Največji aloreiuki v Združenih driavak Velja za r*e leto * . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo ieto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 GLAS NARODA list slovenskih Jelavcev Y Ameriki. ^The largest Slovenian Daily in M the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. NO. 237. — STEV. 237. Enured as Second 01— Matter September 21, 1903, at the Fort Offios at Hew York, H. Y., under Act ot Congress of March 3, 1870 TELEFON: OHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 10, 1934. — SREDA, 10. OKTOBRA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK XT.TI. KRAU ALEKSANDER IN MINISTER LOUIS BARTHOU v USMRCENA V_FRANCIJI^EVR0PA_ NA PRAGU VOJNE MORILCA PETRA KALEMEiNA. KI JE PO RODU ZAGREBČAN. JE POLICIJA NA MESTU UBILA. — ATENTAT JE BIL BAJE OSVETA ZA t MOR STJEPAN A RADIČA. — NA HRVATSKEM SO IZBRUHNILI NEMIRI. — ENAJSTLETNI PRESTOLONASLEDNIK JE BUL PROGLAŠEN Z \ KRWJ A.— WSTRO-J L GOSLOVANSK A MEJA ZAPRTA.— MINISTRSKI PREDSEDNIK DO UMERGUE PREVZEL MINISTRSTVO ZA ZU-\ WJE ZADEVE. — PREDS. FRANKLIN D. ROOSEVELT JE POSLAL KRALJICI MARIJI SOŽALNO BRZOJAVKO. — VLADE VZNEMIRJENE Usmrčeni jugoslovanski kralj Aleksander I iliklatorja. kateri daje pri vsa- razburilo ter je v zadnjem svo-1 pravice, ki so jim bile odvzete ki priliki Srhom prednost ter jem govoru, ki ga je imel v Mi-, s proglasitvijo diktature. Po-zapostavlja Hrvate. lanu, ostro posvaril Jugosla-jgoj za mir je tudi, da se ne Dne :;o. maja letošnjega le-jvijo, da naj ne gre v svojem j sme nadaljevati srbska nad-ta je Kaleinen odpotoval iz Za- ščuvanju predaleč Tekom av-j vlada nad Hrvati. Povdariti greha, kjer j«* vršil delo trg«>v-jstrijske krize je bil |>oslal M us- moram seveda, da niti jaz niti skega poinočaika. Dne 28. sej>-; solini na avstrijsko mejo nad teiubra je dospel v Francijo, (petdeset tisoč svojih vojakov. Zaenkrat se šc ne ve, če je Tudi Jugoslavija je sledila jvprizoril atentat na svojo ro-' vzgledu Italije ter ojaeila svo-ko ali ga je v to določila kak- jo obmejno stražo. V slučaju, sna organizacija hrvatskih se- da bi bili Italijani vdrli v av-paratistov.. Na »lesni roki je strijsko ozemlje, ki Jugoslova-iiuel vtetovirane besede: *Svo- ni isto storili. 'ImmIji ali smrt*. To je geslo ma- • ostali Hrvatje ne odobravamo atentata. Nemiri na Hrvatskem in v Sloveniji. j ee« Ionskih vstašev, in nekateri Novi kralj I ga spravljajo ž njimi v zvezo, j ' i Diiiiou in A Par minut po prihodu v Francijo. Da utrdi že pr«*eej zrahljane pri jateljske odnosa ji- iikmI .Iu-goslavijo in Francijo, se j«- jh» dal jugoslovanski kralj Aleksander včeraj na jugoslovanski bujni ladji v Marseilles, »nikoder je nameraval odpotovati v Pariz ter konferirati tam z odličnimi francoskimi državniki. Oblečen v admiralsko uniformo je sedel s sVojillli sprelll-Ijevalci v avtomobil, ki se je i desnici je pa držal avtomatič Izpoved očividca. J Ko je dospela vest o usinr- ' čenju jugoslovanskega kralja v Ljubljano, je prebivalstvo sprva mislilo, da je atentator .. . Italijan in vprizorilo pre«I ita- Danes je v zgodnji jutranji ,ijanskim konzuiatom lmrJl< 'uri proklamiral jugoslovanski demonstracije. , , „ . 1 kabinet za jugoslovanskega. v r raiK-oski colonel Piollet je kralja prestolonaslednika Pe-takole opisal atentat: Jtra, ki je star enaist let ter s< Novi jugoslovanski kralj Peter II. i V Zagrebu so izbruhnili res ni nemiri. Tujezemski opazovalci so nmenj;r, da je ta aten- h nanj tu borzo tui vogalu ceste .Marij« Klizaltelc Tedaj sem opazil skočiti iz množice nekega moškega, ki je začrl teči proti avtomobilu. Zaobrnil sem svojega konja, toda možak je bij že na "running Iniardu" ter s«' je oprijel z levico vrat avtomobila, iz revolverja, ki ga j«' držal v desnici. je pa oddal na ui revolver nemškega izdelka I kralja Aleksamlra najmanj tri in za«VI streljati. Kralja je zadel s tremi stre-li. ki so mu prodrli jetra, plju- .•»in ram, Krnmoski ,„i„is,r- Moriliw- je ,«tou,. ko j, ski predsednik Bartbou je bil ranjen v levo roko in nogo ter je kmalu nato izkrvavel. Nadalje sta bila usmrčena jugoslovanski dvorni maršal Dimitrije vič iu francoski policist Gnili. Franeoski maršal Al-phoiise George in francoski st rele. Ilvignil sem sabljo ter z dvema udarcema pobil moža na tla. Šofer je pognai naprej. le ž«d na tleli, oddal Več strelov ter ranil nekaj žensk in policistov. „..- i tMltll:i.-#; .... . -• 1 admiral Bcrthelot imata težke /aeel |M>mikati proti lK»llc||skl< .... , „ , . ]>refekturi. s |»o*kodbc. Atentator je ranil Ali je imela Italija prste vmes? Iz Beograda prihaja poročilo, da so avstrijske čete zastra-žile jugoslovansko mejo na severu ter dii ne puste nikogar preko. V Jugoslaviji vlada prildiž- Na francoskih tlel, j- bil !dvanajst oseb, med prvi (»ozdravil TJ letni franco-j "JI"" tlI< ! *rA S stra 10" ski minister za zunanje 'M,,,aI VS4'-a, sk"' i ■» .i i - • »-tl*U kakšnih dvajset strelov, ve. I-oiiis Isarthoii. ki je tM«li| s sedel k Aleksandru v avtomobil. • j stavil revolver lia usta, hoten' Aleksander je nameraval o- si vzeti življenje, toda še pred-stati v Franciji tri dni ter se no je to storil, so [Mili cist i na- goslovauskih izgnancev, med no isto razpoložnjc kot je vla-Po tem svojem činu je na 1 dalo v Avstriji jm> umoru kanclerja Dollfussa. Na Dunaju se mudi dosti ju- stoho. _ ^ leta 1928 usnirčen v beograj- 1 eter se bo močno zastrazeu skj llliriH{lli skll^ini nemudoma |Mwlal iz Anglije v j ** svojo domovino. ' r> j i »i » »• • predsednikovo sozalje. Francija v skrbeh. j Predsednik Roosevelt je po- 'slal sledečo brzojavko jugoslo-V Franciji, kjer so nestrpno j vanski kraljici Mariji: pričakovali obiska jugoslovan- _ ^^ Koosevelt iti mene skega kralja, je povzročila!«riol)oko pretresla nesreča, vest y atentatu veliko skrb.,ki j,, vas zadehi. V tej uri ža-Vse je namreč prepričano, »lajjosti vam izražam iskreno sobo imel atentat velik vpliv imjžalje. S smrtjo kralja Aleksan-d<»sedanjo francosko !