarnah
V posameznih menzah je hrana poceni in okusna — Abonentom postrežejo
tudi s četrtim toplim obrokom
Posamezna podjetja so v prizadevanju, dia bi dvignila življenjski standard delavcev, uspešno organizirala prehrano v svojih menzah. Ponekod dajejo delavcem tufdti četrti topli obrok hrane. Poglejmo, kako je s prehrano v posameznih ljubljanskih podjetjih. V niajvečjem — »Litostroju« se hrami v menzi kakih 20% delavcev, stanujočih daleč od tovarne. Obroki so zelo okusni in obilni. Kosilo staine 70, večerja pa 40 din. Večina delavcev se izraža o hrami pohvalno. V Tobačni tovarni so obroki že cenejši. Kosilo sfcame 60, večerja pa 40 din. V tem kolektivu dobivajo delavci med odmorom tudi topel Obroik, navadno golaž po 20 din. Tako se branijo že več let.
IZDATKI ZA PREHRANO SE
VRAČAJO V OBLIKI VEČJE STORILNOSTI
Skrb za prehramo delavcev je zlasti velika v podjetju za izde-jovanje baterij »Zmaj«. V vsiaiki izmeni dobivajo delavci brezplačen topel obrok. Hrana je sicer enolična — zmeraj mleko, toplo ali kislo, in kruh, toda delavci so zadovoljni, ker je njihovodelo pač taikšino, da morajo uživati mleko. Ker njihova menza ni obremenjena z nobenimi dajatvami, plačujejo delavci samo stvarno ceno, tako da stiame kosilo 50, večerja pa 30 din. Vse dajatve je namreč prevzelo pod
V teh podjetjih v večini pri-rov delavski svetli sami dajejo pomoč svojim menzam iz skla-
da Za prosto razpolaganje. V mnogih primerih so prostori, v katerih so menze, v sklopu podjetja in ta/ko ni trebai plačevati raznih stroškov. Drugod, kakor v »Zmaju«, pa je prpvzelo vse izdatke podjetje. V nekaterih podjetjih, kjer so mena javne, jiim nudijo pomoč ljudski odbori.
Posamezniki pa menijo, da takšna pomoč menzam ni pravilna, ker podjetja, tako podpirajo samo tiste delavce, ki se hramijo v menzi, kar je v škodo ostalim. Sindikalni voditelji in člami organov delavskega upravljanja pa pravijo, da je družben® prebrana predvsem stvar kolektivov im skupnosti im da je ta pomoč docela upravičena.
OBILNA MALICA ZA 20 DO 45 DINARJEV
V Srbiji je za zdaj nekaj podjetij živilske industrije or-gfamizirallo prehrano svojih delavcev, ki dobivajo tople obroke za malico po 20 do 45 din. Prav-zaiprav gre za kosilo, saj dobivajo delavci različne okusno kuhane jedi in obroki so obilni. Sindikalni voditelji iz Vojvodine pa pravijo, da je glaivni problem zagotoviti popolnejšo prehrano za .vse delavce, ker se hrani zdaj v menzah samo kakih 20 do 30% delavcev. Oženjenim delavcem, ki imiaijo družine in
jetje. Predsednik sindikalne or- ki se hranijo doma, se me splača gamizacije v tej tovarni pravi, vlagati denar v ta obrok, da se pomoč, ki jo daje pod- \ V živilskem komlbrnatu v jetje na račun prehrane, bogato Zrenjanimu stane kosillo 50 dim, vrašča v obliki večje storilnosti. | ker jc ,podjetje prevzelo stroške
BELEŽKA
Ne kupujmo okuženih zobnih past
za prostore, kurjavo, razsvetljavo in inventar in ker organizira tudi nakup živil. Malico dobivajo delavci v tam. podjetju ob desetih, obilno kosilo pa ob dveh.
V tovarni konserv »Kuilpin« v Novem Sadu staine kosilo 60 do 65 din, večerja pa. 40 do 45 din. Delavci so s hira no zadovoljni. To podjetje se je povezalo z »Elek-troporcelanom« in podjetjem za šolska učila, tako da imtai zdaj več abonentov da laihiko daje hrano ceneje ker so se režijski stroški znižali. Posamezni (ljudski odibori v Vojvodini pa važnemu vprašanju družbene prebrane ne posvečajo dovolj pozornosti. Podjetjem ne pomagajo, kadar iščejo prostore za menize.
Že iz teh nekaj podatkov lahko sklepamo, da je družbena prehrana dobro organizirana v tistih podjetjih, kjer so se zavzele za to delo sindikalne organizacije, delavski sveti, ljiudisiki Odbori in sam direktor podjetja.
S. K.
Enotno vodstvo ZV VI na Gorenjskem
Okrajna odbora Zveze vojaških vojnih invalidov v Kranju in Radovljici sta bila med zadnjimi odibori, ki so si izbrali enotno vodstvo za vso Gorenjsko.
V nedeljo dopoldne so se zbrali delegati v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju in najprej poslušali poročila o delu okrajnih odborov ZVVI v Kranju in Radovljici. Iz poročil je bilo razvidno, da šteje ta organizacija na področju Gorenjske 3400 članov. Na svojem združitvenem občnem zboru so tudi razpravljali o tekočih in bodočih nalogah zveze. Trenutno najvažnejši nalogi sta vzpostavitev in okrepitev občinskih odborov ZVVI ifj izvedba invalidskega športnega prvenstva za Gorenjsko.
V novo vodstvo so izvolili 23 članov poleg 9-članskega izvršnega odbora. Za predsednika okrajnega odbora ZVVI za Gorenjsko je bil izvoljei. major Jože Breznik, za tajnika pa Jože CvilkeL
ZA CENEJŠE KURIVO ŠIROKE POTROŠNJE
BUTAN ali dosedanji plin?
Ze nekaj let povzroča našim gospodinjam pa tudi različnim obratom, ki uporabljajo kot kurjavo plin, le-ta precejšnje težave in nevšečnosti.
Plin, ki ga proizvaja ljubljanska plinarna, ima namreč pomanjkljivosti. Med te sodi razmeroma nizek toplotni učinek in primes žvepla zaradi uporabe premoga iz Raše. Primes žvepla pa v prostorih pri potrošniku razjeda tudi kovinske predmete in smrdi. Razen tega kna v Ljubljani proizvedeni plin tudi nizko gorilno vrednost in je drag. Vzlic vsem tem težavam potrošnja plina neprestano rahlo raste, kar priča o zainteresiranosti ljudi za to vrsto kurjave. Vzrok temu je verjetno pomanjkanje premoga in elektrike ter visoke cene za ta kuriva.
Mestna plinarna bo letošnjo zimo poizkušala tako stanje, mislimo smrad in nizko kurilno vrednost, deloma odpraviti. Izboljšali bodo namreč kakovost surovin. Vendar bo to le začasno in prihodnje leto bodo potrošniki in ljubljanska plinarna stali pred istimi težavami kot danes.
OB PETDESETLETNICI TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE
JUBILEJNA IZDAJA
»TURISTIČNEGA VESTNIKA«
Ker ljudje vedo, da Je za zdravje zob nujno potrebno vsakodnevno čiščenje zob, Jo to postalo tako vsakdanja stvar kot vsakodnevno umivanje. Za čiščenje zob kupujemo zobne paste, ki Jih dobimo v trgovinah v najrazličnejši Izbiri. Posamezne tvrdke, ki Izdelujejo zobne paste, tudi ne varčujejo z reklamo, s katero sku-lajo prepričati ljudi, kako odlična Je njihova pasta za zobe.
Taka Je reklama. V resnici pa mnoge Izmed zobnih past ne ustrezajo svojemu namenu, temveč so nekatere celo Škodljive. To stvar so odkrile tudi kemične ln bakteriološke preiskave posameznih zobnih past. Rezultati analiz so naravnost porazni. Kemična analiza je pokazala, da Imajo vse zobne paste po vrsti naslednje hibe: sestavni deli paste niso člščenl ln so pregrobi, vsebujejo tudi prevet alkallj, kar okvarja sluznico. Tudi vezivna sredstva ln glicerini ne ustrezajo, proizvajalci uporabljajo nedovoljeno barve, razen tega pa Imajo paste po večini slab duh in okus.
V teh pastah pa niso samo Škodljive snovi, ki okvarjufo sluznico, temveč uporbaljajo po večini pri nas Se vedno tube, v katerih je svinec, zaSčItna plast, ki naj prepreči za-strupljenje s svincem, pa je pomanjkljiva. Sele v zadnjem času so začeli v Zasnebu Izdelovati tube lz aluminija, ki so edine primerne. Ob taki brezvestnosti se človek vpraSa, zakaj ne IzbolJSaJo oziroma spremenijo proizvodnjo tudi v ostalih tovarnah tako, da bi izdelovale tube, ki zdravju ne bi bile Škodljive.
Bakteriološka preiskava tudi ni bila nekoristna. Pokazala nam Je, katere zobne paste so sterilne In zato bolj priporočljive kot tiste, v katerih so pri preiskavi ugotovili, da so Inficirane. Po bakteriološki preiskavi, ki so jo napravili v Ljubljani v Vojni boinlinlcl, Je razvidno, da Je krema
»Solea« sterilna, krema »Solea« s klorofilom pa Je priila v promet Inficirana s sporogenlml bacili. Nadalje so sterilne se naslednje kreme: »Higya«, »L.uxodenW, »Ohridski biser« ln »Neva«. okužene pa so kreme: »Kalo-dont«, »Palmlra-orange« In praiek »Heyder«, ki Je bil kupljen v Centralni lekarni, ln sicer so Inficirane s sporogenlml bacili. Tl bacDl lahko povzročijo dolgotrajna in tudi nevarna vnetja v ustih, kar Je za človeka zelo neprijetno in zahteva dolgotrajno zdravljenje. I.ahko pa povzročijo težave tudi v črevesju, zaradi česar se Je bolje ogibati takSnlh krem, kot pa »čistiti« z njimi zobe.
Vsekakor Je od proizvodnih podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo zobnih past, zelo neodgovorno, da, naravnost Škodljivo In vsega obsojanja vredno, ko dajejo na trg namesto zdravju koristne naravnost Škodljive proizvode. Prav gotovo bi bilo za vse potrošnike dosti bolje, če bi bili deležni nekaj manj kričeče reklame, pa malo bolj solidno Izdelanih zobnih past, pri čemer Je najmanj, kar lahko pričakujejo, da ne bi bile okužene.
Za komercialnimi dobički pa se ženejo tudi tisti dobavitelji zobnih Ščetk, ki preplavljajo naSe tržlSče s Ščetkami lz nylonsk!h ščetin. Preizkusi ln analize so pokazale, da se namreč Ščetke lz prašičjih Ščetin, kakrSne n. pr. zelo kvalitetno Izdeluje sedaj tovarna »Nikola Vetnit« v Osijeku, dosti boljSe kot pa Ščetke ls nylona-Le-te poškodujejo sklenlno, ogrožajo sluznico, hitreje pa se tudi obrabijo. Te preizkuse Je napravil Institut za tehnično mehaniko ln preiskavo materiala. ki Je preizkusil Ščetke tz prašičjih ščetin ln ščetke »Dupont« ZDA lz ščetin, Izdelanih lz nylona. Vse preiskave so dokazale prednosti zobnih ščetk lx prašičjih ščetin.
M. S.
Te dni smo dobili v roke slavnostno dvojno številko naše turistične revije »Turistični vestnik«, ki je izšel ob 50-letnici Turistične zveze Slovenije v večji nakladi in v povečanem obsegu. Revija razgrinja pred nami izredno bogato vsebino, ki je videti ko pisana, slikovita zakladnica polstoletne plodne organizacijske in propagandne turistične dejavnosti na Slovenskem. Ob tej spominski izdaji, ki kaže nedvomni poudarek kvalitetnega zbornika slovenskega tortama, razbiraš prve vzgibe ter razvojne smeri slovenskega tartana, pa tudi njegovo sedanjo visoko stopnjo. Ko prebiramo to pomembno turistično publikacijo, spoznavamo, kateo so na sJovendkih tleh krepko pognale te korenine, ki jih zmerom 1 znova oplaja turistična tradicija, in kako globoko eo segle v osrčje slovenskega življenja in gospodarstva, domoljubja in kulture.
Na prvih straneh sta natisnjena tehtna prispevka tov. dr. M. Breclja, predsednika Turistične zveze Jugoslavije, in tov. A. Ja-kopiča-Kajtimirja, predsednika Turistične zveze Slovenije. Temu prvemu, uvodnemu delu, sledijo jubilejne izjave zastopnikov strok, ki so najtesneje povezane s turizmom. Cene Iskra, direktor Putniika Slovenije, izraža svoje mnenje o pravi vsebini turizma, dr. Danilo Dougan, predsednik Smučarske zveze Slovenije o čestitkah smučarjev turistom, Fe-dor Košir, predsednik Planinske zveze Slovenije o turizmu kot sestavnem dolu kulture, Stane Renko, predsednik Gostinske zbornice LRS pa o tem, kako stopajo gostino! v koraku s turisti. Te Izjave dopolnjujejo misli znanih slovenskih turističnih publicistov prof. Fr. Baša o našem turizmu ob zlatem jubileju, dr. Valterja Bohinca o potovanju kot najboljši šoli, dr. Fr. Vatovca o etičnih vrednotah turizma In prof. Fran-
ceta Planine o njegovih odnosih do turizma.
Drugi del publikacije izpolnjuje vrsta dragocenih strokovnih sestavkov to razprav. Dr. Fr. Vatovec piše o prvih časih turizma na Slovenskem, urednik Turističnega vestnika tov. Joško Sottler o razvoju organiziranega turizma v LR Sloveniji, dr. Ciril Žižek o spominih iz turistične oprtnice, Stanko Mairovt o organizaciji turizma pred vojno, inž. Hugo Weiss, sekretar Turistične zveze Slovenije o Turistični zvezi Slovenije od leta 1952 do danes in pogledu naprej, Matija Sega o nastanku ln razvoju turističnega gostinstva v Sloveniji, inž. Janez Kosmač o razvoju slovenskih zdravilišč v zadnjih petdesetih letih, Ivo PavllC o prometu ln turizmu, Fedor KoSir o sodelovanju turizma in planinstva, prof. Drago Ulaga o športu, bi tudi ustvarja pogoje za razvoj turizma, Ante Gnidovec o našem zimskem turizmu, Bogdan Pogačnik o turizmu ln tisiku, dr. Emilijan Cevc o turizmu in kulturnih spomenikih ter dr. Roman Savnik o spe-leologiji in turizmu.
V tretjem delu zaživita pred nami razvoj in dejavnost slovenskih turističnih in turistično olepševalnih društev, ki se v pestri organizacijski mreži razpletajo po vsej Sloveniji. Sklepni del povezuje sestavke s področja turizma.
