8554 AA 6 C OSREDNJA KNJIŽNICA PRImwr?SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p /W4 >. aw>. postal« i gruppo L.ena 4UU ur Leto XXXVII. Št. 238 (11.060) TRST, četrtek, 8. oktobra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1943, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 sei je tiskal v tiskarni v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski v zasuz j \ PARLAMENT IMENOVAL PODPREDSEDNIKA MUBARAKA ZA PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA Z umirjeno žalostjo in hitrimi političnimi ukrepi Egipt zupolnjuje praznino po smrti Anvara Sadata Že prihodnji teden bodo na referendumu odločali o novem predsedniku - Pogreba se bodo udeležili državniki z vsega sveta KAIRO — Parlament je na včerajšnji izredni dopoldanski seji z ogromno večino potrdil sklep vladajoče nacionalno - demokratske stranke, da bo pokojnemu predsedniku Sadatu nasledil Mohamed Hosni Mubarak. Egipt prehiteva tako ustavna določila o nasledstvu, saj se bodo o novem predsedniku Egipčani izrekli na referendumu že prihodnji torek, le tri dni P« Sadatovem pogrebu. Praznilo, ki jo je povzročila Sadatova smrt, so zmanjšali na naj manjšo stopnjo. Če k temu dodamo dosedanje izjave predsedniškega kandidata, da bo dosledno nadaljeval po Sadatovi poti tako v notranji kot v zunanji politiki, je na dlani skrb egiptovskih voditeljev, da bi do skrajne meje /ožili manevrski prostor morebitnim destabilizacij-*kim pobudam. Kot kaže preživlja Egipt z nena ravno umirjenostjo šok nasilne izgube svojega predsednika. Kdor se še spominja ljudskega obupa in žalosti ob Naserjevi smrti leta 1970, je nemalo presenečen. Takim je neposredno odgovoril notranji minister, ko je izjavil, da je žalost prevelika, da bi jo opazil v očeh. Zahodni opazovalci trdijo, da je žalost utišila zaskrbljenost nad bodoč-)‘Ostjo. Ob tem pa pripominjajo, da je proglasitev izrednega stanja za eno leto in ukinitev ustavnih svoboščin pripomogla, da sc ni spremenil zunanji videz Egipta. Z izjemo povečane vojaške prisotnosti na kairskih ulicah, zastav na pol droga in resno glasbo egiptovska prestolnica ni spremenila svojega vsakdanjega videza. Sadatova smrt je ostala brez «nadalje-vanja*, da je lahko obrambni minister Abu Gazala včeraj izjavil, da ostaja vojska zvesta svojim voditeljem, da so Sadatovi morilci le »peščica izdajalcev*, ki nimajo podpore v vojski. Taka izjava je seveda preuranjena in jo narekajo notranjepolitični razlogi. Marsikdo ob tem poudarja, da je bil atentat skrbno pripravljen in ni bil samo brezglavo dejanje samomorilske skupine. Po 24 urah so namreč še vedno izredno skope vesti o političnem o-zadju atentata. Prav tako oblasti molčijo o usodi treh preživelih teroristov. V političnih krogih pa prevladuje mnenje, da so atentat izvedli muslimanski fundamentalisti in sicer pripadniki fanatične sekte »Talk ir va hegra* (Islamska osvo- . »IM.■•>■»■.........Mlinom ..».I« MED TISKOVNO KONFERENCO DRŽAVNEGA TAJNIKA ZDA Haig posvaril tuje sile naj se ne vmešavajo v notranje zadeve Egipta 'i _ . 4 ■ ~f ir i Poslanska komisija zavrnila pošiljko radarskih letal Saudski Arabiji WASHINGTON — Ameriški državni tajnik Haig, ki bo vodil delegacijo ZDA na pogrebnih svečanostih za ubitim predsednikom Sadatom, je včeraj med tiskovno konferenco opozoril Sadatove sovražnike, naj ne izkoristijo njegove smrti za poskus vmešavanja v notranje zadeve Egipta. Istočasno je napovedal, da se bodo ZDA se naprej aktivno zavzemale za uresničitev sporazuma v Čamp Davidu, čeprav še vednb velja njihovo nasprotovanje, da bi priznale PLO za partnerja v teli pogajanjih. Haig je novinarjem posredoval prepričanje, da je smrtni atentat delo »nekaterih izoliranih verskih skrajnežev*, ki so pripadali egip lovskim vojaškim enotam. To dejstvo naj bi izključevalo možnost, da je šlo za širšo zasnovano zaroto, katere cilj naj bi bil strmoglavljenje egiptovske vlade. Ameriški dr žavni tajnik je tudi ugotovil, da ZDA nimajo do sedaj zadostnih do kazov za trditev, da so v umor vpletene tuje države, kot na primer Libija ali Sovjetska zveza. Slednjo je vsekakor neposredno omenil, ko je izjavil, da «SZ dobro ve, da so od nosi z Egiptom življenjskega pome na za ameriške interese na Bližnjem vzhodu*. Večina ameriških političnih opa zovalcev je včeraj skusala poglobi ti prav to vprašanje, češ koliko škode je Sadatova smrt prizadejala a meriškim strateškim interesom na tem področju. V glavnem so bili vsi mnenja, da bo negotova prihodnost Egipta, ki je do sedaj bil velik prijatelj ZDA, čeprav se je za to zavzemal v glavnem edino Sadat, otežila vlogo Amerike, za katero so kaotična situacija v Libanonu, nasprotovanje Izraela do večjega ameriškega sodelovanja s Saudsko Arabijo, sovjetska intervencija v Afganistanu, njena pomot. Južnemu Jemenu in Etiopiji ter islamska re- volucija v Iranu, že velik trn •Deti. Prav zaradi tega je glasnik Bele hiše David Gergen včeraj po poldne izjavil, da je nov razplet dogodkov v Egiptu »okrepil potrebo* da ZDA prodajo Saudski Arabiji pet radarskih letal AŠVACS, za kar pa je poslanska zbornica v VVashingto-nu že izrazila svoje negativno mnenje. Kljub optimizmu pa je zvečer Gergen doživel razočaranje, saj je večino (28 proti 8) predstavnikov v poslanski komisiji za zunanje za deve sklenila, da ne odobri Reaga- bodilna armada), ki je že v preteklosti izvedla številne atentate. Isti krogi ne verjamejo izjavam bivšega načelnika generalnega štaba Ša-zlija, saj so prepričani, da ni imel pristašev med aktivnimi vojaki. Prav tako je še preuranjeno napovedati bodočo politiko Hosnija Mubaraka. Sodeč po skopih biografskih podatkih in ocenah bližnjevzhodnih opazovalcev ne bo v bližnji bodočnosti bistvenih sprememb. Mubarak bo bržkone nadaljeval Sadatovo politiko vsaj do prihodnjega aprila, ko bi se morali Izraelci umakniti s Sinajskega polotoka. Po tem datumu bo imel Mubarak proste roke, saj ni nikoli skrival svojih teženj o zbliževanju med Egiptom in zmernimi arabskimi državami. Prav tako ni skrival svojega sovraštva do Libije. Po izraelskih izjavah je bil velik zagovornik miru, a bolj neučakan kot Sadat. V začetku ne bo torej bistvenih sprememb, prej ali slej pa bo prišlo do postopnega zbliževanja s Saudsko Arabijo in drugimi prozahodnimi arabskimi državami. Med drugim je v zadnjem obdobju Mubarak skoraj v celoti nadzoroval egiptovsko zunanjo politiko. Glavna neznanka so torej predvsem njegove notranjepolitične izbire. V' takem ozračju prihajajo v Kairo še vedno sožalne brzojavke. Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je v imenu predsedstva SFRJ poslal sožalno brzojavko začasnemu predsedniku Abu Talebu, katerega je hkrati zaprosil, naj izraze sožalja posreduje dnižmi pokojnega egiptovskega voditelja. V brzojavki je poudarjeno prepričanje predsedstva -SFRJ, da bo prijateljski egiptovski narod privržen politiki neuvrščenosti, tudi v teli težkih trenutkih dovolj rffočan. da nadaljuje po poti, ki odgovarja nje govim narodnim interesom, v prid .miru, varnosti in sodelovanja. Naj-; iskreno sožalje ob smrti »prijatelja Sadata* je izrazil tudi romunski predsednik Ceauseseu. O Sadatovem liku je včeraj spregovoril na Trgu sv. Petra tudi papež Janez Pavel II,, ki ga je ocenil kot hrabrega zagovornika miru. Medtem se v Egiptu pripravljajo na sobotni pogreb. Svojo udeležbo so že napovedali številni državniki med njimi tudi izraelski premier Begin. Italijo bosta zastopala predsednik .Pertini in zunanji minister Colombo, najštevilnejša pa bo kot kaže ameriška delegacija, saj bodo poleg Ilaiga prisotni še bivši p-ed-sednik Carter, Nixon in Ford. bivši državni tajnik Kissinger in drugi. PROTI KLESTENJU PO SOCIALNIH IZDATKIH Sindikati pritiskajo na vlado s stavkami Tajništvo enotne zveze CGIL - CISL -UIL dolži Spadolinija protislovnosti in zamud Med torkovim atentatom eden od napadalcev strelja proti predsedniški tribuni (Tele.oto RIM — V drugi polovici meseca bodo po vsej Italiji delovni ljudje prekinili za dve ali tri ure delo, da razpravljajo na skupščinah ih podprejo žn&ho sindikalno platformo za izhod iz gospodarske krize; osebje gospodarskih sektorjev, ki preživljajo krizo, bo stavkalo v vsej državi za 8 ur (najbrž 22. t. m.); V deželah Kampaniji in Bazili-kati, ki ju je lani opustošil potres, pa bodo krajevni sindikati oklicali 4-urno stavko. Ti so bili v bistvu sklepi, ki jih je sprejelo enotno tajništvo zveze CGIL - CISL - UIL, verjetno tudi pod vtisom močnega nasprotovanja, ki prihaja čedalje bolj do izraza v tovarnah, kleste-nju po socialnih izdatkih, ki ga je opravila vlada. Že včeraj so namreč delavci železarne Italsider v Tarantu stopili v stavko proti vladnim sklepom in priredili protestno manifestacijo, kateri se je pridružila še velika množica ljudi, ki nasprotujejo »ponovnemu nalaganju vseh žrtev najrevnejšim slojem*. Val stavk so krajevni sindikati že napovedali tudi v vseh večjih središčih Ligurije, kjer bo v Genovi splošna stavka že 16. t.m. Dokument sindikalnega tajništva obtožuje vlado »zamud, pomanjkljivosti in protislovnostih pri njenem ukrepanju v odgovor določenim zahtevam in predlogom enotne zveze .................................................................uh....,,,i.iihiiiij,ii,i,ii.i,i«,iiiiiiihiih,mm„miiiiiiiiiiiii,iiiii......................... DRAMATIČEN ZAKLJUČEK CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE SMRT LUIGIJA PETR0SELL1JA PONOVNO ODPIRA VPRAŠANJE RIMSKEGA ŽUPANA Zadela ga je kap ob koncu njegovega posega na centralnem komiteju ■ Še nejasni dogodki, ki so pripeljali do izvolitve Seronijeve v tajništvo KPI glede naložb, zaposlitve, cen. tari V* stanarin, davkov ter zdravstvene f.i skrbstvene referme. ki jih vsebuje' sindikalna .platforma. Zato Lame. -Carniti in Benvenuto zahtevajo nu -. no »zaključno srečanje* s Spadoli' nijem in njegovimi ministri. Glede pogajanj z zastopniki zasebnih (Con-findustria) in javnih delodajalcev (Intersind) o delovnih’ pogodbah, odpravninah in stroških za delovno silo sindikalno vodstvo ugo'av-lja, da so obstala na mrtvem tiru 'in da ni upati v uspeli plenarne seje delegacij, ki bo 14. t.m. Po obeh srečanjih se bo sindikalno tajništvo spet sestalo, da sklepa o nadaljnjih’ akcijah, pri čemer ne izključujejo perspekthe splosne protestne stavke v vsej državi. Skrajno kritično oceno ravnanja vlade in odločnost sindikalnega gibanja, da kljubuje ofenzivi delodajalcev sta izrazila Carniti in Lama tudi včeraj, na kongresu CISL v Rimu, oziroma na deželni skupščini CGIL v Neaplju. »Vladna gospodarska politika gre v nasprotno smer od tiste, ki smo jo nakazali*, je dejal Carniti, ki je sicer potrdil stališča svojega sindikata glede solidarnostnega sklada za naložbe na Jugu, delne zamrznitve draginiske doklade in skrajšanja delovnega časa. Tainik CGIL je pa poudaril, da «je treba pri politiki naložb in gospodarskega razvoja zabeležiti prepad med Spadolinijevimi obvezami in dejanskimi ukrepi*. Ccnfindustria pa jc v takih razmerah izbrala napadalno strategi o, ki jo vsebuje njen dokument o industrijski politiki, o katerem bodo razpravljali industrijci s politiki in strokovnjaki ter sindikalisti na sim peziju 9. in 10. t.m. v Genovi. V njem zasebni podjetniki zahtevajo predvsem večjo storilnost dela, zmanjšanje izostankov, možnost premestitev v tovarnah, preureditev ustroja plač. z jasnim namigom na preustroj draginjske doklade. Taka stališča ne dajejo mi liti na voljo po zbližanju s sindikati, a rajši na zelo verjetno zaostrovanje že itak nelahkih odnosov., RIM Zasedatije centralnega t čela zbirati množica Rimljanov, ki komite :a komunistične partije se je v popolni tišini čakala na poročile dramatično zaključilo včeraj ne- lo o -zdravstvenem stanju svdjfcg; je dramatično zaključilo včeraj kaj po 13. uri, ko je prišla vest, da je umrl rimski župan Luigi Pe-troselli, ki ga je obšla nenadna slabost takoj zatem ko je končal svoj poseg na CK. Kljub temu, da so ga nemudoma prepeljali v bolnišni-_ co, kamor sta gd pospremila Enri-co in Giovahni Berlinguer, je Pc troselli v oddelku za oživljanje umrl. Že nekaj m;nut po prihedu rešil-ca v bolnišnico, se je pred njo za- nove prodaje radarskih letal. ...........................................n,.......•»<"»• KONČANA DVODNEVNA RAZPRAVA V PARLAMENTU Spremenili bodo zakon o popisu prebivalstva na Južnem Tirolskem Pomanjkanje prijave narodnosti mladoletnikov mešanih zakonov odslej naj ne bi kaznovali RIM — Poslanska zbornica je včeraj z veliko večino odobrila resolucijo o popisu prebivalstva na, Južnem Tirolskem in s tem končala dvodnevno razpravo. Izglasovani dokument so podprle stranke vladne večine, komunisti in predstavniki SVP. V resolucij! so obvezali vlado, naj spremeni tisti del popisa, ki govori o narodnostni pripadnosti prebivalcev, točneje o prijavi mladoletnih otrok mešanih zakonov. Vlada naj bi namreč čim-pre.j odobrila zakon,- s katerim bi določili, naj se starše dveh različnih narodnosti, ki niso prijavili narodnostne pripadnosti svojih mla doletnih sinov, ne kaznuje, kot; to sedaj predvideva generami zakon o. popisi/. Resolucija nadalje ob vezuje vlado, naj čimprej izpolni tiste dele južnotirolskoga »paketa*, ki še niso bili -uresničeni. Na številhe interpretacije poslan cev je včeraj v imenu vlade odgovoril tudi’ notranji minister Rogno ni, ki je prav tako poudaril, da vlada namerava odpraviti kaznivost za tiste starše mešanih zakonov. ki svojih sinov ne bodo prijavili (za kar se Ogrevajo številne organizacije na Južnem Tirolskem). župana. Vest o njegovi smrti je na sedež. KPI telefoniral tajnik, partije. Nenadna smrt rimskega župana 'je prizadela ne samo predstavnike političnega’ življenja temveč nicaniž. ki je neke vrste osnutek tez za prihodnji kongres in o katerem !a-{ se bedo vsi člani CK moralj izreči in predlagati svoje popravke. V bistvu bodo o tem razpravljali na prihodnji seji centralnega komiteja. Medlem, so včeraj krožile mnoge neuradne vesti o teni...kar -rse je tudi preproste ljudi, PtiToselli je ’ zgedilo v vodstvu komuni'lične, uar-imel pravzaprav".