>olitiko Mlra je izgubil jugoslovanski narod hrabrega voditelja, kateremu je bil pri srcu dobrobit države in naroda. Cenzura v Jugoslaviji. glede podonavskih dežel. Ministrski predsednik Dou-mergue je takoj sklical, kabinetni svet. Pri tej priliki je bilo sklenjeno, da se podajo Dou-mergue, državni predsednik Lehrun ter Herriot in Tardieu ] Jugoslovanska vlada je pre-v Maresilles. (povedala vsem beograjskim Francoska vlada 1h> skušala' časopisom iziti v posebnih iz-lia vsak način preprečiti, da j dajali in tutii dopoldanski ča-bi st' v Jugoslaviji pojavilo časopisi niso smeli oh javiti 110-Franciji sovražno razj»olože- vice o kraljevi smrti. »J«*- t ('lani kabneta si na vse mo- r.smrčenemu zunanjemu mi- goče načine prizadevajo vzdr-nistru Bartliou-u bo težko do-jžati red. Telefonska zvezii z biti naslednika. Možak je imel • inozemstvom je prekiujena za resne namene vzdržati mir ter j privatne pogovore. Novica o je dosegel na tem polju lej>e kraljevi smrti je bila šele uspehe. Zaenkrat bo prevzel jioliie javno razglašena. ]H»- zunanje ministrstvo gut*. Doumer- uato vrniti v Jugoslavijo. Kra-; valili nanj iu ga |M»l»ili I katerimi tvorijo večino hrvat-Ijiea se j«■ odpeljala nekaj ur smrti. . j ski separatisti. Po mnenju teh za njim. iu ko -m- j., vozila |m.| AJeksanrer j«» umrl eno u-j ljudi, obstaja nekakšna zveza j Kaj pravijo Hrvatski italijanskem ozemlju, -o ji sjm»- ro, Biirthou pa dve uri jmi med Italijo in atentatom, ročili strašno ilovico. j atentatu. Jugoslovanska kraljica Ma-Atentat. rija zaradi lMilehnosti ni mo- gla olua oliein-1 odhodu je odfiotovala z via-1 svoje meje nazijcem. stva, l^i je navdušeno klicalo:, konu Ko je dospel vlak na ita-1 Ko je začela Italija iskati 4'Živel kralj!" | In s sklicem "Živel kralj!" si je priboril skozi množico pot pet in tridesetletni Peter Kaleinen. ki je bil rojen v Zagrebu. Nekateri ga smatrajo za Madžara, drugi |m za Hrvata. dra je fiovzročila na Dunaju, kjer je zbirališče hrvatskih se-paratistov, veliko razburjenje. Voditelj hrvatskih separati-lijansko ozemlje, so ji sporoči-j francoskega prijateljstva in jejstov August Košutič je rekel, I i žalostno novico. obrnila hrbet Nemčiji, je šlo j da ni izključena državljanska J jugoslovanski vladi predvsem i vojna v Jugoslaviji. Atentator. !za ^ ne Pr*^e <1° prija- ( — Aleksander jt» moral zato I teljske zveze med Italijo i n j umreti — je izjavil Košutič, — Atentator Peter Kalemcn je Francijo. ker je uvedel in izvajal v Ju- | bil rojen dne 2'). decembra | Jugoslovansko časopisje je[ goslaviji diktaturo. Njegova Vse zastave vise na poldro-gu. Gledališča so zaprta. Vlada je odredila trideset dni trajajoče žalovanje. Neki visoki vladni uradnik je izjavil: — Smrt jugoslovanskega kralja ne bo razdružila slovanskega kralja Aleksan- \ jugoslovanskega naroda. Zgo- Priboril si je pot skozi muo-|1899 v Zagrebu. Po zatrdilu začelo objavljati dolga poroči-1 smrt pomenja, da se je dikta-žico ter skočil na "running'nekaterih je bil ljudski zastopniki nazaj svoje vladnih krogih veliko vzne- mirjenje. Ko so pa postale znane podrobnosti, je rekel neki visoki uradnik: — Sama sreča, da je 1 »i 1 morilec Hrvat. To dejstvo j«* obvarovalo Evropo pred daleko-scžninii posledicami. Londonski krogi, ki so Francozom sovražni, smatrajo atentat za znamenje, da so se začele članice Male aiitante oddaljevati od Francije. Bivši angleški zunanji minister David Llovd (ieorge j«-rekel: — Vest o umoru jugoslovanskega kralja, je najstrašnejši udarec, kar sem jih doživel kdaj v življenju. Z Aleksandrom sem se seznanil tekom pogajanj glede Reke jm> koncu svetovne vojne. Name je napravil vtis zmožnega, inteligentnega in pogumnega moža. Tudi Barthou-a sem dobro poznal. Njegova smrt me je navdala z globoko žalostjo. Dasi nisva soglašala v mednarodnih vprašanjih, sva bila vedno prijatelja. Par zgodovinskih podatkov. Ijeta 1883 se je princ Peter Karagjorgjevič oženil s hčerko takratnega črnogorskega kneza Nikole, s prineezinjo Zorko Ljubico. Iz tega zakona so izšli trije otroci: princezi-nja Jelena, kraljevič Gjorgje in kraljevič Alkesander, rojen na Četi n ju leta 1889. Princ Peter Karagjorgjevič, tedanji kralj, je od leta 1895 živel kot privatnik v Ženevi. Soproga kneginja Zorka mu je ! umrla 1891), ! Ko so bili leta 1903 odstra-inili kralja Alkesandra in kra-jJjieo Drago, je narodna skup-jščina soglasno izbrala in izvolila Petra za kralja. Dne 25. junija 1903 je prisegel na u-stavo, 20. oktobra naslednjega leta so ga v Belgradu svečano kronali za srbskega kra-' lja. Kvropske države so ga po-, lagoma priznale. ('1im je zase-|dla kraljevska hiša Karagjor- • gjevičev srbski prestol, je tu-|
  • ljati tu-sem, da bi to pričevanje ovrgel, veljal družbo $100." Sodnik John P. Xiclds, ki predseduje obravnavi, je označil pričevanje za "sprejemljivo in važno**, kar je od počet -ka obravnave pred enim tednom storil že pogosto. Vlada je proti Weirton Steel Company vložila tožbo, da jo bo mogoče prisiliti, da se ne bo vmešavala v delavsko unijo in IN&LLOVt: LISTINE SO IZGINILE Še«t zelo v*znihi&tm gk-dte fakitdk je izginilo. — Ena listina zadeva fai-tullovega sina. Chicago, 11L, 9. oktobra. — Državni pravdniki v Insullo-vem procesu so v svoje veliko presenečenje dognali, da je iz skupine listin izginilo šest zelo važnih listin. Državno pravdi! ištvo ima sicer prepise teli listin, toda sodišče sprejme kot dokaz samo izvirna pisma. Ravnatelj Halsey & Stuart Company, Harry Howard, bi iniel te listine, ki So bile naslovljen«* nanj, sodišču predložiti, toda sedaj pravi, da teh listin ne more najti. Listine je pisal soobtoženi tajnik in blagajnik Insullove družile Corporation Securities Company, Clar. T. McNeille, ki je sporočil, da je Samuel In-sull, ml., zahteval pojasnilo o zaslužku družbe. Druga listina poroča o dividendah, ki so bile izplačane Insullovetriu sinu. Sodišče je o*lredilo vso, da se poslovne knjige drlužbe, ki bodo služile kot dokazilni materijah čim prej pregledajo. Konkurzni upravitelj je predložil 59 knjig, tudi druge priče so prinesle cele kupe knjig. Do sedaj je bilo zaslišanih 21 prič. Draga zašli še va-cla ne bo nasprotovala dela v- iija bodo razpravljala o razme-ccm, da se organizirajo. I rab in ustanovitvi Corporation "&A$ flAkODA" zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za aVoje sorodnike aH prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo* isL MUSSOLINI IN DANNUNH0 STA SE SPRAVILA D'Annunzio ni odobraval Mussolini jevega fašizma. — Mussolini ga je obiskal v vili Vitto-riale. Reed je predlagal, da sodišče takoj prične razpravljati o pismih, katera je Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers razposlala in skušala naščuvati meščane v Clarksburgu proti trgovcem, ki so pri tem procesu pod prisego pričali v prilog jeklarske družbe. Sodnik pa je odločil, da pridejo ta pisma pozneje na vrsto. S Millsteadom hoče vlada dokazati, da se volitve zastopnikov Employes Benefical Association niso vršile nepristransko, ker so izvoljeni zastopniki člani tovarniške unije Weirton družbe. Cardone Riviera, Italija, !