-‘UD f .m
^t0 X. . Štev. 288 (2907)
PHIHDfaaKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plaiana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sobota 4. decembra 1954
TRST BREZ TRGOVINSKE MORNARICE NE MORE NAPREDOVATI. ZATO NAM MORA RIM VRNITI VSE LADJE IN PROGE i
Cena 20 lir
RESOLUCIJA OBČINSKEGA SVETAi praSkovičeva tiskovna konferenca v beograpu |Jyičevič Puc in Peterin
Soglasna zahteva MINISTER H IHO MINO lUARTIlUElLI £3$Fj£££S,
to vrnitev prog in ladij In »17.1. m. i Brnitfrailii Injnvtnslia pniaiiniia
Vil predstavniki vladnih strank zahtevajo danes ono, kar smo vi frffaWce sovjetskih voditeljev bodo koristile normalizaciji medse-
•ašem dnevniku z dosledno vztrajnostjo zahtevali v zadnjih 9 letih!!	bojnih odnosov - Beograjska
Jugoslovanski delegati potujejo jutri v Rim, kjer se bodo pogajanja začela v četrtek 9. decembra
Na
včerajšnji seji tržaške-
& Plinskega sveta je obilic °dbor predložil reso-niV° ° pomorstvu in prista-čenem prometu> ki 1:10 'zro-rimskemu ministru za , 1»ovinsko mornarico Tam-. «bS’ k-° bo v kratkem l*fl naše mesto in se ude-sto' .ses^ank3 s tržaškimi pri-njunimi kro§' 0 tem vpraša-• Na tem sestanku, ki bo rm-
ministru Tambroni-spo-
Cč’ bodo
Uročili tudi obširno
?«nic0i
bi;
aški
ki so jo sestavili t«. ■ zainteresirani krogi za ike'°' Pornor6tva in pristani-Sa prometa Postavlj
Setakoa r-eŠUeV 1683 Za
1»ko vaznega vprasan.ia. splucija, ki jo je predlo-
in v kateri aJo Rimu konkretne
Rei
kilj °	odbor in ki je
ji p° kratki razpravi so-_sPrejeta, se glasi: rzaški občinski svet. 1avn°^eval°e 'zjave in zago-jja vlade za pospešitev tr-' ega gospodarstva;
, fatevajoč. da sta za do-^ tega . obnova in poveča-Prbmeta tržaškega prista-a življenjskega pomena ^ ba zahtevata predvsem H0 ?Vno vzpostavitev dejav-1 Pomorskih uslug; aPoštevajoč.
Ul
,sHovi
da se je na londonskih sporazu-
me
zopet vzbudilo zanima-
Podonavskega zaledja za lt0 s*o pristanišče, medtem t|0 Se jstočasno ugotavlja ved-■Ho Ve^a Pobuda konkurence ^_2eWskih trgovinskih mor-; 10 V našem pristanišču;
, ®°tavl,ia pri tem nujnost
teV;
se v tej smeri storijo od-arj aioči ukrepi in . ZAHTEVA:
<U dobi tržaško pristani-^ sedanjih pomorskih boških* nas,ednie Pro8e ltali'
družb:
^ORk" TRST ~ NEW
z uporabo motornih
ki n *Sa,urnia» in «VuIcauia», b 81 imata sedež v Trstu;
aMEriR°Ga TRST ~ JUZNA Ptrir,!i A 1 r«dno mesečno triu,! zvezo s »tirimi hiti t>’OVorDimi ladjami;
V*Hon°GA TRST DALJNI
'tii
'itii
z najmanj štirimi ht-Jiu,y ®0,ornimi tovornimi lad-hddj z rednimi mesečnimi od-V j. z vmesnimi postajami *Uni -i ih Pristaniščih in pridi n'*1 GalJnega vzhoda;
At’Rlw GA TRST ~ JUZNA 'rifiti	z naj'»aT|.t tremi hi-
ihen tvornimi ladjami v za-so 0 *a sedanje «Liberty», ki Pdtr.u ne 'n ne odgovarjajo tl	:
Na. pR°GA TRST ~ SEVER-i^VHOPA s podvojitvijo
periodična popravila najmanj 40 dni. V Trstu bi ista popravila izvedli v 30 dneh. To pomeni, da bi ladje lahko zaplule 10 dni prej.
Po tej obrazložitvi so svetovalci postavili nekatera vprašanja predvsem tarifne-
ve na Jadranu zanimajo za naše pristanišče in postavljajo proge ne' glede na to. ali je blago v pristanišču ali ne».
Te in druge ladje so pri nas dobrodošle. Želeli pa bi. da bi se za Trst še bolj zanimale italijanske družbe«.
«Jugoslovanske in grške pomorske družbe so si v povojnih letih zagotovile prevoz blaga iz Trsta na vseh tistih progah, ki so bile tradicionalno tržaške, je nadaljeval For-ti. V Italiji nam pravijo; kako hočete, da vam bomo dali ladje, če v pristanišču nimate blaga. To ne drži. Da to ni res smo dokazali s progo Trst—Južna Afrika. Ladje, ki vozijo na tej progi, gredo iz Jadrana vedno polne potnikov in blaga«.
Nato je odv. Forti govoril o progah za ZDA in zahteval vrnitev ladij aSaturniaii in »Vulcania«. Dejal je. da so Trstu ponudili ladjo »Contc Biancaniano«. «Ta ponudba predstavlja navadno past. da bi se v njo uieli«. je poudaril odbornik Forti. «Mi vemo. da je omenjena ladja starega tipa. da ima zelo malo prostora za prevoz blaga in da je počasna. Hočejo nam dati takšno ladjo, da bi nam lahko jutri dokazovali. da je proga Trst — ZDA pasivna in da so imeli oni prav. ko nam niso vrnili motornih ladij »Saturniaii in aVulcania«. V takšno past nismo padli«.
Dalje je Forti poudaril, da bi imeli dve omenjeni motorni ladji možnost pristajanja tudi v Splitu in v grških pristaniščih kjer bi si zagotovile potnike, ki bi plačevali prevoz v tujih devizah in ne v lirah. Hkrati je dodal, da bi morali ti dve ladji popravljati v Trstu in ne v Genovi. Tudi pri tem bi imela družba veliko korist. V Genovi mora ladja čakati za
ki je največji tržaški klientu.
Glede tržaškega pomorstva in stanja, v katerem je danes Trst, je poudaril, da so na neki seji strokovnjakov 30. novembra ugotovili, da je bilo prav onega dne «v tržaškem pristanišču pet lepih in modernih jugoslovanskih ladij od j ga značaja. Ker je odbornik 3000 do 5000 ton nosilnosti. To j torti že uvodoma izjavil, da dokazuje, je dejal odv. Forti, je vprašanje tarif tako obšir-kako se druge pomorske drža- no in zamotano, da ga občin-
ski svet ne more reševati, se je omejil na zagotovilo, da si pristojni uradi prizadevajo rešiti tudi ta vprašanja sporazumno z zalednimi državami.
^ Demokrščanski svetovalec Franzih te v imenu svoje skupine dejal, da bi morali zahtevati, da se Trstu tln vsaj toliko ladij, kolikor jih je imel pred vojno. Poudaril je, da je bilo pred vojno tržaško pristanišče na tretjem mestu v Italiji, danes pa je šele na SEDMEM mestu. Pred Trstom so sedaj celo mala pristanišča kot n. pr. Savona, La Spezia in Livorno! «Zato imamo, je dejal svetovalec Fran-zil, vso pravico, da zahtevamo enakost pravne.«
* *
Resolucija občinskega odbora in predstavniki strank. Ki predstavljajo v občinskem svetu večino, postavljajo sedaj vse tiste zahteve, ki smo jih mi postavljali vsa povojna leta. Vre to, kar smo trti do sedaj zahtevali, so nam demokristjani in druge nacionalistične stranke očitale, da ni v skladu z gospodarskimi interesi mesta, da so to zahteve «titinov», ki hočejo Trst zase, da je Trst po vojni spremenil gospodarsko strukturo, ki se preusmerja v industrijo itd. sli so celo tako daleč, da so zagovarjali odhod tržaških ladij v italijanska pristanišča! Zupan Bartoli je cb priliki predaje ladij Genovi, ki so bile v povojnih letih zgrajene v Trstu z denarjem tržaškega ERP. za razvoj tržaškega pomorstva in splošnega tržaškega gospodarstva, imel svečana govore, s katerimi je »utemeljeval« in zagovarjal ropanje tržaške imovine. Sedaj pa so prišli popolnoma na naše stališče in zato je bila resolucija tudi soglasno sprejeta. Trst brez trgovinske mornarice ne niore napredovati. Zato nam mora Rim vrniti vse ladje in proge!
so jih sprejeli, naj ne bi delali ovir, da se reši nemško vprašanje
jo obe državi. Zdravice sovjet- . cija, ki bo nadaljevala in kon-
clrJV.	I______2____-T.	I.	*	xl_I______•__•	«•	l.-u	_
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 3. — «Potek in sklepi moskovske konference ne presenečajo«, je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič.
«Bilo bi zaželeno, je nadaljeval Draškovič, da bi tisti, ki so te sklepe sprejeli, pri njihovem izvajanju pokazali, da se zavedajo resnosti položaja in da ne bi ustvarjali težav bodočim razgovorom z zahodnimi silami in zlasti r.e naporom, da r,e najde sprejemljiva rešitev nemškega vprašanja in vprašanja evropske varnosti.«
Draškovič je ocenil kot pozitivno dejstvo, da so zahodne velesile v odgovoru na sovjetsko noto sprejele idejo o sklicanju četverne konference o nemškem vprašanju in širše konference o evropski varnosti. in ie izrazil željo, da se činmrei doseže nanredek v reševanju aktualnih evropskih vprašanj in ustvari takšno ozračje, ki bi omogočilo sklicanje široke evropske konference.
Branko Draškovič je nadalje izjavil, da so razgovori Svetozara Vukmanoviča v »Va-shingtonu bili uspešni in da se bodo ostala vprašanja le-šila po redni diplomaski poti. ((Zastopniki Z.DA. je poudaril Branko Draškovič, so pokazali v razgovorih oolno razumevanje m predlagali takšne rešitve vprašanj, ki so sprejemljive za Jugoslavijo. ((Pomembno je, je nadaljeval Draškovič, da je med razgovori v Washingtonu prišlo do iskrene in prijatel Lke izmenjave mnenj med najodgovornejšimi činitelji obeh držav, kar je dragocen prispevek k zboljšanju odnosov med obema državama, politiki miru in sodelovanja med narodi sploh.«
Zastopnik državnega tajništva je nadalje obvestil novinarje. da bo v kratkem odpotovala v Moskvo jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta, ki bo v skladu z načeli jugoslovanske zunanje politike in z obveznostmi, ki iz te politike izhajajo, vodila v Moskvi pogajanja o gospodarskih vprašanjih, ki zanima-
skih voditeljev, izgovorjene ob kretizirala pogajanja, ki jih bo proslavi Dneva republike v I začel minister Martinelli. Moskvi, so po mišljenju Dra- j uObisk ministra Martinellija ŠkOViČa izraz dobre volje, ki te iziovil nratlcnvir nnulrav.
koristi normalizaciji odnosov med Jugoslavijo in ZSSR m miru sploh.
Branko Draškovič je potrdil vesti, da bo 7. decembra prispel v Beograd italijanski minister za zunanjo trgovino MARIO MARTINELLI s skupino visokih gospodarskih funkcionarjev. Po njegovem obisku, ki bo trajal tri dni. bo 11. decembra prispela v Beo-
je izjavil Draškovič, pozdravljamo kot začetek aktivnosti širokega gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo«.
V zvezi s pisanjem italijanskih listov, da jugoslovanska vlada baje ni dala privolitve za imenovanje veleposlanika Lanza D’Aietta,. je Draškovič izjavil, da italijanska vlada ni niti uradno niti poluradno niti neuradno zaprosila za prista-
grad druga trgovinska delega-1 nek za Lanza D’Aietta.
Iz obveščenih virov smo zvedeli. da bo za novega veleposlanika v Rimu imenovan dosedanji poslanik dr. Pavle Gregorič, za prvega veleposlanika Italije v Beogradu pa dosedanji italijanski poslanik Vanni dJArchirafi.
Po mnenju Branka Draško-viča bi bilo prezgodaj tolmačiti udeležbo zastopnikov kitajske vlade na sprejemih v veleposlaništvih FLRJ v inozemstvu v čast 29. novembra kot konkreten korak k vzpostavitvi odnosov med Jugoslavijo in pekinško vlado.
B. B.
BEOGRAD, 3. — Danes je bilo v Beogradu uradno sporočeno, da se bodo v četrtek 9. decembra v Rimu pričela pogajanja za ustanovitev posebnega mešanega jugoslo-vansko-italijanskega odbora, ki bo v smislu posebnega statuta londonskega sporazuma skrbel za zaščito etničnih skupin pod italijansko in ju-, goslovansko upravo. V jugoslovanski delegaciji, ki bo pod vodstvom državnega podtajnika zveznega izvršnega sveta Petra Ivičeviča odpotovala v nedeljo v Rim, bosta državni svetnik republiškega izvršnega sveta Slovenije dr. BORIS PUC in docent pravne fakultete v Ljubljani dr. STANKO PETERIN.
STHVKE 0P0ZHRJHJ0 V ITHLIJI
na nerešene socialne razmere
Obsežna stavka metalurgov v Milanu in pokrajini za obnovitev kolektivne pogodbe • Med glasovanjem o zakonu o pooblastilu je vlada dvakrat zahtevala zaupnico - Težavna izvolitev predstavnika v Schumanovem „poolu"
ZA DOKONČNO RAZMEJITEV NAD MILJAMI
Prvi sestanek Knez-Gianfilippo
LJUBLJANA, 3. — Italijanski polkovnik Gianfilippo, vodja italijanske delegacije mešane italijansko - jugoslovanske komisije za razmejitev, ki bo skupno z jugoslovanskimi zastopniki določila končno mejno črto na Tržaškem ozemlju, se je danes sestal v Ljubljani z vodjo jugoslovanske delegacije Rihardom Knezom. Po sestanku je Gianfilippo odpotoval v Italijo. Sedež mešane komisije bo. kot je predvideno, v Ljubljani.
prog družbe «Tirre-
i.^omcenje proge za
«vem ,N CRNO MORJE z kis* novima motornima lad-tios(. °d 3000 do 3500 ton nosil-tj0 j v* štirinajstdnevno vož-u Trsta;
DHAmROGa vzrODNE JA si),^ srE OBALE z mešano tf0m^a blagovni in potniški
N|\Gi-Ajsave za hlagov-
Iq e I^KI PROMET iz Nora rtnJo Kvfopo m preko-Ptjs,	dežele skozi tržaško
„.aniSče in za biag0 iz in za
T
knske pokrajine;
Re°RganizaČija IN
TEV PREDSTAVNICI N	at'r'h pomorskih družb
iti'	tet dSentije italijanskih
Njtivna Dunaju za intor-’htn	. sluib°i pridobitev tr,
tov er,tev b,a*ovnih transpot %,iZ za Srednjo Evropo *ržaško pristanišče.
Gor ■	* * *
,ailo”i°. rps°l«cijo je še ob-z'} občinski odbornik
Forti, bivši predsednik
Marii Ll0yda». ki je po-žgcij * da se številne organi-sestav ln ustanove bavijo s io ,v° obširne spomenice, ki 0 .Podložile ministru r°n*ju. Spomenica bo . konkretne zahteve ^'h Za]nteresiranih gospodnr-?a s« *	mes,a- Dejal .ie.
'tat .l'm v zadnjih letih več-J' tistiu aR ,a>To v Rimu kot ‘ilvo *h mestih, ki zelo paz-*Nlh	vsaki zahtevi tr-
gospodarskih krogov i>t'starci,rppitve pomorstva in u bal« ga Prometa (mislil LlUja„ ,na Genovo in druga « se St i* Pomorska mesta, ličile borijo, da bi pre-V0tstv-,°	0	tržaškega po-
kr, i0p’ ur-). da niso niti zalit0	no	postavili svo-
°U«lo„e)v> da so bili celo v , »VtQ iU itd-
k vijar«dejal odv. Forti, se-it jastia° iSedai sPbmenico. ki Hj'..da če 10 konkre,na- Dejal sk1^. se tSe ne razvija pristanu Rjavili!1'..dniR0 gospodar-SlC1'. K«« i ne morejo raz-1». breriv01* tržaško pristani-ttth4vDeea J”. V 5luzbi svoJoza zaledja, je treba ra-Posebno na Avstrijo,
Napadi na Mendes-Francea v zvezi z vohunsko zadevo
Vladni predsednik poziva skupščino, naj preneha z metodami obrekovanja in naj podpre vlado pri izvajanju njenega programa - 20. decembra začetek debate o pariških sporazumih
o poteku preiskave. Izjavil je, da vlada ni vedela, da je dokument, ki ji ga je izročil komisar Dides in ki se je nanašal na sklepe centralnega komiteja kominformistične stranke v zvezi s sestankom o-trambnega odbora ((ponarejen«, Dodal je, da je bil načrt informatorjev zavarovati prave krivce. Pozneje pa se je pokazalo, da so afero izkoristili zato, da vržejo sum na nekatere . politične osebnosti, zlasti pa na ministrskega predsednika m notranjega ministra. Ker se je prepričal, da je dokument potvorjen, je odredil zaslišanje Didesa. Primerjanje raznih dokumentov je potem pokazalo, da gre za izdajstvo. Pri tem je dodal, da ne verjame v krivdo glavnega tajnika v obrambnem ministrstvu Jeana Monsa ter je pojasnil, kako je prišlo do ugotovitve krivde dveh njegovih sodelavcev.
Svoj govor je Mitterrand zaključil .s poudarkom, da je treba napraviti konec obstoju ((paralelnih policij«. Ko bo preiskava zaključena, se bo vedelo, kdo so v Franciji ljudje ki se ne obotavljajo služiti tujim interesom in spravljati v nevarnost republiko.
