Dopisi. Iz Celja. (Švedske sestre — usmiljene Bestre.) V pretečeneni pustu bile so v kazino povabljeiie 4 švedske pevkinje, ktere zavoljo svojib čveterospevov slovijo po celi Evropi in so tudi tukaj krasno pele; prišlo je toliko poslušalcev, da so za eno dobro uro svojega petja prejele celib 365 fl. in se njim je še vse drugo človeku potrebno iz dobodkov plačati zamoglo, res lepa plača! A ne le prostori veeelja, so sedaj pri uas polni, tudi oni kraji, ki so navadno žaljujočim namonjeni, kakor ječe in bolenišnice sonatlačene; v naši jetnišnici, kjer ima le do 200 jetnikov prostora, je ujib štovilo blizo do 300 narastlo, vse luknje so natlačene; tudi naša nova bolenišnica je od novcga leta, kar jo usmiljeue sestre oskrbIjujejo, vediio polna. Med tcm ko je prej od 15 — 35 bolenikov navadno bilo, je sedaj njib število že za polovico poskočilo; bolniki, ki doma nimajo posebno dobre postrežbe sedaj v boleniauico priti bočejo, pri vsem tem pa, da se sedaj za bolenikov veliko večje število boljše skrbi, so stroški menjši od piej, kakor zadnji _Cillier Anzeiger" poroča. Poročilo mestaega zastopa 4. t. m. pravi, da je lani mesca prosinca bilo 32 bolenikov sprejetih in sprej.nirni vred 70 oskrbljenih; letoa pa je bilo v istem rnescu 56 bolenikov sprejetib in z ostalinii iz prfjšnega leta bili so 103 oskrbljeni, in vendar so odkar usmiljeue sestre tudi za hrano skrbeti iinajo, stroški bili letoa inesca piosinca menjši, kakor so bili lani iu boleaiki dobivajo boljšo in obilui.o brano, kakor prej. Postrežba po usmiljenili sestrah je baje izvrstna! Lepše pobvale gotovo uiliče usmiljenim sestiam dati ne more, kakor je ta, pri kterej številke tako glasno govorijo, in vendar se take na krščanski podlagi v kat. cerkvi napravljene ustanove navadno preganjajo! Iz Pohorja. (f J. Kunej). Ne le pepeluična sreda nam je govorila, — ampak že pustni torek je glasno klical: ,,Spominjaj se človek, da si pe- pel, da se boš zopet v pepel spremenil1'. Ravno ta den smo izročili materi zernlji Čadramskega župnika Janeza Kunej-a, gospoda dalječ okrog dobro znanega zavolj ljubeznivosti in svoje gostoljubnosti. Zato je pa tudi za njimi vse ob.a žalost. Od blizo in dalječ so prihiteli rajnega duhovni in neduhovni prijatelji in znanci, jim skazat zadnjo čast. Dubovnikov je bilo 24, ljudstva pa brez števila pii pogrebu. Čast. g. Jožef Virk,  rajnega součenec so govorili milo nadgrobnico.  Preč. g. nadžupnik Konjiaki so jib pokopali.  Kolikor je rneui znano, so rajni služili za kaplana v Smartnem v Rožni dolini, pri Novicerkvi več let, in v Sl. Bistrici. Od tod so prišli v Čadrarne, kjer so kakor župnik živeli skoraj skozi celib 26 let. Laui so svojo 251etnico obhajali, kar je bilo tudi v _S1. Gosp." popisano. Bili so v teh letib 2krat Konjiške dekanije administrator in lani počeščeni z naslovom duhovnega svetovalca. Umrli so v 67. letu svoje starosti po kratki pa budi bolezni. Zapirala se jim je voda. Trpeli so nezuane bolečine in gotovo so vzdihovali s sv. Pavlom: kdo me bo rešil od telesa te snirti V ... Gospod Bog jih je rešil. Zaspali so v Gospodu v nedeljo ve.erko po piejetih sv. zakramentih umirajočib. Naj po tem kratkein trpljenju zauživajo večen počitek! Iz Podčetrtka. (S1 a b e s t e z e). Moral sem  minoli teden iti po svojih opravkih