Obilno gradivo je vzkipnilo pod spretnimi uredniškimi rokami tov. Joška Sottlerja v skladno," sestavno celoto, ki je pričevalen odsvit polstoletnih vztrajnih in smotrnih prizadevanj, širiti sloves naših naravnih lepot, jih propagandno uveljaviti pred očmi domačih in tujih gostov, pomagati našemu gospodarstvu in naposled s presenetljivim napredkom v 10 letih po osvoboditvi izpričati dobro ime ter veljavo na
V zadnjem času, v tujini P® tudi pri nas, vedno bolj priporočajo uporabo butana-propana. Možnost uporabe butana-propana pri nas ni pravzaprav nič manj' ša kot drugod po svetu, kjer črpajo nafto.
Z dovršitvljo novih naprav V Lendavi se bo tamkaj proizvodnja popetorila in bi v naslednjih letih lahko krili vse potrebe P° tem plinu v Ljubljani.
Butan-propan ima pred dosedanjim plinom velike prednosti. Razen tega, da ima mnogo večjo gorilno vrednost, je tudi brez duha, se da utekočiniti ter prevažati v cisternah in kamionih Ker je plin brez duha, ga morajo v tujini, kjer je potrošnja butana-propana velika, s posebnimi preparati celo »podišavlti«, da P° duhu lahko najdejo morebitne poškodbe na cevovodih.
Ker butan-propan ne vsebuje žvepla, tudi ne razjeda kovinskih predmetov. Se največje vprašanje pri potrošnji tega plina je trenutno njegova cena. Ce W Mestna plinarna izrabila maksimalno propustnost svojih cevovodov, bi kilogram butana-pro-pana stal verjetno okrog 27 <i° 28 dinarjev, kar je za 21 % man) od dosedanje cene. Cena za tisoč kalorij bi znašala 5,4 dinarja manj kot sedaj.	.
Široka potrošnja porabi 45 proizvedenega piiina in plačuje za kubični meter 17 dinarjev. C? bi v prihodnje ostal ta delež enak in bi industrija plačevala z3 kubični meter isto ceno kot do-sedaj (čeprav bi se kvaliteta pli' na izboljšala za 59 %), bi se pl‘n za široko potrošnjo pocenil °a 13,60 dinarja za kubični meter.
Ugotovili so, da je za električnim tokom in lignitom butan-propan za kuho najcenejše kurivo. Pred električnimi pripravam1 pa ima tudi to prednost, da se praktično nikoli ne pokvari.
Prav bi bilo. da bi se za to misel vnel tudi novi Okrajm ljudski odbor, saj bo s tem uetre-
še jugoslovanske socialistične do- gg} precejšnjemu številu Ljub-
movine.
-t-
ljančanov.
Večje sodelovanje mladine
v družbenem življenju
Nova Gorica, 19. sept. Ob združitvi dosedanjih okrajnih vodstev je bila včeraj dopoldne prva konferenca LMS Goriške in Tolminske komunalne skupnosti. Razen delegatov iz vseh 12 občin so konferenci kot gostje prisostvoval; tudi predsednik SZDL novega goriškega okraja Tine Remškar, predsednik OLO ing. Garmclo Budihna ter predsednik in tajnik CK LMS tov. Franček Mirtič in Tone Kropušek.
Po poročilih predstavnikov obeh komitejev o delu in vpra-
900,000.000 deviznih din za bombažno industrijo
Včeraj se Je na Deviznem obračunskem mestu v Ljubljani vrilil posebni sestanek za prodajo namembnih deviz za bombažno Industrijo. Narodna banica Je proda.1« za 900 milijonov deviznih dinarjev deviz v nem&klh markah (po tečaju 144.53 din), Švicarskih frankih (po tečaju 137.33 din), francoskih frankih (po tečaju 1,72 din), egtpt. frankih (po tečaju 1634 din), obr. dol. Grčije (po tečaju 569 din), obr. dot ZSSR (po tečaju 62;t din).
Predstavniki podjetij bombažne industrije lz vse države so se medsebojno na predsestanku sporazumeli
o razdelfttvl deviznih kvot na posa mezna podjetja, tako da do medsebojne licitacije ni prlSlo ln je Narod na banka prodala vse devize po obračunskih tečajih. Dinarska protivrednost za te kupljene devize znaša skoraj 2 milijardi dinarjev.
Podjetja so kupila vse devize za prompt razen obr. dol. ZSSR, katere so kupila za termin 20. nov. In 20. december 1955, ter obr. dol. Grčija, katere so kupile za termin 20. nov. 1955 ter za 20. febr. 1956. Vse devize bo bile prodane za nabavo osnovnih surovin ln pomožnega materiala Iz '“'J““	*'*Y” i *
kvote, določene za I. četrtletje 1956. niik tov. Miro Ltikez.
JoimiiiiniSBiijiiTmfrtiiiiiiimiiiiiin^iiiiiiinitiijiiijmiiiiKinimiiiiiiiiffltiiiiiii^niiiiHirnmiiiiiiiranuiiiiniiBiiiuiiTmiiiiii^iuiiismBiiijniimiiuusmiiiiinniiiiiiiiBnmim
IIMtll llllfll
šanjih LMS na Goriškem in Tolminskem, so delegati v izredno živahnj razpravi načeli več koristnih misli in predlogov o to®’ kako povečati vlogo in vpliv ml-8' dine v reševanju razjiih vsakodnevnih vprašanj. Poudarili 90 med drugim, da je v raiznih organih oblasti in vodstvih družbenih organizacij zastopano pr®' malo mladine, ter zato le-ti čest° pozabijo na potrebe in probl©®® mladine. Da bi zadostili stremjj®' njem, predvsem moške mlad in®’ zia dvig splošnega ter posefon0 kulturnega znainja in zboljšanj® kulturno-prosvetnega dela, Je treba razen stalne skrbi za reše' vanje raznih perečih materialni*1 problemov, ki ovirajo naprede* povečati tudi sodelovanje z nu®' dimi učitelji in drugimi prosvetnimi delavci, ki imajo glede n* prirodo svojega dela najve opravka z imiladino.
Za predsednika novega 2*' članskega komiteja LMS gorisK^ komunalne skupnosti je bil voljen tov. Miro Naikrst ter taj' - -	- - - M D-
imsiiioflMiiiiiiittttttiiiiintttiiiiiuuiiitiiiiiiintniiiiitiiiitiniiiiiBiiimiiiiiPiiiiimiiiiiiititiititmiiiiiii'11^!!!!!®®®
Na dvorišču dijaškega doma »Anice Cemejeve« v Ljubljani so se razlegali zvoki koračnice. Po klančku nad Ambroževim trgom in z one strani od Partizanske vojašnice so hiteli številni malčki. V desni roki nova, rjava torbica, z levo roko pa so se držali svojih mamic, ki so ponosne in zadovoljne spremljale svoje otroke prvikrat v šolo.
»Prisrčno pozdravljeni,« je sporočil prvošolčkom upravitelj osnovne šole Toneta Tomšiča na Poljanah. Mala, pogumna četrto-šolka Vida pa je svojim mlajšim tovarišem spregovorila o svojih »bogatih izkušnjah« življenja na osnovni šoli. »Bodite ponosni, da prestopate prag šole, ki nosi naziv narodnega heroja Toneta Tomšiča. Učite se. V začetku bo šlo težko, a prav kmalu boste — pogumni kot ste — premagali začetne težave in iz učilnic bo odmevala pesem zadovoljstva, torbice pa bodo od same učenosti tako razcefrane, kot je moja.« In še in še je radovednim malčkom delila iz bogate zakladnice svojih izkušenj.
V	teh skromnih in preživelih šolskih prostorih so učiteljice s pravo materinsko ljubeznijo in toplino posegale v otroški svet svojih novih učenčkov. Ko sem skupno s sedemletnim Mihcem sedel v zadnji klopi, jih gledal in poslušal, sem bil prepričan, da se bodo uresničile napovedi četrto-šolke Vide ob svečanem spreje-
POSLOPJE, KI BO DOPOLNILO MODERNO ARHITEKTONSKO PODOBO LJUBLJANE
OSNOVNA SOLA NA POLJANAH
DANES IN ČEZ NEKAJ LET
mu, ko je dejala: »Dragi malčki! Sola nam je drugi dom, učiteljice naše druge mamice.«
•
Ce ne prej, pa se bodo Vidine besede popolnoma uresničile, ko bo ob Saranovičevi ulici, ne daleč od sedanje šole, zrasla najsodobnejša osnovna šola v Sloveniji. Med prvim odmorom, ko so malčki kovali nova prijateljstva s svojimi sosedi, sem skozi okno opazoval že jasne obrise bodoče šole. Dne 12. aprila letos ao na tistem prostoru zasadili prve lopate. Zdaj že zazidavajo skelet prvega nadstropja.
Kdaj bo projekt arhitekta Otona Gasparija dokončno uresničen? Težavno je reči, saj sta za to potrebna čas in velika finančna sredstva. Graditelji menijo, da bodo za izgradnjo potrebovali nad 30 milijonov dinarjev. Z odobrenimi 50 milijoni bodo v letošnjem letu dogradili v surovem stanju le trakt z razredi, kar pa predstavlja le tretjino šolske zgradbe.
Osnovna šola bo postala kulturno in prosvetno središče tega okoliša, zato je v načrtu tudi
gradnja nekaterih prostorov, ki bodo razen šoli na razpolago tudi družbenim organizacijam.
V	enonadstropnem šolskem traktu bo 12 razredov kvadratne oblike. To je prav gotovo ena od osnovnih odlik sodobne šole. Kvadratni razredi omogočajo prosto razporejanje šolske opre* me v skladu z različnimi učnimi metodami. Razredi bodo obrnjeni drug proti drugemu. Na ta način bodo dosegli popolno Izolacijo razredov in ločitev dvorišč oziroma vrtnih ploskev pred razredi, ki so predvideni za odmor in pouk na prostem. Pritlični razredi bodo imeli izhod na vrt naravnost iz razredov, v prvem nadstropju pa bodo prostori za odmor in pouk na prostem na terasi nad šolsko vhodno vežo. Dvoriščna stena bo vsa steklena medtem ko bodo v drugo zidano steno visoko vgrajena le okna.
Razredni trakt bo z vhodno vežo ločen od skupnih šolskih prostorov:	delavnice za ročno
delo, mlečne kuhinje, zajtrkovalnice, šolske ambulante, upravnih prostorov In dvorane za šolske prireditve.
Šolska veža z vhodi na obeh straneh bo prav zaradi take razporeditve razredov zelo razgiban prostor, ki se bo v vsej dolžini ožil in širil. V razširjenih delih hodnika bodo šolske garderobe v obliki nizkih paravanskih sten.
Vsi ti prostori bodo v osrednji zgradbi, ki bo z odprtim hodnikom povezana s telovadnico. Samostojen objekt bo tudi otroški vrtec z dvema igralnicama. Učiteljsko stanovanjsko zgradbo si zamišljajo kot prizidek že obstoječega stanovanjskega bloka ob Saranovičevi ulici.
Projektant je pri svojem načrtu upošteval tudi zahtevo po prostornosti šolskih učilnic. Ce bo v razredu povprečno 40 otrok, bo na vsakega odpadlo 1,8 m’ talne površine. V normalnejših razmerah, ko se bo število učencev v razredih zmanjšalo na 36 ali celo na 30, pa bo vsakemu otroku pripadalo 2 m’ oziroma 2,40 mJ, kar pa je že nad evropsko normo. Za razmere v ljubljanskih šolah bi bila to prijetna sprostitev, saj pri prenatrpanosti osnovnih šol 2 učenca razpolagata s komaj 1 m’ prostora.
S šolo »Toneta Tomšiča« na Poljanah ,bomo v Ljubljani napravili korak naprej v reševanju perečih problemov šolskih prostorov. Ne samo to, poljansko osnovno šolo so Izbrali za prvo preizkusilo solo, kjer bodo v mo-
derno grajenih in urejenih Pr0.' Štorih uvajali in preizkušali nf1' novejša pedagoška in metodološka načela.
Ko bodo vsa poslopja dograjena, bodo kot arhitektonska celota dopolnila podobo modem Ljubljane. Kdaj bo to? Ne vemo-Učitelji in vodstvo šole ne zakrivajo tihega upanja, da bodo prihodnjo jesen pozdravili prvošolčke na ploščadi pred grajenim šolskim traktom, veda, če ...
J. o.
Se-
mm
Gradnja nove osnovne šole na Poljanah
PRVE ABSOLVENTKE
Višje gospodinjske šole v Grobljah
Po prizadevanju Sveta zn prosveto LRS, AF2, Zveza zadružni c ter Zavoda za napredek gospodinjstva je bila ustanovljena prod dvaina letoma Višja gospodinjska šola, ki je prevzela odgovorno nalogo izobraževati nov kafder za gospodinjsko stroko.
Novembra 1953 je prišlo v Groblje 30 mladih učiteljic iz okrajev: Novo mesto, Ljubljana-okolica, Gorica, Talunim, Kranj, Murska Sobota, Celje, Šoštanj, Ptuj, Ljutomer, Postojna in Krško, leto kasneje pia še 31 po-'tičniih delavk, da se usposobi-> za učiteljice gospodinjstva itn ročnih del. Pričelo se je resno delo. Začetki tega dela niso bili laihikd, vendar smo prepričani, da bo napor in trnd, iki je bil vložen, stotero poplačun.
Vodstvo šole, internata in. posestva je bilo poverjeno tovarišici Ljubici Bo/.ič, ki ni imela lahkega dola. Ob ttssncm suldie-•ovanju z nčitel j.sklm zborom, uslužbenci in delavci na posestvu ter Shišaitoljieami šole se je bila * mnogimi začetnimi težavami, bodisi pri izobraževanju, ureje-'anju prostorov za internat in Šolo, ker zgradbe niso bile grajene v ta namen, kakor tudi pri deliu na saimem posestvu. Tova-ri&ca upravnica pa je bila Vstrajna, požrtvovalna in ni odjahala, znala je zagrabiti za vsako delo, saj si je pridobila lx>ga-t* izkušnje iva svojih prejšnjih vOd41niih delovnih mestih.
Ptrvj uspehi tega težavnega pionirskega dela se bodo kmalu Pokiaizall na teremu, saj so te dni diplomirale prve absolventke Višje gospodinjske šole, ki bodo kot Prve predmetne učiteljice gospodinjstva po osvoboditvi širile Pridobljeno znanje med šolsko tu pošoilsko mladino, pa tudi mod ustahrni delovnimi ženami. Poučevale bodo gospodinjstvo in r°čno delo na asnovnih šolah, Ua nižjih gimnazijah, v gospodinjskih šolah in tečajih ter za-ureie prve brazde gospodinjski Pospeševalni sluižibd na okrajih
in komunah, skratka, zagrabile liodo lahko za delo, kjerkoli se bo pokazala potreba po izobraževanju.
