LETO IV.
LJUBLJANA, 23. OKTOBRA 1928.
STEV. 46.
^ADOČHINA ZA JVCOJLA-ViJO ČETOTUETNO DIN 15’ CELOLETNO-WN-60/Z& , JHOZ5HSTVO JE PODATI POjTNlNO/OCLAJIPOi CENlKV/ POSAMEZNA
ŠTEVILKA PO din -l'5<>'
POŠT. (EK. RAČ. 13.188
VREDNljTVOINVPRAVA VVČJTELUKITISKARNI/ ‘ROKOPISI SE • NEVRA-C/vlO/ANOKjlMNlDO-i ‘PlSl$ENEPRIOBČV-k IGlO/POjTNlNAPU-^ XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Jugoslovenska fronta.
Priobčujemo članek poznanega velikega .lugoslovena in rodoljuba g. Prana Petrinoviča, predstavnika 1 milijona ameriških Jugoslovenov, ki so v ietih borbe za osvobojenje žrtvovali na oltar nepregledne materielne in fizične žrtve. Članek so priobčili vsi nacionalistični orjunaški listi in tudi nekateri dnevniki v Beogradu, kjer je povzročil nemalo senzacijo in razjasnil tudi nekatere v sedanji krizi pojavljajoča, se znamenja /.bllžanja vseh .Jhro-slovenov v eno močno in sl-Riirno fronto, ki bo zmožna povesti zemljo iz sedanjega neveselega stanja v novo in lepšo bodočnost.	Uredništvo.
Statistika poljedelskih oddelkov drugih zemeli in doprinosi obilnih žetev na svetovnem tržišču dot, vzročaio Junosloveuom - izseljencem marsikatero težko uro. ko primerjajo te številke in misliio na svoio zemlio za katefo se ne ure-nehaio Zanimati. Pri nas se še vedno operira z volilnimi eesli »selia-štva« in »seliaške države«, namesto da bi se 7 racionelno agrarno Dolitiko navpinlo kmeta k temu, da bi pričel uporabljati moderne strole. boli.še vrst* semenih in umetna cno-illa in da bi uvedel razumno obdelovalne naše zemlie ter ekonomsko izrabo poljedelskih pridelkov.' Nihče mu ne odpre vidikov potrebe organizirane razoredaie kreditov in Štetjnie zavarovania oroti elementarnim nezeodam komasaclie raztresenih Dredelov zcniliišč. umet-ne«a namakanja in vseli ostalih no-
fifoliShll*' f irijculliure. riWv,,a'OGe ^
Namesto da bi reševali ta in še mnoga druga pereča vnrašania ti-čoča se živlienskih interesov naše-ca 1 ietiko In mal^riio okuženeca seliaka. Da istega vlačilo za nos razni vsegamogoči tioi profesionalnih demagogov. ki žive na račun giubosti in nerioučenosti mas. katere iim slede od volilnih shodov k volilnim skrinjicam.
S strani opazovano ie moči reči. da ie stalo letošnie proračunsko leto, živlienia In notranieea razvoia naše države v 7,namenili DODlav. Dočim so n^rastle reke uničevale s težkim znojem priboriene pridobit-ve našetra seliaka in narodno premoženje ene letine, pa so besedičenja demajroškjh frazerlev uoropa-ščala krvave vekovne pridobitve uiediniene domovine. Med temi pa ie Drvi Stinica Radič ki ie Dostal nravi heroi povojnih časov. Sai so stolDCi vseh naših časnikov brez razlike političnega opredelienia že par let polni mehovih hujskaških fraz.
Ob priliki Svoiega obiska v domovini sem imel ieseni leta 1924.
LISTEK.
BOŽO MAŠ1Č:
Iz četovanja.
. Sredi puste skalovite Dokrailne >e stala ob Dotoku osainliena in razpadajoča turška stražnica. Četnik sa Dordevič pa je stal na straži na goli nevarni nečini krosr 800 metrov nad nio. Bila ie tiha Doletna noč in od vseh strani ie pihljal hladni morski vetrič. Spodaj pod nllm pa se, le zdai pa zdai slišal slab šum. lahko valovanje ali žuborenje mirnega Dotoka. Sicer pa ?<» bila naokrog tišina, kot da ni na daleč 11I-kier žive ^uše nikier živega bitia tišina. šum vetra, pa zopet tišina ...
Skoro ves Dreišnii dan ie lazil Dreico pustih dolin jn Deščejiin. plezal na erole pečine bredel preko rek, potokov in šele pred nočio ie 'stočasno s teto prisipel na Goleš-nico planino! Prav od Velesa so l,!*, Preganjali neprestano turški
za vlade Li. Davidoviča ooetovano priliko sestati m razgovariati se s Steoanom Radičem in niegovim štabom. Želel sem tedai da bi ta prenehal z brezmiselno pasivno re-sistenco in se lotil no prihodu v beograjsko skupščino resnega političnega dela za končno in popolno umirienie naše zemlje, ki bi bilo v toliko korist razvoia naše narodne celine. Zapazil d» sem že tedai. da ti liudie niso voljni niti zmožni prisostvovati s pozitivnim delom pri reševanin našega narodnega problema. Naisi sem visoko cenil e. Ljubo Davidoviča in primerno ocenil nieeov plemenit namen izvesti historično nalogo dovedenia Radi-čevcev v Beograd, vendar sem PO-zneie ko ie bilo to žp eotov čin. spoznal da oomenia vsako nadal-nie nodPiranie Radičeve akciip pravo propast. «« camo za Hrvate nego za celo mladn Ineosfovensko nacito. Tako ie treba tudi tolmačiti oosled-nio resoluciio Narodne odbrane v Južni Amerikj ki ie spričo zadniih skupščinskih volitev oledirala na narodni blok. O točnosti naših predvidevani pričaio nailepše doeodki, ki so se razvijali do prihodu Radiča ki ie s svoio brezprimerno nelo-falnostio oboril Davidovičevo vlado in na liubo vlastoželinosti sklenil neiskreno koaliciin z radikali. Sedai imamo na vladi tako dve stranki ki kompromitirata vsaka na svoi način državno in narodno integriteto ter sc*'izigravata obenem
f |e meri seboj v iulpvi nadi da boste fia ta način dosegli" še	$bem-
elne eeoisticne partiiske cilie prežete s separatističnimi, ekskluzivi-stičnlmi, nazadniaškimi in nereelni-rni tendencami. Spričo takih prilik ni baš čudno, da fp v naši orestolici zacarevala korupciia ki ie našla i povsod drugod 00 naši mladi kraljevini zeJo orioravnn povoino nod-laco. na kateri se razviia na način, kt nostaia re zelo opasen.
Interesiraioč se za našo presto-lico, katero bi želeli prištevati mi izseljenci med narboli ureienn svetovna mesta, za kar ima Beograd dane vse oredpoeofe — sem čul od strani neledneea radikalnega prvaka sledečo dobesedno iziavo: »To ie vidit« naša naivečia sramota. Pet let se nahaia občina v r,h radikalne stranke in priznati vam moram da s« ni prav ničesar ukrenilo. Tu vlada naihuiša korupciia! Samo ta čin bi bil dovoli velik za popolno diskvalificiranje radikalne stranke. Da. li v resnici ni mogoče z letnimi dohodki 300 milijonov dinarjev rešiti na leto tisoče liudi nrestolice nred »eizbežtln ietiko. ki ima nailepše zatočišče v prahu nienih cesta
»Kako bi sladko zaspal« — si zaželi. pretegne Se dvakrat, trikrat in prične misliti na karkoli samo da odžene snanie. Toda ne preteče mnoeo časa pa ponovno začuti, da se ga lotevata obenem zaspanec in utrujenost.
»Ali nai hodim kai nai storim, da bi mi bilo lažje« — premišljuje. Par valov ostreea planinskega zraka ga ie hitro prevzelo.
Ves krai krog niega se ie pričel širiti, rasti In odmikati izpred njega. Zvezde na obzorin so pričele trepetati: valovi mirnega potoka so tišie in hitreje zašumeli. Veter ni več pihal, nego ie nekako enakomerno oel. uspavajoče.
Toda ko so se mu začele zapirati oči. se spomni, da ga hoče na straži premamiti zaspanost in on strese, s celim telesom!
»Ah. tako se ne sme. To so muke« in prične se oprijemati skal. da se zravna.
Fi-i-ij... komai slišen žvižg mu veter prinese na uho. Takoi se 00-Vsem zdrami, nasloni nušiko ob ramo in prične prisluškovati in opazovati pokraiing. Žvižg se ne po-
in ohraniti zemlio nred sramotnim deistvom. da se nahaiaio dvor vzvišenega vladaria, skupščina in ministrstva v pravcatem vrtincu nraši-ne in v blatu zanikerno tlakovanih ulic?
V	bistvu ie skoro slika naše nrestolice pravi odraz stania v celi državi. Voiska premeščenih in upokojenih državnih uradnikov obreme-niuie že neznosno državna blagai-no. Uprava oa ie naravnost neverjetno desoreanizirana. V vseli uradih zastaiaio akti ali pa se. iih re-šuie s partizanskih vidikov.
Novi in vedno težii davki že uprav duše prebivalstvo. Carinska politika ie sramotna. Dovolišen dokaz ie samo en primer, ki nam ie izvoieval v tem nodedu žalostni svetovni rekord. Vse v; inozemstvu kupljene treovske ladie se ocariniu-jejo s 400% carine, kar onemogo-čuie sleherni ra7,voi naše trgovske mornarice in odvzema tisočerim naših Primorcev vsakdanii kruh. S tem pa so močno or/zadetf tudi dru-ei kraif. v katerih ne napredujeta civilizacija in ekonotniia v potrebni meri. Država poznana kot slaba gospodarica ie monopolizirala vsp in s svoio nesposobno upravo zavrla pot sleherni Drivatni iniciativi pri trradnii železnic izkoriščevanju rudnikov, šum agrarnih velikih posesti mineralnih vod itd. Tuiski nro-met ie skoro popolnoma paraliziran tako na obali, kakor v kopališčih. Gotovo ie. da ne bodo nikdar pritegnila tuicev šikanirania Dri Dre-hodu meie od strani nesposobnih carinskih in policijskih organov, pomanjkanje komfortnih hotelov, nitne. vode in slaba prometna sredstva.