že dva .infarkta,' tije,-o tem kako je prišle’do ime-Petroselli je bil ponovno izvoljen novan a Adriane Serorii v tajništvo za rimskega župana 17. septembra jn j-ako so ji poverili nalogo, da po dveh mesecih težavnih in utrud- ; si^bi za organizacijo KPI Kaže, ljivili pogajanj med _ strankami, ki da ;e na sejj' vod.stva, ki je bila v ‘....... “ prejšnjih dneh, pred zasedanjem centralnega komiteja, tajnik Ber- linguer bil v manjšini (razpolagal ;e z desetimi glasovi, deset je bilo proti njegovim predlogom, trije člani so se vzdržali) glede predlo ga, da bi izvolili v tajništvo, ki j? nfljvišji organ KPI. poleg Sero-j iRievg in. Reiehlina tudi Tortorcllo. da bi' tako oblikoval skupino svojih .najtesnejših in najbolj zvestih sodelavcev. Prav glede tega vpra šanjfc .je prišlo do glasovanja; pri katerem so zabeležili, najbrž prvič odkar je bil izvoljen za tajnika, negativen odgovor njegove vodilne skupine na Berlinguerjev predlog. R. G. ...um,m„mii,Milim,.................... VARNOSTNI UKREPI ZA PAPEŽA llllIHlMHIIMIVIIlUlllllMllliminumiMKMlIllimillllllllHIMIIMIIIIIIIIIHIIlMIIMIUIHIIIIIIIinilllllllllHIIMIIIIMIIHMHIIIIIIM PO IZVOLITVI ČLANOV V KKP SOLIDARNOST DELECATI SPREJELI NOVI PROGRAM GDANSK - Po izvolitvi novih članov v vsedržavno koordinacijsko komisijo Solidarnosti in po sprejetju programskih smernic, se prvi kongres NSS Solidarnost danes izteka. Zahodni opazovalci imajo vtis. da so delegati ponovno izvolili zgodovinskega voditelja Leclia VValeso za svojega predsednika, ker se mso hoteli odpovedati značilnemu simbolu nastanka sindikalnega gibanja, obenem pa so sc tako z izvolitvijo nove KKP kot s sprejetjem novega programu, odločno oprede.ih pr« ti njegovemu centralističnemu vodenju in proti zmernejšim strujam, w SO v zadnjih mesecih težile kompromisnim rešitvam sporov z vlado. \Valesa se bo namreč moral v prihodnjem letu soočati z vodstvom Solidarnosti, v katerem so večina laiki, člani oz. simpatizerji razpuščene organizacije »KOR*. Pomembno je tudi dejstvo, da delegati niso ponovno izvolili v KKP znana strokovnjaka Geremeka in Bugaja m da se je bivši podpredsednik Bogdan Lis le s težavo prebil v vod- Po prvih ocenah naj bi bil sprejeti program (zanj je glasovalo 455 delegatov, proti 81, vzdržanih pa 81) izredno »borben* in naj bi poslavljal sindikat na stališča, ki jih je zavzel lani ob vsedržavnih stavkali. Z njim zahtevajo delegati v Gdansku družbeno nadzorstvo nad gospodarstvom, represivnim aparatom, vzgojo in izobraževanjem, nov sistem političnih volitev, politični pluralizem, najvišjo oblast v državi pa priznavajo le parlamentu. Z drugimi besedami Solidarnost hoče da postane Poljska politično in go da posl spodarsko samoupravna država. RIM — V petek ne bo izšel noben časopis koncerna Rizzoli - Corriere della sera zaradi 24 urne stavke, ki so jo oklicali časnikarji in tiskarji. Prav tako bodo »mrknile* televizijske postaje, ki so last tega podjetja. Dodal je tudi, da bodu sinovi, bodo postali polnoletni, imeli pravico spremeniti odločitev svojih staršev medtem, ko sedanji zakon predvideva, da so izjav e staršev obvezujoče za celili deset let. Končno je Rognoni dejal, da bo v primeru spora med starši narodnostno pripadnost sinov določil sodnik za mladoletnike. Tudi notranji minister je poudaril, da se vlada zavzema za uresničitev »paketa* in južnotirolskega statuta. V zvezi s tem, je dodal, da je vlada doslej odobrila že 49 dekretov, oljenem pa je priznal, da ostajajo še nekatera nerešena vprašanja, kot so uporaba nemškega jezika v sodnih uradih, izoblikovanje pokrajinskega TAR, finančni odnosi med državo in (»krajinama Bočna in Trenta. Rognoni pa je tudi dejal, da je zahteva nemške manjšine po razširitvi deželnih komjietenc na vse sektorje telekomunikacij, povsem nesprejemljiva. Poslanska zbornica jc tudi z.avr nila resoluciji, ki so ju predlagali radikalci in misovei. Radikalci so, kot znano zahtevali, naj bi letošnji ■ jjopis, kot žc leta 1971, u (»rabili zgolj v statistične namene, obenem pa so pogrešali vladne pobude za zaščito ladinske manjšine, ki je meti južnotirolskimi prav gotovo najbolj zanemarjena. Sicer pa jc bil tudi minister Rognoni kar za deva vprašanja ladinske manjšine zelo meglen in površen, saj .jc dejal le, da nihče ne želi .jezikovnega genocida Ladincčv, ne da bi pojasnil, kako n$j bi sc temu geno i, cidu tudi izognili. sestavljajo rimski občinski odbor. Vprašanje rimskega župana in občinskega odbora v italijanskem glavnem ruestu je nekaj dni po junijskih volitvah postal vsedržavni problem, ob katei-em so se križali (interesi, hačrti in ambicije vseh' strank.1 Krščanska demokracija je hotela po porazu na volitvah, ki je bil še zlasti pekoč posebno v Rimp, dokazati, da je zmožna, čeprav je bila V manjšini, pogojevati upravljanje mesta. Socialisti sb s svoje strani skušali zavlačevati do zadnjega izvolitev župana, da bi dokazali, da komunisti s Svojimi 36 odstotki,' kolikor glasov so prejeli v Rimu, ne morejo vladati brez prispevka PSI. Za socialdemokrate končno je bilo rimsko vprašanje priložnost, da bi povzročili neposreden spopad ' z levičarsko upravo in tako ponovili _ svojo izbiro’ ža sodelovanje s krščansko demokracijo.. . • > ! Petroselli, ki je na občinskih vo litvah prejel 133 tisoč preferenčnih glasov, je s tem svojim uspehom dokazal, da si je zagotovil med rimskimi občani veliko popularnost. Petrosellijeva smrt je, kot smo rekli, nepričakovano prekinila razpravo v okviru centralnega komiteja komunistične partije prav v trenutku, ko bi morala začeti razprava o notranji politiki. Glede tega vprašanja .so razdelili vsem članom centralnega komiteja dokument s splošnimi političnimi, smer- ............................milimi III, ................................... Protest koroških Slovencev pri uradu kanclerja Kretskega Rahlo počasnejše naraščanje inflacije RIM — Po uradnih podatkih s o sc življenjski stroški septembra povišali »samo* za 1,4 odstotka, znatno manj kot v tem mesecu lani (2,1) in predlanskim (2,5). Na tej osnovi se je letošnja raven inflacije obdržala na 18.3 odstotka, draginjska doklada pa ne bi smela (če ne bo večjih podražitev oktobra) poskočiti novembra za več kot 9 točk, oziroma v povprečju za čistih 15 tisoč Ui-. CELOVEC — Na uradu zveznega kanclerja na Dunaju sta predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter in predsednik narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc v torek, 6. oktobra, sekcijskemu šefu dr. Ludvvigu Adamovichu v imenu obeh organizacij uradno izrazila ogorčenje nad dogodki v Velikovcu, kjer je župan odklonil oddajo občinske dvorane slovenski kulturni organizaciji. Ob tem sta izjavila, da z ozirom na vse okoUščine ne gre zgolj za lokalno zadevo, temveč dejansko za diskriminacijo vse slovenske narodnostne skupnosti in za izrazit primer kršenja 4. odstavka člena 7 avstrijske državne pogodbe. Sekcijski šef Adamovich je zagotovil, da bo intervencijo posredoval zveznemu kanclerju Kreiskemu. V razgovoru na uradu zveznega kanclerja so bila načeta tudi še druga vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, zlasti tudi dejstvo, da se v zadnjem času ni v nič premaknilo in da ; so razgovori tako rekoč zamrznjeni. V tej zvezi je bila izražena želja, da se razgovori za sporazumno rešitev odprtih vprašanj nadaljujejo. Po razgovoru sta predsednika obeh osrednjih organizacij obiskala tudi odpravnika poslov na veleposlaništvu SFRJ na Dupaju Milana Ribico in ga prav tako seznanila z dogodki v Velikovcu ter o nujni intervenciji pri uradu zveznega kanclerja. Tema pogovora pa je bil tudi trenutni položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. (Sindok) VATIKAN — 143 dni po atentatu je papež Janez Pavel H. spet javno nastopil pred verniki in se s svojim paradnim avtomobilom peljal mimo kraja, kjer je 13. maja Turk Ali Agca streljal nanj. Tokrat pa so vatikanske straže in italijanski policisti rimske kvesture poskrbeli za izredne varnostne ukrepe, ki so prav gotovo »demoralizirali* slehernega morebitnega atentatorja. Trg sv. Petra so obkolili s premičnimi ograjami, pred vsakim izmed štirih dostopov, pa so vsakega vernika temeljito-pregledali in ga šele nato spustili na trg, kjer so se množici pridružili še agenti v civilu. Tudi vse ceste, ki peljejo v Vatikan so prepovedali prometu, da so morali celo nekateri uslužbenci Vatikana in cerkveni dostojanstveniki peš doseči svoja delovna msta. Na sliki (telefoto AP); švicarske straže in policisti pregledujejo vernike. t MJE ŽE PREDSTAVLJEN SVETOVALSKI KOMISIJI ZA JAVNA DELA Deželni zakon o kraških rezervatih stopa znova v središče pozornosti Po zakonu jih bo upravljala kraška gorska skupnost ■ V prihodnjih dneh vrsta sestankov z zainteresiranimi dejavniki Eden izmed zakonskih osnutkov, s katerim se bo v bližnji prihodnosti spoprijel deželni svet in ki bo gotovo imel precej odmeva v slovenski narodnostni skupnosti, bo zakonski osnutek, ki določa deželne posege glede naravnih parkov in okolišev zaščitenega okolja. V o-spredje torej ponovno stopa vprašanje tako imenovanih kraških rezervatov, ki je že nred dobrimi desetimi leti sprožilo nemalo polemik med slovenskim prebivalstvom, predvsem pa med neposredno zainteresiranimi Kraševci. Marsikateri bralci se bodo gotovo spomnili, da je leta 1971, točneje 1. junija, stopil v veljavo zakon štev. 442 (»zakon Belci* za zaščito flore, favne in značilnosti Krasa), ki je s svojimi tremi členi zgolj okvirnega značaja in dodeljuje deželni upravi velike pristojnosti. Prvi člen zakona namreč določa. da se ustvarijo naravni rezervati na področiih. ki so bila označena na priloženi topografski karti: drugi člen določa, da se za tehnično in upravno vodstvo rezervatov ustanovi Ustanova za zaščito Krasa: tretji člen pa določa, da bo deželna uprava z zakonskimi u-kreni določila predpise za organizacijo, delovanie in pristojnosti o-rr>"njene ustanove. Že od samega začetka smo odločno poudarjali, da uspeh in korist naravnih rezervatov bosta odvisna od predpisov deže’ne uprave: še posebej smo podčrtali, da bodo vsi predpisi brez pomena in ne bodo dosegli uspeha, če se bo prezrlo dejstvo, da na Krasu živiio Kraševci in da brez Kraševcev ni Krasa. Marsikdo se bo tudi spominjal na polemike, ki se je takrat vnela okrog tega vprašan.ia, predvsem pa v zvezi z ureditvijo ustanove in glede osnovnega vprašanja, kdo bo kraške rezervate upravi'al. Spominjal sc bo tudi, da so bile razprave o tem in o drugih sorodnih vprašanjih, ki so se dotikala rezervatov. v deželnem svetu pori pritiskom slovenskih organizacij in zainteresiranega prebivalstva večkrat odložena in kako je deželna uprava tekom let pripravila in nato umak nila kar tri zakonske osnutke o tem vprašanju. Sedaj pa je na vrsti četrti zakonski osnutek z naslovom »Deželni posegi glede parkov in okolišev zaščitnega okolja*, ki osvaja določila »zakona Belci*, poleg tega tudi predpise deželnega urbanističnega načrta, ki .je bil sprejet leta 1979. O tem zakonskem osnutku je deželni odbornik za načrtovanje in proračun Coloni v torek poročal svetovalski komisiji za javna dela: ob priložnosti je podčrtal, kako je bil že z odobritvijo deželnega urbanističnega načrta storjen prvi korak na poti ureditve območij naravne in okoliške vrednosti, zaradi česar ie treba iz te prve faze urbanističnega načrtovanja preiti na akcije izvajanja in upravljanja. Načrt posegov — .je dejal Coloni — katerih finančna dotacija znaša 1,8 milijarde lir za triletje, bo omogočil urejen in postopen začetek u-resničevanja parkov in naravnih rezervatov. Z deželnim osnutkom se med drugim nakazu.je 300 milijonov lir za ustanovitev naravnega rezervata Tržaškega Krasa. Odbornik Coloni je svetovalsko komisijo za javna dela tudi spomnil, kako .je država leta 1971 z zakonom poverila deželi, naj ustanovi s svojim zakonom Ustanovo za zaščito Krasa. Zaradi partikularnega položaja tega teritorija, je nadaljeval Coloni, je bila po zakonu predvidena ustanova individualizirana v Kiaški gorski skupnosti, ker bi le ta ustanova bolje omogočila povezavo med zaščito okolja in socio-ekonomskimi potrebami prebivalstva. Ta zakonski osnutek bo danes v središču pozornosti zasedanja svetovalske komisije za kmetijstvo, v prihodnjem tednu pa so predvideni še drugi sestanki posvetovalnega značaja z drugimi zainteresiranimi dejavniki. Shod turističnih delavcev Včeraj zjutraj je bila v Trstu deželna manifestacija delavcev turističnega sektorja, ki so jo priredila tajništva enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Uslužbenci v turizmu in sorodnih dejavnostih, ki jih je v Furlaniji - Julijski ZAGOTOVILO PREFEKTURE RAJONSKIM PREDSEDNIKOM Komisar «ad acta» bo sprejel sodelovanje rajonskih svetov Sprejem pri podprefektu dr. Mazzurcu, ki je tudi zagotovil, da bo prišlo do imenovanja posebnega komisarja že pred koncem oktobra Kakšna bo usoda rajonskih svetov po razpustu tržaškega občinskega sveta? To je vprašanje, ki si ga v dneh, ko bi morali tako posvetovalna kot izvršilna občinska o-blast preiti na eno samo osebo — posebnega komisarja «ad acta», marsikdo zastavlja. Četudi se z razpustom občinske skupščine ne razpustijo tudi rajonski sveti, temveč lahko izpolnjujejo naprej svoje funkcije do sklicanja volilnih shodov, kar dejansko pomeni 45 dni pred predhodniki volitvami, ostaja vprašljivo, kako bodo v prihodnje lahko vodili svojo dejavnost, ko pa ne bo več ne občinskega sveta ne odbora. To vprašanje je bilo tudi glavni razlog, zaradi katerega so se predsedniki rajonskih svetov pred dnevi sestali in sklenili zahtevati srečanje s prefektom. Do tega srečanja je prišlo včeraj. Predsednike (bilo jih je deset,- odsotna sta bila le predsednika vzhodnokraškega in svetoivanskega rajonskega sveta) je v odsotnosti prefekta dr. Mar.ro-. suja, sprejel podprefekt dr. Mazzur- co, kateremu so izrazili zaskrbljenost nad nastalim političnim položajem v Trstu, potem ko je občinski svet z večino zavrnil proračun Cecovinijeve uprave ter ji s tem izrekel nezaupnico. Glavna zahteva predsednikov rajonskih svetov je, da pride čimprej do razpustitve občinskega sveta ter seveda do novih volitev. Istočasno so podprefektu dr. Mazzurcu izrazili tudi zaskrbljenost nad usodo samih rajonskih svetov, ki so v tem trenutku edini demokratično izvoljeni organi v občini in kot taki edini predstavljajo prebivalstvo. Odgovor je bil dokaj pomirjujoč. Z naše strani je bilo storjeno vse, je poudaril podprefekt, da bi se zadeva uredila na najboljši način. Že konec julija je prefektura posredovala zahteve notranjemu ministrstvu, vendar odgovora ni bilo. Kdo je tega kriv,? Odgovor je zelo preprost: avgusta se pač v Rimu nič ne dogaja, za hudo tržaško ‘ situacijo,naj bi. torej. bile. v .določeni meri krive počitnice. Sicer pa se se- MiiiiiiifltiiiliiMimHiiiiiiMirtiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiifiMMiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiKimmiiitiimiiMiimni Kdaj dvojezične popisne pole? SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA ZVEZNI ZAVOD ZA STATISTIKO ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj V SR Sloveniji v letu 1981 REPUBBLICA SOCIAtISTA FEDERATIVA Dl JUGOSLAVIA ISTITUTO FEDERALE Dl STATISTICA ISTITUTO Dl STATISTICA DELLA RS Dl SLOVENIA Censimento della popolazione, dei nuclei famigliari e degli alloggi nella RS di Slovenia nell anno 1781 Ur. list SFRJ, št 41/80 Ur. list SRS, št. 25/80 Gazz. uff detla RSFJ No 41/80 Gazz uff. della RSS No. 25/80 Vsi podatki s tega obrazca so uradna tajnost in se bodo uporabili le v statistične namene Tutti i dati di questo formulario sono segreto di uff icio e sa^anno usati soltanto a scopi statistici ____ SEZNAM ČLANOV GOSPODINJSTVA (31. marec 1981 ob 24. uri) Prihodnji teden bo po vsej državi stekel dvanajsti splošni popis prebivalstva in šesti popis gospo darskih dejavnosti, ki ju prireja 0-srednji državni zavod za statistiko (ISTAT). V prejšnjih dneh so tudi v Trstu in pokrajini razobesili lepake, ki obveščajo prebivalstvo o namenih in poteku ljudskega štetja z navodili o izpolnjevanju popisnih pol, ki