Ob odhodu iz Višje gospodinjske šole jim želimo uspeh pri delu, v korist našim uikiaželjnim ljudem, predvsem našim ženam v vaseh in mestih.
Tovarišici Ljubici Božičevi, prvi upravnici te šole, ki odhaja na novo službeno mesto v Ljubljano, pa izrekamo prisrčno zahvalo za njeno prizadevanje in pionirsko delo na tej šoli. Novi upravnici tov. Sotlerjevi, ki prevzema nase breme odgovornosti pri vodistvu šole, želimo, da hi uspešno nadaljevala začeto delo na tem področju, pri čemer jo ibodo podpitralli vsi njeni sodelavci.
C. B.
Kmetje naj bi sami vozili pridelke na trg
Kljub dobri letini so kmetijski pridelki na mariborskem trgu razmeroma zelo dragi. Proizvajalci Jih sicer poceni prodajajo, poreden pa pridejo do potrošnika, zraste cena včasih tudi za več kot sto odstotkov.
Podjetja, kt oskrbujejo mesto s povrtnino, se sicer zgovarjajo na vse mogoče težave, češ da nimajo prevoznih sredstev, skladišč, embalaže Itd., ljudem pa vse to ne gre v glavo. Gospodinja mora gledati na vsak dinar, in če je pridelkov dovolj, ne bi smeli biti dragi... Z odkupom ln cenami se ukvarjajo pristojni ljudje in se zato ne bi spuščali v podrobnosti. Obvestiti bi hoteli potrošnike le o tem, da so predstavniki trgovinske zbornice na razgovoru pri predsedniku občine Center d ali zelo pameten predlog, namreč, nat se člmprej organizira dovoz kmetijskih proizvodov tako, da bi kmetje samil dovažali pridelke z vozom. To bi bil nekakšen sejem, kjer bi sl potrošniki po zmernih cenah lahko nabavili žimnico. Razpravljali so tudi o prostoru ln Je za sedaj obveljal predlog, naj bii bilo to v neposredni bližini glavnega trga, najbrž podaljšek Vojašniškega trga in Strossmayerjeve ulice. -O tem bo razpravljaj tudi Svet za gospodarske zadeve občine in Je upati, da bo to vprašanje, s katerim se trenutno ukvarja vsako gospodinjstvo, zadovoljivo rešeno.
S-a
Okrajni odbor SZDL za okraj Ptuj se je sestal
Mariborske mestne občine
težave s proračunskimi sredstvi
in
organizacijska vprašanja.
V soboto, 17. septembra, se Je v| Jih ljudem pravilno raztolmačile Ptuju zbral Ok raj ni odbor Sociali- j seji so obravnavali tudi stične zveze k obravnavi nekaterih perečih vprašanj, katera so se po- j Javila v zadnjem času. Sekretar, tov.
Miro Bračič Je na seji podal analizo; dela in materialno stanje Okrajnega, odbora SZDL.T Ptuj ter pregled delo- j vanJa krajevnih organizacij Social': -stične zveze. Po novi teritorialni razdelitvi občin so mnoge krajevne organizacije SZ opustile svojo dejavnost In niso članstva seznanjale s tekočimi vprašanji naše notranje ln zunanje polCtilke. Razprava na seji Je pokazala, da so se zadnji čas med kmečkim prebivalstvom razširile razne govorice o agrarnem maksimumu, o nekakšni inflaciji denarja, ki naj bi jo povzročila sprostitev cen nekaterim artiklom ln druge podobne krilatice, organizacije SooiaMsttčne zveze pa niso glede tega povzele potrebnih mer, da bi članstvu vsa ta vprašanja pojasnile v pravi luči. Tudi pri odkupu zgodnjega sadja ni blilo pravilnega tolmačenja nastalega stanja ln tako so se mnogi sadjarji vdali malodušju, aill pa preveč žolčni kritiki razmer v naši trgovini’. Odborniki so sklenlM, da bodo organizacije Socialistične zveze člmprej na sestankih obravnavale vsa ta vprašanja ln
Mariborske mestne občine so se dokončno vselile v nove prostore in pričele delati. »Košaki« v Tomšičevi ulici 45, »Tabor« v Mariborskem dvoru, »Center« v Rotovžu, »Tezno« pa v stari osnovni šoli na Zagrebški c. 18. Vprašanje prostorov so rešili brez posebnih težav, izpopolniti je pa treba še upravni aparat, kar je zaradi pomanjkanja kadra z ustrezno kvalifikacijo nekoliko teže. Pred vrati nekaterih oddelkov že stojijo prve stranke, še malo in delo se bo pričelo normalno odvijati...
Sestavili so nove statute, izvolili vse občinske svete in določili komisije, ki bodo reševale posamezna vprašanja v okviru svojih občin in posameznih svetov. Sestali so se tudi predsedniki svetov in se pogovorili o pristojnosti, odnosu do ljudskega odbora in do svojih upravnih organov. Te dni sklicujejo že svoje prve seje, da proučijo probleme, s katerimi se bo treba najprej spoprijeti.
Eden takih problemov je vpra-nekatera sanje proračuna, ki najbolj za-m. R. i deva občino Košaki. Dosedanje
$
Vinlčarlja na Cirkulanah v Halozah
■( KDLTPBHI 0BZ0BH1K )
občine namreč niso ustvarile sredstev, ki jih predvideva proračun. Na področju nove občine Košaki so tako dosegli le 35 odstotkov. Občine Zg. Kungota, Šmarjeta in Pesnica bi morale ustvariti več kot 8 milijonov dohodkov na račun udeležbe na dopolnilni dohodnini in dokladah na temeljno dohodnino, ustvarile so pa do 31. VIII. le 2,794.000 din. Delale so z dolgovi, pri Komunalni banki pa tečejo obresti, ki tudi obremenjujejo proračun. Vse to povzroča težave pri rednem poslovanju nove občine in njenih ustanov. Sole na primer še vedno nimajo kuriva, dela na cestah bivših občin pa ne bodo mogli izvršiti v sezoni.
Vzrok je. v tem, da se v mesecih, ko se je pripravljala reorganizacija, ni podvzelo ustreznih ukrepov. Več ali manj so pa na to tuni pozabili. Bivše občine so bile dolžne, da z moralno političnimi sredstvi na to vplivajo, prav tako bi pa morali ta pojav pravočasno analizirati tudi upravni organi bivšega Okraja. Opravičilo je iskati v tem, da je reorganizacija povzročala pri ljudeh nekoliko zmede in nesigur-nosti.
Drugi vzrok, ki je specifičen za občino Košaki je v tem, da so dvolastniki pasivni do plačevanja davkov, kar povzroča pre-
cejšen izpad v proračunu. Objektiven razlog je tudi v tem, da je v občini nekaj večjih posestev, ki so zelo zanemarjena in jih bo treba na silo razgibati. Njihova neaktivnost gre končno na škodo marljivih kmetov.
Nadulje opozarja analiza kmečke dohodnine že dalj časa na klasifikacijo in stanje kmetijskega katastra (zlasti na področ-
{u bivše občine Zg. Kungota).
Jgotovili so precej napak in nesorazmerij v klasifikaciji, kar povzroča slab odziv davkoplačevalcev, ki pričakujejo ureditev tega vprašanja. Pri občini Košaki bodo določili komisijo, ki bo to proučila, da se vprašanje dokončno reši in črta z dnevnega redu. Čeprav se je o teh stvareh že dalj časa govorilo, ni opravičila, da so davčni zavezanci zavlačevali plačevanje davka.
Na skupni seji občinskega komiteja in SZDL so se dogovorili o bližnjih volitvah v krajevne odbore. Na zborih volivcev bodo pa razen volitev obravnavali še stanje v proračunu in vprašanje plačevanja davkov. Sklenili so, naj bi občinski odbor razpisal volitve za krajevne odbore v razdobju od 17. t. m. do 5. X.
Vprašanje neustvarjenih proračunskih sredstev tare skoraj vse občine na področju bivšega OLO Maribor okolica in Slove-njega Gradca.	S-a
BRALCI NAM PIŠEJO
Zakaj naj bi bila
Dolenjska	zap
GOLDONIJEV SMEH V IZVIRNIKU
ZAPISEK OB GOSTOVANJU MILANSKEGA »MALEGA GLEDALIŠČA« V LJUBLJANI
V minulih dneh se je ljubljanskemu gledališkemu občinstvu predstavilo eno najmlajših, a hkrati ^jipopularnejših evropskih gleda-
tj
si je ob ustanovitvi leta '947 nadelo skromen naslov »Pic-colo Teatro delta Citta di Milano«, 'rila s lok — najpopularnejši — ne ^deva zgolj evropskega slovesa S*ednlišča, marveč naj pojasni ros-jhčho ljudskost, intimno zavzetost jj Prizadevnost za širjenje gledališke omike mod ljudmi vseh stanov. j*av ljudskost v najbolj plcmcni-pomenu besede sodi med bi-
ve kako bistveno razpravljanje o tem, ali gre za obnovitev vseh teatralnih izraznih sredstev te znamenite stilne epohe v razvoju italijanskega in evropskega gledališča ali za neko docela verno in dosledno, zdetajlirano gol d on ijevsko uprizoritev. Zgodovinski značaj italijanskega človeka, njegov temperament, narava njegove govorice in razkošna gledališka tradicija brez dvoma v celoti in č priori idealno omogočajo kar se da vemo interpretacijo Goldonijevih gledaliških teženj. Dvoje lastnosti, ki so jih
Skupinski prizor Iz »Sluge dveh gospodov«
*tvene postulate znamenitega milanskega gledališča, ki ga po Pravici lahko imenujemo nekak-italijanski pendant Vilarovemu ‘Thc&tre national populairc* iz Pariza. V soglasju s tem programskim načelom je tudi repertoarna stner teatra: klasika in preizkušena ®°dobna dramska literatura.
., Od številnih uprizorjenih del, ki J*h navaja repertoar od ustanovitve ”0 danes, pomeni Goldonijeva ko-•hedija »Sluga dveh gospodov« enc-R® najvišjih umetniških dosežkov e8a gledališča in hkrati potni list z® Evropo. Uprizoritev, ki je narav. P°»t frapantno navdušila našo jav-ost, je pomenila v isti sapi nad-jjs^ očarljivo predigro k letošnji domači dramski seziji.
, Menim, da na tem maslu ni naj-?°Ij važno ugotavljanje, koliko sc jj6 Strchlerjev ansambel približal ®rohni teatraliki comedie dell'arte, z® katere klasično pocJobo se je v ®vojem času tako vehementno bo-leval Carlo Goldoni. Tudi ni kdo
italijanski umetniki sijajno posredovali, pa kaže dvakrat povdariti: pogumna in jadrna oživitev ter radostno čaranje duha commedie delEarte in: nenavadna radovolj-nost, radoživost, lahkotnost, srčnost in odkritosrčna, domala samozadovoljna zavzetost posameznih interpretov in ansambla kot celote za prešerni Goldonijev humor in smeh. Te lastnosti so žarele z obrazov vseli nastopajočih, od nevidnega umetniškega vodje, režiserja Georgija Strehlcrja in scenografa Gianna Rafta do Harlekina-virtuoza Marcelin Morettija in do poslednjega strežaja.
S pravcato gurmansko naslado je režiser Strehler razpostavil pred gledalca celo slikanico drobnih in velikopoteznih humornih tekstovnih poant in situacijskih komedijskih domislic. Pa naj gre za duhovite, izredno razgibane premike igralcev, za dinamično linijo celotne predstave, za zavestno povdarjanje vnanjih efektov ali za docela vsakdanje, na
videz zgolj groteskno vpletanje preprostih — taiko rekoč s ceste pobranih — »tehničnih« • dovtipov in šal. Za vso to humorno verižico se je jasno kazalo eno samo temeljno hotenje: čarati, čarati in vnovič čarati duha, zavest in podobo »pra-gledališča«, kakršno živi v zavesti in pisani tradiciji sodobnega evropskega gledališkega stvaritelja. In ker je rezultat teh hotenj nadvse pozitiven, ni pretirana ugotovitev, da so milanski umetniki — govorci — virtuozi — baletniki — »akrobati« pod Strehlerjevo režisersko taktirko in Rattovo slikovito in nenavadno uporabno scensko rešitvijo ustvarila menda najbolj verno, duhovito, razgibano sodobno inačico comedie delTarte v Goldonijevi redakciji.
Pri vseh igralcih sc ne kaže ustavljali. Vsi tudi niso bili enako dobri. Vse pa je prežarjala ena misel: podariti Goldonijevemu komedijskemu mozaiku čimveč, čimbolj slikovitih kamenčkov. Ta ena misel je rodila v refnici bogat, prešeren, mavričen, goldonijcvski komedijski lok. V njegovem zenitu: bleščeča podoba Harlekina — Mar-cella Morettija. Dolg seznam bi bilo treba pisati, ko bi hoteli opisati vse njegove lastnosti in poteze. V ilustracijo jih nav«Hlimo lc nekaj: kultivirano govorno tehniko, izreden smisel zn izvabljanje humornih ostric iz teksta, baletno kulturo telesa, pantomimično nadarjenost in nenavaden čut za povezovanje detajlov v celovit lik — arabesko. Za vsem tem pa: neskaljeno radost za igranje, za razdajanje sebe in svoje vloge gledalcu, za prenašanje lastnega ustvarjanja na publiko — soustvarjalca. Iz vseli teh hotenj je Moretti ostvaril resnično enkratnega, smešnega in duhovitega, razkošnega slugo Harlekina. V imeniten komedijski trio S Harlekinom sta se uglasila Chec-co liissonc kot doktor Lombardi z globokim, vzneseni komiki prilagojenim glasom in Agostino Conta-rello s sitnobno, kolerično-smešno podobo Pantalona de Bisognosija. Nekak počasni, okorni, smcšljivi in jecljavi pobratim Harlekinu je bil Ermanno Rovcri kot Brighella.
»Razkrinkane« osebe v komediji nimajo tolikšnih možnosti kot njihovi tovariši v maskah. Ločijo se od njih po stanovski in ak terski naravi. Med temi je zlasti treba omeniti prisrčno in neprisiljeno podobo Reatrice, ki jo je prikupno igrala Edda Albertini, dovolj šarmantno in koketno Clarice v interpretaciji Giulie Lazzarini, cukrene-ga ljubimca Silvia, ki ga je dostojno igral' Giulio Chazzaletes in Florirn-
da Aretusija, kateremu je Achille Millo dal nekam medlo podobo. Igriva strežajka SmeraJinda je bila Vittoria Martello, značilno grotesk-no-karikirano fakturo pa je dal epizodnemu postreščku Raoul Con-sonni.