Iinel sem priliko se uveriti za nioiega bivania v kopališču, kako ie lalik o za nas Italita. ki io moremo smatrati za nam neoriiazno razpoloženo sosedo v vsakem oziru in v vseh oravcih praktična šola novega političnega živlienia. Lahko se misli o italijanskem fašizmu karkoli, ostane oa lc deistvo da se ie Italua pod novim režimom pomladila in predala silni aktivnosti, podprti z celim narodnim kapitalom in vsemi niegovimi fizičnimi silami. Novo ustanovljena nolitičiia smer ie 00 redukciji nolitičnih šarlatanov nesposobnega parlamenta, ki le rfvitral in rušil razne osebe sumljivega izgle-da nristonila takoi brez ozira na vsa "»-enostricirania v dobi niegove= pa traiania k resnemu delu in napotila Itaiiin naPrei 7 gigantskimi koraki. Tako danes Italiia navzlic 00-manikaniu premoga rud gozdov, poljedelskih in živinorejskih pridelkov. navezana še vedno na nesorazmerno velik import življenjskih potrebščin, preobliudena in polna težkih živlienskih problemov pred katerimi ie Jugoslavija srečno oču-
novi. Ali ie to človek ali kak nočni ptič? Nato Pa zopet isti šum nočnega vetriča, ista eluha tišina in isto dolgočasno bučanie valov. Z vedrega neba polnega zlatih zvezd ie Padala slaba svetloba in preganjala mrak’ Nekoliko dalie od potoka ie spala pokoino vasica Drenovo in nekoliko zgrbljenih iabolk io Je stražilo. A sem se ne čuie niti osa. ni mačke, ne petelina, niti ovčii zvon — kot da ie vse. pomrlo.
»Vsai sladko soavai bedna raja. sai so ti itak vst drugo odvzeli.«
Kvo. tamle malo bližie pa se vidi — na goli in od solnca ožgani ledini zamazana turška stražnica in krog nie nekoliko sivih šatorov. pri katerih ni videti o^nia. Menda spe tudi oni.
»Da ie tu zdai naša četa kako lahko bi obkolili Turke.« si misli Gliša, spominjajoč se svoie čete. ki sni zdai kot ubita na planini.
»Ah kako prijetno se v poletnih vedrih nočeh spi pod vedrim nebom!«
Nogo so ga že zabolele od dolgega stania na strmi pečini, puška, torba sta mu oostalali težki — in
vana- obvladuie vse zapreke in ustvaria od dne do dne posroje za boliše in lepše živlienie. Po vseh mestih in provincah grade s ponag-lienim tempom železnice, pota. pristanišča. šole. bolnice vojašnice za dobro reorganizirano in oskrbljeno voisko ter sanatoriie za voine invalide. Z dnevnega reda odstraniuieio vsa aktuelna vprašanja državnih in socialnih potreb in prožiio obilnim delavnim močem in privatnemu kapitalu možnost boeatega ter nošte-nega zaslužka.
Pri nas na 7. birokratskimi šika-nami preprečuieio vsako privatno podjetnost in oreouščaio poiee nai-širših narodnih krovov i najzaslužnejše sinove naroda — voine invalide — popolni bedi, ne oziraie se ori tem na deistvo da demoralizira ta nehvaležnost naoram iunakom svete borbe va osvoboienie in uie-dinienie. našo mladino iz katere se novačiio novi čuvarii po vekovnem robstvu nribonene svobode.
K sreči hiti režim Radičeve in radikalne stranke ki ima nedvomno velike zasluge za našo nacijo v nienf slavni oreteklosti in ki prišteva med se še nekatere odlične liudi k neizbežni krizi katera bo dovedla dn razooroke tega koruznega zakona. Niti ena od obeh teh strank ni doumela duha časa, da bi prevzela nase težko breme historične nalope izgradtoie edinstvene iueo-slovenske nacije. Tirajoč svoie mase do plemenskih oaroksizmov sta dovedli i državno nolitikn do absurda S tem oa sta izgubili legitimacijo za nadaljnje vodenje iugoslo-
venskega naroda v smeri iistvaria-nia iake in homogene države na slovanskem Balkanu. Prihaja e.a« pre-grucaciiV Političnih strank v enotno iueoslovensko fronto v kateri ino-raio sodelovati stari nekompromitirani borci in v tn oozvani mladi liudie. Brezplodni bodo vsi poizkusi preživelega režima in unokoienih nolitičarieiv to ustvarienie iugoslo-venske fronte preprečiti. Preganjanih iugoslovenskih nacionalistov in razpuščanj organizacii mladega naraščala ne bo nikdar v stanu zadržati oroces raznadania starih političnih plemenskih formacii Novi liudie boine g! e n e r a c i i e že vstaiaio na oomolu!!
Že satno primerianie domačih neoriliu s Prilika mi v riržavi našega naiooasneišei/a sosedo ocozarin vse iugoslovenske iavn« delavce da ie že orišel ča« za nričetek vsesplošne nenomirliive borbe Droti demago-škemu partizanstvu, izvedenem 00 koordiniraniu vseh sil naših nacionalnih crcanizacii. Ta hip želino pri-čakuie tudi miliion naših izseljencev s svoiimi ogromnimi kanitali. s katerimi hočcio i oni uekai prispevati za dobro, srečo in napredek hubliene domovine.
Ali bo ostal ta klic en» dvanajstine živih Jueoslovenov preko Oceana združen s klicem iz neštevilnih naših hcroisklh in mučeuiških grobov raztresenih Pn domači in tuti zemlji ter moriih. v narodu, ki ie začasno pozabil na misel vodnico — še vedno brez odziva?
London. 4. oktobra 1926.
Frano Petrinovič.
Koliko Slovencev je na Koroškem?
Po VVutt-Streitovem zemljevidu župnij Krške škofiie in po shema-tizmu Krške škofije za leto 1926. sestavil S 1 o v e n i c n s. Izdala Ju-goslovcnska Matica v Ljubljani. — Cena 7 Din.
Za šesto obletnico nesrečnega koroškega plebiscita ie izdala Jugoslovenska Matica knjižico, v kateri men avtor, izvrsten uoznava-Jec cerkvenih razmer na Koroškem, na podlagi nemških virov ter vladnih in škofijskih odlokov sistematično in brez vsakega pretiravanja ugotavlja resnično število Slovencev v onem delu koroške zemlie. ki ie Še ostal pod avstrijsko in italijansko nadvlado. Za vsako župni-io oosebei ie navedena uporaba našega iezika v cerkvi in Pri pouče-vaniu slovenske mladine v verouku: z grozo opazimo, kako napreduje germanizaciia v čisto slovenskih kraiih. kier so nastavlieni na mesta pregnanih slovenskih duhovnikov nemški župniki in kaplani, ki ne znajo in tudi nimaio volie naučiti se jezika svoiih slovenskih
župljanov. Germanizacijo v šoli so sedai koroški nemški ultranacional-ni oficialni in poloficialni krogi učinkovito okrepili s ponemčevanjem starih slovenskih cerkva, katerih se skozi tisoč let do nainoveiše dobe no plebiscitu ni nikdar glasila nemška beseda ker za nio med samo slovenskimi verniki ni bilo niti naitnaniše potrebe. Razni vladni in škofiiski odloki ki iih navaia pisec so nepobitni dokazi, da ima naš slovenski iezik v koroških cerkvah svoio tisočletno pravico in da se godi našemu narodu vnebovpiioča krivica, ko mu nastavliaio za dušne oastirie tuice. ki slovenskim otrokom že v nežni mladosti iztrgajo iz src liubezcn in sooštovanie do tega. kar mu ie dala slovenska mati kot prvo duševno darilo: svoi sladki materni iezik. Vsak, kdor ima še čut in stud zoper krivico in barbarstvo nai si takoi nabavi in prečita to knjižico.
Ob tei priliki opozarjamo na štiričlansko leto izišla dela o koroškem vprašanju ki tvoriio 7 letos
zopet sede oprijemajoč, se skal. Od nekod mu zadiši dim cigarete in tudi on si od srca zaželi da bi si mogel prižgati eno. Sam s seboi s? ie boril in poskušal, da ne misli na to. toda strast ga ie vedno boli osvaiala. V ustih in v grlu ie občutil jak dražliai in nozdrvi so se mu želino širile, domišliajoč. si da vdi-havaio cigaretni dim.
»Kai če prižgeš?« — kakor, da sa nekdo sili.
»A. Bog varui.« on noče niti slišati zapeljivi glas.
»Malo? Samo malo.«
»Ne smem.«
»Vsai nar dimov, sladkih globokih!«
»Ne smem. ne smem,« in zopet se ga loteva zaspanost.
Pa ponovno se odnekod oglasi žvižtr 3 sedai kot da ie bližii in močneiši. Se mu li morda sanja? Sedeč, z napol odprtimi očmi in držeč, se za skalo, ie občutil, da se vrste v njegovih možganih neke težke, razteeniene ncprlrodne slike katerimi so bile i nietrove lastne želie. Ni soal. a tudi bdel ni,
Eden od kamnov na katere ie oniral nogo. se ie naenkrat izmaknil izood noge in z velikim šumom zgrmel v globočino preko pečin. On se strese in skoro vzdrhti od strahu Kai ie? Toda takoi se pomiri in domisli o čem ie stvar.