Med debato je radikalni poslanec Degoutte položil resolucijo v imenu svoje skupine, s katero se odobravajo izjave
vlade.	...	,
Na večerni seji sta govorila še golist Vallon in progre-sist De La Vigerie, zatem pa vladni predsednik Mendes-France, ki je odločno branil notranjega ministra Mitteran-da in izjavil, da ima vanj vse zaupanie. Zatem je vladni predsednik pozval skupščino, naj preneha z metodami, ki diskreditirajo parlament, ter je poudaril, da je razkritje vohunske afere napravilo %o-nec nezaupanja do Francije. »Nocoj, je nadaljeval Mendes-France, vas pozivam, da mi pomagate z vsemi silami pri obnovi države. Vaše glasovanje bo pomenilo tudi, da obsojate nekatere obrekovalne nec i^ausiauuttu-tjacčiu , J
izjavil, da je potrebno P^Vd^po^Si
hočete, da vlada konča prvi del svoje naloge in nadaljuje svojo politiko. Druga etapa naše akcije bo gospodarska preobnova naše dežele. Do sedaj sem se predvsem ukvarjal z zunanjo politiko. Qd januarja
PARIZ, 3. — Odbor predsedstva narodne skupščine je danes sklenil predlagati, naj se razprava za ratifikacijo pariških sporazumov začne 20. decembra in naj traja do ^23. Ta sklep je pozneje skupščina sprejela s 415 giasovi proti 200.
V zunanjepolitičnem odboru pa se je začela razprava o poročilu, ki sta ga podala Pierre Billotte in Jacques Isorni o pariških sporazumih.
Popoldne pa se je v skupščini začela razprava O raznih vprašanjih v zvezi z z-dajanjem voiaških tajnosti. Bivši golist Jean Legendre je tstfo kritiziral notranjega ministra Mitterranda, ker da je ta v začetku zatrjeval, da je vsa zadeva samo politična zarota proti vladi.
Pripomnil je. da zadeva ni protivladna mahinacija, pač pa odgovor pa poraz v Dien Bien Fuju. Nato je dejal: «5. avgusta 1953 je na neki seji ministrskega sveta predsednik Auriol izjavil v bistvu, da je med navzočimi izdajalec. Tri tedne pozneje je gospod Mitterrand, član Lanielove vlade, odstopil.«
Qmenil je nato objavo poročila generalov Elyja in Sa-lana o Indokmi v listu «Ex-picsss, in je dodal, da je funkcionar v tajništvu obrambnega ministrstva Rene Turpin priznal, da je sporočil tajne informacije poslancu D’Asti-;r De La Vigerie, ta pa da jih jc sporočil Mendes-Franceu.
Vladni predsednik je pri tem vzkliknil, da je to laž. nakar je Legendre odgovoril: ((Uredili boste to s Turpinom pred preiskovalnim sodnikom.« Na koncu je Legendre tudi izjavil, da 'po njegovem veriga ni še sklenjena z dosedanjimi aretacijami in da je poslanec D'Astier De La Vigerie glavna oseba v vohunski organizaciji.
Neodvisni republikanec Pierre Guerard je očital vladi, da ni nastopila,	kakor	bi	nila
moraia v	tej	zadevi.
Poslanec Laustaunau-Lacau pa je
napraviti konec «vojni med policijami	in	delovanju	fran-
coskih ali tujih organizmov, ki se poslužujejo protivohun-stva za pobijanje komunizma«.
Govoril	je	zatem	notranji
minister Mitterrand, ki je najprej v velikih obrisih poročal
dalje bom posvetil svoj čas notranjim finančnim, gospodarskim in socialnim vprašanjem. Ali uživa vlada še vedno vaše zaupanje? Ali zasluži, da jo podpirate? Odgovoriti morate na ta vprašanja«.
Ob zaključku debate je kmečki poslanec Loustaunau-Lacau predložil resolucUo ugodno vladi. Po kratki prekiJ nitvi seje in potem, ko je do-slanec Degoutte umaknil svojo resolucijo, se je začelo glasovanje o prednosti za resolucijo, ki jo je predložil Lou-staunau-Lacau.
Skupščina je izglasovala prednost za to resolucijo, ki jo je vlada sprejela za svojo, z 290 glasovi proti 215. Sledilo bo glasovanje o zaupnici vladi.
(Od našega dopisnika)
RIM. 3. -- Medtem ko se v parlamentu nadaljuje diskusija in glasovanje o zakonu o pooblastilih in ko vprašanje zemljiških pogodb - -poleg drugih — še vedno razdvaja vladno koalicijo, opozarjajo na težavni socialni položaj v Italiji, ki je izraz neurejenih odnosov in razmer,, tudi stavke. ki se pojavljajo zdaj tu, zdaj tam zaradi zahtev delavcev, naj st sklenejo pogodbe, ki bi med! drugim izboljšale tudi njihov1 ekonomski položaj.
.Včeraj so stavkali metalurgi v Milanu, skupno več xot 100.000 delavcev.Stavko je proglasila sindikalna zveza metalurgov FIOM, ki ie v okrilju orgaiuzac;.-« CGiL. Stavka je bila poldnevna in se je začela po koncu jutranjega urnika. Vzrok za stavko je odklanjanje vodstva Conf-industrie. da se pogaja s FIOM za obnovitev zapadle kolektivne pogodbe in za mezdna izboljšanja.
V poslanski zbornici so danes začeli z glasovanjem o členih zakona o pooblastilu. Evečer je bila seja le za kratek čas prekinjena za večerjo in se zdaj vleče pozno v noč. Doslej je vlada med glasovanjem že dvakrat postavila vprašanje zaupnice.
Ob začetku seje je zbornica ponovno volila novega predstavnika v svetu evropske skupnosti premoga in jekla namesto pokojnega De Ga-sperija. Glasovanje je ponovno pokazalo nesoglasja v vladni skupini in med samimi demokristjani.
Uradni demokristjanski kandidat je bil sindikalist Pasto-re, proti njemu pa so se zvezali kominformisti, monarhisti, fašisti in razni desni nezadovoljneži iz vladne koalicije, tudi med demokristjani, ki so vsi glasovali za demokristjana Folchija. Ze po prvi izvolitvi je Folchi v skladu s strankarsko disciplino izjavil, da izvolitve ne sprejema.
Danes se je ponovila ista slika. Folchi je dobil 246 glasov, Pastore 239, medtem ko je bilo belih glasovnic, za katerimi se skrivajo večinoma razni poslanci iz vladne koalicije. 29. Folchi je ponovno izjavil, da izvolitve ne sprejema in nastala je diskusija, ali naj bo s tem avtomatično izvoljen Pastore, ali pa naj Folchi najprej sprejme man-
dat in nato šele zavrne, kar bi zahtevalo novo glasovanje.
Demokristjanska sindikalna organizacija CISL .ie izdala zvečer poročilo, ki pravi, da je po analizi tajnega glasovanja mogoče ugotoviti, da so proti izvolitvi Pastoreja glasovali ((poslanci skrajne desnice, skrajne levice in nekaj parlamentarcev iz ostalih sektorjev. katerih usmeritev na socialnem področju je dobro znana«. Nato pravi poročilo, da se poslanci KPi in zlasti sindikalisti CG1L »niso bali povezati s fašisti in .z ostalo desnico proti temu,’ da bi bil v svet evropske skupnosti pfemoga in jekla imenovan predstavnik delavcev«.
Rlediio je glasovanje o členih zakona o pooblastilu in a resolucijah, ki so bile v zvezi s tem zakonom predložene. Soglasno so odobrili resolucije poslancev Lozze (KPI), ki poziva vlado, naj izenači osnovnošolske učitelje z ostalimi civilnimi državnimi u-službenci z enakoizobrazbo.de-moknstjanskiti poslancev De Biagija, Cappuggija in drugih, ki priporoča prilagoditev položaja uslužbencev krajevnih ustanov novemu statutu državnih nameščencev, in demokristjanov Franceschioija, Valandra, Petruccija in drugih. ki se prav tako tičejo učnih moči.
Prvi člen zakonskega načrta o pooblastilih je bil hitro o-dobren, ker k njemu ni bilo spreminjevalnih predlogov. Clen 2 pa je razdeljen na 17 odstavkov in točk, k njim pa so bili predlagani zelo številni spreminjevalni predlogi. Do prekinitve za večerjo je zbornica zavrnila vse spreminjevalne predloge do točke 10, takoj po ponovnem začetku seje pa je prišel na vrsto predlog poslanca Di Vittoria, da naj znaša redno dveletno povišanje plač državnim nameščencem pet odstotkov Zakladni minister Gava je posegel vmes in dejal. da bi sprejem te zahteve naložil državni blagajni dodatno breme približno 80 milijard. Di Vittorio je vztrajal, vlada pa je postavila vprašanje zaupnice, o kateri so glasovali poimensko. Di Vittoriov predlog je bil zavrnjen z 2?8 glasovi proti 208.
Kasneje je vlada povezala vprašanje zaupnice s spre-
minjevalnim predlogom, ki ga šalo. Kasneje so sporočili, da je postavil zakladni minister je bolnik napad sicer prestal,
in ki se tiče zadnjega spora, zuma o poviških plač-
V senatu so danes začeli razpravo o vladnem zakonskem načrtu o podpori invalidom in svo.iicem padlih v službi oboroženih sil republike iz Salo. V imenu opozicije pa je senator Terracini zahteval. naj se najprej razpravlja o njegovem zakonskem načrtu o podporah antifašističnim političnim preganjancem. Terracini je zahteval, naj , dajo njegovemu zakonskemu predlogu prednost, «da se bo videlo, komu želi senat ustreči, antifašistom ali onim, ki so služili fašizmu«. Fri glasovanju je bila Terra-cinijeva zahteva zavrnjena.
A. P.
Papež Pij XII. resno bolan
RIM. 3. — Papež Pij XII.. za katerega življenje so se bali že včeraj, je danes dobil ponoven srčni napad in njegovo stanje se je zelo poslab-
da pa je njegovo stanje še nadalje resno. Zdravniki se posvetujejo, ali je potrebna operacija, ker obstaja sum poslabšanja želodčnega čira ali pa aKutnega vnetja slepiča. Zaradi krčevitega kolcanja, ki muči papeža že več mesecev, so se pojavili tuch krvavi izmečki iz pljuč in bronhijev. Ze v nedeljo so pielcinili direktno dovajanje hrane.
„Galeb“ danes v Port Saldu
BEOGRAD, 3. — Eskadra
jugoslovanske vojne mornarice, ki spremlja predsednika S Tita na poti v Indijo, je danes popoldne prispela na približno j 200 milj od Port Saida. Pred-I videva se, da bo KGalebii z ru-! Šilcema uBiokovoa in itTriglavii jutri zgodaj zjutraj prispel v Port Said, kjer se bodo ladje oskrbele s pogonskim gorivom in nato nadaljevale pot skozi Sueški prekop.
Sestanek sveta
Zahodnoevropske zveze
LONDON, 3. — Včeraj se je v Londonu sestal pod predsedstvom francoskega veleposlanika v Angliji Reneja Mas-siglija svet zahodnoevropske zveze. Glavni tajnik atlantske organizacije lord Ismay je na seji prikazal svoje stališče glede stikov, ki bi jih bilo treba vzpostaviti med zahodnoevropsko zvezo in NATO-Na seji niso sprejeli nobenih sklepov in tudi niso sklenili, kdaj naj se svet zahodnoevropske zveze ponovno sestane.
Nehru obišče februarja Moskvo
NOVI DELHI, 3. — Indijski vladni predsednik Nehru bo baje sredi februarja odpotoval v Moskvo. Tako zatrjujejo v nekaterih dobro obveščenih krogih. Nehru bo baje izkoristil priliko svoje udeležbe na konferenci ministrskih pred--sednikov Commohwealtha. ki bo konec januarja v Londonu,•.in se bo' ob tej priliki odzval povabilu moskovske vlade.
Nova funkcija Miloša Stamatoviča
BEOGRAD, 3. — Zvezni izvršni svet je postavil Miloša Stamatoviča, bivšega komandanta Vojne uprave jugoslovanske cone STO za državnega svetnika v zveznem zavodu za gospodarsko planiranje.
UREDITEV OBMEJNEGA PROMETA
Sporazum naj bi obsegal vso jugoslov.-ital mejo
Izjave dr. M. Bučarja in dr. Fabianija po včerajšnjem prvem sestanku - Prihodnji sestanek bo v ponedeljek
Zadeva o ameriških letalcih
bo predložena glavni skupščini OZN
Tako so sklenili na sestanku predstavnikov 16 držav . Pekinška vlada zavrnila indijsko posredovanje - Kitajska agencija poroča, da jc v četrtek devet ameriških letal letelo nad kitajskim ozemljem
. .	3.	Na	svoji	današnji	seji	so	predstavni-
ki 16 držav ki so imele svoje čete na Koreji, skleniti da se čimprej predloži glavni skupščini OZN zadevo n n ameriških letalcih Ameriški delegat Cabot Lodge je po seji izjavil, da bodo ZDA verjetno predložile zadelo skuv-scmi ze jutri. ZDA bodo nastopile v skupščini same toda sporazumno m ob podpori ostalih 15 držav.
N.EVV YORK, 3. — Ameriški državni tajnik Dulles je nocoj prišel v New York, kjer se je razgovarjal z ameriškim predstavnikom v OZN Cabo-tom Lodgeom glede predložitve zadeve o 13 ameriških letalcih OZN.
Zvečer pa so se ponovno sestali predstavniki držav, ki so imele svoje čete na Koreji in ob tej priliki jim je Cabot Lodge sporočili rezultat svojega razgovora z Dullesom.
Iz Novega Delhija javljajo, da je pekinška vlada zavrnila indijsko posredovanje za izpustitev zaprtih letalcec. V diplomatskih krogih pa izjavljajo, da bo Indija kljub temu
vztrajala pri svojih prizadevanjih.
V Londonu je predstavnik foreign Officea izjavil, j., fe Velika Britanija strinja z
Ž?^’ daJse zadeva predloži OZN in da se sprejmejo morebitni ukrepi v tem okviru. Tudi v pariških diplomatskih kiogih izjavljajo, da podpirajo ZDA v njihovi zahtev' naj Združeni narodi začnejo akcijo za izpustitev partiji letalcev. V istih krogih zatrjujejo, da je akcija OZN v tem smislu »povsem normalna m potrebna«.
Agencija »Nova Kitajska«
pa je danes javila, da je včeraj devet ameriških vojaških letal, razdeljenih v tri skupi-
ne, letalo nad kitajskima pokrajinama Kvantu n e in Kvangsi.
Ista agencija javlja, da je ministrski predsednik in zunanji minister Cuenlaj ob prilik kosila na čast burmanskemu ministrskemu predsedniku, ki je na obisku v Pekingu, izjavil, da se kitajsko ljudstvo ne bo dalo ustrahovati «od peščice vojnih hujskačev«. Dodal je, da so dobro znani hujskači Cangkaj-škove klike in da se tudj v Aziji izvaja politika »organiziranja nasprotnih vojaških blokov, s čimer se ustvarjajo razkoli in prihaja do vmešavanja v notranje zadeva drugih držav«.
V Tajpehu pa zanikujejo v Cangkajškovih krogih, da bodo prenehali z napadi na celinsko Kitajsko. Clan Cang-
COd našega poseb. dopisnika)
VIDEM, 3. — Danes se je v palači provincijske depilacije ob 11. uri zjutraj pričela napovedana konferenca med Italijo in Jugoslavijo za ureditev obmejnega osebnega prometa. Jugoslovansko delegacijo vodi dr. Bučar Miloš svetnik tajništva za notranje zadeve LRS, sestavljajo pa jo: Zivoin Bulat, svetnik tajništva za zunanje zadeve FLRJ, Ka-tana Vladislav, svetnik tajništva za notranje zadeve FLRJ, Jovanovič Živorad. svetnik u-prave carine FLRJ in Karlo Forte, inšpektor tajništva za notranje zadeve. Italijansko delegacijo vodi podprefekt dr. Capon in predstavnik ital. zunanjega ministrstva v Trstu dr. Fabiani.
Včerajšnji sestanek, ki je potekal v prisrčnem vzdušju, je trajal le slabo uro in so se na njem delegati spoznali ter rešili osnovna vprašanja procedure. Prvi delovni sestanek se bo pričel v ponedeljek ob 9. uri v isti palači.
Po zaključku včerajšnjega sestanka je naš urednik vprašal italijanskega predstavnika zunanjega ministrstva dr. Fabianija o teritorialni opredelitvi sedanjih razgovorov, ker se čujejo s strani italijanskega tiska dokaj čudne izjave. («11 Piccolo« je namreč tako najavil pričetek dela komisije pod naslovom: «Promet med Trstom in cono «B». V članku pa pravi omenjeni list sledeče: «Danes se prične v Vidmu delo mešane italo-jugoslovanske komisije, katera bo uredila promet med Tržaškim ozemljem in cono pod upravo Jugoslavije«). Italijanski predstavnik je na to odgovoril le, da je »predmet pogajanj točno označen v točki 7 sporazuma«.
Omenjena točka spomenice o sporazumu pa se glasi: »Italijanska in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da v roku dveh mesecev od dneva podpisa tega sporazuma začne-
kajškove vlade je izjavil, da . _ je temeljna politika kitajskih i ta razgovore z namenom, da se nacionalistov zopet zasesti ce-1 sklene sporazum o ureditvi linsko Kitajsko.	‘mejnega	prometa,	vštevši olaj-
šave za gibanje prebivalstva obmejnih področij čez mejo po kopnem in po morju v cilju normalnih trgovskih in drugih dejavnosti in v cilju prevoza in prometa. Ta sporazum bo obsegal Trst in področje, ki ga omejujen
Iz omenjenega odgovora, kot tudi iz citiranega člena sporazuma torej sledi, da je predmet pogajanj najmanj Trst in področje, ki ga obsega, torej ne samo dve ločeni coni, temveč vse ozemlje vzdolž državne meje.
