KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 63 (2) PATENTNI SPIS INDUSTRISKE SVOJINE IZDAN 1 JUNA 1940 V ST. 15666 Turk Robert, Gars am Kamp, Nemčija. Vzmetne vilice za vozila na dvoje koles. Prijava z dne 10 septembra 1938. Velja od 1 julija 1939. Naznačena prvenstvena pravica z dne 13 septembra 1937 (Avstrija) Izum se nanaša vzmetne vilice za vozila na dvoje koles, ki zasigurajo tudi pri večjih obremenitvah vozila in večjih udarnih sunkih odlično vzmetenje udarcev, pri čemer se izognemo nedostatkom znanih vilic. Pri tem prevzamejo elastična sredstva vilic posamezne učinkujoče upogibne, strižne in torzijske sile, ter jih učinkovito vzmetujejo. Konstruktivno izoblikovanje vilic predvideva tako na zunaj zadelano vležajenje elastičnih, iz gumija izdelanih delov, da isti niso ispostavljeni vplivom rušilnih sredstev, na primer mazalnih sredstev (olj), vremenskim vplivom itd., s čemer se obraba teh delov zmanjša na najmanjšo vrednost. Pri znanih vzmetenih izvedbah vilic, pri katerih se uporablja gumi za vzmetenje, se isti uporablja vedno le kot elastična blazina ali kod elastični potezni trak. Prava zveza delov vilic, ki se naj med seboj vzme-tejo, se izvede večinoma s pomočjo zapir-nic z ležajnimi čepi in nasloni. Ta znana izoblikovanja vilic se večinoma že po krajši obratni dobi izrabijo v členkih, zaradi česar ne delujejo več neoporečno. Razen tega je proizvodnja takih vzmetnih vilic razmeroma draga. Po izumu se sedaj prekinjeni deli vilic tako zvežejo med seboj, da zveza sicer vzmetuje, deljeni in pregibani deli vilic pa se kovinsko ne dotikajo, niti nimajo kakih svorničnih ležišč ali določenega vrtišča. Izum obstoja v tem, da sta obe nožnici vilic približno v sredini zgornje polovice prekinjeni in da so v njih odprtine vtisnjeni tulci iz gumija ali iz druge elastične snovi, v katerih se nahajata zopet dve jekleni palici, ki zvežeta deljeni vilični nožnici. Prekinjeni vilični nožnici se lahko zvežeta tudi tako, da se porinejo preko vilič-nih nožnic tulci iz gumija ali druge elastične snovi in se preko teh zopet namestijo zvezne cevi. V elastične tulce vtisnjene jeklene palice so lahko na eni poljubni strani, na primer z glavo vilic, kovinsko zvezane in ne vzmeteno. V tem slučaju so vilične nožnice lahko popolnoma prekinjene zgoraj pri vilični glavi. S tako razporeditvijo jeklenih palic v glavi vilic se doseže, da ne morejo nastopiti sicer na vilice vrteče učinkujoče in nihanja povzročajoče sile, s čemer se ohranjuje stabiliteta vilic. Za zavarovanje proti natrganju viličnih nožnic na deljenih mestih se lahko namestijo nad istimi varovalni obroči, pri čemer so varovalni obroči na eni strani lahko konično razširjeno izoblikovani, tako da služijo isti razen za povečanje vzdržnosti viličnih nožnic proti natrganju tudi istočasno za prekrivanje zaključka. Da se prepreči prelom prednje osi, kar bi moglo nastopiti zaradi neenakega nihanja obeh viličnih nožnic, sta obe nihajoči vilični nožnici zvezani z locnjem, ki je na gornjem delu spodnje vilične nožnice trdno pritrjen ter je speljan ali pred ali za ali pod vilično glavo preko prednjega ko- Din 10.— lesa. Ta locenj je prikladen istočasno za pritrditev blatnika, ker isti tudi niha. Tulci iz gumija ali druge elastične snovi, ki se nahajajo v vilici, so stisnjeni približno za četrtino njihove normalne stenske debeline. S tem je elastičnost zveze zlasti primerna in se prepreči strenje ali razpadanje iste. Gumijevi tulci imajo nastavke, ki ležijo potem med obema deloma vilic, ki se naj zvežeta, s čemer se prepreči kovinsko dotikanje obeh prekinjenih viličnih nožnic. Elastična zveza se napravi lahko tudi tako, da se uporabljajo namesto dveh gumijevih tulcev trije tulci, katerih oba zunanja tvorita pravo trdno zvezo, medtem ko služi srednji krajši samo kot nastavek oziroma zaključek. Namesto tega, da namestimo od gumijevih tulcev obdane elastične jeklane palice v notranjosti