Učifeljstvo na Tirolskem. ,Soča" piše: Titolska je ena najbolj klerikalnih dežel 7 Avstriji. Tu sta si d7e katoliški stranki 7 laseh, krščansko socialna in klerikalna, in razni pastirski listl ne morejo ublažiti tega spora. Letos obbaja Tirolska stoletnico junaških bojev svojih dedov. Ves svet je občudoval pred 100 leti hrabrost tirolskih kmetoy, ki so uničili s cepci, motikami in sekirami 7ero y nepremagljivost Napoleonove armade. Sijaj teh slavnostoih dni pa temni žalostno stanje ljudske izobrazbe. Učitelji na Tirolskera, nositelji in posredovalci kulture, ječe še vedno 7 najhujši bedi. Že trideset let pričakujejo zaman, da se jim slednjič 7endar da to, kar obljublja § 55. drž. šol. postay. To je star časten dolg dežele in torej tudi častna dolžnost poravnati ta dolg Toda vse 7zdiho7anje stradajočih učiteljskih rodovin, 7$e prošnje ne ganejo deželnih očetov. Pogubonosne poslediie take brezsrčne politike klmkalnib. poslance7 ne izostanejo in tudi niso iaostale. Mnogo boljših učoih oseb je iskalo in dobilo tudi službo 7 drugih krono^inak To izseljeyanje in pomanjkljivi naražčaj sta kmalu provzročila občutno pomanjkanje učifceljskih oseb. Toda namesto da bi se prišlo temu 7 okom potom prayiČne uredit^e učiteljskib plaž, se je uvedlo šole za silo, pri katerih se je izročilo hlapcem in pastirjem otroke 7 7zgojo in nastayilo se je še 7eč iiun kot pa učitetjic, ker so nune kakor prej omenjeni učitelji za silo ne samo cenejše, marveč one delujejo tudi 7 klerikalnem smislu izborno. Na ta način je prišlo ljudsko šolstvo na Tirolskem do roba propada. Erajne šolske svete dirigira samovoljno domači duhovnik, ki tudi skrbi pod pret^ezo, pomagati kmetom, da se ne skrajšajo šestmesečne počitnice otrokom zadnjih štirih šolskih let, tako da se otroci 7 tem času popolnoma podiyjajo. Take razmere so pravi škandal za kulturno držayo in za dvajseto stoletje, in te razraere koreninijo le 7 prizade^anju ukloniti šolo in učiteljst7o pod težki jarem klerikalizma, da ostaoe Ijudst7o na oni nizki duše^ni stopnji, ki zagota^lja klerikalai stranki moč in 7eljayo. Pri nas je 7 tem oziru bolje. Tirolskih šol za silo ne poznamo in tudi redo^niške šole se ne šopirijo po deželi. Vse drugače je pa na Eranjskem, odkar je prišla klerikalna stranka do yečine 7 deželnem zboru. Tam trpi učiteljstvo pod strahovlado klerikalnih mogotce7. Vseh sredste^se poslužujejo klerikalci na Eranjskem, samo da ugonobe napredno učiteljstvo. V kranjskem dež. šol. s^etu so trije duho^niki, med temi obče znani dr. Lampe, nadalje učitelj Jaklič in profesor Jarc, potem dr. Šusteršič, torej 6 klerikalnih zastopniko?, 5 vladnih udoy in 1 naprednjak. V primeroma kratki dobi so prestavili naduditelja Janka Žiroynika iz Št. Vida pii Ljubljani y Boro^nico, nadučitelja Potokarja iz Št. Lovrenca na Dolenjskem y Banjaloko ob bmški meji, nadučitelja Grmeka iz Sore 7 Komendo, nadalje učitelja Silvestra iz Črnega yrba in Fabiuca iz Jeseaie 7 zapuščene kraje, nadučitelja Perkota k Sv. Lenardu visoko 7 škofjeloškib. hribih, nadučitelja Pikla iz Mirne peči itd. Skoraj 7 yseh teh slučajih so bili premeščeni učitelji iz krajev blizu Ljubljane, ob kski železniški progi, sploh iz kraje7, kjer so lahko skrbeli za nadaljno izobrazbo s^oje dece, 7 zapuščene, od središča oddaljene kraje. In goto^o so ti izkušeni nadu&itelji osiveli ne samo pri delu na šolskem polju, ampak tudi pri svojem izvenšolskem deloyanju 7 prid kmetiškega stanu, in marsikateri se lahko ponaša z yečjimi uspehi kakor pa deset kaplano^, na katere izjave ia pritožbe se sklepa 7 deželnem šolskem svetu 0 usodi naprednih učiteljev. Ia ali se je čuditi, ako pri takih razmerah žrtvuje kak učitelj pri pogledu na S7ojo nedolžno deco in 7 skrbi za svojo sedanjost in bodočncst S7oj značaj iu prestopi k ^Slomškarjem"? Proti toku je težko playati, in kdor poizkuša. se mu zna zgoditi, da ga požre klerikalni vrtinec. Ne, skoraj se jim ni Juditi! Cuditi pa sb je klerikalni stranki, onim duhovnikom, ki sede 7 kranjskem deželnem šolskem svetu in ki so namestniki onega, ki je povsod propovedoval Ijubezen do bližnjega in do sovražnika, in posebno pa še deželnemu poslancu in nadučitelju Jakliču, ki nastopa proti s^ojim kolegom. Približao enake razmere Iahko nastopijo tudi pri nas, ako zmaga klerikalna stranka pri prihodnjih deželnozborskib volitvah. Saj poznamo srd naših klerikalcev ne samo proti učiteljstvu, ampak tudi proti šoli. Učiteljstvo je izpostavljeno ia bi 7 prvi yrsti čutilo udaree in mogočno pest klerikalnih zmagovalcey. In take razmere kakršne so na Kranjskem, kakršne lahko nastopijo eventualuo tudi pri nas, so le priprava, da pridejo 7 naše dežele popolnoma tirolske razmere, in slo^enski učitelj bo potem lahko zadoyoljen, ako ga bo povabil domači dukovnik trikrat na leto k sebi 7 fanm na boljše kosilce, da mu poplača njegov trud pri orglanju, 7 mežnariji, na svojem vrtu itd.