>. oktobra. — Gabriel d'AiinuiV-zio, voditelj pohoda na Reko je pozdravil v svoji vili Mussoli-nija. voditelja pohoda na Rim. Ko je prispel Mussolini v njegovo vilo Vittoriale in stopil iz avtomobila, sta si oba padla okoli vratu. "Konečno!" — je vzkliknil d'Annunzio. Zadnjikrat sta se videla leta lJ)2f> in od tedaj je med njima vladalo nasprotstvo, ker d'Annzuiizio ni odobraval fa-šistovskega programa. Mussolini je hotel, da bi šel d'Annunzio prvi v vilo, toda d'Annunzio pravi: liVi prvi, duce; tukaj sem v svoji hiši. In jaz dajem tukaj jMivelja". Ko je Mussolini stopil v vilo, mu je tia čast zagrmelo 21 1 » - # ,. i strelov iz topa, ki se nahaja na more p.acevati stro- j n,siiCu "Puglia Securities Company. DR.SEITZV VELIKI STISKI katerega je Ne • kov V sanatonjU. - d'Annunzio pred leti razdrl. Dva izpuščena socijali- j pripeljal na svoje posestvo ter ga sestavil na griču nad IGardskim jezerom. sta nevarno bolna. Dunaj, Avstrija, oktobra. Ves Dunaj se zanima za usodo svojega nekdanjega župana dr. Karla Seitz, ki je bil odstavljen v februarju po socijalistič- TROCKI JE V FRANCU! Pariz, Francija, !>. oktobra, jeon Trocki j«' interniran na --ni revoluciji. nekem gradu v provinci Lvon j Po sest,h mewcih v ječi in te^a okri|ja 1|(l lllon. zapn.' Lepo P0NZI JE BIL DEPORTIRAN ol,<,olzbo.lz!,a-'stva" ,,1U stiti, dokler mu kaka država Fly Creek, N. Y. 1 Ker že dolgo nisem čital nobenega dopisa iz Fly ('reka, sem sklenil jaz nekoliko napisati. Tukaj nas je okrog dvesto slovenskih družin, — skoro sami farmerji. Pridelki so precej dobri. Prišla je jesen, in treba jih je pospraviti. .Jeseni bo sledila huda zima in zato bn treba tudi precej drv pripraviti. da ne bomo zmrznili. Far-merju pač nikdar ne zmanjka dela. V nedeljo dne 1. oktobra sem se namenil s svojo družino in prijateljem .J. I). obiskat Slovence v Forest City, Pa. Peljal nas je moj najstarejši siji Frank. Ko smo dospeli tja, smo najprej obiskali rojaka in prijatelja Mr. Matijo Zidarja ter si ogledali njegov krasni dom in farmo. Tudi v klet smo šli pogledat. Tam sem opazil veliko zeleno steklenico z dolgim vratom. Kaj more biti v nji, ker jc» tako lepa.' — sem si mislil. — Nisem dolgo premišljeval, ko jo je M litija že držal za vrat. Zamašek je počil, in po kleti je prijetno zadišalo. Ko sem držal steklenico v rokah, so se mi roke tresle, boječ se. da bi je ne ubil. No, pa je šlo vse po sreči. V hiši sem se potem seznanil z njegovimi tremi odraslimi otroci: Rav-mondom, Sylvijo in Mimie. Starejša hči Svlvia je učiteljico. Lepo se mi zdi, kako slovenski narod v Ameriki napreduje. Gospodhijn je primvvila okusno kosilo, nakar se je kmalu oglasilo lepo petje. Trdi zelene steklenice z dolgim vratom ni manjkalo. Kmalu se .je približal črs, da se poslovimo iz lepega kmja in od prijaznih ljudi ter se .vrnemo nazaj v Flv Creek. Jaz in prijatelj J. D. sva kmalu padla v nezavest. Vožnja je bila kratka. Naslednjega dn.» me vpraša .J. D., kje je steklenica z dolgim vratom. Nisem mu mogel dragega reči kot: — Prokleti Kočevar. saj vendar veš. Nato me je žena pognala koruzo ličkat, pa mi ni šlo delo nič kaj od rok, ker mi je bila vedno tista steklenica pred oč- Boston, Maks., 8. oktobra.— Bančni slepar Charles Ponzi i je bil deportiran na parniku "Vulcania" v svojo domovino Italijo. Po svetovni vojni je pričel obsežno bančno fiodjetje potom dopisovanja ter je z izmenja vatiein različnega denarja pridobit več milijonov dolarjev. Pozneje pa je šla kupčija navzdol in so ljudje izgubili okoli $10,000,000. Ko je njegova sleparija prišla na dan, je bil aretiran in pozneje obsojen na 12 let zapora. V kaznilnici je preživel skoro 12 let, v februarju pa je bil izpuščen. Navzlic temu, da je bil v Ameriki 31 let in je bil državljan, je bil sedaj deportiran. Pri odhodu je bridko jokal, ker je za njim ostala njegova žena Rose, ki pa po bo poklical za seboj, kddhr se za stalno naseli v Italiji. jo vlada po dolgih pogajanjih ne dovoli, da se v njej naseli, slednjič dovolila, da je smel , p0ljcjja o- neopazen ne more storiti niti gojeni, da njegova družina <.nega koraka. plačuje vse stroške v sanatori-, _ _ ju in da plača celo policijsko' • ■ ^^ _ ■ ___ stražo, ki neprestano .stoji po- DOUMERGUE DOBILI OPORO leg njega. I - Predno je bi lprepeljan v sa- Pari*, Francija, S. oktobra, natbrij je moral naprej plača- Pri občinskih ti 3000 šilingov. Njegovi prija- se vršile po celi deželi, je do-telji so z veliko tejavo nabra-.bila Dounierguejeva vlada po- li to vsoto, ki bo pa sedaj še porabljena v nekaj dneh, kajti vsak dan mora plačati 140 šilingov. Sedaj je uprava sanatori ja znižala plačo na 20 šilingov dnevno in ako zopet prijatelji ne bodo mogli zbrati potrebne vsote, Iki moral dr. Seitz zopet v ječo. Dr. Robert Danneberg. ki je bil pred nekaj dnevi izpuščen, je zelo bolan za sušico. Gospa Gabriela Proft, ki je bila tudi izpuščena, je skrajno nervozna, ker je bilo okno njene celi Zdravje zavarovano oslabelim IjtEdem za tikrbg 3c n* dan Nt TO A-TONE se j« ! »kasni kot »varovalo I na mnofim oslabelim molkiiji in tenikam. kl no preiti srednjo starost. 