Ni drueega izhoda nioram hoditi — si šepeče sam sebi, vzame iz žepa dozo in si hitro zvije cigareto. A kako nai si io prižge? Saj to ie ono. kar je najnevarnejše. Ogeni se vidi na kilometre daleč, kai šele na teh par sto korakov!
Odpne nas izvleče kremen in ieklo. vse to pokrite s svoio kapo in prione kresati ogenj. Dve. tri iskrice in že tli cigareta On se stisne k skali in kadi.
»Ah kako ie, to sladko,« začuti vdihavaioč trloboko dim vase.
Držeč cigareto med prsti pokrito s čepico, se soomni da ie nekoč taiko kadil skrivai še kot pobič v šoli. Zdi se mu skoro smešno in oroti volii se ob spominu na to nasmeje. Toda baš ta neznatni dogodek iz mladosti ga spomni na njegovo prošlost.
izdano kniižico nekako celoto. ^ 1 o so knjige:	Dr. V. Rcžič: »Boi za
Koroško«. Natoroe il Sanzop: »Na Koroško!« in CarinthiacuS: »Položaj Slovenca nod Austrilom«. Vsa štiri dela skuoat prikazujejo iasno sliko trpljenja in obupnega odDora naših koroških Slovencev oroti nemškemu nasiliu. Po nlebiscitu smo obliubili slovenskim Korošcem. da ne bomo pozabili nanie: obljuba nas še vedno veže: noma-gaimo jim z besedo in delanjem.
REŠITEV KRIZE VLADE R. R.:
Vse navedene Knjige so naprodaj do vseh slovenskih' knjigarnah In ori pokrajinskem odboru Jugoslo-venske Matice v Ljubljani. Šelen-burgova ulica 7/H._________________
Računski stroji.
THE REX CO., Ljubljana.
Jueoslovenstvo mora zmagati in nihče nas ne bo več razedfnll no 1. decembru leta 1918.
„Vse ostane pri starem!"
Kriza vlade R. R. ki io ie na videz izzval zgovorni tribun hrvatskih mas se ie končala r\a način, kakor smo ga mi predvidevali. Radikalna vladoželinost ie šla nreko vsega in znova Dotrdila naše trditve, da ima radikalna vitežka voiska s svoiim bradatim voditeliem zaiedno samo eno željo in to ie vladati. Dejstvo, da se nahaia zemlia na robu propa-da in Ha nostaiaio razmere od dne do dne neznosneiše. gosnodo ne zanima nego sklena zeoli nove in tajne soorazume z radičevci in klerikalci. s katerimi hočeio razdeliti zcmlio na tri partizanske interesne sfere, v katerih lahko vsaka nd prizadetih grun do mile volie izmozgava narod in zemljo.
Duh sporazuma slavi triumfe in z niimi radikali kot samoznani predstavniki srbstva, radičevci kot edini legitimni mandatorii Hrvatov in končno — še slovenoborski avtonomisti. kot reprezentance Slovencev. Separatistično pojmovanje eshaesarstva ie v polnem cvetiu in Radič prehaia že na deianska raz-meievania med posameznimi narodi SHS. ki bodo po vstopu klerikalcev v vlado tako Icdo zastopani. Pravi vzrok zadnie kriz,e ni poznan. Javnosti so sporočili c poznanim komunikejem da in ie povzročil selia-ški tribun, ki ga ie treba zbog tega izriniti iz vlade in primerno kaznovati. Govorili so celo o oredstojfečl akciil Božovih žandariev. Končala se ie komediia tako da ie odnesel levji delež Radič, ki ohranil stare oozlche učvrsti! svoi separatistični poležal s pristopom klerikalcev in srečno zabrisal soomln na ooznani zagrebški škandal, katerega so ee-
Vsem omenjenim polagam na srce nauk n Hube zn i do bližnjega, oredstoiništvom uradov in zavodov oa priporočam, nai Imaio navedena delstva nred očmi vedno. Kadar gre za namestitev uradnlštva oziroma za niegovo premestitev ali reduk-clio.
Prizadete debelokožce In gluhce oa ooozariam. d« bo »Oriuna« obla-vila ako se nh nravem času n« oo-bolišaio, niih imena niih posle in Irtih skuone mesečne dohodke. Prl-iatelfa oa orosim, nai snoroče podobna nesocialne slučaL uredništvu »Orfune«. da ilh lavno ožigosa.
Bobil.
PRIMORSKO PISMO:
Dopisi.
lili
:ii
snodle radikalni gentiemenl že zavrgli med ostale slične ekscese eks-republikanca.
Igra se bo nadaljevala po stari šabloni in ubijala narod z našim nesrečnim parlamentom ki bo i v nadalie neizbežno vodil zemlio v neminovno propast, dokler ga ne razpuste in daio narodu do vseh do“ sedanjih tegobnih izkušnjah priliko dokazati da ie že 1 nienu« vsega dovoli.
Oriunaši motrimo rešitev zadnie krize skoro z zadovoljstvom, ker ie z nio storjen mogočen korak naorel k ustvarjeni«! hieoslovenske fronte. Separatisti vseh treh plemen so se znašli na eni liniji. Logična posledica tega ie zbližanie iugoslovensko orientiranih parlamentarnih grup. koiih ena ie doslei ne poznavajoč pravo razpoloženje slovenskih klerikalcev. iste bratski podpirala. Nasorotstva iti nvlre. ki so bile doslei s kor n neoremagliive. Izginevalo kakor sneg ood pomladanskim solu? cem ter s« umikala novem«« široko-grudneišemu razooloženh« ki oriča. da ni več daleč dan kn ho zamisel Orjiune o lugoslovenski fronti postala meso. Potem oa bn tudi Izbito iz rok orožie onim ki govore danes, da so edini legalni predstavniki posameznih delov iueoslovenskega naroda In datta možnost dokazati Sil! ki ie to not nrimoraina forsirala restitucLio »soorazumaškega režima«, da stoil neomaino na noti začrtani po Velikem Kraliu
OsvcbcdUeUu stottsoCervu oamm
borcev za Osvoboienie in smislu evaneeliia narodnega In državnega integralnega edinstva. A. V.
Brezposelnost in prezaposelnost.
Zima trka na vrata. Vsak gleda, da preskrbi sebe, bi svoio rodbino z vsem potrebnim za težke mrzle dneve. Vsak. kdor more. Toda koliko ie takih ki nimaio že zdai niti koščka kruha. Brez dela. gladni in strgani hodim okoli ko sence, da se človeku v dno srca smiliio.
Toda ne vsem!
So med nami liudie, ki se trkaio zamozavestno na nrsa in trdiio da so narodniaki da so socialisti da živim do zapovedih Krista. Dri tem pa /avzemaio dve. tri službe, si maste trebuh kopičijo bogastva ali zanravlia.io a odiedaio kruh revežu brez dela ki bi rad in lahko izpol-meval eno teh treh služb nrav gotovo vestneiše in z večio ljubeznijo kakor Da kak tak samoeoltnež.
So zooet med nami ljudje, višji uradniki, odvetniki častniki in dru-
gi ki dobivaio že sami prav mastne plače, a še ouste da hodijo niih boliše polovice v službo do raznih pisarnah in uradih dobivaio vsakoletne štirimesečne plačane dopuste radi poroda, a zanemarjajo radi niim čisto nepotrebne službe svoi glavni namen življenja: svoie gospodinjstvo, svoie može, in svoie otroke. In zopet ie radi niih na tisoče. liudi brez dela in v naivečii bedi. na tisoče drugih souslužben-cev pa radi niih večnih dopustov ves ta čas z delom preobloženih.
In so med nami liudie obsuti 5 premoženjem s hišami, s posestvi in s podobnimi dobrotami, ki iim donašaio za živlienie potrebne mesečne obresti in dohodke, in vseeno se ne moreio ločiti od svojih toplih mest za pisalnimi mizami da bi iih zasedli brezposelni
Znano ie. da Kras sam na sebi nima toliko rodovitne zemlle da bi zamogel prehraniti vse svoie prebivalstvo. Pred vojno le veliko liudi služilo svoi kruh v Trstu po tovarnah in ladjedelnici, veliko v nabrežinskih kamnolomih. Dolnji Kraševci pa tudi v Tržiču. Tako ie bilo mogoče, da so se prehranili vsi prebivalci in to po večini precej dobro. Za plačevanje davka, preskrbo obleke in obutve družini pa iim ie služil znameniti kraški teran. Maniši posestniki so že ob času trgatve prodali grozdie večiim posestnikom in trgovcem, v več slu-čaiih pa so poravnali svoie obveznosti kar »in natura«. Društveno življenje na Krasu ie bilo v nailep-šem razmahu. Voina ie veliko tega uničila, kar ie Da pustila podirajo baš sedai še zadnie ostanke italijanski »kulturonosci« s pomočjo naših narodnih izdaiic. Ravno o tem sramotnem noelaviii bi se dala napisati cela knjiga. Omeniamo le naiboli znane slučaje.
Pri delu za novi fašistovski režim se posebno neha znani »pode-šta« bivših občin Tomala-Avbera in Štjaka, doma iz Utavlien. Njemu sekundira zlasti pri posetn veselic in sviraniu »giovinezze« znani Vran iz Tomaja, črna vest Grbcu vendarle ne da miru. V strahu za ničvredno živlienie hodi okrog vedno oborožen. On večini ga Da soremlia tudi od občine plačani sluga. V letošnjem polctin ie šel enkrat oo stezi preko Raše v Štjak. Ob stezi so na travniku kosili triie možie. Eden izmed teh pravi drugemu: »Poglei Grbec gre k tv oh ženi.« Te
»«* »Uaal imonAvam.
sf v Štjak poklice tamkaj se nahajajoče štiri fašiste. lih pošlie na ta travnik ter ukaže ubogega moža oreteosti na mrtvo ime. Zgodila se ie Po njegovem ukazu. Ubog« žrtev so neusmiljeno premikastili, vlekli ga V Štjak in od tam vklenjenega v sežanske zapore.