»Piccolo Tcalro« je tretje znamenito evropsko gledališče, ki smo ga videli zadnji čas v Ljubljani. Morda ga lastnosti, ki smo jih opisali zgoraj, dvigajo nad ostala dve.. Ce že nič drugega, moremo skleniti: čeprav nosi milanski gledališki ansambel priimek »malo« gledališče, sodi z uprizoritvijo Goldonijeve komedije »Sluga dveh gospodov« med velike evropske teatre. Škoda, da smo videli le Goldonija!
VASJA PREDAN
Železniška, uprava jo dala Dolenjcem ob uvedbi motornih vlekov edinole motorni vlak ob sobotah zvečer iz Ljubi Jame ob 2.T.40 do Novega mesta. Nima Pa Dolenjska zveze v opoldanskih urah proti Ljubljani na vlake, ki odhajajo iz Ljubljano v vse smeri v času od 13.45—14.40, kar imajo vae ostale proge, vključno kočevska progo. V obratni smeri po je prvi jutranji vlak iz Ljubljane za Novo moeto in Belo krajino prepozen, ker odhaja iz Ljubljane šolo ob 6.43, prihaja v Novo mesto ob 9.08, v Črnomelj ob 10.27 itn v Metliko ob 10.39.
Te dni je pričela železniška uprava zbirati predloge za nov vozni red za leto 1956. Pri sestavi novega voznega roda naj bi upoštevala poirobe Dolenjske in uvodla dva redna motorna vlaka in preložila prvi jutranji vlak na zgodnejši čas. Jutranji vlak naj bi odhajal lz Ljubljane ob S. url In prihajal v Novo mesto ob 7.20, v
Avtobus je zdrknil
čez cestni rob
V soboto, dne 17. septembra, ob 5.30 se Je na cesti v bližini naselja Reka prevrnil avtobus, ki vozi na progi Litija—Gabrovka. Nesreča se Je pripetila na nekem ovinku. Po šoferjevi izjavi. Je stroj sam skočil v prosti tek, prednje zavore pa niso delovale, tako da Je avtobus zdrknil po pobočju in približno 20 m niže obležal prevrnjen na travniku. Pri tem Je bilo poškodovanih sedem potnikov, vendar sta samo dva dobila hude poškodbe ln so ju prepeljali v bolnišnico v Trbovlje, ostali pa so bili laže ranjeni.	-o
Črnomelj ob 8.40, v Metliko ob 9.00, v Karlovao ob 10.20. V Grosupljem bd imel zvezo i* Kočevja, v Trebnjem iz Sevnice. Lokalni vlak od Metlike do Karlovca, ki sedaj odhaja iz Metlike ob 9.10, naj bi odhajal iz Metlike opoldan namesto sedanjega ljubljanskega vlaka. Za potnike za Dolenjsko, ki pridejo v Ljubljano zjutraj, naj so uvode motorni vlak z odhodom ob 6.45, kakor sedaj odhaja potniAki vlak, do Metlike ali vsaj do Črnomlja. Motorni vlak noj bi se takoj vračal, da bi bil v Novem most® okrog 11.30 in v Ljubljani ob 13.80 z zvezo iz Strhže in Sevnice. Motorni vlak bi bil primeren za prevoz dijakov gimnazijo v Stični. 8 predlagano spremembo voznega reda bi se znatno zboljšale prometne zveze dosloj zapostavljene Dolenjske, posebno pa še Bele krajine. Z zgodnejšim odhodom vlaka lz Ljubljane bi tudi bolj zgodaj prihajali na Dolenjsko ljubljanski jutranji časopisi.
IZ NAŠIH KINODVORAN
»OSTROG A«
(THE NAKED 8PUR)
Režija: Anthony Mann. Glasba: Brantslau Kaper. Igrajo: James Stevvart, Janet Leigh, Robert Ryan. Proizvodnja M. G. M. — Distribucija: Morava film, Beograd.
Osnova filmu »Ostroga« je napeta zgodba, ki bi zelo lahko zdrknila v neveščih rokah na raven slabega podlistka. Toda ime ameriškega režiserja Anthonya Manna pišejo, tiskajo ln razsvetljujejo z vedno večjimi črkami. Na svoje sposobnosti nas je že opozori! s filmom »Viharni zaliv«. V obeh filmih v njem prepoznamo ustvarjalca, ki se počasi prebija navzgor, saj ve, kaj hoče, zato želi tudi Iz nepopolne snovi izvabiti več kot mu sama nudi.
Sama ostroga igra važno vlogo v obračunu pred zaključkom filmske zgodbe. Dejanje pa se zelo vabljivo začne tam, kjer se ponavadi podobni filmi zaključijo — ko šerif ujame morilca. To Je privlačno in nenavadno. Na začetku zgodbe od življenja zagrenjeni šerif, njegova pomočnika, lahkoverni kopač zlata In nesramni konjeniški poročnik stojijo s svojimi napetimi pištolami nasproti ujetemu morilcu, zvitemu samoljubnežu ln njegovemu fantovskemu dekletu, ki mu je brezmejno predana. Kako morilca pripeljati nazal v Ječo, ko pot do prvega našel la pelje po težko prehodni deželi, čez gorski prelaz in preko narasle reke, kjer ni nobenega mostu ln Je oddaljeno najbližje naselje več dni hoda. Kljub temu bi bila lažja vrnitev in tudi mnogo manj zanimiva, če scenarist ne bi že v začetku vstavil v zgodbo drobno obrazložitev. Morilec 1e namreč odkril šerifovima pomagačema, da Je na njegovo glavo razpisana nagrada 5000 dolarjev. Pomagača sta st že vsak za sebe v mislih prilastila nagrado. Zaradi te zvite poteze ostane potovanle v stalni, a prikriti nevarnosti, ki spretno privila gledalčevo zanimanje.
Zunanje dejanle zgodbe Je zgrajeno na nevarnostih in zaprekah, kt večajo ali zmanlšulejo možnosti, da bi šerif varno pripeljal morilca v Ječo in pod vislice. Zdi se nam, da smo vse te epizode (napad s kamenjem,
spopad z Indijanci, prehod čez razdivjano reko) že nekje videli, vendar posamezno raztresene v najrazličnejših situacijskih fidmih, a v filmu »Ostroga« imajo veliko večjo vrednost. Zelo prijetno je, da epizode niso že vnaprej pripravljene ln ljudje prilepljeni nanje, temveč do njih pripelje boj med nasprotujočimi si življenjskimi cilji, ki pa ni popolnoma izdelan, vendar dovolj osvetljen, da ostane možen ln filmsko verjeten.
Medtem notranja akcija pripoveduje o zbližanju šerifa s fantovskim dekletom.
Morda po zaključku vsake epizode napetost preveč popusti, a scenarist ln režiser sta to valovanje razdelila tako smotrno, da najnapetejša situacijska epizoda s priostrenim vrhom ostane za konec. Scenarist z literarno predlogo ln režiser vizualno in montažno sta s prelaganjem upa na zmago z Junakove na morilčevo stran in spet nazaj dvignila to epizodo v skoraj nevzdržno, a prijetno napetost, ki se Je prav zabavno kazala na razvnetih gledalcih, ki so zavzeto trepetali za usodo svojih Junakov. To odlaganje rešitve Je obrnila v Junakov prid šele v morilčev obraz vržena ostroga.
Vse osebe so pravzaprav izgubile borbo v zunanjem dogajanju. Edina preživela, Serif in dekle, pa sta morala zunanje kloniti, da sta notranje zmagala. Gledalcu Je to bolj všeč, On ni dobil nagrade. Ona ni uspela, da bi morilec pobegnil. To Je dalo glavnima junakoma poseben čar, oba obvarovalo nevarne bližine šablone ln Ju dvignilo, čeprav v oblem in poljub. To res ni najbolj izvirno ln nujno, Je pa v filmih te zvrsti priljubljeno In zaželeno.
Film »Ostroga« nas ne podcenjuje, temveč utrdi naše prepričanje, da ni slab pustolovski film.
Vojko Duletlč
Opomba: Nezadostno razsvetljeno platno, nejasna slika tn pretirano oslabljeni zvok so zaradi malomarnega predvajanja v kinu »Komuna« dne 16. septembra ob 18 uničili lepoto barvnih slik ln dosedaj prt nas še nepoznano ostrino filmskih posnetkov.
Premog iz Save
Pri čiščenju premoga v Trbovljami jo Sava le-toga precej odneaia in ga kotalila po strugi, dolcler ni obtičal v globljih kotanjah na dnu reko. KmaJu potem, ko so ga odkrili, bo zaaidrali na Savi prj Brežicah čolne, ki »lovijo« promofr. Menijo, da premoga «amo od čiščenja ne bi bilo toliko, zato domnevajo, da je v strugi naravni sklad premoga, ki ga reka trga ln odnaša. I* kotanj ga zajemajo a posebno posodo in ga na dan zberejo tudi zn dve konjski vpregi. Odvisno je pač, kakšen je »lov«. Premog je pri brežiških gospodinjah zelo priljubljen, čeprav ie dražji od rudniškega, ker je odlične kakovosti. Zanimivo je da ga morajo pred uporabo nekoliko zmočiti, da zagori.
-mg-
Uspela akcija občinskega odbora Rdečega križa v Idriji
Od 7. do 13. septembra se Je mudila v Idriji že drugič ekipa za transfuzijo krvi. V petih dneh se Je prijavilo 463 oseb iz mesta ln bližnje okolice, ki Je darovalo 122 litrov dragocene tekočine. Da je akcija uspela. Je predvsem zasluga občinskega odbora RK, ki mu Je vzllc temu, da so ljudje, ki nasprotujejo temu humanitarnemu dejanju, začeli govoriti, da darovano kri prodajajo v inozemstvo, uspelo, da Je darovalo kri toliko ljudi.
Priporočljivo bi bilo, da v bodoče občinski odbor RK pred akcijo izvede še širšo propagando, ljudi še bolj seznani s namenom darovanja krvi, ter tako že predhodno poblde sovražne parole.
V tujini je našel grenak kos kruha
Srečen sem, da sem »e lahko vrnil nazaj v domovino, ki sem jo zapustil brez slovesa, jo izjavil pobegli Metod Logodner, nekdanji knmnosek pri SGP »Zidar« Kočevje, ki so ga prod dnovj vrnili iz Avstrije.
Logondra je do pobega privedlo neurejeno druži neko življenje in priprave na ločitev zakona. Tako jo 13. aprila t. 1. Logonder ilegalno prekoračil našo državno mojo in se znašel na avstrijski strani. Takoj po prihodu na ono stran, so ca avstrijski varnostni organi aretirali. Vodili so ga iz urada v urad in končno se je znašel v taborišču v Celovcu. Po nekaj dnevih bivanja se .j« zaposlili pr? nekem kmetu. Prvo srečanje s kmetom jo bilo lepo, delo, ki ga ie moral drugi dan opravljati od 3 ure zjutraj pa vso do trde noči pa za Logondra ni bilo. Namesto porivale, ga je kmet grajal, da bi lahko več naredil. Delo pri kmetih jo večkrat menjal. Končno se mu je posrečilo dobiti delo pri kamnoseku, ki ga pa ni prijavil n» nradu za delo. Po treh dneh so g*» v delavnici po-isk.ili varnostni organi in mn prepovedali delati. V svojem poklicu bi se lahko zaposlil šele po dveh le*ih dela na kmetih. Tako ie Logonder razočaran nad tojino odšel na Urad zn zveze F LILI v Celovcu in zaprosil, da mu dovolijo povratek v domovino.
t
ŠPORT IN TELESNA VZCOJA
MEDNARODNI ATLETSKI MITING V BEOGRADU
Spet
dva svetovna rekorda
Na koncu najkvalitetnejše atletske prireditve v Beogradu je Krivonosov (SZ) popravil rekord v metu kladiva, Otkalenkova (tudi SZ) pa v teku na 800 metrov
Ne samo rezultati in rekordi...
Beograd. 19. septembra »Dajmo, Stanko,« se je danes spet slišalo na stadionu v Beogradu. Okrog 8000 gledalcev je bodrilo našega državnega rekorderja Lorgerja v teku na 110 m z ovirami, vendar je bilo zaman. Romunski prvak Opris se je »držal« Lorgerja do zadnje ovire, v zadnjih 10 metrih pa Je bil hitrejši. To je bil prvi letošnji poraz našega reprezentanta Stanka Lorgerja.
Kakor včeraj njen rojak Vladimir Kuc, je tudi Nina Otkalenkova — 27-letna ruska atletinja — naredila izreden vtis na beograjsko občinstvo. V zelo lepem slogu in preračunanem ritmu je tekla skoraj brez konkurence v teku na 800 m. Zaradi okvare na pištoli je maral sterter tekmovalke v tej disciplini trikrat vrniti na start Sele četrtič je start uspel. Kljub temu pa to ni bila ovira za rusko atletinjo, da ne bi daleč za seboj pustila svoje nasprotnice in izboljšala svoj svetovni rekord za dve desetinki sekunde. Prvih 200 m Otkalenkova porabila 29 sekund, za 400 m pa 43 sekund.
V teku na 200 m so vsi pričakovali zmago ameriškega sprin-terja Richairdsa, ki je včeraj spet postavil najboljši letošnji rezultat na 100 m. Temnopolti ameriški atlet je vodil vse do 10 m pred ciljem. Tu pa mn je zmanjkalo moči, tako da ga je dohitel Rus Ignatijev. in sta skupaj pritekla v cilj.
V teku na 800 m je prvih dve sto metrov vodil Grujič, nato je
MEDNARODNI JAHALNI TURNIR
Major Koč najboljši
Včerajšnjim aaključmim tekmovanjem n* beograjskem hipodroma so prisostvovali; podpredsednika zveMie-i?a Izvršnega sveta Edvaird Kardelj in Aleksander Rajnkovu* ter predsednik vlade US Srbije Petar Stambolič.
S tokmova/njejTi »Beograd«, ki so se ga. udeležili vsi najl>oljii jah&Ai vseh prejSnjih turnirskih tekmovanj in s tekmovanjem »Zagreb«, ki so v njem nastopali vsi neuvrSdeni ja-haSi, je Ml mednarodni jahalni turnir zakljuiSen. Zmagovalec prvega tekmovanj«, je major Sali Ko6, kd je imel na Konju Basak najmanj kazenskih toftk, drugi je bil Satola (Maidiars.ka) na »Ananjosu«, tretji pa Bettomi (Ital.) na »I/itargdriju«. V dru gi tekmi »Zagreb« je zmagal Jugoslovan Andrija Pajtak na »Vulkanu«, to sicer brez ka®en»kih to&k ter v najboljSem Sasu 1:03. Drugi je bil kapetan Simer (TurSijaO na »Seresu« v 8aeu 1:W, tretji za Satola (Madžarska) na » Batom t v Sasu 1:05.
Svetovna rekorderka Nina Otkalenko
prevzel vodstvo Mugoša, katerega
reditev. Nihče pa ni pričakoval tako briljantne rezrultate, pravo žetev svetovnih in državnih rekordov.