3e naravno sredstvo, ki pomaffa naravi Ja-tatl oslabele organe. Ves tivot se adi Clpvelcu. da je prerojen m tem adravjlom. Duh m^dottl se povrne aalaj>e)lin. In starim. M17QA-TONE oJa£uje »ivce, ml-ftiea In oslabele qrgana. kl so bUl postali slabi ali delno dotujott. Nervosnoat je odpravljena, ker NUOA-TONE vsebuje sdravila. ki ja««fo ftivtnt sistem. Ta prava toolka.se prodaja v vseb lekarnah s Jamstvom, val denar nazaj ako ne bo, uspeh*. Dovolj sa mesec sdravljenja eo dolar. N aro« te si steklenico le Mines. VI bode te presenečal kaj tn napravi sa vas. . t Proti sanrtalcl vsemi te —ITOA-BOL— ' " ' JSo in Mc. (Air.) polno zaupnico. Volitve so potekle mirno. Izid volitev kaže na zmago zmernih, medtem ko so ekstre-misti desnice in levice izgubili. Zmaga desničarjev bi pomenila obrat proti fašizmu. se zahvalimo za ves vaš trud. Kadar boste hodili po Piv Oreeku, se morate nri nas oglasiti. Se bomo žc oddolžili po svoji moči. Zgaga, če boš kdaj v Forest City, nikar ne pozabi obiskati | >fr. Zidarja. V njegovi kleti boš kar zijal, pa ne od žeje, par pa od začudenja. Pozdrav vsem rojakom v volitvah, ki so Forest City in po vseh Združenih državah. Frank Tri 11 kan s. FRANCOSKE BOJNE LADJE V TURČLH Smirna, Turčija, 8. oktobra. Mednarodni dogodek, v katerem so turške obrežne baterije lice obrnjeno na veliko dvori- j *tre}?*1* dve ^an.cosk1i šče, kjer je bilo mnogo socija-listov in nazijev obešenih. Tudi član sOcijal is tirnega odbora Oskar Helmer je bolan za sušico in ravno tako bivši poslanec Paul Richier. Štirideset socijalistov, kate-ritn je bilo obljubljeno, da bodo s 1. oktobrom izfmščeni iz koncentracijskega tabora v Woellersdorfu, je bilo obveščenih, da je Vlada njihovo zaporno kazeh v taborišču podaljšala. Advertise in Gla* Naroda** žarki "Guepart'* in "Cas-sard'\ ki sta se pripeljali v smirnski zaliv, je bil poravnan s tem, da je bila cela zadeva označena kot "pripetljaj". Kot zatrjujejo neka poročila iz Ankare, so francoske kri-žarke odgovorile na trdnjav-ske topove. Križarki sta napraviji prijateljski obisk v Istanbul in sta "pomotoma" tudi za vozil i v smirnski zaliv, ki je tujim bojnim ladjam prepovedan. toil, Francija, 8. oktobra, j Mornariško ministrstvo nazna-I nja, da so poročila o dogodku 1 v Smimi pretirana in da je I dogodek sedaj poravnan. lllllllllll^lhlillllllllllilW^HIHIIHIHlll^lvai ML KRRNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA AngleskosIoVensko KNOLISH 'SLOVENE KBADEB • * . STANE SAMO $2 tiaroHU pr\ — KNJKARNI 'GLAS NARODA' , 21, WSST 18tb STRKKT nsw roBR čiri r Rojakinja mi piše, da je vedno jezna, če me koznal, mogoče rad imel in ji skušal v vseh ozirih ustreči, ji moram naznaniti, da o politiki ne bom nehal pisati. Politika je namreč tista stvar, ki iona današnji svet. Politika in ženska. Zato je tudi med njiiv*! tako velika podobnost. * — Frankfurtarice se bodo v svojem bistvu kmalu popolnoma izpremenile. Že dalj f-Hsa izdelujejo take brez kože, v kratkem t'asu bodo pa začeli izdelovati take brez mesa. Neki učenjak, zdi se mi, da se piše tir. Wesson, je dognal, da ima zdrobljeno bombažno seme 1st«' redilne snovi kakor meso. ^'kratkem bodo žareli delati frankfurtarice i/, bombažnega semena. Z raznimi dišavami jim bodo dali baš takšen okus kot ga imajo sedaj. Za moj del moram reči, da s frankfurtaricami nisem imel še nikdar sreče, odkar sem v Ameriki. Vsaka, ki sem jo pokusil, oziroma pojedel, je bila, že vsaj po mojem mnenju, napravljena iz žganja. Frankfurtaric iz zdrobljenega bombaževega semena pa ne bom pokušal. To delo z veseljem prepuščam drugačnim okusom in bolj šrm žrlodcem nego je moj. * — Kako, da se je zaroka razdrla — so vprašali roja!:a. — Ali sta se prepirala* — Prav nič se nisva prepirala, ampak odkritosrčno sva sc pomenila. Ona mi je po pravici povedala, koliko fiotroši za obleko, jaz sem ji pa i>opra-vici povedni, koliko zaslnžim 11a teden. Richarda Hauptmanna bodo privedli v državo New Jersey, kjer ga je velejjorota obtožila, tla je od vedel in umoril Lindbergh o vega otroka. Hauptmanovi odvetniki so odločno proti temu. Ilaupt-mannovi odvetniki namreč vedo veliko resnico: — < V božja strela udari, dostikrat zgreši svoj cilj. Strela v električnem stolu v državi New .Jersey pa iii še nikdar zgrešila svojega cilja. * Moj prijatelj Triiikaus iz Fly Creek, N. Y., se je po dolgem času spustil z doma iti je šel obiskat prijatelje v Forest Citv. Nobena pot ni tako gladka, da bi človek ne imel nobene nerodnosti na nji. Boga naj zahvali, tla mu je samo zelerikansta dolgovratna steklenica nagajala in naj na svojega prijatelja Pušlerja pomisli. ki je šel spomladi v Cleveland svojo sestro obiskat. S seboj je vzel v črnem kov-čegu galono medu in galono najfinejšega žganja, misleč, da se bo postavil. V Clevelandu je bil deležen prisrčnega sprejema. I11 ko so se pozdravili in si povedali najnovejše novice, pravi Pavle svoji sestri: — Kufer odpri, notri sem ti prinesel pozdrave iz newyorske države. Sestra ga je ubogala in od-jprla, pa bi bila skoro omedlela. Iz kovčega je namreč privlekla težak kamen in stare ženske hlače. O medu in žganju pa ni bilo nobenega sledu. Povem, kakor sem slišal, ne vem pa, če je res. S Pavletom sva dobra prijatelja, toda desetkrat prej bi si premislil, predno bi se ga upal vprašati, če ve, kako se pijača * v ženske hlače izpremeni. _ ____ •g ii^MMMM - - — NEW YORK, WEDNESDAY,, OCTQBER 10, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. Ju F RAX S EEMIL SILL AN PA A : SNEŽNI METE2 Otrok, deklica šestih let, se-i in da so ostale samo se te mo- gledala kretnje marke, bliže podi sama v svojem gnezdil, v o- eetov koči. Tako ji je, kakor da žvi v tem božjem metežu, sredi nečesa veliko, veliko močnejšega, kakor je ona sama, iti kakor da jo to mora končno zmleti. Tam sedi in ta metež ji je šola za vse življenje. Narava je zbrala primeren trenotek, da se svoji voljni ličen ki pokaže taka, kakršna je: bitje, visoko kakor uel>o, pri tem nekoliko primitivno in gluho. ki ne zna govoriti, ampak samo grmi, sopiha in divja, in ki tuintam malo umolkne in se smehlja. Ne da bi se moglo z o-čmi prav videti, samo čuti so povsod, nad seboj, za seboj, ("o-prav ne govori, se vendar vse mogoče v njem dogaja kakor pri gluhonemem. In to prihaja