v Virštajn, ki je eno uro od tukaj proti jugo-zapadu, a srce me je bolelo, ko sem prelepe kraje tako zapuščene videl hodeč po cesti od Golobiujaka v Virštajn. Mnogo sem čul tožiti o slabih čaaib, da nikjer krajcarja ni dobiti. Skoro vsak mi je rekel: ,,kaj nii pomaga, če hiKim v kleti dosti dobrega vinca, ko pa ničesar prodati ne morem!" — Ja, dragi inoj, sem si mislil, kdo bode pa tudi po kaj tukaj gori hodil, ako seru sam komaj to blato piebredel. Nikdar še niseru po takem blatu hodil! Ako si sami pote zapirate, po kojib bi lahko kaj izvozili, potem je lahko slaba za krajcarje. Popravljajte si ceste, skopljite jarke, napravite mostove, da vam ne bo prek ceste voda drla in posipljite jo prav na debelo s prodom. Dokler tega ne boste storili, ne bode noben kupec rad k vam prisel; vsak bode raje šel malo dalje ua Bizeljsko, kder vendar lehko svoje kupljeno vince po lepi cesti pelja. Kdo bi se upal s konji na tako cesto, kakor je baš ta od Golobinjaka proti Žusemu; vsaj še vol ne more brez nevarnosti po njej iti. Zvedel scru, da ste pred četirimi leti Veraška in Viratajnska občina pridno začele bile cesto popravljati, da jima je bil štajerski deželni odbor 200 fl. v podporo za cesto dal; ali sedaj že dve leti se  nihče niti dotaknil ni dela za poboljšanje ceste.  Kar se je prej storilo, to se je zdaj zopet zanemarilo. Najalabši kos ceste je prvi od Golobinjaka, ki spada k občinam Golobinjak- Imeno in Verače. Prva občina celo nikdar ni popravljala svojega dela ceste in tudi ni botela, a vendar jih je v tej ob5ini najve6, ki z vinom tržijo in ga morajo po takem blatu voziti. Rad bi vedel, kaj so neki ti mislili se svojim odtegovaujem! Ali ate misliliy da je to Vam na korist, da prav slabo blatno ceato imate? Človek bi mislil, ko stopi na to stransko cesto, da gre Bog ve kam v kake zapuščene karje. Cel6 drvarji si po bostah lepše ceste napravijo, kakor je ta Vaša! Gg. župani in drugi možje teh občin, skozi koje pelja ta cesta, posebno Viratanjski, Veraški in Golobinjski, stopite vkup, pogovorite se in 8torite tiden sklep, to cesto prav pridno popravljati. Obrnite ae do g. okrajnega zastopnika, da Vam on pri tej stvari svetuje in pomaga. In ako 8e bodete resno tega dela poprijeli, prosite tudi deželni odbor, kojemu Vi toliko krvavo zasluženib krajcarjev posljete kot davek, in on Vam bo gotovo Vašo prošnjo uališal in Vam kakih 100— 200 fl. ali še celo več poalal za popravo ceste. Dobili bodete ua ta način nekoliko od avojega davka nazaj, ako pa no5ete, poslal ae bode denar v druge kraje, kjer so bolj pametni ljudje, ki ga vedo v svoj prid porabitt. Le preraSunite dobiček, kojega Vam bode potem ta cesta nosila! — Posipavati jo bodete inorali in pri tem izgubite vsako leto k ve5emu dva ali tri dni. Edini ta trud bode za Vas, ali dobička je dosti. 1) Koliko laglje bodete potem vo- zili in koliko hitrejae; 3) koliko manj bode živina trpela, kakor tudi Vi; 3) kolikor raji bodo iz dru- gib krajev kupci bodili po vino iu sad ; — in tako bodete 4) tudi vse draže prodajali, ako ae bode ve5 kupcev oglaševalo! Od sv. Lenarta v Slov. Goricah. (Okrajni zastop, — slabe steze). 