Slavljenca Partizan in Crvena zvezda — organizatorja mitinga — sta nudila tekmovalcem vse. Tekmovalci pa so se na isti način «. oddolžili. Prekosili so same sebe. Redkokateri 'stadion na svetu je doživel na enem samem mitingu take podvige, kot so to uspehi Kuca, Otkalenkove, Krivonosova in Richardss. To se dogaja v glavnem samo na olimpijskih igrah. Tako zadovoljstvo pa so doživeli tudi Beograjčani na teh dveh dneh tekmovanja, kakršnega doslej še nismo videli.
REZULTATI:
Tek na 110 m — ovire: Opris (Romunija) 14,3, Lorger 14,5, Rukavina 15,4, Cipčič 16,0, Nedelj-kovič 16, 1; tek na 800 m — ženske: Otkalenko (ZSSR) 2:06,4, Slamnik 2:18,0, Safer 2:22,7, Velič 2:45,7 (prejšnji svetovni rekord je branila Otkalenko s časom 2:06,6); tek na 200 m — finale: Rihards (ZDA) 21,6, Ignjatijev (SZ) 21,6, Bfrrtenjev (SZ) 21,8, Maioca (ZDA) 21,9, Petrovič 22,1, Trifunovič 22,4; troskok: Ščeba-kov (SZ) 15,51 m, Milovanovič 14,36, Gurgučinov (Bolgarija) 14,31 (nov bolgarski rekord — rejšnji rekord 14,28); kopje:
RAZVOJ REKORDA V METU KLADIVA
51,60 Flanagan (ZDA) (1901) 52,68 Flanagan (ZDA) 1907
52.88 Mc Grat (ZDA) 1907 56,17 Flanagan (ZDA) 1909 57,10 Mc Grat (ZDA) 1911 57,75 Mc Grat (ZDA) 1913 57,77 Pat-Raln (ZDA) 1913 57,93 Blask (N) 1938
58,13 Heln (N) 1938
58.24 Heln (N) 1938 59,00 Blask (N) 1938
59.88 Nemeth (N) 1950
60.34 Czennak (M) 1952
61.25 Strandlt (N) 1952 62.36 Strandli (N) 1953
63.34 Krivonosov (SZ) 1954 64,05 NenaSev (SZ) 1954 64,33 Krivonosov (SZ) 1955 64,52 Krivonosov (SZ) 1955
V tej rubriki v glavnem obravnavamo nepravilnosti, ki se dogajajo na raznih tekmovanjih. Včasih — sicer redko, toda z veseljem — zabeležimo tudi kakšno pozitivno stran. To nedeljo pa moramo (hote ali nehote) omeniti samo slabe 6tranl.
Začnimo pri najbolj popularnem Športu — nogometu. Da nekateri, upajmo redki, ne znajo športno prenašati porazov, nam govori Incident na tekmi I. conske lige v Novi Gorici. Napasti Igralca brez žoge — po našem mnenju — ni vredno športnl-
Je bil kriv nc samo sodnik. Napadli so še celo delegata Košarkarske zvez« Jugoslavije. To presega vse meje, upajmo, da bo imel tudi s temi drznežl opraviti sodnik za prekrške-*
In spet »vesela« vest lz naše *•* publike. Okrajna zveza »Partizan* Ljubljana, ki šteje nad 30 društev, je razpisala prvenstvo v odbojki. prijave bi spravile v slabo voljo vsa-kega ljubitelja telesnovzgojnega P' banja. Prijavilo sc je namreč 6 mo* ških vrst in 1 ženska vrsta. Črnogledi bi lahko trdili, da je vsestranska vzgoja v »Partizanu« samo B*
~ —--------------------------    “	Biva	ja	V	**	bibaiiu-	.
ka. Zakaj napasti prav posameznika? pa.pirju: Drugače sl ne moremo pr««-Ker veš, da proti vsemu moštvu, ki j stavljatl tega, ker so se prvenstv* vodi s tremi goli prednosti, ne moreš ude^in« samo 4 moške vrste (o®
tek na 800 m: Radišič 1:49,9 (jugoslovanski rekord), Stanley (ZDA) 1:50,6, Čular 1:52,2, Grujič 1:52,3, Somputy (Madžarska) 1:52,8, Damailov (Bolgarija) 1:55,0, Mugoša ie prispel na cilj, a je bil diskvalificiran; kladivo: Krivonosov (SZ) 64,52, (svetovni
rekord — prejšnji njegov rekord 64,33, Gubijan 57,96, Bezjak 55,60, Popov (Bolgarija) 54,28.
pikici	ivu-icicgo	prejšnji	rekord 14,28); Kopje:
so zasledovali Madžar Samiputy, Pavlovič 65,15, Dangubič 60,23; Američan Stanley in Radišič.
Mugoša je vodil do 50 m pred ciljem, ko sta ga prehitela Stanley in Radišič, ki je v finišu zmagal in dosegel nov jugoslovanski rekord v času 1:49,9 minute.
Ni bil še po zvočnikih objavljen nov svetovni rekord Nine Otkalenkove, ko je bil že tu spet nov svetovni rekord. Mihaiil Krivonosov (SZ) je s prvim metom kladiva dosegel rezultat 62,56, že v drugem pa 64,52, kar je za 19 cm boljše od njegovega prejšnjega rekorda. To je bil obenem tudi tretji svetovni rekord dosežen na dvodnevnem mednarodnem mitingu v Beogradu.
Pričakovali smo, da bo ta miting prvakov ZDA, SZ, Poljske, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Turčije ln Jugoslavije, velika pri-
4X100 m: Mednarodna štafeta (Richards, Bartenjev, Sezcv, Ignjatijev 42,4, Crvena zvezda 42,8, Partizan 42,9; skok s palico: Černoboj (SZ) 435 cm, Hleba-rov (Bolgarija) 430 cm, Smith (ZDA) 430 cm, Janiševski (Poljska) 420 cm, Milakov 420 cm, Lukman 420 cm; 3000 m: Onel (Turčija) 8:18,2 (nov turški rekord — 10 sekund boljši od starega), Berta (Madžarska) 8:19,8, Štritof 8:25,2.
nič narediti, pač pa lahko onemogočiš posameznega igralca za daljšo dobo.
Upajmo, da bo oblast te — lahko rečemo pretepače — klicala na zagovor, tako da ostalim Igralcem kaj takega ne bo več padlo v glavo. Vprašamo pa se lahko, če Je moštvo s takimi Igralci sploh zrelo za kvalitetno tekmovanje?
*
Ker so že na »tapeti« nogometaši, pa gremo še dalje. V Mariboru so na prvenstveni tekmi gledalci (tudi Igralci so pomagali I) napadu sodnika. Zakaj to? Ker so gostjt vodili z nekaj goli razlike. Razen tega so gledalci — In na žalost tudi Igralci — vso tekmo sodnika psovali, mu metali kamenje Itd. Nič čudnega, če Je sodnik izgubil živce In delal (kar pa pravzaprav ne bi smel) napake v škodo obeh moštev.
Karkoli je že bUo: domače moštvo bi se proti slabemu sojenju lahko pritožilo, nikakor pa ne bi smeli gledalci ln igralci svojo Jezo »lzkašljatl« nad sodnikom. Kje so bili funkcionarji domačega društva, ki bi morali brzdati prenapeteže?
•
Incidenti pa niso bili samo na nogometnih tekmah, tudi ljubitelji košarke so se spozabili. Zagrebčani so namreč računali na zmago proti beograjskemu Partizanu. Toda košarkarji Montažnega — ljubimec zagrebškega občinstva — gostom niso bili kos In so podlegli s 5 točkami razlike. Gledalci so vzkipeli. Vso tekmo so nešportno bodrili svoje igralce z izrazi: »Udri ga, nlje tl brat, pokosi ga« itd. K er pa so domačini Izgubili,
ZASAVSKA NOGOMETNA LIGA
Vedno več mladine
Veliko zanimanje društev za jesensko prvenstvo tekmovanje. — Vsa moštva bodo nastopala tndi s pionirji in mladinci
V Zasavju (na področju bivše- ni skupini celJsJco-mariborske nogo-
ga krškega in trboveljskega okraja) Ima nogomet razen svoje do-•re tradicije v zadnjih letih tudi presenetljiv dotok mladine in zlasti pionirjev. Vse kaže, da Je to tudi posledica enotnosti zasavskih nogometnih društev. Sistematična vzgoja In sistematično organizirana tekmovanja bodo že v bližnji prihodnosti prinesla v zasavski nogomet več živahnosti r ln s tem še pospešila dotok mladih sil v nogometna društva.
Na nedavnem plenumu zasavskih nogometnih društev so osnovali enotno zasavsko ligo. V njej bodo sodelovala malone vsa zasavska nogometna društva, in sicer: »Partizan« (Krško), Rudair (Hrastnik), Svoboda (Trbovlje), Dobrna (Trbovlje), Svoboda (Zagorje), »Partizan« (Senovo) in »Partizani« (Radeče). V ligi bodo z B-moStvi ln z mladinskimi ter pionirskimi moštvi sodelovali tudi trboveljski Rudar, zagorski Proletarec in hrastnlSko Bratstvo, ki sicer s svojimi prvimi moštv* sodelujejo v hrvatsko-slovenaki oziroma v vzhod-
ni etne podzveze. Za mladince so v zasavski liiigi osnovali posebno mladinsko samostojno skupino, v kateri bodo mladinska moštva tekmovala vzporedno s prvimi moštvi svojih društev. Pionirjev pa Imajo društva toliko, da so Jiih za Jesensko tekmovanje porazdelili v tri skupine, ki bodo potem s svojimi prvaki končno tekmovale za naslov zasavskega pionirskega prvaka.
Medtem ko so pionirska moitva začela tekmovati v jesenskem prven
n. MEDNARODNI ŠAHOVSKI MOŠTVENI TURNIR V PORTOROŽU
ZA UVOD »BORBENO« KOLO
Od 120 partij samo 21 remijev — Slepi šahisti navdušili
Portorož, 1«. sept. Kazalci na 12* šahovskih urah so se danes dopoldne podali na svojo krožno pot. Drugi mednarodni šahovski moštveni turnir pod geslom »Sah združuje narode« se Je s tem pričel. Včeraj smo sicer poročili, da bo n^ turnirju sodelovalo 71. moštev, toda tik pred pričetkom so odpovedala udeležbo nekatera domača moštva, tako da se Je število sodelujočih zmanjšalo na M. Vsa moštva so razdeljena na šttt* skupine (A, B, C, D) ln na podskupine, ki jih sestavljajo po moti moštva. V podskupinah igra vsako moštvo z vsakim, nato pa bo finalno tekmovanje.
Daaes Je bilo odigrano prvo kolo poMmadnesga tekmovanja. Od 30 moštvenih dvobojerv se Jih Je končalo samo B in če pogledamo še bolj podrobno, od 130 partij se jih Je le 21 končalo brez zmagovalca.
ZA UVOD TURNIRJA »BORBENO KQLO«
Za šahovnicami smo danes videli 10 šahovskih mojstrov od tega 5 Avstrijcev ln 5 Jugoslovanov. Medtem ko vsi avstrijski mojstri nastopajo za moštvo Htetzkng jz Dunada, ki je avstrijski državni prvak, pa so naši mojstri razdeMenl takole:	državni
prvak KaraildaJdi (Železničar, Beo-
Šrad), Tot lin Kulžlnski (Novosadski K), Germek (PTT, Ljubljana), Preln-falk (LSK). Razen teh mojstrov sodeluje še 8 mojstrskih kandidatov.
BREZ PRESENEČENJ NE GRE.
Srečanja prve (aii A skupine) so stvu že prejšnji teden, so biOa prva ’ vsekakor najbolj zanimiva. Mimo pr-srečanja starejših ln mladinskih mo-1 vega in drugega moštva »Hletzing« z štev šele to nedeljo. Ce bo vse nogo- ] Dunaja, ki velja za glavnega favo-metaše, ki so se v zasavski ligi znaš!! rita, bo v tem tekmovanju nastopilo v tako lepi enotnosti, preveval pravi tudi nekaj najmočnejših jugoslovan-fportni duh ter dosleden boj zoper skih moštev. Čeprav brez Krivca in vsakršno klubaštvo, potem ni dvoma, i Groska, Je danes moštvo ljubljanskih da bo tudi kakovost zasavskega no- j Študentov nudilo močan odpor av-Kometa začela vidneje naraščati. Ze- sirijskemu prvaku. Gabrovšek, Tram-11 a ln potreba po pravem športnem j puž in Perdan so Internacionalnemu ciuhu pa Je tem bolj upravičena ln mojstru Benlju ter mojstroma Mit-nujna prav zaradi mlade generacije schelu ln Kellerju po zanimivih bor-in zlasti pionirjev, ki tako množično bah odvzeli po pol točke, začenjalo vstopati v nogometne vrste V srečanju Železničar (Beograd) — Zasavja.	(ž)	i	NSK II. (Novi Sad) je na prvi deski
naš državni prvak Karak4a(J4č te s to-j žavo rešil rani proti prvokategorniku Stojanoviču
Železničar iz Maribora Je sicer prepričljivo izgubil proti zagrebški Mia-1 dosti, toda v tem dvoboju je lepo zmago dosegel Mariborčan Guzelj, ki Je premagal Dimica.
Edind mojster, ki Je danes izgubil partijo (ostali so remizirali), je Kul-žimski. V srečanju NSK I.—Branik Mardbar ga Je premagal Mariborčan Kukovec.
SLEPE SAHISTE NE GRE PODCENJEVATI
V drugi (ali B skupini) nastopa tudi Napredak iz Beograda, čigar moštvo sestavljajo sami slepi šahisti. Res Je, slepi so, toda danes so »videli« bolje kot njihovi nasprotniki. Zato ni čudno, da se Je danes zbralo okoli teh šahistov največ gledalcev, ki so z navdušenjem spremljali potek dvoboja Napredak—Tekstllac. Le po srečnem naključju Je Tekstllac dobil polovico točke. Njihov igralec na drugi deski Je namreč v popolnoma izgubljenem položaju rešil partijo z večnim šahom. Po igri, ki so Jo danes pokazali slepi Igralci, jih lahko upravičeno štejemo med favorite B skupine.
A skupina I. podskupina: Metalac (Kraljevo)— Borac (Novi Sad) 2:2; Hietzing I. (Dunaj)—LUSK Olimpija (Ljubljana) 2,5:1,5, II. podskupina:	Železničar
(Maribor)—Mladost (Zagreb) 1:9, Zagreb—Zvezdara (Beograd) 2,5:1,5, II. podskupina:	Železničar (Beograd)—
NSK II. (Novi Sad) 1,5:2,5, NSK I,— Branik (Maribor) 2,5:1,5, IV. podskupina: LSK I,—PTT (Ljubjana) 2,5:1,5, Partizan (Beograd)—Hletzing II. 3:1.