l*otem v nepričakovanih dejanjih do izbruha. Ne ve se, kdaj je Iwsno in jezno, a čuti se, da si vse, kar ljudje slaliega store, zapomni. Tedaj ne pomaga tudi najzvitejše opravičevanje nič. Celo oče ne more ničesar storiti, čeprav je toliko boljši iu starejši kakor veliko slabil: ljudi. Rajna mati se je seveda bala, če se je nevihfa spustila nad kočo in očeta ni bilo doma. Vzela je molitveno knjigo v roko — tisto knjigo, iz katera so pozneje molili, ko so jo mrtvo nesli na pokopališč^ pri cerkvi. Zdaj sedi otrok tam v koč: pri oknu in gleda veti v silni metež. Koča leži v skrajnem kotu vaškega polja, tam, kjer sega polje v gozd. Do nje ne morejo vsi vetrovi, tudi zdaj ne; a silni metež prihaja z odprtjih poljan tudi senile. Sneg se kupici pred gozdom in vogli koče dobivajo čudne oblike, kakršnih bi še tako spretna roka človeka ne mogla napraviti. Saj mora biti že poldan, a dekl ici se zdi, kakor da je še vedno tista ura, ko se je zbudila. Ze tedaj je ležalo nad eum-liato nekaj hladnega, tista bela svetloba brez sence, ob kateri se človek ne more prav pre. dramiti. Zunaj Se vedno divja snežni metež kakor nor. Zdi se, kakor lenkosti od njega. : maknilo? Srce se ji bori z ijro- Ali tudi Ainuje ni več! Ainu zo, pogled s<^ ji vinlno tesneje je davi odšla v vas. Neizrečeno oprijema sneženega kupa, ki dolgo je že od tega. 1 pred hlevom bolj in bolj nam Sneg j«' po fMjhiinii nekoliko ztnrznil. K tisti pošasti z žrelom tam pred hlevom zdaj, ko je nov dan in ko je ilebo vedro, lahko gre deklica in si jo lahko ogleda o pospravljala, potem je pa šla. Bežala je pred tem uietežem in nekam zbežala in sedaj je tam. šča, in čigar rep se kakor ostro narezan greben vleče že dale«" ven čez njivo. Predko ji trene oko iu ko trene,tedaj vsakikrat čuti, da mrak narašča. O, mrak je tako mogočen, da niti v najglobljem kotičku srca ne moreš upati na to, da bi se rešil pred njim. Ko leže, zavije vse v temo in spremeni vse, kar se je pravkar zgodilo, v preteklost. In vendar ni nekaj tako sovražnega in strogega kakor snežni metež. Bliže in bliže prihaja, NEWYORSKI PABERKI morda nekje, kjer je poletje..., lahko in mehko, in še preden \ očeta ji' vzel vihar in mene- so tu zaklenili!*' Ainu je vse to vedela, ko je odšla tam po pot i. .. V tistem trenotku je vihar prav na tisti j>otf zgnetel hiteči sneg v visok steber, kakor da je ugenil otrokove misli. — Be sneč jih je potrdil. Da, tako je! Ali misliš, da bi moglo biti drugače? — Debelo, ne da bi trenile, so otrokove oči gleda le, kar se je zunaj godilo: snežni oblak »se je valil proti koči in zaplesal pred hlevom v divjem, norem vrtincu. Zdi se, kakor da je izginil v žrelu snežene pošasti, ki jo je mala šele zdaj zapazila. Pošast je prišla tja in prežala, ko je ona sedela v svojih mislih. Podobna je glavi velikanske ribe z odprtim gobcem, čigar dno se ne vidi, samo temna, široka špranja se razloči. Otrok strmi in sir- moglo mi. Zdaj ne gre več za očeta in A i nujo — ta dva sta nekje daleč proč, kjer je tiho in lepo — ampak za to gre, kako dolgo bo Še sedela tu na klopi in ven gledala. Ne upa se ozreti naza j po koči — saj prav na to preži to sneženo žrelo, ki vedno bolj zija, ki je hujše kakor vihar, ker je tako divje požrlo največji snežni vrtinec. To žrelo je tisto, kar je v resnici hudo. Celo vi bar je na strani otroka, ker skuša z vedno novimi vrtinci pokriti to grdo pošast! Ko bi se vsaj mračiti ne začelo! A mala čuti, da se bo zmračilo in se otrok zave, prikazuje trudnim očem najljubkejše slike iz spomina: ob tem času je imela-rajna mati opravka v hlevu in ona je sedela na varnem in toplem v koči in čakala na mleko. Z mačko vred, ki je spala na zapečku. Tedaj zainijavka mačka in dekletce se zdrzne; preblizu so ji prišle slike iz preteklosti. Ne upa si iti tja k vratom in .-pustiti ven žival, ki je še nekaj časa milo tnijavkala, potem pa resiguirano legla na tla. Polagoma se izvije pozornosti male, ki se je samo slabo še zaveda. Otrokovo oko se zopet zateka k mraku in ni več uprto samo v sneg zunaj koče. < »risi snežene pošasti se zabrišejo, grozotno bitje se raz gub i in je samo še kakor dninar, vrača z dela, brez volje in ono- Zadnji teden si^ur-prvič po-ročal pod tem naslovom o dogodkih v Greater New Yorku in o napredovanju našega slovenskega življa v naselbini. Prepričal sem se, tla mnogim <4newyorški paberki*' ugajajo, ter vam priporočam "Glas Naroda", ki jih bo pri občeval vsako sredo. * Povedal sem zadnji teden svojo idejo glede prestevilnih društev v naselbini,: pa so jo že nekateri rojaki osvojili ter mi dali prav, da je v korist društvenega življenja, ako bi se drušva te ali one vrste združila. To je v korist tako v gmotnem ozira kakor tudi v kulturnem, ("'einu nam je na »primer treba kar pet društev K. S. K. d., ko h- životarijo, dočim hi liilo eno samo zelo močno in bi ustrezalo svojemu namenu v vsakem oziru mnogo bolj kot sedaj vseh }>et skupaj. Mi. ki smo prišli iz Bvro-|>e, se še zavedamo, da smo Slovenci; toda, kaj ]ia naj misli o nas naša mladina, za katere* nam najludj gre, ako nas vidi tako razeepljene in tako brez ugleda i^u^M^/j^K;AiHJJ, DVE SIROTI Spisal A, D. ENlttSBY 214 da bi si izmišljal nekaj tikoida tedaj ne bo samo ven zrla. hudega, kakor si niti predstavljati ne moremo, kakor da bi prihajal tisti pijani človek, ki je nekoč spoprijel z očetom. Tn očeta ni. Vsako jutro, ko so mala zbudi, je oče že z doma. Odtod neka tesnoba, ki se je ne zaveda, ki pa traja ves dan. Ob takem i hlevu čeprav delajo vtis, kakor da bi bile od mrliča; škornji na tramu, kučma, suknja na žeblju poleg vrat. Tako leže in vise, kakor da je očeta vihar že davno pokopal ampak tudi še na očeta čakala in ve, da bo to čakanje brezupno. Pri tej misli se ji potez«* skremžijo v jok brez solz. Tedaj poslnhne: mačka, na katero je popolnoma pozabila, vstane v svojem kotičku za pečjo, dvigne hrbet v visoko grbo, skoči dal in začne mijavkati; rada bi šla ven. In zopet se velik vrtinec zavrti v žrelo in mala si ne upa geniti se. Zdi se ji, da se dan nagiba. .