17. febr. se je ra5uu našega okiajnega zastopa (Bezirksvertretung) za leto 1875 sklenol. Po odbitih stroškib še ostane v blagajnici 6306 fl. 24 kr. in 5e še vra5unimo 269 fl. 10 kr. in 246 fl. 15 kr., koje sta Trotkovski in sv. Benedieki župana dolžna, bi morala v kasi biti 6821 fl. 49 kr. Ali kasa je menda prazna; ker kedar kdo denarjev, za steze zasluženih, imeti ho5e, jih nikoli ni; kde da je gotovina, tega ne vemo! — Popravljanje našib obcinskib stez je zarea potrebno, vsaj ni mogo5e iz naših dolin nikamor j ve6 z vozom. Neutrujljivi župan g. Anton Roškar j je tukaj vse bvale vreden. Okrajni zastop mu je j izročil pravico ateze nadgledovati. To je gotovo ! sitno in zoperno opravilo pa g. Roškar se ga ni ustiašil. Kolikor mogoee si je prizadeval nemarne župane prisiliti na popravljanje svojih stez. Vsled tega so steze popravili, vsaj nekoliko pri sv. Benediktu, v Trotkovi, v Ročici, v Por5i5u, na Velki in se v mnogih drugih krajih. Skoda velika za naše kraje je, da se poleg stez sadunosno drevje ne zasaja, da je še innogo proatora praznega, na pašuikih, viatnicah, podbrežjih (podžlakih). Kedar bi radi sadovje pro- davali ali si namesto amradljive žganice delali tolklo, tedaj pa se nam zastonj sline cedijo. Skrbi nas, kako se bo kaj na njivah prikazalo, kedar bo aneg skopnel. Ce bo, kakor se bojimo ziniiHa pro6 (rano žito je res pro5! Ured.), poteni srao si v velikih skrbeh, s 6em bodemo da5» plačevali in druge potrebe pokrirali. Margikateri | je že do ainjaka v dolge zagazil, vse leti v hraj uilnico, kder že tudi ni ve5 denarja dobiti. Če ne bodo brž za6eli nepotrebnih stroškov pri okrajnih zastopib, pri deželnem zboru v Gradcu, posebno pa v državnem zboru na Dunaju odpravljati, davke zniževati, potem bode vse onemoglo! Naj bi vendar liberalni gospodje sprevideli in poslubnili glas ljudstva skozi g. Hermana in kakor dobro upamo tndi skozi dr. Radaja govore5ega: nehajte enkrat z delovanjem novih dolgov in nalaganjem ve6jih da5! —  Iz lljaševic (2 utopljenca). Letos nam  je več mlinov na Muri poškodoval silni led in ko  so 25. febr. Kraljev in Hofmanov mlin branili, 8e  je dvema naših delavcev pripetila stnrtna neare5a.  Eden, ki je držal vrv ali vožje v rokah, je botel  na kolesa, ki ležijo med dvema velikima ladjima,  da bi si nekaj pomagal; ali k nesreči aemuvožje  iz koles posmekne in nesre6než padne z vožjem vred na hrbet v vodo. Vendar to ae ni bilo za dosti, padajoči je še se zgrabil z drugo roko Mat jašu JuranoviSu za ramo in ga potegnil za serjoj v vodo. Knialu sta se obadva pogreznola in vodni  grob se je nad njima zaprl. Prvega, po imenu  Tomaž Marinič, ao kmalu našli mrtvega, drugega  pa še ne. Marini5 je zapuatil ljubljeno ženo, ki z dvema otročiSema mo6no za njim žaluje. Tej nesreči, pravijo, je najve5 kriv mlinar Lepoša, ki ni ladjice priskrbel. Z ladjico bi bilo mo6 obadva smrti rešiti. Pred enim meseceru je v našej veai 181etna deklica vedro vode iz studenca gnala. Ker je okoli studenca bilo vae ledeno, se je deklica posmeknola in naglavički v studenec padla: ali k sreči se je padajoSa vlovila za vožje. Studenec je 6 sežn.jev globok. Ljudje so zaališavši upitje deklice kmalu prihiteli in jo potegnoli iz vodujaka. Zgodilo se jej ni ni6 žalega. Naj vsak pazko ima, kajti pri studencih se mnogokrati kaka ne8re5a pripeti! Iz Kamce. (Smešnica.) Ko je bila volitev 26. febr. za deželnega poslanca končana in je bil narodnjak izvoljen, hiti