Naš urednik se je nato obrnil tudi na šefa jugoslovanske delegacije dr. Bučarja za pojasnila glede jugoslovanskega stališča. Dr. Bučar je dal sledečo izjavo:
»Stališče naše delegacije je, da se sklene sporazum za celotno mejo med Italijo in Jugo slavijo, zato ker ne more vladati na nekem delu meje popolnoma drugačen režim, in zlasti zato, ker so pri ureditvi obmejnega prometa zainteresirani prebivalci vzdolž celotne meje med obema državama. Mi smo tudi na stališču, da se v razgovorih dosežejo čim boljši pogoji, čim večje olajšave glede ,ia povezanost teh predelov, ki jih meja umetno razdeljuje. Ta pogajanja so lahko šele osnovni pogoj za vse one gospodarske aktivnosti, ki se lahko na tej osnovi razvijejo. Seveda pa lahko tu rešimo samo vprašanja osebnega in malega obmejnega prometa, medtem ko bi bilo treba regulirati tudi širše vprašanje obmejnega prometa in skleniti posebne regionalne sporazume.
Kakšne bodo olajšave osebnega in blagovnega prometa, je sedaj težko reči, ker ne poznam še stališče italijanskih predstavnikov, vendar upam, da bomo dosegli tak sporazum, ki bo čim bolje odražal interese obmejnega prebivalstva. Prav tako ne morem nič reči o točnem obmejnem pasu. ki bi prišel v poštev za ta obmejni promet. Vendar pa upam, da ne bo dvomov, da
spada v ta obmejni pas Trst z vsemi okoliškimi vasmi, odnosno vsa bivša cona A».
S. B.
Moskovska izjava ne spreminja stališča zahodnih velesil
LONDON, 3. — Moskovski radio poroča, da delegacije, ki so sodelovale na konferenci o evropski varnosti, zapuščajo sovjetsko prestolnico.
Predstavnik Foreign Officea je zatrdil danes, da izjava, ki je bila objavljena ob koncu moskovske konference, ne bo mogla vplivati na odločenost angleške vlade, da izvede nedavne londonske in pariške sporazume o oborožitvi Zahodne Nemčije. «Na nas — je dejal predstavni^ — ne. morejo vplivati namigovanja na tesnejšo vojaško integracijo ZSSR in njenih satelitov, če upoštevamo dejstvo, da sovjetska vlada tudi zdaj na totalen način obvladuje Vzhodno Evropo«.
Medtem v londonskih diplomatskih krogih z zanimanjem poudarjajo, da moskovska izjava ne vsebuje nobene o-membe ustanovitve nacionalne vojske vzhodnonemške republike, čeprav sodijo, da je sprememba sedanje polvoja-sfce vzhodnonemške policije v pravo vojsko zelo verjetna v primeru ratifikacije pariških sporazumov, so obenem mnenja, da je pomanjkanje napovedi konkretnih ukrepov v smislu na moskovski konfe* renči namenjeno predvsem nemškemu javnemu mnenju.
Na drugi strani zanikujejo v londonskih pooblaščenih krogih, da bi bilo res, kar zatrjuje moskovska izjava, nam-reč da bi londonski in pariški sporazumi odpirali pot za proizvodnjo in posest atomskega orožja v Zahodni Nemčiji.
2 —
4. decembra 19M
»FOMINIsK.1 »SEVI
Na današnji dan so leta 1942 vetji nemški oddelki napadli Pohorski odred na Pohorju.
Danes, SOBOTA 4. decembra
Barbara Veljko Sonce vzide ob 7.28 in zatone OD 16.22. Dolžina dneva 8.54. Luna vzide ob 12.38 in zatone ob 0.24. Jutri, NEDELJA 5. decembra Sava, Stojana
ZARADI NAMERAVANIH ODPUSTOV V PODJETJU
Blizu 500 delavcev ..Bodiana** v protestnem pohodu po mestu
Delegacija delavcev pri podprefektu, ki je obljubil posredovanje - Uslužbencem krajevnih ustanov bodo izplačali tuna tanturrv* v višini dveh mesečnih plač?
§voj čas smo že pisali, da se šlirijo vesti, da namerava podjetje «Modiano» odpustiti 70 delavk in delavcev oddelka za izdelovanje igralnih kart. Te vesti so povzročile med prizadetimi veliko za skrbljenost, ki se je že bolj poglobila, ko so v tem oddelku odredili skrčenje proizvodnje. Zaradi tega so se vsi delavci in nameščenci podjetja predvčerajšnjim zbrali na skupščini, na kateri so sestavili in podpisali protestno pismo, naslovljeno na predsednika vlade Scelbo in na vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro. V pismu protestirajo proti povišanju takse na igralne karte, zaradi Česar so se takoj srkčila naročila in je zato tudi oddelek tovarne Modiano, ki izdeluje te karte, v delovni krizi. Zato zahtevajo vsi delavci in nameščenci tovarne ((Modiano*, naj oblasti poskrbe, da se ne bo moglo ravnateljstvo podjetja sklicevati na pomanjkanje naročil pri svoji nameri, da odpusti nadaljnje delavce.
Včeraj ob 10. uri dopoldne pa so vsi delavci in nameščenci podjetja, ki jih je okoli 470, zapustili delo in odšli v sprevodu po osrednjih mestnih ulicah na Trg Unita, kjer so poslali delegacijo na vladni generalni komisariat. Ker sta bila dr. Palamara in načelnik njegovega kabineta odsotna, je predstavnike u-službencev Modiano sprejel podprefekt in jim obljubil, da bo pri pristojnih oblasteh posredoval, da ne pride do odpustov. Predstavniki delavcev so ob tej priliki tudi izročili omenjeno protestno pismo. Potem so zopet vsi delavci in nameščeni mirno odšli v sprevodu nazaj na delo v tovarno.
* * *
Danes ob 17. uri bo skupščina uslužbencev Acegat, na ktero so povabljeni vsi uslužbenci ne glede na sindikalno pripadnost. Na skupščini bodo razpravljali o imenovanju novih tramvajskih kontrolorjev, ki jih ni ravnateljstvo imenovalo zaradi zaslug v službi, marveč po pristranskih kriterijih, kar je razburilo veliko število uslužbencev A-cegat.
* * *
Komisar Palamara je predstavnikom Pokrajinske zveze uslužbencev krajevnih ustanov obljubil, da bodo v Rimu pohiteli, da se uresniči obljuba vlade o izplačilu «una tan-
tum» v višini dveh plač, in sicfer kot nadomestek za izredno doklado, ki je tem u-službencem pripadala, pa je niso dobivali. Kot je znano, je italijanska vlada 13. oktobra med svojimi številnimi obljubami navedla tudi izplačilo te doklade v višini dveh trinajstih plač. Sedaj pa mora ta sklep vlade odobriti še parlament, oziroma ustrazna parlamentarna komisija. Dr. Palamara je dejal, da so v Rimu po prizadevanju omenjene zveze obljubili, da bo znašalo izplačilo «una tantum* dve celi plači, kar je nekoliko več kot znašata dve trinajsti plači.
Tudj državni uradniki, ki že prejemajo izredno doklado dve leti, so se oglasili. Oni
pa zahtevajo, naj jim vlada Še nadalje plačuje izredno doklado, češ da so v resnem gospodarskem položaju. Kot je znano, je vlada 13, oktobra sklenila, da se vladnim nameščencem v Trstu ukine izredna doklada, da pa jim izplača «una tantum* v višini Šestmesečne doklade. Dr. Palamara ni dal predstavnikom državnih nameščencev nobenih zagotovil, ker se pač ni mogel obvezati, da bi bili državni nameščenci v Trstu v primerj z ostalimi italijanskimi nameščenci privilegirani. Dr. Palamara je med drugim omenil, da se razmere pač normalizirajo. Predstavniki nameščencev so zato sklenili, da se bodo obrnili na centralne organe v Rimu.
Urnik Irgovin
v nedeljo 5. f. m.
Prefektura — upravna služba — je upoštevala mnenje prizadetih organizacij in odredila, da bodo v nasprotju z veljavnimi predpisi v nedeljo S. t. m. (na predvečer praznika Miklavža) vse trgovine, vključno drogerije, toda ne preostalega prehranjevalnega sektorja, odprte od 8.30 do 13.30 namesto od 16. do 21. ure.
Prepoved metanja petard
Občina opozarja, da je v času od 2. decembra do vključno 22 februarja 1955 prepovedano metati petarde na mestnih ulicah in trgih. Kdor bi se proti temu prekršil. bo kaznovan v smislu obstoječih odločb.
S PREMVČERAJŠNJEGA VAŠREGA SESTANRA V NABREŽINI
Razgovori o gospodarskih problemih
političnem položaju iu bodočih nalogah
Raš narodni obstoj in naše narodne pravice bomo lahko zaščitili le, če se bomo oprli na že obstoječe napredne sile
Sestanek v Križu
V ponedeljek 6. t m ob 20. uri bo v Domu «Beirto ' Sirk* v Križu vaški sestanek. Na dnevnem redu bo razprava o politični! situaciji in naših nalogah.
UPRAVNA VPRAŠANJA IN INTERPELACIJE NA OBČ. SEJI
VPRAŠANJE ŠPORTNIH IGRIŠČ ki se lih zgrmliH Anslaunerikunci
Gre za igrišče na Opčinah, za igrišče za golf in tenis pri Bazovici ter za zasilno letališče pri Proseku - V primerih škrlalinke, razredov ne bodo več zapirali
Na prvi strani lista objavljamo resolucijo občinskega sveta o pomorstvu in pristaniškem prometu, ki je bila soglasno sprejeta, ter razpravo o omenjeni resoluciji. Pole? tega vprašanja, so na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta razpravljali tudi mnogih drugih vprašanjih, predvsem pa so bile predložene nekatere zanimive interpelacije. Demokrščanski svetovalec Del Conte je vprašal občinski odbor, če ima občinska uprava v načrtu zidavo tudi otroškega zabavišča (ri-creatorio) na Greti. Podžupan Visintin je odgovoril, da bodo potem, ko bodo sezidali novo šolsko poslopje, poskrbeli tudi za zabavišče in kar je še bolj važno, za razširitev ceste, ki ne odgovarja današnjim prometnim potrebam Svetovalec Harabaglia (DK) je vprašal, če so občinski odbor zanima za vprašanje (isvobmine cone* na našem področji. .Zupan je odgovoril da sedaj to vprašanje proučujejo pristojni gospodarski organi in ustanove in da bo tudi občinski odbor, potem ko se bodo omenjeni
Zakaj zaslišujejo ljudi v Ricmanjih?
Zahtevamo, da se s temi zasliševanji preneha
Iz Ricmanj nam poročajo, da že nekaj dni kličejo na zasliševanje na poveljstvo policije v Borštu razne žene iz Ricmanj v zvezi z njihovim nastopom ob otvoritvi italijanske šole. Sprašujejo jih, kdo jih je organiziral, kaj so rekle it ihjanski učiteljici ko je prišla prvič v vas ob otvoritvi šole, zakaj so protestirale itd■ Poleg tega jih sprašujejo.
Zato zahtevamo, da se s temi zasliševanji preneha.
Omenimo naj še da varnostni organi še vedno stražijo okrog nove italijanske šole. 7,e ko so se tam nčuvarji re.da» prvič pojavili, smo zapisali. da je to odveč, saj so Ricmanjci že pokazali, da znajo braniti svoje pravice brez ogrožanja javnega reda. Stalna prisotnost policistov u-
kdaj so prišle italijanske dru- j stvar ja videz, kod da bi ita-
lijanski šoli grozila od strani domačinov kdo ve kakšna nevarnost.
Čeprav je res, da je italijanska šola v slovenski vasi bila vsiljena v očitni ruzna-brez potrebne materialne osnove, saj so iz vseh vetrov zbrali zanjo borih H otrok, od katerih pa jih je danes ostalo le še 7, v nekaj dneh pa jih bo ostalo le še 5 ker se je ena tja priseljena družina izselila druga pa se namerava v prihodnjih dneh.
' organi in ustanove dokončno izjavili o tem vprašanju, zavzel svoje stališče in ga predložil občinskemu svetu.
Svetovalec Morpurgo (PLI) je ponovno načel vprašanje povišanja davka na igralne karte. Poudaril je, da tržaška industrija proizvaja 50 odstotkov vseh italijaskih potreb in da bo zaradi tega kar polovico skupnega državnega dohodka na ta davek odpadlo na Trst in sicer 150 milijonov lir letno. Opozoril je na nevarnost novih odpustov z dela v industriji cigaretnih papirčkov in igralnih kart, kjer sodijo, da bodo morali zaradi povišanja davka in s tem manjše potrošnje igralnih kart, kar pomeni tudi manjše proizvodnje, odpustiti z dela okrog 100 delavcev. Zaprosil je občinski odbor naj posreduje pri oblasteh, naj bi povišanje davka naložili za sedaj samo na igralne karte, ki gredo iz Skladišča in ne na vse dose-daj vskladiščene karte. Zupan mu je zagotovil, da je občinski odbor že posredoval pri predsedniku vlade in pri komisarju Palamari. Hkrati pa so posredovali tudi zainteresirani industrijci. Isti svetovalec se je zanimal tudi za usodo športnih igrišč, ki so jih zgradile anglo-ameriške vojaške sile in sicer o igrišču na Opčinah, igrišču za golf pri Bazovici in o zasilnemu letališču pri Proseku. Odbornik Dulci (PSVG) je odgovoril, da se je občinska uprava za to že zanimala Ustanova CONI ima namen Kupiti igrišče na Opčinah in ga nato darovati občini, ki naj bi skrbela za nadaljnje vzdrževanje. Opozoril pa je na lastninsko vprašanje tega igrišča. Bivša anglo-ameriška vojaška uprava je zemljišča za gradnjo igrišča na Opčinah enostavno zaplenila in ni plačala lastnikom nobene odškodnine. Sedaj pa lastniki zahtevajo, da se jim izplača cena za vrednost igrišča in ne zemljišča, kot hoče CONI-Vprašanje tega igrišča, ki je sedaj postalo last openskih kmetov, je zelo zanimivo in bomo o tem naknadno še pisali.
Svetovalec dr. Pogassi je načel vprašanje stanovanjske krize in se skliceval na razne resolucije občinskega sveta v tem pogledu. Predvsem je poudaril nujnost zidanja ljudskih stanovanj. Hkrati pa je omenil vprašanje stanovalcev v prodanih stanovanjih (condominio). Zupan je odgovoril, da je to vprašanje vedno pereče in izrazil upanje da se bo kaj izboljšalo
z novimi krediti v okviru izrednega nakazila 30 milijard lir. Glede stanovanj, ki so jih zapustile anglo-ameriške čete je dejal, da je dr. Palamara še vedno mnenja, da so ta stanovanja državna lastnina in da morajo biti na razpolago državnim uslužbencem. Svetovalka dr. Weiss je zahtevala od občinskega odbora naj posreduje pri Tržaški hranilnici, da bi v zastavljalnici odložili prodajo predmetov, za katere zastav-Ijavci niso mogli plačati obresti odnosno jih niso mogli prevzeti. Zupan je zagotovil svoje posredovanje. Svetovalka Bastiani (KD) pa je vprašala, kako je
V četrtek zvečer je bil v
Nabrežini v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden* vaški sestanek, katerega se je udeležilo precejšnje število domačinov. Razpravljali so o novem položaju, ki je nastal pri nas p>o londonskem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo glede tržaškega vprašanja, o politični situaciji, predvsem pa o gospodarskih vprašanjih, o izvajanju določil memoranduma, o občinski problematiki in o nalogah, ki nam jih nalagajo nove razmere.
Med razgovorom o politični situaciji so se vsi navzoči strinjali z ugotovitvami tov. Stoke, da se moramo povezati z naprednimi silami, ki tu obstajajo in imajo v svojem programu borbo proti kapitalizmu in reakcionarnim silam, borbo za socialne pravice, za napredek in za enakopravnost vseh narodnosti. To je nujno potrebno in edina pot, da bomo v skupni | borbi s temi naprednimi si-: lami lahko zaščitili tudi naš narodni obstoj in naše narodne pravice. V tem pogledu smo optimisti, ker smo prepričani, da se bodo v prihodnosti vedno bolj krepile in uveljavljale napredne sile pri nas in drugod v svetu. Popolnoma zgrešeno in škodljivo bi bilo, če bi se kot Slovenci izolirali in se ločili od širšega naprednega gibanja, v praznem upanju na neko enotnost, ki ne bi bila življenjska in bi bila brez vsake perspektive. Prav tako so domačini pozdravili ustanovitev Slovenske gospodar-sko-kulturne zveze, ki bo ščitila in skrbela za naš gospodarski in kulturni napredek. Pri tem so navzoči poudarili, da bi se morali vsi naši ljudje še bolj povezati s svojimi prosvetnimi društvi, kulturnimi in gospodarskimi usta-
z načrtom zi-,	.	„	,.	,	...	,
danja novega šolskega poslop-1 novaml- Tu bl mora> Pr,tl do ja v Ulici Rossetti. za kate-1 lzraza enoten nastop vseh
rega so že v prejšnjih proračunih nakazali 40 milijonov lir. Podžupan Visintin je odgovoril, da bo omenjeno nakazilo služilo samo za nakup zemljišča, ki g^i nameravajo kupiti. Ista svetovalka ^je vprašala odbornika za zdravstvo in higieno dr. Zacchi.ja, zakaj so zaradi osnovnih šol v primeru škarlatinke v razredu zaprti po en teden, v srednjih šolah pa samo 1 dan. Odbornik je odgovoril, da je to že stara navada in da so sedaj sklenili, da razredi, kjer se je pojavila škrlatin-ka, sploh ne bodo zaprti niti en dan. Učence pa bodo zdravniško natančno pregledali in učilnico takoj razkužili.
Slovencev, v obrambi svojih pravic, za boljši razvoj svojih gospodarskih in kulturnih ustanov. Vsi so se tudi strinjali, da je za uveljavljanje pravic, ki nam jih jamči memorandum. potrebno, da se vsi in ob vsaki priliki sami zavzemamo in zahtevamo, da se določbe omenjenega memoranduma izvajajo. Glede tega so se navzoči spraševali, zakaj ni še na primer nabre-žinska občiska uprava spet postavila dVojezične napise, ki jih je postavila še pred doseženim sporazumom, a jih je nato policija odstranila.
Dr. Ferluga je glede statuta dejaL «V memorandumu so nam zajamčene pravice. To je mednarodni akt z ob-
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA
zine v Ricmanje, od kdaj so tam Slovenci in drugo. Pri zasliševanju napravijo zapisnik (v italijanščini), ki ga zaslišane osebe morajo nato podpisati.