nam jih bodo na dom pri nesli popisovalci. V okoliških občinah in po vaseh tržaškega Krasa so poleg italijanskih tudi slovenski plakati, v mestnem središču pa, kolikor nam je znano, sploh ni slovenskih lepakov, kar očitno ni v skladu s pravili demokialičnega sožitja med tukaj živečima narodoma. Pred kratkim so nekateri desni čarski krogi v Rimu in v Trstu za čeli obrekovalno kampanjo proti Ju goslaviji, češ da ne ščiti dovolj i-talijansko naiodngoino skupnost na Reki in v Istri in da mi Slovenci v Italiji zahtevamo »preveč* od ita lijanske države. Od 1. do 10. aprila tega leta je Zavod za statistiko SR Slovenije izvedel v sosednji republiki popis prebivalstva in v narod nostno mešanem ozemlju razdeljeval družinam dvojezične pole s slovenskim in italijanskim besedilom (kot dokazuje zgornji tekst). V Italiji pa Slovencem V narodnostno mešanem ozemlju Furlanije - Julijske krajine ne priznavajo pravice do dvojezičnih popisnih pol. ELENCO DEI MEMBRI DEL NUCLEO FAMILIARE (31 maržo 1981 alle ore 24) daj stvari premikajo, je dejal dr. Mazzurco, tako da «smo dejansko ob koncu vožnje*, kar naj bi pomenilo, da bo do toliko pričakovanega imenovanja posebnega komisarja prišlo že enkrat pred koncem oktobra. Glede zaskrbljenosti predstavnikov rajonskih svetov, da bodo ostali po razpustu občinskega sveta in i-menovanju posebnega komisarja o-drezani od upravnega dogajanja, je podprefekt zagotovil, da bo imenovani komisar (govori se o podprefektu dr. Siclariju) upošteval mnenja in predloge teh organov. K njemu bodo lahko prišli kadarkoli, kot so prej prišli k županu (ki jih sicer, kot vemo, ob zadnji zahtevi ni sprejel in radi verjamemo, da bo s komisarjem v tem pogledu bolje). Skx-atka, na včerajšnjem srečanju je bilo zagotovljeno, da bo komisar upošteval vlogo, ki jo imajo rajonski sveti, oziroma ki bi jo morali imeti ti decentralizirani organi pri upravno, političnem življenju našega mesta, kajti prevečkrat je bila njihova vloga prezreta in njihovi predlogi neuslišani. Menimo, da akcija rajonskih predsednikov dviguje ugled teh organov in dokazuje', da so njihova hotenja dovolj živahna, da se lahko uveljavljajo v večji meri kot doslej. Ob koncu srečanja so namreč predsedniki sklenili, da bodo še naprej v stalnem stiku in da bodo budno spremljali ves razvoj seda njega položaja, kakor tudi vse probleme, ki se pojavljajo v našem mestu. Posvet o bančnem in zavarovalskem marketingu Na pobudo družbe «Trieste Con-sult* bo v našem mestu v dneh 22. in 23. oktobra 2. vsedržavno srečanje o bančnem in zavarovalnem marketingu. Razprava, ki se je bo udeležilo nad 100 strokovnjakov iz Italije in iz tujine, bo zajela vprašanja, ki zadevajo specifično temo prilagajanja sistema »marketing mix» spremembam v povpraševanju po bančnih in zavarovalskih storitvah v Italiji in širše v svetu. Glavno poročilo bo podal znani italijanski ekonomist Siro Lombardini, docent gospodarske in finančne politike na turinski univerzi, specifična koreferata pa bosta podala prof. P. Bontadini z bolonjske univerze in prof. P. Fabris z univerze v Tridentu. krajini približno osem tisoč, so hoteli s shodom po mestnih ulicah sensibilizirati javno mnenje in zlasti deželne oblasti o najbolj perečih problemih, ki tarejo to gospodarsko panogo. Delavci turističnega področja, ki so včeraj ves dan stavkali, se borijo v prvi vrsti za obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla že 30. junija. Delegacija upokojencev pri predsedniku Golliju Predsednik deželnega sveta Colli je sprejel delegacijo upokojencev sindikata CGEL iz Trsta. Ob priložnosti je Colli obrazložil upokojencem vladne ukrepe in ukrepe krajevnih ustanov za zmanjšanje javnih izdatkov na področju zdravstva. Delegacija upokojencev je poudarila, da se je že srečala z deželnim odbornikom za zdravstvo Antonini-jem in z vladnim komisarjem Mar-rosujem in izjavila, da pomenijo novi stabilizacijski ukrepi udarec za najrevnejše sloje in za stare ljudi. Poleg tega, so izjavili upokojenci, bodo omejitve pri izdatkih za zdravstvo poslabšale kakovost zdravstvenih storitev. Deželna jamstvena posojila gledališkim ustanovam F-JK Dežela bo dala gledališkim ustanovam Furlanije - Julijske krajine nadaljnja jamstvena posojila v skupnem znesku šestih milijard lir; posojila bo dežela izdala na podlagi zakona štev. 58. ki je bil izglasovan septembra meseca. V tem smislu je deželni odbornik za finance Zanfa-gnini določil za posamezne ustanove najvišjo vsoto, ki si jo lahko na podlagi jamstev sposodijo. Gledališče «Verdi» bo lahko računalo na jamstveno posojilo v znesku dveh milijard in pol, deželno gledališče FJ-K iz Trsta bo prejelo posojilo v znesku ene milijarde in 800 milijonov. Slovensko stalno gledališče bo prejelo jamstveno posojilo v znesku milijarde in pol, deželna gledališka ustanova pa posojilo v znesku 200 milijonov lir. Rajonski sveti V ponedeljek, 12. t.m., se bo ob 20.30 na sedežu v Ul. Battisti 14 sestal rajonski svet za Novo mesto in Novo mitnico. Na dnevnem redu bo tudi razprava o krizi v občinskem in pokrajinskem svetu ter o vlogi rajonskih svetov v zvezi s tem. V PRIREDBI KINEMATOGRAFA ARISTON Kvalitetna filmska dela v ciklusu «Šola v kino» Filme bodo predvajali med tednom v jutranjih urah Tržaški kinematograf Ariston, ki se vse bolj uveljavlja kot pomemben kulturni dejavnik, je tudi za letošnje šolsko leto pripravil zanimiv ciklus filmov «Šo/a v kino», ki je v lanski prvi izvedbi doživel spodbuden uspeh med šolsko mladino. Vodstvo Aristona bo letos predstavilo šolam bogat izbor filmov, med katerimi je precej zelo kvalitetnih del, ki- ustrezajo stvarnim didaktičnim potrebam in kulturni stopnji učencev in dijakov, obenem pa prispevajo k zbližanju mladih s filmsko umetnostjo. Ciklus so razdelili na tri dele, za osnovne, za nižje ter za višje srednje šole, filme pa bodo predvajali med tednom v jutranjih urah. Vse informacije in točen spored filmov lahko šolska ravnateljstva dobijo v kinu Ariston (Drevored R. Gessi 14) vsak dan med 10. in 11. uro ter med 17. in 20. uro (tel. 741093). Vstopnina za posamezno filmsko Danes odprtje razstave 11 slovenskih grafikov V umetnostni galeriji v palači Costami bodo danes odprli razstavo 11 slovenskih grafikov «ljubljanske šole», za katero je dal pobudo muzej Revoltella, realizirala pa Moderna galerija. Razstava je za Trst zelo važen kulturni dogodek tako zaradi visoke umetniške ravni sodelujočih likovnikov, kot tudi zaradi širšega pomena odpiranja slovenskemu in na splošno jugoslovanskemu likovnemu in kulturnemu prostoru. V tem pogledu bi pobuda, seveda če bo muzej nadaljeval po smernicah, ki jih jg začrtal kuratorij, lahko pomenila prvi korak na poli sodelovanja in spoznavanja s sosednim narodom, Trst pa bi tudi z dejstvi, in ne samo z besedami, lahko prevzel vlogo posrednika med različnimi kulturami, ki jo je imel nekoč in kateri se v zadnjih časih, kot vse kaže, odpoveduje. Prav zaradi širšega kulturno političnega pomena razstave smo Slovenci z veseljem pozdravili pobudo muzeja Revoltella, ki sodi v tisti okvir sodelovanja in medsebojnega poznavanja, za katerega se naša narodnostna skupnost od nekdaj bori in v kateri hoče biti aktivni povezovalni člen. Tudi zaradi tega so slovenske organizacije, kot so SKGZ, Slovenska prosveta in ZSKD imele za potrebno, da izdajo dvojezični lepak o razstavi in tako nadoknadijo, milo rečeno, pomanjkljivost melonarske uprave, ki je s prepovedjo dvojezičnih plakatov zopet dokazala ne le šovinistično nastrojenost do slovenskega jezika, pač pa tudi kulturno ozkost in kratkovidnost. V palači Costanzi bo razstavljalo svoje grafične liste 11 likovnikov, katerih sloves je že zdavnaj presegel meje domovine. Imena, kot so Bogdan Borčič, Jože Ciuha, Jože Horvat Jaki, Andrej Jemec, Boris Jesih, Metka Krašovec,.Vladimir Makuc, Adrija-na Maraž, Marjan Pogačnik, Jože Spacal in Gorazd šefran ne potrebujejo predstavitve, saj so umetniki s svojimi deli sodelovali na vseh najpomembnejših razstavah grafike doma in v tujini in so bili deležni številnih priznanj. Upati je zato, da bodo ljubitelji umetnosti v Trstu z množičnim obiskom na razstavi pokazali tisti posluh za univerzalni likovni jezik, ki ga melonarska uprava nima in tudi noče pokdžati. ' '' '• “ .... J‘ Razstava bo odprta do 2J. oktobra. Protest študentov šote «Galilci» Študentje znanstvenega liceja «Galileo Galilei* so na včerajšnji skupščini potrdili svoje stavkovno gibanje v znak protesta proti odloku. da se omeji število razredov na šoli. Vrsto vprašanj ki tarejo to šolo, so študentje že predočili šolskemu skrbniku, vendar doslej še niso dobili nobenega odgovora. Zato so včeraj tudi sklenili, fia nadaljujejo s protestnimi, akcijami in , bodo tako jutri tudi šli v povorki po mestu, da opozorijo javnost na mnoge nerešene probleme. predstavo stane 1.500 lir. V omenjenem ciklusu filmov za šole bodo med drugim predvajali tudi več del iz klasične filmske literature, ki jih je bilo v našem mestu doslej redkokdaj videti. Med temi bi omenili filme «Spartacus» režiserja Stanlega Kubricka, cGali-leo» Liliane Cavani, »Beli očn;ak» po romanu Jacka Londona in «Kral j Ojdip» Pier Paola Pasolinija. V serijo filmov, ki se bo zače’a že v soboto, 10. oktobra, so prireditelji uvrstili tudi znamenito delo italijanskega režiserja Francesca Kosija «Uomini contro» in pa uspešnico poljskega umetnika Wajde Marmornati človela. V ciklusu «Šola v kino» si bo lahko šolska mladina ogledala tudi nekatere znane filme \Valta Disneya in Charlesa Chaplina. PO PODATKIH MEJNE POLICIJE V preteklem septembru novo povečanje prometa na meji S polnim listom in prepustnico je stopilo na sosedna območja nekaj nad 2 milijonu potnikov - Maloobmejni promet nekoliko upadel Osebni promet na meji med Ita- I pilo na sosedno ozemlje skupno lijo in Jugoslavijo na območju tr-1 812 tisoč 60 ljudi, to je 4,31 odst. žaške pokrajine je bil v preteklem i manj kakor v lanskem septembru. septembru ponovno nekoliko živahnejši kakor v ustreznem mesecu lani. Po podatkih mejne policije je namreč v preteklem mesecu prestopilo mejo skupno 2.077.565 ljudi, to .ie 12,91 odsto več kakor so jih našteli v lanskem septembru (1.839.968). Mednarodni promet s potnimi listi se .je pri tem povečal, maloobmejni promet s prepustnicami pa .je nasprotno nekoliko u-padel. V mednarodnem prometu so mejni agenti v septembru našteli 1.465.505 prehodov, kar predstavlja povečrnje za 22.09 odsto v primeri z lanskim letom (1.200.327 prehodov). Od tega je na italijanske državljane odpadlo 408 239 prehodov, to je 26,23 odst. več kakor lani (323.387), na tujce pa 1.057.266 prehodov. to je 20,56 odst več kakor lani (876.940). Z obmejno prepustnico pa ie sto- RAZGOVOR Z DOLINSKIM ŽUPANOM EDVINOM ŠVABOM Za zaščito okolja in tradicij našega člo veka V Parizu je bila od 22. do 29. septembra letos mednarodna konferenca na temo »Ekologija v praksi*. Zasedania se je udeležila tudi delegacija iz naše dežele z dolinskim županom Edvinom Švabom na čelu. Poleg Švaba so delegacijo sestavljali še prof. Pol-dini. arh. Barocchi in dr. Toselli, medtem ko se odbornik Coloni zaradi nujnih zadržanosti ni mogel udeležiti zasedanja, šlo je za pomembno zasedanje, saj so se ga udeležili strokovnjaki iz domala vseh evropskih držav in iz vseh kontinentov, pa tudi tema je bila taka, da opraviči našo pozornost. Da bi o vsem tem kaj več zvedeli, smo se včeraj napotili k dolinskemu županu na krajši raz govor. Vpr.: Za kaj je v Parizu pravzaprav šlo in kako da ste dobili povabilo na tako po membno študijsko srečanje? Odg.: letošnje pariško zasedanje je bilo jubilejnega značaja, saj so hoteli obeležiti lO letnico ustanovitve komiteja za tako imenovane rezervate MAB. Pod to kratico gre razumeti predvsem odnos med človekom in naravo, okoljem. In prav ta ustanova, ki deluje v okviru UNESCO, je ta odnos bi stveno spremenila. Prej se je o okolju govorilo samo na »vrhu*, od tam so prihajale tudi sugestije, kako ta problem reševati, medtem ko je sedaj ta proces obrnjen — predlogi za varstvo okolja morajo prihajati od ljudi, ki v določenem prostoru živijo in najbolje vedo, kako zaščititi svoj delček narave. Skratka, razreševanje vprašanj v zvezi s tem je bolj smiselno postavljeno, bistveno ob vsem tem pa je, da je treba upoštevati človeka in valorizirati vse tisto, kar je človek na določenem ozemlju napravil, valorizirati njegovo tradicijo, kulturo in ostale družbene aspekte. Do povabila na konferen co pa je prišlo zaradi tega, ker se je letos občinska uprava začela konkretno soočati z vprašanjem doline Glinščice in v ta namen je, kot znano, priredila tudi mednarodni se minar s pomočjo dežele in pod pokrovitelj stvom UNESCO. Vpr.: Imeli ste referat. Kako so ga ude leženci sprejeli in kaj ste v njem povedali? Odg.: Moj referat, ki sem ga prebral v angleščini, a tiskano predložil tudi v sloven ščini in italijanščini, so udeleženci zelo toplo sprejeli. V njem sem skušal prikazati dolino Glinščice, ki je eno od zaščitenih območij v sklopu Kraškega parka. Ta dolina se odli kuje s posebno zanimivimi naravnimi in antropskimi značilnostmi in ravnovesji. Ravnovesje naravnih komponent odgovarja tudi ravnovesju omikanega sožitja med italijanskim in slovenskim prebivalstvom. Nato sem govoril o seminarju v Boljuncu ter poudaril, da bo za uresničitev Rezerve biosfere v dolini Glinščice potrebno izvesti vrsto znan- stvenih študij, ki bodo obravnavale bodisi ohranitev naravnih dobrin, kot tudi družbeno in gospodarsko tematiko. To je posebno nujno, upoštevajoč dejstvo, da je na tem ozemlju človeška dejavnost od vedno pripomogla in urejala lepote okolja in biološko raznolikost. Vpr.: Skratka, gre tudi za to, da bi vpra šanje, ki ga je začela dolinska občinska uprava letos spomladi, ne padlo v pozabo. Odg.: Vsekakor, saj sedaj pripravljamo akte boljunskega seminarja in bomo na pod lagi tega, ob sodelovanju dežele in MAB pristopali k zaščiti okolja, ki zadeva celotno občinsko ozemlje (izvzeta je samo industrij ska cona). In tudi zaradi tega je naša prisotnost na tako pomembnih mednarodnih ma nifestacijah važna, ker bomo ob širši pod pori lažje pristopali k delu. Dolinska občin ska uprava pa je tudi že konkretno začela urejevati dolino Glinščice. Ob koncu tega zapisa naj še dodamo, da bo na skorajšnjem delovnem srečanju me šane komisije naše dežele in SR Slovenije deželni odbornik Coloni poročal o izsledkih pariške konference ter predlagal, da bi dolino Glinščice tudi na ozemlju sosednje republike tako uredili in da bi s tem, kot je poudaril župan Švab, potrdili odprto mejo in prijateljstvo, katerega simbol je tudi ta preču dovita dolina. Razgovor zapisal M. C. Pri tem se .je zmanjšala tako kom ponenta, ki jo predstavljajo prebivalci z italijanskega mejnega Dasu (439.293 prehodov, to je 4,37 odst. manj kakor lani, ko so iih našteli 459.403), kakor tudi komponenta, ki jo predstavljajo prebivalci z on stran meje (172.766 prehodov ali 4,14 odst. manj kakor v lanskem septembru, ko so jih našteli 180 tisoč 238). • župan Cecovini je včeraj sprejel poveljnika