Poleg onih delavcev, ki so primorani proti lastni volii biti vpisani v fašistovski organizaciji, oa prednjačilo v oofašistovajiiu našega teptanega liudstva baš nekateri kraški In vipavski »magnatie«. Poleg že znanih nai omenim še par drugih, ki sn tud! ori nas dobro znani, sa? JmaL pri nas sorodnike v različnih službah.
Znan ie »cavaliere Mohorčič« v Sežani, ki se ie šel svoi čas brez potrebe poklonit v — Rim. brat do-deštata — Gerbec v Sežani, dalje S m u c (gostilničar) v Sežani Ferdo Kenda, didaktični ravnatelj v Komnu. (Kenda, Kenda — zakai ste svoV bivše učence tak« orevarili? Ali Vas ni nič sram? Ali zamorete sploh še imeti minuto miru? Ali se ne boiite, da se vdereio tla ood Vašimi izdajalskimi nogami? 1) Ome-
nim nai še takozvanega »grofa« iz Hruševice. o katerega nizkotnosti bi se ne splačalo govoriti ako ne bi zapeljeval tudi druge fante po vaseh — zlasti v Ponikvah, odkoder ima ženo. Ponikovce opozarjamo tudi. da nai nikar ne nasedajo izjavam gostilničarja Uktnaria v Avberu »da io soda« uaibolie postati fašist, ker od narodnosti tako nič ni!«
Poleg teh žalostnih uoglavii na so tudi druga lepša, o katerih pa ni mogoče govoriti v interesu stvari same. Konštatiramo samo. da spa-daio vsi takozvani »spasitelii«. kateri zagovarjalo izdajstvo dobro situiranih liudi. 7 niimi vred na sramotni oder! Ako so ostali navadni kraški bajtarji, delavci in drugi uslužbenci, ki žrtvuieio vso svoio eksistenco — narodno zavedni, potem moremo kai takega pričakovati tudi od onih, ki žrtvuieio itak samo kako koncesiio.
Blagostanfo ie z dežele izginilo. Mladina beži v Ameriko in Francijo. Domovi sc vedno boli obremenjujejo. Pijavke sesalo zadnie kaplje krvi. Mali posestniki bodo kmalu samo naiemniki na svoii zemlji.
In v takih razmerah ie smatrala iugoslovenska vlada potrebnim in oo želii fanfaronov baš v Uublianskl oblasti razpustiti organizacijo, v kafero e.rtinn ima naše ljudstvo še zaupanje in ki m«« odfna dalo moralno oporo v obupnih dneh. Zelja vlade in nienih varovancev se sicer ni izpolnila tako kot so predvidevali. vendar nosi ena sama tudi oreceišen del krivde na razmerah, ki vladalo v Julijski Krailini! Ako
bi crognodift let so vozito y rxvtorno-
biiih. salonskih vozeh ter v fraku in cilindru posečaio razkošne bankete, malo osebno ogledali vse to. ali vsai čitali pisma ki iih pošiljajo naši rmaki iz Krasa. Istre. Brd in Vipave, potem bi ravnali gotovo drugače. Tudi ne bi dopustili sramote. da Italiia še do danes ni dala naimanišega zadoščenja za znani naoad nienih uniformiranih In ob oroženih nameščencev na naše liudi v Grčarevcn dne 19. marca t. 1. Sa mo ori nas ie mogoče, da dobi človek, ki sp. poteguje za čast in ugled naroda in države ter za primerno odškodovanje težko telesno poškodovanih — mesto tega — od predpostavljenih — ukor!
Toda šli bom« orekn tega zave daioč se sile In moralne moči naroda. ki si ne bo pustil ustvarjati sod be niti od fraka niti talaria!
Kraški.
jjj Kupujmo in podpirajmojzvrstno
l Kolinsko cikorijo
L	domači	izdelek.	Z
Brežice. Prošli torek popoldne ie bila ob ogromni udeležbi občinstva vseh sloiev pokopana komai 16-letna Slavka Klofutar. hčerka davčnega nadupravitelia g. Loizeta KlofutarJa.
Po običajnih ceremonijah ie držal obrede vršeč, župnik umrli v splošnem len nagrobni govor v ka-eretn se na le ni mogel popolnoma jrzdati. zato ie raniki očital na grobu — male. napake— katere ii bo Pa menda Bog odpustil (šteioč ii v nanako. da ie bila naraščainicn So-cola). Višek postopania na ie. bil dosežen s tem. da ie gospod župnik nied res v srce segajočim govorom učiteliice gdč. Šuligoieve. katera sc ie v imenu sokolskih sestric noslo-vila od ranike in oredno so oevcl odpeli žalostinke na ves glas za-rentačil: »Jaz grem proč. kai bo ta...« in se odstranil nato iim ie sledil tudi pater Ananija.
Navzoči udeleženci pogreba, katerih ie bilo. kakor že uvodoma navedeno zelo mnogo so se nad tem POČetiem g. župnika upravičeno zgražali. Cerkovnik, ki je kot pri-prost človek to graie vredno napako z. župnika uvidel ie istega vlekel za rokav nazai, toda vse zaman. g. župnik ni niti naimani reagiral na Domirievanic svoiega cerkovnika in organista. Taki so naši Kristovi namestniki in tako si pridobivalo simpatije svetih ccr-nikov.
V Vipavski dolini so se fašisti tudi silno razbohotili. Preganjanje našega liudstva se vrši kar en mas. Posebno piko pa imaio na še. preostalo slovensko učiteljstvo, ki mora prenašati naioeabneiše Šikane siora Fedelliia. Tako ie na iniciativo tega gospoda uvedeno odpustno Dostopanje tudi napram obče priljubljeni gospodični učiteljici I v i Justin, ker ni hotela vstopiti v fašistovski sindikat. Uverieni pa nai bodo Italijani da so vsi niihovl napori zaman in da bo ostal slovenski rod na vipavskih tleh še stoletja po tem. ko bodo govorile samo še povesti o strašni invaziji
dvatisočletnih kulturonosoev, ki so
hoteli udariti tisočletni zemlii slovenskih ratariev — tuii pečat.
Zagorje. V za‘dnii številki smo že posvetili nekai vrstic pravim voditeliem ponesrečene stavke, v Zagoriu. med katerimi ie bil tudi gospod M. C., sin dobro situiranega posestnika in gostilničarja ki se ie navzlic temu ogreval za komunistične ideie in tudi zanje delal* Možak ie bil predsednik delavskih zaupnikov in ni kot tak živel s T. P. D. baš v nafslabših odnošaiih. kar priča to da ie bilo na niegovo intervencijo pred izbruhom stavke snreieto v službo večie število delavce^. Ko ie pozneje primanjkovalo naročil ie bil on zopet tisti, ki ie pregledoval delavsko šihtno kuii-go v Glavni obratni pisarni in sporazumno pristajal na delavske dopuste. Spričo tega njegovega raz-ineria potem ni čudno, če ie propadla stavka ood vodstvom nieea in še nekaterih ki so vodili tedai roovsem slepe delavske mase in sprejemali za to celo nagrade T. P. D., ki menda ni teh podeljevala radi hoja preti kapitalizmu.
Posledice te stavke so dovolj poznane. Sai ie po nie.i izgubilo de-
—MB
Jasno kot da ie bilo včerai. gleda sebe mladiča kot bi gledal drugega človeka čigar živlienie mu ie do podrobnosti znano. 0'bčuteč nezavestno neprijetnost in ponižanje sam pred seboj, ni mogel verjeti, da sta on in oni nekdanii bedni, neizkušeni in siromašni GliŠa Dorde-vič eno in isto. In pričel ie z nekim posebnim oeorčeniem ocenjevati tega nekdanjega Dordeviča, soditi ga in celo rogati se mu.
»Dobro! Da vidimo, kai ie hotel in dosegel ta človek?« Kot_ dvanajstletnega pobiča so ga pripekali iz zadnie makedonske vasice v mesto ob meii in ga prepustili samemu sebi. Zapuščen na milost in nemilost — se ie potikal nekoliko tednov po mestu kot izgubljen Des. Spal ie na kloneh v parku in se hranil z zavrženimi odpadki, dasi sn bili ne snažni dokler se ga nekdo ni usmi lil in ga kot koristno stvar vzel k sebi. da mu streže. Zapisali so ga celo v šolo da bi naredili iz niega Človeka. Tako ie čez dan opravljal naitežia in naiodvratneiša moška in 'ženska dela ponoči na se ie učil za šolo in tako te ta bodoči človek
prestal osem dolgih let. kot da ie bil v ieči. Nikoli v tem času ni bedeči Gliša čutil, kaj se pravi biti svoboden in neodvisen človek. Hraneč se s tem. kar ie oreostaialo od drugih, noseč obleke katere so bili že drugi strgali na sebi, so bili iz niega ustvarili žalosten stvor, ki ie delal to. kar so mu ukazovali drugi in mislil to. kar so mislili oni. Učil se ie kot papiga da bi ga ne izgnali iz šole in da bi ne izgubil še te skorjice kruha. Šele proti koncu, tik nred maturo, se ie pričelo vzbujati v nietn nekai človečanskega. Kakor skozi sen ali meglo se ie pričel tudi on nečemu nadeiati pričel le saniati o nekem novem in dotlel mu nepoznanem lepšem živlieniu. Toda vse to ie bilo nezavestno in kočno ie prišel čas. ko ie dovršil učiteljišče in zgodilo se mu ie isto. kot pred osmimi leti. naiti ni mogel mesta, poslali so ga v ne-osvoboiene, kraie, v katerih ie doma. Razočaran in primoran vsle.d stiske soreinie končno učiteljsko mesto nekie daleč v dnu Stare Sr-biie. Toda. ko mu postane tudi tu odveč beda. glad. nesleurno neza-
varovano živlienie. napadi Turkov in Arnavtov zapusti vse, stavi celo živlienie na kocko in stopi med komite.«
»Eh tako si končal mladič.« reče skoro glasno in misli:
»Razblinili so se gradovi zidani v oblakih, izginile so iluziie propadle so lepe nade — vse ie odšlo brez sledu.«
Veter ie potegnil močneie od planine in nekai ie zašuštelo čisto blizu. Gliša se spomni. da ie na straži. »Kolika ie Že,- neki ura, o Bog?« in začuti, kako ie čas neznosen. da ne gre naorei.