Domačini se upravičeno I rodovalni funkciji sprašujejo, zakaj vse to?
Ricmanjske žene se nimajo česa bati, ker niso nič zakrivile, zaradi tega je vsako zasliševanje popolnoma odveč in samo razburja prebivalstvo. Sama italijanska učiteljica, ki je prišla poučevat na novo italijansko šolo v Ricmanjih je izjavila da jo ženske niso žalile, da jo niso zmerjale, da jo niso napadle, I niti grozile ali preprečile j vstop v šolo. Le «11 Piccolos j je lažnivo poročal o tej zadeni in blatil ricmanjske žene.
Ali je kdo drugi vrgel ka-j men izza plota? Vse kaže, da j gre za pravo izzivanje in za, poskus ustrahovanja.
izvedeli smo,	da odgovar-'.	Začne se na	oddelku za potne	liste v	UL Malcanton,	potem
na° vprašanja *	samozavestno j	/e treba iti	na sodišče	in končno	na	policijski	komisariat
in brez strahu,	ker imajo j
mirno vest in	se zavedajo j	y za(jnjih	dneh smo	dobili
ODGOVOR NA VPRAŠANJA NAŠIH CllAlEUEV
KAJ JE TREBA STORITI za nabavo potnega lista
svojih pravic. Povedale so na policiji, da se je nekaj italijanskih družin priselilo v Ricmanje pred nekaj leti, da so se nekateri italijanski u-služlienci poročili z domačinkami, da so do sedaj domačini vedno živeli z njimi brez sporov in sovraštva, da so Ricmanje od svojega obstoja
več dopisov, v katerih nas či-tatelji sprašujejo, kaj je treba storiti, kakšne poti je treba napraviti in koliko je treba potrošiti za nabavo italijanskega potnega lista.
Prosilec mora oditi najprej v Ul. Malcanton 3, kjer je pri okencu štev. 7 oddelek za potne liste. S sabo mora imeti
popolnoma slovenska vas ’n j osebno izkaznico, če je poroda so učiteljici le povedale. (gen mora priti v spremstvu
da niso zadovoljne, ker že le-1 ta oblasti, ki so za nekaj otrok italijanskih in mešanih družin ustanovile italijansko šolo, zavračale in še zavračajo ustanovitev slovenskega otroškega vrtca za 24 otrok, da bo zaradi nove šole še bolj prikrajšan pouk na slovenski osnovni šol itd. Vse to so tudt povedali domačini v protestnem pismu na Urad za šolstvo.
Zahteva domačinov po otroškem vrtcu je upravičena, ka-koi je upravičena tudi njihova zaskrbljenost zaradi prikrajšanja slovenske šole sploh,
žene ali obratno. Uradnik bo pred njim izpolnil formular, katerega prosilec podpiše, če je poročen, ga podpiše tudi žena. Nato mu bo uradnik izroči! dva druga formularja, s katerima bo moral iti na sodišče, in sicer v sobo 133 in 309, kjer mu bodo potrdili, da nima nobene viseče tožbe. Ce je poročen, bo moral še na anagraf-ski urad, kjer mora zahtevati potrdilo o družinskem stanju.
Ko ima prosilec vse te dokumente si mora nabaviti kol-kovan papir za 100 'ir, na katerega mora napisati prošnjo, naslovljeno na tržaško kvestu-
ro, V prošnji morajo biti navedeni vsi osebni podatki, države v katere namerava prosilec potovati in vzrok potikanja. Končno mora nakazati 2.004 lire tržaškemu registrskemu u-radu in 220 lir z bančnim čekom tržaški kvesturi. Končno si mora oskrbeti še dve fotografiji za potni list in kolek za 100 lir.
Z vsemi dokumenti, prošnjo in potrdili o nakazanem denarju, gre prosilec zopet v Ul. Malcanton, kjer mu izročijo še en formular s potrjenimi anagrafskimi podatki. Sedaj so njegove listine v redu, mora pa še na pristojni policijski komisariat, kjer jih vloži. Ce gre stvar po normalnem tiru, lahko potni list dvigne po 10 dnevih na istem mestu.
Vsem, ki bodo delali potni list, priporočamo, da se zglasijo v Ul. Malcanton, med 8. in 10. uro, ko je le malo ljudi in pridejo takoj na vrsto. Ce pridejo kasneje, bodo morali čakati y .vrsti.
Obtožen poskusnega umora
a oproščen, ker dejanje ni kaznivo
Iskro so vseeno obsodili na eno leto zapora, in sicer zaradi slabega ravnanja z ženo
Z včerajšnjim dnem se je zaključila razprava proti Romeu Iskri z Opčin, katerega so obtožili, da je 2. avgusta ponoči hotel s plinom umoriti svojo ženo in sina, da je slabo ravnal z družino in da je svoji ženi povzročil telesne poškodbe.
Ze med razpravo 17. novembra je bilo jasno razvidno, da je prva točka obtožnice pretirana. Moža so namreč obtožili, da je staknil gumijasto cev z vidne plinske pipe ter s tem hotel povzročiti smrt žene in sina. Toda dejstvo je, da so bila tisti večer vsa okna stanovanja odprta. Je torej obstajala smrtna nevarnost? To vprašanje sodišče ni moglo rešiti brez pomoči tehnika in zdravnika. V ta namen je sodišče sklenilo poveriti dvema izvedencema, in sicer inž. dr. Silvi j u Zennaru direktorju vodovodne in plinske službe pri Acegat in zdravniku dr. Ful-viju Omeru preiskavo, na koncu katere bi morala odgovoriti ali bi vhajajoči plin lahko škodoval materi in sinu in če je sploh obstajala smrtna nevarnost. Razpravo so tedaj odložili do včerajšnjega dne, ko Ita izvedenca predložila predsedniku pismeno razpravo z odgovorom na postavljena vprašanja.
Na razpravi sta izvedenca pojasnila, da bi 0,1 do 0,2 odst. ogljikovega oksida povzročila smrt šele po celonočnem vdihovanju. Te nevarnosti v Iskrovem stanovanju pa ni bilo, kajti v njem je moralo biti kvečjemu od 0,052 do 0,077 odst. ogljikovega oksida, zaradi česar je treba smrtno nevarnost izključiti. Vrhutega pa je tisto noč pihal v smeri sobe, kjer sta bila zaprta Iskrova žena in sin, veter, ki je sproti prezračeval sobo, v katero bi moral prihajati plin le skozi špranje med tlom in vratmi. Vrhutega sta tedaj žena in sin počivala, kar pomeni, da se je možnost zastrupljenja še zmanjšala. Znano je namreč, da je telo za podobne pojave med počitkom odpodrnej-še kot telo, ki se giblje,
Da prva točka obtožnice ne drži, je sprevidel tudi tožilec, ki je v svojem govoru sicer trdil, da je obstajala volja do zločina da pa je manjkalo pripravno sredstvo, kar pomeni, da gre tu za ((nemogoči zločin*. Zaradi tega je predlagal oprostitev Iskre, ker dejanje ni kaznivo. Nasprotno pa je zahteval obsodbo zaradi slabega ravnanja z družino in povzročitve telesnih poškodb ženi ter predlagal 2 in po leta zapora ter nato še leto dni policijskega nadzorstva.
Iskrova zagovornika sta seveda skušala dokazati, da ne gre za slabo ravnanje z družino in sta predlagala oprostitev obtoženca ali v naj-slabšeni' primeru obsodbo z milo zaporno kaznijo, vendar pogojno
Sodišče je možakarja, ki je v zaporu že od avgusta letos (policija ga je spočetka obtožila samo slabega ravnanja in povzročitve telesnih poškodb, medtem ko ga je tožilec v preiskovalnem delu obtožil tudi dvojnega poskusnega umora) pa je vse tri točke obtožnice združilo v eno in ga obsodilo zaradi slabega ravnanja na leto dni zapora. Po prestani kazni pa bo še leto dni pod policijskim nadzorstvom.
Preds.; Palermo, tož.:	Va-
salli, zapisn.; Neri, obramba: odv- Kezich in Berton.
veznostmi za obe državi. Ni-pa dovolj,, da imamo te pravice samo na papirju, potrebno je, da se po svojih močeh zavzemamo, da se statut tudi uveljavi*. Glede povezave z drugimi silami pa je rekel: ((Pravilno je, da se računa z realnostjo, s sedanjimi razmerami, in da gremo s tistimi gibanji ali strankami, ki razumejo naše potrebe in težnje. naš program, in ki bodo podpirale naše socialne, kulturne in narodne pravice.*
Tov. Colja je omenil nekaj gospodarskih problemov na-brežinske občine, posebno glede na izjavo vladnega komisarja dr. Palamare, da bo morala občina sama kriti svoj proračun. V letošnjem proračunu je na primer 20 milijonov lir deficita, ki ga je krila ZVU. Kje najti denar in nove dohodke za kritje bodočega proračuna? Morda s povečanjem davkov, trošarin itd.? To bi bilo nepravično in hud udarec za vsakega občana, za za kmeta. Zaradi tega je treba dobro proučiti probleme občinskega gospodarstva in najti načine, da se razvije gospodarska dejavnost; občina pa mora stremeti za tem, da se gospodarsko okrepi in osamosvoji, da ji ne bo tre ba prositi miloščine.
Tov. Caharija je poudaril, da se ne sme pozabiti na značilnost nabrežinskega gospodarstva, na kamnoseško industrijo, kateri bi morali posvečati večjo skrb, da ne bo po-popolnoma propadla,kar bi bilo v veliko škodo občini in bi močno prizadelo, v kolikor še ni, mnoge delavske družine.
Po sestanku se je še nadaljeval pogovor med raznimi skupinami. Zlasti prisotni mladinci so se pogovorili o problemih nabrežinske mladine. Ker so gospodarski problemi v Nabrežini številni in zelo pereči, so navzoči sklenili, da bi se bilo treba o teh stvareh še podrobno pogovoriti, zato so določili, da bo čez 14 dni vaški sestanek, na katerem bodo razpravljali o gospodarskih zadevah.
vršil dejanja.
Preds.:	Gnezda, tož.:	De
Franco, zapisn.:	Magliacc^,
obramba; odv. Poilucci, odvetnik zasebne stranke;’ odv, Nardi.
V BLIŽINI KATINARE
Z motorjem zavozil v zemeljski plaz na cesti
v prvih jutranjih urah je cesto v bližini Katinare zasul plaz kamenja in zemlje ter tako zagradil pot. Kmalu zatem in sicer okoli 6. ure pa je privozil po cesti v smeri mesta 30-letni Santo Marsič iz Bazovice, ki n: videl zapreke in je s svojim^ motorjem za-vozil v kamenje ter se zvrnil na tla, pri čemer se je opraskal po obrazu. Ker so mu bolnišnici ugotovili tudi lažji možganski pretres, so ga pridržali na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v enem tednu.
Podobna nesreča se je malo delavca in j kasneje dogodilo tudi 41-letne-mu Dragu Kalcu iz Bazovice. Kalc pa se je sam takoj po padcu zatekel v bolnišnico, odkoder pa so ga po prvi pomoči odslovili s priporočilom naj počiva nekaj dni.
Nakazila za menze za brezposelne
Upravni odbor sklada zimske pomoči sporoča, da je vladni generalni komisariat sklenil dati posebno pomoč določeni skupini brezposelnih s podeljevanjem posebnih nakazil za menzo.
Te pomoči, ki jo bo delil sklad zimske pomoči, bodo deležni brezposelni naslednje skupine:
posamezniki, ki nimajo družine v breme, ki pa tudi niso v breme nikomur, ki so bili vrisani kot brezposelni pri u-radu za delo v Trstu in namestitvenem uradu v Miljah dne 1. novembra 1954 in ki bodo brezposelni tudi ob delitvi nakazil. Pogoj za dobivanje nakazil je tudi ta, da ne sinejo prizadeti dobivati podpore za brezposelne Zavoda za socialno zavarovanje ter da morajo biti med tistimi, ki v tem polletju dobivajo podporo od Občinske podporne ustanove (ECA) v Trstu in Miljah.
Nakazila bodo delili na podlagi prošnje prizadetih. Prošnje je treba spisati na posebnih obrazcih, ki jih bosta delila od 6. decembra u-rarl za delo v Trstu in name-st'tveni urad v Miljah. Fo ugotovitvah o upravičenosti prejemanja te vrste podpore, bedo prosilcem razdelili nakazila za dva dnevna obroka menzi, in sicer najdlje 8 tednov. Prizadeti se bodo h’snili v Trstu v menzi v Ul Gambini ter v menzi, jci j° bo priredila Občinska podporna ustanova v Miljah. Za dolinsko, repentabrsko, zgomško in nabrežinsko občino bodo poskrbeli kasneje z druge vrste pomoči za brezposelne, k: pripadajo omenjeni skupini.
Z glavo udarila v vratca štedilnika
S prognozo okrevanja v nekaj dneh so včerai pridržali na opazovalnem oddelku 50-letno Rozo Legišo por. Mulič iz Ul. Donadoni, kateri so u-gotovili poleg podplutbe na glavi tudi omotično stanje.
Zenska je pojasnila, da so ji poškodbo povzročila vratca štedilnika v kuhinji, ki so se nenadoma odprla tik nad njeno glavo.
g
m
KNJIGA RAZVESELJUJE...
IZPRED
KAZENSKEGA SODISCA
Oproščen inženir
28. maja 1948. leta je nepričakovano umrl v kopalnici lastnega štanovanja 17-letni dijak Giovanni Lonza od Sv. M. M. Sp. Preiskava, ki jo je policija takoj uvedla, je ugotovila, da je mladenič podlegel zastrupitvi z gorilnim plinom in to zaradi nepopolnih ogrevalnikov. V občinskih hišah, kjer je Lonza stanoval, so namreč vzidali ogre-valnike brez cevi za odvajanja plina, zaradi česar je uhajajoči plin najprej ugasnil plamen ogrevalnika, ki ga je Lonza prižgal, in nato prosto uhajal v kopalnico ter zadušil mladeniča.
Preiskava je tudi ugotovila, da je inž. Ferruccio Pao-lina iz Ul. F. Severo, ki je tedaj odgovarjal za tozadevni občinski urad, odredil vzi-davo nepopolnih ogrevalnikov, zaradi česar so ga obtožili nenamernega umora mladeniča.
73-letni inženir se je tako moral zagovarjati pred sodiščem, vendar se je izgovoril, da je opozoril stanovalce naj nikar, vsaj do izpopolnitve naprav, ne uporabljajo ogre-valnike. To dejstvo so potrdile tudi nekatere priče in tako so starega inženirja o-prostili s formulo, da ni iz-
,.Nezgoda v Aquili“
23-letni Josip Pahor iz Sv. Kolombana je včeraj zjutraj med delom v čistilnici olja «Aquila» nerodno padel s štiri metre visokega stopla. Ker se je pri padcu ranil in tudi opraskal na raznih delih telesa, so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so. ga sprejeli na II. kirurškem oddelku. Okreval bo v 6 ali 10 dneh.
Izlet v Sežano organiziran od odbora za novoletno jelko I. okraja za nedeljo 12. t. m. odpade zaradi tehničnih vzrokov.
-Razna obvestila
OBVESTILO
Sindikat slovenskih Solnikov priredi dne 7. decembra ob 19.30 MIKLAV ZEVANJE v prostorih restavracije «Suban».
Nastopila bosta odličen orkester ter Miklavž s peklenščki.
Vabljeni so vsi šolniki in njih prijatelji.
Vabila so na razpolago na sedežu sindikata od 29. novembra do 4. decembra od 17. do 19. ure. Hkrati sprejemamo tudi darila.
Prireditveni odbor
Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Jutri, 5. t. m., bo v prostorih kluba sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Članom bo na sestanku na razpolago po zmernih cenah velika količina znamk ((verigarjev* z raznovrstnimi odtenki tiska in papirja. Odbor razpolaga z veliko količino krožnih zvezkov m dopisnic FDC cone A — AMG, FTT.
Ljudska prosveta
PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH
priredi danes 4. t. m. od 15. do 21. ure in jutri 5. t. m. od 9. do 18. ure KNJIŽNO RAZSTAVO
DRUŠTVENIH
ŠTORIH.
PRO-
Vabimo vse Barkovljane, da si razstavo ogledajo in nakupijo mladinske knjige za Miklavža.
REDNA LETNA SKUPSCINa Zveza prosvetnih delavcev sklicuj« za jutri 5. t. m. ob 3.45 redno letno skupščino vsega svojega članstva Skupščina bo na sedežu v Ul. Roma 15 z običajnim dnevnim redom.
Skupščina bo važna, ker se bo na njej sklepalo o reorganizaciji Zveze in o enotni strokovni organizaciji nameščencev slovenskih šol. Zato se skupiščine v polnem številu udeležite!
VODILNI ODBOR
on včeraj do danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 3 decembra se je v Trstu rodilo 7' otrok, poroke so bile 4, umrlo pa je 9 oseb.
POROČILI SO SE: mizar Emii-lio Žiberna in šivilja Marija Gorup, železničar Prlmo Giusti m knjigovodja Goglielmitoa Chian-dettr, mornar Bruno Russignan in šivilja Sampllciana Giaohin, geometer Jcsip Rupena in uradnica Vtadimira Ribarič.
UMRLI SO: 68-letpi Giuseppe Colombin, 83-Ietna Solia Bunch v,d. Rovis, 22-letni Franco Bure-sta, 64-letnj Giacomo Furlan 21-letna Sabina Karmasrn, 88-letna Giovanna Siega Brusatin vd. Di Bin, 47-letpi Stamialao Callegarls, 68-letna Lidia Fonzari vd. Losovi, 48-letna Adalgtsa Lapanni por. Battan.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 14,8, najnižja 10,5, ob 17. uri 12,8. Zračni tlak 1034,4 v porastu, veter z juga 7 km na uro, vlaga 73 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 12,7 stopinje.
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V torek 7. decembra 1954 ob 20.30 uri in v sredo 8. dec. 1954 ob 19. uri v BORŠTU Tiemayerjeva komedija
Supercinema. 16.00: «Major Brk dy» J. Chandiler, M. Otitr-Arcobaleno. 15.30:	»Jetnik rt®1
nika», G. Cooper, S. Haywar»* Astra Rojan. 16.00: «Velrka ravana*, V. Ralston.