B skupina I. podskupina: Rudar I. (Trbovje)— Sombor 1:3, Ljubjana—Zvezdara II. (Beograd) 1,5:2,5, II. podskupina: Torpedo (Reka)—Takovo (Gomji Mllano-vac) 3:1, Bačka Topola—Solidarnost (Kamnik) 3:1, III. podskupina: Jedin-stvo (Zemun)—»ugovinll (Gomilica) 2,5:1,5. Napredak (Beograd)—Tekstil (Zagreb) 3,5:0,5, IV. podskupina: Koper—LSK II. 1:3, Obrtnik, (Maribor)— Sapho (Zttrich) 2,5:1,5.	"
C skupina I. podskupina:	Jadran	(Zagreb)—
Svoboda (Tržič) 2:2, Napredak (Zagreb)—Ognjen Prlca (Zagreb) 4:0, II. podskupina: Radnički (Kragujevac)—
Grafički zavod (Zagreb) 3,5:0,5, Ponikve (Stonjevac)—Radovljica 1:3, III. podskupina: Ljutomer—Jesenice 0,5:3,5,
Savinjčan I. (Šempeter)—LUSK Olimpija n. 3:1, IV. podskupina: Rudar II.
(Trbovlje)—Jugomontaža (Zagreb) 3:1,
Udarnik (Travnik)—Svoboda (Ruše)
2:2.
D skupina I. podskupina: Nada Dimič (Zgb.)—
OTJ Zagreb 2:2, Šmarje—Krivoje (Za-vidovičl 1:3, II. podskupina Jugovinll II,—Sežana 1:3. Zenska reprezentanca Ljubljane—Jugopetroi (Novi Sad 1:3. ni. podskupina: Edo Blažek (Tesllč)
—Savinjčan II. (Šempeter) 2,5:1,5, Ventilator	(Zagreb)—Vukica	Mitrovič
(Apattn) 2:2.	E.	G.
MEDCONSKI TURNER
Tudi Bronstein premagal Fudererja
GOteborg, 19. sept. V XX. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Pe trosjan — Szabo remi, Keres — Sliva 1:0, Spaski — Unztcker remi, Geller im Sta-hlberg 1:0, Ilivicki — Filip remi, RabaT — Najdorf 1:0, Medina —
Pllnik remi, Bronstein
kfnjeno?”Pachman*^-~GuTmard SE'«"* (Francija, 29:51,2. kinjeno.
Stanje po XX. kolu: Bronstein 13,5 (1), Keres 13, Panno 12 (1), Szabo,
Petrosjan, Geller 11,5, Filip, Spaski,
Pilnlk 10,5, Ilivicki 10, Fuderer, Pach-man 9 (1), Najdorf 9, Guimard 8,5 (1),
Rabar 8,5, Unzicker 8, Bisguier 7,5 (1), Stahlberg 7,5, Donner 5,5, Sliva,
Medina 5. V tem kolu Je bil prost Donner.
Rezultati prekinjenih partij: Bronstein—Fuderer 1:0 (48 potez). Fuderer je kuvertlral slabo potezo, zatem pa je prišel v izgubljen položaj, Bisguier —Panno 0:1 (43 potez). Partija Pach-man—Guimard Je še v teku in se popoldne nadaljuje. Guimard ima trdnjavo ln kmeta, Pachman pa damo.
Jutri je poponoma prost dan. Zadnje kdo bo v sredo, 21. septembra.
tega 2 iz Narodnega doma), pri ženskah pa Je vrsta Narodnega dom« postala prvak — ker ni imela ns-sprotnlc. Cesto pa pišemo da telesno-vzgojna društva posvečajo veliko P°' zornost športnim Igram .. .
•
Se en republiški problem. N* Bledu — svetovno znanem letovlSc# — preživijo svoje dopuste razni diplomati, pa tudi drugi ugledni gosti. Vemo, da so mnogi med njimi ljubitelji »bele žoge« — tenisa. Ali lahk® igrajo? Lahko. Samo kako? Namest* štirih igrišč, ki so bila nekdaj n* Bledu, Imajo danes na razpolago mo še eno Igrišče. Tri Igrišča P<>“ cerkvijo, na katerih so vsako le*4 nastopili tudi naši »mušketirji« državni reprezentanti, pa so popolnoma zanemarjena. Prerasel Jih Je plevel, ograja Je že pred »razsulom*, ostale naprave pa so si »sposodi#4 okoličani, ki so koristno porabili vodovodne naprave, les sodniških *W" lov Itd. Vse za korist našega turizm*1 •
Ze nekaj časa govorimo, da smd vsi enaki. Nato pa se ni oziral prireditelj mednarodnega teniškega turnirja v Beogradu, ki Je Angl«** »mlstra« Mottrama čakal eno uro lfl pol, da bi »blagovolil« priti na srf' Čanje z našim državnim prvakom Palado. Občinstvo, ki Je čakalo tolik® časa, Je žvižgalo (povsem opravičeno), toda prireditelj Je Imel preveliko spoštovanje pred gostom. V trenutku P8’ ko so ga izločili lz nadaljnjega tekmovanja, Je »gospod« Mottrffln p riše* Prireditelj je Imel k sreči toliko poguma, da ga ni pustil dalje tekmovati. Sicer pa, kaj občinstvo, ki 8*'**' Glavno Je, da se ne zameriš gostu, čeprav se ne obnaša kot »športnik« . •
•
Žalostno, toda resnično. Minula nedelja se lahko »ponaša« > nešportnim obnašanjem nekateri! »športnikov«. Upajmo, da bom* lahko prihodnji teden omenil' spet nekaj pozitivnih strani ln n« tako kot danes, samo negatvn*-BLATNOGORNlK
V visoki starosti Je umrl
ANTON KUPČIČ
ekonom
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 21. septembra, na Ptujski gori.
Užaloščeni: žena, otroci, vnuki ln pravnuki, družine Kupčlč, Sagadin ln ostalo sorodstvo.
SESTANEK UPRAVNEGA ODBORA NZJ
Naša reprezentanca v Melbournu
Beograd, 19. sept. Upravni odbo« Nogometne zveze Jugoslavije je danes sklenil, da bo jugoslovanska gometna reprezentanca sodelovala XVI. ol i m p>i jajcih igrah v Molbourneu-Sestavljena bo komisija, ki bo skrbela za priprave reprezentance za te i£re ter vskladila delo z zveznim kapetanom, zveznim trenerjem, upravni® odborom in olimpijskim odborom Ju"
proslavijo.
Upravni odbor je prav tako sklenil, da za&asno navodilo o nagrajevanju igralcev lahko velja tudi za igralce, stare 18 do 20 let (ki sicer n® morejo sklepati pogodb s klubom)* toda samo za tiste, ki igrajo v prvin moštvih zvezne lige.
ATLETIKA
Zmaga nemške reprezentance
Hannover, 19 sept. (AP). Nemš^a atletska reprezentanca je premagaj® francosko s 1W:S'J. Boljši rezultat’ drugega dneva tekmovanja: 200 m " Kaufmann (Nem6ija) 21,3,	1500 ®
ino Dre-1 LueK (Nemdijai 3:47,8. 10.000 m: M1'
VICKI BAUM
ROMAN
angaj
Kaj neki bo mislila? je razmišljal ves iz sebe. Tako nežen je bil namreč njegov japonski čut dolžnosti in njegova zanesljivost, in tako globoko so bili zakoreninjeni pod njegovo belo, ameriško platneno obleko napisani zakoni bušida v njegovih japonskih prsih, da se mu je zdelo, da je tat. To ni bilo v skladu z neštetimi žalitvami in nezaupanjem, s katerim so obravnavali belci njegovo raso kot celoto in njega kot posameznika. Ni se ujemalo z občudovanjem istih belcev, ošabnih in barbarskih ljudi zahodnega sveta. In tudi ne z nenehnim, nikoli končanim, grizočim in nesrečnim častihlepjem, da bi si priborili v očeh teh ljudi spoštovanje in pripoznanje, če že ne razumevanja, kar je gonilna sila večine japonskih dejanj. In tako je vzel Yošio Murata izposojene knjige in si zagotavljal, da je še dovolj časa, da se odpelje nazaj v hotel Sangaj, preden bo ladja odplula. Opazil je majhnega, belega Filipinca še na pomolu, kjer se je bil radovedno zapletel v pogovor s tekmujočimi kuliji. V tem je videl znamenje in potrdilo, da je njegov sklep pameten in lahko uresničljiv.
In tako se je kmalu odpeljal po isti poti, po kateri je bil prispel, nekoliko hitreje in nestrpneje, nazaj v mesto, nad katerim so krožila kitajska letala ko črne ptice, nazaj v Nanking Road,
kamor so padale prve bombe bližajoče se vojne. Edini cilj njegove poti je bil, da bi vrnil mladi ameriški dami, ki je bila prijazna z njim, štiri knjige v skupni vrednosti dva dolarja in osemdeset centov...
»In kako razlagate to, da so našli Russellovo denarnico, denar in prstane pri vas?« je vprašal sir Kingsdale-Smith in se ozrl mimo Kurta Plankeja na steno.
»Gospod mi je dal vse to, da bi shranil, preden je omamljen zadremal,« je odgovoril Kurt brez sleherne svečanosti.
Govorila sta v sobi v tretjem nadstropju, kamor so često prihajali na seje veletrgovci iz Hongkonga, Singapora in Saigona, ki so se ustavljali v hotelu Sangaj. Sir Kingsdale je bil prispel v naglici, si ogledal mrtvega Bertieja, spregovoril nekaj besed z doktorjem Hainom in Bradleyjem in nekoliko obširneje z vdovo. Skušal je biti obziren in uslužen. Oblekel je bil formalno, temno obleko, ki je bila mnogo prevroča. Cim več vpogleda je dobival, tem manj se mu je posrečilo prikriti svoj odpor in nejevoljo. Odredil je bil takojšnjo avtopsijo trupla in do čudnega prevoza mrliča je res prišlo, vtem ko so padale prve kitajske letalske bombe na mesto, ko so grmeli protiletalski topovi z japonskih vojnih ladij in ko je bjlo ubitih na stotine ljudi.
Tudi sir Kingsdale-Smith si je še prizadeval, da bi prikril to zadevo pred policijo, toda pogovor se je čedalje bolj spreminjal v zasliševanje. Advokat je bil pripeljal s seboj dva uradnika za primer, če bi ju potreboval. Potem ko sta hotelska detektiva, dva Rusa orjaške postave, prignala Kurta Plankeja, je poslal sir Kingsdale po svoja moža, ki ju je bil pustil v dvorani, kjer ju je zabavala dama Tissaud: fdečelasa angleška protokolista vodenih oči
in evrazijskega tolmača za kitajščino, zelo podobnega mlademu, nekoliko sprijenemu Budi. Vsi so bili zbrani okrog mize, ki 80 jo sicer uporabljali za poslovne seje, na drugem koncu pa sta sedela Helen in Frank Taylor. Rusa, ki sta bila prignala Kurta Plankeja, sta bila odšla dol, da bi poiskala kulija z rikšo, ki ie bil zjutraj pripeljal rajnkega Russella domov. Okna so bila odprta, toda s ceste je bilo slišati zelo malo hrupa, kajti odkar je bila udarila letalska bomba dalje spodaj v Nanking Roadu, 50 ostali ljudje, ki so si to lahko dovolili, doma.
Sir Kingsdale-Smith je obrnil pogled od stene in ga upr* v lahkomiselni, lepi obraz Kurta Plankeja.
»Zdaj bi pa rad slišal iz vaših ust natančno poročilo o vsem-kar se je zgodilo od četrtka ponoči, dvajset minut po polnoči, ko ste z Russellom zapustili hotel, do davi, ko se je vrnil in nekaj minut potem umrl. Priporočam vam, da poveste vse po pravici-to vam priporočam v vašo korist. Ne bom vam prikrival, da ste v zelo kočljivem, da ne rečem obtežilnem položaju.«
»Ce bi mogel dobiti cigareto —« je rekel Kurt, ki se mu 3e na obrazu poznalo, da niso napravile te besede nanj nobeneg3 vtisa. Sir Kingsdale-Smith se je dovolj spoznal na opij, da j® vedel, od kod izvira brezbrižnost in lahna ironija te priče. Tolrria ga je vprašujoče pogledal in mu ponudil težko, neokusno ciga* retnico.
»Hvala,« je rekel Kurt in si prižgal cigareto. »Torej resnic0
o	rajnkem Russellu bi radi slišali? Z njo vam kaj lahko postrežem-Seve to ni nič za njegov nagrobni spomenik, kajti bil je vseskoz' pujs. De mortuis nil nisi bene, amen.«*
*	O mrtvih samo dobro.
DNEVNE NOVICE
Enoletni administrativni, V1SJ1 administrativni in Stenodaktllografskl tečaj pri Administrativni loli v Ljubljani. Vpisovanje, Informacije v taj-Hlitvu šole, Roika 15, od 10—13 In °d 16—19 dnevno, razen sobote popoldne. Telefon 30-917. Pouk prične v začetku oktobra. Specialni teSadl ‘Udi za stenografijo, strojepl« ln korespondenco.
Obveščamo vsa podjetja, ustanove ln posameznike, ki se želijo Izobrazi v knjigovodski stroki alil pisarskem poslovanju, da bo vpisovanje v dopisne tečaje o osnovah knjigovodstva, vlije specificirane stopnje knjigovodstva ln poslovne korespondence od 23. sept. do 5. oktobra 1955. Vsi, ki se za tečaje zanimajte, takoj *»htevajte prospekt s podrobnejšimi »»»vodMit pri Ljudski univerzi v Ljubljani, Cankarjeva 5-III.
Pri mokri Jeseni bo krompir Mio nagnjen k gntolu! Torej ne •Pravi krompir, ne da bi ga posud • preparatom »KROSAN«;
Ce hotel kvaliteto, zahtevaj samo Jhano »JELA« kopalno sol. Osvežuje telo, deslnfiolra ln krerpi tvoje živce.
KONCERTI
Slovenska filharmonija sprejema Prijave za rumenil, rdeči ln zeleni »oonma še v torek, 20. In v Bredo, one 21. septembra dnevno od 10—13 ** od 17—19 v svojem računovodstvu Trgu revolucije št, 9. Prav tako •Prejema abonma za »Koncertni list« ®lgar letošnja številka Je že na razpolago.
GLEDALIŠČA
Mestno lutkovno gledališče Itočne lutke
Torek, 20. septembra ob 9.30: Gostovanje v Šmartnem ob Padci; ob 14: Gostovanje v Šempetru v Savinjski dolini; ob 17: Gostovanje v Preboldu. Sreda, 21. septembra ob 9: Gostovanje v Polzeli;
ob 11.30: Gostovanje v Braslovčah ob 16.30: Gostovanje na Vranskem.
RADIO LJUBLJANA
Spored za torek, 20. septembra
Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 ln 22.00.