Nehote ga osvoie zopet stari spomini na njegovo iadno. nepomembno živlienie — in prične se v njem buditi zavest. Niemu staremu, okorelemu četniku, ki doslei ni nikdar nase. mislil, ki ie bil v službi fanatik, zver — prihajajo nove in čudne misli. Zbudila se ie vest v niem na ga sprašuje kai ie storil doslei?
»Si Ii zato osem let toli trpel, se ubijal 7- učenostio glavo no Šolah, da. to vse enfcrat zavržeš? Ali na tem svetu polnem živllenia in ve-
selja, zate ni bilo drugega kot neprijetnosti. ponižania in trpljenja? Koliko boli nesposobnih liudi. kot sl ti. si ie znalo urediti živlienie in ugleden položai doseči. Koliko se iih ie oženilo in žive zdai srečno.v toplem gnezdu. In ti. ki si tolikokrat gledal smrti v oči. ostaneš večno sam in te nekega dne ubiieio, da izgineš. kot da te ni bilo nikdar.
Tako ie. tako... si šepeta Gliša in nod vtisom teh misli in osamljenosti prične razmišljati o novem resnejšem življenju in končno se trdno odloči, da izstoini iz čete in se umakne v mirno živlienie.
In ne ovira ga dejstvo, da štej že 34 let sai se mu enereiia m dost še nista izneverili. Odšel bo kako večie mesto, najde si -šnokoli službo in pričel bo živlienie in če Bog da se bo o enil. Oj. kolika sreča, kolika radost in užitek zani ki ie tako osamljen na tem širnem božiem Svetu. Nima očeta, ne matere niti brata, ne se-stre — sploh nobenih svoicev.
(Dalie prihodnjič.)
Prosveta.
Jan Hudec.
Ko sem prišel študirat v Prago, sem našel na dekanatu filozofske fakultete, kier sem se^ vpisoval, uradnika z velikimi naočniki, zelo kratkovidnega, obdanega od kima študentov sredi miz. in omar, po katerih so ležali vso križem veliki katalogi in zapisniki formularji, se-' znami. Priloge izkazi, indeksi, spričevala itd., tako da ie bila moia prva misel- to ie akademska svoboda. Mala soba v starem Karolinu ie. bila zaprašena in zakaiena tako. da sem se čudil, kakn ie. inog°?®‘ da uradnik v nii vzdrži in uradu’ •' drugo vprašanje Pa ie bilo. ka °
s-nloh spozna v tem strašnem _e-
du in kdai bo uredil vse te . tine. da bo imel pregled vseh slušateljev: kaiti le malokateri teh gospodov kandidatov »e imel svoie izkaze v redu in oruazni gospod sekretar se ni nad tem prav mč vznemirjal vrgel ie kar mu ie izročil študent na velik kup painria
Jiahor /<? delata ie Pasa <stam mati,
bilo }q pravilno.
Kuhala ie svojo kavo samo s
Ta ie danes še vedno tako fin kakor izvrsten pridatek k zrnati In žilni kavi ter bo to rudi zmeraj ostat*
lavstvo vse tiste pridobitve ki so mu iili priborili pošteni delavski voditelii v desetletju dela in težke borbe, tako da ie dane«? čisto brez Dravic in zaščitnikov strto na tleh, kier ga vidi samo Še Oriuna. ki se ie in se bo nesebično borila za rešitev zanelianib mas iz suženjstva, v katerega so ea zapeljali liudie ki so hoteli navzlic svoii naravi iera.ti velike vloge Mesii proletarskih mas
Priznamo da ie bil reduciran tudi g. M. Č„ Prepričani na smo da bi m* hil nikdar, če ne bi bil za njegove redukciie odsoten oreišnii ravnateli Zagorianskeea oremogo-kooa in da bi lahko še vpdno ostal na svoiem mestu in nadalievat s svojevrstnim odreševaniem oroleta-rliata.
Zagorje. Kulturni škandal. Ni še minulo leto dni. odkar ie ustanovila Z. K. D. na Lokah pri Zaeoriu ob Savi na pobudo učite-
ljice gdč. Prestor in naprednih občanov »Javno knjižnico«, na so se že pričeli nad nio spodtikati zaščitniki slovenske kulture v »Slovencu«. Posebno si ie vzel dopis^ k srcu od demokratov izvolieni loški župan Cencelj. Napisal ie dva dopisa proti kniižnici in nieni namestitvi. Knjižnica se slučaino začasno nahaja v šolski sobi, za kar se ie dobilo dovolienie od merodainih faktoriev. ker ni bilo drugie naiti primernega prostora. Na podlagi teh surovih izpadov in eonie nroti kulturni instituciji se ie ves čas gledalo da se naide za nio primeren prostor drugje, toda prehiteli so nas blagi gosood Ttringar in so vrgli knjižnico iz omare za šolska vrata. O vsem tem rovarieniu ie bil točno obveščen šolski upravitelj K. M. P., v katerega področie spada tudi ekspozitura na Lokah, a kliub temu ni ukrenil ničesar za. ne proti.
StreUoike družine.
Nerazumljive šikane. Dočim vsepovsod podoiraio oblasti velikim državnim interesom služeča ustanavljanja Streliačkih družin, pa smatra Radovljiško glavarstvo potrebno zavirati delo streliačke družine Lesce ki ima samo en cili in to ie oribaviti domovini kar največ in naiboliših strelcev zmožnih z orožiem v roki braniti zemlio pred napadi kateregakoli sovražnika. O tem nerazumljivem postopanju bi molčalta če hi ie ne pričalo, da ie v nekaterih predelih zemlje naioatri-otičneiše udejstvovanje združeno s šikanami oblasti.
Strelske tekme naiboliših strelcev S. s. d. so se končale fe dni v Beogradu in so pokazale orav razveseljive končne rezultate: ki potr-iuieto našo nado da bodo iugoslo-venski strelci na mednarodni strelski tekmi dostoino zastopali svojo državo. Naiboliši strelec ie bil gosp. polkovnik Milan M. Miličevič, ki je pogodil 904 kroge in ki ie tudi predsednik »Udruženia streliačkih družina«. Drugi naiboliši strelec na ic poznani Dragiša Stoiadinovič. in-
špektor Ministrstva trgovine in in-
dustriie ki ie dosegel 886 točk. Spričo živahne delavnosti slovenskih ogrankov streliačkih družin ie uoati. da bodo i te kmalu vredne druearice starfli srbskih, s katerimi se bo gotovo pričelo v doglednem času tekmovanje za prvenstvo v strelianiu.
Savezna streliačka družina v Ljubljani. V soboto 15. t. m ob 8. uri zvečer Se ie vršila prva seja streliačke družine v prostorih Udruženia rezervnih oficirjev. Predsednik družine gosp. brig. general Živkovlč ie otvoril seio na kar se
ie.konstituiral odbor sledeče- podpredsednikom ie bil iz vol te li g. ma-ior Joslo TakHč, blagajnikom g. dr. Matko Brnčič. tainikom g. Boris Roš. odbornikom gg.: .loco Kostanjevec Milan Sterlekar Fran?« Zajec in Oton Obradovič. Odborniki so prevzeli .svoie funkcije ter ie pričel odbor takoi z delom. Poslovni prostori .streliačke družine se na-haiain v pisarn? predsednika generala Živkoviča. v vojašnici Vojvode Mišiča.
Tuini glasi.
Še o šolah. Regent videmskega fašizma De Lorenci ic poslal vsem fašistovskim političnim tajnikom. Podcštatom županom, komisarjem in šolskim oblastim povelje:	»Ob
priliki odoretia šolskega leta ter odnosno na navodila v odredbenem listu od 3. septembra 1926. štev. 5 ooozariam Vaše blagorodie na dolžnost. da moraio vsi naši mladeniči v vseh šolah nositi črno srajco. Va-
še blagorodje bo hitro na najboljši 'način preskrbelo za izvršitev nave: denega ukaza. V nasprotnem sluča-iu sp bo disciplinarnim potom postopalo proti Vam.«
Zopet povod za odouščanie slovenskih učiteljev. Ukaz sicer ne nravi, kdo so ti naši mladeniči. Sloveni pod Italiio predobro to vedo. sai siliio niihove otroke z vsemi sredstvi v vrste fašistovske nara-
Ščaiske organizacije »Ballila« in dekliške organizacije »Piccole Ita-liane«.
Tudi v Gorici slovenska prireditev prepovedana. Slovenska dramatična predstava, ki se ie imela vršiti v soboto 9. t. m. v Trgovskem domu v Gorici, ie v zadnjem trenutku oblast prepovedala. Enako je morala odpasti prireditev 10. t. m. Prepovedane so tudi vse prireditve no deželi.
