É
LUI «a koristi 4«Uv»k«|t ljudstva- Dtltvci m opr«< «»••i do	k*r pro-
ducirtj«.
Tki« papsr I« «Uvot«4 to tlio ¡atwrwti of Um work-¡i; cUh. Workors ar« •ntitlod to «11 what t ha y producá.
Entered aa mccoimI-H«»» matter, Dm. C, UIT. »t the jxtat offlu ai i hu «it». II!.. under the Act of Oongr*«» of March »rd. 1*7».
0f1tea:*4008 W. 31. St., CklClgl, III. Delavci v»eh dežela, združite *e!"
PAZITE
m itavilko v oklapaju, ki •o nahaja polog vasaga
naslova, prilaplja-naga spodaj ali a«
ovitku. Ako jo /5321
številka ........ 1 '
todaj vam s prihodnjo ita-vilko nasaga lista polsis naročnina. Prosimo, ponovit« jo takoj.
Ste v. (no.) 532. slovensko glasilo jugoslov. socialistične zveze.

chicago, ill., dne 20. novembra, (november 20.) 1917.
*leto (vol.) xii
Ii
Neizogib ne p o t rcbc.
Kdor trezno in nepristransko premotruje in preiskuje razuere v kapitalistični družbi in go • nilne sile, ki ustvarjajo in preustvarjajo družabne oblike, mora neizogibno priti do zaključka, da je delavstvo tinti faktor, ki je po razmerah pokli-Hn, da nadomesti sedanji red s socialističnim.
To ni ni»6 groznega, kajti kapitalistični red je tako strašan, da si je komaj mogoče izmisliti »»tem, ki bi bil še hujši. Niti anarhija ne more človeka resnično» plašiti vpričo dejstev sedanje u-reditve, ki je sama polna anarhije. Socializem pa je, kar si dajo njegovi nasprotniki posebno težko dopovedati, red, iu sicer najpopolnejši rcJ, ki si ga moremo misliti ob sedanjih sredstvih in pripomočkih človeštva. Kadar bo nekoliko generacij živelo v socializmu, se bodo tedanji ljudje gotovo Čudili, kako da so se moftli sedanji rodovi tako besno upirati njegovim ciljem.
Tudi nič utopičnesga ni danes več v .iui»iif da unienja socialistični red sedanjega. Moderni so- . eiatkem ni več sanjarija dobrih duš, temveč je popolnoma osnovan na znanstvenih temeljih. Ampak ne glede na to opaža njegov pohod lahki» vsakdo, če le noče namenoma zatiskati oči vpriT . co resničnih dejstev.
Res je, da še ni dežele na svetu, ki bi bila socialistično organizirana. Toda res je tudi, da se mora kapitalistična družba sama posluževati metod, ki ji niso prirojene, tOmveč prihajajo iz socialističnega arzenala. To se sicer vrši nezavedno, l toda vrši se. In dejstvo odločuje.
Vsaka civilizirana država ima več aii manj h svojih obratov. JPosebno prihajajo prometna sred-s stva v državne roke; Zedinjene države imajo fe-r deralno pošto. Trdih bojev je <!>ilo treba, preden ■ je mogla prevzeti tudi razpošiljanje paketov; ali j. naposled ga je prevzela in s tem napravila pre-| eejšnjo luknjo načelo kapitalizma. Zedinjene i države imajo kos železnice v A laski, imajo svoje j ladjedelnice, vseskozi reči, ki se ne strinjajo s te-I meljno idejo privajtnega kapitalizma.
V Evropi opazujemo lahko še mnogo več dr-1 žavne lastnine. Privaten fcraojav in telefon je tam I skoraj neznana reč, železnice so do malega po-[ vsod podržavljene; v Avstriji in Italiji je država ^aienopolisirala tobak in sol 5 v Rusiji je bil* vodka doligo državen monopol.
Vse to ni socializem, kajpada ne. Ampak » | kapitalističnim idealom se vse te metode ne strinjajo. Države so pa kljub svojemu pretežno kapitalističnemu značaju prisiljene, da se jih poslu-lujejo. Predvsem jim seveda služijo taki mono-I poli kot viri dohodkov. To ni socialistična ideja. Zniisel družabnega obrata iu prometa je po socializmu ta, da se organizira delo in gospodarstvo ta dejansko potreba in odpravi produkcija za profit. Uresničenje kakega načela se ne more pričakovati od nobene kapitalistične države; razun tega bi bilo, njega dosledno uresničenje «ploh nemogoče v posamezni deželi, dokler so druge kapitalistične.
Toda zakaj ne ostane kapitalistična država samu dosledna? Zakaj ne prepusti industrije in prometa popolnoma privatnemu podjetništvu?
Ker enostavno ne more. Država vsakega časa je organizacija vladajočih sil svojega časa. Tako mora biti država v kapitalistični dobi orga-¡puizacija kapitalističnih sil. Vendar pa ima potrebe, ki so čisto njene; izvrševati mora gotove fonkeije, ki izvirajo iz organizacije, iz države same. S temi potrebami so spojeni izdatki. Za možnost izdaj^ija je pa treba dohodkov.
Če vladajo v kapitalistični državi kapitalistične sile, je naravno, da skušajo naložiti bremena drugim, torej pretežno proletariatn kot najštevilnejšemu elementu. Ali to je naposled tudi ob največji brejfl^bzirnosti le do gotove meje mogoče. Kajti proletariat je izkoriščan. Če postane davčna butara prevelika, postane s tem lahko nesmiselna in "brezuspešna; iz praznega studenca se ne more niti s največjo silo izčrpati voda.
Državni inonopl je v takem slučaju srednja pot. Namesto da 'bi se delavstvu direktno naložili novi davki, pobere država sama tisti profit, ki bi fa prebivalstvo sicer moralo plačevati privatnemu kapitalu. Tukaj kakor v mnogih drugih sliv čajih prihajajo kapitalistični interesi sami med »«boj v navskrižje in kapitalistična clržava mora poiskati izhod iz zagate na tak način, da prekrši kapitalistično načelo in postane sama kapitalistično podjetna. Nekoliko socialističnega zarodka pa tiči vendar Že v tem, zakaj država je lahko ka^talistična, kljub tomu je pa kos družabne organizacija in postaja lahko toliko Kol j socialna, kolikor bolj prihaja ljudstvo do zavesti in vsled toga demokracija do večje veljave.
(Podobno je tudi v posameznih organiziranih delih države, v deželah, okrajih, občinah.
'Nič pa ni tako jasno pokazalo notranje nesposobnosti kapitalističnega načela, kakor sedanja vojna. (Nikdar niso države tako brezobzirno teptale kapitalističnih teorij,1 kakor sedaj. In sicer ne delajo tega iz antagonizma zoper kapitalizem, temveč iz naizogibne nujnosti.'
Kjer niso ^le železnice prej državne, so jih ••daj vzele države pod svojo kontrolo. Ta kon-trola ni povsod enaka; v eni deželi se je kratko-malo izvršilo podrta v I je nje, v drugi je sicer že l**nica te*iast privatne družbe, ali fa ui gospodi-
nja na svoji lastnini, temveč mora z njo ravnati točno po ipredpisih državne vlade. » . Državna kontrola se razteza na rudnike, premogovnike, raznovrstue tovarne. Trgovini se predpisujejo maksimalne cene in s tej niše ji jemlje praviea, da izrablja položaj sobi v prid, kar •bi se v jemalo s privatno kapitalističnim načelom. ' Vele)K>;eatniku iti malemu kmetu se ukazuje, kaj mora saditi in sejati. (Ne sme si sam izbirati sadeža, od katerega bi pričakoval največji dobiček; vlada ravna z njim po socialnem načelu in izsiljuje pridelke, ki so najbolj potrebni.,
Še dalje gre država; v najprivatnejše življenje sili in določa, kaj in koliko sme državljan jesti in piti, koliko sme porabiti svečave, kakšne posode se sme posluževati in kakšne ne itd.
Vojna je kriza države, iu v tej krizi si mora kapitalistična država priznati, da ji ne morejo pomagati metode, ki bi se strinjale z njenim pravim, kapitalističnim značajem. Hočeš aii nočeš — reševati mora svoja vprašanja, svoja najvitalnej-ša vprašanja bolj socialno.
Kaj pa j? vreden sistem, ki omaga v krizi in si v preizkušnji ne more pomagati s svojimi lastnimi sredstvi? Vojna ni edina kriza ,ki lahko zadene organizirano družbo; a kar ni moglo zado% organizirano družin); a kar ni moglo obstati v eni krizi, ne daje garancije, da bo pomagalo v drugi.
Vojna je pokazala iuupoteneo kapitalizma iu neizogibno potrebo socialnega dela.
Pravimo, da vse to, kar se je tekom vojne izvršilo tuiutam, ni socializem. Ampak odvrnitev od kapitalističnega načela je. Tudi če namen ui bil tak Je vendar v vseh teh reformah nekaj socialnega.
Vojna je državam pokazala važnost človeškega materijala. Ni treba, da bi bila ta ali ona vlada čutila ljubezen do ljudstva — svojem srcu; ali priznati si je morala, da potrebuje ljudstvo, in v svojem interesu je morala skibeti, da si ga ohrani, kakor najbolje more. .Skrb Za ljudstvo je f>a v kapitalistični družbi popolnoma novo poglavje in tudi to Se ne vjema z duhom kapitalizma.	~	,
Korake torej vidimo, ki so zapustili široko cesto kapitalističnih načel. Socializma sicer še -davno ne pomenijo, antpak uu, tiaU^ueU si», ki drar k socializmu.
Kadar sc v zgodovini pokaže tak obrat, ga je treba resno uvaževati. Na vsaki poti, ki je privedla družbo na novo stopnjo, so bili potrebni gotovi prvi koraki. In navadno se jim ni pripisovala tista važnost, ki bi jim bila vedno šla. Če skrene . razvoj na gotovo pot, ki jo lahko spoznano v, smeri in cilju, tedaj ne more biti miru, dokler ni smoter dosežen. In v naših dneth stopa družabni razvoj očitno na pot, ki drži v socializem.
•Ni dvoma, da se bodo stare kapitalistične sile z vsemi štirimi upirale tej tendenci. Njih*opozicija Ibo tem strast ne jša, čim jasneje bodo spoznavale, kaj se godi. Ampak to, kar se godi, kaže, da se socializem nikakor ne more več s*niatra-ti za utopijo. Sedanjost jemlje predujme od njega, bodočnost je neizogibno njegova.
Delavski razred je pa činitelj, ki mora uresničiti to bodočnost.
Delavstvo je poklicano. Dosedanji razvoj ga je postavil v razmere, iz katerih mora siliti, da se ne zaduši v njih. Kapitalistični razred se lahko zadovoljuje s sistemom, kakršen je; delavski se ne more. Velike preobrate so vedno morali izvrševati oni, ki so bili na njih najbolj interesita-ni. Sedaj je delavstvo na vrsti.
Vpričo tega dejstva je pa truba, da razmislimo nekoliko reči.
Delavstvo je poklicano. To je nedvomna resnica. Ampak — to ne zadostuje. Da se izvrši njegov poklic, mora delavstvo biti — sposobno.
Dvojna sposobnost je potrebna: Za izvršitev preobrata in za ohranitev ifbvega reda, kadar je ustanovljen.
Prekucija s&ma na sebi je v gotovih razmerah lahka reč. veta fanatičnih atentorjev na pravih mestih lahko zadostuje v tem ali onem slučaju, da poruši ves obstoječi red in vzame gonila družabnega organizma v svoje roke. & terorjem lahko razširi tak strah, da se ji umakne vsak od por in se prizna njena diktatura.	#
Ali taka revolucija ne more imeti trajnosti, tudi če bi bili njeni nameni najidealnejsi. V uso-dopolni zmoti so tisti anarhisti, ki mislijo, da sc socialna revolucija lahko individualistično izvr-ri. Njih ideja je le, da je treba le nekaj dobrega ustanoviti — brez sodelovanja ljudstva samega, ki je baje vedno nesposobno za to — pa bo prav to ljudstvo z veseljem sprejelo, novost, ko se mu pokaže, kako je dobra in koristna.
Temeljna zmota te ideje je preziraitje ljudskega značaja. Nezavedya masa je konservativna do skrajnosti; vsaka reakcija je našla v njej najboljše sredstvo za svoje namene. Nezavedno ljudstvo ne spoznava svojih, interesov; korenine njegovih misli, ki tiče v preteklosti, Ho veliko močnejše od vejic, ki štrle v bodočnosti. Nezavedna masa čuti instinktivno antipatijo proti novostim in proti ljudem, ki jim ponujajo novotarije.
Kdor bi brez ljudskega smotrenega sodelo-vanaj prišel na krmilo, bi olialal tam prav tako dolgo dokler bi trajal strah, ki ga more razširjati. Čim bi se zoper njegov poguui dvignila na-
t.
sprotna odločnost, bi bil njegov padec zapečeten.
iNov druža'lwn red ne more biti niti trajen niti uspešen, ako ga niso hoteli tisti sami, katerim je namenjen. In sami si ga morajo priboriti. Za to pa morajo biti sposobni.	a
Ali je delavstvo danes sposobno za to nalogo?
»Potrditi to vprašanje je prav prijazno. Ampak taka prijaznost bi bila demagogično lažnjiva.
Posamezne partije današnjega delavstva so gotovo popolnoma zrele. Ali le o manjšini se to lahko pravi, nikakor pa ne o večini, ki stoji sicer na različnih stopnjah, ali vseskozi na stopnjah zaostalosti. V interesu delavstva ni, da se mu delajo pokloni, temveč da se mu pove resnica.
Te resnice ni tožko sj»ozuati. Stoinsto znamenj jo dokazuje.
Koliko je delavcev organiziranih, koliko neorganiziranih? V prvem taboru je manjšina, v drugem večina.
Pa tudi manjšina iz prvega tabora m ne rc-prezentira tiste sposobnosti, ki je potrebna za socialno zmago. Med organizacijo in organizacijo je razlika, Še imamo v tej in oni deželi organizacije, ki so po imenu delavske, v resnici pa pro-tidelavske. Druge organizacije služijo delavstvu, toda le v omejenem krogu. Do zadnjega cilja ga ne vodijo, ali ga četo odvračajo od njega.
Kuiik«) jo dclavi rv si<-» r strokovno orfiol ziranib, toda politično popolnoma indifereutnih, nevednih, slepo služeči h svojim sovražnikom ?. Volitve nam dajejo na to nekoliko odgovora, toda ne vsega. .Med tistimi, ki glasujejo na dan volitve z delavstvom za njegove kandidate, so cela krdela, ki nimajo jasnega pojma, čemu je to potrebno iu kaj fmejo pričakovati od tega.
Med kapitalom in delom se vodijo boji, zdaj za boljšo plačo, zdaj za skrajšanje delovnega časa, enkrat za boljše razmere v delavnici, drugič .za pripo/nanjc organizacije. Le časoven pomen imajo taki boji; z njimi se ne izpreminja značaj družbe. Ali važni so, ker si mora delavstvo z njimi ohraniti in povečati bojevno moč. ,
Take boje spremlja žalostna prikazen izdajstva. Btavkokazi, izzivači, pobijači se podajajo v službo kapitalizma zoper delavstvo. Iz katerega razreda prihajajo?
j«-.- 'Ja	■	.......»■ *****•
Dokler so razmere take, se ne more in ne sme reči, da je delavstvo že sposobno za svojo nalogo. Kapitalistični pritisk, njegovi interesi in razvojni zakoni ga gonijo k sposobnosti in prejalislej jo bodo dosegli. Ali resnica jc na vsak način, da postane delavstvo nposohno, da pa sedaj se ni.
Vpoštevati je treba še drugo reč.
Da more delavski razred prenarediti družbo, jo mora osvojiti. V svoje roke mora dobiti državo, vse njene funkcije, vse gospodarstvo v njenem okviru. To obsega industrijo, pfoiuet, po -Ijedelstvo, in dokler je izven državnih meja svet še kapitalističen, tudi trgovino in finance. Preko tega sega še večja naloga, da osvoji delavski razred ves svet; šele tedaj se more ustanoviti socializem v svoji popolnosti.
Ali je upati, da se izvrši ta osvojitev brez vsega tistega cbširnega znanja, ki odpre delavstvu pregled v celoto in v posameznosti tega, kar naj osvoji?
'Neka lepa fraza se glasi: "Če zna delavec producirati, bo znal tudi upravljati." Včasi se dostavlja še dodatek: "Upravljati je lože, kakor delati."
Takim frazahi je treba odločno oporekati, ker so demagoško zlagane in bi napravile strašen kvar, če bi se li gnezd i le v srcih proletariata. Tudi. tukaj je spoznanje resnice pogoj uepeha.
Ce znam pometati ceste, sem lahko brez vsakega druzega znanja o cestah. Če sem sposoben, da kopani premog, sem lahko popolnoma nespos-ben, da ga najdem, da napravim rov, da uredim delo in da vodim upravo. Lahko sem izvrsten delavec, pa mi je vsaka administracija s sedmerimi pečati zapečatena knjiga. Tudi jako dober, zvest in navdušen socialisti som lahko, a če me posade v legislaturo, kongres, v ta ali oni vladni oddelek, na čelo kakšne industrije ali banke, bom morda zijal kakor tele v nova vrata.
Vcpobitna resnica je ta, da ne pozna večina sedanjega delavstva nič druzega, kakor tisto delo, ki ga baš opravlja. Deloma je tako,, ker ni dobilo prilike, da bi spoznalo kaj druzega, deloma pa noče porabiti prilike, ki mu jo daje delavsko gibanje.	'
A posledica tega je nesposobnost delavstva za njegovo razredno nalogo. Zakaj osvajati organizem, ki ga osvajalec nc pozna in ne razume, je nczmisel.
Dobre duše tolažijo včasi delavce s tem, da ni Uprava v rokah resničnih gospodarjev, ampak da jo vodijo vsakovrstni uslužbenci, ki bodo znali svoje delo pod delavsko vlado prav tako oprav-Ijati kakor pod kapitalistično.
Pri tem se prozira dvoje. Uslužbenci bodo uslužbenci; ali vrhovna uprava mora biti nad njimi in če ta ni sposobna, ne more biti garancije za uspeh.
Dnngo je to: Uslužbenci so v širšem pomenu delavci. Gotovo. Ampak razredna zavest jih doseže mnogo teže, kakor ročne delavce. Čim višja je njih atopnja, tem manjši je njih delavrki čut. Oim bližji so kapitalistom, tem bolj smatrajo svo-
je interese spojene s kapitalističnimi. V enaki meri raste tudi njih zaničevanje delavcev.
Revolucija zoper kapitalizem je po njihovem mišljenju, ki je lahko razumljivo, revolucija zoper njih interese.
Ako se mora zmagoviti delavski razred zanašati na njih lojalnost, je njegova zmaga zgrajena na pesek. < e je delavska uprava odvisna od njihovega upravljanja, jo lahko slana vzame čez
noč.
Delavstvo mora razumeti, kar vzame v svoje roke. Le tedaj more sploh osvojiti družabni aparat in le tedaj ga more držati v svojih roktlli ter uspešno odbiti poizkuse protirevolucije, izdaj -stva ali novih osvajačev.
Te inteligenčne sposobnosti še nima delavski razred. Poštenost in njegovi interesi zahtevajo, da se mu to odkritosi^čno pove.
Ali sposobnost, katere proletariat danes nf-nia, «i jutri, pojutršnjem lahko pridobi. Organizacija pa jc */a to prvi pogoj. Organizacija sama vzgaja upravne sposobnosti, ker jih potrebuje že v svojem krogu. Organizacija pomaga članom s predavanjem, s časopisi, s posredovanjem primerne literature, da razširijo sVoje znanje. Organizacija jih dovaja polagoma do politične moči; osvojitev vsakega mandata v občini, v okraju, v državi, v deželi poveča nekoliko prakso delavskega razreda. Z osvajanjem politične moči dobiva proletariat vpliv na šolstvo, in si napravi učilišča lahko dostopna s socialnim zakonodajstvom si lahko pribori čas za nauk.
Njegovi možgani so človeški kakor kapitalistični. Vse, kar razume vladajoči razred, lahko razume tudi proletariat. I/e da si mora znanje in razumevanje priboriti, t
Od toga, kako hitro si ga pribori, je odvisno vprašanje, kdaj mu zašije svoboda. V vseni socialnem preobratu je inteligenčno usposobljenje proletariata tisti faktor, na katerega lahko primeroma najbolj sam vpliva. Čim prej doseže spo-
sofrnost, tem prej si pribori svobodo.
• • •
Mračno je življenje v kapitalistični družbi za ljudstva. In mrak se gosli iu ozračje se
polni z otožuostjo in žalostjo. Nič druzega ne vidijo oči nemisleče glave, kakor kopičenje oblakov in prevladovanje teme. V slabotna srca leze obup.
Toda ihrak prihaja vedno pred lučjo. Večer se dela v deželi kapitalizma. Neuplasena duša ve, da je za gorami solnce in da mora ob svojem času zasijati tudi nad temi hribi in poljanami. Ali v družabnem življenju niso dobe tako odmerjene, kakor v kretanju nebeških teles. Človeštvu je da na meč, Četudi ne absolutna, da jih skrajša. Ndbena neizogibnost se ne more preskočiti; razvoj se lahko pospeši.
Vrsta je prišla na delavstvo. Njegova dežela jc zavita v mrak iu v njenem zraku plava tuga. Skozi temo pa doni klic nove dobe, ki ga poziva, da jo izlušči zi teme in s tem odreši sebe. Pot drži skozi nejasnost, ob propadih, preko strmin, ali bodočnost mu podaja roko, volja se mu ponuja, da mu učvrsti korake, znanje mu obeta varno hojo. 'Moč mu poje svojo čddovito pesem. * Moč v združitvi, moč v volji, moč v znanju — kadar bo tvoja, drameči se velikan, proletariat, tedaj izgine puščava daleč, daleč za Uboj in v jasni luči se razgrne pred tvojimi očmi nova dežela — dežela socializma, dežela Svobode.
Biološki oddelek vseučilišča Princeton se že dolgo trudi s poizkusi, da bi dobil luč brez gor-kote. Če se razkritje posreČi#v polni meri, se brez dvoma ztavolueijonira ves način modernega razsvetljevanja.