5.00—6.20 Dobro Jutro, dragi poslušalci I (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.20 Naš predilog za vai Jedilnik
— 0.25 Reklame — 6.35 Operetna In lahka glasba — 7.10—7.30 Igrata vam Johny Mayer in orkester Victor Silvester — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Dopoldanski koncert — 11.46 Cicibanom
— dober dan! — 12.00 Slovenske narodne pesmi v priredbi Clrtila Preglja ln Zorka Prelovca — 12.30 Kmetijski nasveti: a) Kako ugotovimo: Ce sadno drevje strada; b) Kako pametno izkoristimo pozno sadje — 12.40 Pianist C or de Groot igra znane klavirske skladbe — 13.15 Zabavna glars-ba, vmes reklame — 13.30 Od dane« ln včeral (lahka glasba v novejših priredbah! — 14.20 Pionirski kotiček
— 14.35 2el«M ste — potHuš&ftel — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Utrinki iz literature: Andrč Chamson: Tajno pismo naših dni, I. del — 15.40 G. Jussenhoven:	Humoreska, L. Stlch: Romanca za violino ln orkester, P. Durand: Dve znani melodiji, P. Du-rand: Kul), koncertni vailček — 16.00 Tečaj esperantskega Jezika — 16.10 Iz oper Purcella, Glucka ln Mozarta
— 17.20 Zabavna ln plesna glasba, vmes reklame — 18.00 Zunanje-poll-tlčnl feljton: Pred 10. zasedanjem Ge-nerailne skupščine Združenih narodov
— 18.15 Claude Debussy: Otroški kotiček, igra pianistka lise von Ailpen-heim — 18.30 Športnic tednik — 19.00 Radijski dneVniik — 19.30 Zabavna glasba, vmei reklame — 20.00 Tedenski notranje-pol'tlčni pregled — 20.10 Francoski chansonil — 20.30 Radijska Igra: Maupassant-Tichy: Horla (prva
Izvedba) — 21.40 Od Mendelssohna do Ravela (orkestralni spored) — 22.15 do 23.00 Zaplešimo — 22.15 UKV program:	Nočni koncert — 23.00—24.00
Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos lz Zagreba).
VESTI IZ MARIBORA
DEŽURNA LEKARNA Torek, dne 20. septembra 1955: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3.
Sreda, dne 21. septembra 1955: lekarna »Melje«, Meljska cesta 1.
Od •. ure zvečer pa do 6. ure zjutrad se Izdajajo zdravila na zdravniške recepte, napisane istega dne ali noči. Lekarna »Center« je odprta neprenehoma od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
DROBNI OGLASJ
ZVOČNI KINO PROJEKTOR, 16 mm, »Bauer«, kovček, kompleten, v najboljšem stanju, prodamo. — Gozdno gospodarstvo Bled.	3213
ŠTUDENT TEHNIKE 14če v Ljubljani opremljeno sobo. Plača po želji za celo leto n*prej. Ponudbe prosim na naslov:	Klobasa	Feliks,
Očeslavci, p. Ivanjcl.	M	473
OGLEJTE Sl
OD 18.—22. SEPT. 1955
DENTALNO RAZSTAVO
na
»Gospodarskem razstavišču« V LJUBLJANI
Sodelujejo razstavljale! iz:
A Češkoslovaške 0 Avstrije
# Svlce
9 Zahodne Nemčije ln
• Jugoslavije
Zobozdravstveni delavci ne zamudite te izredne prilike! Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ure.
3145
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
KINO »UNION«
AngleSko-italAJanakl barvni film
Romeo in Julija
Tednik: Filmske novosti št. 38. — Predstavi ob 17 ln 20. V glavni vlogi Susan Schental ln Laurence Harvey Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 15 dalje.
Umrli so v Ltubljoni
Terezija Lekan, uslužbenka. Pogreb bo danes ob 17 na 2alah.
Raznašalko
za raznašanje časopisa v zgodnjih jutranjih urah SPREJME UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE«
Prodamo
poltovorni avto »Tatra«
Uprava »Ljudske pravice« - Ljubljana
Sprejmemo:
POSLOVODJO strokovnjaka za nabili in vibrirani beton
z dovršenim gradbenim tehni-kumom in triletno prakso ali brez dovrSenega gradbenega tehnikuma z najmanj 5-letno prakso v izdelavi nabitega in vibriranega betona.
Plača po sporazumu in po možnosti takojšen nastop službe.
Pismene ponudbe z vsemi potrebnimi podatki o dosedanjem službovanju, Šolskih kvalifikacijah in osebne podatke poSljlte na naslov
BETON - GRANIT
PODJETJE ZA PREDELAVO GRADBENEGA MATERIALA IN OBDELAVO KAMENJA
CENTRALNA UPRAVA
BOLNIŠNIC V KOPRU
razpisuje
mesto Sefa dermato-venerološkega oddelka
v bolnišnici v Piranu, in
mesto oddelčne medicinske sestre
in pomočnice anestezista v bolnišnici v Izoli
3211
»KINO VIC«
Ameriški barvni tlim
Bagdadski berač
Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. V glavni vlogi Ronald Colman In Marlene Dletrich. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ln od 14 dalje.
OSIJEK Ulica republike 41
2297
TOVARNA
»SILIKA« — G0STIVAR
razpisuje
NATEČAJ
za izdelavo 220 ton železnih konstrukcij in vagončkov za tunelsko peč
Tehnična dokumentacija je n »SlUke
na
vpogled v predstavništvu »Silike«, Skopje, Ulica Partizanska (Upravna poslopja). Teleton it 28-28.
Tehnično dokumentacijo ni mofi poslati Interesentom zaradi majhnega Števila.
Skrajni rok za Izdelavo ta opreme Je: za železno konstrukcijo 1. aprlU 1SM, za vajronfcke pa 1. Julij 109«.
Bok za predložitev ponudbe Je 15. oktober IMS.
2352
KINO »KOMUNA«: Ameriik.1 barvni film:	»Ostroga«. Tednik:	Filmske
novosti it. 38. Predstave ob 1», 17, 19 in 21. V glavni vlogi James Stewart, Janet Lolgh.
KINO »SLOGA«: Ameriški film: »Tri korake pred vtallcatni«. Tednik. — Predstave ob 18, 18 tel 20. Ob 10 matineja istega filma. — V glavni vlogi Mary Castle, Scott Brady. Prodala vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 in od 1« dalje, za matinejo pa uro pred pričetkom
KINO .SOCA«: NemSki glasbeni film: »Simfonija življenja«. Tednik. — Predstavi ob 18 ln 20. V glavni vlogi Harry Baur, Henny Poten. Predvaja Jugosl. centr. kinoteka. Prodaja vstopnic od 1* dalje.
KINO »LITOSTROJ«: Angleikl film: »HltreJSl od zvoka«. — Predstava
K I N 0 »T R I G L A V«
AmortMcl Mm
Jutri bo bolje
Tednik. V glavni vlogi Ruth Roman In Steve Cochran. Predstavi ob 18 ln X0. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Danes zadnjič JESENICE: »RADIO«:	Ruski	barvni
film: »Ana na vratu«. Predstavi ob 18 in 20.
»PLAVŽ«: Ameriiki film: »Tajnost sobe St. 17«. Predstavi ob 18 in 20. CELJE:	»UNION«:	Ameriški barvni
film: »Tri ljubezni«. Predstavi ob 18 in 20.
»DOM«: ItaJlJsnskl dim: »Ljubavnd zanos«. Predstavi ob 18.IS ln 20.1S.
KRANJ: »STOR2IC«: Ameriški ftlm: »Neumne sanje«. Predstave ob 18,
18 in 20.
LETNI KINO »PARTIZAN«: Amer. film:	»ZaCaranl otok«. Predstava
ob 18.
»SVOBODA«: Ameriški Hlm: »Neumne sanje«. Predstava ob 19. — Danes zadnjikrat!
TOVARNA K0NSERV
»ARRIGONI« - IZOLA
razpisuje naslednja mesta:
t. mesto šefa knjigovodstva
Pogoji: ekonomska fakulteta s S let prakse, oziroma srednja šola z 10-letno prakso
2. mesto šefa komercialnega oddelka
Pogoji: 15 let prakse v komercialni stroki, od tega 5 let prakse v zunanjetrgovinskem poslovanju
3. mesto pravnega referenta >
Pogoji: pravna fakulteta z 10 let prakse
4. mesto knjigovodje za osnovna sredstva
verziranega v železnini
Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru!
3212
INSTITUT ZA TUBERKULOZO NA GOLNIKU
sprejme
uslužbenca
za statistično službo
Pogoji: Samski moški s popolno srednješolsko Izobrazbo. Samsko stanovanje ln prehrana zagotovljena. — Plata po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku.
Pismene ponudbe s kratko navedbo dosedanje zaposlitve je treba poslati na Upravo Inštituta Golnik — najkasneje do 1. oktobra 1055.
8168
.xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvyvxxxxv>Kxxxxxw»xxxxxxxxxxxxxxxxxvxxx
.i"S"	!	;
KINO »ŠIŠKA«
Argentinski film
Vojna gaučev
V glavni vlogi Enrioue Mu'#io in Francisco Petrone Reilja:	Lucas
Dem are. Predstavo ob 18. 18 ln X. Prodaja vstopnic od 14 dalja.
r
vXXXVV<XXXXXNVVV\XXXXXNXXXXNV<XXV\XX>>XXNXNX>XXNX>XV>XVVNVXXXVVk
I
\ Vodna skupnost »PERO NAKEV« - Kumanovo
razpisuje
PRVO LICITACIJO
za zgraditev:
• HUD0URNIK0VE STRUGE S KAMNITIM ZIDOM
• ODTOČNEGA PREDORA in
• CEVOVODNE MREŽE Z 0R0SEVALCI
Proračunska vrednost 1.149,000.000 dinarjev
Licitacija bo 29. septembra 1055 ob 11. uri v prostorih Okrajnega odbora, Kumanovo.
Tehnična dokumentacija in pogoji, po katerih bodo dela izvajana, so na vpogled vsak dan od 7. do 14. ure v uradnih prostorih Vodne skupnosti Kumanovo ali pri glavnem projektantu v podjetju »Hidroprojekat«, Beograd, Ulica Bele Nigrinove št. 16, telefon 40-909.
Pravico do sodelovanja na licitaciji ima vsako pooblaščeno podjetje, ki predloži:
1. Dokaz o registraciji in sposobnosti za izvajanje takš-nih del.
2. Kavcijo v višini 8 % proračunskega zneska.
3. Dokaz, da kandidat pozna dela, ki jih je treba Izvesti.
VODNA ZAJENICA »PERO NAKEV« — KUMANOVO
TELEFON 801
2377
VNA:SN'V'WOXXXXXXXXXXXXXXX'XXXXXXXXX'>XVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'
*XXXX>AXXXXXXXXXXXXX\
IZŠLE so najnovejse izdaje
Založniškega podjetja
»Gradjevinska knjiga«, Beograd, Masarykova 2
Številka telefona 21-173 — Poštni predal 798 Ing. Kosta 1. Pantič:
»MASIVNI MOSTOVI« rf. DEL
Cirilica, 180 strani, 400 din G. D. Dubelir in B. G. Kornjejev:
»IZVODJENJE ZEMUIŠN0G TRUPA U OBLASTI KLIZIŠTA«
Latinica, 330 strani, 460 din Prof. dr. ing. L. Kasagrande:
»GEOMEHANIKA 0M0GUČUJE UŠTEDU«
Latinica, 60 strani, 150 din Daniel Boutet. Louis Netter:
»PUT0VI I AERODROMI«
Latinica, 128 strani, 230 din Pierre Bachy:
»FUNDIRANJE«
Latinica, 102 strani, 170 din Arh. Djordje Petrovič:
»NARODNA ARHITEKTURA« (doksati 1 čardaci)
Latinica, 99 strani, 300 din Dr. Vid oje Z. Veselinovič:
»FINANSISKA MATEMATIKA«
(učbenik za ekonomsko fakulteto)
Latinica, 269 strani, 360 din
Dr. ing. A. Kleinlogel:
»DILATACI0NE SPOJINE«
Cirilica, 232 strani, 230 din
Naročila pošljite neposredno na naslov:
»Gradjevinska knjiga«, Beograd, Masarykova 2
Tekstilna tovarna - Ajdovščina
razpisuje mesto
tehničnega vodje podjetja
Pogoji: Tekstilni tehnik z ustrezajočo prakso. — Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku oz. po dogovoru.
Ponudbe pošljite na upravo Tekstilne tovarne Ajdovščina.
3174
2475
TOVARNA LETAL
»UTVA«
PANČEVO — UTVE ZLAT0KRILE ŠTEV. 9
I S C E
• letalske, strojne in elektro inženirje
S PRAKSO IN ZAČETNIKE
• letalske, strojne in elektro tehnike
S PRAKSO IN ZAČETNIKE
• visokokvalificirane orodjarje, strugarje, ključavničarje in mehanike
• kvalificirane orodjarje, strugarje, ključavničarje In mehanike
2263
izdaja časopisno taloinlSko podjetje »LJudsKa pravica« Ljubljana. Kopitarjeve ulica 9/lIL. telefon It 88-181 — Notranjepolitična — kleten St 21-887. Nazorjeva ulica 10/TL - Oprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 88-181 - Telefon *a naročnino tn oglas« «1-080 - M
gospcHlarsK« rufrrlKa telefoo *tev II-01) jd tul tu rtu* rubrik*
«n KR-l-Z-nnt _ PnAtnl nrorial M TM„i,	,	j",-------------------------------------    —	Meaečna	naročnina	250 din. za tujino 500 lin - Tekoči račun
1	1	Pre<Sal	43	—	Tisk	tiskarne	»Ljudske	pravice«	—	Poštnina	plačana	»	gotovini	—	Rokopisi	se	ne	vračj.*«
TOREK, 20. SEPTEMBRA
_____
LJUDSKA PRAVICA
TOMSKI REAKTORJI
z naravnim uranom
Temeljni pojmi o jedrski energiji
Z naravnim uranom lahko gradimo samo termalne heterogene reaktorje, pri katerih moramo za moderator uporabiti težko vodo, grafit ali berilij. Te snovi imajo dobre, hitrost zavirajoče lastnosti, pri tem pa slabo absorbirajo nevtrone.
Prvi reaktor na svetu je bid termalni heterogeni reaktor z grafitnim moderatorjem io naravnim uranom. Ta grafit je moral biti kemijsko izredno čist, kakor mora biti grafit tudi v sodobnih reaktorjih. V takSnem grafitu elementa bora ne sme biti več, kakor dve milijoninki, ker bor absorbira nevtrone. Uran je bil v tem reaktorju v obliki kroglic stisnjenega uranovega oksida, v velikosti 3 do 4 cm, enakomerno porazdeljenih v masi grafita v medsebojni razdalji 15 do 20 cm. Vsa masa grafita je bila zgrajena iz gratitnih opek z luknjicami, v katerih je bil uran. Ta mešanica grafita in urana je postala kritična, ko je dosegla velikost sploščene oble s premerom 6 m. Ta reaiktor je pognal sloveči slavni Eorico Kernu s svojimi sodelavci M. decembra 1942 v Chicagu.