Zopetna izjava sodnih uradnikov.
15. t. m. so oreieli sodni uradniki zooet poziv, nai naznaniio nemudoma in sicer tokrat naravnost na pravosodnega ministra da niso. odnosno ako so bili, da so se izbrisali kot člani raznih organizacij, med temi tudi sledečih: Mohorjeve družbe. ne ve se ali Goriške ali Prevaljske. političnega društva »Edinosti«
v Gorici. Zveze slovenskih telovadnih društev. Sokolskega društva, »Oriune« v Ljubljani in nekega docela nepoznanega društva »Con-cordia«.
Usoda Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Vsem ie še v soominu požig dvorane Narodnega doma pri Sv. Ivanu pri Trstu po fašistih. Lani ie društvo s težavo vzpostavilo vsai verando pred nekdanjo verando. Sedai ua so se fašisti polastili te dvorane, ne da bi o tem niti obvestili lastnikov in se ž niimi oogaiali za odstop. V nedelio se ie vršila svečana otvoritev teh prostorov kot sedeža novega fašistovskega ■mladinskega društva. Prisotni so bili ne samo zastopniki fašistovskih oreanizacii. temveč tudi mestnega komisarja in prefekta. Prostore ie blagoslovil no izrecnem nalogu tržaškega škofa Fogaria don Tamaro-
Nai pokret.
Zagorje ob Savi. Kliub »razpustu« deluie naše članstvo v smisla orutnaškega programa nemoteno dalje, idoč oreko vseh ovir ki se staviio s strani oficielnih in neofici-elnih oblasti. V zadniem času so se vršili tudi članski sestanki ki so iavno pokazali, kai premore oriuna-ška disciplina in volia. Temni elementi. ki so dvignili ob razpustu Oriune z globokim vzdihom olai-šania svoie glave, so danes uver-feni da ie niih rovarjenje in spodkopavanje avtoriteto, nacionalizma ravno tako nemogoče kot v času. ko ie delovala neraznuščena Orju-na. Oblast sama na bo lahko v doglednem Času uvidela, da ie bila niena energična akciia proti organizaciji. ki noče vdano prikimavati k vsemu, kar ukrenejo presvetli ministri za Oriuno le pomlajevalna metoda za katero se ii že v naorei zahvaljujemo.
Slovenska Bistrica. Dne 16. t. m. £e ie vršil v Slov. Bistrici dobro obiskan pripravljalni sestanek za novo M. O. Križni vrh-Slov. Bistrica. Ker Slov. Bistrica ni zmožna delovati, so zavzeli iniciativo okoliški fantie in si bodo ustanovili M.
O. Kakor izirieda. bo nova organizacija agilna in čvrsta za kar iavn-čiio resni fantje ki so pokazali že pri prvem sestanku, da pravilno ooimuieio pomen Orjune. Sestanek ie vodil delegat oblastnega odbora P. Vauhnik. Iz priprav ie sklepati, da bo kmalu ustanovni občni zbor.
Oriuna pri orenosu kosti vojvode Putnika. Dne 31. oktobra bodo prenešene svečano v Beograd po tolikih intervencijah vse rodoljubne javnosti, kosti vojvode Putnika in drugih velikanov, ki so doslei ležale razmetane izven meia Jugoslavije. Zadnicga posmrtnega sprevoda za velikim vojvodom se udeleže tudi vojvodinske Oriune oo posebnih delegacijah-
Za zbor Oriune v Novem Sadu
dne 7. novembra Je vložil oblastni odbor Oriune Novi Sad orošnio za polovično vožnjo. Upati ie. da bo prošmi ugodeno, o čemur bomo članstvo še pravočasno obvestili.
V	Strazeohicih Drl Pragerskem
ie umrl Orjunaš Ivan Ceder, kovač do poklicu. Pri kovaškem delu si ie zastrupil kri. Bil ie vrl član pover-leništva v Strazgoincih.
Kronika.
Narodni svet želi ustanoviti po časopisnih poročilih zelena veja Prlekije in združiti v njem vse Slovence. Ne poznamo tajnih namer, ki vodijo voditelja Slovenoborcev k osnovanju Narodnega sveta. Znana Da nam ie zgodovina slovenskega rodu in namera ustanovitve Narodnega sveta v krvavem letu 1908., ko ie bila baš stranka slovenskega ljudstva ona. ki ie
in rekel: »Torei drugo mi še prinesete.« Tako ie bila soba vedno nolna in gospod sekretar ic sedel dan na dan sredi papirjev in študentov ter s čudovito potrpežljivostjo vpisoval nove slušatelje. Predavanja so se že davno začela, a v pisarn' ie bilo še nolrio dela in kadarkoli si prišel v tisto tesno sobo, ie ležalo r,q mizi nolno dokumentov. Takrat se mi ie zdelo, da k ta služba zelo težka in da ima gospod sekretar s študenti toliko deU da komai utegne še na kai drugega misliti. Bilo ie res tako. a Jan Hudec. tainik naše filozofske fakultete, ie vkliub temu našel čas, da ie prevaial iz. jugoslovanskih literatur. Tudi iz slovenske. Seznanila sva se bliže šele nozneie ko sem imel na sekretarijatu več °nravka zaradi rigorozov in mi ie podal svoi Prevod »Dubrovniške trilogije«, ki ie ravnokar izšla v znani Ottovi »Svetovni knjižnici«/ Bil sem skorai presenečen, da ie naš Jan Hudec orevaiateli on pa .ie začel ^ spraševati o raznih naših pesnikih m pisateljih in sem videl, da vse prav dobro pozna. »Rad bi izdal prevod slovenskih bajk.« ic lekel »na ne morem dobiti nobene primerile zbirke. Kai bi vi svetova-
li?« Bil sem res v zadregi. Šele ta trenutek sem se. zavedel, da nimamo nobene kmige. v kateri bi bile zbrane nailepše naše narodne bajke. Bilo mi ie skorai nerodno. Imenoval sem Trdino in Milčinskega. »Poznam, poznam, ie rekel, »ampak to so že umetne, iaz bi rad prav pristne narodne. Pripravljam tudi srbske in hrvatske.«
Tako sva se seznanila.
Jan Hudec obhaia te dni svojo sedemdesetletnico. Nastopil ie svoi pošteno zasluženi Dokoi in mi leto« med počitnicami sporočil da prebiva v Molenburku pri Slouou na Moravskem. Misli Še vedno na slovenske pravliice in iaz. mu iih še nisem poslal.
Po rodu ie Moravan Študiral ie na nrašlci univerzi ob času ko so dogodki na Balkanu leta 1875. mogočno odmevali v slovanskem svetu. Leta 1878. ga že nahajamo med omladino. ki ie izdala almanah »Zoro«, od leta 1880. se v »Slaviji« seznama s slovanskimi jeziki in začne nrevaiati iz noliščine in ruščine. Kmalu Da ga privabi k sebi pred vsem iueoslovensko slovstvo in začne s svoiimi prevodi seznanjati češki svet z našo literaturo. Tako so nastale zbirke »Iz srbske-
ga življenja« (1887.) in »Jugoslovanske pripovedke« (1 1890.). nato pa ie sledila cela vrsta prevodov, n. or. Šenoa: »Diogenes« in »Se-liačka buiia«. Leskovar: »Propali dvori«. Galski: »Na rodjenoi grudi«, Kumičič- »Teodora« Ogrizovič: »Pomladno jutro« in »Hasanagini-ca«. Nušič:	»Knez Semberiiski«.
Kosar:	»Požar strasti«. Mašič:
»Ded Joksim«. Lazarevič: »Povesti«. Lovrič: »Sin«, Dimovič: »Baš-Celik in Kraljevič Marko«. Petrovič: »Ploha« in »Vozel«. Voinovič: »Dubrovniška trilogija«. »Smrt majke Jugovičev«, »Psyche« in »Gospa s solnčnico«, Njegoš: »Gorski vienac« itd. Posebno Njegoševo delo ie dalo prevajalcu mnogo truda, da ga ip podal v primerni obliki in Vojnovičeva dela se igraio v megovem prevodu. Iz slovenščine je prevajal Cankarja (»Pohujšanje v dolini šentfloriianski«) Jurčiča. Gregorčiča. Tavčarja i. dr. Bil je vedno vnet naconalist in velik prijatelj iugoslovenskega diiaštva na praški univerzi, kier ie šel vsem priiatelisko na roko. Ob sedemdesetletnici. ki io slavi te dni, kličemo mu tudi mi- Na mnogaia licta!«
  	I.	L.
prva izdala narodno premirje in se odmetnila na stara pota oportunizma in klečeplastva. Gotovo ie. da tovrstni Narodni svet. kakor ie bil zamišlien v letih. sužniosti ne bi ugaial slovenoborcem tudi danes, kar se ie izkazalo i na Primorskem, kjer so bile razbite osnove prepotrebnega Narodnega sveta baš zbog ideinih pristašev zamejile sloveno-borske partiie. Morda pa misli dr. Korošec na ustanovitev Narodnega sveta onih intencii, kot si ga zamišljati Narodna odbrana. Orjuna in še neki krogi, ki hočein zbrati v enotni krog vse pozitivne in poštene sile te zemhe. da ob nravein času rešiio zemlio pred katastrofo v katero io sedai neizbežno tiraio poklicni partizani Kdor pozna delo in mišljenje dr. Korošca v zadnjih štirih letih ta ve. da ta absolutno ne more sedai pristati na tovrstni Narodni svet, ki bo naiboliše jamstvo da za vedno ugasne politična leščerba. okoli katere se zbirajo avtonomistične vešče in molji. Ostane samo še ena variianta — Narodni svet v katerem bi se združili vsi Slovenci za borbo orati Beogradu in eventuelno reprezentanc« slovenskega liudstva za morebitna nova »ženevska oogaiania«. nri katerih bi c« popravita usodna pomota t. dne 1, decembra 1918 in našla not tia do Tcvere hladnih voda ali Dunavskih olavih valov, kjer smo imeli Slovenci »kranjskega cesarja« dočim imamo sedai Kralia »srbskega rodu ...«
Bivši c. kr. dvorm in drnel svetniki že zopet straše okrog. Ob času strogo narodnih vlad so se stisnili do kotili in molčali, toda R. R -ovsk} režim iih ie opogumil in zlezli so iz
svoiih lukeni in so prepričani, da ie zdai čas da se nolaste vseh odločilnih mest v Sloveniji. In to iim tudi uspeva ker iim gredo bivši ideini Masarykovci — socialisti, republikanci kolikor le mogoče na roke. Tako ie eden teh svetnikov prepričan da zasede vsak hip eno naših naivišiih strogo kulturnih ustanov. Ne vemo, kai mislijo o tem naši ra-dikali-idealisti dr. Zupanič in drugi, mislimo pa da te v interesu Jugoslavije ako se nakane nekdaniih »bogohraninaincesarievcev« že nri koreninah v koreninah zatro. Ti svetniki nai gredo enkrat za vselei med staro šaro, kamor oo večini tudi SDadafo. Našo mlado državo nai oa ouste leno v mini razvijati!