karabinjerjev polkovnika Vannucchija, ki zapušča naše mesto, ker je bil premeščen v Rim. Tržaški župan je včeraj sprejel tudi novega predsednika tržaškega Lions Guba prof. Ramponija. Nesreča na delu v pristanišču V ortopedski oddelek glavne bolnice so sprejeli včeraj zjutraj 60 -letnega Giuseppeja Baccija, ki se je ponesrečil na delu v tržaškem pristanišču. Težak kos litega železa mu je padel na roke tako, da so mu morali zdravniki amputirati palec na levi roki; poleg tega si je poškodoval nekaj prstov na obeh rokah, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni. Konec meseca v Dolini manifestacija za mir Težaven položaj v svetu nas sili ne samo k razmišljanju, temveč tudi h konkretnim pobudam za rpšitev vseh spornih in morečih vozlov, ki tarejo človeštvo. Ena takih pobud bo enotna občinska manifestacija za mir in razorožitev v svetu, ki jo skupno organizirajo vse kulturne, prosvetne, politične, gospodarske, mladinske, športne, socialne in borčevske organizacije ter šole v občini Dolina, Pripravljalni sestanek na manifestacijo je bil v torek zvečer na sedežu dolinske občinske uprave in so se ga u-deležile skoro vse organizacije iz občine. Sestanek je vodil župan Edvin Švab, ki je prisotnim orisal okvirni potek manifestacije, kakor se je bil izoblikoval na prejšnjih sejah in poudaril predvsem važnost, da bi bil shod čimbolj množičen, da pokažemo, da se vsi tvorno zavzemamo za mir in za razorožitev, kajti to, kar se danes kuha v svetu je nevarno tudi za nas Enotna občinska manifestacija za mir in razorožitev v svetu bo v soboto, 31. oktobra. O pobudi bomo podrobneje še pisali. (ris) FINANČNA KRIZA V LUKI Polemika med pokrajino in ravnateljstvom EAPT V zvezi z vestmi o težkem finančnem stanju neodvisne ustanove za tržaško pristanišče, ki so se te dni pojavile v tukajšnem tisku, je me-ionarski < d bor. ki vodi tržaško pokrajino, sinoči izdal krajše poročilo, v katerem naglasa, da je kriza v luki le deloma posledica splošne gospodarske krize v Italiji, deloma pa nosi zanjo odgovornost sama pristaniška ustanova. Ta se vse premalo zanima za dejanski razvoj na mednarodnih tržiščih — pravi nadalje poročilo —- in za dejanske potrebe tržaškega emporija. Pokrajinska u-prava, trdi.o še meloni, ki ji je po deželnem zakonu štev. 7 poverjena naloga, da skibi za gospodarsko — teritorialno načrtovanje, je večkrat zahtevala od vodstva luške ustanove, naj bi pripravilo načrt posegov v prid pristanišča, da bi ga vnesli v splošen načrt za teritorialno načrtovanje, vendar na te zahteve ni predsednik luške ustanove Zanetti doslej sploh reagiral. Ta mesec v Skednju veliko prireditev Z nedeljo se bodo v Skednju začele razne manifestacije, ki jih bo ta mesec kar precej, prireja pa jih folklorno združenje »pro Servola*. ki jim je tudi dalo naziv »Servo-* - * Tfcko bo‘ v nedeljo 118 sporedu e$ tempore ha temo «škedenj med zgodovino in resničnostjo*, pri katerem lahko sodelujejo prav vsi umetniki, ■ ne glede na starost ali narodnost. Poleg te prireditve pa bodo, kot rečeno, še nekatere, kot na primer razstava »ženskih del* ali pa 25. L m. velika tombola z bogatimi dobitki. Ta dan bo zvečer tudi ples ob zvokih neke godbe na pihala. Semafor na cesti med Logom in Ricmanji Cesto med Logom in Ricmanji, ki jo je pokrajinska uprava zaprla za promet zaradi okvare, do katere je prišlo na naftovodu, ki prečka cesto, so te dni spet odprli. Promet, ki ga ureja semafor, poteka izmenično enosmerno. Umrl je slikar Anton Mihelič Po daljši bolezni je v Bocnu umrl akademski slikar Anton Mihelič. Rojen je bil v okolici Škofje Loke, študiral je v Ljubljani in v Benetkah, razstavljal pa je v številnih krajih v Italiji in na tujem, med drugim v tržaški občinski galeriji pred kakimi desetimi leti. Ob bridki izgubi dragega očeta tov. Josipa Tula izreka celica KPI Mačkolje iskreno sožalje Danici in svojcem. Z mopedom trčil v avtobus proge 19 Včeraj zjutraj se je pripetila pod predorom pri Montebellu hujša prometna nesreča. Iz neznanih razlogov je 36 letni Claudio Celio, ki je s svojim mopedom vozil proti mestnemu središču, trčil v avtobus proge 19, ki ga je upravljal šofer Sergio Ceppi. V nesreči je Celio zadobil hujši pretres možganov, zlom leve rame in hude poškodbe na oprsju, zaradi česar so ga sprejeli na oddelku za oživljanje glavne bolnice s pridržano prognozo. Po dolgi in mučni bolezni je preminil naš dragi sin in brat DUŠAN CERKVENIK Pogreb bo danes, 8. oktobra, ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: mama Marija, brat Dario z ženo Zinko In vsi prijatelji ter znanci Trst, 8. oktobra 1981 Tatovi na delu v Ul. Fablo Severo V torek popoldne so neznani tatovi vdrli v stanovanje družine Ca puto v Ul. Fabio Severo 95. Po podatkih, ki jih je lastnica stanovanja dala agentom letečega oddelka tržaške kvesture so tatovi odnesli 800.000 lir in dragocenosti še neznane vrednosti. 8. 10. 197» 8. 10. 1981 Danes potekata dve leti, odkar has je v tujini zapustila naša draga in nepozabna mama ALOJZIJA TURINA Z ljubeznijo se je spominjajo hčerka Jelka, sinova Lado in DorČI, Vanja, Ivan, vsi sorodniki in znanci, ki so jo ljubili Trst, Montevideo, Buenos Aires, 8. oktobra 1981 GORIŠKI DNEVNIK OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1981 82 FERDO KOZAK «PUNČKA» Dramatična zgodba v petih slikah dogaja se v Ljubljani leta 1936 Režija: JOŽE BABIČ PREMIERA jutri, 9. oktobra 1981, ob 20.30 — abonma red A — premierski PONOVITVE v soboto, 10. oktobra 1981, ob 20.30 — abonma red B — prva sobota po premieri v nedeljo, 11. oktobra 1981, ob 16.00 — abonma red C — prva nedelja po premieri Nadaljuje se vpisovanje abonmajev vsak dan od 10. do 12. ter od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. Vse abonente prosimo, da pri blagajni Kulturnega doma dvignejo svoje izkaznice (od 9. do 14. in od 18. do 20. ure). GLASBENA MATICA TRST Kulturni dom v Trstu KONCERTNI ABONIVA Sezona 1981-82 23. oktober 1981: TRIO LORENZ, sodeluje Jože Falout, rog MLADINSKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE, dirigent Stojan Kuret PRIMOŽ NOVŠAK, violina RoLF MASER, klavir VLADIMIR KRPAN, klavir IRENA GFAFENAUER, flavta ACI BERTONCELJ, klavir TRIO Dl TRIESTE MARJANA LIPOVŠEK, alt MARIJAN LIPOVŠEK, k'avir SIMFONIČNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE LJUBLJANA, dirigent Marko Munih, solist Žarko Hrvatič, violina MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA iz Kopra, dirigent Mirko Slosar CENE ABONMAJEV — Parter 23.000 lir — Balkon 15.000 lir Vpisovanje abonmajev v pisarni GM, Ul. R. Manna 29, nd 11. do 13. ure. Lanski abonenti potrdite svoj sedež do 12. t.m. 13. november 1981: 25. november 1981: 11. december 1981: 8. januar 1982: 22. januar 1982: 26. februar 1982: 26. marec 1982: 23 april 1982: — Mladinski in invalidski 12.500 lir (parter) — Mladinski in invalidski 9.000 lir (balkon) f* Čestitke Izleti Danes praznuje v Borštu STEVO ZAHAR rojstni dan. Dragemu možu in očku želijo vse najboljše žena Sonja ter Mitja in Martina. Razna obvestila Slovenski kulturni klub priredi v soboto, 10. t.m. ob 20. uri v Peterlinovi dvorani na sedežu kluba v Ul. Donizetti 3, »Proslavo 25-letnice kluba*. Spored: nastop Tržaškega mešanega zbora pod vodstvom Tomaža Simčiča, literarni prispevki nekdanjih in sedanjih »klubovcev* (izbor in predstavitev Zora Tavčar - Rebula), glasbeni nastop Davida Kreblja in Robija šturmana s kitaro in banjom ter glasbeni nastop Marka Ferija, govor predsednice kluba Silvije Callin, pozdravi bivših «klubovcev». Po sporedu družabnost z zakusko. Foto - krožek Trst 80 obvešča, da bo seja jutri, 9. t.m., ob 20.00 v Ul. sv. Frančiška 20/11. Po seji bo vpisovanje za fotografski tečaj. Program tečaja: teorija, snemanje, razvijanje in tiskanje v društveni temnici. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 8. oktobra SIMEON Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 17.33 - Dolžina dneva 11 21 - Luna vzide ob 15.13 in zatone ob 0.00 Jutri, PETEK, 9. oktobra ABRAHAM Vreme včeraj: na j višja temperatura 22,1 stopinje, najnižja 17,4, ob 18. uri 20.2 stopinje, zračni tlak 1020,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 92 odstotna, nebo skoraj jasno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 20 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Francesca Zac caron. Andrea Bonadei, Noemi Bet. IjMIlLI SO: 60 letni Giuseppe de Almerigotti, 49-letni ^ilippo Cerkvenik, 77-lelni Vittorio Zorato, 53 letni Emanuele Rizzi, 52 letna Licia Vol-li bor. Cominotto. 74 letni Menotti Einco. 88 letna Maria Illovich v J. Giuressi, 72 letni Gustavo Pironti, 79-letna Anna Slavec vd. Biecker, 88-letni Pietro Pettener, 51-letni Bru no Pelessnni, 89 letna Cecilia Iuch vd. Rigutti, 63 letni Mario Allegri, 78>tna Valentina Bonazza por. Bor tolutti. RAS agencija Sirotich nudi zaposlitev v nadzornih organih družbe mladeniču, prostemu vojaščine, z diplomo višje srednje šole, znanjem slovenskega jezika, po možnosti s stalnim bivališčem v okoliških občinah. Zahteva se dinamičnost in nadarjenost za stike z javnostjo. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ulica Montecchi 6, pod šifro «RAS». Gledališča VERDI Giuliano Silveri in Massimo Gon bosta v soboto ob 18. uri v gledališču Verdi protagonista simfoničnega koncerta. Giuliano Silveri se vrača v naše mesto po skoraj dvajsetih letih, ko se je še kot mladenič predstavil s klavirskim recitalom. Silveri, sin znanega baritonista, je danes eden najbolj znanih mladih italijanskih dirigentov. Massimo Gon je eden najbolj cenjenih pianistov nove generacije in se vrača v Verdi z enim izmed del Roberta Schumanna. Orkester gledališča Verdi bo pod vodstvom dirigenta Silverija izvajal uverturo k Beethovnovemu «Orio'a-nu» ter Mahlerjevo Prvo simfonijo. Pri b'apajni gledališča se prične danes prodaja vstopnic za sobotni koncert, vtem ko se zaključuje pri isti blagajni kanmanja za nove a-bonmaje in potrditev starih. ROSSETTI Gledališka sezona 1981/82: 10 predstav v abonmaju — Informacije in rezervacije pri raznih podjetjih, šolah, društvih in sindikatih. Popusti za delavce, študente in upokojence. Potrditev stalnih redov do 15. t.m. Informacije pri Teatru Sta-bile tel 567-201/2/3 in pri glavni blagajni v Pasaži Protti. AVDITORIJ Danes ob 20.30 «Trst včeraj, da nes. vedno*. Poje, ob lastni spremljavi na klavir Umberto Lupi. Rezervacije pri glavni blagajni v Pasaži Protti. OB SREČANJU COLOMBA IN VRHOVCA V GORitt PRIZNANJE ODPRTI POLITIKI GORIŠKEGA OBMEJNEGA PROSTORA Program vsebuje odprtje mejnega prehoda Standrež - Vrtojba sprejema v Novi Sorici in Gorici ter sestanek dveh ministrov Kino ■‘Vit; ■ ■ ’-T Izdelan je program srečanja dveh zunanjih ministrov Italije in Jugoslavije, Emilia Colomba in Josipa Tepavca, v nedeljo, 18. oktobra v Gorici ob svečanem odprtju prehoda in mejne postaje Štandrež -Vrtojba. V skladu s tem programom se bo srečanje odvijalo v o-beh Goricah. Ob 10. uri bosta ministra prisostvovala svečanosti na prehodu, sledil bo sprejem pri predsedniku skupščine občine Nova Gorica Jožetu šušmelju in za tem še sprejem goriškega župana Antonia Scarane na magistratu v Gorici, Po sprejemu bo prav tam uradni sestanek na vrhu med dvema zunanjima ministroma posvečen bilateralnim odnosom, prav gotovo pa se zaradi znanih dogodkov ne bosta mogla izogniti oceni položaja v Sredozemlju. V programu je nato tiskovna konferenca. in med drugimi, tudi sestanek zunanjega ministra z zastopniki kategorije avtoprevoznikov, da bi se seznanil z njihovimi problemi. ki izvirajo iz gospodarskih težav v obeh sosednjih državah. V goriških političnih krogih pripisujejo visok pomen srečanju šefov italijanske in jugoslovanske diplomacije. Gre med drugim za prvo takšno srečanje v naši deželi. Izbira Gorice za ta sestanek ni slučajna. To mesto je bilo med vsemi obmejnimi mesti prvo, ki je spoznalo svojo usodno povezanost z mejo in zato ni varčevalo z napori, da bi ustvarilo ugodno vzdušje za dobrososedske odnese in plodno sodelovanje. Ni brez pomena svoj-čas izrečena trditev, da je goriški obmejni prostor s svojim vzgledom bil predhodnik osimskega sporazuma. Obisk zunanjih ministrov potr juje pravilnost te izbire in predstavlja hkrati spodbudo, da se po tej poti nadaljuje. drug in posameznikov. Vprašanje bkvidnosti, oziroma zadostne likvidnosti zlasti v obdobju pospravljanja. oziroma odkupovanja pridelkov močno c-vira dejavnost zadrug. Znano je namreč, da slednje lahko prodajo pridelke, oziroma proizvode šele po določenem časovnem obdobju. V takem neugodnem položaju so predvsem zadružne kleti in zadruge sadjarjev, pa tudi sušilnice za koruzo, ki bodo v prihodnjih tednih prevzele na stotine ten zrnja s strani članov in drugih proizvajalcev. Nujno je torej najetje tako imenovanih promostiteve- nih kreditov po znižar.t obrestni meri, za kar jamči deželna ustanova ERSA. Na zadnji seji upravnega odbora so tako odobrili jamstvo zadružni kleti v Rauscedu, Fontanafreddi in San Giorgiu. vrtnarski in sadjarski zadrugi v Rauscedu ter konzorciju COFI v Fiumicellu, ki se ukvarja v glavnem s pridelovanjem in odkupom sadja. Izdali pa so tudi jamstva za na.jetje premostitvenih kreditov dvanajstim sušilnicam za koruzo, med temi tudi sušilnici v Medei ter sprejeli nekaj drugih odločitev. Nova športna hala v Krminu V soboto so v Krminu slovesno izročili namenu novo športno halo, na prostoru ob cesti proti Bračanu, kjer bodo v prihodnjih letih gradili še druge športne objekte. O dogodku smo poročali že v nedeljo, danes pa objavljamo sliko nove telovadnice, ki bo v glavnem služila košarkarjem in odbojkarjem ........................................................................h........n...................................................................................... Bogata koncertna sezona v novogoriškem Kulturnem domu PRIPRAVE NA ZBOROVANJE PARTIZANSKIH UČITELJEV Osvetlili bodo značilnosti in pomen partizanskega šolstva na Primorskem Sestali se bodo 17. oktobra v Ajdovščini ■ Doslej se je prijavilo že nad 500 nekdanjih učiteljev ■ Na Primorskem in v Istri je med vojno delovalo nad 340 partizanskih šol, ki jih je obiskovalo 16.000 učencev .‘DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8. Istrska ulica 35 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20 30 dalje) Trg Ospedale 8. Istrska ulica 35 LEKARNE V OKOMC1 Bol junce: tel 228 124; Bazovica: tel. 226 165 Opčine: tel 211 ME Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200 121; Sesljati: tel 21*1 187; Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124. SPDT vabi vse planince, prijatelje in znance na vsakoletni tradicionalni »Dan planincev SPDT», ki bo v nedeljo, 11. t.m. Zbirališče je na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 9.30. Od tu bo krenil planinski pohod do pod Pau-lega vrha pri proseški železniški pa staji. .tiiauBikn. ob 14. uri planinska družabnost z igrami za otroke in odrasle. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljeni vsi. Fot do travnika bo zaznamovana s kažipoti. Združenje Union - Podlonjer javlja. da po zelo uspelem nedeljskem izletu ponovno priredi enpdnevni izlet 18. t.m. v Hrastovlje z ogledom fresk, nato skozi komaj dokončan predor pod Učko do Moščeničke Drage. Vpisovanje ob torkih in petkih od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 - telefon 732R58 ali 64459. KD Primorsko Mačkolje priredi 18. t.m. enodnevni izlet v Begunje, Sv. Urh in Radovljico. Vpisuje Kristina Štefančič vsak dan od 17. do 19. ure do vključno 10 oktobra. Razstave V galeriji Torbandcna bodo nocoj ob 18.30 odprli razstavo z naslovom «Tržaško zbirateljstvo moderne u-metnosti*. Razstava bo trajala do 22. oktobra, V kavarni Tommaseo bodo v soboto, 10. t.m., ob 18.30 odprli razstavo, na kateri bodo razstavljali Ferruccio Bernini, Ciro Gallo, Pino Giuffrida, Nereo Ghersini, Clau-dio Fuchs. Mara Mitri. V domu A. Sirka v Križu je na o-gled občinstva spominska razstava arh. Viktorja Sulčiča. Razstava je odprta vsak dan med 20. in 22. uro, v nedeljo, 11. t.m. (zadnji dan), pa od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. V galeriji »Tribbio* na P.zza Vec-chia so odprli razstavo kitajskega slikarja Žou Ži veja. ki bo odprta do 16. t.m. V galeriji »Corsia Stadioni v Ul. Battisti 14 je odprl razstavo slikar Pasquale Rando, ki bo razstavljal do 16 t.m. V Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. bo do 10. t.m. t razstava del s slikarskega ex tempore v Starih Miljah, ki ga je organiziral KASTA. IJ7 PT*T^ !WB V spomin na pok. Gabrijelo Mihelič darujeta Sandra in Ivan Radovič 15.000 lir za ŠD Sokol. V spomin na Josipa Tula darujeta družini Kodrič in šiškovič 20.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje. Namesto cvetja na grob Olive Štoka daruje Marija Starc 10.000 lir za ŠD Kontovel. Ariston 16 30—22.00 «La caduta de-gli dei». Režija L. Visconti. Rltz 14.30 «Excaiibur». Eden 17.30 «La pelles. Režija Eliana Cavani. M. Mastroianni, Ken Mar-shal, C. Cardinale. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacieio 15.00 «Storie di ordinaria follia». O. Muti. B. Gazzara. Prepovedan' mladini pod 18. letom. Fcnice 16.00 «La tragedia di un uo-mo ridicolo*. Ugo Tognazzi. Cristailo 16.45 «Professione pericoloi. Peter 0’Toole. Aurora 16.00 dUcomincio da tre» Massimo Troisi. Capitol 17 00 »The blues brothersi. Moderno liSiLjrf-umplotto di farni-., ,Knz' glia». po romanu A. Hitchocka. tere Mignon 16.00 «Profondo rosso», prepovedan mladini pod 14. letom. y Fiiodramtnaiico 15.00 «Vibrazione sessuale*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Belle. erotiche e malizio.se*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 16.30 »Le avventure erotiche di Candy». Prepovedan mladini pod 18. letom. Radin 15.00 «Altenti a quelle due... ninfomani*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16 30 «Isole nella corrente*. Prosveta zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 21. do 8. ure Lel. 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. I ure, tel. 68 441. ' Obvestile Kmečke zveze Ministrstvo za finance je odložilo datum, s katerim bi moral stopiti v veljavo ministrski dekret z dne 4. maja 1981, od 1. novembra letos na 1. november 1982. Kot smo že poročali, omenjeni dekret pred videva, da bodo morali vsi pridela valci vina. ki ustekleničijo 9voj pridelek v posode do 60 litrov in ga nato prodajajo, nadeti na steklenice oziroma na pletenke poseben znak IVA in v zvezi s tem voditi še posebne registre. Za vse nadaljnje informacije se zainteresirani lahko obrnejo na urade Kmečke zveze. KD Lipa obvešča, da ima na razpolago abonmaje za letošnjo sezono Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Interesenti nas je zglasijo ob ponedeljkih in četrtkih od 21. do 21 30 v Bazoviškem domu. KD Rdeča zvezda vabi na predstavitev abonmajskega repertoarja za letošnjo sezono Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Na sreča nju, ki bo danes, 8. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu, bodo sodelovali člani SSG iz Trsta. KD Rovte Kolonkovec priredi 10. t.m., ob 19.30, v društvenih prostorih v Ul. Monte Sernio št. 27, nastop pevskega zbora »Tina Modotti*. Iz vajal bo narodne pesmi in odlomke znanih opernih arij. Mali oglasi telefon 1040) 7946 72 OSM1CO je na Hrvatih 36 (Boršt) i odprl Bruno Hrvat. 1PRODAM fiat 128 coupe llOO v dobrem stanju po ugodni ceni, tel. < 040/743071. OSM1CO je odprl Pepi Sancin - Šar nek Dolina 112, toči pristno belo in črno vino. PRODAM lancia beta coupe 1600 letnik 1975. Telefon 040/227284. TENIS club Devin organizira teniški tečaj za otroke. Za informacije obrnite se na št. (040) 200 785 od 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure. PRODAM dvostanovanjsko hišo po trebno popravila z 900 kv. m zemljišča dva km izven mesta. Telefon 040/822002. PRODAM avto alfa romeo 2000 ber lina v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefonirati 040/227222. KUPIM že rabljeno knjigo Monesi istologia - Piccin. Tel. 040/825246 18-LETNI fant z vozniškim dovoljenjem dobi zaposlitev kot mizarski vajenec. Telefon 040/54390. B\M BIČEVA olja iz leta 1949 »Na juriš*, »Vojna vdova*, »Brezposelni* s poudarjenimi sencami pred metov izven vidnega polja slike, naj proti nagradi koprski lastniki slik prefotografirajo za njih avtorja. Bambič, Ul. delle Docce 12, 34128 Trst - telefon 040 / 572734. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu ima na razpolago v skladišču III. Tra-sversale Est (Industrijska cona) -tel: 817-325, prvovrstno črno in belo grozdje za vino. Scarano pri Colombu Zunanji minister Emilio Colom-bo je v torek sprejel župana občine Gorica Antonia Scarana. Z županom, ki ga ie spremljal podtajnik Fioret. so bili še deželni tajnik KD Braida in [»krajinski tajnik Longo. V enournem sestanku, ki se je nanašal na odprtje mejnega prehoda Štandrež (to vest objavljamo na drugem kraju), so se pogovarjali "o političnih in gospodarskih obmejnih vprašanjih. Goričani so ministrstvu osvetlili krizo v avtoprevozništvu. zaradi kaše krajevni, že itak kritičen gospodarski položaj poslabšuje Minister je pokazal pripravljenost za srečanje z avtoprevozniki med svojim goriškim obiskom, da bi se na konkreten način soočili s tem vprašanjem, r i' - V TRŽIČU V ponedeljek pričetek druge skupine del za plinovod V ponedeljek bodo v Tržiču pričeli z drugo skupino del načrta u-reditve plinskega omrežja. Zaradi zemeljskih del bo po vsej verjetnosti prišlo do precejšnjih težav v prometu, saj bodo med prvimi prekopali prav osrednji ulici Duca d’Aosta in Verdijevo ulico. Občinska uprava je podjetju, ki bo dela opravljalo priporočila, naj bi izkop in polaganje cevi opravljali po posameznih odsekih, tako, da bi težave v prometu čimbolj omejili. Jamstva dežele za najetje premostitvenih kreditov Upravni odbor deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) je te dni zasedal v Gorici ter vzel v pretres vrsto prošenj za dodelitev jamstva pri najemanju kreditov za- V Novi Gorici se je že nekajkrat sestal pripravljalni odbor za organizacijo prvega plenuma oziroma zborovanja nekdanjih partizanskih učiteljev. Slednji se bodo sestali v soboto, 17. oktobra v Ajdovščini, kjer bedo razčlenili razne vidike in značilnosti partizanskega šolstva na Primorskem in v Istri. To šolstvo je imelo velik pomen za Slovence, saj se je na vrhuncu narodnoosvobodilnega boja naš jezik povrnil v šolske klopi in s tem v javnost. Na r.jegovo razširjenost kažejo pedatki, da je samo v letu 1944 delovalo v raznih krajih Primprske in Istre nad 340 šol, ki jih je obiskovalo več kot 16 tisoč učencev. Med njimi so bili tudi starejši ljudje, ki se pod fašistično okupacijo niso mogli naučiti materinščine. V partizanskih šolah so omenjenega leta našteli 481 učiteljev. Njihovo število pa je bilo mnogo večje, saj se je na primer za zborovanje v Ajdoyščini že doslej prijavilo nad 520 nekdanjih partizanskiii učiteljev. ) r •>» založba mladinske. knjiga PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV — 3. LETNIK 1. paket: T. Svetina. STENA I, II — A. Ingolič, PRETRGANA NAVEZA — Ch Brente, SIROTA IZ LOVVOODA I, II — F. Prešeren, POEZIJE — J. Steinbeck, VZHODNO OD RAJA. I. II — A. Christie, ZAVESA — F. Godina, BELE TULIPKE — E. M. Remarque, NOC V LISBONI — J. Galsworthy, SAGA O FORSYTIH I, II, III. Cena 1. paketa je 3.900,00 din, ki jih lahko nakažete v 12 obrokih. 2. paket: I. Andric, NA DRINI MOST — F. Bevk, ZNAMENJA NA NEBU, I, II — A. Slodnjak, NEIZTROHNJENO SRCE I, II — E. Zola, NANA — A. Selinko, DESIREE I, II — Z. Grey, JEZDECI ŠKRLATNE KADULJE — I. Cankar, NA KLANCU — M. Mihelič, OBRAZ V ZRCALU — M. Kranjec, MLADOST V MOČVIRJU Ul — A. Soubiran, DNEVNIK 2ENE V BELEM I, II — G. Flaubert, GOSPA BOVARY. Cena 2. paketa je 3.900,00 din, ki jih lahko plačate v 12 obrokih. Cena celega 3. letnika (1. in 2. paketa s knjižnim darilom UREDIMO Sl STANOVANJE in knjižico PETDESET NAJBOLJ ZNANIH ANEKDOT) je torej 7.800,00 din, ki jih lahko plačate v 24 obrokih. Knjige 1. paketa so že natisnjene in jih boste prejeli takoj po naročilu, medtem ko so knjige 2. paketa še v tisku ali pripravi in jih boste dobivali postopno (v treh zavitkih), kot bodo izhajale. Zadnji izidi so predvideni za februar 1982. ( \.............................. Knjige so na razpolago tudi v TtŽOiŠki knjlt/UMI - Ul. sv. Frančiška 20, TRST ali pa jih naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 8. oktobra 1981 KOŠARKA V EVROPSKIH POKALIH Uspešen start Italijanov V Koraccvenf pokalu sta tako bolonjski Latte Sole kot Acqua Fabia iz Rietija visoko zmagala - Partizan ne bo igral proti Egipčanom Za Italijane je bil letošnji start v evropskih pokalih dokaj uspešen. Sinoči sta namreč v Kcračevem pokalu igrala bolonjski Latte Sole in Acqua Fabia iz Rietija, ki sta visoko premagala svoja nasprotnika. Bolonjčani so doma brez vsakršne težave odpravili grško moštvo Ira-klisa s 86:56 (40:19). Najboljši v vrstah Latte Soleja je bil Američan Starks, ki je dosegel kar 30 točk, dobro je igral tudi Jacopini (21). Od gostov pa je največ pokazal Sacheralin (20 točk). Acqua Fabia pa je v Rietiju po pričakovanju premagala, sicer ne varno francosko moštvo Avignoneja z 88:70 (37:34), V vrstah moštva iz Rietija je bil zopet odličen Američan Ženo, ki je dosegel kar 40 točk, zelo dober pa je bil tudi drugi Američan Sojourner (21 pik). Pri 'gostih pa sta se najbolj izkazala Pia’ (17) in Vaughn (16). Danes bosta igrali še dve italijanski ekipi. Squibb iz Cantuja se bo doma pomeril s Partizanijem iz Tirane. Za moštvo trenerja Bian-chinija bo to nedvomno le lahek trening, v pokalu prvakinj pa bo Pagnossin iz Trevisa gostoval v Barceloni. Beograjski Partizan bi moral v pokalu prvakov igrati proti Zama-leku iz Kaira. Egipčani pa, zaradi tragičnega atentata na predsednika Sadata, niso dopotovali .v Beograd in vse kaže, da bodo sploh odstopili iz tega tekmovanja. \ AVTOMOBILIZEM RALLY SANREMO Francozinja Moutonova na audiju 4 v vodstvu SANREMO r- Ko je do konca tretje etape avtomobilskega rallyja Sanremo manjkalo še sedem posebnih preizkušenj (etapa se je končala pozno v noč in do zaključka redakcije nismo prejeli končnih rezultatov), se je v vodstvo prebila ženska dvojica Mounton-Pons na Audiju 4. Z zaostankom 2’39" je sledil Rohrl (porsche 911 SC), nato pa Va-tanen (ford escort), Alen (fiat 131 abarth) in Toivonen (sumbean lo-tus). Med včerajšnjo etapo se je vrsta pilotov umaknila: med njimi so bi- li tudi Cinotto (audi 4), ki je bil v vodstvu po drugi etapi, Francoz Frequelin in Vudafigri, velike težave pa so imeli Salonen, Alen in Toivonen. TENIS TEL AVIV — Romun Ilie Nastase se je z zmago proti Nizozemcu Tomu Okkerju (4:6, 6:4, 7:6) uvrstil v šestnajstino finala mednarodnega teniškega turnirja v Tel A-vivu, veljavnega za Grand Prix. Samo Barazzutti In Panatta v tretje kolo BARCELONA — Na mednarodnem teniškem turnirju v Barceloni sta v drugem kolu izpadla Italija- na Bertolucci in C. Panatta, medtem ko sta se A. Panatta in Barazzutti uvrstila v tretje kolo. Nekaj pomembnejših izidov: Barazzutti (It.) - Casal (šp.) 6:3, 6:2; Panatta (It.) - Stadler (švi.) 6:4, 6:2; Vilas (Arg.) - C. Panatta 6:0, 6:1; Damiani (Urug.) - Bertolucci (It.) 6:4, 4:6, 9:7; Lendl (ČSSR) -Bedel (Fr.) 63, 7:5; Slozil (ČSSR) -Higueras (šp.) 6:4, 4:6, 6:2. Virginia Ruzic] izločena TAMPA (Florida) — Nosilka skupine št. 5, Romunka Virginia Ružiči, je na mednarodnem ženskem teniškem turnirju v Floridi v prvem kolu nepričakovano zgubila proti Američanki Anni Smith s 6:3, 7:6. U KVALIFIKACIJSKO NOGOMETNO TEKMO ZA SP JUGOSLAVIJA-ITALIJA «Francozi» že v Beogradu Halilhodžič, Šljivo, Sur jak in Pantelič so se včeraj javili Miljaniču Italijanska nogometna zveza objavila program gostovanja v Beogradu Do kvalifikacijskega nogometne-bu iz Nice. Na vseh tekmah je med ga srečanja za SP med Jugoslavijo in Italijo v Beogradu manjka še več kot teden dni, zanimanje za to tekmo pa je predvsem v Jugoslaviji izredno. Pričakovati je, da bo v soboto, 17. oktobra stadion Crvene zvezde nabito poln, saj je predprodaja listkov zelo »živahna*. jugoslovanska reprezentanca je praktično že začela priprave za to pomembno srečanje. Včeraj so namreč dopotovali v Beograd jugoslovanski nogometaši, ki nastopajo v francoskih klubih. Halilhcdžič, šljivo, Šurjak in Pantelič so se namreč javili jugoslovanskemu zveznemu trenerju Miljanu Miljaniču in bodo danes pričeli z delom. Od četverice «Francozov» je v najboljši formi Ehmed šljivo, ki zelo dobro igra v svojem novem klu- ■itiiiitiitiiiiiiiiuiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiumMKiiiriiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiHmiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ V JUGOSLOVANSKEM POKALU Izpadlo kar sedem prvoligašev Med le-temi tudi Velež, Partizan, Radnički in Željezničar Mariborčani izločili po enajstmetrovkah moštvo Vardarja V šestnajstini finala jugoslovanskega nogometnega pokala je prišlo včeraj do vrste velikih presene čenj. Izpadlo je namreč kar sedem prvoligašev, med le-temi tudi beograjski Partizan, ki trenutno vodi lestvici državnega prvenstva | skupno z Dinamom. Izločen 'pa je tudi mostarski Velež. Mariborčani, ki nastopajo v republiški ligi. so celo izločili sko-pjapski Vardar. Tekma se je do regularnem času končala neodločeno brez zadetkov, pri streljanju enajstmetrovk pa so bili Mariborčani boljši in tako pripravili prvovrstno senzacijo. Do prave senzacije je prišlo tudi v Dobo.iu. kjer je Sioga, ki igra v republiški ligi, premagala niškega Radničkega, ki je uspešno premostil prvo oviro v pokalu UE FA. V osmino finala pa se nista u-vrstiia sarajevski Željezničar in niti Zagreb. Skratka, presenečenja na pretek. IZIDI ŠESTNAJSTINE FINALA Novi Sad - Hajduk 5:6 (po 11 m) (regularen čas 1:1) Maribor - Vardar 6:5 (po 11-m) (regularen čas 0:0) Radnički K. - Beograd 6:4 (po 11-m) (regularen čas 1:1) Sloga - Radnički Niš 5:3 (po 11-m) (regularen čas 1:1) Istra - Vojvodina 1:3 Napredak-Željezničar 7:6 (po 11 m) (regularen čas 1:1) Mogren - Velež 12:11 (po 11-m) (regularen čas 0:0) Brescia, Foggia, Cremonese in Pescara 2. 