— Joj, ali se ni sneženo žrelo' med tem, ko je Se nekaj tesnobe je v mraku, ko prede niti svojih misli. Mala jih posluša kakor uspavajoče mrmranje in ne boji se več. Mačka skoči na klop in sede poleg nje. Dobra tovarišiea je: mehka. domačim, zaupna. Zatopljen v mrak ždi otrok ri kanci ? * u n '»a*.; ./i 4tv f h)YP1V"itO|ncf-Jce\> Ci- K1 ' ri fft nlfJOsiu". «Maju • "Jielosh Brothers'* nove orgle z zvonovi (eathedral ^rlrinocs) - m -piščalkami iu jih boste prvič sli-šali dne 25. novembra ob.11.15, ko Iwffh* sV. fftnši zžt KihMrhro-l*oročeiica 19. oktobra. Istotako želi cerkven pevski zbor napraviti še druge dobrodelne prireditve v korist revnim Slovencem, zlasti otrokom; zato upravičeno pričakuje podpore od strani faivoi ,v in vseh Slovencev sploh. Nadalje sem zvinlel, da bomo Slovenci i>o vsem svetu praznovali dne 2. decembra svoj "slovenski praznik", pri katerem se bomo spomnili svoje skupnosti kot ene družine. Gos|>od župnik nas misli povabiti v cerkev, |>evska društva pa bodo izdelala program iz-vencerkvene proslave. To je slavriost, ki se vrši vsako leto z odobren jem jugoslovanske vlade iu škofov na |M»budo izseljenske "Rafaelove družbe" v Ljubljani, ki vidi in uravnava vse izseljeniške zadeve Slovencev (Hrvati in &rbi imajo svoje enake centrale v Zagre-. bu in Beogradu) po vsem svetu. J. K-, Jr. seznanilo z mladini vitezom.' Zdravnik se pa ni dal premotiti ob pogledu na njeno navidezno odločnost. Tu li se mu je zdelo, da je prišel trenutek, ko mora j omogočiti zaljubljencema, da se pomenita brez prič. Ko je ostal Roger s Henriko sam. se mu je razvezal jezik in oglasilo s«» je srce. — Henrika! — je vzkliknil, — verjemite mi. da nisem kriv nove strogosti svojega strica; če odobravam njeno /pobudo, ne ti-pilil zato nič manj, temveč š« bolj- Ali je potrebno, da vam to pripovedujem t Kaj še ne vidite, kaj ne razumete, da sem se izločil za ta korak, ker je edino sredstvo dokazati poglavarju našega rodu. via ni ovir, ki bi jih premagal, samo da pridem do svoje sreče... Toda, če si prizadevam premagati še zadnji strali, ki mi je na poti, delani to zato, ker vem, da bi ne dovolili, da bi ne iz-polnil naloženih mi pogojev... To dobro vem, saj poznam vašo iskrenost, vašo zna-čajnost... Mar nisem dobil dokazov, da ste se znali odločiti za najtežjo žrtev — potlačiti svojo ljubezen, opustiti svoje najdražje sanje raje nego da bi povzročili prepire med menoj in mojim stricem i Henrika je povesila gavo.ula bi skrila svojo zadrego. Po dolgem času je Roger zopet čutil prvo veliko radost v svojem srcu. Zagotavljal je Henriko, da je bil vedno pripravljen držati svojo prisego, da ne vzame za ženo druge, nego tisto, ki je bil postal njen zaščitnik. — Henrika, — je nadaljeval, — odkar sem se prepričal, da tudi vaše srce ni ostalo h!adno, v trenutku, ko sem opazil pri vas iz hvaležnosti porojeno naklonjenost, sem trdno sklenil, da se ne bom oziral niti na rodbino, niti na dolžnosti do družbe, da se ne bom dal ovrniti od svoje ljubezni in a vam bom posvetil vse svoje življenje. . .-Kaj mi je bilo do modrovanja in ogorčenja bivših mojih prijateljevi Mar nisem imel v obrambo svoje izvoljenke meča, ki je branil nedolžno žrtev in neusmiljeno kaznoval plemiča, ko je iztegnil roko na čast Henrike < Jerardovc i — Roger, — je zašepetala Henrika in podala vitezu roko, — mar nisem vedela že vsega, kar mi pripovedujete danes, z ognjem in vsakem utripom svojega srca?... Mar nisem spoznala tega že po vašem vedenju, po spoštovanju, ki sem ga bila '.lcležna z vaše strani — Da, draga Henrika, niste pa mogli u-ganiti, niti razumeti plamena, ki je plapolal v meni, strasti, ki se me je polašeala, raz vnete ljubezni, plamteče vedno bolj... ...Vedeli niste, ljubljena, da bi bil zapustil svojo domovino in še| z vam delit vašo usodo, če bi ne bili ušli kazni, ki so vam jo b?!i namenili- Ljubil bi vas bil v izgnanstvu. kakor sem vas ljubil tu; poskusil bi bil vse in vse tvegal, da bi vas osvobodil. ...Niste mogli vedeti, Henrika, da bi si bii vitez de Yaiulrev končal življenje, ki vam ga je hotel posvetiti, če hi bili umrli ali podlegli strašnim mukam... Henrika se je ozrla nanj s svojimi krasnimi, solznimi očmi. Zadržala je priznanje, ki ji je že sililo na jezik: — Roger, v Tisti noči mojega življenja, ko je bilo vse okrog mene temno in pusto, ko sem nedolžna pričakovala vlačugam in zločinkani namenjeno kazen, mi je včasih to-pel žarek posijal v'dušo; to je bila misel na vas, dragi prijatelj, ki je ostala čista v mojem spominu. Vstopil je doktor Hebert. Zdelo se mu je. da ima pravico poseči v ta pogovor. In za-u> je lahno zakašljal. potem pa spregovoril: — Imela sta menila dovolj časa za pogovor; ne dvomim, da bi z veseljem zavlekla poslavljanjc, tola požuriti se morata. Henrika je čutila, kako jo je oblila rdečica- — To ni očitek, drago dete: reči lu>čem, da se mora vitez pripraviti na dolgo pot; poleg tega ga gotovo pričakuj«* gospod grof. la ga obvesti o svojih ukrepih pri... — Pri markizu de Lafayette. — ga je j prebil Roger; — veni. stric mi hoče izposlo- vnti mesto poveljnika polka. — Saj ga tiri i bo, o tem ne morete dvomiti. — O. da. le naj ga izposluj«*. — je dejal glas. prihajajoč od vrat, ki so se bila tiho odprla. — Oprostit«*, gospod doktor,--j«* tlejal prišlec, — oprostite, prosim, svojemu ponižnemu služabniku, da si je Irzuil vstopiti brez dovoljenja, ne da bi potrkal; toda tu vsi poznajo Picarda in zaupnemu služabniku gospoda policijskega ravnatelja je zadostovalo povedati la ga pričakuje doktor Hebert, pa so mu takoj odprli-. . Oprostite mi, prosim, to laž. ki sem si z njo ohtežil vest, tisla vzdržati nisem mogel več odkar- sem zvedel važno novico; hotel s«*iti tiali vam, gospod doktor, izraziti svoje občudovanje, zahvalo iu uavilušeiije.. . In napol smeje, napol ihtneč ml sreče, je prijeli stari sluga pol hvaležnosti zdravnika za roko in preihio mu je mogel le-ta zabra-liiti, mu jo je poljubil. Vsi trije so se ozrli na prišleea-f Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik vsebuje mnogo le- pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanitfnala. Cene so zelo *meme. njigarna u ODA1 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 