viličnih nožnic, lahko zvežemo prekinjene vilične nožnice po nadaljnji izvedbi tudi s pomočjo elastičnih gumijevih delov, ki so pritrjeni zunaj na viličnih nožnicah, ki jih zopet tesno oklepajo deli cevi. Ti deli cevi se lahko zvežejo kovinsko v svrho obdržanja stabilitete vilic navzgor z glavo vilic ali pa navzdol z vi-ličnimi nožnicami. Predmet izuma je prikazan v načrtu na treh izvedbenih primerih. Sl. 1 kaže stranski naris in delni podolžni prerez izvedbenega primera izuma, pri katerem so prekinjene vilične nožnice zvezane s pomočjo elastičnih tulcev. Sl. 2 kaže vilične nožnice po črti II—II sl. 1, in sl. 3 prednji naris vilic v delnem podolžnem prerezu. V sl. 4 je prikazan nadaljnji izvedbeni primer v Straškem risu in delnem podolžnem prerezu. Sl. 5 kaže vilične nožnice v prerezu po črti V-V sl. 4. Sl. 6 kaže izvedbeni primer vilic po izumu s prekinjenimi viličnimi nožnicami, pri katerem je nameščena preko vsake izmed viličnih nožnic cev, ki podpira liki plašča elastični tulec. Sl. 7 kaže vilične nožnice v prerezu po črti VII—VII sl. 6. Kakor je prikazano v sl. 1 do 5, so vilične nožnice b tik pod vilično glavo a prekinjene. V odprtinah viličnih nožnic se nahajajo tulci c iz elastične snovi, ki imajo nastavke d. V tulcih c so vtisnjene zvezne palice f. Obe vilični nožnici b nosita zvezni locenj g, ki je trdno pritrjen na gornjih koncih viličnih nožnic in ki vodi postrani vilične glave a ali pod isto preko prednjega kolesa. V sl. 6 in 7 so prekinjene vilične nožnice b obdane od tulca c iz elastične snovi, pri čemer je potegnjena preko tulca c in njegovega nastavka d nadaljnja cev h. Izmed različnih izvedbenih možnosti predmeta izuma naj bo navedena zlasti ta, pri kateri je elastično telo c tulca v vseh izvedbah po sl. 1 do 7 vstavljeno brez nastavka oziroma nastavkov d v vilične nožnice b, pri čemer so ploskve prereza predmetnih viličnih nožnic ločene medsebojno potom vmesnega prostora, ki se premosti s pomočjo elastičnega telesa v obliki tulca. Patentne zahteve: 1. Vzmetne vilice za vozila na dvoje koles, označene s tem, da so vilične nožnice (b) razdeljene in se napravi vzmetna zveza med prekinjenimi deli viličnih nožnic iz tulcev (c), ki so iz gumija ali druge elastične snovi in ki se nahajajo v deljenih viličnih nožnicah (b)., in iz palic (f) iz jekla ali drugega primernega materiala, ki se nahajajo v teh tulcih. 2. Vzmetne vilice po zahtevi 1, označene s tem, da sta oba nihajoče nameščena spodnja dela viličnih nožnic zvezana s togim locnjem (g), ki je najumestnejše pritrjen na gornjem delu teh viličnih nožničnih delov in ki vodi ali spredaj ali zadaj ali pod vilično glavo (a) preko prednjega kolesa, na ta način, da ista enako nihata. 3. Vzmetne vilice po zahtevah 1 in 2, označene s tem, da so v elastičnih tulcih (c) , ki se nahajajo v viličnih nožnicah, nameščene zvezne palice (f) ali navzgor z vilično glavo (a) ali navzdol z viličnimi nožnicami v neposredni zvezi. 4. Vzmetne vilice po zahtevah 1 do 3, označene s tem, da se tvori vzmetna zveza prekinjenih viličnih nožnic (b) preko tulcev (c), ki so potegnjeni preko deljenih viličnih nožnic, kateri tulci so iz gumija ali druge elastične snovi, in preko katerih je potegnjena cev (h). 5. Vzmetne vilice po zahtevah 1 do 4, označene s tem, da imajo tulci (c) iz gumija ali druge elastične snovi nastavke (d), ki ležijo pozneje med obema deloma viličnih nožnic, ki se naj zvežeta, s čemer se prepreči kovinsko dotikanje istih, ter da so elastični tulci (c) stisnjeni približno na četrtino ali polovico normalne stenske debeline, s čemer se doseže posebna elastičnost in se prepreči strenje istih. 6. Vzmetne vilice po zahtevah 1 do 5, označene s tem, da so cevi (h), ki so stisnjene preko elastičnih tulcev (c), ki se nahajajo na viličnih nožnicah (b), ali navzgor z vilično glavo (a) ali navzdol z viličnimi nožnicami v neposredni zvezi. Ad Pat. br. 15t)66 ' - . ' v ■ ■