Profesorji Dahlpreen, Conklin in Harvey p/o-učavajo živali, ki svetijo v temi in proizvajajo 0!) odstotkov tozadevne svetlobe. Moderna električna luč proizvaja le 2 do 3 odstotke svet hibe, dočim sc izgublja ostalo v gorkoti. Profesor Harvey je dobil veliko zalogo majhnih rib, katere jc najti na »Japonskem. Deloma je analiziral snov v teh ribali ter našel, da se ta snov lahko obdrži cela teta, če se posuši ter spravi v brezzračne, zapečatene cevi. Kadar se te cevi odpro, namoči snov ter izpostavi vplivu kisika, je takoj zapaziti plávkast plamen. Snov je zelo močna, kajti vidna je še vedno, ec se raztopi en del te snovi v 1,700,000 delih vodtT"
Zapisnik krvnika je prav posclbno delo, ki je noznano splošnemu občinstvu. Tak star zapisnik se je ohranil na Angleškem. V tej knjigi so zapisani vsi zločini, za katere jc plačal njih povzročitelj s svojim življenjem in sicer v Newgatc, Ty-»Inirn ali T o wer ju, (M leta 1601 pa do li>16 je zaznamovana vsaka eksckueija in «icer na tak na-čin, tla je čitanje te knjige «lično onemu šaljive knjige. Knjiga obsega imena vseh mogočih zločincev, od kralja Karola I. pa do Rev. Dodda, ki je bil itsmrčen leta 1777 v Tvburn. Neki Matthew <*lark je plačal s «mrtjo umor svoje ljubice, katero je zaklal, dočim jo je poljirboval.
Kljub šaljivemu tonu, v katerem je pisan, je pa to vendar zelo žalosten dokument. O tem menda nihče nc dvomi.
«
Slovensko republičansko združenje.
SEDEŽ V CHICAGI, ILL
IZVR&EVALNI ODBOR:
Frank Bostič, Filip Godina, Martin V. Konda, Etbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Veranid.
CENTRALNI ODBOR.
John Enrnene, Ivan A. Kaker, Ivan Knšar, Anton Mote, Frank Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Steblaj, Frank Sava, Fr. Fdovich, Andrew Vidrieh, Stefan Zabrie, Leo Za-krajšek, Anton Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljat ve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 .Cieero, 111.)
Slovenskemu liepulb. Združenju so se doslej pridružile sledeče organizacije:
Slovenska Narodna Podporna Jednota; zastopnika: Anton J. Terbovec in Matt Petrovič. Jugoslovanska Katoliška Jedkata; zastopnika:
Matt Pogorele in Antou Motz. Slovenska Svobodomiselna Podporna Ziveza; zastopnika: Frank Bostieh in Anton Zlogar. Slovensko Podporno Društvo sv. Barbare in Slovanska Delavska Podporna Zveza; zastopnika: Andrew Vidrieh in Ivan A. Kaker. Jugoslovanska Podporna Zveza "Sloga"; zastopnika : John Rumene in John Rezel. Slovenski Delavski Sokol "Chicago"; zastopnik: Ivan Kulšar.
Slovenska sekcija Modem Woodman v Chicagi;
zastopnik: Joseph Steblaj. Slovenska sekcija Jugoslovanske Socialistične Zveze; zastopnika: Frank Šavs in Filip Godina. Društvo Slovenija Č. S P. B. J.; zastopnik: Frank lldovič.
Slovensko samostojno mladeniško podporno drn «Ivo Danica, v Chicagi; zastopnik: Frauk Mravlja.
Zveza "Slovenski Izobraževalni Dom", Frank--
tihi, Pa.; zastopnik : Štefan Zabrie. Slovenski Tamlburaški in Pevski Zbor 44Lira'' v
Chicagi; zastopnik: Jacdb Muha. ¡Slovenski Socialistični Klub (samostojen) in Slov. Čital niča v Milwaukee, Wis.; zastopnik: Leo Zakrajšek.
Glasila S. R. Z. so slededi listi:
Prosveta; zastopnik: Jože Zavertnik. Glas Nartida; zastopnik: Ludvik Benedik. Glas Svobode; zastopnik: Martin V. Konda. Proletarec; zastopnik: Etbin Kristan. Slovenjia; zastopnik: Frank Veratnič. Čas; zastopnik: Frank Kerže.
VABILO NA SHOD
Z ozirom na željo večine -COLUNWOODSKIH DRUŠTEV in z ozirom na poziv izvrševal nega odbora SLOVENSKEGA REPUBIČANSKEGA ZDRUŽENJA
da se ustanovi v naši veliki slovenski naselbini lokalni odbor in organizacija tega Združenja je dfuštvo "U Boj" št. 53 S. N. P. J. vzelo stvar v pretres in sklenilo, da se izvoli pripravni odbor, ki naj skliče
JAVEN 8H0D
na katerega se naj povabijo vaa društva in po-aameaitiki, da se na tem shodu pojasni namtm lokalne organizacije, postavi stalni odbor in opravijo drugi poali, ki pridejo na dnevni red.
JAVNI 8H0D se vrli dne 25. novembra t Kunčidevi dvorani.
Glavni govornik bo rojak Matt Petrovčič, član nadzornega odbora S. R. Z. Začetek ahodu bo razviden iz letakov.
Vsak rojak in rojakinja, ki se zaveda, da je v prvi vrati alovenske narodnosti, kateremu bije srce za dobrobit avojega stoletja tlačenega naroda, kateri aedaj mora prelivati kri proti svoji volji za svoje tirane, vsak, komur je pri srcu svoboda naroda, naj gotovo pride na ta shod in pokaže, da je pripravljen tudi delovati za osvoboditev avojih, da se poteguje za pravico in pravičnoat in da je pri volji ne le pomagati svojemu narodu do osvoboditve temveč vsem slovanskim narodom, ki sedaj ječe pod tujčevo peto.
Rojaki in rojakinje vsi na plan. Odzovimo se povabilu požrtvovalnega izvrievalnega odbora Slovenskega Republičanskega Združenja in ustanovimo prvi lokalni pododbor Slovenskega Republičanskega Združenja.
Pokažimo pred svetom, da smo mi Collin-woodčani navdušeni za svobodo, da smo napredni med naprednimi in dajmo vzgled rojakom in društvom po drugih naselbinah, da se bodo tudi oni organizirali v lokalne organizacije, da bodemo centralno in lokalno organizirani polnoštevilno re-prezentirali slovenski narod v Ameriki in širili med Jugoslovanstvom našo prevzvišeno idejo za ujedinjenje vseh slovanskih narodov na Balkanu v eni močni federativni republiki.
Mi ameriški Slovenci, ki smo kot del skupnega slovenskega naroda upravičeni in opravičeni zastopati slovenski narod, moramo energično nastopiti in poriniti naše zahteve v ospredje. Mi moramo govoriti za naš narod in ugladiti pot, ki nas bo vse privedla do ujedinjenja na edino pravi podlagi.
Zato rojaki bo ta shod v nedeljo 25. novembTa nekaka demonstracija, ki naj jasno svetu pokaže, ako je res želja našega naroda, da ostane, ali pa pride pod kako monarhijo, ali če je naša splošna želja, da se narod osvobodi in reši svojih tlačite-Ijev in se sam vlada.
Pridite toraj vsi, brez izgovora!
Kari Kotnik.
Nakladno k temu uredništvo priporoča vsem lokalnim podpornim, političnim in kulturnim društvom po deželi, da povzame jo inieijativo in se tudi po njihovih naselbinah konstituira sličen lokalni odbor. Slovensko Republičansko Združenje mora ostati mrtva stvar tako dolgo, dokler bo narod po deželi spal in se ne bo zanimal za akcijo.
Glavni odbori velikih slovenskih naprednih organizacij so se izrekli, da se popolnoma strinjajo z načeli in programom tega S. R. Z. Oni so šli celo korak dalje in so odobrili čikaško izjavo in priporočali svojemu članstvu, da v vseh ozirih podpira to republičansko gibanje in pomaga z agitacijo.
¿Stvar je narodnega pomena in ne strankarskega. Vera in politika nima pri tem nobenega o-pravka. Vsak se lahko žrtvuje za dobrobit svojega naroda, ne da bi rabil pri tem zatajiti svoje versko ali pa politično ali kako drugo prepričanje, ker vsi smo Slovenci in kot taki se moramo potegniti za dobrobit našega naroda. S tem bodemo vršili svojo narodno in kulturno dolžnost v zavesti, da smo storili nekaj dobrega za narod, ki je ječal pod tirani tisočletja.
Toraj organizirajte lokalne odbore. Za navodila se obrnite na tajnika Slovenskega Republičanskega Združenja, A. J. Terbovec, Box 1, Cicero, 111.
Nekaj o ledenikih.
Izpod sneženih nasipov v zgornjih planinskih kotlih izvirajo ledeniki. Ijedeni skladi napolnjujejo od zgoranjega .izvira do spodnjefga konca vse gorake globočine, kakor bi bile zalite z vodo. Kakor po strugi tekoča reka napolnjuje ta planinski led dolino od brega do brega. Tekoči reki enako se pomika ledovje med bregmna, vije se kakor dolina, skrčuje se in razteguje z dolino vred; da, celo v tem so ledeniki enaki rekam, da se zliva po dvoje ledenikov v enega, kakor se stekata dve reki in združujeta v eno. Res ledenik je povsem podoiben zamrznjeni reki, njegovo ledovje se vije in upodablja po strugi, kakor da bi ledeuik ne bil iz ledu, ainipak iz mehkega vodeue-ga testa.
Take ledene reke, pri nas ledeniki, pri Nemcih pa GletMcher, angleško glacier imenovane, segajo dostikrat po štiri do pet tisoč čevljev daleč od mej večnega snega v nižje kraje dolin, dokler ne zadenejo tako gorkega kraja, da se taja toliko ledu, kolikor ga priteka. Sploh se pa otaja letos manj, drugo leto nekaj več spodnjega konca, zato ne sega ledenik vsako leto enako daleč v spodnjo dolino. Izpod spodjedenega ledovja na spodnjem ledenikovem koncu pa izvirajo studenci in potoki. ledeniki imajo na nekaterih mestih gladko površje, povsem podobno mirni gladini vode. l<z večine pa so mnogovrstno razpokani, ne le na površju, ampak tudi po notranjščini. Po površju bi po raapokah, ki segajo tu pa tam skozi vso debelost notri do tal, se raztekajo in prece-dajo plitve vodice: Videti jc, kakor bi segale žive žile po vsem ledu. Po teh žilah *e odteka voda, ki sedela pri tajanju ledu; voda se nabira pod ledenikom, teče pod ledonl navzdol in privre na kfln-cu kot ledeni potok izpod ledenika., Pri iztoku vidiš večjidel velikanska, krasno vzbočena ledena vrata, kakor ko bi bila — Ljubljanici pri Vrhniki enako — prodrla silovita reka mogočno skalovje.
Poseben značaj imajo ledeniki od dveh stvari.
1.	liedenik nosi s selmj in tira navzdol veliko množino kamenja, peska in sipe. Na onih krajih, kjer je ledenikov tok širši, nabira rada ta tvarina po straneh ter dela nasipe in obronke. Po krajih in na koncu ledenika se nabirajo veliki kupi, znani pod imenom: "Moraene". Po tistih krajih, kjer zadeva skupaj dvoje ledenikov, se nabirajo kamenne grofblje tudi preko srede združenih ledenikov prav po tistem toku, po katerem se stika ledenik z ledenikom.
Znanstveno preiskovanje ledenikov sta šele leta 1H40 sprožila Carpentier in Agassiz. Pokaralo se je, da je pomikanje ledu po visokih anežni-kih in po arktičnih krajih silovito. Spoznalo se je, da pehajo ledeniki pred seboj cele razvaline kamenja, in to ne le po vrhu, temuč tudi pri tleh in al) straneh svoje struge. Na visokih planinah lomijo ledeniki kamenje in velikanske skale in tirajo take razvaline z velikim skalovjem vred v daljnje kraje, kjer jih nakopičijo posebno ob svojih koncih. Poprej so mislili geologi, da so vode priplovile z ledom iz daljnih severnih gora v južne dežele tisto zašlo skalovje, ki ga imenujejo eratiške skale, katere so po več 'krajih, raztresene zlasti po Nemškemu; sedaj vemo, dk so baš ledeniki s svojim silovitim počasnim pomikanjem pripehali s seboj te skale iz planin.
2.	Ko se ledeniki pomikajo niže in niže, brusijo in likajo pečine poleg svojega toka. Brusijo pa pečine s peskom, ki si ga delajo sami, ko me-Ijejo kamenje, katero pride v špranje pregiblja-jočega se ledovja. Po marsikaterih planinskih dolinah, poselbno na Švicarskem v dolini Aarski, se nahajajo visoko nad ravnino take obru.šene pe-
čine. Pot iz Meyeringa v Oriumel dritt čez ploe- * často skalovje, in to je tako gladko blikanro, da je začetkoma izpodletalo konjem in ljudem, do-Jiler niso vsekali drobnih razorjev v gladka tla.
Tako zapuščajo ledeniki sledove svojega nekdanjega delovanja, zanesene skale in oglajene pečine. To so trdne priče, s katerimi priroda o-znanja, da so svoje drri tisti kraji bili prepreŽeni z ledeniki.
Med sledove, ki jih zapuščajo ledeniki, se štejejo, tudi takootvani ledein mlini ali orjaški kotli. No, kaj pa je to? Na spodnjem koncu lede-nika mora biti toplota večja kakor tam, kjer voda zmrzuje. Z vediitm tajanjem pa se delajo dere-či odtoki ati grape, ki se po ledenikovih razpokah udirajo v dolino. Take grape ledeniške vode delajo visoke slapove. Včasi zadeva tak slap na dnu na pregibno skalo. Slapovi vode, ki bijejo ob skalo, jo iupodjedo sedaj na tej, sedaj na drugi strani. Ker je skala težka, jo potiska lastna teža vedno na tisto stran, kjer je jama globoka, in s takim tlačen jem se vrti skala pfroti globoki strani kotla. Knako vrtenje velikih kamnov se opazuje tudi v udorih drugih slapov. Taki slapovi kotli se' nahajajo s kamni, ki so jih vrtali, vred n. pr. v liuzernu na takozvanem ledenttkem vrtu, katerega so našli leta 1872. Ta največji kotel tega vrta je deset metrov glolbok in na vrhu osem in pol metrov širok. Ti ledeniški kotli so zanesljiva znamenja, da je bil Luzern nekdaj pokopan pod ledenikom. Pogosteje se n"hajajo drugi sledovi nekdanjih ledenikov, namreč groblje po krajih in po koncih nasutega kamenja, pa tudi ledeniki ubruski in ogledki.
Taki sledovi, katere nahajamo na mnogih krajih daleč od sedanjih ledenikov, nam kažejo, da so se ledeniki v predzgodovin»kih vekih razprostirali veliao bolj na široko kakor dandanašnji, pokrivali so celo mnogo več sedaj zmerno toplih dežela. Po takih znamenjih se je «poznalo, da so se ledeniki po švicarskih Alpah in po Pirenejih v predzgodovinskih dneh razprostirali dosti širše nego sedaj.
Ahpinski ledeniki so nekdaj segali na severni strani do Monakova, na severno vzhod ni do Dunaja, na jugu do jezera Garda in na jugocabodu do Lyona in do Nizze. Pa tudi več drugih pokrajin, ki v zgodovinskih vekih niso nikdar imele ledenikov, so jih imele v predzgodovinskih časih: Vogezi n. pr., Črni les, Rudne igore, Škotska in Anglija.
V našem življenju V vse relativno. Tako je tudi svoboda relativen pojm. Če bi bila absolutna svoboda mogoča, bi bila vsa vprašanja o njej teoretično kmalu rešena. Toda absolutna svoboda je utopija, nemogoča, nedosežna, neizvedljiva reč. Absolutno svoboden bi bil Človek, ako bi vse svoje življenje lahko uravnal povsem po svoji volji in le po svoji volji; ako ne ,bi nobena druga moč in sila vplivala ne na njegovo mišljenje, ne na njegova dejanja; ako bi bili vsi njegovi sklepi rezultati njegovih lastnih, le iz njega samega zajetih predpostavk in njegovih samo v njegovi glavi spredenih miselnih veai; ako bi bile njegove moči tako velike, da bi vsako njegovo voljo lahko u-resničevale in ako ne bi bilo nikjer nobene sile, ki bi mogla ovirati njegovo vOljo in njegovo največje ali najmanjše dejanje.
NE POHABITE NA —: VHSELKT* :— SIjOV. HOC. K LIT* A ŠTEV. 1
NA ZAHVALNI DAN S KRASNIM PROGRAMOM.
O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh.
Načrtal dr. H. Dolenec.


Ko se gobarji na večer vrnejo k bajti in se okoristijo vsak s svojo borno večerjico, pride na vrsto obrezovanje nabrane gobe. V to služi oster nožiček, s katerim se odrezuje od gol>e lesovina, takozvani obrunki. In teh obrunkov se v teku let, kakor sem že prej omenil, toliko nabere, da je na sežnje okrog bajte le obrunek in strhlenina. Pri tem delu pridejo na vrsto«tudi vse bolj zanimive dogodbe, ki jih podaje gozdna narava. Ko sem bil \ jaz gost gobarjev, se je razgovor podaljšal tudi čez obrezovanje; pušil se je tobak iz malih pipic, kakršne služijo gobarjem, in kar sem imel s seboj za priboljsek, se jc vrstilo v krogu. Skoro največ sta vedela povedati stari Pirec in pa stari Stor-šek, ki sta bila tudi lovca ob svojem času. Pirec ni nikdar pozabil povedati, kako jc v Pogači nad Ložem ustrelil jelena: "Še mlad in krepak sem bil in imeli so me bolj za poganjaČa. Nekega dne pa, ko se je zanesla vest v mesto, da je jelena slediti v Pogači, smo se naglo zbrali, kar nas je bilo za to, in tudi jaz sem dobil staro enoccvko, ki se jc še na kamen sprožila. Menili so, da bofn jaz kar tako za strah in da ne znam nič pomeriti, ker niso vedeli, da sem semtertja izmaknil očetovo pufikg in ž njo pohajal in streljal po PogaČt in Sredi. Pustili so me na robu, kjer se vežeta Pogača in Sre-
da, in ko je bilo proti vrhu zastavljeno, so se oglasili poganjači. Komaj se to zgodi, že zagledam jelena, ki ni zavil po strani in proti vrhu, kakor se je ukrepalo, ampak nesel se je naravnost proti meni. Privzdignem pušo, in ko je prišel kakih trideset korakov vštric mene, sem mu nameril naravnost na pleče in stisnil. Velik skok je naredil in zavil na levo. Le malo sem obstal, in ko je izginil, sem šel pogledat na strel in že po prvem skoku sem zapazil krvav sled na snegu. Zakli-cal sem tovarišem, šli smo za sledom in v hrastju nad Mavrovo dolino je že ležal jelen." — "Res je bilo tako," je pristavil stari Soršek; jaz sem bil takrat za poganjača in ta, ki je nad menoj poganjal, se je prehitro oglasil, in zatorej se je jelen premaknil navzdol, a ne proti vrhu, kjer so stali stari, izurjeni lovci." — "Saj je prav prišel," smo rekli mri poslušalci v zadoščenje Pirčcvi nekoliko užaljeni zaslugi in v pomirjenje Stor-škove vidne pikrosti. Piree in St-oršek sta si bila oba kot tihotapska lovca drug drugemu dostikrat na poti. '
Razgovor o jelenih jc bil, posebno zame, 'zanimiv in kar po malem sem dihal, ko jc jel praviti Iskra, kaj se je njemu s to živaljo pripetilo: "Prehajal sem pod Tivro v žlebu; nad menoj proti
v ■ j,-
vrhu jc bil drug gobar. Kar začujem šum, kakor bi bil ves Snežnik proti meni dihnil, in obenem sem bil sredi ubeglih košut in jelenov. Že sem mislil, da sem vse prestal, kar se pridrevi naravnost do mene jelen s strašanskimi rogovLŠele tik pred menoj me zapazi, in ne da bi se bil pristavil, je planil kvišku in č rez me, da sem kar vsega nad seboj videl". — "Jelena se vendar nisi bal", o-meni Pirec proti pripovedovalcu, ki mu je še spomin obudil znake prestane osuplosti, in vsak se je nekoliko namuzal skoraj da oprov^gljivi opazki Pirčcvi in zavestni obrambi Iskre, ki ji» omenil, da ga ni človeka, ki ne bi sc nekoliko prestrašil take kar nepričakovane prikazni v gozdi. — "Res je, res," je pristavil Opek; "čudno je videti jelena, ko se spusti navzdol in po kakem šib ju z rogovi po hrbtu, da mladovje kar vihra, iti čudno je, da se žival ne zaplete. Proti meni sta se nekoč, podila dva taka rogača po Lepem dolu in žc precej sta bila od mene, ko je šibje še vihralo in sc čulo še sopenjc, a živali žc ni bilo več videti. Pa kaj bo jelen, to je plaha žival in človeka le preseneti, t oda meni sc je pa druga pripetila: Bilo je na Velikem Mogočnjaku, ko sem po nnkleščc-nem drogu si pomagal na visoko šibo in do gobe.
Že spehan sem bil in hotel sem se ravno doli spustiti, kar začujem robnenje ipod seboj, in ko pogledam doii, eapazim medvedko z dvema mladičema. Oprimem se debla še bolj in poslušam mrmranje. Kar se kosmatinka poprime debla in se vzpne, kakor bi hotela zlesti k meni. Čudno mi je postajalo pri srcu in z vso silo sem jel vpiti: "Kje hoj! kje hoj!" in udaril sem s sekiro po deblu. Malo je to pomagalo, kajti «ver je toliko odnehala, da sc je polotila mojega klobuka pa črevljev, katere sera bil spustil pod drevesom, in še bolj sem se zbal, da bi moral bos in gologlav se vrniti proti domu. "Kje hoj! kje hoj," sem jel zopet vpiti, ker so rac tudi že moči zapuščale, ko sem visel na objetem deblu. Ne vem, kako bi se bila stvar končala, da se nista mojega silnega vpitja zbala mladiča in se jela pomikati v goščo, za njima pa medvedka. Potan sem bil do niti, ko sem zlezebzopet do tal, in brez obotavljanja sem odnesel črevlje, klobuk in vrečo v drug kraj. Šele črez precej časa sem šel pobrat tudi gobo".
Glasen smeh je spremljal konec Opekovcga pripovedovanja, ki je še vedno mrmral: "Ti pošast grda, kako me je prestrašila!"
(Dalje.)