Strah in trepet Kras« poznani Gerbec, podeštat v Tomaiu ie bil pretekli teden aretiran radi poneverb v občinski blagarni in uklonjen v spremstvu karabiniieriev priveden v Sežano. S tem ie za vedno zatonila izdajalska fašistov-ska zvezda te šibe. božie naših nesrečnih Krašovcev, katerim je prizadejal toliko zlega in nesreč. Njegov drastični slučai Driča, koliko ie vreden cvet i slovenskih izdajalcev. ki so danes iedro slavne kra-ške fašistovske legiie v kateri ie opravljal defravdant Gerbec tako častne funkcije.
Obravnava v zadevi brata Verbiča proti nadstražniku Stektaso ?e bila dne 19. t. m. preložena radi osebnega zaslišanja prič in dobave pravilnika o uporabi »pendreka«. Obravnava se bo vršila naibrže dne 26. oktobra.
Mestno zastavo konsekventno izobešaio pri vseh narodnih in državnih praznikih tla hiši poznanega Lukmana v Gradišču. Nimamo sicer ničesar proti tolikemu čaščeniu mestnih bai’v prestolice. mislimo Da vendar, da bi si g. Lukmann že lahko v osmih letih oo osvoboieniu nabavil trobojnico bodisi že državno ali slovensko. Posebno če še pomisli na čase ranike Avstriie. ko ie imel ob priliki padca Beograda dovoli denaria kar za frankfurterico. turško in madžarsko zastavo.
Ljubljanski skavti. Pred tedni sc ie vršila redna letna skupščina naših skavtov. Na tei skupščini ie bil izvolien nov odbor a ne taino kot ie bilo to splošno mnenje temveč z vzklikom ker ie steeovodia smatral prvi način mogoče za neko zahrbtnost.
Obravnavali so se tudi kot obi-čaino dogodki preteklega leta. Izrc” čenih ie bilo tudi nekai odgovorov na nefini naoad lista »Orjune«. ki ie temeljil na podlagi napačnih informacij. V istini smo ožigosali nekai Doiavov v liublianskem ali bolje slovenskem skavtizmu. Vsp pa, kar smo priobčili, ic primerianie med skavtizmom ki ga opisuje Jugoslo-venski skavtski savez v svoiem »Ustavu izvidnika i planinki« in med skavtizmom v Ljubljani
Kot smo informirani o tei skupščini si ie vodia hublianskeea ste-ga lako prizadeval da potlači zahtevo po pozdravu »Zdravo!« češ, da to ni naš pozdrav (temveč popolnoma tni. naibrž srbski), in da se »Oriuna« ni zmotila ko ie pisala, da ie presokolski. Naravnost, smešna na ie bila niegova iziava da ic naš nacionalistični pozdrav kvečjemu kak »Dober dan!«
Govorilo se ic tudi o ustanovitvi Slovenskega skavtskega saveza. ako ne bo od Ministrstva prosvete zooet dovolien skavtizem v šolah. To bi se tudi naibrže zgodilo ako ne bi Dreie prispel odgovor Ministrstva prosvete, ki svoio neumestno odredbo nreklicuie in dovolmie zopetno delovanje ckavtiztna v šolah.
»Slovenci imato nekoga, ki iih čuva — ne Beograd — imaio Društvo narodov« ie deial na shodu HSS v Vitaniu delegat naše države pri zadniem zasedanju Zveze narodov. Slovenci spoštujemo in cenimo visoko ženevsko instituciio za vzdrževnnie svetovnega miru in
Zanijenica kave
tonfoSmri)
sočem komadu j e vprešan zlatnik po 10 frankov.
Parna žaga sprejme
k samici venecijanki, s takojšnim nastopom Prednost imajo samci in nacionalisti. #
Naslov v upravi lista,
Maaoža imate rav_i»g_Vi srečo iw najdete te
GRADBENO PODJETJE
ING. DUK1C IN DRUG
stejšeg* d« n«imodernejieg». - tisk* šoiske, mladinske,^ Itpbslovne in L	HJIflMti!	IfOSlflr.
 A  •	"	•	"	‘	•	*	“	ba	ai:	I
je najmodernejše urejeni ter hvrSnje »st
znanstvene knjige, ilustrirane knjige v eno- ali jeibarvaem ti$ku. BroSure t naliti in tudi največjih nakladah/ Časopise, revija, mlad. liste.
h
reliim Mihi. latfu Mb solili mm
O
Splošno priljubljen
kavni narforaesifelc,
i cen en.
'■‘V	1	V	'	•
v vsed
dobro asortlranlfi Uolonlialnit) trgovina fr.
a vina 6- j
reda. Navzlic temu pa na nodlagi deistev sodimo da niso v Ženevi nič kai Dosebno navdušeni za Slovence in niihove narodne, manišine. Osem let .ieči že nad 600.000 naših naiboliših bratov pod italijanskim iaimom brez naiprimitivneišib pra-vic 7asrarantiranih narodnim manjšinam. o čemur so se imeli dovoli prilike poučiti že i gospodje v Ženevi in vendar nismo imeli doslej še sreče čuti naiponižneiše besede ženevskih Slovenskih Driiatelie-v v ;iobro teh naših brezpravnih roia-kov. V odgovor na to. bodo sicer brezuoojni zagovorniki ženevske institucije navaiali kot vzrok tej nedelavnosti posebno stališče Itali-ie. ki ne Driznava v območiu meja svete savoiske kralievine nikakih narodnih manjšin, nego samo zsroli Italijane. Ako ta ugovor upoštevamo. na ostane še vedno 100.000 koroških Slovencev, ki tudi daleko ne uživaio tistih pravic, ki iim nri-nadaio do st. eermainski ooeodbi in s katerimi oostooaio koroški nem-čurii v kulturnih vDrašaniih čisto tako. kakor Italijani s Slovenci na Primorskem In dejstva govore. da se tudi za te slovenske' narodne manišine z delegacijo SHS skupaj nihče v Ženevi ne briga, da bi prepotentni koroški nemčurii prenehali s svoiim tiranskim in Droti-riianišinskini oostopaniem ki mu ie cili samo.— raznarodovalne, koroški!) Slovencev.
»Slovenčeva« iziava v nadevi oblastnega čelnika Oriune Maribor br. Slavko Reje Dne 1. mliia t. 1. ie priobčil »Slovenec« pri opisu krvavih incidentov v Prešernovi ulici med drugim tudi to. da ie »napadalni četi« načelieval brat Reja i z Maribora, ki ie bil svoi čas obsojen radi Cirilove tiskarne na 6 mesecev ieče. Ker ie bila ta ori-oomha povsem neresnična, ie vložil br. Reia tožbo proti odgovornemu uredniku »Slovenca«, ki se ie imel priliko prepričati, da ie bila niegova informacija brez vsake podlage. V smislu oriunaškega načela da ie spričo sedanietra
težkega tiskovnega zakona prizanašati' tudi naihuišim sovražnikom, čp. loialno prekličeio svoie neosno-vane napade, .ie brat Reia sprejel poravnavo, katere Dosledica ie bila tudi sledeča iziava »Slovenca« od 7. oktobra 1926:
Iziava. V štev. 145. našega lista od 1. luliia 1926 smo objavili pod naslovom »Krvav spopad med policijo in Oriuno« meri drugim tudi, da ie naoadalni četi načeloval Reja iz Maribora in da ie bil on svoi-čas radi razbitin Cirilove tiskarne v Mariboru obsojen na 6 mesecev ieče Ker smo se prepričali tekom tiskovne pravde, ki jo ie g. Reja naperil zoper nas. da smo bili napačno .-informirani izjavliamo. da ie dotična notica brez vsake podlage in io loialno preklicujemo in obžalujemo. S tem damo g. Slavku Reia popolno zadoščenje. — Uredništvo.
»Ekrazitna bomba« ie bila tema vseh pogovorov, ki so se vršili do lepih: rožnedolslkiii cestah in hišicah med mladimi in starimi Rožnedol-čakami.
Neki »neznanec« ie menda podložil na okno delavnice nosestnika in lastnika mehanične delavnice Antona Kavčiča, stanuiočega v Rožni dolini, »pločevinasti zabojček napolnjen z ekrazitom«. Ta smrtnonevarni zaboiček ie opazil \ irosoodar in era <; heroiičnim OO e u-mum desarmiral nrei "Ko M imela
slediti strašna eksoloziia ki bi v pol ure pognala v zrak Kavčičevo delavnico in hišo ter naibrže poškodovala, še sosedne hiše.