10, 1934 IZGNANCI ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 53 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Z ITALIJANSKE - AVSTRIJSKE MEJE — Prihajaš tako pozno, Daniela, da sem moral misliti, tla ' mora biti kaj prav {.»osebnega. In tako razburjena izgledaš,1 rdeea lica imaš in oči ti žare. Ali se je kaj zgodilof j Daniela sede na stol ter pritisne skrinjico na svoje prsi. — Da — nekaj prav posebnega. Xekaj čudnega se je zgodilo. Vsled nemira se mi še tresejo vsi udje. Pomislita, danes popoldne je prinesel mark i j gospodu Herderju neko umetniško delo, katero j«» označil za družinski spominek, toda to je popolnoma isti družinski zaklad, ki je bil ukraden gospej Jx*ntikoffovi in v katerem je bila skrita slika njenega sina. Bozo in Stefan presenečena vzklikneta: — Ni mogoče! Dauiela se gloltoko oddahne in z nasmehom (»ogleda Štefana ter prime za njegovo roko. — Stefan -- sedaj vendar enkrat vem, na koga si me vedno spominjal. — Na koga. Daniela! — jo vpraša in jo ljubeznivo pogleda. — Na .-ina gospe l^entikoffove. Takoj boš videl, tako ti je }>odobeu, kot bi to bila podoba tvojega mlajšega brata. In Daniela razveže skrinjico in naglo pove. kaj se j«- dogodilo pri čajanki v Flerderjevi vili. — In tukaj vama prinašam corpus delicti. Svetovati mi morate in |>omagati, kako moreni markija razkrinkati in to dragocenost zopet vrniti gospe j Lentikoffovi. Kajti to je sedaj pri meni gotova stvar, da tega ne dam nikdar več iz rok, dokler ne pride zojtet v roke gospe Lentikoffove. Daniela odpre škatuljo ter pokaže dragoceni družinski predmet. Ko ga fiostavi na mizo, Stefan, ki je z velikim zanimanjem sledil njenemu pripovedovanju, glasno krikne ter gleda na skrinjico kot bi bil brez uma. Daniela in Božo se prestrašita, kajti Štefan je bil smrtno bled in roke so mu omahnile. -— Stefan kaj ti je? — pravi Daniela prestrašena. Stefan se zgane in se vzravna kot bi se zbudil iz sanj. Nato pa gre jtočasi proti skrinjici, jo objame s tresočimi rokami, ne da bi rekel besedo ter pritisne rubin. In ko se podoba svetnika obrne in se iiokaže podoba mladega ruskega častnika, se zlekne z bridkim vzdihom na stol. Dvigne glavo in z velikim začudenjem strmi v Danielo. — Za božje usmiljenje — eegava je t si skrinjica? — pravi z zamolkim glasom. — Gospe Lentikoffove, moje nekdanje gospodinje. Stefan se )>ogladi po čelu. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU U« WEST IStb STREET NEW XOBK, N. I. piAit* nam za cene voznih listov, rezervacijo KABIN, IN POJASNILA £A POTOVANJE \HUIIHWimHIIIIIMmMBiHMIW 9. novembra: r-rmn-n v !lr«-m»"ri A<|ui(;iniu v Ci.<-rl»i)iirg ltt-x v Genua 10. novembra: lie iIh Krante v Havre Weniiuiti v Ituulogne »tur Mer ■J4. novembra: X.vk Voik. M. v Hamburg :lecl na gorovji- pri Bremer prelazu na avstrijsko Inški solini po umoru avstrijskega kanclerja Dollfussa nit lost ■ji. kjer je koncentriral Mus-i svojega vojaštva. KONJSKE DIRKE NA MOR- KRI MATER ZA OTROKE SKEMDNU I - Ob izlivu Labe v Severno morje leži mirna ribiška vasi ea Dullneu. ki ><* lahko ponaša > telil, da vprizor« vsako le-j to konske dirke na morskem [dnu. Prireditev se vrši v poz-jncm poletju in jo obišče obilo gostov iz bližnjih in daljnih , krajev. Tisoči tujcev iz llani- Na Danskem v zadnjem ca-J >n razsaja otroška paraliza, ki j je navzela naravnost epidemi- j eeu značaj. Mesto Middelfart j je doslej j m > čudnem naključju j - jSa se mi vendar ne meša. Saj se mi ne sanja. Gosna I ™' ' l^ntikoffova, - oče nebeški - kdo je ta gospa Lentikoffo-11™ *""H™* 1,1 va, ki pravi, da je to podoba njenega sina? - pravi in zopet 'M . V idroči nokonci ' svojevrstne prireditve. \ se je skoči pokonci. Daniela ga bojazljivo )ioglaili po čelu. — Stefan — pomiri se — zakaj bi se tako razburjal ? Toda Stefan v največjem razburjenju glasno vzdihne. — Imej me za norca, Daniela. četudi ne manjka mnogo, da zblazuiin. Ta slika, ta sjiominska skrinjica je dar mojega očeta moji nutteri. Sedaj ti hočem povedati, kar sem ti že zdavnaj hotel povedati, draga Daniela. Sedaj moraš izvedeti, kdo sem v resnici, kajti tukaj vlada tako skrivnostna tema. da moram na vsak način pojasniti. Torej — v resnici ni moje Urejeno kot pri drugih konjskih dirkah, le tckališče ni pokrito s travo. Med letom je na do roba vasi jem. Ko nastopi poletje in z njim Oseka, odteče vodena masa zopet v Severno morje. Tz valov se dvigne prostrana do- ka. Kmalu se zbere pestra družba in prireditev se začne v ravnini, kjer je še pred nekaj dnevi valovalo morje. Nedaleč v ozadju še plovejo pre-kooccnski velikani, ki napravi jajo na udeleženca prav svojevrsten vtis. Oseka pa ne traja dolgo in zopet zagrnejo morski valovi prostrano ravan, kjer so st dirke. (P Dravo ime Stefan Kolniko, temveč knez Dimitrij Smolensk!.U?lu*4pri<1/' ko..*t in ta podoba je moja, katero sem pustil v času našega sijaja' ^ vsakoU'tl,a <'n slikati za svojo mater. Daniela poskoči — smrtno bleda. — Knez Dimitrij Smolensk i. O, moj Bog. — saj je ven-dar mrtev — bil je ustreljen na begu. ko je bil deportiran v Sibirijo. In njegova uboga mati ga objokuje že toliko let — gospa 1>ntnkoff je, to moram sedaj povedati, grofica Katarina Smolenska. Štefan pade, kot zlomljen, pred stol na kolena ter pritisne svoje i>e*ti na Čelo. — Moja mati! — krikne, da se Daniela in Božo streseta. Grlo mu je kot zadrgnjeno ter lovi sa|>o, nato pa pravi s hri-l javi m glasom: — Moja mati je vendar mrtva! Sai je vendar umrla na liegu iz Rusije, na majhni ruski železniški postaji, kjer sem na njenem zapuščenem grobu molil. Povedali so mi, Via v tem grobu počiva kneginja Smolenska. V Danielini glavi se prične daniti. S tresočo roko ga |k>-gladi po laseh in pravi ginjena: — To je bila pomota — ni umrla kneginja Smolenska na oni majhni postaji, temveč njena služkinja, ki jo je spremljala. Kneginja je slišala to govorico, da je umrla, toda v njenem žalostnem položaju ji je bilo vseeno, in te pomote ni popravila. Štefan gleda Danielo z odsotnim duhom. Nato pa prime njeni obe roki in zakrije v njih svoj obraz. — Moja mati! Oče nebeški — ali je