A. Mtehell Palmer, varuh lastnin« tujcev, je podal sledečo lajava, ki odstranjuje vse dvome:
Gleda 4 ' trading-with-the enemy aet" postave vlada nekskn nerazumljen je s orirom na drtavljane aH podanike Nemčije sli njenih zavetnikov, v Ameriki. Taek osebe niso v* t nt o pod besedami " «ovratnik ali zavetnik so vraftnikov", kateri izraz se rsbi v poetsvi. Hranilne vloge v poštni hranilnici Zdruftcnik drŽav, ki so last takih oseb, niso podvriene za plembi vlade In ne bodo potemtakem rssetene ml "varuha lastnine tujcev" ali da bi se nadlegovali vlolniki na kak aačin.
V blilini Panama, III., so našli v nekem koru/.uem polju na tisoče odprtih pinem, kstera so po večine v«el*o vala densme nakaznice ,otiroms densr. Preiskavs j* dognala, ds je bilo dne 2». septembra ukradenih ve* yrtč pisem is poštnega vlska. Tstovi so •krili vreče v ko
rušo, kje rso pretakali pinma. Drisvni tsjni policaji so ns delu, da najdejo sločince.
Pre dkrstkim «e je uprizorila v Ameriki velika agi tseija, da se sprejme metemki sistem. Vojna na* je naučila spoznavati pojme kot milimeter, centimeter, kilometer in tako nsptej. Ugotovlja se, da je metrski sistem veliko boljAi in popolnejši kot pa oni, ki je v nsvsdi v An gliji In Ameriki. Anple« »srni so se pričeli zavedati tega dejstva in pričelo ne je s stičnim gibanjem v Angliji kot •e je vršilo le preje v Ameriki.
Neki asglečki inftenimki list, ki se zavzema za spre jem meterskega sistema, ugotavlja, da «e je ml leta 1ft40 naprej pridruftilo 34 deiel francoskemu Msndardtt mer je nja in da ni niti en nsrod v tem čsrii sprejel angleške mere. Isjavlja se tudi, da se ni v tem čsau uveljavilo nobenega drugega novega cmrilncgs «interna. Meterski sistem
je v avojem uatrojti tako priproat in lahko umljiv, da jc viaka izpolnitev nemogoča ter «ploh nepotrebna.
Iz Londona poročajo, da delajo v botaničnem vrtu zanimivo poickuae, da bi z električno lučjo pripravili cvetlice do hitrejšega razvrt^a. Tir ure ponoči r« gibljejo ogromne obločniee v določeni «meri preko paradiinikov, fuhiij, geranij, hrizantemov. Zanimivo je, da ae para-ditniki razvi jajo pod ftarkl električnih avetilk tako ugodno, da rodc mnogo raneje in obilneje plodove, kakor navadni paradiftnk, k jh obseva aolnce.
Glavna masa volilcev pripada delavskemu razredu. Ako bi imela enotno voljo, bi morali biti prihodnji kongres delavski in prihodnja vlada delavska. Stvar je tako enostavna, da bi jo mo-
ral razumeti najpriprostejši um. Pri volitvah odločuje večina; ako je ta večina delavska in glasuje složno, mora zmagati.
Iz VVashingtona, D. C., se poroča: Združene države so napravile prvi poskus, da postavijo ženske za pismonoše. V glavnem mestu sta nastavljeni dve ženski, in ako se pokaže, da sta sposobni in kompetentni, bodo Ženske nastavljene tudi drugod. Ena teh prvih pismonoi je vdova nekega bivšega pismonoše, druga pa je lena nekega pi§-monoša, ki se sedaj nahaja na fronti.
mm	.........|
ŽIVE SLIKE DNE 29. NOVEMBRA V NARODNI DVORAiNL 'J Jllll
Socialno zakonodajstvo v Švici)
švicarska republika, ki je v marsikaterem o-selo napredna debela, je dolgo zaostajala za fiuii državami v eni izmed najvažnejših soci-reči. Za delavstvo namreč ni bilo nikakr-
zavarovanja za slučaj bolezni in neagod. itila je popolnoma p rotite roke privatnim ku-llistom, ki so pa seveda zelo malo brigali boljšali je delavskega položaja. Šele leta 19U prišel v veljavo novi zakon o delavskem za-)van(ju.
Tudi v &viei je donela stara pesem, ki se po-ivlja vsepovvod. Socialistično organizirano de-IVNtvo se je potegovalo za socialne reforme. Ne-ino delavstvo se je dalo pri volitvah pregovarjati od meščanskih strank, volilo je njili kaniti ti si. ,ko so bili iavoljeni, v interesu ka-' pita list o v zametavali socialistične zahteve. "Zaupniki privatuilh zavarovalnih družb so ae z \
lištirimi upirali državnemu zavarovanju, kar je ¿Wo 7. njihovega stalila seveda razumljivo. Petkrat se jim je v družbi s kapitalističnimi podjet niki posrečilo premagati zavarovalniški) predlogo, dokler ui povečani razmah delavskega giba-Sjs in tehnični napredek s svojim! posledicami Bprn'iil tudi to gospodo, da se ni mogoče trajne upirati takim zahtevam in da je vendar le bo-|||e nekoliko odnehati, kakor pa se podajati v nevarnost hujših bojev.
Druga vaižna socialna reforma za švicarsko delavstvif je iaprememfca tovarniškega zakona, ki je bil sklenjen leta 1884 in čigar določbe so pitale tekom časa popolnoma neprimerne. Za to reformo so se zelo trudili tovarniški nadzorniki, ki ao že leta predložili vladi načrt za reviziji) «akona. Vlada je potoni izdelala nove predlo-* ge, o katerih se je posebna komisija posvetovala i zastopniki delavcev in delodajalcev.
Novi zavarovalni zakon sluzi v nekaterih o-ririh d rugim državam lahko za zgled. Namesto prejšnjega prostovoljnega zavarovanja je vpeljano obvezno zavarovanje, ki se pričetija za slu-
čiHj bolezni z 18. lotom in velja za vse delavce do 60. leta. Zavarovanju je podvržen, vsak, kdor nima naj m a nje tritisoč frankov letnega dohodka. Bara toga mirnega zavarovauje tudi kmečko ljudstvo in porodnice.
Bolniška blagajna si lahko izvoli svoje zdravnike in lekarne in skleue z njimi pogodbo. Ako zahteva bolnik v izrednih slučajih drugega zdravnika kakor blagajniškega, se mu povrnejo stroški. Ako je član natjiiianje leto dni delal na enem mewtu in se vsled iapreoienjenega dela prijavi drugi blagajni, mu ni trt>ba plačati vpiaiiitic in je takoj opravičen do vseh zavarovalnih koristi.
Za podporo je določeno: Zdravnik in vsa potrebna zdravila ,a1i pa naj man je X frank na dan v prvem letu. Važen za praktično izvrševanje reforme .je prispevek vlade, ki je prvo leto znašal več kakor pet miljonov frankov. Razdeljen je prispevek naslednje: Za vbakega zavarovančevega otroka izpod 14 let :J50 fr.; za vsakega mofkega ¿lana 3.30 fr.; za vsakega ženskega člana 4 fr., povrh tega so posebni prispevki, n. pr. 20 frankov za vsako porodnico, 20 frankov za vsako mater, ki je 10 tednov v postelji. Za vsakega člana v oddaljenih vaseh, kamor se mora zdravnik posebej peljati, je prispevek zvišun na 7 frankov.
Hprava je sestavljena iz dveih tretjin delavcev in ene tretjine podjetnikov, ima torej pretežno delavski snačaj. PrUpevkov razun vladnih subvencij plačujejo podjetniki eno, delavci pa dve tretjini.'
V vsakem oziru pomeni novi zakon velik napredek napram prejšnjemu stanju, ko je bil ponesrečen delavec odpravljen z žalostno bagatelo. Sedaj dobi v slučaju trajne poškodbe dosmrtno rento na podlagi rezultata zdravniške preiskave. Prve tri dni ima pravico do zdravnika in zdravil, potem pa 80 odstotkov svoje plače. Prispevek, znaša 40 centimov na mesec, ostalo morata doplačati podjetnik in država.
tZa slučaj nezgode je lahko zavarovan vsakdo, tudi tujec in kmet, če znašajo njegovi dohodki manj kuJiur MOuO frankov ua leto.
V Kinrtne.ni slučaju se ¿*iy;sca zuu»talnu do 60 procentov podpore (na otroka do 16 let 15 odstotkov). Pri popolni sp<w< ibinuti za delo znaša podpora do 100 frankov. Če ima delavee 2000 frankov letnega dohodka, pa se zmanjša vsled nezgode njegova sposobnost za delo za 10 odstotkov, znaša njegovp renta 1400 frankov, ali obresti od kapitala 35,000 frankov.
Za revizijo tovarniškega zakona se je delavstvo neštetokrat bojevalo, dokler ni naposled pritisk socialističnih zastopnikov izsilil te reforme. Idealna pač niti ta reforma ni. Ko je vlada ie izdelala svoj načrt, se je vodil oster boj med it-ste-pniki delavcev in delodajalcev. V prvi vrsti je bil predbtg o koalicijski pravici, kateremu niso huržvazni zastopniki dali svoje sankcije, lioječi se razširjenja delavskih organizacij.
Iz zavarovalno tehničnih razlogov je bil zavržen predlog, da bi veljal tovarniški zakon tudi za male obrtnike. Zanje ho baje iždan pose I h* n zakon. Postavodafja o koalicijski pravici pa ostane prepuščena kantonskim zastopom kakor doslej. Tudi zakonito znižanje delavne dobe na 9 ur je bilo zavrženo.
Kljub temu prinaša zakon marsikatero zft>olj-šanje .V prvi vrsti je odpravljena odškodnina, ki jo je prej delavee moral plačati, ako je pokvaril orodje, katero je rabil. Prej je moral kot "glo-bo" plačati dvojno ceno; za druge nezakrivljene škode je moral pogost orna plačati več kakor polovico svojega zaslužka. To je sedaj izpremenje-no. Za kazni do 25 centimov mora podjetnik izkazati, zakaj se iztirjavajo; v nobenem slučaju ne sme globa presegati tretgine mezde. Maksimalna delovna doba znaša po zakonu 10 ur na dan ; če ¿e sobota popoldne prosta, sme znašati 10 ur in pol.
Za ženske, ki imajo domačijo, mora liiti sobota popoldne prosta. Vpodjetjili, kjer se menjajo delavske partije, velja 8 urni delavnik j v poaelb-uàh slučajih Mine zvezni svet is gospodarskih razlogov dovoliti dve partiji po 10 ur. Odmori morajo tra'jati ob osemurnem delu po pol ure, ob de-seturneni po eno uro, <<b dvanajjturnem po pol-drugo uro.	i
Za čeziirno in praznično delo se mora plača zvišati za 25 odstotkov.
Delo se ne sme odpovedati:
1.	V dobi nezakrivljene nesposobnosti za delo v slučaju nezgode ali bolezni do 4 tednov;
2.	V debi obvezna vojaške vaje.
Mezde se morajo izplačevati najmanje v štirinajstih dneh in sicer ob delavnikih. Zadržati se sme kvečjemu 6 delovnih dni. Pogodbe, da zapade ua tak način pridržan denar, če se prekine delwvno razmerje, so neveljavne. Za porabo delovnega prostoja, orodja itd. se ne sme nič odbijati od plače. Surovine in ponlofen inaterijal se sme delavcem računati le za režijs-ko ceno; to ve-Jja tikli za pokvarjen materija).
Mladostnim delavcem mora biti omogočen šolnki Ubisk. V 17. in 18. letu imajo pravico, da obiskujejo po 5 ur na teden strokovne šo4e, ne da bi se jim za to smela podaljšali delovna doba ali pa prikrajšati plača.
Za državne delavnice je ustanovljena posefo-na naduorna komisija treh članov, izmed katerih mora eden «biti delavec. Za reševanje delavskih pritožil» so dodani še štirje člani, med katerimi morata biti dva zastopnika prizadetih delavcev.
Lastniki tovarn so dolžni, da uvedejo vue varnostne naprave za preprečen je bolezni in ue-zgod.	%
iMhiogo je v tem zakonu še pomanjkljivega; nova mehiška ustava ga je na primer znatno prehitela. Vendar je iftdatno ¿boljšal prejšnje razmere! delavstvo pa mora spoznati, da bo doseglo več izboljšanja le s svojim bojem.
Obupni klici v Avstriji.
(Pod naslovom "Obirajte konti!" in "Preskr-bite se s krmo I" piše starokraijsko časopisje sledeče :
•V mirnih i asih smo dobivali iz tujine dovolj krovin za pridobivanje olja za mazanje, mila Al. Naša industrija pridobiva sedaj kostno tol-Ico, kostno olje in klej in bi mogla zahtevam po ■Hu, olju za mazanje, kleju itd. zadostiti le, ako spi oddamo vse kosti, ki jih doslej še vedno v ti-lih gospodinjstvih neporabljene mečejo stran. V Avstriji se tako vrže proč najmanj štiri c vagonov »kosti. Naša industrija pa danes obi že 'iz* tk*om*"%ofrti poleg znatnih žin tolšče in kleja še 1,800 vagonov kostne e, ki zadostuje kot izvrstno fosfornato gnojilo za dovoljno po^gnojitev 100,000 oralov njiv. ^ Tega .gnojila pri nas sedaj silno primanjkuje.
IZ omenjenim gnojenjem bi si pomnožili pri-delke na žitu za več kot 47,000 vagonov ali 470,-§000,000 kilogramov.
¡Poniaigajte vsi, da pridobimo več tofcsče, več i umetnega gnojila m več kleja! Kosti ponudite aabiraleem za kosti! Pomagajte hraniti in var-r Sevati!
(Danes drdro morda več vlakov po progah, *e suče več strojev po raznih obratih kot pred izbruhom vojske. Za mazanje teh se potrebujejo velikanske -množine olja. Ker je do\toz surovin za pridobivanje te»ga iz tujine nemogoč, se mora | v to svrho porabljati razno drmgo drtbro olje, ki i tato ne pride v korist prehrani.

Zato nabirajte kosti, ki jih je itak prepovedano metati proč ali jih agati.
iz enega kilograma kosti se danes prido&iiva osem do deset dekagramov tolšče in 60 deka^ra-mov «kostne moke, ki je izvrstno umetno gnojilo, katerega našim kmetovalcem silno primanjkuje. Ponudite tedaj ^kosti v nakup domači nakupoval-nico za kosti, ki jih odda centrali za kosti na Dunaju.
Z oddajo kosti pomagate državi tudi dobav -ljati glicerin, ki je potrelben za napravo razstrelil, pomagajte pa obenem varčevati z užitno mastjo in oljem ter pomagate tudi, da kmet zanje boljše in velč žirta.
Zbirajte cunje, kosti in crepinje!
I« kosti pridobiva industrija dandanašnji cnatne množine toU*"e, glicerina in umetnih gnojil. Dobljena tolšča slu^i kot olje za mazanje, kot surovina za izdelovanje sveč pomaiga varčevati z jedilnimi olji in mastjo.
V vsakem okraju naj bi se zato zibirale kosti, ki jih potem porazdeli centrala za kosti na Dunaju na tozadevne tovarne.
Nabiranje kosti nudi dortrer zaslužek. Z vsakim kilogramom pridobljene kostne «tolšiče rešimo prehrani 1 kilogra/n jedilne tolšče (masla, masti, koruznega olja, makovega olja, rapso-vega olja itd.)
Dalje je eitati:
Skoraj povsod po nasiili, krajih je bila letos košnja slaba oziroma zelo slaba.
Za vojaštu» je treba oddajati velikih množin » in tako sHahko vsak slab račuaiar izračuna,
Za krme
~ -- -------—,
da bo šla letos s krmo precej trda. Zato naj vsakdo, ki mu grozi pomanjkanje sena za zimo, «e sedaj skuša ¿¡val prekrmiti in preživeti z drugimi krmili in pašo, da si seno in deteljo prihrani za zimo in lačno pomlad.
Nihče uaj se ne pomišlja in naj se nikar ne zanaša na kaka močna krmila, kajti teh je že sedaj silno maho in jih je kaj težko dobiti, v najhujšem času pa tudi teh krmil — ne bo!
s steljo je isto. — Suša je vzela vae! Pripravite si tedaj atelje od drugih gozdnih raatlin, od vejevja iglatega drevja, nagrabite listja, porabljajte žaganje, šoto, kjer jo imate, v nekaterih krajih |»a ho ste'	da bo
treba si pač polagati z zemljo.
Zaradi varčevanja s senom si naj vinogradniki ¿e bCv-Uj pripravijo rezja, ki si ga morejo lia-pratljati že tako sedaj, kajti grozdje je že dokaj zrelo in mehko.
(Povsod naj si kmetovalci pripravljajo .tudi listja za krmo, četudi je že precej po®no. Najboljše, najnežnejše je pač ono listje, ki se pripravi za krmo Že v juniju in juliju in je tudi naj-izdatnejše, vendar bo v sili tudi pozneje napravljeno listje istotako prav dobro došlo.
<V ta namen je treba rezati drobnejše vejice, kakor svinčnik debele, in jih povezati v tako-
avane vejnike. Dobro so se obnesli od topola (jagnjedi), lipe, jesena, vilbe iu jelše napravljeni vejniki; v nekaterih 'krajih si jih napravljajo tudi od leske in od hrasta.
Po Gorenjskem, zlasti v škofjeloškem okraju delajo kmetje vejnike navadno med Šmarnimi mašami in /trdijo, da tedaj napravljene vejnike, oziroma listje žival prav posebno rada je.
Dobro posušeno listje od topole je vsaj toliko vredno kot srednje vrste seno, četudi ga zbi -ramo šele v septembru in oktobru. Kdor moro, naj si napravi vsaj toliko listja za krmo, kolkkor je moral oddati seifi za vojaštvo, in naj računa na možnost, da se bodo morda zahtevale že pozimi ali na pomlad zopet nove dajatve.
iNabiranje listja za krmo tedaj ni važno samo za onega, ki ve, da mu bo krme primanjkovalo, nmtpak tudi za onega, ki misli, da bo morda ii-
hajal. .	'	\
Končno je tudi treba vedeti, da živini ni po-kladati toliko sena v jasli, da šari z njim in ga raztresa, ampak je porcijo odmeriti za vsako žival posebej, s čemur bomo potrato zelo omejili.
Tudi šole .naj navajajo otroke, da nabirajo lipovo listje, dalje kostanj, žir, akacijevo in lipovo cvetje in «podobne stvari, fki jih je sedaj kaj lah,k o prodati.
Dandanašnji v veliki naravi ni skoraj nobena stvar tako majhna in brezpomembna, da se je ne bi dalo v splošno korist izrabiti.
Iv
Ivan Cankar
If

Hlapec Jernej in njegova pravica.
i.
To povest vam "pripovedujem, kakor se je po | rtsniei vršila z vsemi svojimi nekrščanskimi kri-neami in z vso svojo veliko žalostjo. Nobene la-« ni zraven, nič lepih besed in nobene hinavščine. Ostrmeli so ljudje na lletajnovi in so plahi po-I *«uli glave, zakaj vzdignilo se je na hribu in je t «topilo v dolino kakor črna smrt. Velika in tiha
|*nea je stopila v dolino: glava teman oblak, no-
K* silne jagnedi na loki; svetla kosa, na rami slo-
J n«ča, pa se je bleščala tja do Ljuibljane.
• m •
m. Starega Sitarja so pokopali; Bog mu daj ne-1 *sa, blag človek je bil. Zvon je odzvonil, župnik * je preoblekel, pogrebci so se napotili v krčmo. Sedli so za dolgo mizo pri Stržinarju, vsi črno ob-lp,?eni, resni in zamišljeni, ženske objokane; hla-P*e Jernej, dolg, star in siv, kakor je bil, je se-«I na klop pod oknom; otrl si je čelo z rdečim fobeem in je zavzdihnil.
"Vsi pojdemo; jaz, mislim, bom prvi stopil v njegovo gaz!"
Pa je rekel mladi Sitar: "No, Jernej, ti pa sediš tam široko in ošab-n<>, kakor gospodar! Kdo je dedoval, ti ali jaz T |Prvo besedo si zinil, prvi nisi!"
Jernej se je veselo nasmehnil in je veselo po-fledal.
"Zmirom si bil norčav in poreden, pa tak o-*Uneš. Tone! Meni pa se prav in dobro zdi, da ^ ni potrla bridkost — moškim vino, solze babam!"
In je točil in je vzdignil kozarec, toda nihče Ra ni vzdignil z njim. ^ Jernej je postavil kozarec na mizo, še pre-ae ga je dotaknil z ustnicami, (lledal je osu-P*l gospodarja in družino in je videl same čemer-obraze.
41 No, kaj!" I
Leglo mu je na srce kakor težek mraz. Ne iz ust ne iz oči ni bilo odgovora.
"No, kaj? Ali sem zašel med mešetarje in cigane, da me gledate in nič ne govorite t Ali sedim z našo družino, ali z iblajtarji, ki snujejo, kako bi me ukanili?"
Trikrat se je ozrl Jernej po družini, od obraza do obraza; nato je prijel kozarec in je izlil vino v steklenico; počasi in dolgo je izlival, ker se mu je roka tresla. Nato je vstal, pa odkril se je in je držal klobuk z obema rokama. Dolg in u-pognjen je bil, ko je stal za mizo; kakor je bil upognjen, se je s sivo glavo skoro dotikal začrne-lega trama na stropu; stal je tam, lica zgrbljena, zagorela, za silo obrita, oči žive in vedre pod košatimi obrvmi.
41 Ni lepo od tebe, gospodar, tudi od vas ni lepo, družina, ljubi moji, da mi ne privoščite kaplje vina na pogrebščini! Bog vam blagoslovi obilno, kar boste jedli in pili, nisem vam zaviden! Če ste naredili novo postavo, ubogal jo bom; mladim kruha, starcem kamen; zdravim ribo, bolnim kačo; spočitim jajce, trudnim škorpijona! Ne sodi hlapcu, da bi razdiral, kar je ustanovil gospodar!"
Mladi Sitar, nagel človek, je zardel cd srda.
"Ni nam sila tvojih pridig, Jernej! Če ti vino ne diši, Bog s teboj!"
"Ošaben si, Jernej, gospodarjev gospodar je rekla Sitarica.
"Narobe hiša, kjer sedi hlapec na zapeČku in briše škornje ob gospodarjev hrbet!" je rekla tašča.
"Narobe voz, ki ga vleče gospodar, hlapec pa drži vajeti!" je rekel svak.
"Narobe kmetija, kjer orje gospodar, ko se hlapec v senci ščepiri!" je rekel sosed.
In ko so rekli, se je Jernej še enkrat priklonil.
"Pametno je, kakor ste povedali in nič krivice ni v vaših besedah. Zatorej vam blagoslovi Bog jed in pijačo, meni pa mirno vest in življenje brez greha!"