Capitol. 16.00: »Morski ropar princesa*, V. Mayo, B. Hope CristaHo. 16.00: «Dolma Mavrov*. Grattacieio. 14.30: »Romeo in J" lija», S Shantall, L.
Alabarda. 16.00: «Megla nad nje kavskim prelivom*, E. Will'»»“ Ariston. 16.00: »Sanjana zaročenka*, C. Grant, D. Kerr. Armonia, 15.00: «Zaklad kondor
jev*, Č. Wilde.	ui-vne
Aurora. 16.00: «Hondo», J. Wayne. Garibaldi. 15.30:	((Tripolis, lepa
dežela ljubezni*, A. Sord', • Franco.
Ideale. 16.00, 18.00. 20,00, 22.00-
»Varietejska predstava*,
Im pero.' 16.00: «Stiri v medici""1!
D. Bogard.	.
Itaiia. 16.00: »Santarellina*, A-™.
Pierangeli.	.
S. Marco. 16.00: ((Zvoki ob za tonu*, R. Milland,
Kino ob morju. 16.00: «Pl"a ’ M Carol. Mladoletnim PreP“r Moderno. 16.00: ((Tramvaj — zelenje*. M.	Brando.	Mlad«1
---------------------------     .^h-	izpod i6 let prepovedano
pic za galerije za^ nocojšnjo pred- Savona. 15.30: »Rommel, puščav
ski lisjak*, J Mason.
Viale. 16.00: «Tujec ima veonv pištolo*, R Scott.	,. .j,;
Vittorio Veneto. 15.15:	«Mor»
ropar in princesa*, V. Majat. Azzurro. 16.00:	((Konec	tiran»»>
J. McCrea	uU
Belvedere. 16.00: ((Talisman »ve tajske*, R. Reagan. . Marconi. 16.00: ((Usmiljenje » stega, ki pade*, A. NazMr. Massimo. 16.00:	((Sužnja	gre«"'
S. Pampanini. Mladoletnim prepovedano.	,	.
Novo c»ne. 16.00: »Plesala je mo eno poletje*, Jacobson Odeon. 16.00: »Čudeži se ne Pf navijajo*. J. Marais. Mlaaoic nim prepovedano.	rne.
Radio. 16.00: «Peter Pan* «n žela medvedov*.	. a.
Secolo. 16.00:	«Predrznez»,
Havwaird.	.
Vtnezia. 16.00- »Koenngsn®*
S. Pampam: ni. .	...Uka*
■	‘	  ((Dolina	vel,uw'
( GLEDALIŠČE VEKIH )
Danes ob 20.30 bo za red C v parterju in na balkonih ter za red B na galerijah zadnja predstava Verdijeve opere »AroMo*.
Jutri ob 16. uri tretja predstava Čajkovskega opere ((Pikova dama* za dnevni red v vseh prostorih.
Danes se začne prodaja vstop-
stavo, ln za parter ter balkone za jutrišnjo predstavo.
-fi -H -k
Razstava slikarja in kiparja Giorgia Graija v galeriji Rosso-ni bo odprta do 8. t. m. vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 20.30.
AKADEMSKI KLUB
(JADRAN)
vabi na
ki bo danes 4. dec. 1954 ob 21. uri v mali Rossettijevi dvorani v Ul. F. Crispi.
Darila se sprejemajo eno uro pred pričetkom v dvorani.
Rezerviranje miz danes popoldne od 16. do 18. ure v klubskih prostorih, Ul. Machiavelli 13, telefon 36-491.
Razstave slovanske knjige
v Ul. Roma št. 15/11.
je odprta še danes od 10. do 13. in od 16. do 20. ure ter se bo zaključila jutri 15. t. m. ob 13. uri.
Razstavljene so najnovejše slovenske knjige, zlasti pa mladinske in slikanice za najmlajše.
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV
priredi
miklavževanje
s pestrim sporedom jutri 5. decembra 1954 z začetkom ob 19. uri v Ul. R. Manna štev. 29.
Igral bo jazz orkester.
Vstop samo z vabilom. Darila se sprejemajo v Ul. Roma št. 15, danes 4. t. m. od 17. do 20. ure, kjer bodo na razpolago tudi vabila.
NAJLEPSE DARILO
3ci M/lHtluvzn
je lepa slovenska knjiga !
C I T A T H I. ,11
IN
H A K 0 Č IV I KI!
Uprava ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA* bo darovala onemu, ki postane nov naročnik pred 1. januarjem 1955, starim naročnikom, ki poravnajo celoletno naročnino za leto 1955, v znesku 3200 lir vnaprej, najkasneje do 31. januarja 1955, eno izmed naslednjih knjig:
Magajna: «2alostne zgodbe*; Stankovič: »Nečista kri*; Kolar: »Mi smo za pravico*; Kranjec: »Štiri novele*; Kreft: »Spomini ljudskega agitatorja*; Ingolič: »Stavka*; France: »Bogovi so žejni*; Andric:	«Novele»; Trunk:
»Spomini*; Mann: »Smrt v Benetkah*; Latkovič: ((Peter Petrovič*; Cas-son: »Pariški pokol*; Bi-halj: «Oktobra nasvidenje!*; Leviš: »Elmer centri#; Trollope: »Pod zvoniki Barch.*; Buberov: «Rela breza*; Fovster: »Popotovanje v Indijo*; Thackers: »Roža in prstan*; Tvain: »Kraljevič in berač*.
Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na TRŽAŠKEM in v ITALIJI.
Uprava
»PRIMORSKEGA
DNEVNIKA*
Hossettl. 16.30: ((Rdeče in črno*, W. Chlarl, R. Rascel.
Excelsior, 15.30: »Pristaniška fronta*, M.' Brando*.
Feaice. 16.00:	»Neustrašni brat-
je*, R. Taylor, S Granger.
Naziooale. 16.00. »Akt ljubezni*, K. Douglas, D. Robin. Mladoletnim prepovedano.
Filodrammatlco. 15 30: «Hiša Ri-coKli*. M. Bru, N. Gray.
Skedenj. '16.00: nov*.
Kino na Opčinah. 18.00
brero*, R. Momtalban, geli.
«SoW P. A"'
KINO V K
RI«U
SPORED FILMOV
DANES 4 dec. ob 19- “J!
in JUTRI 5. dec. ob 18- U1
»FANTOM ,
IZ CANTERVILLA*
Ch. Laughton, R. Vou"
V sredo 8. decemWa «VSI SMO MORILCI*
1. Sa-nson, M. Moul°
V soboto in nedelj0*
11.-12. decembra,
kPUSTI MI SANJE*
Frank Sinatra, S 'vinte
V sredo 15. decf(n»’,r> »NEHVALEŽNO SBcf: L3tW,°r'
del Poggio,
SOBOTA, 4. decc|#*>r>
V GC N I' .«• l5 z»
11.30 Lahke rnelodiijeL vsakogar nekaj; l3-t°,lhKe Sri operna glasba; 13.30 L*".
1 odi je; 14.00 Borodin: LL-orOf’ plesi; 14.15 Kulturni "445 V«* 14.25 Slovenski motivi:	.	.-n-K'
n.25 Slovenski motivi; L-idatB":
sela glasba; 15.00
koncert; 15.30 Melodije >z, . 163»
16.00 Oddaja za najmJ?J Plesna čajanka; 17-00	^ or-Oratorij za soliste, nb°T pesd1, kester; 18.15 Cigam&j“ Nesr"r,,
19.00 Zenska ura; 19.1?. 20.05 I? ne metod’j e; 20.00 SporL giaV"1 operetnega sveta; 21-*"* pevci; 21.30 Priljubi)*®**,.. 22.*° dije; 22.00 Glasba iz rjG&lU * Glazunov: Koncert v.oin Ve***’ violino in orkester:
ni ples,
T K S T «.	;	,5.00
1130 Simfonična «1 Dramatizirana povesil Jg.OO op •'
cert pol le 1 jske_ godbe	urrK>
22.50
! .1 A
na glasba;
Broadwayu.
m 1. », v K N 254.6 m ali H78 ^
Poročila ob 5.00, S.OO, c '
15.00, 17.00. 19.00 in	„,05
11.00 Radijski kot*!**’ pjjan
12.30,
medigra; *35 FrsJ^
Glasbena
drobiž za pionirje; tt"\ v Schubert: Simfonija
duru; 12.10 Pisan
Čih napevov;	13.00	l*L
13.10 Za vsakogar r*l ,5 Lat]*! Opoldanski koncert; m- n3rod% glasba; 15.40	Slovenšk*	^jji*
glasba; 16.00	Glasb««* ^.JJ.
16.10 Utrinki	iz Werana
Kasancakis:	Prihod " , davfll
16.30 Želeli ste	K
17.10 Glasbene ugank«. lctr zi kovni pogovori; 18.1	. Kv» .
pesmi poje ženski vok tet; 18.30 Zanimivosti : tamKni in tehnike;
ški orkester; 20.00 večer.
ADEX
24., 25. in 26. dec.
(tridnevni)
Reka — Opatija Ljubljana
Ajdovščina — vipcnči Kanal - Most na Sod Tolmin — Kobarid Bovec — vižinada Kaštelir — Poreč Tar pri Poreču
24. in 25. decembra 1954
(enoinpoldnevnu
Sežana — stDr^ctnina Senožeče — P0i5 akijuči
Vpisovanje se dostno ko bo doseženo zad ^ število udeležence &eC najkasneje do u-
31. dec. 1954 in 2. Jan-1,55
(tridnevni)
Reka — °Pat'JfdoVščina Ljubljana - AJd0 Vipava — Štanjel Branik — Zali Nova Gorica Rovinj — Pula
 ^7 lan. I®55
31. dec. 1954 in L
(enoinpoldnev
Tomaj - D“‘°fanjevic* Komen — Kos zaKijuc'
Vpisovanje se doStno k0 bo dosežene.za« M število udeležen pri
najkasneje d - j, R fj S „ADRlA-EXr pr|„.
Ul. Cicerone	•
Telefon 2924J
■»■D««'
BA E MMl® ■ IB!
it italijanska gospodarska politika
Zadnja leta se zelo pogosto omenja tako imenovana assa del Mezzogiorno«. Tu Se izdajajo milijarde lir za-°> da bi se italijanski Jug •gospodarsko dvignila, da bi s« industrializiral in tako postal «bogatejši». Ta zamisel Povsem dobra, razumljiva 10 tPdi pravična, kati z gospodarskim dvigom južne Ita-■Je, ki je bila v vsej dose-anii gospodarski	politiki
Vseh italijanskih vlad vse od Zedinjenja Italije do danes, zapostavljena, bi se	vsaj del-
nadoknadilo to,	kar so
1 predeli izgubili in zamu-?“i. Toda podrobnejši podat-« o vsem tem nam bodo "i precej drugačno sliko, •zemimo Neapelj	in nje-
govo okolico. Po vojni je bi-0 y tamkajšnjih večjih industrijskih podjetjih	izdanih
ee milijard lir za obnovo Ujetij, ki jih je vojna pri-zadejala. Toda ko je bilo Podjetje več ali manj obnov-Jen°, ali modernizirano, so se začeli odpusti. Primer; Vsa P°4jetja, ki spadajo v sklop državne ustanove IRI. so Pred vojno zaposlovala 32 ti* s°e delavcev. Minila je voj-®a> začela se je obnova. Le-a 1948 pa so ista podjetja Zaposlovala komaj 17 tisoč delavcev, kajti ostali so bili zaradi zmanjšanja obratov, zaradi skrčenja obsega pro-tzvodnje in podobnih razlo-S°v odpuščeni. Toda tudi s e®* se še ni končalo. Od le-,a 1948 do danes so ta podrtja z odpusti še nadaljevala.
Tako je podjetje Naval-Zdeccanica odpustilo nadaljnjih 2412 delavcev, ILVA v Torre Anntfnziata 460 delav-cev, bivša Ansaldo 160 delavcev, ILVA v Bagnoliju 150 delavcev, tovarna IMAM je '*a sploh likvidrana in na cesto je zletelo nadaljnjih delavcev; tovarna Benci-je odpustila 160 delavcev, Podjetje OMF 600 delavcev.
* z naštevanjem bi lahko še Nadaljevali. Toda samo iz eSa, kar smo navedli, je raz-Vidno, da so po letu 1948, ko •Pio imeli komaj 17 tisoč de-avcev, odpustili nadaljnjih 4418* delavcev, kar pomeni, da )e v vseh teh podjetjih ostalo
nekaj več kot 12.500 , ali komaj nekaj več tretjina od števila, ki ga ista podjetja zaposlo-pred vojno.
bi prav gotovo ne reči, da niso prišli tudi činilelji, ki niso °dvisni od dobrega ali gospodarjenja itali-vlade, oziroma itali-^"skih vladajočih krogov, aJti modernizacija podjetja t^+neni i5to kot zmanjšanje ^°trebne delovne sile. Tudi ' Jnai ki je bila vmes, je bi-j^2en činitelj, saj je bi-v času vojne posamezna uizvodnja potencirana na ti)CUn VoJaških potreb. Toda ,. v tem primeru ne drži, Vsaj ne drži v obsegu, ki . ga tem činiteljem hoteli r'Pisati. To pa iz dveh raz-togov,	.
lefrlmer' ki nam ga je dala •S°S Pom*a(tt znana tovarna |j an. tliorgio« v Genovi, do-zuje, da je država tista, It 11101,3 prevzeti v breme ti-do Po<^^etja, ki več «ne gre-in ^ pasu v°ine namreč p0(1?rva Povojna leta, ko jp ta, Jetie delalo s polno paro in 0 dajalo velike dobičke je
* a tovarna «San Gio: no» v Jefj n’h rokah. Ko pa je z p0 P°stajala «zastarela», kar
eni- z drugimi in točnej-'zrazom, «ne preveč ren-
tabilna«, jo je prevzela država in tedaj so se začeli odpusti in lanskoletne in letošnje borbe njenih delavcev nam dovolj zgovorno pričajo, do kod je šel IRI v svoji dosledni trmi, da likvidira podjetja.
Drugi razlog glede tega je sledeč; Vsako veliko državno podjetje in to še posebej taka podjetja, kot so podjetja, ki spadajo v sklop IRI, imajo poleg proizvodne funkcije, tudi svojo gospodarsko-politično funkcijo. Posebno velja to v najnovejšem času, ko se v vseh gospodarstvih v svetu teži za nekako kontrolo nad zasebnim kapitalom in proizvajalnimi sredstvi in to iz očitnih političnih razlogov. In glej, večina tistih podjetij, ki preidejo v IRI, ki je, kot smo že omenili, državna ustanova, gredo prej ali slej po zlu.
To pa ni nič čudnega, saj je vsa italijanska gospodarska politika usmerjena v to, da se čimbolj favorizira zasebna iniciativa in kapital in v skrajnem primeru celo tedaj, ko gre Za tuji kapital. Pa je to tako, nam najbolje dokazuje najnovejši primer naftnih vrelcev na Siciliji.
Kot je znano so na Siciliji r.ašli precej močne vrelce nafte. To je vzbudilo v vsej italijanski javnosti dokaj hrupa. Kar ni nič čudnega, saj je znano, da je Italija zelo revna s surovinami, in do sedaj tudi z nafto. In nafta je danes prav gotovo tista surovina, ki jo vsi iščejo.
In tudi v tem primeru se je pokazala italijanska vladna gospodarska politika popolnoma dosledna svoji dosedanji gospodarski politiki, le da je v tem primeru šla še za korak dalje.
Za izkoriščanje teh vrelcev se je potegovala kar cela vrsta italijanskih podjetij. Del teh petrolejskih družb je celo pod neposredno državno kontrolo in vsi so pričakovali, da bo država vzela vsaj velik del tega izkoriščanja v svojo režijo. Toda ne. Nasprotno! Kot poroča italijanski tisk, je prešla večina licenc za izkoriščanje tega naravnega bogastva celo v tuje roke. Glavni tekmec v tej gonji za pravico do izkoriščanja je bila znana italijanska petrolejska družba ENI (Ente Nazionale Idro-earburi), ki mu načeluje demokristjan on. Mattei. Toda
vsa njegova demokrščanska legitimacija mu ni pomagala, in pod izgovorom, da Italija nima dovolj lastnih kapita-lov, da bi mogla izkoriščati te vrelce tako, kot se to mora, so vso stvar lepo prepustili Američanom. Ni kaj reči!
Res je sicer, da bi bilo izkoriščanje teh bogastev nekoliko počasnejše, če bi vse to prepustili domačim podjetjem, ker ista nimajo vprav tolikih izkušenj kot ameriški strokovnjaki, toda ta neznatna pomanjkljivost bi se lahko v najkrajšem času nadoknadila z nekoliko večjo (Nadaljevanje na 4. strani)
«
OBOGATIL SEM Sl D US0
DR FRAM ŠIJANEC
(Ob razstavi naj novejših de1- Loj za Spacala v Umetnostni galeriji na Reki, novembra 1954)
Naslov mojemu poročilu o Spacalovi češki razstavi, ki je bila slovesno odprta v nedeljo dne 21. nov. ob 11. url v prostorih Galerije likovnih u-metnikov na Reki, je povzet iz vpisa beležk, ki jih je napisal s čestitkami umetnik u Spacalu neznan obiskovalec v spominsko knjigo galerijskih razstav. S kolikšno vnemo iti entuziazmom so sprejeli Spa-calovo umetnost že prvi obiskovalci razstave, za katero narašča zanimanje med redkimi ljubitelji in poznavalci sodobnega umetnostnega u-stvarjanja od dne do dni. Brez pretjravanja in s posebnim zadoščenjem poudarjam,
Nastop Celjskega komornega zbora v Avditoriju 2. t. m.
da take razstave v Jugoslaviji še nismo imeli in da bi pomenila resničen in velik dogodek kjer koli na svetu, tudi v velikih kulturnih središčih in pri narodih z najbolj razvito umetnostno tradicijo, recimo naravnost: tudi v •Parizu.