to mogočef Moja mati živi in mislil sem, da je mrtva. Celo njegovo telo se trese v nemiru. Bozo in Daniela se začudeno gledata. Tn slednjič pride skozi Danieline ustnice kot velika usmiljenost: — Ubogi Štefan, — koliko si moral trpeti! Štefan vzravna svojo sključeno postavo ter prime Danielo z obema rokama. — Daniela — najljubša moja — drži me — drugače se pogreznem. Ti — ti — me drži, da morem čutiti, da živim, da me ne varajo sanje! Saj ne morem misliti, ne morem razumeti, da moja mati se živi. Povej mi še enkrat, povej mi se enkrat! Daniela se skloni čezenj ter mu ljubeznivo gladi lase. Hitenje ji tiči v grlu. — To mi moreš verjeti, ti revež — tvoja mati živi. Seve-da je nikdo ni mogel potolažiti nad izgubo tvoje slike, ki ji je bila njen največji zaklad in je šla v samoto v svoio vilo ob Oomerokem jezeru. da se razvedri in dobi novih moči. da more preiskati celi svet za izgubljenim zakladom. Tvoja slika je bilo edino, kar jo je še spominjalo na tebe. Vse druge slike va5e družine so ji bile na poti v izgnanstvo ukradene. O. moj Bo® — vse to je kot čudež. Zato vem, kako te vse to vzne- (Daijf prihodnji*.) - l, ostalo neprizadeto po tej bolezni. Ker pa se matere bojijo, da ne bi tudi njih otroci zboleli, >o se posvetovale z zdravniki in. prišle do zaključka, da je najboljše, če si dajo po vrsti vzeti kri. ki jo bodo potem zdravniki kot zdravilni serum vbrizgali otrokom pod kožo. Vsaka mati bo žrtvovala nekaj svoje krvi za svojega otroka. V .. i ameriški Pennsvlvaniji, kjer so cela pokraii-i ' -r a i - " i ' ' • »nn 1 napravi 11 taksen poskus pri .>00 zalita z mor- . . , , ,1 ... ' otrocih, m zbolel niti eden za otroško paralizo. Danski poskus je tudi zategadelj zanimiv, ker se bliža epidemija z velikansko naglico Middelfartu. Zdravniki bodo torej vnovič preiskusili, če drži teorija, da materina kri ščiti otroka pred to boleznijo. MRLIČ NA SKALI Dva avstrijska turista, ki ta naskočila v nedeljo južno vršle konjske j steno Sehnrnitzspifzc v po gorju Weterstein, sta naletela BOZ1CN1 IZLETI v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Woldmuth-a. P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC.--- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so nuj boljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj ea navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18fch Street New York. N. T. med skalovjem na mrtvega turista. Odkritje je bilo tem zr. oktobra: groznejše, ker je mrlič stal na strmi skali, obrnjen s čelom proti pečini. V skalo je bil za-l>it železen kavelj, ki se ga je nesrečni turist krčevito oprijemal. Na kavelj je bila prevezami kratka krv, ki je truplo še vedno držala na skali. Xa mrliču ni bilo nobenih sledov nasilne smrti. Takoj na prvi pogled sta se avstrijska turista prepričala, da se nsrečnež ni ubil. Pač je bil pa mrličev ohraz strašno izčrpan in upadel, kar je pričalo, da je umrl <>d lakote in žeje. Avstrijska turista sta se takoj vrnila v dolino in povedala. kaj sta našla. Oblasti so ta-j ko j poslale po truplo, v kato-' 12. oktobra: Maj>-slK' v Cherbourg 13. oktobra: Lifu.vfttc v Ha vrt liex v Genoa Wfiidam v Boulogne sur Mer 17. oktobra: Pres. Kn<>*er«-lt v Havre Nt-w Y«ji k v Hamburg 19. oktobra: Sliiteiiduiu v Boulogne sur Mer 20. oktobra: Brcintn v ISramen lie «1«- France v Havre 24. oktobra: Washington, Havre Aquitania v Cherbourg 25. oktobra: Albert bttllin v Hamburg 26. oktobra: Olympic v Cherbourg Euro pa v Bremen Chain plan v Havre Omif di Savoia v Genoa 31. oktobra: Berengaria v Cherbourg UvUtKciiland v Hamburg 2. novembra: Majestic v Chebourg 3. novembra: J-i.-ify.-tte v Havre Cen. von Steuben v Ilamburb Sat umi ia v Trst 5. novembra: Hamburg v Hamburg 7. novembra: Manhattan v Havre 16. novembra: StateiHlam v HouloKne Mir Mt t l:erefiguria v Cheiboiirg 17. nevembra: Cli;>tii|ikiiii v Havre 21. novembra: \\"U!>liii.gi»n v Havre Albert liallin v allmburg i 23. novembra: Majestic v Cherbourg Conte di Savoia v Genoa 24. novembra: 1'aris v Havre 29. novembra: Si I.ouis, \L 8. V Hamburg 30. novembra* «>1 vtnt>ic v C!j I. d 'cembra: I. favette V Ha*.^ K x v li^inia 4. ti-.-cembra: Ki ropa v I!r»-meji M.ttihattau v Havre 7. C -'ccr.ibra: Saturnia v Trst I l..ml>iirg v Hamburg I retigaria v Cherbourg 8. decembra: t.'I ainp!ain v Havre II. iecembra: * II. Von Steul»en v Hamburg 12. decembra: X' « York v Hamburg 14. decembra: M i jest ic v Cherbourg Washington v Havre ("tiite di Savoia v Genoa 15. tieecmbra: I't ris v Havre Hr»-ni^n v ISrcincR 19. decembra: A!l"-rl Hallin v Hamburg 21. decembra: '•lvinpic v Cherbourg 26. decembra: Oeutschlantl v Hnmhutg 29 decembra: lie il«- Kraiu-e v Havre um so spoznal nekega mona-1 kovskesja študenta. Zdravnik, j<* ugotovil, a kavarnar odslovil, ker je na-laše polil natakarieo z vrelo vodo. V soboto je prišel h ka-varnarju z zahtevo, naj mu iz-plača zaostalo mezdo. Ko je kavarnar njegovo zahtevo odbil, je potegnil Mosiman iz žepa revolver in zagrozil kavarnarju, da ira bo ustrelil, če mu takoj no da denarja. Kavarnar je zgrabil nasilneža za roko. Mosiman je pa začel streljati. Prva krogla jo težko ranila kavarnarjevo ženo. Xapadalec je potem zbežal in spotoma je ustrelil šoferja, ki se mu je postavil po robu. Hotel je zbežati na ulico, pa so bili streli že privabili radovedneže, ki so nasilnežu zastavili pot. Zato se je vrnil v hišo in ustrelil vratarja, ki ga je hotel zadržati. Potem se je zabari-kadiral v kleti. Policija ga je začela oblegati in med bitka sta bila dva stražnika težko ranjena. Končno si je morala policija pomagati s solzo-tvornimi bombami. Videč, da -ni rešitve, si je nasilnež pognal kroglo v glavo. Gre za bivšega vojaka tujske legije, ki je pred leti pobegnil iz Maroka. Ta GLOBUS kaze v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus ho odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je p n rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN y premeru meri globus 0 lnčev. — Visok je 10 lnfiev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA GLAS NARODA". OZIROMA SE NAROČE, GA DOBE ZA — (ftl 75 . »i. "GLAS NARODA