Tako je rekel hlapec Jernej in je pljunil na prag in je šel.
n.
Sel je naravnost po stezi čez polje, ob potoku, ki se je skoro usehel gubil v belem pesku. Vroč in tih dan je bil v maju; blizu je bila prezgodnja nevihta, tam že za zeleno goro; vse je molčalo na loki, na polju, zemlja se je bala nezgode in si ni upala dihati.
Ko je ugledal Jernej od daleč, tam pod klancem, belo hišo z zelenimi okni, in hlev in skedenj in kaščo, se mu je storilo težko pri srcu. Tam ni bilo ne za pest prsti, na kateri bi se ne bil poznal trud njegovih rok, njegovega čela pot. Živi človek v hiši leto dni, živi deset let in štirideset let — in glejte, ljudje božji, hiša mu je podobna, kakor brat bratu in ljubezen je med njima. In kadar pojde v daljne kraje po nemilem ukazu, bo jokal po hiši bolj, kakor po bratu in bolj, kakor je nekoč jokal po materi.
Jerneju se je zazdelo, da ga tista zelena okna ne pozdravljajo več tako prijazno, kakor so ga pozdravljala zmirom; in da je na hiši, na vsem belem domu, kakor tiha bridkost vdove.
•Bridkost pa je podobna zrnu, ki- rodi tisoče-rcn sad. Komaj vsejano v srce, se razraste bohotno, tako da tolažbi ni več ne prsti ne soka. In komaj užaljeno, je bilo srce Jerneju takoj vse obteženo in močno žalostjo.,
T
"Kaj si storil, gospodar, s hudo besedo, kaj si storil meni starcu t Zakaj si naredil, da je o-sramočen in potrt na zimo, ki ni poznal bridkosti ne v daljni spomladi in ne vse dolgo poletje!"
Jernej ni stopil v hišo, tudi na polje ni pogledal ; šel je v hlev in je legel na steljo. Tam je mislil take misli, kakršnih nikoli poprej.
— Štirideset let bo, tako je mislil, štirideset in nič manj, ko sem prestopil ta prag. Bajta je bila takrat, čemerna in uboina, da je bilo go-
spodarja sram in hlapca. Pa je tekel pot v potokih, pa smo postavili dom, da je ženskam veselje, moškim čast. Kdo ga je postavil? Vsi so pomrli, trudni; ostal sem sam, poslednji gospodar. Na prostrano, blagoslovljeno polje gleda nai dom. Kdo je obdelal to prostrano polje, kdo ga je razširil? Vsi so pomrli, ostal sem sam, poslednji oralec, poslednji kosec... (Jlejte, čudo prečuduo: štirideset let je rodila jablan, vrtu čast in gospodar; pa pride tujec, pa bi izkopal jablan ter jo presadil na kamen! . . . (Jlejte, čudo prečuduo: štirideset let je robota), da bi postavil dom, a svojim potom je pognojil polje in senožet; in ko je dom stal, ko sta bila rodovitna polje in senožet, pride človek — odkod pač pride? — i» pravi: nisi prvi! Ter ga spodi v hlev, sam pa sede na zapeček in si buše pipo! . . .
Tako je mislil Jernej in je vstal, otepel si je steljo s črne pogrebne suknje in se je napotil v hišo. Tam si je slekel suknjo, zlezel je na zapeček ter si je nabasal pipo. ("'udoma je minila vsa potrtost: smehljal se jc in oči so mežikale pod košatimi obrvmi.
Prišla je dekla v hišo.
"Dobro se ti godi, Jernejf Dan je zunaj, vsi so na polju, ti pa sediš na zapečku!"
Jernej je vzel pipo iz ust in je nagubančil
čelo.
"Poberi se, baba! Komu ukazuješ?"
Dekla je zaloputnila duri.
"Kaj jo je zbodlo, ienščuro?" se je začudil Jernej.
Pod večer, ko se je nebo pooblačilo, so se odprle duri nastežaj. Na pragu je stal Sitsr, majal se je nekoliko, postrani mu je visel klobuk na uho. Jernej je gledal nejevoljno, ni vzel pipe iz ust.
"Kdo je prišel?" je zaklical Sitar.
Jernej je molčal.
"Kdo je prišel, vprašam?"
Počasi je vzel Jernej pipo n ust in se je nasmehnil.
(Dalje sledi.)
PROLETAREC
LIST ZA 1NTEKESE DELAVSKEGA ___LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Kronična nadprodukclja.
• Bodoča država.
- Lastnik In ItdaJaUlJ: -
Jaftslsvaisks delavska tiskovna dražba v Ikicago. Illlaals.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo lato. $1.00 sa pol let«. Za Kvropo $2.60 sa celo leto, $1.26 sa pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spreiuemlM ti valila je poleg novega naznaniti tudi stsri naslov. '
Glaail* il««Milw oritnUacij« Jugeai. — McUUtUM ivu* v AmernL
Vse pritoibe glede nerednega po&ilja-aja lists in drugih nerednosti, je po-
siljati predsedniku druibe Pr. Udovich. 1844 So. Racinn At«., _Chicago. 111._
PROLETARIAN
OwaMl and published «vary Tuesday by
Saatk Slavic Workmen's Pub. Co., Chicago. Illinois.
Subscription rates: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -s-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAfcEC"
400S W. SI. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
NEM&KI NACIONALCI NA NA S/OVfeNSKEM
e	"
Ljubljanski "Slovenski Narod" piše:
V nedeljo 2. septeimbra so zborovali v Mariboru ipod predsedstvom celjskega dr. Aiuibroschit-aa (Ambrožiča) in ljubljanskega dr. Egerja delegati nemških Volksratov iz Slovenske Štajer-•ke, Koroške, Kranjske in Prir morske. Zborovanje je počastil tudi ltočevski knez Auersperg, vdeležili so se ga nadalje poslanci Dobemig, Einspinncr, * grof Baiibo in Markhl.
Objavljeni komunike pravi, da se je na sestanku razpravljalo o političnem položaju, o jugoslovanskih zahtevah in o vprašanju narodne avtonomije. Konečno je -bila »prejeta sledeča resolucija:
"Južnoavstrijski Nemci vstrajajo pri naičelih velikomočnega programa ter smatrajo, da so dani predpogoji -za življenja zmožno Avstrijo le takrat,-če se uresniči temeljna zahteva velikomočnega programa ter ustvari enot& dnžava z nemškim državnim jezikom, iz katere je izločiti (ialiei-j
jo.
Južnoavstrijski volksrat naj -ostreje protestirajo proti držav-nopravnim zahtevani jugoslovanske delrigacije z dne M. maja, za katere se dela razpoloženje m#d prebivalstvom šele v najnovejšem ča.su. Ako bi st» te zalhtteve uresničile, bi se morala monarhija po nižati smislu naših vojnih sovražnikov v breemačno zvezno dtiiavo, ki ibi ne imela niti enotne armade, niti učinkovitega e-notnega zastopstva na zunaj. S tem bi bilo tudi na stotisoče Nemcev orepanih svoje dedne domovine, avstrijski Nemci kn bili izprti od dostopa k morju In od.Balka-na in vsled bojkota, ki bi bil; kakor kaže izkušnja, neizbežen, bi *bila nemška industrija in trgovina potisnjena iz južnega gospodarskega ozemlja .
'Nemški južnoavstrijski volks-rati morajo brezpogojno odkloniti tudi narodno avtonomijo v o-kviru južnih kronovin, ker bi bila ta avtonomija korak k uresničenju samostojne jugoslovanske države. Naše parlamentarne zastopnike nujno poživljamo, da 'brestpogojno preprečijo uvedbo narodne avtonomije (samouprave) v južnih kronovinah. Smatramo, da je Ožja čuječnost in nas-protstvo proti novi vladi tem -bolj dolžnost poslancev, ker pomeni imenovanje jugoslovanskega mi-ministra-rojaka (štajerskega ftlo venca dr. Iv. viteza Žftlgarja) podpiranje načrtov jugoslovanskih voditeljev. *
Zastopniki nemških volksratov izražajo nadalje svoje ogorčenje, da jugoslovansko časopisje h lijaka proti Nemčiji, naši zvesti zaveznici in pomočnici.
V .ivesti hvaležnosti se sporni njamo hrabrih vojakov na fronti; nemški narod ho tudi v zaledju storil svojo dolžnost.''
"•Slov. Narod" dostavlja: Mesto polemike je morda najboljše, ako konstatiramo, da nam je ta resolucija — dokument nemške prevdarnosti in pravičnosti — dobrodošla kot močna podpora v stremljenju za brezpogojno in ne omejeno izvršitev našega narodnega deklaracijukega programa.
Poleg periodičnih kriz, .poleg časovne nad-produkajje, katere poaledica je časovno uničenje vrednosti in zapravljanje uioči, se razvija v kapitalistični družbi vedno silneje trajna nadpro-dukrija in trajno zapravljanje moči.
Videli smo, da neprenehoma uapreduje tehnični prevrat; vedno je obsežnejši, kajti vaako leto osvoji kapitalistična veleprcdukcija nove industrijske panoge, nove pokrajine; produktivi-teta del« raste zato neprestano, in sicer vse hitreje in hitreje. Obenem napreduje tudi kopičenje novega kapitala, Čimbolj raste izkoriščanje posameznega delavcu in število izkoriščevanih delavcev (ne le v eni deželi, ampak v vseh kapitalistično izkoriščanih ^ežclah), tembolj tudi raste mnoštvo nad vrednosti, tem večje bo tudi mnoštvo bogastva, ki ga more dati na stran vsako leto kapitalistični razred in ga izpremeniti v kapital.
Kapitalistična produkcija ne more obstati pri določenem obsegu; njeno neprestano razširjanje in neprestana razširitev njenega trga je živi jen? sko vprašanje za njo; prenehljaj je njena smrt. Mfd tem, ko se je v rokodelstvu in na kmetiji leto za letom enako veliko izdelalo in pridelalo in je produkcija praviloma rasla le v razmerju s prebivalstvom v predkapitalistični dobi, ima kapitalistični proizvajalni način že v naprej pogoj, da mora produkcija neprestano rasti; vsako zadržanje pomenja hiranje za družbo, ki je tem bolestnejše in neznosnejše, čim dalje traja. Poleg časovnih vspodbud, da se razširi produkcija, katere provzročajo časovne razširitve trga, najdemo trajen pritisk za razširjanje produkcije, ki pa prihaja iz proizvajalnih razmer samih, in ki, ne da bi ga provzročila razširitev trga, provzro-ča sam neprestano njega razširitev.
Ta razširitev pa v zadnjih desetletij noče nič prav napredovati.
Res je polje, čez katero more kapitalistična produkcija svoj trg razširiti, velikansko; ne po-sna lokalnih in nacionalnih plotov, sme si izi vsega sveta napraviti svoj trg. Za kapitalistično produkcijo pa je že ves svet majhen. Se pred sto leti so tvorile poleg zapaduih delov Bvrope le razno primorske dežele in otoki v drugih delih sveta trg za kapitalistično industrijo, ki je bila v glav
produkcije; nastavlja ¡je ji vedno več iu več ovir, postaja ji vedno bolj nemogoče, da bi popol-noma razvila svoje produktivne moči. Pobe gospodarskega raze vit a postajajo vedno krajše, dobe kriz pa vedno daljše, zlasti v starih industri-jalnih državah, kakor sta Anglija in Francija. Dežele, v katerih se šr le kapitalistični proizvajalni način razcvita, morejo imeti Še daljše dobe prosperitete. Poleg njih so pa že kapitalistično mlade dežele, ki imajo pa že kratke dobe raevitr. in dolge dobe kriz, kakor Avstrija in Rusija.
Kadi tega raste mnoštvo proizvajalnih sred ste v, ki se bodisi ne dovolj, bodisi čisto nič ne iz* koristijo, mnoštvo bogastev, k i nič ne koristijo, mnoštvo delavnih moči, ki ostanejo, ne da bi se izrabile. Tem ni prištevati le trum brezposelnih, ampak tudi vSe one brezštevilne in še vedno se množeče parazite na teles udružbe, ki poskušajo, ker ne morejo biti produktivno delavni, bedno životariti na najrazličnejše, često na take načine, ki so povsem odveč, ki pa često zahtevajo prav veliko trudu, to so: Mali posredovalni trgovci, gostilničarji, agent je, posredovalci; k tem spada dalje še cela ogromna množica članov tvz. luni-pen-proletariata najrazličnejših stopinj tako višji in nižji glumači, zločinci, kot obrt izvršena proatitucija s svojimi zvodniki in drugimi podobnimi eksistencami; dalje spadajo k tem številne čete onih, ki si jih posedujoči vdinjajo v svoje osebne službe; končno veliko mnoštvo vo-jakov. Neprestano naraščanje armad v zadnjih dvajsetih letih bi bilo komaj mogoče brez nad-produkeije, ki je dovolila industriji, da se je odrekla tolikemu številu delovnih moči.
Kapitalistična družba se začenja dušiti v lastnem preobilju: postaja vedno manj zmožna, da bi vzdržala polno razvitje produktivnih moči, katere je ustvarila. Vedno več produktivnih moči mora ležati nerabljenih, vedno več produktov ne-upotrebljenih ; če ne bi bilo tega, pa bi šlo vse k vragu.
Kapitalist leni proizvajalni način, nadomestitev proizvajanja v malem s kapitalističnim vele-proizvajanjem, čigar proizvajalna sredstva so združena kot zasebna last v nekaj malo rokah, čigar dqjavci so brezposestni proletarci, ta kapita-
Zgodovin& sveta še ne pomni da bi mogla kaka revolucionarna stranka le predvideti, kajše svojevoljno določati, kakšne obli-| ke naj vsprcjuie nova, od nje za-željena družba. Za napredek je bilo že veliko pridobljenega, če se
predbojevnikov in pomagačev, in kako ogromna so bila sredstva, ki so jih imeli pri rokah, kaže to, da so cd tedaj vse dežele vsega sveta napolnjene z blagom kapitalistične, ne več samo angleške, ampak splošno evropske in severoanieriške industrije tako, da so razen Kitajske na razpolago le taki trgi, na katerih se ne dobi nič več drugega nego mrzlica in pa — bat i ne.
Občudovanja vreden razvoj prevaževalnih sredstev omogoča pač'cd Teta do leta vedno boljše izkoriščanje vsakega trga, ali prav pri onih narodih, ki niso čisto divji, ki so razvili neko gotovo kulturo, neke gotove kulturne pogoje, dobiva trg vedno bolj drugo lice. Blago kapitalistične; veleindustrije uniči povsod, ne le v Evropi, domača mala pedjetja in izpremeni rokodelce in kmete v proletarce. To provzroči na vsakem proda jalnem trgu kapitalistične industrije dve važni izpremembi. Zmanjša nakupovalno moč prebivalstva in vpliva tako proti razširitvi prodaje na dotičnih trgih. Napravi pa si tudi tam — kar je še važnejše ~ s tem, da je ustvarilo proletariat, podlago za uvedbo kapitalističnega proizvajalne ga načina.
Evropska veleindustrija si koplje s tem svoj lastni grob. Za njo pomeni od gotove točke razvoja započenši vsaka daljša razširitev.trga novega konkurenta. Veleindustrija Združenih držav, ki ni mnogo starejša kot poprečna človeška starost, ni le od evropske popolnoma neodvisna, ampak celo stremi za tem, da si zase prisvoji vso Ameriko; še mlajša je ruska industrija, ki zamenja vse velikanske kraje, ki jih Rusija poseduje v Evropi in Aziji, sama preskrbovati z industri-jalnim blagom; Vzhodna Indija, Kitajska, Japonska, Avstralija se razvijajo v industrijalne države, ki bodo prej ali slej proizvajale že dovolj za svojo porabo. Kratko rečeno, rdi se, da se bliža trenotek, ko ne bo mogoče evropskega trga ne le več razširiti, ampak, ko se l»o začel manjšati, zoževati. To seveda ne Im) niš druzega, kot bankerot vse kapitalistične družbe.
listični proizvajalni način je bil sredstvo, da je nem na Angleškem doma. Ali kako močna je bi- neskončno razširil skrajno omejeno produktivno la trdna volja in lakomnost kapitalistov, njih silo dela, ki je bila lastna rokodelstvu iu kmetiš-
k< Mitu poljedelstvu. To pa je bila svetovno-zgodo-vinska naloga kapitalističnega razreda. Izvršil jo je h tem, da je obložil razlaščene in izkoriščane ljudske množice z groznimi bolečinami, ali izvršil jo je. Ta naloga je bila prav tako svetovna potreba kot obe podlagi/iz kuterih je izšla, namreč: Blagovno proizvajanje in ž njim tesno spojeno zasebno lastništvo proizvajalnih sredstev in proizvodov.
Ali če jeftilo to in obe njegovi podlagi zgodovinsko pofrfbno, ni zdaj več potrebno. Opravila kapitalističnega razreda izvršujejo vedno bolj plačani uradniki, veliko mnoštvo kapitalistov ima le še nalogo, da potroši, kar drugi izdelajo; kapitalist je postal pravtako odveč, kot je bil fevdalni gospod pred sto leti.
•Da, še več. Kakor je bilo fevdalno plemstvo v osemnajstem štOletju, tako je danes kapitalistični razred že zapreka daljnemu razvoju. Zasebno lastništvo proizvajalnih sredstev je že zdavnaj prenehalo zagotavljati vsakemu produ-centu last iljeJpvih proizvodov in prostost. Hitro že jadra k temu, da bo To last in to prostost odpravila za vse prebivalstvo kapitalističnih narodov; iz temelja družbi postaja vedno bolj sredstvo, s katerim se uničujejo vsi temelji družbe. In iz sredstva, ki je vspulbujalo družbo, da kar najhitreje razvije svoje produktivne moči, se je izpremeni I o v sredstvo, ki sili družbo vedno bolj k temu, da trati in pušča v nemar svoje produktivne moči.
Tako izpremeni zasebna last proizvajalnih sredstev svoje prvotno bistvo v popolno nasprotje, ne le za producente malih podjetij, ampak za vsa družbo. Iz moči, ki je vodila družabni razvoj, postane povod, da družba propade, da bankrotira. ! !	'
Danes se ne vprašej več, ali naj se hoče, da se zasebna last proizvajalnih sredstev vzdrži ali ne. Njen propad je gotov. Vpraša se let Ali naj
potegne tudi druži >o k seboj v propad, ali naj se IH	družba otrese tega pogubnega bremena, da more
Od nekaj časa sem pa medtem napreduje raz- svobodno in nanovo okrepčana iti dalje po poti, •ltev trga prepočasi za potrebe kapitalistične I katero ji predpisujejo zakoni razvoja.
Mišice iz zdravje.
O znakih človeškega zdravja so večinoma razširjeni zehi napačni pojmi. Niti športniki ne poanti j o vedno pravih znakov telcNiie izmučenosti po težkih naporih in si s prennapenjanjem svojih sil veliko škodujejo. Navadno mislijo ljudje, da se lahko toliko časa brez škode napenjajo, dokler lahko gotovo vajo, na primer vožnjo s kolegom, veslanje, tekanje, plavanje itd. izvršujejo, ne da bi čutili slabost in bolečine v mišicah. To je pa velika zmota, osebno pri kulturnem človeku čigar različni organi so neenako razviti..
Mišičevje telesa je še najlaže umetno ukrepiti in ga razvijati še naprej, zato dolbc športniki in telovadci prav lahko vst rajno, krepko mtiiku-laturo, ne dobe pa — «la naveelemo le ta slučaj — tej muskulaturi primernega, vntrajnega srca. Pri njih <e utrudi srce veliko prej, nego mimkulatura. Če tirnfjo torej taki ljudje svoje vaje do popolne utrujenosti rok in nog, no s tem svoje mišice u-trudili, stve pa preutrudill ter preselili. f'i se to ponavlja, ima to za srce zelo slabe posledice.
Tadi na.Violj trenirani športnik mora skrbno pm.it i na delovanje srca in phič. (> ztčne žila zelo hitro biti, na primer 120krat v minuti, ali če
postane slaba, nepravilna, sunkovita, je treba takoj pretTehati z vajo, dokler ne doseže spet normalne hitrosti (70 do 80 udarcev v minuti). Tudi prehitro dihanje je treba regulirati, tako, da pride kakih 18 mirnih, srednje globokih dihljajev na minuto.
V veliki zmoti se nahaja listi, kdor meni, da je močno mišično telo že znamenje zdravja iu odporne sile. Mišice sanic na sobi imajo z zdravjem kaj malo opraviti, čeprav se ne da tajiti, da bi marsikdo m<ira| imeti nekoliko boljšo muskula-turo, nego je ima. Naše zdravje pa je odvisno od d<finega stanja našega vsega telesa, predvsem dihalnih in perbavljalnih organov in onih krvnega otbtoka. Miščasti atleti niso navadno nič bolj zdravi od slifbičev, ker zaupajo več dela, nego ga* p.eneiejo njiliovi drugi organi, na primer ravno srce. Prvi znaki škodljivih posledic so: Nabiranje maščobe in dušljivoat, ki jih opažamo po-sebtio pri rokoborcih in dvigaleih težkih ročk.
ji je posrečilo, spoznati tendence, ki kq vodile v to družbo, tako da j >e je zavedala svoje politične tak I tike, iu je ni samo slutila. Več pa se ne more zahtevati tudi od socialne demokracije.
Ni pa bilo še nikoli stranke, ki : bi družabne tendence svoje dobe i tako globoko preiskala in jih tako natančno pojmiila kot ravno i sociulno-demokratična.
v
To ni njena zasluga, marveč i njena sreča. Ima se zahvaliti *a | to dejstvu, da stoji na ramen meščanskega gospodarstva, ki je prvo začelo znanstveno preisko j vati družabne stike in razmere, in j ki mu je pripisati, da so se revolucionarni razredi, ki so porušili 1 fevdalni proizvajalni način, veli-ko jasnejše zavedali svojih dru-jžabnih nalog, nego katerikoli re-volucionarni razred pred njimi. Misleci socialne demokracije so pa pri preiskovanju družabnih razmer šli še globlje kot pred njimi meščanski ekonomi. Marxovo delo "Kapital" je pripoznanp kot | središče današnje gospodarske i vede, in prav tako visoko, kakor stoji delo nad deli Quesnayja, A-dama »Smitha in Rikarda, stoji tudi socialna demokracija po nazoru in jasni svrhi nad nazori in svrho revolucionarnih razredov h koncu 18. in v počet k u 19. stodet-jav Ce se socialna demokracija brani, podati v pregled spoštovanemu občinstvu propsekt države prihenlnjosti, tedaj nimajo meščanski pisatelji prav nič povoda, zasmehovati jo in sklepati iz tega, da\ne vemo, kaj hočemo. Socialna demokracija vidi jasnejše v prihodnjost kot so mogli tieti, ki so lomili kopje za sedanjo družbo in njene uredbe, to so ekonomisti iu prosvetljenci, videti v svoji dobi.