Razstavo je odprl dan pred
prihodom maršala Tita pred zastopniki oblasti in kulturnih- ustanov prizadevni direktor' galerije prof. Boris Vižintin, ki ga naša javnost pozna kot pogumnega iniciat.or-ja in organizatorja letošnjega reškega «Salona 54». Tolmačil je na tej v uvodnem govoru drugi galerijski manifestaciji sodobne umetnosti enega njenih najplodovitejših in najvrednejših pobornikov tržaškega rojaka Lgjza Spacala poleg kiparja Mascherimja nedvomno najbolj zanimivo o-scbnost tržaškega likovnega življenja.
Pred prihodom na Reko se je letos s Spacalovo grafiko prvič pobliže seznanila beograjska javnost (v grafičnem kabinetu na Terezijah); zagrebško razstavo, glede Spa-calovih slikarskih, grafičnih in kiparskih del, kjer je izostala zaradi pomanjkanja prostora (v Muzeju za umetnost in obrt desetorica na reški prireditvi vključenih slik iz zadnjega obdobja magičnega realizma, pa je obiskalo rekordno število 11.500 obiskovalcev,
S komemoracijskega večera v spomin heroja Pinka Tomažiča in Vojke Smuc. v ((Gregorčičevi dvorani* — Nastop Celjskega komornega zbora in recitatorjev Jožeta Rebule, Cezarja Možine in Elvire Kalčičeve
REDKI PRIMERKI PREDZGODOVINSKIH ŽIVALI
V legendah Maorov z Nove Zelandije se pogosto omenja ime tanivha. Gre za strašno zver ki se že samo ob njenem imenu domačini tresejo od strahu. Kakšna je le-ta, nihče točno ne ve, ker je malone izumrla. Živi je kvečjemu še nekaj primerkov, a še to ni gotovo, zakaj nihče ja ni videl.
V Novi Zelandiji, na jugo-zapadnem koncu Južnega otoka. se nahaja neko divje neraziskano področje, poraslo z gostimi pragozdovi, z veriga-
39°1 v oerrn>' znani italijanski atomski fizik, se je rodil te ta
ji letn~lrn.u- Njegov oče je bil železničarski uradnik 2e » •	je	bil redni	profesor na univerzi	v	Florenci,
iPhoj	“°bil	Nobelovo	nagrado in se preselil	v	Ameriko.
■	Uni,,	oa	imenovali	za rednega profesorja	na	newyor-
. _erzi. Njegovo ime. je najtesneje povezano z odkrit-• *	katerim	se je začela atomska	doba.
mi planin, pokritimi z večnim snegom in ledom. Govori se, da žive tu zadnji potomci tanivh, ki se odpravljajo na lov ponoči, podnevi pa se skrivajo po jamah. Neki raziskovalec, ki je na tem področju živel delj časa, je nedavno izjavil, da je naletel na tanivho. Po njegovem pripovedovanju je podobna velikanski mački, katere dolžina od smrčka do konca repa znaša okrog 2.40 metra, visoka pa je nekaj blizu 60 centimetrov. Raziskovalec, ki jo je bil videl, se nanjo ni upal streljati. Padal je ravno mrak, vsled česar se je bal, da bi ne zgrešil in bi ga razdražena zver ne napadla.
Nekaj dni po tem primeru. se je reka, ki je raziskovalec na njeni obali videl tanivho, razlila in odnesla s seboj nekaj glav živine. Cez nekaj dni, ko je voda izvrgla njihova trupla na prodnato obalo, blizu ustja reke, ki se izliva v morie. je bilo ugotovljeno, da so le-ta strahotno raztrgana in razgrize-na. Neki novozelandski časopis je stvar pojasnil takole; to so mogli storiti samo morski psi. Strokovnjaki pa to možnost odločno odklanjajo in to pojasnjujejo drugače. Oni pravijo, da so ugrizi povsem drugačni od onih, ki jih napravijo morski psi. Poleg tega je zelo malo verjetno, pravijo, da bi si morski p«i upali zaplavati tako globoko v rečno vodo, daleč od morja. Oni, ki dobro poznajo to področje, so prepričani, da je to storila tanivha.
# * #
V zadnjih nekaj letih so v Novi Zelandiji našli dve vrsti prazgodovinskih ptic, ki se je zanje mislilo, da so že zdavnaj izumrle. Domači Maori, tako zagotavljajo so naleteli še na neko tretjo vrsto, na tako imenovano moa, velikansko ptico, podobno noju, vendar ni o tem še nobenih točnejših podatkov. Ni pa izključeno, da obstaja še nekaj primerkov moe.
poslana v Nacionalni muzej v Washingtonu. Zgodilo se je takole. Neka žena iz Tampe na Floridi je imela navado, da je kupovala od ribičev ribje plavuti in jih uporabljala za okraske. Nekega dne, ko je spet nakupila večjo količino plavuti, je naletela med ostalimi na neko plavut, ki je bila takšna, kakršne dotlej še ni videla; merila je v premeru nič manj kot 5 centime-tiov. Takoj jo je poslala v muzej, kjer je dr. Izak Jins-berg ugotovil, da verjetno izhaja od neke velike predzgodovinske ribe, ki je znanosti še neznana. Znanstveniki so poskušali o njej kaj več zvedeti od ribičev, ti pa niso vedeli povedati, kakšne so bile ribe, ki so imele takšno plavut.
* * *
Najbolj znana predzgodovinska riba, ki še obstaja, je
Coelacanth, katere plavuti imajo obliko kril in za katero trde ihtiologi, da je živela pred 60 milijoni let.
Ker so te ribe — piše v «Wochenschau» znani ihtiolog profesor J. L. B. Smith — ohranile trde dele svojega telesa malone takšne, kakršni so bili v pretekli davnini, je povsem mogoče, da so se jim tudi njihovi mehki deli zelo malo spremenili. To bi nam pokazalo pot, s pomočjo katere bi mogli ugotoviti, kakšni so bili notranji organi živali, ki so živele v teh davnih časih. Po nekem njihovem fosiliziranem ostanku, bi šlo sklepati, da so prihajali njihovi mladiči na svet živi. Ce bi nam prišla v roke takšna riba, ki mladiče nosi v sebi, potem bi nam bilo veliko laže poseči nazaj v davno preteklost začetkov organskega življenja.
kar pomeni, po ugotovitvah muzejskega vodstva, najbolje obiskano zagrebško razstavo v času po razstavi znamenite francoske tapiserije.
Prireditelj reške razstave, Galerija likovnih umetnosti, je dal začasno odstraniti galerijsko zbirko, da je lahko v peterih dvoranah namestil okoli 105 Spacalovih del, in sicer 36 oljnih slik na platnu in lesu, 10 graviranih in slikanih lesenih plošč, okoli 50 lesorezov in linorezov (črnobelih in barvnih) ter S lesenih skulptur. Tako sta letos Zagreb in Reka prvič sprejela pod svoje okrilje slovenskega tržaškega umetnika-, čigar najnovejših stvaritev, ki stoje v znamenju dosežene sinteze, ljubljansko občinstvo še ni lite, gnilo videti. Ob večjem prizadevanju ljubljanskega galerijskega sveta pa bi bilo vsekakor zaželeno, da bi končno povabil tudi tržaškega Sloven. ca Spacala na posebno samostojno razstavo, tako da bi bila tudi slovenska javnost v večji meri deležna uspehov in pridobitev, ki jih je letos hotela priznati Spacalu v obliki ene najvidnejših nagrad — tv. di mednarodna žirija beneške Biennale 1954.
Borba za kvaliteto je častna borba in bo brez škode prebolela tudi majhne razmere, zlasti j)a še v bližnjih letih, ki pomenijo tako za Spacala kakor tudi za celokupno rast slovenske sodobne umetnosti pri nos in v svetu odločilno leto. Kajti, odkar je Spacal razstavljal skupno s svojimi tržaškimi tovariši v Ljubljani, je preteklo že toliko časa, da je mogel neutrudno razglabljajoči duh tolikšne ustvarjalne sile le še globlje prodreti v skrivnostne, so. mo vizionarju in resničnemu umetniku pristopne like naše dobe, da je moral nujno in v skladu z zakonitostjo svojega lastnega razvoja izoblikovati, razčistiti in s tem samo stopnjevati skladnost neizprosno utemeljenih pravil svoje umetniške gradnje. Odtod tolikšna prepričevalnost Spacalove notranje logike likovnega doživetja, odtod njegova pretehtana ubranost, jasnost, klasičnost v uporabljanju neposrednih -sredstev nove napredne umetnosti, odtod vsa lepota nepotvorjene čustvenosti, novi stil, ki ga navdaja etos plemenite humanosti in ki izvira iz spoznanj naše edistvene dobe. Stvari, kakršne so, so brez reda, in šele človek jim vdahne misel, jih ureja ter jih olepšuje. Zato nosijo še zlasti Spacalova dela pečat naše dobe, njih vsebina zrcali odjek otožne mladosti, njih forme razodevajo eleganco izbru-Šenosti, elan sveže prožnosti, ritem vedrih in veselih popevk naše zemlje, dinamiko gospodujoče tehnike in primitivizem ohole in bučne civilizacije, ki prodira čez zemljo s silo orkana: Kraševci na poti v Trst in iz Trsta še dalje v svet. Kako ljubka in domača je bila nekoč kraška vasica, kako neutolažljivo prazni so sedaj samevajoči čolniči na produ daljne mladosti, kako so ostro klesali robovi izžganih skal in kamnitih gmot.
I.
Splošna orientacija po razstavljenem gradivu je pregledna tudi gledalcu, ki se prvič seznanja s Spacalovo u-metnostjo, saj so prikazane v smiselnem zaporedju, čeprav brez togo utesnjujoče kronološke opredelitve, vse važnejše faze umetnikovega razvoja. Kdor podrobneje pozna njegovo plodovitost, bi morda pogrešal še to ali drugo delo, toda ker ne gre niti na tej obširnejši razstavi za izčrpno retrospektivno predo-čevanje Spacalovega opusa, bo nazadnje prijetno presenečen zaradi umetnikove kritične sposobnosti in zmernega orne.
jevanja na bistvene in zato tipično značilne primere njegovih rešitev. (Tudi v tem pogledu lahko služi Spacalova razstava drugim za vzgled.)
Razstava ne utruja, vse prej kot to, ter povede gledalca v trajnem stopnjevanju napetosti in z nezmanjšano pozornostjo od prvega do zadnjega dela, v eni sami potezi takorekoč: Homogenost am-b ienta, povezanost «predme-metan in njegovega aranžmaja v prostoru, ki se organsko prilagaja razstavljenim eksponatom, predstavlja estetski u-žitek svoje vrste ter bi zaslužila še posebno študijo. Običajno se omenja aranžma «ob koncu«, toda dovolite mi, da ga tokrat z umetnikovim soglasjem — ki ga razberem iz sloga — omenjam v isti vrsti z umetnino samo. Kako zelo je le-ta ustvarjena za oživljanje prostorov, za estetski okus, za dekor, za združitev z ustreznim interieurom, nam postane očitno šele na razstavi pričujoče vrste, kjer doživljamo funkcijo čistih imaginarnih form eo ipso.
Cim bolj postajajo oblike Spacalovih predmetov v konfiguraciji določene likovne rešitve abstraktne, tembolj se vsiljuje potreba po njih prostornem vrednotenju, to se pravi, da zažive tudi izven svojega dvo -p ali trodimen-zionalnega okvira v arhitektonsko oblikovanem prostoru. S problematiko te vrste se bavi Spacal sicer že od vsega početka, toda s tolikšno doslednostjo in senzibilnostjo se je približal njeni analizi šele v preteklih dveh ali treh letih, ko so dozorevale stare in se oživljale nove motivič-ne variacije v pristni inven-ciozni in dragoceno materialni obdelavi, tedaj ko so nastajale z značilnim poetičnim lirizmom prežete kompozicije
Lojze Spacal
važevati njih pristne, a od mnogih še nerazumljene likovne vrednote.
Na drugi strani pa dokazuje tudi sedanja razstava, da se celo Spacalova najnovejša dela nikjer ne odpovedujejo figurativni predmetni motiviki in da tudi geometrično reducirane likovne upodobitve v žarišču ekspresivnega poenostavljanja likovnih znakov (kompozicij itd.) še ne pomenijo emocionalne skrajnosti abstraktizma, ki lahko s svoje strani zares meji na področje ornamentalnega dekora-tivizma; tega se Spacal zavestno izogiba. Glavna opora Spacalovi jasno izkristalizirani, čeprav fantazijsko preoblikovani predmetnosti so bili in ostanejo elementi njegove neposredno danes primor-sko-kraške snovne motivike, ki obstaja že od početkov magičnega realizma naprej (na pr. Magična mrtva priroda,
vse bolj poenostavljenih It- j 1939, Mesec v ateljeju, Pred-
ma ter izoblikovanje dinamično potenciranega prostora s pomočjo skrajno prefinjenega polifonega barvnega ozvočenja. Muzikalno ritmične modulacije na površinskih ploskvah geometriziranih kubov izkoriščajo sedaj vse strukturalne danosti rezane in gravirane lesene plošče. Primerjat v tej zvezi svojstveno uporabo lesoreznih matric, ki jih oplemenituje umetnikova fantazija v igri najsugestivnejših kombinacij lineamenta in barvitosti: (na primer Televizijo na vasi, Mesto v ogledalu I. lin 11., Mesec na trgu in in II, V svetišču). Tudi Spacalove skulpture v lesu izpričujejo svojstvene kvalitete stila, ki je plod doslednega in organskega razvoja najprimernejših umetnikovih kvalitet. Prizmatične kocke vzbujajo prikrite asociacije na oblike otroških igrač in rezbarske folklore (Idol, Preslica, Skrinja), vendar v tako svojstve-
Lojze Spacal:
kovnih valeurjev, tvorbe oča-rujoče prostorne opojnosti, ko je vznikla motivika, ki se opira sedaj na splošno in namerno osamosvojene strukturne elemente materiala, drugič spet na duha domače folklorne tradicije in na čustveno obeležje rezljanih in polikro-miranih starin.
Spacalova poglavitna izrazna sredstva, v prostoru in zato tudi v ploskvi občutena, linija in barva, izdajajo polnokrvno grafično nadarjenost, toda nikoli v smislu vulgarno pojmovanega dekoratizma, kakor ga šablonsko pojmujejo površni in neuki tolmači sodobnih umetnostnih pojavov, hoteč na cenen način omalo-
soba v naravi, Istrski pejsaž, 1943, Sejmski šotor na obali, Mrtvo listje, Maske na gugalnici, 1944), sega preko let nekakšnega socialnega realizma (Vojno pokopališče, Kmetica, 1945, Jutro na Krasu, 1949) do Spacalovih zadnjih pol abstraktnih del, inspiriranih deloma tudi od oblik tehnične in velemestne civilizacije. Večina razstavljenih del pripada zato najnovejši razvojni stopnji, ki jo označujejo poleg že prej razodetih lastnosti naj-subtilnejšega oživljanja v a-sketsko tektoniko umirjene likovne gradnje še doslednejše eliminiranje zunanje ilustrativnosti, prelom z zadnjimi o-stanki nelikovnega iluziomz-
KRASKO PREDMESTJE
n ih in čistih oblikah, da jih lahko brez vsega postavljamo v vrsto vrhunskih stvaritev plastičnega oblikovanja naše dobe (Moore Calber, toda na popolnoma drugačni materialni bazi in z nastroje-njem specifično Spacalove duševnosti). Spacalova prehodna pozicija med mediteranskim in alpskim svetom je tudi tu ponovno izpričana. To, kar hoče Spacalova lesena plastika izraziti, bo umljivo tudi povprečnemu človeku naše dobe, saj je tudi motivično dovolj vidno in poljudno označena, na pr. čudovito Magično oko (mobil), Vrtaljka (mo-bil), Zena z vasi, Ritem grad-(Nadaljevanje na 4. strani)
General	Herbert	Holdr
Ameriški znanstveniki se še spominjajo zanimive ribje
plavuti, ki ie leta	bild
Starokatoliški časopis «The Cor.verted Catholic« (spreobrnjeni katoličan) je v neki svoji letošnji, menda septembrski številki objavil pismo ameriškega generala v pokoju Herberta Holdritza, ki ga je le-ta naslovil na predsednika Eisenhowerja, Kongres in Vrhovno sodišče ZDA.