Zdaj bolj grade reaktorje z ura-noam oksidom v obliki kroglic. TafcAna konstrukcija ne omogoča, da bi na preprost in učinkovit na-čm odvajali v uranu nastajajočo sam uranov oksid pa je glede na porabo nevtronov mnogo manj primeren od čistega urana v obBki kovine, kolikor gre za reaktorje z naravnim uranom.
Zato je v sodobnih reaktorjih na naravni uran večinoma uran v oblik_i palic iz čiste kovine s premerom kake 3 cm, dolgih dva ali več metrov. Te palice so v masi moderatorja položene vzporedno v razdalji 15 do 20 cm. Ce je moderator iz grafita, tedaj so v vsej masi grafita vzporedni kanali, kamor polo-že uran v palicah. Kanali so navadno dovolj veliki, da lahko okrog palic skoznje teče kako sredstvo za ohlajanje. Cesto uporabljajo za ohlajanje zrak. Z močnimi venti-Irrtmrji ga potiskajo skozi kanale, v katerih so uranove palice. Ce hočemo dobiti iz urana večjo sillo, ne zadostuje več ohlajanje z zrakom. Zrak sam tudi ni posebno primeren, ker postanejo nekateri njegovi delci močno radioaktivni, ko gre skozi reaktor. Zato uporabljajo za ohlajen je helij pod pritiskom, vodo aii celo tekoče kovine. Ce gre za reaktorje z naravnim uranom, je seveda varčevanje z nevtropi tako važno, da lahko za ohlajanje uporabijo samo snovi, ki zelo malo absorbirajo nevtrone. V tem primeru tekoče kovine ne pridejo v poštev. Bporabimo jih lahko samo, če smo
namesto naravnega uporabili obogateni uran.
UPORABA TE2KE VODE
Razen reaktorjev z grafitom kot moderatorjem grade reaktorje z naravnim uranom, v katerih uporabljajo za moderator težko vodo. Težka voda v nasprotju z običajno zelo slabo absorbira nevtrone. Težka voda je kakor običajna spojina vodika in kisika s to razliko, da ima težki vodik v svojem atomskem jedrn razen enega protona še en nevtron. Ker ima težka voda ugodne hitrost zmanjšujoče 'lastnosti in ker slabo absorbira nevtrone, so reaktorji na težko vodo manjši od reaktorjev na grafit. Vtem ko je v reaktorjih na grafit manjše sile po več deset ton urana in več sto ton grafita in ko doseže obseg kock kakih 7 m, je v reaktorjih na težko vodo samo od 2 do 5 ton urana in 5 do 10 ton težke vode.
Težka voda je običajno v cilindričnem rezervoarju iz aluminija s premerom in višino kaka 2 m. Rezervoar je obložen s grafitno oblogo, debelo dobrega pol metra. Ta obloga je reflektor za nevtrone. V rezervoarju vise uranove palice. Takšen reaktor je začel obratovati lani v Stockholmu. V njem razvito toploto odvajajo tako, da vsa količina težke vode kroži prek hladilnika, ki je lahko v načelu podoben hladilniku na avtomobilu. Ce
lorjev veljajo za razmeroma majhne sile (nekaj tisoč kilovatov) in nizke temperature. Reaktorji z več deset ali sto tisoč kilovatov za proizvodnjo električne energije bodo morali imeti znatno več urana in moderatorja (po sto in več ton težite vode, oiziroma sto in več ton urana). To je na eni strani pomanjkljivost, ker se povečajo investicijski izdatki, na drugi strani pa je to dobrodošlo, ker odvajanje tako velike količine toplote iz reaktorja ne povzroča posebnih težav, kakor se zgodi pri hitrih reaktorjih.
V reaktorjih z naravnim uranom je spojitvi podvržen uran 235, vtem ko se pojavlja uran 238 kot absorbent nevtronov. Kakor smo že pojasnili, postane jedro urana 238, ko prodre vanj nevtron, radioaktivno in se hitro spremeni v plutonij 239. Tako se med obratovanjem reaktorja določena količina urana 238 spremeni v plutonij po naravi stvari same. Zato imenujemo takšne reaktorje naravne konvertorje. Razen tega jih imenujemo še reaktorje z delno konverzijo ali delnim oplajanjem.
Plutonij, ki nastane v reaktorju, je podvržen spojitvi pod vplivom počasnih nevtronov v reaktorju, ker je tudi sam čisto atomsko gorivo. Teoretično bi tudi lahko rekli, da je moč sežgati v naravnem uranu ne le uran 235, marveč tudi
Na sliki vidite Slavolok zmage, ki je osvetljen od tisočev luči sredi nočnega vrveža v Parizu
je sila reaktorja večja, je potrebno močnejše ohlajanje. V tem primeru potisnejo uranove palice v cevi, Širše od palic. Skoz obročast prostor močno kroži voda okrog palic in odvaja toploto. Voda je lahko tudi pod pritiskom, da ne iz-hlapeva, če hočemo doseči visoko temperaturo za preobrazbo toplote v mehanično delo. V tem primeru teče segreta voda pod pritiskom v izmenjevalec toplote — parni kotel, kjer nastane para za pogon parne turbine.
REAKTORJI Z DELNIM OHLAJANJEM
V nasprotju s hitrimi reaktorji, katerih fizična masa se praktično ne spreminja s silo, je velikost kritične mase pri heterogenih reaktorjih dokaj spremenljiva in odvisna od sile in temperature. Zgoraj omenjene dimenzije heterogenih reak-
nad 40 % urana 238, ki ga je približno 140 kTat več kakor urana 235. Za zdaj praktično ni moč izkoristiti nad 1 % količine naravnega urana, kar je vsekakor več od naravne vsebine urana 235 (0.7 %).
Ce po kemijski poti pravočasno izločimo nastali plutonij, tedaj lahko porabimo takšen reaktor za pridobivanje plutonija. Na podoben način dobimo z obsevanjem torija v reaktorju uran 237. Tudi ta uran lahko po kemijski poti izločimo iiz torija.
Reaktorji, v katerih nastane manj kot pol tone plutonija letno, imajo nad milijon kW topoltne energije. Takšne reaktorje z moderatorjem iz grafita in ohlajanjem z vodo ali zrakom imajo v ZDA, Veliki Britaniji in ZSSR. Nobena druga država nima podobnih reaktorjev za industrijsko proizvodnjo pjutonija.
I	M.	R. — D. P.
NAJHITREJŠE LETALO
na svetu
na letošnji razstavi Združenja angleških aeronavtičnih konstruktorjev_________________
Na letošnji razstavi Združenja angleških aeronavtičnih konstruktorjev v Famboroughu, ki.se je začela 5. septembra in trajala do 12. septembra, je bilo razstavljeno 45 različnih tipov letal. Motorja za dve novi letali Conway in Gyron sta najmočnejša reaktivna motorja na svetu. Motor Conway, najmočnejši preizkušeni letaisfci reaktivni motor, je namenjen za letalo znamke »Ashton«. Izde*« so ga v tovarni »Rolls-Royce«. Njegovi konstruktorji trdijo, da po ekonomičnosti glede trošenja goriva ni enakega na sveta in da pomeni velik napredek
na področju tehnike reaktivnih turbin. Motor Gyron so izdelali v tovarni de Havilland in ga montirali na letalo znamke Sperrin. Tehničnih podrobnosti o njem še niso objavili. Znano je samo, da je ta motor namenjen predvsem vojaškim letalom, ki dosežejo hitrost, večjo od zvoka in ki bodo imeli mešano motorno pogonsko silo — kombinacijo turboreaktivnega motorja z raketnim. Takšna letala bi uporabljali v primeru vojne v največjih višinah.
Razstavljeni so bili tudi modeli novih strojev, novih letal ter naj-
Pariz brez hupanja
Pred dobrim letoma so v Panjani prepovedali sleherno hupanje. ker so se ljudje pritoževali, aa pri tem čedalje bolj i.rpe njihovii živci. To so storili, čeprav bi se utegnilo število prometnih nesreč povečati. Toda statistika je sleherne pomisleke v tem oziru razpršiila. V prvem polletju letošnjega leta je bilo v Parizu samo 166 smrtnih žrtev
frometnih nesreč, lani pa 218. tevilo nesreč je padlo oa 13.459 na 8513, čeprav se je število motornih vozil pomnožilo za 160.000. Brez hupe torej vozijo avtomobilisti in motociklisti previdneje. PotemtaJkem je hupanje odveč.
Prebivalstvo Južne Amerike
Urad OZN za proučevarije naseljenosti je objavil poročilo, iz katerega izhaja, da se bo število prebivalcev Južne Amerike v prihodnjih 30 letih podvojilo. Leta 1950 je imela Južna Amerika 110 milijonov prebivalcev, leta 1980 pa jih bo imela že 210 do 240 milijonov, če se bo razmnoževanje nadaljevalo tako kakor zadnja leta. Poročilo
v
Pripoveduje: JANEZ KLEMENČIČ Ule: MARJAN AMAUETI
25. še preden te je srna zavedla, jo je volk že pedrl na tla. Z vsemi močmi se ga je tkuiala otresti, a zaman. Obiia jo je slabost; odprla je gobček in krčevito lovila sapo. So trenutek in bilo je po njej. Sivec je bil krut in neusmiljen. Kjerkoli se je pojavil, je krvoločno mesaril med divjačino in meril najlepše iivali. Lovski čuvaji so mu prisegali maičevanje, toda nikomur ie ni uspelo, da bi ga dobil pred puiko.
Bil je preveč previden.
26. Požrl je skoraj polovico srne, ostalo pa je pustil ležati In odiel k vodi. Bil je tako sit, da je spravil vase komaj nekaj požirkov vode, potem pa se je zavlekel kakih trideset korakov stran pod skalnat previs in legel na tla. ležal je nepremično z zaprtimi očmi, toda spal ni. O tem so pričala njegova uiesa, ki so se pozorno pre; maknila ob najmanjiem iumu. Naenkrat je odprl oči in dvignil glavo. Nedaleč stran se je pod mehkim korakom zdrobil suh lis*
27. Meliki koraki so se hitro bližali. Vejevje se je zganilo in Iz grmovja je stopil, volk, ie mlad in ilbke postave. Bil je zelo lačen. Ko je zavohal ostanke srne, so se mu pocedile silne; obliznil se je in stekel tja. Tedal je Sivec grozeče zarenčal in skočil pokonci. Mladi se je prestašen ustavil, potem pa bliskovito ocenil poloiaj, pograbil velik kot srninega drobovja in te pognal v beg. Toda Sivec je bil hitrejši: preteka! mu je pot In ga podrl na tla.
tudi pravi, da se bo Brazilija kmalu uvrstila med dežele, ki imajo nad 100 milijonov prebivalcev. Za zdaj so takšne dežele samo Kitajska, Indija, Sovjetska zveza in ZDA.
Ljudstvo Monaca je ostalo samo
Državna in finančna kriza v sončni kneževini Monaco je sprožila med voditelji te dežele čudno veselje do potovanja. Vzlic odsotnosti voditeljev pa gre življenje svojo pot. Knez Rainier III. se vozi s svojo jahto po Sredozemskem morju. Narodni svet, ki je imel 18 članov, se je skrčil na 5 omahljiv cev, potem ko se je eden njegovih najuglednejših članov, Joseph Simon pridružil kolegom, ki so odstopili. Državni minister namerava kupiti v francoskem zdravilišču Aix Les Balnsu vilo. Clan Narodnega sveta Jean Charles Rey, čigar odstop je povzročil sedanjo krizo, se tudi mudi v Franciji, kjer nastopa njegov sin na golfskem turnirju v Parizu. Odsoten je tudi francoski konzul v Monacu. Doma so ostali menda samo preprosti državljani in pa -skrb, da bo lepih časov, ko jim ni bilo treba plačevati davkov, najbrž kmalu konec, če bi knez Rainier umrl brez dedičev in če bi prevzela oblast nad to državico Francija.
Ribe z brezbarvno krvjo
V Antarktiki žive ribe z brezbarvno krvjo. Neki norveški biolog je takšno ribo ujel in preiskal. Pre j so naravoslovci domnevali, da ta vrsta rib sploh nima krvi, zdaj pa se je pokazalo, da ima normalen krvni obtok, le da v krvi ni hemoglobina, rdečega barvila, ki je pri večini vretenčarjev nosilec kisika. Iz še nepojasnjenih razlogov in v nasprotju z drugimi ribami lahko živi »brezkrvna ledna riba« tudi brez hemoglobina in dovaja svojim celicam za življenje zadostne količine kisika.
Veliko tihotapstvo mamil
Ameriški carinski uradniki so našli na krovu francoske tovorne ladje »Saint Lo« za poldrugi milijon dolarjev mamil. Ladja je bila zasidrana v pristanišču Broo-klynu. Carinskim uradnikom se je zdelo čudno, da je ena deska v podu v umivalnici nekoliko privzdignjena. Ko so jo dvignili, so našli pod podom 11 kg čistega heroina. Na kapitanskem mostičku pa so našli še 12 kilogramov zavitkov. Tako velikega tihotapstva že od leta 1947 niso izsledili. Takrat so našli na krovu neke francoske trgovske ladje 14 kg heroina.
novejših sestavnih in rezervnih delov. Tovarna »Bristol« je razstavil* model najnovejšega helikopterja »Bristol 191« z dvema motorjein% Ta helikopter se je razvil iz helikopterja »Bristol 173« z motorjem Orfeus. Tovarna »Saunders-Roe« je razstavila motor hidroplana, ki zdaj izdelujejo in ki bo namenjen oceanski patruljni službi. Operiral bo lahko z odprtega morja ob vsakem vremenu in njegovi konstruktorji pravijo, da za zdaj boljšega hidroplana ni na svetu.
Tokrat je tudi tovarna preciznih instrumentov »Smiths Aircraft In* struments* prvikrat prikazala svoj novi sistem letenja, ki sta ga odobrili Britanska prekmorska letalska korporacija in Britanska ey-ropska letalska družba za svoja nova letala. Po tem sistemu zadostuje v letalu 7 instrumentov, vtem ko so jih doslej potrebovali 1®; Omenjena tovarna je izdelala tu^1 nov merilec porabe goriva. Tovarna »De Havilland« pa je razstavila nov tip letalskega propelerja Li zelo močne turbinske motorje. Nje' gov premer meri 4,6 m in propd®r ima 4 lopatice iz litega duralum1'
•Nervozni boksar pred nastop01®'
»No, Jerica, ali ti je spet el noht na prstu, ki ti ga je b tlačilo?«
»e
»Da, skoraj, črni rob.«c
manjka samo