Rekli smo, da more pač mislec spoznati temlence gospodarskega razvoja svoje dobe, da pa je nemogoče, da bi vedel za oblike, ki jih ta zavzame.' Pravilnost' Vega stavka dokazuje en sam pogled na ol>stoječe razmere. Tendence kapitalističnega proizvajalnega načina so v vseh deželah*, kjer ta gospodari, eneiniste; in kako so vendar različne državne in družabne uredlie različnih kapitalističnih dežel; kakšne so v Angliji, kakšne v Franciji, kakšne v Nemčiji in kakšne v Ameriki?! Zgodovinske tendence delavskega gibanja, ki ga je porodil obstoječi proizvajalni način, so povsoel iste, oblike pa,-ki jih zadobiva to pihanje, so pa v vsaki deželi tiose-bne vrste.
Tedenee kapitalističnega proizvajalnega načina so sedaj natančno znane. In vendar ne more noben reči, kakšne oblike 'bodo za-dobile v 10, 20 ali pa HO letih — predstavljamo še, če bodo tako
dolgo sploh obetajale. Mi naj p« podamo sliko družabnih oblik, ki pridejo po današnjem kapitalisti, ¿nem proizvajalnem načinu t Tako sc zahteva od nas!
zavračamo zahteve po predložitvi plana "Države prihod-
njost i" iu pa vseh onih določil, ki jih bo treba «a t o* * državo", h tem seveda ni rečeno, da smatramo vsako,'sploh vaako razmišljanje o socialistični družbi za brez-vspešno ali celo škodljivo, rez-vspešno in škodljivo je le delati določene pozitivne predloge za u. vedbo in organizacijo soe«ialistič-ne družfbe. Predloge za določene utvare družabnih razmer se more napraviti le za okoliš, ki se ga more v času in prostoru pregleda-it in obvladati. Pozitivne predloge more socialna demokracija napraviti le za sedanjo družbo, ne pa za ono, ki šele pride. Predlogi, ki segajo preko sedanjosti, ne morejo računati z dejstvi, pač pa le z izmišljenimi prestavami, zato so le sanje, ki v njaboljšeni slučaju ostanejo brez učinka. Če je njih stvaritelj nadarjen in pa dovolj delaven, da ž njimi vpliva na rirhove ljudi, tedaj vodi ta vpliv le v zmoto in v zapravljanjesil.1
Zamenjati seveda pa ni s temi sanjarijami, ki jih je odločno pobijati, poizkusov, ki preiskujejo, kakšno smer bi smele in mogle zavzeti tendence gospodarskega razvoja, kakor hitro bi bile postavljene iz kapitalističnega na socialistično podlago. Ne gre se tu zato, da bi se iznašli "recepti zs kuhinjo bode>čnosti", ampak da se znanstveno predelajo rezultati, ki jih je prineslo preiskovanje določenih dejstev. Preiskovanja take vrste niso na noben način brez koriati, kajti čim jasnejše vidimo prihodnjost, tem primernejše bomo uveljavljali svoje moči v sedanjosti. Najpomembnejši misleci socialne demokracije m) tako preiskovali in o uspehih poročali. V delih Karla Manta in Friderika Engelsa je najti obilo rezultatov takih preiskovanj, ebei nam je podal v knjigi "Žena in socializem" plod svojih preiskovanj.
Podobno delo1 je na tihem izvrševal vsak socialist zase, kajti vsakdo, ki si je nadel velik cilj, občuti potretoo, da je po mogočnosti na jasnem z razmerami, v katerih se bo ta mogel doseči. In irstvorili ter objavili so se najrazličnejši nazori, kakor je pač-upli-vala različnost gospodarskega na-ziranja, življenskega položaja, temperamenta, fantazije, poznanja drugih uekapitalističnih, zlasti komunističnih družabnih o-blik. Te različnosti in protislovja ne motijo niti najmanje solidarnosti in edinstvenosti aoeialne demokracije. Naj "bo podoba še tako različna, ki jo naš cilj različnim očem proza, samo da je smer enainista, po kateri gredo — ena-inista in prava — to je; za kar se gre.
(Konec.)
Naredba o eksplozivnih snoveh.
'Vlada je izdala naredbo, na katero upozarjamo vse rojake, da se izognejo eventualnim neugodnostim. /Poročilo iz VVashingtona pravi: "Vsaka oseba v Združenih državah, pri kateri'se najdejo eksplozivne snovi po 15. novembru in nima dovoljenja od zvezne vlade, da sme imeti eksplozive, bo takoj aretirana in kaznovana
z globo, ki naj ne presega $5,000 pa so naši zavezniki, ali pa z ječo do enega leta. V iz- lp«
rednih slučajih se kazen	lahko
raztegne na maksimalno	globo $."»,000 in enoleton zapor.
To je ena glavnih točk,	ki jih
ddbi pri za to določenem uradniku svojega okraja. Te licence se bodo dajale vsem izdelovalcem eksploziv, trgovcem, podjetnikom in delavcem, ki so opravičeni in zanesljivi.
•Licence «bodo nadalje dobili samo državljani Združenih držav ¡a pa državljani onih dežel, ki so prijazne Združenim državam ali
odjetniki, premogarske družbe, rudarske družbe, delavci v kamnolomih in drugi, ki rabijo velike množine eksploziv, lahko izelajo te eksplozive samo tistim
oWga vojna postava, katero je delavcem, ki imajo licence. Če p«
DNE ». NOVEMBRA
9,IVE SLIKE V NARODNI DVORANI.
sprejel kongres iu katero sedaj uveljavlja Biro za premogovnike in rudnike, kateri urad mora skr-»eti, da se ta postava natančno izvršuje. Francis S. Pca«boeIy iz Chicage, dobro znani «sperator »remogovnikov, ki je precej in-orminrarv o raznih eksplozivnih snoveh, je bil imenovan od tajnika za notranje zadeve, Lane-a, za >oino#nega ravnatelja imenovane (biroja in ima pravico, da lahko K>rabi vse častnike Združenih držav, policijo, šerife, komstablar-je in druge, da mu pomorejo na-tančno izvrševati določbe te voi-ne postave. Mestna policija ho še posebno nfizila na vse one, ki i-majo kakšen opravek z eksplozivi, za to potrebno licenco, katero
kateri delavec nima licence, p® lahko dobi ekuplozive od svojega "formana" in ta licenca se imenuje "Foreman 's licence".
Kupci dinamita, ko prosijo zn licenco, morajo natančno nazns-niti, zsksj bodo razbili dinaniit, bodo odgovorni zanj in bodo morali vrniti ves dinamit, katerega niso porabili."
Vse to je jako važno in ker je kazen jako velika, svarimo rojake, da se pazijo in če morajo rabiti ek.Mplozive, da si pridc.be po-trrtbne licence in se tako varujejo kazni, ki je precej velika in občutna.

Kako se ubifa socializem.
i
DOMAČA KOLONIZACIJA.
C» se v nušem rasu govori o kolonijah, s« navadno rafali na Afriko ali pa na kakšne oddaljene otoke. AINo ni popolnoma natančno. Mnogo tistih ljudi, ki jih silijo gospodarske razmere, da tvputfajo svojo domovino, uc gledu tako dulcč.
Pri moderni selitvi narodov so udeleženi razni sloji. V glavnem lahko opužumo tri vrste. Delu vce, poljedel<*e in male podjetnike, rokodelec, trgovčiče, gosi i I niču rje itd.
Delavstvo je v sedanji družbi odvisno od delovne prilike. Na to nima samo nobenega vpliva. Industrija rre nastaja in se ne razvija, kjer bi jo delavstvo želelo, ampak kjer ima kapital najugodnejše pogoje zanjo. Če se v kakšnem kraju ustanovi velika tovarna, je'naravna posledica, da se obrne tok delavstva tja. Yf začetnih stadijah in-dustrijalizma, ko se ni dovolj pravih delavcev na razpolago, jemljejo podjetja svoje vete, zlasti za delo, ki ne zahteva že izučenih ljudi, z dežele. Nekdaj je bilo povsc t tako; v industrijalno za-ostulih krajih se godi to > dandanes.
Porajanje novih in nastajanje velikih mest v nuči dobi ni prazen slučaj, t eni ve* le posledica raz-vijujoče se industrije, ki potrebuje ogromne trume proletariatu. S tem nabiranjem ljudskih množi«* po mestih in njih okolicah, ki se navadno v kratkem času združujejo z mesti, je nujno spojeno razljudenje po deželi, ki povzroča tndi 11« kmetih raznovrstne izpremembe iu krize.
DELAVSKE SELITVE.
Že na tej stopuji je pa industrija vendar več ali manj odvisna od gotove množine izučenih delavcev, katerih ne more dobiti na kmetih. Take moči je treba vzeti tam, kjer se dobe; večinomu je to v tujih krajih, dokler se ne razvije industrija doma do take stopnje, da se tudi strokovni delavci pomnože.
Dočim ima industrija v svojem začetnem stadiju premalo delavcev in jih mo?u iskati in po-gostomu šele ustvarjati, se to izpreuiinja, čimbolj se razvija. Tovarna postane vabljiva za ljudi, ki r.o na deželi zaposleni le v gotovi dobi in vajeni naturalne odškodnine, dočim vidijo, da dobivajo njih tovariši v industriji mezde v denarju, navidezno celo visoke mezde, vsaj v primeri s tem, kar je bilo običajno na kmetih. Izpreminjajoče se razmere na deželi in upanje, da bo v mestu bolje, goni vse več in več ljudi v področje tovarn, rudnikov in drugih podjetij.
> Ali tudi tukaj se izpreminjujo razmere. Izvajajo se novi stroji, ki nadomeščajo roke. Vpeljujejo se novi sistemi dela, ki iztlačijo iz manjšega števila ljudi več produktov. V tem ali onem kraju postanejo pogoji za industrijo neugodni. <vo«podnrske- 'krize- prihajajo, katerim se kapitalizem ne more izogniti.
Velike množice delavstva postajajo nepotrebne. Rezervna armada industrije nastaja iu raste. Nekateri deli proletariata .propadajo v tem pro-. cesu. To se godi na razne načine. Beda pospešuje jetiko in diuge uničujoče bolezni; drugi ostanejo telesno živi, pa propadajo moralno, v zlo-, činu, v nižavah cupiuskega proletariata, v četah profesijonalnih stavkokazov.
NEKOLIKO ODGOVORA DR. JOSIPU OORIÖARJU — Etbin Kristan.
Iglavcem, ki se hočejo ubraniti takega pogina, ne kaže nič druzega, knkor da zapuščajo kraje, kjer so nepotrebni,. pa iščejo drugod boljšo srečo.
(lotov odstotek modernega delavstva je na ta način neprenehoma v gibanju. Včasi je ta odstotek manjši, včasi večJt — kakor se izpreminja položaj na delovnem irgu.
Selitev delavstvu se ne more ustavljati ob deželnih ali državnih mejuh. Delavec more živeti le taiu, kjer je dela zanj; če ga ni doma, mora otresti prah s svojih čevljev in ga iskati v tujini — rud uli nerad, to se ne vpraša.
Slovenskim rudarjem je na primer znana pot, ki je postala že tipična. V Zagorja ob Savi ali v Trbovljah se prične; eventualno se obrede jo nekateri premogovniki po Spodnjen^ Štajerskem. Odtod drži pot na Gornje Štajersko, v IJubno, Judendorf itd. V tem nemškem kraju dežele so vedno znatne kolonije slovenskih premogarjev; število njih članov ostaju približno euuko, uli člani sami se venomer menjajo. Mulo jih gre nuzaj; največ se jih obrača odtod v Nemčijo, na Vcst-falsko. In zu večino so ondotni rudniki zopet le zndnje postu je pred odhodom v Ameriko.
Nekuteri jo ubero naravnost iz domovine čez veliko lužo; drugi izpuste Nemčijo, pa pridejo z (tornjega Štajerskega sem; na vsuk način je pa selitev zu velik del slovenskih rudarjev takore-koč neizogiben zukon. I11 kudar so v Zedinjetiih državah, se nuduljuje selitev tukuj.
Goriški zidurji so ruzkropljeni po vsem sve tu. Kuko naj bi bilo drugačeY V Renčuli in v Go-riei se ne zidu toliko, da bi^vnogli biti vsi zaposleni, torej more veljati le zakon "S trebuhom za kruhom."
Če so take razmere pri malem slovenskem narodu, ne more biti čudno, du vidimo tuko selitev tudi med deluvstvom drugih narodov.
NASELJENldKI KONFLIKTI.
Tupatam se zgodi, du se posuuiezne skupine tukih narodov kje stalno naselijo. Novo podjetje je potrebovalo gotovo množino izučenih deluv-cev in jih je morulo dobaviti iz tujine. Podjetje prosperiru in se povečava. Dobre roke, ki jih ima, potrebuje tudi nadulje; neizučene delavce je lože menjati, kakor profesionelne. Prvi priseljenci torej ostanejo; v nekaterih slučajih se asimilirajo novim razmeram, v drugih ohranijo svoje posebnosti. Prvi češki delavci, ki so prihujuli nu Dunuj, so se tam ponemčili; v nemškem morju ruzkropljeni, brez vzujeinnih stikov, brez svojih šol niso mogli uiti usodi, du so utonili v nemštvu. V Ljubljani so priseljeni Nemci ostali Nemci, ker so s svojim jezikom lahko izhajuli, ker so nušli v mestu že nemške šole, ker je bila „večina učiliše, uradov itd. itak bolj nemšku, kukor slovenska.
Zgradi se nova železnica. Zu službo na njej je neizogibno trebu izučenih ljudi. Z obratom se ne more čakati, dokler ne dobe domači novinci dovolj vaje in znanja; ko jc dograjena, se mora pričeti promet. Treba je torej vzeti vlukovodje, kurjuče, strojevodje, sprevodnike, skludiščne mojstre, telcgrnfiste itd., kjer jih je dobiti. Mnogo
jih je treba. Tako pridejo na slovenska tla nemški, poljski, češki železničurji, uli pu narobe. Ve-činu bi jih rajšu služilu domu; tidu lam jih ne potrebujejo. Ker pa morujo h svojimi družinami živeti v tujem kraju, čigar jezika ne razumejo, imajo pravico zahtevati za svoje otroke šole v svojem jeziku.
Včasi se ugodi taki zahtevi, včusi ne. To je odvisno od raznih fuktorjev, od občine, od držu-ve, od splošne nacionulue politike.
Iz čisto gospodarskih razlogov povzročena delavska selitev vplivu preko gospodarskih meja nu narodne, nu politične razmere.
Ko se je Dunaj vsled močnegu naraščanja industrije in z njim spojene trgovine razvil, kakor se razvijajo taka mestu v kapitalistični dobi sploh, ko je potreboval vse več in več delavcev in so se naseljevali delavci raznih nu rodnost i v vedno večjem številu, se je t um pomnožil zlusti češki prolétariat. In ko gu je bilo toliko, du je Imel Ceh tudi v tem niestu stike s Čehom, ko je spoznaval svoje število, je rasla njegova nurodnu zavest ; nastajale so češke organizacije, ki so hranile, du bi bil šc 'nadulje propadul v nemškem morju. Dunaj je dobil češko vprašanje.
....... Nacionalna buržvazija skuša v neizogibni
proces delavskega preseljevanja posegati v interesu svojih aspiracij, in kjer ima moč za to, pospešuje res tudi te svoje interese, kolikor le dopuščajo razmere. Če je n. pr. v Avstriji prevladujoč vpliv nemške bur/vazije, je popolnoma logično, da hoče razširiti in utrditi nemški nacionalizem. Zato pritisku na državno upravo, da nuseljuje čim več Nemcev v slovunskih krajih ; nemški kupitul pu delu to po možnosti sum.
Seveda ima tudi to svoje meje. V železniški upravi je taka politika precej neovirana. Službeni pogoji so za vse nastavljene moči enaki; razlikujejo se po opravilu, po stopnji, ne pu po narodnosti. Drugače je v privatni industriji, kjer ne veljajo uradne norme, ampak se je treba z delavci pogajati zaradi plače, delovnega časa in takih reči. Tukaj se lahko zgodi, da odpusti nemški podjetnik nemške deluvce, pu nastavi slovenske ali italijanske, če so pripravljeni, da mu de-.lujo ceneje. Interesi denunic mošnje 11111 gredo pred nurodnimi interesi.
Kjer se more proces selitve izrabiti zu nacionalistično politiko, nastajajo novi nacionalni konflikti. Če sega taka politika čez državno mejo, se lahko zgodi, da postane nevurnu internucionulne-mu miru; notranji mir ugrožuvu vedno.
AGRARNO NASELJEVANJE.
Kapitalistični sistem vipliva tudi na razmere po deželi v raznih smereh. Mnenje, ki se pogost o-ma ponavlja, da so delavski in kmečki interesi v sedanji družbi enaki, sicer ni resnično. Kes je le to, da je padec kapitulističnega sistema za o-gromno večino poljedelcev prav tako koristen, kukor zu delavstvo. Res je, da je mali kmet izkoriščan v kapitalistični družbi, toda nu drug način, kukor dcluvec. Ali prezreti se ne sme predvsem to, du je v kmetovem interesu, če dobi zu svoje pro-
Trdnjava
dukte čim večjo ceno, medtem ko je v interesu delavea, da kupuje čini eeneje,
To so nasprotja, ki se ne dajo izravnati v kapitalistični družbi. V mnogih slučajih je mali kmet proletarco; zemlja, ki jo izdeluje, in keča, v kateri živi, ni njegovu lust, ker je obremenjena z dolgovi. Ali interesi tega proletarca se vendar križajo z interesi drugegu proletarca. To je eno največjih prokletatev kapitulističnega sistemu.
Razmere, ki pritiskajo na malega kmeta, pa vplivajo tudi na naseljcvulni problem. Mnogo kmetov prihaja v današnji družbi na kunt; mnogo jih po dolgih, bridkih izkušnjah spoznava, du delujo brez uspehu. Marsikdo,izmed '»jih zapusti svoj poklic, pa vstopi v armado 'industrijskega proleturiutu. Drugi skušajo ostati zvesti plugu in bruni.
V	domačem kraju so se trudili zaman. ?zro-ke pripisujejo sosedni tovarni, davkom in ekseku-torjeni, "pretiranim" zahtevani dninarjev itd.; o svoji sposobnosti ne dvomijo. V drugem kraju, kjer mordu ni tukih davkov, kjer so delavci cenejši, kjer je nemara zemlja lioljšu, bi gotovo dobro izhajali. Pa prodajo, kur imujo in gredo dru-gum (poizkušat svojo srečo.
Včusi se preselitev obnese, včusi ne. Kmetje iz nuprednih dežel pridejo nu primer v zaostale kraje. Z boljšimi metodami obdelovanja, z uporabo modernih poljedelskih .strojev, z znanjem o gnojilih, o živinoreji itd. dosežejo boljše uspehe kakor domačini. Konkurenca, ki nastaja iz tega, nuvudno ne pospešuje prijateljstva. Pora ju jo se konflikti.
Tudi v to naseljevanje prihaja včasi sistem; v posameznih krajih nustujujo cele kolonije tujih kmetov.
Včusi vzume držuvna uprava ta proces v svoje roke in ga regulira po svoje. Včasi'se ustanove privatne družbe za tu nuneni. Včusi se kombinira oboje. V vsakem slučaju gTe zopet za pospeševanje gotovih interesov.
V	slovenskih krajih se je organizirala tako-zvana Suedmark. Med svoje nuloge je štela to, da je pazila, kdaj je prišlo kje kakšno slovensko posestvo na boben ali pa je bilo iz proste roke ponujeno na prodaj. Tedaj je omenjenu organi-zaciju skrbela, du jc prišlu posest v nemške roke. Cele trume Bavarcev in drugih Nemcev so se na ta način naselili v slovenske kraje. Namen je bil sevedu tu, du bi se deželi dul nemški značaj, da bi se pri volitvah pomnožili nemški glu-sovi, sploh du bi se izpodrinilo slovenstvo.
Nu Nemškem je takozvani hukutizem dosegel, du so se poljske posesti luhko po sili pro^ dujule, če so jih hoteli Nemci kupovati.
To so posumezni zgledi sistematičnega koloniziran ju v bližini. Svoje prve vire imajo v razmerah, ki jih ustvurju kapitalizem. Tupatam je domače koloniziranje koristno, če sc n. pr. z državno pomočjo naseljujejo ljudje iz sterilnih krajev na redovitno, pa premalo obdelano zemljo. V drugih slučajih, katerih je veliko več, poraja kmečko naseljevanje prej ali slej konflikte, včasi čisto gospodarskega, včasi verskega, nacionalnega, političnega značaja.	(Dalje prihodnji!.)
Iz Pctrograda poročajo, da so dobili poročevalci "Associated Press" dovoljenje zu ogled hast ile Trubeckoj v trdnjavi Pet ropa vlovski. Ta hast ila je sedaj bivališče notoričnih privržencev prejšnjega ruskega carja. Med jetniki^se nahaja 4 general Rennenkampf, ki je leta 1906 s krvavo strogostjo nastopil proti revolucionarjem v Sibiriji in ki je doživel več občutnih porazov v pričet ku sedanje svetovne vojne v Iztočni Prusiji. Nadalje je tam Birlioki, prejšnji policijski ravnatelj v Petrogradu; prejftnji reakcionarni minister za notranje zadeve M a karov, ki je preskrbel nekemu vlomilcu sedež v dumi, da ga porabi kot špi*ona; prejšnji justični minister Žglovitov, katerega je označil grof Witte za najbolj spretnega in pokvarjenega človeka vse Evrope; knez Aleksander Dolgoruki, ki je zapleten v Kornilovo za-foto: general Vojejkov, palnčni poveljnik carja, ter končno prejšnji minister za notranje zadeve Protopopov.
Bastila leži ob bregu reke Neve ter obstaja iz
dvonadstropne četverokotne hiše, sredi katere je dvorišče.
j *
Vsa okna so močno zamrežena.
Spodnje nadstropje je zdaj prazno, dočim so v gorenjem nadstropju ležeče celice deloma polne. Teh celic je 36 ter se nahajajo vse ob dolgem hodniku. Prostorne so, pobeljene in opremljene z električno lučjo; tudi glede sanitetnih razmer je vse nujbolje preskrbljeno. Oknu so sicer ntujhnu in vsled tega primanjkuje naravne luči. Pohištvo vsake celice obstaja iz dobre postelje ter mize, ki je pritrjena na »id. Zidovi med posameznimi celicami so debeli pet čevljev.