V tem svojem pismu general Holdritz dolži Vatikan in katoliško hierarhijo v ZDA prevratne dejavnosti, poudarjajoč, da predstavljata veliko nevarnost za »republiko in naše svobodne ustanove«. V svojem pismu pravi med drugim:
da predstavlja katoliška hierarhija v ZDA državo v državi, katere doktrina je v popolnem nasprotju z ameriškimi koncepcijami o demokraciji in svobodi;
da gre za vodstvo, ki stoji pod tujim vplivom, vštevši semkaj kardinale, nadškofe, škofe in ostalo duhovščino v ZDA, s prisego vezano na osebno zvestobo poglavarju
neke politične diktature, t. j. I vseh «heretikov», do vsake-rimskemu papežu, vsled česar | ga nekatolika; to pa se na-
se mora pokoriti njegovim absolutnim ukazom, tudi če so le-ti v nasprotju z ameriško ustavo;
da je ta rimska diktatura odkrito objavila vojno ustavi ZDA (Pil IX in Leon XIII), saj je vsak član te hierarhije, torej tudi oni v ZDA, s prisego, ki jo je dal Vatikanu, dolžan sprejeti obsodbo ameriške ustave, s čimer se postavi na stališče sovražnikov ameriške nacije;
da se po tej hierarhiji izvajajo ukazi tujega vladarja, pri čemer je smatrati vsakega rimskokatolika za udeleženca pri izvajanju prevratnih namenov, naperjenih pro-t ameriški ustavi. Ameriški rimskokatoliški državljani, že od rojstva pod duhovno ’ ter intelektualno diktaturo, pa povsem lahko sprejemajo tudi politično diktaturo;
da se je sleherni član te hierarhije, vštevši one v ZDA, zaklel na večno sovraštvo do
naša,	razumljivo,	tudi na
vsakega nekatoliškega funkcionarja v ZDA, od predsednika navzdol. Ti tako imenovani heretiki bi morali biti, po stari tradicionalni praksi »španske inkvizicije«, odstavljeni tudi s pomočjo sile, ki je v vatikanski politiki nasploh	priljubljeno	sredstvo;
da sta Vatikan in njegova hierarhija v ZDA vzpostavila navznoter ameriških nacionalnih meja sovražne borbene in celo polvojaške organizacije (Kolumbovi vitezi, Društvo	jezuitov itd.), katerih
naloga bi bila izpodkopavati ameriške institucije;
da	ta svetovna	politična
hierarhija posega tudi v zunanjo in notranjo politiko ZDA, kakor se je tudi skozi stoletja mešala v zunanje in notranje zadeve drugih narodov, kot n. pr. za časa Hitlerja v Nemčiji, Mussolinija v Italiji in Eranca v Španiji. Eo
kardinalu Speelmannu, vatikanskem glasu v ZDA, je ta hierarhija vselej stala za Mc Carthyjem (ki je član organizacije ((Kolumbovih vitezov« ter vzgojen v jezuitskih šolah), ko se je ta s svojim programom lotil ameriške ustave;
da sta Vatikan in njegova hierahija v ZDA v odkritem sovraštvu do ameriških ustavnih koncepcij glede svobode veroizpovedi, da odrekajo versko strpnost povsod, kjer je bila rimskokatoliška vera potrjena kot državna veroizpoved (n. pr. v Španiji, Kolumbiji in drugih državah Latinske Amerike). Vatikanska ambicija, da bi se ZDA spremenile v rimskokatoliško nacijo, je stara že stoletja;
da poseduje ta vatikanska svetovna politična hierarhija v ZDA velikansko bogastvo (od leta 1946 je izdala samo za šole deset milijard dolarjev);
da te svetovne politične ambicije Vatikana predstavljajo grožnjo za mir, ne samo .v
ZDA, ampak v svetu nasploh. Pod krinko težnje za vzpostavitev svetovnega miru, se je ta hierarhija v resnici postavila na stran onih, ki bi radi z atomskimi in vodikovimi bombami zanetili tretji svetovni požar. Tako se je na osnovi svojih dejanj sprevrgla v svetovnega kriminalca.
Potem ko je general Holdritz v omenjenih desetKi točkah navedel svoje obtožbe proti Vatikanu in njegovi hierarhiji, je izjavil dalje, da vtem ko žele ((komunisti« vzpostaviti svojo diktaturo pod kontrolo Moskve, se pa rimsko, katoliška hierarhija trudi, da bi uveljavila diktaturo, ki bo pod kontrolo Vatikana. Razlika, pravi, je samo v tem, da je v ZDa ((komunistov« samo 25.000. pristašev Vatikana pa okrog 3Q milijonov, in ti, poudarja, izvajajo svojo dejavnost povsem odkrito.
Upokojeni general zaključuje svoje pismo s sledečimi predlogi;
da se vatikanska hierarhija v ZDA vnese v listo prevratnih organizacij in hkrati podvzamejo ustrezni ukrepi;
da se sestavi poseben odbor kongresa, ki bi preiskal prevratno dejavnost Vatikana in njegovih agentov;
da se predstavniki Vatikana v ZDA (hierarhija) registrirajo kot agenti tuje države in da se jim odvzame ameriško državljanstvo;
da se zahteva od vseh funkcionarjev v javnih službah, da se odrečejo svoji lojalnosti do katerekoli druge države ali svetovne politične organizacije v prvi vrsti do Kremlja in Vatikana.
Akcija, ki jo je sprožil stari upokojeni general, je preprosto rečeno dokaj’ naivna, malone podobna glasu vpijočega v puščavi, je pa vseka* kor značilna, ker dokazuje, da se tudi v ZDA najdejo ljudje, ki mislijo s svojo glavo in ki so dojeli vlogo in namene vatikanske rimskokatoliške hierarhije y /JiA.
m/ ik. IVJF I*Vremenska napoved za danes: Lepo, suho vreme, tu pa tam oblačno. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 14.8 stopinj; najnižja pa 10.5 stopinj.
TKST, sobola 4. decembra 1954
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II,: 17.00: Haydn:
Oratorij za soliste, zbor in orkester. — Trst I.: 11.30. Simfonična glasba. — Slovenija: 16.10: Utrinki iz literature - N. Kasancakih: Prihod na Kreto. 18.00: Jezikovni pogovori.
ŠPORTNE VESTI
v NESTRPNEM PRIČAKOVANJU
JUTRI VELIKA TEKMA
na olimpijskem stadionu
V italijanskem moštvu bo nastopil tudi Schiaffino, vendar so Argentinci favoriti
RIM, 3.
dogodek jutrišnjega dne bo v Italiji pač tekma med italijansko in argentinsko reprezentanco. Argentina uživa sloves nogometne velesile. Na svetovnem prvenstvu pa ni sodelovala, zato je težko reči, koliko se lahko obnese s kakršnimkoli nasprotnikom v Evropi. Da je premagala Portugalsko, (čeprav se je ta krepko borila) še ne pomeni jamstva za naslednje zmag*. Vendar lahko rečemo, da doslej še pač vedno velja za favorita v nedeljski tekmi.
Danes so imeli Argentinci svoj drugi trening v Rimu in sicer na stadionu Torino Argentinski vodja moštva je zaradi tega izrazil svoje nezadovoljstvo, ker bi rad s svojimi ljudmi vsaj nekoliko preizkusil tla olimpijskega stadiona. Trener Stabile je sestavil iz svojih 22 igralcev dve moštvi, ki sta igrali dobre pol ure. Na vsaki strani je padel po en gol. Moštvo A je nastopilo v postavi, ki bo verjetno igrala v nedeljo Negotovi točki sta le še vratar in srednji napadalec. Verjetno pa bo v golu Carizzo, ki je igral v vratih moštva B in ima od zadnje nedelje nekoliko poškodovano roko, vendar pa najbrž ne toliko da bi v nedeljo ne mogel igrati. Za srednjega napadalca ima sedaj več upanja Bo-rello ki ie na čelu argentinskih strelcev, a v Lizboni ut igral. Bonelli, ki jc igral prejšnjo nedeljo, ni v najboljši formi. Pa vendar bi s« lahko zgodilo, da bi ga Sta bile le izbral, ker igra v istem klubu kot ostali štiri* napadalci in je torej z njimi bolj vigran.
Tudi italijanski reprezentanti, ki so še v Florenci, so imeli danes nekaj treninga. Vendar so bile to le razne vaje brez igre Za italijansko reprezentanco je že več ali manj gotov’o, da bo nastopila, če ne pride kaj vmes, v tej postavi;
Viola. Magnini, Giacomazzi, Bergamaschi, Ferrario, Mol-trasio, Boniperti, Celio, Gal-lo, Schiaffino, Frignani.
Nekaj dvomov je bilo zaradi Ferraria, ki je čutil bolečine v hrbtu, a so mu prešle. Zdravniki so dognali, da gre pri teh bolečinah za revmatičen izvor.
Kot vidimo, bo to pot prvič nastopil za italijansko državno reprezentanco tudi Schiaffino. Igralec je prišel iz Urugvaja šele za začetek letošnjega prvenstva, pa je že državljan in igra v reprezentanci. (Pri športu namreč lahko kdo zelo hitro postane državljan. Zadostuje, da je sin italijanskih staršev-.. Tako je že tudi Ricagni igral v reprezentanci. In če sedaj uspe kakemu italijanskemu klubu kupiti Argentinca Cecconata in Grilla, tedaj se lahko čez nekaj časa nadejamo italijanske državne reprezentance s krasnim — urugvajsko-argen-tinskim napadom. Za argentinska igralca se baje zanima Napoli, toda cena za oba tudi za Laura ni malenkost: četrt milijarde!).
# # #
RIM. 3. — Z letalom so prispeli z Dunaja Erik Steiner, mednarodni nogometni sodnik, ter stranska sodnika
Glavni športni. Fritz Seipelt in Rudolf. Ro-
man, ki bodo vodili nedeljsko tekmo med Italijo in Argentino.
in italijanska gospodarska floliUj
(Nadaljevanje s 3. strani)
ZAOSTALI TEKMI JUG. NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Partizan in Crvena zvezda odpravila svoja nasprotnika
V zaostalih tekmah 11. kola prve zvezne lige je v četrtek Crvena zvezda v Zagrebu v obojestranski slabi igri premagala zagrebško Lokomotivo s 4:0 (1:0). Partizan je v Beogradu v nadmočni igri brez velike težave odpravil Vardarja iz Skoplja s 3:0 (1:0).
Tenis v Melbournu
MELBOURNE. 3. — Dež je preprečil finale dvojic, v katerem bi nastopili Seixas in Trabert ter Hartwig in Rose.
Nadaljuje pa se polemika okrog «primera Hoada». Ta igralec je namreč močno popustil v formi. Vendar mnogi pripisujejo krivdo, za to kapetanu moštva za Davisov pokal Hopmanu, ki izvaja nad igralci silno strogo disciplino in jih nadzoruje vsak trenutek med treningom in tudi v prostem času. Hopman je sicer priboril svoji državi štiri zaporedne zmage s svojim moštvom, vendar se mu je že večkrat očitala prevelika strogost. Neki list n. pr. očita Hopmanu, da drži Hoada ((blizu svojega krila« in ravna z njim kot z otrokom* ter mu daje ((misliti na tenis, jesti tenis, piti tenis in živeti za nič drugega kot za tenisu.
TAKO MISLIMO MI:
državno podporo. Toda to oi ne bilo v smislu splošne italijanske gospodarske politike.
Sicer pa je gotovo eno: V tako imenovano Cassa del Mezzogiorno gredo milijarde, ki jih plačuje italijanski davkoplačevalec. Učinek vseh teh ((investicij« smo videli v omenjenem primeru v Neaplju, kjer sicer ne gre neposredno za podjetje iz tega sklada, kjer pa se najbolj jasno vidi, da celo stara. že vpeljana podjetja hirajo ali celo umirajo. V primeru tovarne San Giorgio iz Genove smo tudi videli, da je država le zato tu, da zasebnika «reši» tistih podjetij, ki več, «ne gredo«.
Cemu bi se torej čudili, če j2 šla v primeru sicilijanskega petroleja za korak dalje in izročila njegovo izkoriščanje, namesto domačim, raje tujim zasebnikom, ki so gotovi, da bodo posel opravili «dobro». Ce pa se morajo italijanski delavci na vse mogoče načine boriti za košček kruha, kot se te dni dogaja v Milanu in Turinu, to ni več stvar vlade, ampak delavcev samih
«Obogatil sem si dušo»
(Nadaljevanje s 3. strani)
DVOLIČNA POLITIKA ITALIJANSKE BURŽOAZIJE
Za zunaj hvalijo partizansko borbo
doma pa poslavljajo partizane na založno klop
Namesto ds bi se krasili s tujim perjem, naj raje opu-ste podle poskuse sramotenja osvobodilnega gibanja
Italija - Argentina I. polčas	2	
Italija - Argentina končni rezultat	2	X
Casale - Cuneo	1	
Pro Vercelli - Ivrea	X	1
Carpi - Forli	X	1
Faenza - Reggiana	1	
Mantova - Marzoli	X	1
Doto - Mestrina	a	
Cecina - Jesi	2	X
Fabriano - Siena	I	
CampobassO-Chin. Neri 1		2
Ctal Cirio- Maršala	1	
Trapani - Crotone	1	
Turris -Casertana	1	X
Pescara - Fermana	1	
Mercedes se bo okrepila s Stirlingom Mossom
LONDON. 3. — Vest o verjetnem prehodu Stirlinga Mossa k tovarni Mercedes, tako da bi po pogodbi za 20.000 šterlingov nastopal v prihodnji sezoni samo za to nemško tovarno, je zbudila v Angliji precejšnjo senzacijo. Mercedes baje smatra Mossa za najboljšega sedanjega dirkača. Sedaj so pri Mercedes že svetovni prvak Juan Fangio. Hans Hermann in Karl Kling, ki bi skupno z Mossom predstavljali najmočnejše moštvo.
Nogometaši ljubljanskega Odreda so gostovali v Miinchenu, kjer so igrali s članom prve nemške lige F. C. Bayernom. Nemci so premagali Ljubljančane z visokim rezultatom 7:2 (2:1).
nje, Boginja mesta in drugi motiv[ velemestne dinamike, ki ponazorujejo poleg dimenzij tudi vključeno funkcijo časovnega gibanja. Skulpture izvirajo iz leta 1953.
Slike kakor tudi grafike zadnjih dveh let govore o neugnani strasti iskanja in spo-polnjevanja, o neizčrpnih e-nergijah v odkrivanju novih lepot, v popolnejši izrazni sili osvojenih likov, o pretanjeni čustvenosti velikega u-stvarjalnega poleta, o pridobivanju samoniklih in harmonično izkoriščenih metod materialne in tehnične obdelave.
Tu so dela, ki bodo prešla na raven velikih evropskih u-stvarjalnih naporov in ki dosegajo to priznanje že dandanašnji, o tem ne dvomim:
Mesto v noči, Mesto v ogledalu. Skvar v Istri, Luna
park, nadalje sijajne barvne slovensko dijaško društvo grafike iz leta 195?. in 1953. ^sjmon GREGORČIČ« priredi
Italijanska buržoazija se je po vojni znašla v kaj čudnem položaju. Na zunaj ima opravka z državami, ki so že od nekdaj težile k formalni demokraciji zapadrtjaškega tipa, navznoter pa se še vedno drži togih starih predpisov in zakonov, izvaja politiko, k se ne more otresti- sofistične dediščine.
Tako se na primer dogaja da se ta buržoazija v zunanjem svetu zelo rada ponaša s svojo partizansko preteklostjo, s svojo uporniško borbo, doma pa na vse to popolnoma pozablja in' se dogaja ravno nasprotno, da kliče pred sodišče borce za svobodo Italije in njenega ljudstva.
Tak primer je tudi z Beneško četo, katere člane skušajo predstavniki te buržoazije obtožiti najbolj nesramnih dejanj, katerih partizanski borci zaradi svojega visoko razvitega političnega in moralnega čuta niso nikoli napravili, še manj pa so taka dejanja bila podlaga partizanskega gibanja, kot se bo to zelo verjetno skušalo prikazati na obetajočem procesu.
Naj vodilni italijanski ljudje enkrat za vedno tudi doma pričnejo s pravilnim odnosom do partizanskih in garibaldinskih borcev. Naj se hvaljenje italijanskega odporniškega gibanja v inozemstvu prenese tudi v notranjost Italije, . in sicer na tak način, da se bo enkrat za vedno prenehalo z blatenjem teh borcev in z grožnjami, da jih bodo klicali pred sodišče zaradi njihovega sodelovanja u osvobodilnem gibanju.
življaje. Splošna želja vseh pa je bila. da bi imeli tudi pri nas bolj pogostoma taka zanimiva predavanja.
Namiznoteniški turnir pri „Zlatem pajku"
razgibana slika Industrijske četrti, monumentalni Večer na Krasu (1951), čudoviti privid Mesta v ogledalu (olje na lesu, 1953, št. 39) in vrsta sorodnih variant Spacalovih tem.
Vzorno ureditev razstave in izdajo ličnega kataloga je preskrbel prof. Boris Vižintin, ki je napisal tudi uvodno študijo o umetniku. Ze drugi dan po otvoritvi je predaval o Spacalovi umetnosti pod okriljem Ljudske univerze univ. asistent Bade Butar, ki je 0-premljal svojo tehtno in vsebinsko bogato analizo Spacalovih del s skioptičnimi slikami ter z reprodukcijo klavirskih kompozicij, ki jih je u-glasbil na teme Spacalovih del mladi tržaški komponist Fa-bio Vidali 1950 (Večer na Krasu, Prehrana partizanov, Vojaško pokopališče, Viseči čolni na Savudriji, Predmestje).
Spacalove razstave na Reki, v Zagrebu in Beogradu v letošnjem letu 1954 bodo pomenile mejnik v razvoju celotne likovne umetnosti naše dobe. To je zares pomembno, vitalno, umetniško doživeto in dognano, je vzrastlo iz tal naši zemlje in je na višini najvišjega merila naše dobe.
v sredo 8. decembra namiznoteniško tekmovanje pri ((Zlatem pajku« proti srednješol-sko-akademskemu športnemu klubu iz Trsta.
Pričetek ob 14.30 uri.
STANDREZ
Predavanje o življenju za štirimi stenami
Pod tem naslovom smo imeli pretekli četrtek zvečer v naši prosvetni dvorani zanimivo in poučno predavanje. Novinar in pesnik Ivo Marinčič nam je iz svojih in iz izkušenj njegovih tovarišev prikazal trlpljenje naših ljudi po fašističnih zaporih v dobi med obema vojnama-Predavanje je zaključil z besedami:	«Naših krvnikov ni
več, mi pa smo še ostali.«
Med predavanjem je domača mladina lepo recitirala nekaj pesmi, ki jih je predavatelj sam spesnil v zaporu. Ob tej priliki so domačini, predvsem člani prosvetnega društva pod katerega okriljem je bilo predavanje do kraja napolnili prosvetno dvorano. Vsi so z živim zanimanjem sledili predavanju, saj so mnogi starejši med njimi tudi sami imeli podobne do-
Padec s kolesa
ji je povzročil poškodbe
22-letna delavka Mafalda Drusetta iz Gorice, Ul. Pola štev. 12 je včeraj zjutraj okrog 6.30 padla s kolesa, medtem ko je hotela na delo v tekstilno tovarno v Portco-ro. Na pomoč ji je prišel rešilni avto Zelenega kriza tui jo odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji obvezali rano na bradi ter lažje poškodbe po rokah.
Propaganda za uničevanje mrčesa
Na pobudo Kmečkega konzorcija v Gorici bo od 4. do 11. t. m. vozil po Goriškem avtobus s potrebnimi sredstvi za boj proti mrčesu. V spodaj navedenih krajih bodo v ta namen predvajali filme, v katerih bo nazorno prikazan način in moderna sredstva za uspešen boj proti mrčesu.
6. in 7. decembra v Gorici ob 11. uri v telovadnici.
8. decembra v Standrežu ob 16- uri v kinematografski dvorani.
8. decembra v Sovodnjah ob 20. uri v dvorani.