0:1 0:1 0:4 0:3 5:0 NA SP V MERAM Danes četrta partija Karpov presenečen nad svojim dosedanjim vodstvom Danes ob 17. uri bosta Karpov in Korčnoj po dvodnevnem premoru spet nadaljevala svoj dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka. V Meranu bo namreč na spo redu četrta partija, potem ko je prvi dve osvojil Karpov, tretja pa se je zaključila z remijem, torej brez zmagovalca. Tako že v začetku vodi »ortodoksni* Sovjet pred svojim »disidentskim* rojakom z 2:0. Karpov sam je izjavil, da nikakor ni pričakoval takega svojega vodstva že v začetku dvoboja. Korčnoj pa je poudaril, da se v podobnih okoliščinah v začetku nikoli ne znajde dobro in je začetne dele dvobojev zgubljal tudi proti šibkejšim nasprotnikom od Karpova. V formo torej prihaja šele kasneje. Trenutno pa je dejstvo, da ima Karpov pomembne točke že v žepu in če lahko sodimo po poteku dosedanjih treh partij tudi le malo ka že na to, da bi mu Korčnoj uspeh to Prednost izničiti. Karpov je namreč Prikazal mnogo skrbnejšo in bolj racionalen šah od svojega nasprotnika, ki bi moral vsekakor pokazati jhnogo bolj zbrano igro, če bi že-‘el ugnati svojega mladega tekmeca. Kajpak, slovita šahista v prostem Času ne držita križem rok. Posvečata se analiziranju ovojih partij 'n skupno s svojim »štabom* načrtujeta prihodnje partije (kar pa vse krijeta kot veliko skrivnost). Poleg *°ga pa skrbita tudi za svojo telesno kondicijo, saj zahteva šah ne umsko pripravljenost, ampak tudi veliko telesno vztrajnost. Zalo Velik del svojega prostega časa povečata dolgim sprehodom in nekaterim športom. 30 letni Karpov je žako včeraj kar več ur igral s svo-JUhi kondicijskimi trenerji tenis, 50-'etni Korčnoj pa je v neki meran-®ki telovadnici odigral nekaj setov namiznega tenisa (glej sliko). Kdo od njiju je bolje izkoristil ta dvodnevni počitek pa bo pokazalo današnje srečanje, v katerem si ne nosta stisnila roke, ne spregovorila j^d seboj in se niti ne pogledala. kar je pač že stalni koreografski del njunega dvoboja, ki je vzbudil, kot kaže, med prisotnimi časnikarji pze-cej več zanimanja, kot njuna igra sama. Zlasti italijansko časopisje namreč, ki je posvetilo srečanju med tema nasprotnikoma precej pozornosti, piše mnogo obširneje o raznih spremljevalnih dogodkih tega dvoboja, o njunih medsebojnih odnosih, o Korčnojevemu sinu. ki je trenutno v nekem sovjetskem tabori šču v Sibiriji, o »čarovnikih* v njunem spremstvu, o ženah in pri jateljicah itd. Bralec ima tako vča sih vtis, da je pomembnejše pri tem srečanje prav to, igra sama pa je «stranski produkt*, ki mu, kot takemu, tudi posvečajo precej manj pozornosti. Jasno je, da tak izkrivljen pri stop k poročanju o tem srečanju bolj malo prispeva k popularizaciji šahovske igre. Partizan - Galenika Borac - C. zvezda Zagreb - Rad Segesta - Dinamo Dinamo V. - Sloboda Sarajevo - Proleter V TOREK Rudar K. - Olimpija 2:5 (po 11-m) (regularen čas 1:1) Pozneje bodo igrali še tekmi Ri-jeka - predstavnik Kosova in 6u-duenost - Croatia (Zurich). nb Tudi Costantini in Schiraldi izključena MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi tokrat izključila le enega igralca, in sicer Marchettija (Ca-gliari), ki bo počival eno kolo. V B ligi pa so za eno kolo bili izključeni Ferretti (Lažio), Lorini (Brescia) in Riva (Piša). V C ligi 0:2 pa bosta Schiraldi (Triestina) in Lo- vison (Mantova) počivala dve nedelji, Costantini .Triestina), Capo-gna (Latina) in Quartieri (S. Angelo Lodigiano) po eno nedeljo. MLADINCI NA GORIŠKEM MLADINCI (4. kolo) Pro.Romans - Ju ven tipa 2:0 ZAČETNIKI (3. kolo) Sovodnje - Borgo S. Anna 0:4 najboljšimi na igrišču. Pantelič (Bordeaux) in šurjak (Pariš St. Germains) igrata zadovoljivo, medtem ko je doslej v Franciji povsem razočaral Halilhodžič (Nantes). Sicer pa je bivši Veležev nogometaš tudi na .tekmi v Kopenhagnu, kjer je Jugoslavija zanesljivo premagala Dansko, pokazal poprečno formo. Miljanič sedaj čaka’ še dva »tujca* : vratarja Svilarja, ki igra v Belgiji, in Ivana Buljana, ki nastopa v ZDA. Skoraj gotovo'pa Miljanič ne bo mogel računati na Jurico Jerkoviča, ki je zaposlen z Zuri-chom. Danes bo jugoslovanski zvezni selektor objavil seznam kandidatov za tekmo proti Italiji, v ponedeljek pa se bodo »plavi* zbrali na skupnih pripravah v Beogradu. Trenirali pa bodo na stadionu Crvene zvezde. Včeraj pa je italijanska nogometna zveza objavila celoten program gostovanja obeh italijanskih reprezentanc v Beogradu. Poleg članske tekme bo namreč dan prej tudi kvalifikacijsko srečanje evropskega prvenstva «under 21» prav tako med Jugoslavijo in Italijo. Italijanski zvezni trener Enzo Bearzot bo objavil seznam kandidatov za srečanje proti Jugoslaviji le v ponedeljek zjutraj in ne v nedeljo, kot je bilo prej določeno. Zbor reprezentantov bo v torek do 13. ure v Milanellu. »Azzurri* bodo trenirali v torek popoldne, v sredo in v četrtek zjutraj, popoldne pa bo polet v Beograd. V petek bddo Bearzotovi varovanci imeli še en trening v Beogradu, v soboto ob 16. uri pa tekma proti Jugoslaviji. Tudi zvezni trener mlade reprezentance Azeglio Vicini bo ob'avil seznam kandidatov le v ponedeljek. Le-ti pa se bodo zbrali za treninge že isti dan zvečer v Bustu Arsiziu. V Beograd bodo odpotovali v sredo. Tekma proti Jugoslaviji pa bo v petek ob 16. uri v Beogradu. Grio 2, Polese 2, Palma 3, Bortole 2, Piccione, Muran 1, Voltollina, Zatti, Klobas, Fabjančič 4. ClVIDIN: Pušpan, Brandolin, Va-resano, Sivini 4, Pischianz 11, Schi-na 1, Calcina, Ghiz 2, Scroppetta 5, Bozzola 3, Guštin. SODNIKA: CarosiUo in Bartondini GLEDALCEV: 700 ' . V četrtem kolu italijanskega rokometnega pokala je Cividin z lahkoto premagal drugo tržaško ekipo Sasson, Tekma je bila grda, saj sta obe moštvi bili izredno živčni, posledica tega pa je bil slab rokomet. Najboljši na igrišču je bil 'Pischianz, zelo dčbro se je pa izkazal tudi Fabjančič (s štirimi zadetki), Ivan Ptispari pa je odlično branil zeleno - plava vrata. ’ G. Raseni OBOGATITEV ZA NASO ŠPORTNO UTERATOBO Bilten Borove atletske sekcije bogat s podatki in slikami Mala domača športna literatura se je obogatila z običajnim biltenom atletske sekcije Bora, ki prinaša vse dosedanje rezultate letošnje atletske szzone. Bilten vsebuje tudi primerjavo med moškimi in ženskimi rezultati (z vrsto tehničnih pripomb) in kratek obračun delovanja mladinskega odseka, ki je bil posebno med dekleti v prvem delu sezone zelo u-spešen. Statistično vrednost ima bilten v pregledu vseh nastopov Bora na državnih prvenstvih in to vse od ustanovitve sekcije. MJP Pripomniti moramo, da izdaja a-tletska sekcija Bora podoben bilten Bilten, čeprav skromno tiskan, je » ... ... opremljen z bogato serijo res učin- ze P°lnlh **«• let' s Pnbhžno trenu kovitih slik. številkami na leto. Iz planinskega sveta ROKOMET ITALIJANSKI POKAL Cividin dobil derbi Sasson — Cividin 14:26 (9:14) SASSON: Calligaris, Leghissa, Bližnje delovanje SPDT V petek se je v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, s predavanjem znanega alpinista in himalajca Aleša Kunaverja, pričela predavateljska sezona SPDT. Sezona se ni megla bolje začeti, saj je bila dvorana ' prepolna, pa tudi predmet predavanja tLhotse 81» je bil nadvse zanimiv in kot nalašč pripraven za navduševanje in spoznavanje zadnjih skrivnosti svetovnih gora. Stena Lholseja, bližnjega soseda Everesla, je največja na svetu, saj je visoka preko 3000 metrov, je izredno težavna, jugoslovanski alpinisti pa so jo naskakovali šest tednov s šestimi višinskimi tabori. Dosegli so delen uspeh, saj so steno premagali (to sta bila Vanja Malijevec in Franček Knez), vendar pa vrha niso osvojili. Vse-ero pa gre tu za enega največjih alpinističnih uspehov vseh časov, mgoslovanski alpinisti pa so, po Everestu pred dvema letoma, dokazali da jim ni noben alpinistični cilj nemogoč. « • • Pred dnevi so rezijanski planinci, člani CAI Manzano, otvorili bivak pod Mulacom. S tem objektom je postala »Ta visoka rosojanska SZ v vodstu v 3. skupini SMIRNA — V okviru kvalifikacij za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu je včeraj Sovjetska zveza s, 3;IF premagala Turčijo. Gole sta dosegla Šengelja in Blo-hin (2). LESTVICA 3. SKUPINE SŽ ČSSR Wales Islandija Turčija 5 4 6 4 6 4 7 2 0 14:1 8 0 0 14:3 10:2 8:19 1:22 TEL AVIV - V prijateljskem nogometnem sreča n,hi je zahednonem-ška enajsterica Eintracht iz Frankfurta s 3:0 premagala Izrael. Sprememba na lestvici italijanske B lige RIM — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je zmago na srečanju Brescia - Lecce dosodila moštvu iz Puglie (2:0), ker je bil med tekmo poškodovan vratar Lec-ceja Vanhucci. Tekma se je v nedeljo končala neodločeno 1:1. LESTVICA B LIGE JE SEDAJ TAKA: Varese 7 točk, Cavese 6, Piša, Sambenedette.se. Spal, Bari, Pi-stoiese in Lecce 5, Palermo, Peru gia, Rimini, Verona in Catania 4, Lazio, Sampdoria in Reggiana 3, Posnetek z društvenega prostora TPK Sirena v Baikovljah, kjer so se v nedeljo zjutraj jadralci na des-skah skrbno pripravljali na regato za «1. pokal Sirene* Jugoslovanka Mirna Jaušovec vse bliže svetovnemu vrhu Svetovne agencije so objavile po teniškem turnirju v Atlanti, kjer je slavila Tracy Austinova (turnir pa je štel tudi za maratonsko teniško serijo Toyota Series, prej: Colgate Grand Prix), da je Mirna Jaušovec na odličnem sedmem mestu v skupni razvrstitvi, številke pa so neizpodbitno pričale o veliki teniški drami, ki jo bomo doživljali v letošnji jeseni. ko. lahko pričakujemo »mrtvi tek* Mirne Jaušovec, Sylvie Hanike in Regine Maršikove za eno izmed mest na zaključnem turnirju osmih najboljših igralk nu svetu, ki bo od 14. do 20. decembra najverjetneje v VVashingtonu. Mirna Jaušovec je s svojim nastopom v Minneapolisu še povečala možnosti za končni u-speli, toda zdaj je že očitno, da bodo odločilni turnirji na evropski dvoranski turneji (Brighton, Stuttgart in Amsterdam) in avstralski turneji (Perth, Sydney in Melbourne), čeprav ni izključeno, da se ne bo- do ponovili dogodki iz serije Avon, ko je odločal o osmi udeleženki zaključnega turnirja prav zadnji dvoboj v Bostonu, in prav zato je vse-kasor zanimivo, da bo v seriji To-yota Series poslednji kvalifikacijski turnir v Tucsonu v Arizoni, kjer bo nastopilo le šestnajst igralk. Vrstni red v maratonskem teniškem tekmovanju Toyota Series po turnirju v Atlanti (27. septembra 1981); Chris Evert (ZDA) 1280, Martina Navratilova (ZDA) 1060, Hana Mgndlikova (Češkoslovaška) 1005, Traey Austin (ZDA) 945, Andrea Jaeger (ZDA) 890, Virginia Ružiči (Romunija) 835, Mirna Jaušovec (Jugoslavija) 755, Sylvia Hanika (ZR Nemčija) 745, Regina Maršiko-va (Češkoslovaška) 745, Pam Shri-ver' (ZDA) 705. Seveda je motno mnenje, da si je Chris Evertova že zagotovila prvo mesto v tekmovanju Toyota Series in s tem tudi bonus 125.000 dolarjev, kar je najvišja teniška nagrada v ženskem tqni.su sploh, še posebej, če bo tudi v letu 1981 odpovedala udeležbo na avstralski turneji. kajti teoretične možnosti za končni uspeh niso izgubile niti Martina Navratilova, Hana Mandlikova, Tracy Austinova in Andrea Jaeger, zato lahko pričakujemo dramatičen boj za vsako mesto. Obenem je tudi že povsem jasno, da bo Mirna Jaušovec v tekmovanju Toyota Series osvojila doslej najvišjo posamično nagrado v svoji teniški ka rieri, kajti težko j*-ver jeti, da bi bi lahko še «padla» pod deseto mesto v tej konkurenci, v kateri dobijo igralke še poseben bonus glede na končno uvrstitev (prvo mesto — 125.000 dolarjev: drugo — 80 tisoč; tretje — 55.000: četrto — 44 tisoč; peto — 36.000; šesto — 31.000; sedmo — 27.500; osmo 25.000; deveto — 23.500; deseto — 21.500). V vsaki oceni dohodkov teniških profesionalk pa moramo upoštevati, da odtegnejo organizatorji in pokrovitelji v ZDA od nagrad takoj 3rva nagrada na turnirju — 22.000 dolarjev; finale — 11 tisoč dolarjev; polfinale — 5.500 dolarjev; četrtfinale — 2.800 dolarjev), veleturnir v Melbournu pa spada v kategorijo »Grand S'am — Super Series), ki prinaša največje nagrade (prvo mesto — 34.000 dolarjev), seveda pa tudi največ točk v tekmovanju Toyota Series. Za ženski tenis je značilno, da igralke z vsako zmago podvojijo svojo nagrado, uvrstitev v četrtfinale pa prinaša od 2.200 dolarjev pri turnirju z nagradnim skladom 100.000 dolarjev do 4.350 dolarjev pri turnirju z nagradnim skladom 200.000 dolarjev. Seveda je prodor Mirne Jaušovec na svetovnih računalniških lestvicah še posebej pomemben tudi zato, ker se organizatorji turnirjev (razen Wimbledona) pri postavljanju nosilk skupin skorajda striktno držijo svetovne računalniške lestvice, takšna praksa pa se je posebej uveljavila v maratonskem tekmovanju Toyota Series (prej: Colgate Grand Prix). Mirna Jaušovec je zasedaj na desetem mestu svetovne računalniške lestvice, kar praktično pomeni, da je na skorajda vseh turnirjih med osmimi nosilkami, seveda pa bi nadaljnji prodor zagotavljal takšno vlogo tudi na turnirjih z najmočnejšo udeležbo, kakršni so bili v letu '1981 zasedaj le VVimbledon, Toronto in Flushing Meadovvs. Svetovni ženski tenis doživlja pra vo renesanso, kajti prav v letu 1981 so si najboljše igralke na svetu prvikrat zagotovile v Flushing Meadowsu udeležbo 128 igralk, kar je pravilo na moških turnirjih, ki štejejo za Grand Siam, obenem pa tudi isti status pri razporejanju i grišč, kakršnega imajo najboljši i-gralci na svetu, John McEnroe, Bjorn Borg, Jimmy Connors in Ivan Lendl. Obenem pa je vse več indikacij, da so turnirske nagrade pra viloma enake kot na moških turnirjih, vse večji pa je tudi delež najboljših teniških igralk na svetu pri delitvi velikega dolarskega sklada pri proizvajalcih teniške opreme. In tudi v tej «konkurenci» je bilo v letu 1981 opaziti pri Mimi Jaušovec novost, saj je zamenjala dosedanjega »pokrovitelja*, italijansko firmo Elesse, in prestopila v tabor FILA, kateremu že pripadajo Bjorn Borg, Ingemar Stenmark in Bojan Križaj, Če naštejem nekatere slovite športnike. Aco Pastemjak pot* popolnoma funkcionalna. Ploščad za bivak so postavili vojaki, material pa so pripeljali helikopterji. Dan planincev SPDT V nedeljo, 11. oktobra, bo na sporedu tradicionalni, vsakoletni in priljubljeni Dan planincev SPDT. Program pa je naslednji. Zbirališče je na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 9.30. Od tu bo krenil (neocenjevalni) planinski pohod do pod Paulega vrha pri proseški železniški postaji, kjer bo na Miličevem travniku ob 14. uri planinska družabnost z raznimi igricami za najmlajše, pa tudi starejše, o-troški poligon in še marsikaj drugega. Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno (pečene klobase itd.) Vabljeni seveda vsi! Tisti (večina), ki se ne bo udeležila jutranjega pohoda, bodo prišli na travnik v popoldanskih urah. Pot, ki bo zaznamovana s kažipoti, je pa naslednja: iz Proseka kreni po cesti za Repnič, mimo De-vinščine, državne ceste 202 in železniške proge. Kakih 200 m po prečkanju le te boš videl na levi borov gozdič, na desni pa daljnovod. Pod le-tem je kolovoz. Pojdi po njem za kakih 200 m in boš na Miličevem travniku. To je približno en kilometer pred Rep ničem. « « • Počasi bo treba pomisliti na smučarsko sezono. Zato se bo kmalu pričela predsmučarska telovadba SPDT, ki jo že dolgo vrsto let uspešno vodi prof. Giani Furlanič. Vse podrobnosti bomo še javili. Kar se pa tiče smučarskega tečaja, bo le ta trajal pet nedelj, in sicer: 6., 13. in 20. decembra 1981 in 10. ter 17. januarja 1982. Podrobnosti o vpisovanju in o vseh drugih informacijah bomo še javili. D. J. IZLET NA KRK SPDG je priredilo v nedeljo, zaključni enodnevni družinski izlet za sezono 1981 na otok Krk. V zgodnjih jutranjih urah je avtobus odpeljal člane in prijatelje iz Gorice, Pevme, štandreža in Sovodenj po Krasu skozi Sežano, Divačo (s postankom v Hrpeljah - Kozini) po notranjosti Istre in skozi Reko, Ba-kar. Na željo izletnikov so ti šli peš po Titovem mostu, ki povezuje kopno z otokom Krkom. Izletniki so si v mestu Krk ogledali zgodovinsko katedralo iz 5. in 6. stoletja. Tu se nahaja tudi grob Solkanca dr. Josipa Srebrniča (1876 - 1966), krškega nadškofa na Krku (1923 -1966). Sledila je vožnja v Omišalj na Kosilo. Na sporedu je bila še vožnja v mestece Punat in iz pristanišča Punte prevoz s čolni na otok Košljun, kjer je bil ogled benediktinske opatije (ki sega tja o 16. stoletje) in del raznih priznanih domačih in tujih slikarjev. F muzeju samostana so si izletniki ogledali zbirko narodnih noš z otoka in IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIfllllMIIIIIIIlIlllllIllIltllllfltlll OBVESTILA SU tviiadina obvešča, da se bo rekreacijska telovadba pričela 15. oktobra. O podrobnostih bomo zainteresirane pravočasno obvestili. « « • SK Kras sporoča, da se je začelo vpisovanje za tečaj otroške telovadbe. O-troci iz repentabrske občine naj se prijavijo Sonji Lazar, Repen 132, tel. 227-229, otroci iz zgoniške občine pa Nevenki Škrlj, Salež 35, tel. 229 393. domačih izdelkov ter pomembne primerke dragocenih rokopisov glagolice. Na povratku je sledil ogled Opatije in v Jelšanah odmor za večerjo. Izletniki so se vračali na domove dobro razpoloženi nad uspelim zaključnim izletom, k čemur je pripomoglo tudi zelo lepo vreme. SPDG vabi na praznik kostanjev, ki bo 18. oktobra pri domačiji Šle-karjevih v Števerjanu, in na tradicionalno tmartinovanje* (15. novembra) v hotelu Parku (Nova Gorica). J. S. PRI ŠZ DOM IZ GORICE Pričeli s treningi ženske odbojke Že lani so v okviru športnega združenja Dom iz Gorice ponovne pričeli s treningi ženske odbojke, in sicer v prostorih telovadnice kulturnega doma. Z novo sezono se ta dejavnost nadaljuje, pod vodstvom trenerja Borisa Cotiča. Poleg tega pa moramo pripomniti, da zanimanje za to športno panogo med goriškimi dekleti polagoma raste in dan za Na mladinskih igrah v Rima Prvi del zaključen Včeraj se je zaključil prvi del finalnih mladinskih iger v Rimu, danes je dan počitka, jutri pa se bo začel drugi del. Kljub nenadni smrti rimskega župana Petrosellija prireditev teče dalje ob stotinah dogodkov, ki spremljajo tekmovalni del iger ob radosti, pa tudi ob razočaranjih nastopajočih Od sreče je npr. sijal profesor telesne vzgoje z nižje srednje šole iz kraja Monte San Savino pri Arezzu, ker so njegovi dečki osvojili v odbojki prvo mesto v Italiji, na vsej šoli pa je le 30 učencev. Ogorčeni so spremljevalci tistih otrok, ki so jih namestili v Ostiii in potujejo vsak dan z avtobusom dve uri do Rima. Stefania Basile je zmagala v modernem peteroboju; ima pa še pet bratov in vsi so p en-tatlonisti. Radostne so bile tržaške telovadke, ki so dobile zlato kolajno v ritmični gimnastiki. Zadovoljen pa je bil tudi 181 cm visoki in 14 let stari Michele Ženo iz San Nazara de Burgundi: pa ne le zato, ker je za svojo košarkarsko e-kipo dosegel v treh tekmah kar 117 košev in io tako sam popeljal do zmage, ampak predvsem zato, ker so mu po zmagi ponudili 50 milijonov lir za prestop v neko košarkarsko ekipo. dnem se širi krog »odbojkaric*, kar daje upati, da bo ženska odbojka na Goriškem čez nekaj let dosegla tisto raven, na kateri je bila pred leti. Treningi ženske odbojke so v telovadnici Kulturnega doma v Gorici dvakrat tedensko in sicer ob torkih od 17.30 do 19. ure in ob četrtkih od 16.30 do 18. ure. Treningi so namenjeni dekletom letnikov '67, '68, ’69 (naraščajnice), toda prijavijo se lahko tudi druge zaintere-siranke. Podrobnejše informacije zainteresirani lahko dobijo na sedežu ŠZ Dom v Gorici (Ulica Malta 2, telefon 33-029). Spored Jadranovih košarkarskih tekem Objavljamo koledar prvega dela prvenstvenih tekem košarkarske C 1 lige, v kateri nastopa letos tudi naša združena ekipa Jadran. Naše moštvo bo nastopalo v tržaški športni palači v 6ar-boli, za zunanje tekme pa smo poleg dneva in ure tekme navedli tudi naslov telovadnice, kjer bodo igrali. ŠZ Jadran priporoča navijačem in ljubiteljem košarke, da si koledar izrežejo, tako da bodo že v naprej in sproti obveščeni, kje in kdaj bo igral Jadran. 1. kolo (sobota, 24. 10. 1981, ob 20.30) JADRAN - PALL. LIDO CASSA RISPARMIO BENETKE 2. kolo (sobota, 31. 10. 1981, ob 20.30) JADRAN - PALL. V1CENZA 3. kolo (sobota, 7. 11, 1981, ob 21.00) A. P. FORNACIARI — JADRAN (Reggio Emili«, športna palača Guasco) 4. kolo (sobota, 14. 11. 1981, ob 10.39) JADRAN - GS ČELANA SITIP BERGAMO 5. kolo (sobota, 21. 11. 1981, ob 20.30) CODROIPO BASKET CLUB - JADRAN (Codrol po, občinska telovadnica, Ul. 4. novembra) 6. kolo (nedelja, 29. 11. 1981, ob 17.30) G. S. PALL. SAN BONIFACIO — JADRAN (San Bonlfacio, Padova, telovadnica v Ul. Fiumc) 7. kolo (sobota, 5. 12. 1981, ob 18.00) JADRAN — US SARMEOLA BASKET INTERSPAR 8. kolo (sobota, 12. 12. 1981, ob 20.30) BASKET FIAMME BOLZANO — JADRAN (Bočen, športna palača v Ul. Trieste) 9. kolo (sobota, 19. 12. 1981, ob 18.00) JADRAN — US VIRTUS PADOVA AUTOPIU’ 10. kolo (sobota, 9. 1. 1982, ob 18.30) SC VIGOR S. CUORE TREVISO - JADRAN (Tre-vlso, telovadnica CONI, Ul. Vlttorio Veneto) 11. kolo (sobota, 16. 1. 1982, ob 18.00) JADRAN — SS BASKET SAN DONA’ CANELLA Uredništvo, uprava oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Mogglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnino Mesečno / 000 lir — celoletna 84 000 V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljoh 6,00 din, za zasebnike mesečno 80.00, letno 800.00 din. za orgonizaciie in podietia mesečno 100,00, letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 *ADIT> DZS 61000 Uufcllono Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Pb delavnikih: trgovski 1 modul 'Šlr. 1 st„ viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožolia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlomie-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 8. oktobra 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Reakcije v svetu na Sadatovo smrt Nobenega uradnega komentarja iz vrst gospodarske skupnosti (Dopisnik Dela) BRUSELJ — »Posledice nenadnega odhoda Anvarja El Sadata s po litičnega prizorišča so še neugotov-Ijive;>, piše današnji «Le Soir» v enem od kopice člankov, posvečenih včerajšnjemu atentatu med slovesnim vojaškim defilejem, ki je povsem potisnil ob rob vse druge aktualne politične dogodke, ceio domačo predvolilno parlamentarno kampanjo, še bolj plastično znamenje zaprepadenja, ki je zajelo belgijsko javnost — in poslovne kroge - je nepričakovani šok na bruseljski valutni borzi, kjer so zgodaj popoldne prekinili poslovanje, kajti neverjetni skok cene zlata in ameriškega dolarja je povsem izmaličil medvalutna razmerja. Že sinoči so iz belgijske prestolnice v Kairo odposlali sožalne brzojavke kralja Baudouina in ministrskega predsednika (v odstopu) Marka Eyskensa, bivši zunanji minister Henri Simonet, ki se polagoma pripravlja na vrnitev v politično življenje pa je v posebnem intervjuju poudaril, da je predsednik Sadat i-mel »sposobnosti daljnovidca, ki je znal končati vojno, ki je izčrpavala njegovo ljudstvo in priznati obstoj Izraela, da bi na Bližnjem vzhodu končno izoblikoval novi red.* Ta razsežnost razmišljanj o poli tičnih posledicah smrti Anvarja El Sadata odločno prevladuje nad kalkulacijami, kaj bo ta nepričakovani dogodek pomenil za deželo samo ter za arabsko gibanje v celoti. Vo dilni komentatorji menijo, da bo atentat sprožil »negotovost in previdnost Izraelcev, ki se zavedajo, da Egipčani doslej niso nikoli popolnoma potrdili idej. za katere se je odločil rljibov predsednik. V očeh nekaterih političnih opazovalcev je odhod Sadata dramatičnejši za blf;-njevzhodni mirovni proces od drugih sprememb v državah, ki so neposredno zapletene v eampdavidsko dogovarjanje. Novo razmerje moči v knesetu in izraelski vladi ni vzbudilo nobenih dvomov v nada ljevanie dosedanje poti. pravtako ne p: iiicd Ronalda Reagana namesto Jimmjja Carterja, sledi iz ko monterjev, ki poudarjajo, da je bil Sadat v Egiptu edini motivator mi tovnega procesa. »Sporazum z Iz ra o lom je bil »njegov*, navkljub vsem«. Res je sicer, meni belgijski tisk, da bodo sporazumi in doku menti o nadaljnjih fazah mirovnega procesa ostali, a veliko vprašanje je, kako jih bodo uresničevali. Pri tem se v nadaljnjih razmišlja njih osredotočajo na dve tezi: kaj bo lahko dosegel Sadatov naslednik Hosni Mubarak — v dejstvo, da bo sedanji podpredsedmk egiptov ske republike nasledil Anvaria El Sadata tukaj sploh ne dvomijo — in kakšno bo stališče drugih arabskih držav. Od bojevite Libije, kjer so včeraj poix)ldne že uro po atentatu objavili Sadatovo smrt, do zmernih članic Arabske lige, ki jih predvodi Saudska Arabija. Hosni Mubarak se bo pri nadaljnjem utiranju Sadatove mirovne politike moral nasloniti predvsem na oborožene sile, sledi iz komentarjev, kajti gre za «politika, ki ni bil pripadnik nobenega klana, ki je izšel iz vojaških vrst in to bi mu moralo zagotoviti podporo armade«. A ta koj zatem je opaziti zaskrbljujoč pristavek, da bo Hosniju Mubara ku teže naslediti Sadata, kot je le temu bilo leta 1970, ko je na dr žavnern vrhu zamenjal preminulega Gamala Abdela Naserja. Bodoči razvoj na Bližnjem vzho du pa je poleg rokade v Egiptu od visen tudi od stališč drugih arabskih držav. S Sadatovim odhodom je tehtnica odločno na strani tistih, ki zavračajo Čamp David, kar bo vsekakor zavozlalo prizadevanja Amerike, da mirovni proces vtiri v trojni sporazum Sadat Begin Carter. Po včerajšnjem atentatu se utegne zgoditi, da dobijo večjo težo države zmernega arabskega tabora, ki sicer zavračajo campdavicl sko dogovarjanje, posebno zaradi izmikanja odločnega reševanja pa listinskega vprašanja in tukajšnji komentatorji omenjajo načrt, ki ga je Saudska Arabija obelodanila med nedavnim obiskom francoskega pred sednika Mitterranda, ki mu pripisujejo dobre mediatorske možnosti, češ da gre za politika, ki se zavzema za dialog s PLO, hkrati pa ima tudi dobre stike s Tel Avivom. V institucijah zahodnoevropske deseterice' so za sedaj se brez 'u-radnih odmevov, če izvzamemo so-žalni brzojavki predsednika komi sije EGS Gastona Thorna in predsednice evropskega parlamenta Simone Veil. A razprave članic evropske skupnosti o posledicah Sadatove smrti za odnose med EGS in Egiptom, še posebej pa za bližnje vzhodno »mirotno iniciativo// goto vo niso daleč in pričakovati je, da bodo veleposlaniki desetih članic skupnega trga že na jutrišnjem rednem srečanju dopolnili običajni dnevni red z debato o bližnjem vzhodu. Anvar El Sadat je bil tako rekoč edini arabski politik, ki je o-beroč zagrabil «inidativo» deveteri ce po beneškem »vrhu* junija lani. Ko se je evropska skupnost po porazu Jimmyja Carterja na ameriš kih volitvah odločila za »strateško čakanje* na morebitni zaokret v bližnjevzhodni politiki Washingtona. je osebnost Anvarja El Sadata v zahadnoevropskih krogih dobivala čedalje večjo pozornost. Februarja so egiptovskega predsednika povabili za govorniški oder evropskega parlamenta, kar je pomenilo jasno priznanje njegove politične vloge na Bližnjem vzhodu. Le kratek čas zatem so iz Bejruta sporočili, da je šef PLO Jaser Arafat pripravljen «pod enakimi pogoji* govoriti evropskim poslancem, kar izpričuje politični pomen takšnega nastopa za nadaljnje bližnjevzhodno dogovar jan je. Lord Carrington je že decembra lani napovedal, da bo bližnjevzhod- V Omanu žalujejo MANAMA (Oman) — Oman ski sultanat je obsodil umor predsednika Sadata in proglasil tri dni žalovanja. Oman je edina arabska država, ki je ohranila normalne ednese z E giptem po podpisu campdavid skega sporazuma. Med drugi mi islamskimi državami sta ponovno vzpostavila dobre odnose Sudan in Somalija, ko sta se državi otresli sovjetske od visnosti. na »iniciativa* temeljna naloga njegovega šestmesečnega predsednikovanja v ministrskem svetu EGS, a ta namera je zbledela ob aktualnejših vprašanjih, ob katerih se je po juliju ustavil šef britanske diplomacije (reforma proračunske politike, kjer želijo Britanci izrabiti svoje predsedniško obdobje, da bi dosegli vsaj okvirne, a hkrati nepovratne dogovore*. A nekaj bo vendarle potrebno storili, in to že v kratkem, kajti pripravlja se srečanje zunanjih ministrov Arabske lige (v kateri ni Egipta) in evropske deseterice, na katerem se bodo prvič v zgodovini tega dogovarjanja znašla tudi politična vprašanja, na prvem mestu pa seveda Bližnji vzhod. »Zmerne* arabske države, kot v tukajšnjem političnem besednjaku označujejo poleg Saudske Arabije še Kuvajt, Jordanijo in nekatere druge, se pridružujejo palestinski osvobodilni organizaciji v zahtevah, da naj EGS pospeši svojo «inieia-tivo», da se deseterica ne bo mogla v nedogled izgovarjali z volitvami in drugimi zavorami za konkretizacijo beneških dogovorov, pri čemer na prvo mesto gest o pripravljenosti EGS postavljajo prav srečanje dveh garnitur zunanjih ministrov ter sestanek med lordom Carringto nom in Jaserjem Arafatom. BOŽO MAŠANOVIČ Po francoskem mnenju se za Egipt pričenja novo obdobje zgodovine PARIZ — Izjemna čustvenost u-radnih izjav -priča, kako dobro se francoska diplomacija zaveda, da bo morala povsem predelati svojo bližnjevzhodno strategijo. Picdsed-nik Mitterrand se je navsezadnje javno ponujal za posrednika v pogajanjih, tvegal zamero Izraela, ko je za prvo državniško pot izbral a-rabsko deželo in v Taifu načelno podprl saudski mirovni načrt. Mnogi komentatorji celo menijo, da je -zdaj, ko so s Sadatovo smrtjo bržkone pokopani tudi campdavidski sporazumi. Mitterrandova teza o »daljših korakih*, ki naj bi sledili politiki »kratkih korakov«, postala aktualnejša in nemara tudi realnejša. Z drugimi besedami, separatnih pogajanj, kakršna so prispevala k zbližanju K; ira in Tel Aviva, in ki jih jg Mitterrand že kot voditelj o-pozicije odločno zagovarjal, je zdaj konec in težiti bi morali k novim globalnejšim rešitvam. Giscard se je narobe že skraja zavzemal izključno za globalno rešitev in je po Čamp Davidu tako do Sadata kot do Begina pokazal hladno zadržanost, kljub temu je včeraj za 24 ur odložil že napovedano (in nestrpno pričakovano) izjavo o francoski devalvaciji in namesto nje pred kamerami «zvestega prijatelja Sadata* ocenil kot »vzor pogu- Dramatični trenutki po atentatu Pn atentatu na egiptovskega