Vseh osem navedenih jetnikov nosi svojo lastno civilno obleko ter si lahko kupujejo posebno hrano, če niso zadovoljni s hrano, ki jo jim daje vlada. Vsi jetniki, z edino izjemo Protopopova, se poslužujejo tega privilegija. Jetniki smejo kaditi, a ne smejo zavživati nikakih opojnih pijač. Dvakrat na teden smejo sprejemati obiske prijateljev in znancev, katerim je dovoljeno prinesti s seboj živila.
Uradnik, ki je spremljal časnikarske poročevalce, je izjavil:
"Skoraj vsi jetniki čitajo ves dan, vendar nimajo na razpolago nikakršnih časopisov. Mnogo ne vedo o tem, kar se je dogodilo preteklih šest mesecev v Rusiji. Trikrat na teden smejo pisati in sprejemati pisma, ki se pa seveda prej cenzuri rji jo. Dvakrat na dan se smejo izprehajati 1111 dvorišču jetnišnice, vendar pa se na teh izpreho-dih noben jetnik ne sestane z drugim.
, Vsak dan jih obišče zdravnik in v slučaju bolezni jih premeste v neko bolnišnico, izven jetnišnice. To se je zgodilo v zadnjem slučaju s prejšnjim ministrskim predsednikom Stuermerjcm.
Jetniki se vedejo zelo mirno in edina prošnja, ki so jo zadnji čas izrekli, jc bila želja generala Rerufenkampffa, naj ga ne prevedejo v kakšno drugo jetnišnico, ker se baje boji lin-čanja od strani razjarjenega naroda.
Ječo stražita dva oddelka vojakov in na beg sploh ni mogoče misliti.
V	knjižnici jetnišnice so knjige v vseh kulturnih jezikih.
Na dvorišču je veliko grmičevja in drevja in pod velikim drevesom sredi dvorišča so zgladili provizorično kopel j.''
V	seznamu jetnikov je našel cd on časnikarskih poročevalcev tudi naslednjo opazko:
"12. januarju 1905. Aleksij Maksimovič Plje-škov." (To je pravo ime Maksima (Jorkega, ki je bil zaprt v tej ječi).
Na nekem drugem mestu seznama jc citati:
"Oilikisje, indentiteta neznana, najbržc s priimkom Mazancev, ki je bil 7. februarja 1908 izročen oblastim za usmrčenje."
Kden izmed poročevalcev sc jc v uradu jetnišnice pogovarjal 7. bivšim ministrom Protopapo-. vom, ki se jc delal izredno dostojanstvenega, bil dobro oblečen, dasiravno ni imel ovratnika. Sprva je hotel govoriti angleško, vendar pa ga jc uradnik prosil, naj govori rusko.
UTRINK
Stavec, pri kitajskem časopisu je skoro prav tako vaina oseba kakor urednik sam. Njegovo znanje jezika mora biti «prav tako veliko. Ameriški stavec mora poznati 26 či«k, deset številk ter par drugih -znamenj, dočim mora poznati kitajski stavec skoro 11,000 različnih znakov tega starodavnega jeiika. Gotovi zlogi predstavljajo včasih več besed, ki so najrazličnejšega pomena in ki so umevni le potom gotovih diakritkvnih znakov, ki *<preminjajo te zloge. Najti ipa je na tisoče takih graviranih simbolov in d<1>ro urejen časopis p<rtre1>uje najmanj 11,000 takih znakov. Nadalje je zaipa-ziti v kitajski tiskarni poa«Jbno griupi-ranje ali klasifikacijo sin.ibolov,* čimer se hoče olajšati duševno delo stavcev. V neposredni bližini »znak za ribo je najti znake za tehtnico, mrežo, trnek in tako dalje. To zelo olajša delo, ki je izredno naporno. Jasno je, da bi moral biti stavec ipri kitajskem časopisu najbolje plačana oseba. Stavec, pri kitajskem listu je zelo ugledna ose<ba in ko tako koraka od znaka do znaka ter }th rdbira, bi se ameriški ptavcc gotovo čudil, kdaj bo gotov r. delom. Da se sestavi omejeno število
znakov, katere se ipotrebuje za dnevnik na štirih straneh, je treba stalnega dela opmih ali devetih izurjenih kitajskih stavcev, ki delajo po dvanajst ali trinajst ur 1111 dan.	*
Carigrad jc najdragocenejši biser turškega cesarstva. Zelene kleti Konstantina, ki se nahajajo pod starim serajlom, dbsegajo več zlata kot katerokoli drugo poslopje v nieitu. Hans Anderson izjavlja, da jejbil Carigrad najleprte prcstolno mesto v Evropi. Od časa sultana Sel ima I. na<prej pa jc trpelo mento vsled velikih -požarov, katerih zadnji se je dogodil leta 186&. Med poslcpji, katera je untfil požar, je bila palača Seraj, kjer so sc vršila vladna posvetovanja ter so sprejemali iposlaniike. Uničena so bila tudi glavna vrata k tej palači, katerih niso nikdar več restavrirali. Pred vojno se je smatral stari, leseni most, ki se beči preko Zlatega roga meti Stamhnlom ter Pero, kot eden najlepših prizorov na svetu. Vsako leto dvakrat je bil ta most priča velike procesije romarjev h aaijakih provinc v Meko, in različne socialne značilne poteze teh potnikov skupno z ra-
znolikimi nošami v vseh mogočih »barvah so delale pogled na tak rprevod izredno zanimiv. Počasi pa se je tudi Turek «privadil evropskim šegam in stare tur>»kc hiše sc umikajo modernim vilam.
Vojni urad v Wasbiugtonu je sledil zgledu drugih za vmiiških vlad ter prepovedal častnikom, ki so na fronti, nositi sablje. V bodoče bodo taki častniki armade Združenih držav, kakor se-daj vsi zavezniški častniki, nosili le samokrese. Tudi njih obleka je spremenjena tako, da se le te2ko razločujejo od navadnih vojakov. To se je storilo radi tega, ker so bili častniki poprej vedno najbolj izpostavljeni bombam n zrakoplovov, ker jih je bilo najlože spoznati h višave po njfrftvih svetlih našivih ali ipo »afalji.
\
Ba;tila jc imela štiri stolpe, katerih vsak je imel »po pet nadstrtipij; deloma v teh stolpih in deloma v podzemlju so sc nahajale celice, v katere so opravili jetnike. V Bastili je luhko našlo prostora od 700 do 800 oseb, kar se je večkrat doseglo tekom vlade Ludovika XIV. in Ludovika XV. in te osebe so pripadale -povečini najvišjim slojem.
Bastila je bila razdejana dne'15. julija leta 17i.<S in pri tem je našel smrt (poveljnik jevc ter več njegovih poniagačev. ^'a mestu, kjer je stala Bastila, stoji «tedaj Julijski spomenik, zgrajen VOm i rti vstašev iz let 175)8 in 1890.
Slavna francoska ječa i* časa francoskih kraljev, znana ipod imenom Bastila, je bila prej pariški grad, katerega so zgradili ns povelje Karola V. med I. 1.T70 in 1383 kot trdnjavo proti Angležem. K t); pa so pričeli ra<b¡ti ta grad kot državno je-."«, so ga <.<premili 1 jarki ¡11 nasipi.
Iz VVashingtona poročajo: Neka razsodba, da je pek izdelovalec, daje v roke živilskega administratorja Hooverja moč, da zniža ceno kruhu. Nova klasifikacija privede peke ped licenčno postavo in v par dnevih bo izduna proklamacija, s katero se bo ukazalo, da se tudi peki licenzirajo.
Cene bodo potem regularne potom sodišča. Doslej se je kontrolirala cena kruha samo k regulacijo cen za pšenico in moko.
* 't 7
auvmrtthumwnt
IV. DELAVSKA

M. tTruM
PODPORNA ZVEZA
totwurtw M Mirila f 4rU«i
Stdci: Conemtugh, Pi.
OULVXI URADNIKI: PREDSEDNIK: Ivan Prostor, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
pODfltKDHEDNIK: Josip ¿orko, H. F. D. 2, bus US Wm( Newton, Pa. TAJMK: liius Novak, SU Main St., Conemaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrich, 170 Frankliu Mala Hl, Couemaugh, Pa. BLAGAJNIK: Joaip tele, «60t 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOtNI BLAGAJNIK: Frank Pavlovi«, b. 647, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
1 aadaornik] Ivan A. Kaker, 207 Haaover St., Milwaukee, Wia. «. nadzornik: Nikolaj Povfte, 1 Craib. St., Numrey Hill, N. H. Pittsburgh, Pa 8. nadsornik: Frank Kaučič, b. 73. Dunlo. Pa.
POROTNIKI:
1. porotnik: Aatoa Lavrii, box 8, Yukon, Pa. t porotnik: Frank Bavdek, 0803 Glass Ave., Cleveland, Ohio. 8. porotnik: Anton Welly, box 83, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
r. J. Kern, M. D., 020t 8t. Clair Ave., Clevelaad, Ohio.
POMOŽNI ODROR: Martin Jäger, Conemaugh, Pa. Ivan Grain er, 540 Bussel Ave., Johnstown, Pa. Btelan Zabrie, Conemaugh, Pa. Ivan Suhadilnik, Box 253, South Fork, Pa. Ignac Pečjak, 287 Cooper Ave., Johnstown, Pa. Vrane Pristave, Conemaugh, Pa.
GLAVNI URAD v h Iii it. 20 Mala 8t., Conemaugh, Pa.

Uradno Glasilo: PROLETABEC, 400« W. 31st fit., Chieago, III. Cenjena društva, osiroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošilja edino potom Poitnih, Eznresaih. ali Bančnih denarnih nakaznic. nikakor pa ne
pott.in privatnih i-ekov. Nakaznice naj se nastavljajo: lila* Novak, Coii«uianvrli Veposit lian k, <Y lom na naslov w!
V h lučaju, ¿is opasijo druAtveUi tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to uemudoina naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v pri hodnje popravi.
Bank, Conemaugh, Pa., in tako naslovljeue pošiljajo z mesečnim poroči 1. tajnika.
IZ GL. URADA S. D. P. Z.
GLASOVNICA posameznih članov S. D. P. Z.
ra izvolitev glavnih odbornikov 8. D. P. Z. po združenju s 8. P. Dr. 8v. Barbare in določitev uraduega glasila združene organizaeije. Skupna seja glavnih odborov združujočih se organizaeij dne 21. oktobra je na podlagi po splošaem glasovanju sprejete pogodbe za združenje razvratils vse glavne odbornike prisadetih organizaeij kot kandidati* za bodoči glavni odbor in sieer ns ta način, da so vsi glavni odborniki 8. P. D*. Hv. Barbare protikandidat je glavnim odbornikom 8. D. P. Z. v enakih utadih.
Veak posamezni član in članiea naj glasuje le za enega kandidata za eden ht isti «rad s te», da zaznamenuje s križem (X) v četverokotu poleg kandidata, za katerega glasuje.
Glavni predsednik: (glasuj za eneg.a I. nadzornik: (glasuj za enega.)
glasovanju po točkah. Taki Člaui uaj zaznamujejo t križem (X) poleg točke, s katero se strinjajo pod besedo Mda" in poleg to¿ke, s katero se ue strinjajo pod besedo "ne".
8 P LOMNA GLASOVNICA:
K podu j podpisani člaa(iea) sem se sezusuil(a) z vsebino predhžeeih pravil K. 1). P. Z. ter z njimi v eeloti strinjam.
GLASOVNICA O POSAMEZNIH TOČKAH:
(Tukaj slede popolna pravila za odglasovauje )»o*aiue7.uih točk, ki se pa /.aradi obširnosti na tem mestu ue priobčijo.)	H
Glasovauje posameznih članov se vrži med 17. novembrom li»17 In 31. Je eenibroui 1917.	•
Društveni tajniki uaj poročajo v glavui uind Zveze o izidu odglasovonja pri druitvu s tem, da (spišejo na euo prazno glasovnico v posamezne prostore štt vila oddanih glasov .
Poročila društvenih tajnikov morajo dospeti v gl. urad 8. I). p. Z. najkasneje do dne 5. jigitiarja IW1 H.
Glasovnice posameznih članov uaj se hranijo v društvenem arhivu, do ob javljenja vsega isida splošnega glasovsnjs, na ksr naj se vpoAljejo v glavni urad Zveze.	^a« NOVAK, tajnik.
Ivan Proator
F. 8. Tauehar
• •
Podpredsednik: (glasuj za enega.)
Jožef Zor k o
Jakob Dolene
Glavni tajnik: (glasuj zs enega.) Blaž Novak
Nikolaj Povše Jernej Hafner 2. nadzornik: (glasuj za enega.)
Frane Kaučič
Ivan Grošelj
Frane Pavlovčič
Predsednik porotnega odbora i (glasuj za enega.)
Anten Lavrič
Martin Obrežan
Opomba: Z večino izvoljeni ostane	..............................
glavni tajnik in tajnik manjšine 1. po-	1. porotnik: (glasuj za enega.)
možni tajnik.	..............................
2. pomožni tajnik: (glasuj za enega.) Frane Bavdek
Cleveland, 0.
Društšo 44Delavec" it. 51 S. D. P. Z. se popolnoma strinja s predlogom, da se poviša glavnemu tajniku S. I). P. Z. plača za 20 odstotkov. Časovne razmere, ki so vsemu članstvu zadostno znane, nalagajo vsakemu človeku višje izdatke. Kdor je odvisen od svojega dela, pa naj je delavec v tovarni ali v premogokopu ali pa uradnik, si ue more pomagati drugače, kakor da zahteva boljšo plačo. Zatorej smatramo tudi zahtevo glavnega tajnika za popolnoma opravičeno.
("Mani društva 41 Delavec" naj vzamejo na znanje, da je za društvenega tajnika izvoljen brat J. Terbežan, ki prevzame prihodnji mesec poslovanje, ker mora dosedanji v službo strica Sama.
Nadalje so vsi člani vabljeni na prihodnjo mesečno sejo; udeležba je važna, ker so na dnevnem redu volitve društvenega odbora za prihodnje leto. Z bratskim pozdravom
Frank Miksha.
Andrej Vidrieh Avgust Gostija Glavni blagajnik: (glasuj za enega.) Jožef Žele
Frane Teropčič 2. porotnik: (glasuj za enega.) Anton Welley
Jožef Marinčič
Pomožni blagajnik: (glasuj za enega.)
Anton Hochevar
Predsednik nadzornega odbora: (glasuj za enega.)
Jožef Golob
Ivan A. Kaker
Jožef Peternel
Vrhovni zdravnik: (glasuj za enega.) Dr. F. J. Kern Dr. Jožef V. Grahek
Uradno glasilo: (glasuj za en list J Proletaree
Glas Nnroda
Član društva....................................it.
v..................................dne...
i
Podpis člana.
NAVODILO:
- Olasovnaje posameznih članov se prične dne 17. novembra 1917. ter saključi dne 1. januarja 1918.
Društveni tajniki naj se poslužijo ene prszne glasovnice, katero naj izpolnijo kot poročilo o izidu splošnega glasovanja pri društva s tem, da vpišejo
v posamezne četverokote skupna števila oddanih glasov za posamezne kandidat'*.
Od društvenih tajnikov izpolnjene glasovnice kot poročils o izidu glsso-vanja imajo dospeti v glavni urad zveze najkasneje do 5. januarja 1918; kasneje došla poročila se ne bode vpoštevala.
Glasovnice posamesnih članov naj se hrsnijo v društvenem arhivu do časa, ko bo splošni isid glasovanjs objavljen v glasilu.* Takoj po objavi izida sploAnega glasovanja naj druAtva vpošljejo vse odglasovanc glasovnice posameznih članov v gl. arad Zvese.
Yukon, Pa.
Vsi člani društva 44Edinost" št. 34 S. D. P. Z. so vabljeni, da se zanesljivo udeleže prihodnje meseč-Na dnevnem redu je volitev društ-Sa dnevnem redu je volitev društvenih uradnikov za leto 1918. Vsem članom naj služi na znanje, da je bilo na zadnji seji dne 4. novembra sklenjeno sledeče:
44 Vsak član, ki izostane od prihodnje seje brez tehtnega razloga, bo za en mesec suspendiran od pravice do bolniške podpore."
Vsak član naj si torej to zapomni in naj pride na sejo, da bodo društveni uradniki izvoljeni po volji članstva in da ne bo potem nepotrebnega prepira in kritiziranja.
Z bratskim pozdravom
Anton Lavrič, tajnik.
denegu društva naj ne gredo delat v take okraje, kjer je stavka, tolika časa, dokler ni stavka proglašena za dobljeno ali izgubljeno. Kujti v slučaju, če je član H. I). P. Z. stavkokaz in se to dokaže se bo postopalo z njim po pravilih. Dne 2. decembra 1917 bo letna seja, kjer bo iif.oljen tudi odbor za leto 1918. Da pa omogočimo dobiti dobre moči v novi cd bor, sc je sklenilo, da se morajo vsi člani udeležiti letne seje, ki bo točno ob 9 dopoldne; kdor se ne udeleži in nima za odsotnost tehtnega vzroka, kateri pa mora biti jav-Ijen že pred sejo, bo suspendiran za bol. podporo od 1. jau. do 1">. jan. 1918. Izvzeti so le bolniki in oddaljeni člani.
Opozarjam tudi člane, da morajo vsi v mesecu decembru, najkasneje do 15tega, poravnati vse prispevke društvu, ker hoče stari odbor izročiti novemu čiste knjige. Kdor ne bo vpošteval tega, bo enostavno suspendiran.
Z bratskim pozdravom v
John Skutar, taj.
sferu,\oja je u g uši! a glas istine. mesta po svinčenih ceveh že neka-Ofgati sto prisvojili U tvojo ko 4U0 let pred Kristom. ruke; on je Vaš (jer da nije V tU, Hredi 9. stoletja, ko se je ob-kako bi ste mogli pekaru Urego- činska dobava pitne vode vedno riču pozajmiti iz blagajne R. St ra- holj širila, je »bilo zastrupljenje že $5000 bez pitanja novlnakog vsled »vitica zelo pogosto, poseb-glavnog ili nadzorno* odbora, »o J>a v gotovih mestih Anglije, počas ne dozvoijavate gl. nadz.l Vzrck zastrupi jen ja se je 7. I«, odboru niti da bi pregledovan bkoto «asledil v rabi svinčenih knjige za fond Kadničke Htraže. eevi pri dobavi vode. Ker pa ve v Valjda zato, da ne bi svojim prsti-] drugih sličnih krajih, v katerih tna zanlazali nevinost vašeg 44ne• *o istotako u.pora/bljali svinčene
pogrešenog socijalizma"). Nitko u organu nije sinio niti, da piše niti da se opravdava preti svojim
cevi, niso pojavili slučaji zastrop-ljenja s svincem, sc je pričela veliko špekulirati o tem in napisalo
drugovima, vaše oplužl* bile su ne je celo več knjig, v katerih se i os uda. Vi ste si prisvojili pravo, raapravlja o vplivanju vode na da zabraujujete onima, koje ste svinec.
optužilr, i da sc brane. I sada, j V tej deželi so agodaj spoznali kad« je tortura vašeg 44nepogre- nevarnost ra«be svinca pri dobavi šivog socijalizma" triumfirala pitne vode. Leta 1842"je poMibui nad dušom jednog čovjeka, sada; komite j, katerega so imenovali, iz kuta vičete: A ha! A ha; Kno da preišče nenavadno veliko ^te-
ga med ju patriotima! A u kutu se inički potsmjehavate i veselite pobjedi vašeg nedrugarskog rada. No slušajte! Još je ostalo radnika u našim redovima, koji iskreno misle i sa kojima treba da računate. Nemojte preduboko zagri-zati u orali, jer je od više tvrd, pa biste mogli polomiti zube.
vilo zastupljenj vslcd svinca v IiOwell, Mass., »poročil, da ima voda v vodnjakih tega kraja lastnost v veliki meri kemično vpliva na svinec. Vsled tega *o izdali na meščane poziv, naj ue uporabljajo svinčenilh cevi v zvezi z dobavo pitne vode v hišah.
■■HI	Znano je, da je svinec strup, ki
Sto se mene tiče, i onoga, što ,e poiasi Vpliva na človeški or-sant ovde kazao, gotov sam i da ganizem. Strupeni učinek je opa-dokažem. Ovo je samo početak, a ziti šde tedaj> če prihaja svinei, v
na vama je, da se opravdate. tclo v ponoVnih majhnih dozah, Dakle pazite, od danes čemo da kajti v drugačnem slučaju izoHta-ob računa vam o. Neže bera vite! Vi „ejo vsi znaki zastrupljenja.
ste na dnevnom rodu, Vi, Teodor (V. ,
'	1 (Nadalje »pa niso vse osebe na
enak način dovzetne za zastrupljen je s svincem. Mlade osebe so nekoliko bolj dovzetne kot pa stare in ženske nekoliko bolj kot pa moški.
Ker se loti svinec živčnega se-
---stava ter nadalje ledvic in jeter,
Da je svinec strupen in da je ^ tudi popolnoma lahko mogoče,
Cvetkov, urednik Rad. Straže!
M. Polo vi na, Detroit, Mich.
ZASTRUPLJEN JE VODE S SVINCEM.
TRAŽENI ODGOVOR.
NAZNANILO.
U GLAVNEGA URADA 8. D. P. Z.
Vsa krajevna društva B. D. P. Z. (vštevAi postaje 8. P. Dr. ,8v. Barbare) dobe glasovnice o bodočih pravilih združene organizacije.
i Glasovalce o bodočih pravilih so precej obširne, ker se daje s trm glnv> vanjem prilika vsem članom in članicam, da glasujejo o posameznih točkah bo dočih pravil.	»
Glasovnice so isdelane na ta način, da vsak Hsn in članicn lahko, glasuje le s enem znamenjem (X) sa ali proti pravilom v eeloti, ali pa o posameznih točkah.
fraai in članice, ki glasujejo za ali proti predloženim prsvilom v sploAacm, zaznamujejo s križem (X) v šetverotokn pod besedo "da'* sli "ne" ir V H PLOH NI GLASOVNICI, ilanl, ki glasujejo potom splošne glasovnice, ne morejo glasovati o posameznih točkah, ker bi taka glasovnica ne bila veljavna. OM>, ki se strinjajo s nekaterimi točkami, z drugimi p« ne, naj se |
LaSalle, m.