9. decembra v Steverjanu.
SEJA UUBURA KONZORCIJA ZA BOJ PROTI TOCl
Poročali so o uspehih novih raket pri Veroni
Saje so se vnele
Goriški gasilci so včeraj dopoldne okrog 10.30 odšli na Majnico, da bi pogasili ogenj, ki je nastal v dimniku stanovanja Carla Meglina na štev. 1. Gasilci so v pol ure pogasili ogenj in tako preprečili hujše posledice. Skoda je neznatna.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Ne da bi za to vedela je tihotapila cigarete
Sodniki so Jo oprostili
Pred goriško kazensko sodišče je bila včeraj poklicana 46-letna Lorenza Mastandrea iz Gorice. Ulica Seminario 5, katero so leta 1952 zasačili financarji z ameriškim tobakom.
Obtoženka je stopila pred sodnika vsa objokana in začela je v joku pripovedati, kako se je razvila zadeva s tihotapljenim tobakom, s katerim so jo našli organi finančne službe. Izjavila je, da ji je zavoj izročil njen znanec Domenico Saporito iz Gorice nekega dne v oktobru leta 1952 s prošnjo, naj zavoj odda lastnici pivnice v Ul. Morelli. Po cesti so Mastandrejevo u-stavilj financarji in ji ukazali odpreti zavoj. Kakšno je bilo njeno začudenje; ko je v zavoju zagledala večjo količino ameriškega tobaka (2.720 kg), saj je po njenem pripovedovanju sprejela zavoj, ne da bi vedela za njegovo vsebino. Seveda je morala blago izročiti financarjem, ki so jo prijavili sodnim oblastem.
Včeraj je proti njej pričal tudi podoficir finančne službe. ki je dejal, da so financarji spremljali in zatem zaustavili Mastrandrejevo zato, ker so jo videli v družbi Sa-porita, znanega zaradi tihotapstva ameriških cigaret. Obtoženka je ponovno hotela dokazati, da ni vedela, kaj je v zavoju, prav tako, tudi njen branilec.
Po krajšem presledku je kazensko sodišče Lorenzo Ma-standreo oprostilo, ker ni storila kaznivega dejanja.
Aretiran zaradi napada na ženo in policista
Ko so 39-letnega Bruna Mor.tica iz Gorice, Ul. Rabat-ta 19 poklicali te dni na goriško policijo, se je mož povabilu odzval, toda med čakanjem v čakalnici je nenadoma napadel službujočega
stražnika, ki mu je ukazal mirno počakati na uradnika, pred katerim bi se Montico moral opravičiti zaradi slabega ravnanja z ženo.
Montico je namreč pred časom zapodil od doma svojo ženo, ki je mati 6 otrok in je bil zaradi tega klican pred oblasti. Toda najbrž mu zadeva ni preveč dišala in Montico se je premislil in se je hotel vrniti domov, toda pri napadu na stražnika jo je iz-kupil. Odpeljali so ga v gori-ške zapore, kasneje pa bo prišel pred sodnika, kjer se bo moral zagovarjati zaradi slabega ravnanja z ženo in zaradi fizičnega napada na stražnika.
Pred dnevi so se v Krminu pod predsedstvom Banella se-stali člani izvršnega odbora Konzorcija za boj proti toči. Predsednik je omenil, da bodo pripravili v kraju Roncada prostor, kjer bodo na razpolago rakete. Dalje je govoril o finančnem stanju Konzorcija in seznanil člane s pogajanji med Konzorcijem in družbama SIPE iz Milana in Italrazzi iz Verone. Izvršni odbor je dalje sprejel vse potrebne sklepe v zvezi s prenehanjem finančnega upravljanja zaradi bližnjega sklicanja generalne skupščine.
Predsednik je poročal o u-spehih raket, ki so sestavljene iz jodove spojine in srebra in ki jih uporabljajo za streljanje proti toči. S temi raketami so pri poskusih v Veroni dosegli velike uspehe. Ko je 16. avgusta padala izredno debela toča, je uporaba teh raket povzročila, da so se ledene kroglice raztopile in da je en kilometer naokoli namesto toče padal močen dež.
Ob koncu so razpravljali o sprejemu nekaterih novih vasi v Konzorcij, medtem ko je predsednik pozval vse tiste, ki so v zaostanku s plačevanjem prispevkov, naj jih vložijo v goriško hranilnico v prvem tednu decembra, da bodo lahko saldirali dobave in zaradi prenehanja uprave.
knjige in koledar pa stanejo skupno 500 lir.
V Gorici je na prodaj na sedežu ZSPD, SFS in v Katoliški knjigarni. Z današnjim dnem ga prodajajo tudi po vaseh. Ker je koledar knjiga, ki je v vsaki hiši nujno potrebna skozi vse leto, ga vsem najtopleje priporočamo.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine. Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24.
KINO
CORSO. 17:	«Krasni plen«,
barvni film. panoramsko platno. M. Monroe in R. Mitchum.
VERDI. 17: «Gorje zmagovalcem«, L. Padovani.
CENTRALE. 17: ((Dogodivščine Petra Pana», barvni film, W. Disney; izven programa «V deželi medvedov«, barvni film.
VITTORIA. 17: ((Samomorilsko poslanstvo«, barvni film, T. Curtis in M. Murphis.
MODERNO. 17: «Fattaccia».
Seja občinske gradbene komisije
Ta teden je bila pod predsedstvom odbornika za javna dela geometra Bolterija seja občinske gradbene komisue> na kateri so razpravljali u* odobrili sledeče načrte;
Valli Luigi — Brumat Lui-gia: gradnja stanovanjske lise v Ul. Palladio; Tonut Gia* como in Cargnel ^ FrancescaS gradnja stanovanjske hiše > naselju Mochetta; Zanutel Guerrino in Vidoz Alba: gra i nja stanovanjske hiše v Ul* Višini; Devetag Guido; gr* * nja stanovanjske hiše v Ul* M. d'Azeglio:	Makuc_ Josip,
gradnja privatne garaže v sv. Mihaela štev. 100: Cotoni ficio Triestino; razširitev te ^ mične centrale in gradnja m dustrijske stavbe za vanje rayona:	Pellicani M®*
,ria, por. Tavella: gradnja s-®^ novanjske hiše v Ul. palladio, Ferriera Montesanto: ograje v Tržaški ulici ste • 72:	Nanut Ludvik:	gradnja
stanovanjske hiše v Ul- sv* Mihaela; Simonelli Giuseppe* gradnja stanovanjske Ločniku. Ul. Chiese antiche.
Komisija je nadalje pogoj_ no odobrila še sledeče. Holt Dario: gradnja industrijske stavbe v Ul. della B® ca; Ipavez Bruna: S stanovanjske hiše v Trento.
JADRANSKI KOLEDAR
v prodaji v Gorici in okolici
Te dni je v prodaji »Jadranski koledar« za leto 1955. Koledar je Izredno bogato opremljen, okusno izdelan in poln najbolj zanimive vsebine. Njegova cena je 300 lir. Vendar lahko dobite poleg koledarja še štiri dobre m zanimive knjige, in sicer: Bevkovo »Tuja kri«, Zormanovo (Svobodni gozdovi«, Duunovo (Hoja skozi temo« m »Dežele sveta«, neke vrste zemljepis sveta. Te
ENO LETO ZAPORA
zaradi poskusa posilstva
Pred goriške sodike je včeraj prišel 23-letni Alfesio Pel-lizzaro iz San Piera ob Soči. ki se je moral zagovarjati zaradi več prestopkov do M. S. iz Nabrežine.
28. marca so prebivalci Poljana našli ob domačem pokopališču okrvavljeno in nezavestno žensko, katero so takoj odpeljali na sedež Zelenega križa, obenem pa so poklicali domače orožnike, katerim je ženska, ki je bila vsa opraskana po obrazu in močno poškodovana po obeh nogah, izjavila, da jo je napadel neznan mladenič katerega ime je zapisano na izkaznici, ki mu jo je med pretepom ukradla iz žepa.
Zenska je pred orožniki in včeraj pred sodniki izjavila, da je prišla v Furlanijo iskat delo. V Foljan je prišla že zvečer 28. marci, in v trenutku, ko je hitela mimo pokopališča, jo je nekdo zgrabil z vso močjo in jo odvlekel
na pokopališče. Vrgel jo je na najbližji grob in ji skušal vsiliti svojo voljo, Zenska pa je bila precej močna in ji je uspela iztrgati se iz objema, vendar pa je iz pretepa odšla precej potolčena, zaradi strahu pa je padla tudi v nezavest.
Obtoženi Pellizzaro pa je zanikal obtožbo in celo izjavil, da ga je ženska zvabila na pokopališče, pa se mu je pozneje iztrgala iz objema ter jo je v jezi zaradi tega tudi pretepel.
Pellizzaro je sodnim oblastem že znan, ker je bil že večkrat obsojen zaradi vinjenosti in napadov na ženske, vendar je bil dostikrat pomi-loščen zaradi delne umobol-nosti. Tokrat pa ga je kazensko sodišče v Gorici obsodilo na eno leto zapora in povračilo sodnih stroškov.
Predsednik:	dr. Suich, dr-
žavni pravdnik De Marši, zapisnikar Omeri,
T^wjmCnctmh
predvaja DANES 4. l.m. z začetkom ob 18. uri barvni fato;
Romantičen, dramatičen, napet Nepozabna predstava
Ricardo Montalban, Pier Angeli, Villorio Gassman
Magazzini UALIGER
UL. TIMEUS 3
(NOVA STAVBA) TEL. 44185 JE VAŠA TRGOVINA
V njej dobite s
OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 lir naP*'sJ' Bogato izbiro USNJENIH JOPIČEV in TELOVNIKOV. - JOPICE od 2.950 lir naprej. - VOLNENE HLACe po 1.350 lir. - Poleg tega do-bite pri nas: VELIKO IZBIRO DELAVSKIH OBLEK v vseh barvah in po najnižjih cenah. AMERIŠKE PLATNENE HLACE. AMERlSIOi JOPICE za delo, NOGAVICE, PULOVERJE tfd-
POSKUSITE!
uiiiiiiiiuiiiii milimi  	iiiHiitiniuuiiiiiinii|||l,|,ii||lllllinilll>>i|111
HM«!
r
s. kennedy[
Tiil det*	d4*»]
61
«Nekateri klanovci se v avtomobilih preoblečejo v svoje kute. Drugi čakajo v avtomobilih do zborovanja in prilezejo nato iz njih kot krti,« sem rekel. «Tisti, ki čakajo v avtih, imajo s seboj male kovčke, v katerih imajo klanovsko obleko, ali pa jo imajo tudi samo zavito v papir.«
Odšel sem domov s Hardingom in obesil svojo klanovsko obleko, ter se pripravljal za klanovsko zborovanje. Ob dogovorjenem času je prišel Stames in me odpeljal do avditorija V zapuščeni ulici smo se ustavili in jaz sem izkoristil priliko in oblekel svojo kuto. Nato sem sam odšel do vhoda. Pri vhodu sem srečal skupino študentov iz kolegija Mercer. Raz-govarjali so se s policijskim kapetanom ter držali v rokah kupe letakov. Vzel sem nekaj letakov, ki so ostro napadali kluxarstvo.
«Zakaj ne smemo deliti teh letakov?« je vprašal eden izmed študentov policijskega oficirja. »Mislil sem, da uživamo v Ameriki svobodo govora in tiska.«
GROZI NEVARNOST
«Ne gre za to.» je rekel jezno kapetan. »Vi govorite o ognju, ki ga ni; prav v tem je stvar...«
Povzipel sem se po stopnicah. Tu so bili klanovci v civilu in v kutah zelo zaposleni z razdeljevanjem KKKpropagande
in obrazcev za vpisovanje v Klan. Približal pa se jim m noben policaj, prav tako ni nobeden zahteval od njih pooblastila za njihovo delovanje.
Na vratih so stražili zakrinkani kavalirji Klana. Kavalirji so bili povsod in veter se je poigraval z njihovimi širokimi oblačili. Razmišljal sem o ironiji dogodkov. Meščanom ni dovoljen vstop v avditorij, ki je bil sezidan z denarjem, ki so ga plačali oni sami z davki, ter je bil zato tudi namenjen javnosti. Tako se je zgodilo tudi tedaj, ko so Hitlerjeve napadalne enote zavzele vsa javna poslopja povsod, kjer so se pojavile. Z bojaznijo sem razmišljal, ali se morda ne pripravljajo tudi tu na puč v ameriško-nacističnem slogu.
Sel sem naprej in se čutil varnega, pokrit s krinko fcla-novca. Na zborovanju je bilo nekaj tisoč klanovcev, vštevši žene in otroke. Celo otroci so imeli klanovske kute in krinke. Kluxarji prav tako kot nacisti nocejc zgubljati časa, za «vzgojo« svojih otrok.
Sprehajal sem se naokoli v upanju, da srečam_ svojega prijatelja Boba m se mu zahvalim, da mi je rešil življenje. Sele kasneje sem zvedel, da je bil Bob v tem času zunaj in da mi je verjetno zopet rešil življenje!
Naletel je na Starnesa, ki je stal na pločniku.
«Kje je Kennedy?» je vprašal skoraj neslišno.
♦Ravnokar je vstopil,« je odgovoril Stames.
«Oh, nebesa!« Je odgovoril Bob.
»Za kaj pa gre?«
»Zmaj je postavil past! Cez deset minut bodo kavalirji zaklenili vsa vrata. Tedaj bo Zmaj ukazal, naj vsi snamejo krinke! Kakor hitro bodo kavalirji opazili Kennedyja, bo Zmaj zažvižgal in bodo vsi planili nanj.«
»Toda, za vraga, kako ga nameravaš iztakniti? To je teže kakor pa najti iglo v kopi sena!« USPESNA PREVARA
«Vem. da je tako, toda poskusiti moram,« je dejal Bob in stekel v avditorij. Medtem se je že začela ceremonija m so bili že vsi zakrinkani. Bob je nejevoljen oblekel svojo kuto in menil, da je njegovo iskanje popolnoma zaman.
O vsem tem nisem ničesar vedel, dokler nisem zaslišal znanega Bobovega glasu, ki Je nekje za menoj šepetal: «Hej. Bill!« Minila je cela minuta, dokler ga nisem zagledal. Taval je kakor brez cilja med kavalirji, Terorji in Duhovi ter neprestano ponavljal: «Hej, Bill!«
»Kaj praviš, Bob?« sem vprašal.
«Ali si ti, Bill?« je zašepetal. »Naletel sam na toliko nepravih Billov! Takoj moraš zapustiti ta kraj!«
»Kaj ni v redu?«
«Zmaj bo lahko vsak trenutek ukazal, da se zaklenejo vrata in da vsi snamejo krinke!«
»Za Doga! Odidiva takoj!«
«Bo bolje, če sam gres k vratom. Ce te kak kavalir ustavi na vratih, reci mu, da moraš bljuvati ah kaj podobnega.«
»O.K. Grem.«
Krenil sem k vratom, čimbolj hitro sem mogel. Trudil sem se. da bi vzbujal čim manj pozornosti. Na vratih sta stražila dva kavalirja. Zibal sem se, kakor da bi bil pijan. Kavalirja sta pazljivo opazovala skozi izrezke moje krinke, da bi videla nekaj obraza.
.W»J
»Preveč sem pil tega prekletega slabega žganja,« s®^,r sta in se zjbal med njima. Medtem ko sem se tako ša pi se stražarja pomenljivo gledala. Držal sem se, kakcr vsak trenutek padel.	,iju,
«Le pojdi, klanovček,« je naposled rekel eden izmed Sel sem v noč in se res čutil precej bolnega.	^
Prišel sem v park poleg poslopja, slekel klanovsko ku ^ snel krinko ter se skril v Starnesov avto. Men d sem, p.jjaJ mnogo bolje, da ostanem precej oddaljen od avditouja-sem se po ulici in si zapisoval številke klanovstoh av ^ biiov. Vedno sem imel navado, da sem dajal te s e . orga“ jevnini in zveznim organom oblasti kakor tudi raznim TU nizacijam, ki se ukvarjajo z zaščito državljanskih pt»v pa tam so bile te številke zelo koristne.
OBEŠENI »KLANOVEC«
Študenti iz poslopja.
zraven
kolegija Mercer so se zmeraj stali
»Moral	bi biti	kak način, s katerim bi sveJL!?0Z£tfb J*
je	večina	ljudi v	Maconu proti Klanu.« sem saisan	mlsel.
dejal eden izmed njih. To me je navedlo na Pristopil sem in se jim predstavil.	n„iiu.«	^nl
»Imam	svojo	klanovsko obleko tu v a v torno	ogJ1jem-
rekel, «pa	čeprav	se rad ne bojujem proti osnju	^
bi bilo morda dobro, da to klanovsko obleko nagao in jo izkoristimo za protiklanovsko lutko.«	Ritko ^
»To je ideja!« je rekel eden izmed njih »Na ^ lahko pripeli napis: .Tu ne potrebujemo kavalirjev ^ «Str1njam se,» je dodal drugi. «Doma, nedaleč o dobro vrv.«	^
(Nadaljevanje sled
Odgovoru* urednik STANISLAV Ht-NKl) - UREDNIŠTVO; ULICA MONTECCHI Šl 6 Ml. "»O - Telefon številka «3-808 tu 34-638,	- ►'ojtm
predal 502	- »IPHAVA: MUCA SV FHANC1SKA »1 30 — Telefonska številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 ■ 18	— Tet
37-338 — Cene oglasov: Za vsak nun višine v Jirinl 1 »tolpe« trgovski 60 fiuanCrio upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLRJ i» vsak nar. širine 1 ttoipca ra v»* vrste oglasov po 25, (lin. - Tisk« Tiskarski ravod ZTT - Podmžn Gorlr« Ul. S. Pellico 1-11 Tei 33-83	-	Rokopisi	se	n-	vračajo.
NAROČNINA: Cona A: tnesečua 350, Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3300 lir. Fe a. ijud. repub. Jugoslavije: Izvod 10, me«	giov*-
Poštni tekuCl raCun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Iriozem. tiska, Drž. nije, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — izdaja Založništvo tržaškega tl**Ka
din*