predsednika Sadata je bilo nekaj minut popolne zmede, v kateri so prvi prišli k sebi varnostni organi ^ lelefoto AP) ma. dostojanstva in zvestobe*, poudaril, da je Sadat za mir na Bližnjem vzhodu »prevzel velika osebna tveganja*. Večina francoskih komentatorjev je včeraj, ko so bila čustva še razburkana. celo menila, da je bil rais «že dolgo obsojen na smrt*, tako zaradi eamdavidskega izziva kot zavoljo septembrske čistke. Da. pri tegnili so jim tudi egiptovski novi narji. ki so jih mobilizirali pariški študiji: iz tena njihovih besed je bilo razbrati vse drugo, samo pretresenosti ne! Hladne so danes tudi reakcije KPF. uradni zunanjepolitični komentator glasila «L’Huma-nite» Sadata že uvodoma ocenjuje kot »državnika, čigar akcijo so nekateri (sic!) zaznali kot miroljubno*. medtem ko je kratka biografija egiptovskega voditelja naslovljena z zgovornimi besedami «cd 'svobodnih oficirjev’ do zavezništva z ZDA». Sredstva obveščevanja. ki so izraz drugačnih političnih stališč, brez izjeme poudarjajo Sadatovo mirov no vlogo. Položaj na Bližnjem vzhodu je poslej nepredvidjiv. piše konservativni dnevnik »Les Echos«, časopis poslovnih krogov, zaskrbljenih seveda zaradi «naftne smodnišnice*, kot uredništvo naslavlja svoj komentar. Buržoazni »Figaro* tokrat opušča opozicijsko strupenost in angelu miru. ki na karikaturi zre proti piramidam, polaga na jezik Sadatove besede: »Dovolj je, če en sam človek sovraži drugega, da sovraštvo od bližnjega do bližnjega prevzame vse človeštvo*. Po mnenju pro,socialističnega (in rahlo proizra-elskega) dnevnika «Le Matin* je Sadat «umrl za mir» in s tem je »mednarodno prizorišče pravzaprav zapustil glasnik in pobudnik izraelsko - arabskega dialoga*. Tudi zmerne zalivske dežele, meni komentator, so se kljub dvoumnim odnosom s Kairom v bistvu »opirale na zavestno pacifistično akcijo egiptovskega voditelja*. Precej soglasja je tudi \ ocenah, da tako Izrael kot ZDA in zahodna Evropa nosijo veliko odgovornost za delni neuspeh Sadatove bližnjevz-hodne politike. Po mnenju konservativnega dnevnika »Le Quotidien de Pariš* je bil rais v trojnem ognju: s strani »fanatizma vseh tistih, ki so v arabskem svetu gledali nanj kot na najodlečnejšega in najučinkovitejšega nasprotnika njihovih krvavih sanj*, s strani vzhodnega bloka, ki so mu »camp-daviidski sporazumi posredno pomešali politične račune* in s strani »mlahavega Zahoda*, ki ni nikoli «spontano podprl campdavidskih sporazumov«, priložnosti za »hitrejši in trajnejši mir na bližnjem vzhodu*, V napovedi se nihče ne upa spuščati. Prevladuje vznemirjenost, predvsem pa je čutiti zaskrbljenost zaradi »centrifugalnih sil*, ki bodo ogrožale postsadatovski Egipt, kot denimo piše komentator skrajno levičarskega dnevnika »Liberation*. Za Egipt se po splošnem mnenju začenja povsem novo poglavje zgodovine: v Franciji nihče ne verjame, da bi se dolgo obdobje, ki sta mu vtisnila pečat Naser in Sadat, moglo še nadaljevati. VILKO NOVAK Bonn: «Ruši se stolp prozahodne politike (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — »Pretresenost* in »ogor cen je* sta bili besgdi, ki so ju zahodnonemški politiki najpogosteje uporabljali, ko so včeraj javno rea girali na novico o smrti egiptovskega predsednika Sadata Zvezni kan cler Helmut Schmidt je govoril o »izgubi prijatelja*, predsednik repu blike Karl Carstens o »izgubi za ves svet«, časopisje in elektronski me diji ga slavijo kot «vojaka>, ki si je upal narediti korake v smeri mi rus. Podpredsednik socialdemokrat ske stranke VVischnevvski, ki se je s Sadatom pogajal o ponovni naveza vi diplomatskih odnosov, je opozo ril, da .je egiptovski predsednik prav Zvezno republiko Nemčijo pri števal med najbolj trdne zaveznike na Zahodu. Spomnil je, da se je Ahvar El Sadat na poti iz Čamp Davida, kjer je podpisal znameniti sporazum z Izraelom, ustavil v Bon nu, da bi zahoclnonemške politike iz prve roke obvestil o podrobnostih in ozadju sporazuma. Glede na to je razumljivo, da je Bonska vlada današnjo sejo posvetila zlasti položaju na Bližnjem vzhodu, kjer se po njenem mnenju s Sadatovo smrtjo »ruši stolp* proza hodne politike. Negotovost poveču jejo napele notranje razmere v E giptu in sp ne povsem jasno razmerje moči med različnimi skupina mi Sadatofvib političnih nasprotni* kov. V Bonnu izhajajo .sicer iz pred mricve, da bo Sadatov sodelavec in zaupnik Mubarak nadaljeval proza hodno usmeritev in tudi kompromisno politiko do Izraela, znano z ge slom duh Čamp Davida. Tocja komaj kdo pričakuje da se na Bližnjem vzhodu s Sadatovo smrtjo ne bi nič spremenilo. Zvezna republika i Nemčija sicer v dolgoročni bliž-njevzbodni strategiji ni stavila samo na Sadata, tako kot so Združene države Amerike in Izrael. Toda Su da tov a usmeritev je bila vendarle nekaj, zanesljivega tudi za bonsko politiko ustvarjanja dobrih odnosov z ostalimi »zmernimi* arabskimi dr žavami (»zmerne* so prozahodno naravnane Jordanija, Saudska A rubija in Emirati). V postopku kristalizacije stališč v z.ve/.i s kom promisnimi formulami za rešitev palestinskega vprašanja so v Bon nu egiptovskemu predsedniku pripisovali ključno vlogo, čeprav se s posameznimi njegovimi ocenami ob časno tndi niso strinjali. Izgubo Sa dala primerjajo v širšem političnem okviru z izginotjem iranskega šaha s prizorišča Srednjega vzhoda, čeprav poudarjajo, da notranje raz-nhere kljub napetostim s položajem v Iranu pred šahovim padcem niso primerljive,. Podobnost je v prvi Kitajska o Sadatu PEKING — «Xinhua* je ob javilo sožalno pismo pekinške ga parlamenta in vlade, v ka terem kitajski voditelji pozi tivno ocenjujejo lik pokojnega predsednika Sadata, ki se je vsestransko boril za dobrobit svojega ljudstva. Za Kitajce se je Sadat dosledno boril proti hegemoniji tujih sil. Njegova izguba je hud udarec za Egipt, Egipčani pa morajo svojo ža lost spremeniti v trdno odloč nost, da bodo nadaljevali po poti, ki jo je začrtal pokojni) predsednik. vrsti v tem, da je tako v* iranskem primeru kot v egiptovskem, vodilna osebnost poosebljala celotno politiko, kar je v domačih razmerah u-stvarjalo številne nasprotnike na nacionalnih, idejnih in /.lasti verskih podlagah. V obeli primerili je bila torej izrazita naslonjenost na Zahod, ki so’ jo v družbenem pogledu spremljale nemajhne ugodnosti za elitno plast domačega meščanstva na račun širokih množic prebivalstva, v'bistvu nekakšen nenehni izziv nasprotnikom. Taka ugotovitev nima samo retrospektivnega pome na. vsebuje namreč dvom, da bi Sadatov naslednik zmogel z mešanico karizmatičnega vpliva na množice in avtoritete v vojski obvladati zapleten mozaik med seboj tesno povezanih notranjih in zunanjih e iementov sadiitiz.ma >. «Sueddeutselie Zeitung* iz Munch na piše: Da so v »veliki egiptovski družini* vladale napetosti, je bilo jaspo že pred atentatom, ko je predsednik Sadat sklonil pozapreti veliko število opozicijskih politikov, novinarjev in cerkvenih dostojanstvenikov. Ljudstvo je sicer na referendumu odobrilo njegovo dejanje, to da več kot to. da je bil Sadat med množicami še vedno priljubljen, iz tega ni bilo mogoče sklepati Nobenega sklepa ni bilo mogoče narediti o položaju v vojski. Vprašanje obsega zarote je za prihodnost Egipta odločilnega pomena. Ohia st je prevzel Sadatov zaupnik Hosni Mubarak, trda ali bo dobil doVoll podpore in avtoritete za nadaljevanje SadatoVe usmeritve, ni povsem zanesljivo. Prvi pretres bi utcgni'a njegova vlada doživeli, če bi.se T-zrael odločil odstopiti od dol/, nosti iz mirovne pogodbe in ne bj predal tistega drla Sinajskega polu- toka, ki je še v njegovih rokah. Vži galna vrvica na sodu smodnika Bližnjega vzhoda znova žari. Med Tripoli jem in Moskvo so mnogi pripravljeni prižgati ogenj. Frankfurtski »Frankturtcr Rund schau* pa ugotavlja, da »izraelski premier Nemahen Begin, s katerim je predsednik Sadat podpisal mirovni sporazum v Čamp Davidu, ver jetno ni nikoli razumel, kako težka je bila odločitev za arabskega dr žavnika. Izraelska nepopustljiva fr dovratnost na pogajanjih z Egip tom je v zadnjih dveh letih opogumila Sadatove nasprotnike v lastni deželi in v arabskem svetu, ki so bili že od vsega začetka skeptični do pogajanj. Temu so se pridružili drugi dejavnik. Krepitev ortodok snih islamskih gibanj Egipta ni obšla. Ista družba islamskih bratov, proti kateri se je boril predsednik Naser, je pozvala na boj proti Sadatu in navsezadnje našla tudi po dal.išano roko za atentat. Mnogi med Sadatovimi sovražniki bodo šele po njegovi smrti doumeli, kako pomeni ben je bil za celotno arabsko stvar*. MOJCA DRČAR MURKO TEHERAN — Predsednik iranskega parlamenta Rafsandžani je de jal. da mora uboj egiptovskega predsednika Sadata zveneti kot o-pomin za vse voditclie musliman skih držav. Sadat, ie dejal Raf sandžuni. bi moral vedeli, da ga bodo po njegovem potovanji, v Jeruzalem prej ali slej ubili. Upam, je še dodal iranski predsednik parlamenta, da bodo novi rgipcov ski voditelji docela spremo*Ji Sa datovo politiko in sq strnili z osta limi arabskimi državami v boju proti Izraelu. MORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE SLABI REZULTATll HOTELIRSTVU SILIJO K VEČJEMU VARČEVANJU Portoroške hotelirje zaskrbljajo zimski meseci PIRAN — V teh dneh tudi hotelirji seštevajo in odštevajo denar ce, ki so se nabrali v njihovi malhi. Turistični delavci so pri izdelavi obračunov poslovanja po ■ devetme-seč.ju še posebno radovedni, saj jih prav vse zanima, kaj so jim prinesli poletni meseci. Približne ocene so že izdelali, za natančne podatke pa bo potrebno počakati še kar nekaj tednov. Fizični kazalci niso tako slabi. Portoroški hoteli so bili v septembru letos veliko bolje zasedeni, kot v vseh septembrih doslej. Tudi v prvjh devetih mesecih je bilo gostov in prenočitev za nekaj odstotkov več kot lani in prejšnja leta. Kljub na videz dobri turistični be ri, pa vse, ki sledijo turističnemu gospodarjenju, begajo razmeroma neugodni finančni rezultati, ki jih izkazujejo turistične delovne organizacije v Portorožu. Predsednik poslovnega odbora turističnega hotelskega podjetja Marino Antolovič je na primer izgube ob polletju opisal takole: »Res so bile to izjemno visoke izgube. Vendar so nastale v večji meri zaradi neplačanih raču nov, ki jih niso poravnali nekateri posredniki — agencije. Neplačane račune bi sicer lahko prikrili, tako kot smo delali vsa dosedanja leta, s tem. da bi jih zavarovali. No, letos tega nismo storili in neporavnanih računov nismo mogli prišteti k dohodku. Letos smo imeli v določenem obdobju celo za približno 90 milijonov neplačanih realizacij, po večini so bili za to odgovorni domači posredniki. Seveda, saj se vsak trudi, da bi zadržal denar čim več časa pri sebi, in ga obračal Sebi v prid.» Ob devetmesečju večjih izgub po hotelih slovenskega Primorja ne bo (razen v TOZD Avditorij, ki se u-kvarja s prireditvami in kongresi in je vprašanje zase), vendar tudi kakšnega posebnega dohodka (podobnega lanskemu, ko so zabeležili fizično manjši turistični obisk) hotelirji letos ne pričakujejo. Nasprotno. Prav z bojaznijo pričakujejo zimske mesece, podražitve, velike stroške za kurjavo. . . bojijo se namreč, da čez poletje prislužen denar ne bo zalegel za spanje v dolgih zimskil) mesecih. Zato skorajda ne vidijo drugega izhoda, kot v tem, da bo potrebno nekatere hotele zapreti. »Bolje .je, da imamo odprte samo štiri hotele in so polno zasedeni, kot deset hotelov, ki so na pol prazni,* pravi Marino Antolovič. Seveda pa skušajo v turističnem hotelskem pcd;etju napravili vse. da bi zmanjšali stroške poslovanja, da bi povečali produktivnost, ponudili gostu kar največ in da bi se domislili, s čim bi najbolj privlekli turiste tudi v mrtvi sezoni. Nesporno je, da postaja v mrtvi sezeni razvoj zdraviliškega turizma adut, pa katerega v Portorožu naj bolj računajo. Že v naslednjem le tu. v jeseni, bod-i za hotelom Grand hotel Palače' začeli zidati nove prostore termalnega kopališča, ki bo sodobno opremljeno in bo lahko sprejelo tri ali štirikrat več gostov, kot jih sedaj. Za letošnjo zimo pri pravi ja jo poseben, vabljiv zimski program z najrazličnejšimi paketi. Že letos bodo zaposlili 30 delavcev, za katere pozimi v praznih hotelih ne bo dela, pri nekaterih programih elektrotebne in Galeba iz Izole. Seveda bodo gostinski delavci tako lahko zaslužili poleti nekoliko več. Če se bo poizkus obnesel, pa bodo drugo leto zaposlili še več delavcev. za katere v zimski sezoni ni dovolj dela. Največ denarja na meravajo prihraniti z energijo, o kateri doslej niso veliko razmišlja li. Prav v teli dneh bodo izdelali študijo o tem, kako bi sistem ogre vanja prostorov in vode popolnoma spremenili in ga priredili zahtevam po varčevanju z energijo. Portoroške hotele so namreč gradili v času, ko o težavah z energijo še nikomur niti sanjalo ni. V naslednjem letu bodo skušali povsem spremeniti sistem ogrevanja. Postavili bodo sončne zbiralnike, toplotne črpalke, avtomatsko nadzorovali temperaturo zraka in vede . . . Ne preveč obetajoči rezultati go spodarjenja so začeli pritiskati tudi na turistične delavce. Ti so naenkrat našli kar nekaj prijemov, s katerimi bodo skušali bolje izkoristiti njivo na kateri žanjejo. Pa vendar se zdi, da ne bi bilo potrebno čakati ravno na to, da začne veda teči v grlo. Marsikaj bi lahko odpravili že pred leti in bi bil sedaj položaj gotovo manj težaven. BORIS ŠULIGOJ Bogat glasbeni program v Kopru KOPER — Društvo prijateljev glasbe iz Kopra je za letošnjo koncertno sezono pripravilo izredno zanimiv program koncertov za abonmaje. Od oktobra do maja bo v okviru abonmaja na sporedu sicer samo osem koncertov, vendar gre za same izjemne glasbene dogodke, in koprski ljubitelji glasbe bodo tokrat res lahko prišli na svoj račun. Že danes, v četrtek, ob 20. uri bo, v dvorani koprske glasbene šole na sporedu prvi izmed teh koncertov, nastopila pa bosta harfistka Ruda Ravnik - Kosi in oboist Božo Rdgelja. Drugi koncert bo 29. oktobra, ko bosta nastopila sovjetska violinistka Liana Isakadže in pianistka 1 Tatjana Sarkišora. Sledil bo 17. novembra nastop slovenskega kvinteta trobit. 10. decembra pianistka Dubravka Tomšič - Srebotnjak. 14. ianuaria kla-virist Massimo Gon iz Furlani je -Julijske krajine. IS. februarja trio Lorenz, mezzosopranistka Era Soršak - Houška in rogist Jože Falout. Tretjega marca se Koprčanom obeta velik glasbeni dogodek, saj bo nastopil sovjetski pianist Aleksandr Toradže, 20. maja pa violinist Igor Ozim. Abonma bodo vpisovali le še danes, v četrtek, od 17. ure dalje v zbornici glasbene šole v Kopru. Za odrasle ie cena abonmaja 200 dinarjev, za dijake in študente 150, plačati pa ga je mogoče v dveh o-brokih. (bš) JEAN Super Jonny POŠILJAMO PAKETE NA POLJSKO TRG LIBERTA’ 3/A TRST — GROZDJE ZA VINO ŽS^SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 JV ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 SAMO IZBRANO GROZDJE: BELO - ČRNO - MUŠKAT GRADBENI MATERIAL IN SANITARIJE TRST UL. S. CILINO 38 TEL. 54021 =, ° I ZERIAL SANITARIJE PLOSCICE IZOLACIJSKI MATERIAL KAMINI • PLASTIČNI MATERIAL