Vsem članom, ki so bili od svojih društev izvoljeni, da jih zastopajo v veseliČnem odboru, naznanjam, da bo v nedeljo, 25. novembra o<b pol desetih dopoldne izredna seja. Vse v ta odbor izvoljene člane prosim, naj sporo-če na svojih društvenih sejah, koliko članov mora 'preskrbeti vsako društvo.
Nameravana veselica, ki se vrši dne 31. decenrbra ob 8. zvečer v Narodnem Domu, bo nekaj po-nvemflmega za vse Slovence v LaSalle in okolici. Sodelovala bo izvrstna slovenska godba na pihala.
Število članov, ki jih mora pre-skt*bcti vsako posamezno društvo, je naslednje:"' * .
oseb
Društvo "Triglav" št. 2--15
dr. 44Sokol" št. 98---12
Sai^t. dr. 14Edinost"--10
dr. "Od boja do zmage" St 22 6 dr. <4SV\ Martina" št. 75 — 6
dr. ,4Sv. Barbare" št. 7--5'
dr. "Jutranja Zora" št. 103 — 3 Za S. Socialistični klub št. 4 — :i dr. 41 Danica" st. 124---2
Skupaj —----62
Rojaki, prihranite si ta dan, da bomo na staro leto vsi v Narodnem Domu.
»Pozdrav!
Vcncel Obid.
k.
NAZNANILO.
Connemaugh, Pa.
('lanom društva lloritelj št. 1 S. D. P. Z., Conemaugh, Pa., na-znan jam. da se je na redni mesečni seji dne 4. nov. 1917 sklenilo, da se člani na več važnih stvari opozore, in sicWr: (''lani gorinav*-
Uredništvo Kadničke Straže, kritiku j uči u svom pročiom broju našeg bivšeg člana druga B. R. Savica radi njegoveg sadanjeg držanja u javnoni životu, traži na direktan način cd mene, da se izjasnim ili da pokušam obraniti druga Sav'h'a. Dakle, evo zatraže-nog odgovora:
Za vreme mog osmogorisnjcg rada u redovima orgauizovauih proletara nije mi nikada padalo na ura, tla branim nešto, što se je kosilo sa iuteresima našeg pokre-ta, tako uiti ovaj put neču da pokušam, da branim druga Baviči držeči, da je svojim činom te interese povredio. On je dakle za osu-du, a'i ne za opravdanje!
No ti nepotpisati junače i <4ne-pogrešivi socijaliste metni ruku na srce pa odgovori: Nije li Savič legao u krevet, koji si mu ti i prost erao?
Nije li Savič popio otrov, ko^a si mu ti pripraviof
Nisi li ti Savica odjelio od njegovih drugova?
Nisi I i ti učimo veču grešku u proletarskom pokretu no Savič? Dakle, slušaj ti ,4nepogrešivi soci-jalisto", o tebi eemo sad, da govorimo, ti si na dnevnom redu, ti Teodore Cvetkove!
Prvo blato, koje je bilo bačeno ue samo na druga Savica nego i na sve ostale drugove, koji su pokušali, da svojim drugovima prikažu istimi o postoječim prilikama u životu, bilo je bačeno po uredniku H. Straže. Ne samo preko javnosti, nrgo i jednim srestvom, nedostojnim jednog socijaliste — privatnim pistnima i usmenom ngita-cijom. Vama, uredniče K. Straže, nije ni padalo na ura, da u socija-lističkom pokretu greške isprav-ljate razlozima i dokazil na i upu-ča vanjem, Vama je jedi ni cilj bi o 44divide et impera" i za postignu-če svog cilja niste birali sredstva. Najomiljelije sredstvo bilo Vam je: blato, blato i samo blato. Za Vas nije bio socijalista ne samo Savič, Kristan, Polovina i. t. d. nego niti Marks, Lasa lic, Kngels, Kautsky; nitkp danas nije ravan vašem novopečenom 44socijaliz-tnu". Sve vaše optužb/ protivu nas nisu bile dokazanr> one su bile ispečene u vašoj peči. Uaz<lo-ru u našem pokretu bio ste Vi glavni kuhar, za to ja znam. No nije, druže uredniče, dovoljno, da ja to samo znam, to su Irebali da znadu i moji ostali drugovi. No nije nam se tla In riječ. Vi ste u pokretu svojim apelima ne na razum naših drugova, več na njihove osječaje — stvorili atmo-
zastrupljenje vsled svinca lahko posledica uporalje vode, ki je bila shranjena v svinčenih posodah ali ki je tekla po svinčenih ceveh, je bilo znano že v starih časih.
Hipokrat, ki se imenuje oče medecine, je spoznal ter opisal Uporabo gorske studenčiiice, katero so opravljali v gotova giSika
da dovede zastrupi jen je s svincem do številnih drugih 'bolezni, ki napadajo človeka v srednji življenjski dobi.
Vlada je izdala poročilo, da se je uvozilo v zadnjih dvanajstih mesecih 1,319,870.802 funtov kave v Združene države.
Letošnj« izdaja iiua sledečo
vsebino:
Kaj se glasi iz daljave? («lika) — Pred novim letom (Slika). — Etbin Kristan: V novoletni noči (pesem) — Zmaj kapitalizem (slikd). — Mesečni kalendarij. — A^ojaaki golob. — Revolucija (slika) — Etbin Kristan. Ko je raj bil izgubljen ,pesem). — Pogreb žrtev ruske revolucije (slika) — V. J. Dimitrijev: Eden (črta) — Oton Zupančič: Klic noči (pesem).
—	Kovač (slika) — Etbin Kristan: Kuj železo! (pesem). — Lakota (slika). — Ivan Molek:Otroc; vojne (z ilustracijami).
—	Vedežcvalno steklo (slika). — E. K.: Kri (pesem). — Ruska komisija v Ameriki (slika). — Zvezdna palača (študija iz predrevolucijske Rusije — z ilustracijami). — Jože Zavertnik: Demokracija (članek). — Fran Valenčič: Metamorfoza (pesem). — Kihard Jakopič (slika). — Izidor Cakar: Rihard Jikopič (študija). — Delo (slika) — Vojanov: Luč (pesem).
Na preži (slika). — Stanyszlaw Prz> byszewski: Satanova sinagoga. — Kongresni preiskovalni odbor (slika). E. Kristan: O božiču (povest). — Megleno morje (slika). — Frank Savs: Zaplota (krajepisna črtica). — Frank Petrič: Nekaj o zadružništvu (z ilustracijami). — Ivan Molek: Obrnjen svet itragikomedija). — Zakon človeškega dela (študija). — Tipičen prizor v stavki (slika). — Svatoplnk Oech : Zastavljeni značaj (črtica). — Dr. Kari Slane: Nekaj o sociologiji (študija). — Volilna pravica (članek).
Navedene slike obsegajo vsaka po celo stran. Raznn tega ima koledar slike raznih socialističnih klubov U\ mnogo manjših ilustracij.
KOLEDAR JE TRDO VEZAN.
Znano je, da so se zadnje leto vse tiskarske in založniške potrebščine od papirja do vezave zelo podražile. Delavska tiskovna družba pa vendar ne mara obremeniti odjemalcev in je ostala pri prejšnji ceni. Koledar velja torej
BO CENTOV.
Pač pa moramo biti previdni, da ne zahredemo v izgubo 111 zato smo dali tiskati le določeno naklado. To »e pravi: Kdor se prepozno oglasi, najbrže ne bo več mogel dobiti koledarja, ker kaže, da bo kmalu razprodan. Prepričani smo, da bo ugajal vsem, ki si ga naroče. Storili smo, kar je bilo v naših močeh da zadovoljimo odjemalce. Seveda, če bi bilo Slovencev v Ameriki, kolikor je Angležev, da bi lahko priredili pol n.iljona naklade, bi gotovo storili še mnogo več; toda nati čitatelji morajo pač vpoštevati slovenske razmere, in gotovo bodo priznali, da se naš koledar lahko meri z izdajami mnogih večjih dov.
nsro-
Naročila sprejema
UPRAVNIŠTVO "PROLETARCA",
4008 W. 31. Str., OHICAOO, ILL.
Naročila se opravljajo po vrsti, kakor prihajajo.
-................... apevkov liven m}. Konmr j« k.j
xa delavsko atvar, jui napredek in
Stran f(a \
♦♦MMMMtMMHUi
fth'
izobrazbo, najde tudi pot r.a »ejo.
iNa prihodnji seji, ki bo 2. de-eeiuhra v Slovenskem narodnem Chicago, 111. i domu, je tudi volitev direktorija •uaki -ocialutlčni klub ét.' Delavsko tiskovno druibo azi. i v četrtek, 29. novembra roma za "Proletarca" na dnev-val ni dan veliko veselico neui redu. Treim je torej, da pri-grmim dvoraui, na katero dejo člani in izvolijo tiste kandi dno vabi vae rojake iz uiesta date, ki jih imajo za naj&posob okolice. Svota čistega dobi- nfcjie.
je namenjena Slovenskemu, Vsak Član, ki je do«,H nabiral-ihčanskemu združenju, in ž, Ilik za izredne pri>spevUe Zd S().
li tega je upati, da oo ndelei- «JaBitiéno stranko, naj ga p.
\ t	fÁ I Dt t0 ^j0 s «©boj.da «e odpjaljejvi
b prireja topot svojim «o- na prUtojiio mesto. Želi m, da bi novost, ki bo gotovo zado-j (bm vgi dobro napolnjeni, pa ue s i vse občinstvo. Kakor je miodnikoin, temveč z deseiieami. dno u oglasa v današnji šte-1 Za prihodnjo sejo naj vsakdo , bo na programu poleg god- pridotbi po enega ali dva nova č!a-deklamaeij, plest in proste za- na za klub in naj jih pripelje s ^ tudi Sinja ihrik sli.. Ves st„buj. Vatkdo si lahko vzame so-a je osnovan i.u enotni setlnje me8to Peru M zgled ^
mladi je tam pognala kal in klub šteje že okrog 175 članov, kar je gotovo lepo število. Pospešimo tu
• posamezne slike so med se-▼ zviv! in vse skupaj reprc-litirajo celoto, ki jo bodo g'e-Jglri lahko razumeli. Vaj ? se vrše P po nj*ii lahko obljubujeino wra udeležencem lep u?itek.
Prijetno iznenadenje imamo tuji za ljubitelje plesa. To pa* izvede udelc^enci na zabavi. Splošno se odbor »rudi, da bo vsem gostom v vw.kem oairu čim najbolje postrežonc, o čemer so lahko po dosedanj a izkušnjah prepričani t obiskovale! klubovii veselic. Ni-naj toraj ne tare glave z nučnim /¡ rašanjem: Kam na zahvalni di.;. t
Na khTbovo veselico — L*pa je vprašanje rešeno. Kdor ne pride, u bo jezneje gotovo žal. Ker paboi|.\ da si v.uikdo prihrani tJ|o obVlovanje, se najdemo v oljše.u številu v Narodni ivorani, »ifcinor jg pot itak vsakomur ziana. Na svidenje!
Filip Godina, tajnik.
La Salle, 111.
Vse tukajšnje sodnige opozar-, da so redne seje socialistič-a kluba vsako prvo nedeljo v aesecu. Prihodnja seja bo torej I dne 2. decemibra. I Splošno apeliram na vse člane, saj se bolj pridno udeležujejo Ipej. Marsikdo si misli, da je do-| Tolj če plača svoj mesečni prispe-Hek. Toda sodrugi naj prevdari-jt, da ne iščaMO Članov le zato, da M plačevali prispevke ampak zn-| i», da pride boj delavstva v pravi tir, pa katerem bo mogoče dosegi zmago in svobodo. V orgeniza-eiji ne more Ibiti pravega življe-i nja brez sodelovanja članov. [ Idor hoče biti v delavskem giba-aju na pravem mestu mora biti ▼edno v tesnem stiku s stranko; to je pa le mogoče, ako sc udeležuje sej. (Naznanjam tudi, da ne bom več pobiral mesečnih pri-
di mi agitacije, pa bomo dosegli uspehe in pomnožili svoje število. S socialističnim pozdravom Vcncei Obid, tajnik.
ALUMINIJ V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
Produkcija bavkistá, to jo rudo, U katetre »o prideluj* aluminij, j* znaAala lota 1916 celih 4.F>9,359 dolgih ton, ki ao predstavljale vrednost $2,297,825. To znali prirastek 4.1 odstotkov v ko ličini in 52 odst. v vrednosti proti letu
1915.	Pomnoiitev produkcije t« rude se tile vseh Združenih državah,- p»av posebno Georgije in Alabame. Leta 1915 j* znašala produkcija bavkkita v teh dveh državah 25,000 ton. Produkcija pa se j* («»množila na 46,000 ton leta
1916,	kar znata M6 odstotkov.
Produkcija v Arkanaasu in Tennes
se* se j* tudi z*? 3 avílala. Poročila, katera je dobil geološki rfkdzorovalni urad Združenih držav, kažejo, da s* je odprlo veliko fitevilo rovov v teh državah, ki s« prej niso izrabljala. To pa je deloma pripiaovati povišanim cenam rude ter dejstvu, da se rabi aluminij v številnih navih podjetjih, ki so se ustanovila .izza izbruha svetovne vojne.
Nove sklade te rude so našli v Ala-bami in Georgiji v pričet k u leta 1916 U*r jih takoj pričeli izrabljati.
"Čat"
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čaa" prinaša lepe povesti, tarffctnc gOHpod&rske in 70-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago,Ill. v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
PROLBTÀKKO
si.
5>
10. 12.
Jugoslov. socijalistična Zveza v Ameriki.
IIKBHUTIVA:
M. Babich, Filip Godina, Jos. Horvat, Nick Hinich, Him Kaučich, Milan Kiria, Frank Mavrich, Frank fiaus, Blaž tikich.
frsnk Patrick, gl tajnik, 803 W. Madison Street. 4th Floor, Chicago, HL
Beje eksekutive so vsake tri mesece enkrat.
NADZORNI ODBOR:
M. Diifiich, J. Jurenich, N. Ribarich, Frank Zaje in M. Sekulieh.
ODBOR ZA TISKARNO. Frank Zaj« predsednik, Alex Dubravac blagajnik, Pet. Kokotevicb tajnik,
ODBOR RAZSODIACA.
V. Gjokovich, Jos. Krpan, Jos. I-ang, J. Mokrovich, F. 8. Tauchar. — Tajnik kf» odbora je J. Mokrovich, 1687 Perrisville Ave., N. H. Pittsburgh, Pa.
Klubi, ki žela govornike, naj m obrnejo do gl. tajnika.
BAI: —
L Fort Hmith, Ark.—Jugosl. so*, klub, taj. John Jovan, It. F. D. 3, Box 137, Fort Hmlth, Ark. Beje se vsako tretjo ned*ljo v mesecu v .Jenny Lind, Ark. . Hutiagton, Ark.—Jugosl. ao«. klub, taj. Jno. Jarnoviek, R. F. D. Box 167.
\ Hartford, Ark.—Jugosl. soc. klub, tajnik John Hpendal, l.ux 22.
LORADO —
Pueblo, Colo. Jugosl. soe. klub, tajnik Louis KoroSee, 1246 H. Hanta Fe Av. Camp Rhum way, Colo. — Jugosl. soc. klub, taj. David Hustersich, Box 31.
018: —
Chicago, 111.—Jugoal. soc. klub, tajnik Filip Godina, 2*1* Ho. Karlov ave. La Halle, 111.—Jugoslovanski socialistični klub, tajnik Vcncei Obid, 438 Berlin Ht.
Chicago, 111.—Jugosl. 8oe. Udru-ženje, tajnik Valent. Suša, 1944 80. Racine Aveaae.
Chicago, 111.—Jugosl. soe. udruženje, tajnik Mitar Hekulich, 2109 Tllfton Avenue.
Waukegan, 111.—Jugosl. «o*, klub, tajnik P. Pekla j, 1718 Ho. Park Ave. Vir den, 111. — Jugoal. soe. khib, tajnik Frank Reven, box 173. 8«je so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v Miners Hall. Chicago, III. — Jugosl. socialistično udrulenje, tajnik Theo. Kollnich, 4555 Calumet Ave.
Mvingston, 111. — Jugoal. aoc. klub, tafnik Fr. Krek. Springfield, HI.—Jugosl. aoc. kit*, tajnik Frank Bezjak, 1920 Bo. 14. Bt. Witt, 111. — Jugoal. soe. klub, tajnik Rok Boličnik, box 13. Ziegler, III. Jugoal. soc. «druženje, tajnik Geo. Ksrlovich, bot 6. »Unnton, 111.—Jugosl. soe. klub, tajnik Ant. Ausoe, 313 Fhillips Ht. organi-■•tor Bartol Jakul.
Jokomis, 111.—Jugosl. soe. klub, tajnik John Kraintx, Box 242. ••■aer, III.- Jugosl. an*, ndruž., tafnik Nick Keaerlch, Box 631. Staunton, 111, — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Jos. Delich. 412 Mill Ht, Lincoln, III. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Zii|»an. U26 Broadway Ht. ■enld, III. — Jugosl. soc. udru*., J. hobrlnich, h. 165. W. Frankfort, III. — Jugoal. aoc. klub, ta|nlk Fr. P*rgar, P. O. Johnston Citv, 111. — Jugosl. aoe. klub, ta)nik John Hllvnik, box 599.
UNA: —
Clinton, Ind. — Jngoal. aoc. klub, tajnik Ign. Musar, U Box 449. Carv, Ind. — Jugosl. aoe. «druženje, tajnik John Vrane, 199» Waahlngton Ht. Wluhng, Ind.—Jugosl. ao«. udruž , tajnik Frank Jančich, 401 ~ 121. Ht.
^"«â C'itjr Kana.—Jugosl. soc. udruž., tainik Frank Kraaich, 720 Ferrv Ht. Mal berry, SuaWugoM. m«, klub, tajnik Mika Kxula, R. B. t, boa 38
118. a
¿•I. West Miaeral, Kans.—Jugual. aoc. skupina, tajnik Frank Koaich, Bos 32. Heja ao vsako 8. ia 4. nedeljo v meaeea ab 8 uri popoldao v JC. Miaatal, dvorani it. 6.
34.	Froutenac, Kana.—Jugoal. aoc. akiftpina, tajnik John Trotar, box 96.
80. Fraaklia, Kana. — Jugoal. s«e. klub, tajaik Louis Karliager, B. F. D. 4. Box 86, Girard, Kans.
Hkidmore, Kana.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Valent. Wirtich, B. 3, box 261, Columbus, Kaus.
Ht.,ai- fit v, Kan-. Jugo^l. soe. klub, tSM'ik Mike Fine, box 114.
133.	Dunkirk, Kani.-Jugoal. soe. klub, tajnik John Goržek, box 195, Badley, Kansas.
150. Ringo, Kana.—Jugoal. aoe. klub, tajnik lgn. Hhluge, Box 47. 157. Gross, Kans. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Frank Hmerdu, Box 53. 179. Kdlsou, Kans. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Rud. Krainc, R. 4, Box 230, Girard, Kans.
new york -	%
83. New York, N. Y.—Jugosl. aoc. udruž., tajnik Joa. Perahak, 95. Ht. k Mart Pl.
bgohioaü —
61. DetroïïTMich.—Jugoal. soe. udru!., tajnik M. Kirin, 387 Ferry ave. E. U4. Detroit, Mich.—Jugoal. soc. klub, tajuik Peter Kiaovic, 1130 Rivard E.
«2. Chwholm, Minn. — Jugoal. aoc. ut^ruž., tajnik Btevo Kaaun, Box 457.
missouri : —	.
14. St. Louis, Mo.—Jugoal. aoc. udruž., tajnik M. Vojnovioh, 1205 Geyer ave.
montana: —
134.	Klein, Mont. — M. Meznarich, box 127.
73. Red Lodge, Mont.—Jugosl soc. klub, tajnik J*hn Urleb. Bx 734 96. B.ar Creek, Munt.—Jugoal. soc. klub, tajnik Frank KlopM, box 181, Bear Creek, Mont.
i co; —
Î. Glencoe, O.—Jugoal. soc. skupiua, tajuik Louia Britz, Box 75.'
Redne mesečne seje so vsako 3. nedeljo popol. pri aodr. N. flembergerju.
18.	E. Youngstown, O.—Jugosl..aoc. udruženje, taj. Mart. Kovach, 1121 Hprliig-dal* Ht.
t«. Neffa. O. — Ju coal. aoc. skupina, tajaik Karl Daraai, bei f«.
27.	Cleveland, O.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Andr. Bogataj, 7504 Ht. Clair Av. Ant. Robi«, orgauizator. — Heje vsak 2. četrtek in êetrto ooboto ob 8. uri sveéer v meaecu na 1107 K. 61. Bt.
40. Coll in wood, O.—Jugosl. aoc. klub, tajuik Louia Dugar, 429 E. 160. Ht., Cleveland, Ohio.
«2. Youngatown, O.—Jugoal. aoe. klub, tajnik John Krtrin, b. 321, Btruthera, O. 71. Cleveland, O. — Jugoal. aoc. udruženje, tajnik Pavel Plaée, 9935 Hulda Ave. 76. Euclid, O.—Jugoal. soei klub, taj. Chaa. Masokota, b. 138. 86. Akron, O. Jugoid. ««„•. udruž., tajnik Vinko Dragich, 496 Clover Bt.
89.	Lorain, n. Jugosl. aoc. klub, tajnik Thom. Fillpovkk, 1627 E. 81. St. 95. Piney Fork, O. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Math Tuéek. L. Box 12. 123. Maynard, O. — Jugosl. soc. klnb, tajnik Frank Bregar, Box 647.
141. 8teubeaville, O. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Mike Dada, 203 80. 3rd Ht. 147. Barberton, O.—Jugosl. soc. udruženje, taj. Joe. Hornjak, Box 384. 159. Bellaire, O.—Jugosl. soc. udruž., tajnik Jos. Vukellch, box 51, Bellaire, O. 161. Yorkville, O. — Jugosl. aoc. udružeaje, tainik Htoian Raguž. Box 58. 187. Wadsworth, O. — Jugosl. soc. udruž., tajnik M. Bobalieh, Box 121.
189.	Blaine, O. — Jugosl. soe. klub, tajnik Frank Grilc, Box 125.
fenns yltania: —
3. N. H. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soe. skupina, taj. Alex Ma^jariah, 603 Chestnut Ht.
Coiiemsugh, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Podboj, box ÎS2, So. Fork, Pa.	'
Forent City, Pa. — Jugosl. soe. skupina, tajnik John Matiftf, box 497. E. Pittsburgh, Pa. — Jugoal. soe. udruž., tajnik Ht. Vukmirovich, Box 266. Joka Gračanin. organi«***». 13. Hvgnn, Pa.—Jugosl. soe. klub, tajnik Lorenc Katrfl*, box 478, Morgan, Pa. 16. Clairton. Pa.—Jugosl. aoc. udr.. taj. John Apfelthaler, Bex 128 Elizabeth, Pa.