nek ,,fleten fant" Tona s smodnikom domu v Kamco iu bo5e streljati v slaro narodne zmage. Fa eden kos atraha ie imamo v Kamci. Nekdaj je bil ,,krumpast" pa še je le znal grozno skakati, ko je zaslišal strelj. Kot strahov ,,stelvertreter" je prepovedal dalje streljati. Fleten fant ni botel smodnika shraniti; V no6i od 2—3 ga je zažgal z gromovitim pokanjem. Ker je bila temna no5 ai ,,alabuu ni upal na svitlo in velika jeza mu je žolč izgnala tako, da sejevlegel in žolč in kri bljuvati za5el. Drugi den je že moral zdravnik iz Maribora iti krivi ožolčene čistit. Ta prigodek značuje grozno jezo nemškutarjev uad vrlimi narodnjaki, ki stojijo kot skala nepremagljivi. Živili tedaj vsi naiodni volilci. Iz Babinec. (Konjsko novačenje, — zimina, — veaeli gla8). V Ljutomern je bilo 2. in 3. t. m. konjsko novačenje. Piignalo se je prvi den iz bližnjih in drugi den iz daljnib občin prav niladih in lepib živinčet. Prvi den se jih je prignalo nad 100, drugi den menje. Izbirali in kupovali so same take konje, kteri so za jabati ali jezditi, one, ki 80 pa za voždjo so pustili in za take bo novačenje, kakor je bilo receno, v aprilu. Kupljenib jc bilo 16, kteri so bili po zdajšnem hudem času prav dobro plačani. Bog daj, da bi še se kaki kupci začeli oglašati za zrnje, vino in govedo, da bi pri.el denai- med kmete, ki ga potiebujejo, kakor slepec pogleda. Ako tukajaui posestnik pogleda po polju, ga začeuja srce boleti, ker zagleda, da je skoraj zimino zabman sejal; žito je na nekterih njivah v večini premenilo, da bo se morala jarina sejati. Naj še omenim kake radosti so slišati nied tukajsnimi ljudmi, kako veselo in dobro je pri srcu vsakernu pravemu domoljubu, da so v Mariboru pri volitvi tako lepo zmagali — Sloveuci. Bog daj, da bi skoraj vsak Slavjan spoznal, na kteri stranki itua več koristi. Iz Teharja. (Požar, — sola). Na pustno nedeljo je v Lipi blizo Teharja gorelo pri Martinu Mravljaku. Vse poslopje mu je zgorelo, razun hiše; ves živež za živino in ljudi. Skode ima okolj 1000 fl. in ni bil zavarovan. Pa to ni poglavitna reč, da večkrat gori, in ogenj veliko škode napravlja, in se ljudje vendar ne dajo zavarovati, to so navadni dogodki. — Ljudje čudno sumljivo govorijo o Tebarskem županu, ki neki ni pustil brizgalnice na pogorišče peljati. — V dotiki 8 tem opuščenjem se imenuje tndi prav nečastno tamošnji srenjski berič. Dobro in zanimivo bi bilo zvedeti reenico, ali pa neresnico tega djanja! Celjska okolica hotela je novo šolsko poslopje tik nove mestne bolenišnice postaviti, ker je pa dotični komiaijon okr. šolskega sveta ta prostor za neprimeren »pozual 3. t. m. 1. ker je preblizo bolenišnice, 2. kerje zemljiače premokro in 3. ker je preblizo vojaškega vadiača, se bo to poslopje na Bregu staviti začelo blizo kapucinskib stopnic. Iz Brašlovc. (Javna zahvala). Zelo obžalujemo, da so bili tukaj obče ljubljeui kaplan, g. Matija Koren od nas piestavljeni, ker so nam fantom vedno knjige in časopise posojevali in čitati priporočevali; kar smo tudi marljivo storili, ter 80 tako veliko k narodni zavesti pripomogli. Zatorej se dolžue čutimo Njim tukaj javno in piiBrčno zahvalo izreči. Ker pa ni naš uamen Njihovih zaalug naštevati, le samo vskliknemo Bog živi tako vrlega za občo korist vnetega gospoda! Brašlovski fantje.