Tako suho poročilo ki bi nas zanimalo samo kot vsaktlatiia epizodica iz liublianske kronike, s katero ie nekdo malo nerodno razburil poštene prebivalce Rožne doline. Pri nas pa ie danes že tako, da
• m m m m m m m m, mm mm m*
^	Priporoča	se	»
damska konfekcija in modni atelje
T. KUNC
I Mestni trg LJUBLJANA Pod TranCo2 |
L. MIKUS
L|ub!|ana - Mestni trg 15
Deiniki
namaiOjjiH^eliko, preobleke^oprave. Ustanovljeno 1839.
RESTAVRACIJA
LJUBLJANSKI DVOR
Sukno-DOUBL
KAMGARN
za moške obleke. Velika izbira, ugodne cene
R. MIKLAUC
„PRl ŠKOFU“
Ljubljana, Lingarjeva ulica
sf brez Oriunašev ne mOf-eio misliti bomb in eksplozivov. Izvršena ie bila velika preiskava pri članih bivše razpuščene Oriune Vič-Glin-ce. ki ie imela samo en uspeh — ponovno potrdilo naših Ugotovitev, da Oriunasi nimamo orožia še mani na eksplozivov da hi ga lahko puščali na tuiih oknih in z njim smrtnonevarno ogrožali delavnice in hiše. Enak uspeh so imela tudi razna zasliševanja in ooizvedova-nia. ki so samo dokazala, da ie bivša Oriuna Vič-Glince zaspala spa-nie na smrt obsojenega nravičnega in da do stroeem uradnem razuu-stu pač. ne misli brez štamnilrk in zastav na eksplozive ter bombe.
Ker smo bili zbo? tega zasliševanja in oreiskavania no stanovati iih Oriunašev nekako direktno opozorieni na g. Kavčiča ki so mu pred kratkim neznanci boida razbili tudi neko ograio na smo se za njegovo delo in ponašanie nekoliko boli zainteresirali in‘fzvedeli. da »e možak orecei uaklonien Italiianom. kolih blaženi iezlk zelo rada upo-rabliaio niecove hčerk« in ria se ie Izrazil že orecei čudno n našem ljudstvu. Zbog svoieea oonašania ie orišel turi! v orecei naoeto rm,-merie 7 okolico, ki se nič kai dobro ne razume 7 niim.
Preostane še deistvo. da izvršuje v svoii delavnici mehaničar-ska dela zelo ceno in s tem onastio konkurira marsikateremu sorodne* mu mehaniku, ki bi bil po Kavčičevem lastnem mneniu zmožen kakega čina napram niegovi delavnici.
Sicer pa smo uverieni da bodo tudi to Dot oristoini faktorii vse ukrenili za izsleditev pravega vzroka tega čudnega daru na oknu g. Kavčiča, ki ga ie izvršil gotovo človek, kateri ne zn^ ceniti vrednosti težko dobavljivih eksolozivov Meri te Da Orjunaše ni DrištevatiH
J. T.
Izrabllanie bede poolavlienih.
Vsa poštena iavnost sočustvuie 1 nepopisno bedo naših ubogih trpi-
'sr v	‘ ajllllSiliVn Vn
Pol lanski dolini ki so spričo strašnega udarca prirode udarieni tako, da niih siromaštva ne more ooi-miti kdor ni videl lia lastne oči niihove nesreče. Kakor ie sicer zmaterializiraiia sedama naša družba. vendar se ie našlo še na stotine liudi. ki nomagaio ubogim žrtvam vremenske katastrofe 00 svojih bornih močeh da iih delno soa-siio pred strašno usodo, ki iim trka sedai na vrata pred odhodom zime.
Ant. Krisper
LJUBLJANA
Mestni trg 26
ZALOGA
galanterijskega bfaga.
Poleg teh dobrih liudi. ki si od-(rgavaio od ust vsakdani! grižljaj, da vsa i malo oomagaio žrtvam poplave. na se nahaiaio tudi hiiene. ki Se skušaio na račun teh nesrečnikov okoristiti. Sprejeli smo o njih od naših bratov več poročil. Nava-iamo oa naikarakterističneišega.'
Med žrtvami poplave se ie na-haial tudi poznani miliionar in ugledna politična osebnost ki ie izgubila radi nie kakih okroglo cenjenih 50.000 Din. Možu ie voda odnesla okoli dvesto hlodov, ki iih ie po večini nanesla na neko nro-dišče, kier so ostali z drugim naplavljenim lesom. Hlodi so bili vsi žigosani z nlegovim znakom. Cez noč Pa ie bilo opaziti ooleg teh pravih njegovih hlodov še , nekai Detdesetin novih hlodov, označenih z niegovi.m žigom, ki iih . pošteni mož tudi. danes; deklarira za svojo posest akoravno dobro ve da do-slei še hlodi niso rodili naisi iih je voda nosila z niegove žage navzdol proti prodišču...
Na prodišče, kier danes leže hlodi zaznamovani 7 žigom tega velespoštovanega moža ki ie orosil pri komisiii za ocenievanie škode boli. kakor poslednil ŽiroVčan ali Polhograičan. kateri ie izgubil vse. Da prihajalo bedni poolavlienci. ki so izgubili nrav vse in maieio z glavami nad Judežem « katerim so se nomnožili hlodi- kakor ribo no Odrešenikov! pridigi na gori..-,,
Sportska nestrpnost. Smo načelni prijatelii in pospeševalci športa vseh gran. Nikakor pa se ne moremo striniati z metodami, ki so iih uvedli nekateri naši športniki v naš snort in ki pre^egaio že vse meie dostojnosti ter resnosti. Prizori odigjavaioči se urošlo nedel.10 00 ljubljanskih ulicah dokazuieio. da ni v našem športu nekai zdravega in da so na delu sile. ki iim ie pri srcu vse kai drugega, kakor lia-oredek športa ki se nikdar ne sme izpremeniti v pravcato sovraštvo in šovinizem v prid ene ali
KVubwv barvC. F^>ovan!e in
vreteni ki smo iih imeli priliko opazovati v nedeljo 10. t. m. pričajo, da ie ori nas beseda fair nepoznan po-lem in da ie zavladala mentaliteta, ki ii ie nacionalno čustvovanje čisto neznan poiem. kadar gre za zmago kluba X. Y. Ne dolžimo, niti ne sodimo ker so si bili zastopniki obeh barv povsem enakovredni v metodah in oostooaniiit nego samo
Šolski zvezki za osnovne in sredn je šole Risanke, dnevniki in beležnio«
Pribijamo, da hi bilo skoro bolje. <-e bi gospoda Ki nsuie Ljubljančane. Kraniee in nošilia Primorce v mone.^ snela športne znake, ir, pričela študirati pravila c, dosioinem tej/gentleineinskem vedenj,, pravih snortnikov.
Poročila se ie 16. oktobra 1926 v Laškem gdč. Rea EIsbacheriova, hčerka ueledne nacionalne familiie veletrgovca jc. Konrada Elsbaeher-ia z g. Milošem Rybarem. bančnim uradnikom sinom g-, ministra dr. Otona Rybara. Bilo srečno!
ZRNA.
»Delavska Politika« ie prenehala z neprestanim zadirkoyaniem v Oriuno zbog tragičnega slučaia v Hotinji* vasi in njenega delovanja sploh. Čudimo se temu molku. Menda ira niso Dovzročile tiskovne tožbe naoeriene Droti temu listu izzvane do niegovem nisaniu? Mi ?a prav obžaluiemo. ker nam mamka sedai običaina vesela ura Dri čita-liiu sobotnih in sredinih »Delavskih Politik«, v katerih so nas dragi rdeči pritatelii tako neusmiljeno zdela vali!
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, ti a nisem član nikake politične stranke, da se že od zadniih skupščinskih volitev s partizanstvom sploh ne bavim, ter d« sem ori osnovania Oriune v Starem trgu neprekidno še danes Čhr» Oriune vr-'’H na diSciolino Iste in ria mi m nie« nrotrram še vedno svet!
Toliko v vednost oodlim klevetnikom. nesramnim obrekovalcem. tainim denunciiantom. katerih hvala Bogu ne naidem med člani Oriune. pač Pa med pristaši partiie. ki iim služi za leslvo v dosego njihovih egoističnih ciljev! Kot svoboden državlian oa si ne
nustim susrcrii-atl. političnega ljre-
bričariia. če bom kdai smatral za potrebno delati za kako nolitično partiio, tedai ne bom šel vprašat za mnenje zahrbtne obickliivce. anmak bom to storil no svoii lastni uvidevnosti. Zato vsi nečlani Or-iuue. ki imate koraižo imenovati nieno ime v umazanih ustih samo v Bachovem naročju — roke proč!
Ivo J. Berščak.
PESNIK MU JE DAL LEPO IME, KEMIK PA IDEALNO ?ESTAVO!
Terpentin je že od nekdaj znan kot izvrstno sredstvo za čiščenje madežev in ga vpo-rabija kot tako vsaka gospodinja. Kakovost Zlato-rog mtla Jo povsod zna-na, kar dokazuje nje* 6^3 gova splošna uporaba © jS In priljubljenost.
E Jfi ^'d dya mogočna čistilca sta združena ,.Zlatorog ter-pentinovem milu“ v nepro-m kosljivo pralno sredstvo. Napravite tudi Vi poskus ;n kupite to idealno milo;
v vsakem ti-
Tovarna čevljev
Odgovorni urednik': JoZe Span.
Za konzorcij lista »Oriuna« odgovarja Dr e j če VerbJfl,
iTIsk Učiteljske tiskarne 1 zanio odgovarja France Štrukelj.