19.	Far re I ,Pa.—Jugosl. soc. udruž. tajnik John Črnko, 1120 Greenfield.
Waal Newtoa, l'a. Jagest soc. akapüaa, tajnik Jos. Zor .0. R. F. D. 8, k Hi. 57. Ho. Hide Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Ribich, 2620 Karah Ht.
New Brighton, Pa. — Jugosl. soc. udr., tajnik Anton Jurasich, 722 — 4th av. Hermiuie, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. Zornik, Box 225. Large, Pa. — Jugoal. soc. udruženje, tajnik M. Hmiljanovich, box 24. Willoek, Pa. — Jugosl. aoc. klub, tajnik J. Miklaaêiê. L. Bex 3. McKees Rocks, Pa.—Jugoal. aoc. udruženje, tajnik Jak. Markovich, 339 Phoenix 8t.
78. A m bridge, Pa.—Jugoal. aoc. udruženje, tajnik P. Obradovieh, Box 51.
Oaks, Pa. Heje se vsako zadujo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne u prostorih Hoc. Ed. Bureau. Organizator John Bafittfa.
90.	Primrose, Pa. — Jugosl. soe. udruženje, tajnik Nik, Vilenica, Box 753.
«9. McKeesport. Pa.—Jugosl. aoc. udruženje, Uj. Anten Temae, 412 Archer Ava. 100. Ellsworth, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Ant. Janni, box 706. •104. Woodln n, Pa. — Jugosl. soe. udrulenje, tajnik Joe. Hkrtich, 18 Hhefield ave. 118. C an ona bar g, Pa.—Jugoal. aoe. klub, tajnik Paul Posega, bos 365, Caaeaa-burg, Pa.
130.	Bessemer, Pn. — Jugos. aoe. udruženje, taj. Math. Renebar, box 165.
131.	Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Bartel Fiorentini, 5172 Dresden Alley.
144. Fits Henry, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. Boltich.
155. Readia«. Pa.—Jugosl. aoe. klub, ta.inik ipeUr Koéevar, 143 River Bt.
167. Houth View, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Hue, Box 45. 171. Yukon, Pa.—Jugosl. soc. klub, taj. Frank Podlogar, Box 126. 174. Pitco, Pa.—Jugosl. soc. klub, taj. Frank Benlger, R. D. 3, Box 181, W. McDonald, Pa.
ÎÎÎ* —.Moon Kun* Pa- ~ JuK«al. soc. klub, tajnik Frank Rot, Box 46. 1<6. Wick Haven, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Lukas Kralj, box 68. 178. Whitney, Pa.—Jugoel. eoc. kluto, tajnik John Arh, box 162. 182. Meadow Lands. Pa.—Jugosl. soc. klub. tajnik Frank Koren, Box 261. «3. Atlasburg. Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Mike Klenoviek. Box 169.
184.	Lawrence, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Oorsieh, Box 151.
185.	Bentlcyvllle, Pa. — Jugoal. soe. klub, tajuik Mike Ceboiek, Box 148, Van \ oorhis, Pa.
190.	Broughtou, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Dremshar, box 303.
191.	Burgettstown, Pn. — Jugosl. soc. udruž., tajnik Ludvig Jerbich, Box 279 19.J. White Valley, Pa. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Frank Cheanik, box 494
Exj>ort. Pa.	'
196. Bishop. Pa. Jugoel. soc. udruž., tajnik John Rapich, Box 564, Morgan. Pa 198. Homer City, Pa. — Jugosl. aoe. klub, tajnik John Miloaich, box 265. WASHINGTON : —
28.	Roalyn, Wash. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Pajnich, Box 212.
S!' K u"V WMh' T Ju«°81- klub, tajnik Matt Hkriner, box 577. 194. Heattle, Wash. — Jugosl. soc. udruž., tajnik V. Jovanovich, 919 — 1st Ave
wisconsin: —
9. Milwaukee, Wis. Jugoel. soe. udruž., tajnik Joa. Uldrian, 418 — 19. Ht. 11. Kenosha, Wis.—Jugosl. aoc. udruženje, tajnik Karl Chernhorsky, 751 N. Sheridan Rd.	|
Organizator Paul Jurca. — Heje vaako zadnjo nedeljo v mesecu v Hocialiat ' gl. stanu.	I
35.	W. Alia, Wis.—Jugosl. udrtiž., tajnik J. Hering, 497 — 55. Ave
Jufn*1 80r- udruženje, taj. Jos. Indrnh, 1531 Oak Ht. ise. W. Allia, Wis. — Jugosl. soc. klub, tnjuik John Volinjak, 428 — 54 Ave
wyoming: —
S1"^1*"?/ —'Jwiroal. aoc. klub, tajnik Ant. «ifrar, Box 64. 10S. Cambria, Wyo.--Jugoel. soc. udrulenje, tajnik Rad. Rapich P O
ïîo S0r.k	Wyo. — Jugosl. soc. klub, taj. Frank Tauchar,'674 Ahsay av.
1P9. Hudson, Wyo.—Jugosl. soe. klub. tajnica Katie Dolenc, Box 93.
KONFERENČNI ODBORL
W View p®PÄdna	Tajnik John Starnberger, 17 Oakley Ave.,
SV	Taj"ik SP- Markovich, 356 Emeraon Pl., Youngstowa, O.
At. 3. Chicago. Tajnik Jps. Horvat, 1944 Ho. Racine Ave. '
At. 4. Wisconsin. Tainik Jos. Htopich, 621 National Ave., Milwaukee, Wia At. 5. Missouri in Julnl IlL Tajnik Ant. Ausee.	»w.usec, w ia.
î1, Î' ÎS"*8 Tmjnik Joho 0ori'k' Box 195 badley, Kana. At. 7. Ohio. Tajnik Tony Akoda, R. 2, Box 161, Bellalre, O.
odbora^* ¿06°C^ybourn6 Ave. ® " ' ^ ^^ ^ ^ ^^ ^ črnega
Zdravilo lopir kaiil).
Kadar potrebujeta zdravilo zoper kaloU, tedaj potrebujete dobrega Nikoli m naboate zmotili, U zahtevate dobro proiakuisno in u6nkovito zdravila xnano kot
Severa'8 Balsam for Lungs
Mr. W. Kolodsi*). CbMUr, \V. V»., asm )« pUsl: J«x priporočam yuI>*-bu, «Je kupi Sere-sove tdraviu. k«r ■o dobra, po«eboo Bavevuv Beltsm na PU«&ft. Buljiih Bi. MoJi otroci «o imeli hud katolj In po» kuslli smo tuiit r dr» v tla. toda v m }o bilo saston). Ko ■ao pa kupiU Ba-vosov Baltam se pljuča )• kaialj srtnll po par po-pitkih." '
(Severov Balzam za pljuča). Ns rodite samo: "Žalim nekaj za moj kaželj." Navadita ao zahtsvati zdravilo po njagovam pemom imenu, da — izognete nadomestitav. Zadnjih 57 lot jo Severov Balzam za pljuča uapežno zdravil katelj in prshiada in Uka bolezni, katerih prvi pojavi ao kalelj, kot na pr. kašelj pri influenci, vnetju aapnika, oalovakem kaliju, hripavoati in vnatju grla. lati je izvratan za odraals in otroka.
Cena t5 in 50 csntov. — V lekarnah vaepovaod.
Severa'e Cold and Grip Tableta
(Severov« Tablet« sopar prshlado lo hrlpe) ao znana, da praften«)» prehlad v najkr»ji«iu £a«u.
Severov» drualnska tdravlla so aaprodaj » lekarnah vsepovsod. Zahtevajte "Heverov» ' poajt-bovem polnem Imenu. Če Jih ne morete dobiti f domači lekarni, naroČite Jih naravno»t ud
W. P. SEVERA CO., Mar Rapids, loua
59.
69.
70. 74. 77.


i
Vabilo
na shod in plesno veselico
katero priredi
socialistični klub štv. 189 v Blaine, 0.
Vrši se
v soboto dne 24. novtmbra
v Slov« Dvorani na Wheeling Creek, O.
ZAČETEK VESELICE OB 2 URI POPOLDAN.
Vstopniaa $1.00, ienske so vstopnine proste.
Na tem ahodu priino ob 7.80 zvečer govoriti urednik Prole-tarča, sodrug F.tbin Kristan iz Chicago.
Dalavci, le malo kdaj ae nudi prilika, da bi v majhno našel-bino kot je naAa, nrifcel dober govornik. - v soboto «večer ga bomo ime i In zato tudi pričakujemo is vaeh naaelbin v okolici velike udeležbe: Pripeljite a seboj ieno in dekleta.	' *
/a vse alučaje bo dobra poatreftba.
Frank Grilc, tajnik kluba.
1
EE

i
Največja slovenska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broftke, zaprstnice, medaljonike, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbla Gramofonov in gramofonskih plošč slovanskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
PUite po cenik, kateri se Vam posije brezplačno.
Najboljše blago.	Najniajo cena.
PAZITE IN HRANITE
Narodni izrek pravi: "Pasite na val beli denar za ?rne dneve." To pomenja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler ste šc zdravi in mladi, da boate imeli nekaj za stara in onemogla letu.
Vsak človek mora paziti in hraniti, ke lo to je edini» pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nnstran, »o lahko ceni kot itemeljni kamen poalopja za katerim vsaki stremi. Dobro je ved no imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogača: knmen na kamen palača". Najtežje je početek ali brez početka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vaS denar Se danea, ampnk pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. z vlogo enega dolarja dobite vaSo bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obreati od njega.
Pofiiljumo denar v Italijo, Ruaijo in Francoako.
Prodajemo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Hprejemo upisc sa parobrodno potovanje v staro domovino po vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Ialand Avenue, Ghicago, ni.
Kapital, vloge in prebitek znaia nad $6,000,000.
nrempjvznn p
VABILO.
Slovenski socialistični klnb štv. 182 v Meadotv Lands, Pa.
priredi
na "Zahvalni Dan" 29. novembra
veliko plesno veselico
ki se vrši v delavski dvorani "Rizhil Hali"
Slovenska godba ia Caninsburga bo igrala iabrane komade za ples.
vstopnina $1.25. ženske so vstopnine proste.
Vesalica ae prične ob dveh popoldan.
Uljudno vabimo sosedne soc. klube, društva in posameznike, da se nase veselice polnoátevilno udeleže. Ob priliki obisk povrnemo.
j Na svidenje na "Zahvalni dan".	Frank Koren.
UZI2fZJZSZimiRRiZIZiZJUZJiJV2Jm
Slovenski Socialistični Klub št. 1.
CHICAGO, ILL.,
vabi rojake iz mesta in okolice na veliko
ki jo priredi na
ZAHVALNI DAN
(Thansksgiving Day) dne 29. novembra t. I.
NARCM>NIDVORANI
na vogalu 18. ulice in Racine ave.
\	SPORED:
1.	Ctodba.	*
2.	Oton Zupančič: a) Večno življenje;
b) Vseh živih dan.....................dcklamirn Miss Jorga.
3.	a) Etbin Kristan: Kri;
b) Oton Zupančič: Kmečka balada......deklamira.Mrs. Molek.
4.	2ive slike:
i. a)	Delo
b)	Znanost
c)	Veselje. ii. a)	Sužnost
b) Mamonovo gospodstvo.	i	'
iii. a) Boj
^ b) Svoboda. Slike s spremljevanjem glasovirja. C. Oton Zupančič: Vizija.
igrala bode slovenska godba. ples — prosta zabava.
Čisti dobiček je namenjen SLOVENSKEMU REPUBLIČANSKEMU
ZDRUŽENJU.
Začetek ob 2:30 popoldne.
Vstopnina 25 centov.

PROLBTAItEC
Dva izleta na Rusko.
Črtice s potovanja. Spisal A. Aikerc.
Po široki kalili reki švigajo »emintje umi parni-ki, prevažajo ljudi in blago. Kaj je beneški ('anale grande proti Ncvi, ki je tukaj niti vae ne vidiš, nego turnio njen najširši rokav! Moatov je črez Nevo jako veliko. Največji in najlepši je brea dvoma gigantski "Troickij" moat, ki »o ga letos otvorili.
Ogledal sem si Petropovlovsko katedralo, stoječo sredi trdnjavakega trga. To cerkev straži jo vojaki noč in dan; v njej vise nad krstami rajnih carjev in caric dragoceni srebrni in zlati venci.
Ne daleč od trdujave stoji na Petrovski ulici hišica Petra Velikega, ki si jo je bil pred dvesto leti nam postavil. Hišica je lesena, a je obzidana okroginokrog ko dragocena relikvija. V tej hiši je stanoval prve čase car Peter in odtod je vodil gradnjo svoje nove prcstolice. V eni sobi se vidi šc oredje, kj ga je car satu rabil, v drugi pa je zdaj kapela. V veži prodaje duhovnik razne spominske svetinjice in knjižice^ v katerih je opisana zgodovinsko znamenita Petrova koča. Ru-som je car Peter heroj in svetnik v eni osebi.
Drugega dne sem se vozil po mestu ter iskal nekaterih Rusov, s katerimi sem ibl bodisi osebno znan, bodisi da sem poprej z njimi korespon-diral. No izmed petero takih znancev sem našel doma samo enega in še ta pravzaprav ni Rus, nego je francosko-poljskega pokoljenja, namreč vse-učiliški profesor, g. Baudoin de Courtenay, ki pa govori gladko tudi slovensko in je najboljši poznavalec beneških Slovencev. Žal, da sem govoril z njim samo na domu; pozneje se nisva več sešla. Vsi drugi mi znani Rusi so bili še ali Mza grani-cej" ali pa na dačah (na letoviščih). Rusa najdeš namreč najbolj gotovo "doma" šele takrat, kadar je Neva (Njeva) zamrznila, ko švigajo sani-trojke po škripajočem snegu, ko mete, da se dela ob belem dnevu tema ter padajo vrabci od mraza na tla. Po ulicah hodijo tedaj zaviti v tople kosmate kožuhe (šube), na glavi nosijo astrahanske kape, potegnjene preko ušes. Roke vtikajo v mu-fe; po bradi in po brkah pa jim visi ivje. Takrat je "visoka sezona" na Ruskem; takrat, pri zakurjenem kaminu se počuti Rus najbolj srečnega ...
No, ogledaval sem si torej l*iterl) sam. Pred vsem sem si ogledal znamenite umetniške zbirke in muzeje, katerih je tam vse polno. Eremitaža ima takšne zbirke, kakršnih ne najdeš nikjer drugje. Se bolj nego njena slikarska galerija so me zanimale tukaj izkopine starogrškega mesta Pantikapeja, ki je stalo v bližini današnje Krči ob Azovskern prelivu. Izkopine iz te: ga mesta, ki se lahko imenujejo ruski Pompeji, so sila dragocene. Tu" vidiš umotvore
1) Narodno ime Peterburga. iz keramike pa tudi bronaste, srebrne in zlate stvari, kakršnih nima noben drug muzej na svetu. Niti v znamenitem "Museo Nazionale" v Nea-polju nisem videl takih antik. Sila važen za štijdi-ranje ruskega in evropskega slikarstva in kiparstva je tudi muzej Aleksandra III. ... V "Kon-nogvardejskem manežu" je bila iste dni pa tudi razstava slik društva ruskih umetnikov. Največji umetniki ruski so bili iztožili svoje slike. Kaj bi našteval imena? Že tukaj pa tudi notem v Moskvi in v Kijevu sem se prepričal, da imajo Rusi svoj umetniški svet: Ruski upodabljajoči umetniki so tako veliki, da Rusi ne potrebujejo Evrope niti v umetniškem oziru. Poleg velikih modernih pisateljev in pesnikov se tudi upodabljajoči ruski u-metniki smelo kosajo s svojimi tovariši na za-padu . . .
Z vsem sem bil zadovoljen v Peterburgu, samo z vremenom ne! Pa saj je tudi že Puškin zabavljal ¡afes^o podnebje peterburško, češ,
. Skor<^^ dan sem moral imeti na sebi površnik. Pihal je hladen veter in često jc pršel droben dež. Soln«*a nisem veliko videl ob Nevi. Da, da, za kakih 10 geografskih stopinj se je bil ipak uštel genijalui car Peter. Nekoliko južneje bi morala ležati severna Palmira — pa kaj se hoče, ko ni šlo drugače! In šc eno željo bi imel jaz ob dvestoletnici Peterburga: Da bi se prekrstilo njegovo nemško ime! Če so prekrstili Dorpat v Jurjev, zakaj pa bi Peterburg moral imeti nemško kapo!.,. Pa tudi vsi tisti Schlucsselbburgi, Oranicnbaumi, Kronstadti, Pcterhofi, Jekaterinburgi in Orcn-burgi so prava pcrsiflaža na slovanski značaj Rusije! ...
i
Ne bojte se, da bi vam šc dalje opisa val znamenitosti peterurše, samo dve najlepši cerkvi moram še omeniti. Lepe so rimske cerkve, ali kaj takega, kakor je Izakova katedrala, nisem še videl nikjer. Granit in marmor, bron in zlato! To je nekaj čudovitega! Na vrhu pa zlata kupola! Cerkev je stala okrog 25 miljonov rublje v. Manjša je Kazanskrf katedrala — Rusi pravijo takim velikim cerkvan (sabor) — pred katero stoji kolo-nada, podobna oni pri cerkvi sv. Petra v Rimu. Bil sem t udi pri službi božji v obeh saborih ter občudoval prekrasno cerkveno petje. V ruskih cerkvah slišiš samo pet je;.orgel ni v nobeni.
Tujcu, ki pride prvikrat v kako rusko mesto, se zdi čudno, da vidi toliko uniformiranih moških. Na prvi hip bi utegnil misliti, da so ti uniformirani ljudje sami — vojaki, ali motil bi se! Na Ruskem nosijo uniforme vsi moški, ki so v državni (javni) službi, in tudi študenti. Po različnem kroju in po barvah se razločujejo med seboj razni uradniški čini. Nevojaka spoznaš lahko tudi po tem, da nima orožja. Nekoč sem vprašal nekega Rusa, zakaj nosijo uniformo tudi študenti. In do-tičnik mi je pojasnil stvar tako: "Vidite," je rekel, "Rusija je velika in v npej prebivajo raznovrstni narodi z raznovrstnimi narodnimi nošami v najbolj pisanih barvah. Sinovi vseh teh pestrih narodov obiskujejo ruske šole, nižje, srednje in visoke. Ko bi prišel vsak študent v svoji noši
1)kolodvor;	beseda je iz angleščine.
2)	versta (bepeta) — 1.067 km.
(Dalje.)
•NE POZABITE NA — : VESHLNX) SLOV. 90C. KLUBA &TEV. 1
NA ZAirVAiliNI DAN • S K RANN! M PROGRAMOM.
Dve zastareli ideji
v šolo, kakšna mešanica bi bila to! Kakor na "jar* marki" v Nižjem Novgorodu! Ta raznoplemcnska mladina bi se gledala med seboj "pisano" in bi se dražila med seboj ter kritikovala mnogotere neukusne in neestetične noše. Tako so pa vsaj na zunaj vsi enaki; ruska oficijalna yniforma jim dokazuje "ad oeulos," da so vsi "Rusi," pa naj so že res Rusi ali Judje, Nemci, Poljaki, Čuvaši, Če-remisi, Kirgizi, Finci, Estonci, Gruzitii ali Tarta-fi . , . Vrhutega je uniforma cenejša nego civilna obleka in traja dalje."
Moram reči, da je mož pametno obrazložil upravičenost študentovskih uniform . . .
Predno se poslovim od Petrogrr.da, naj šc omenim* da sem bil preživel v družini dveh rojhkov par lepih ur. V Petrogradu živi že nad trideset let jako ugleden in bogat slovenski veletržcc, g. K—a, kateremu sem bil nesel pozdrav ljubljanskega župana, g. Hribarja. Gospod K—m govori še gladko svoje materno narečje ter se še zmerom z veseljem spominja svojega rojstnega mesta —r Ljubljane. Sprejel me je prijazno ter me povabil za drugi dan, ko je bila nedelja, v svojo vilo v Carskem selu. Seveda sem povabilo sprejel ter se odpeljal po železnici dobro uro daleč proti jugu. V svoji lični, sredi brezovega parka stoječi "dači" me je sprejela družina g. K—sa, ki je seveda ruska. Pri mizi sem zalotil tudi našega slovenskega slikarja g. Žmitka, ki se ni mogel dosti načuditi, da sva se bila sešla v Carskem selu! Po obedu smo šli šetat po obširnem carskem parku ter si ogledali grad in mesto, ki šteje okoli 20.000 duš in ima med drugimi šolami tudi žensko gimnazijo. V Carskem selu je študiral in se vzgajal, kakor je znano, Puškin ter »začel razvijati tukaj svoj pesniški talent. V senčnatem parku ima veliki poet svoj spomenik. Mladi Puš kin sedi zamišljen na klopi, oblečen v kadeNko uniformo.
Po slovesu od gostoljubne družine sva se odpeljala z gosp. Ž. zvečer v Piter nazaj, kjer sva še nekolik "poguljala." Drugega dne pa sem šel na vokzal 1) Nikolajevske železnice, da se popeljem v Moskvo.
Bil je krasen jesenski dan, ko sem se vozil proti jugovzhodu. Brzovlak Nikolajevske železnice je eden najnaglejših v Rusiji; preleti HO vrst 2T v eni uri. Saj pa tudi veže dve poglavitni mesti velike države. Tudi udobnost je na tej ravni progi največja. Vagoni so električno razsvetljeni, do-čim se razsvetljujejo vozovi na drugih progah navadno s — svečami. Široka polja se vrste z gozdovi, ob katerih vidimo na več krajih čedne lesene dače. Po njivah dela ljudstvo v svoji pisani obleki: moški v rdečih srajcah, ženske v pisanih rarafinih. Vasi ruske, mimo katerih smo sc peljali, pa so ubožne in otožne. Ijcscuc so vse brez izjeme, zato se imenujejo v ruščini vas tudi "de-revnja" (lesenjača). Tudi cerkve so v takih vaseh navadno lesene.
Pri mestu T veri smo sc peljali črez Volgo, ki je odtod plovna in nosi že parobrode. Na zapadni strani se dvigajo Valdajskc višine, hribi do 300 m visoki. Med njimi leži več manjših jezer, iz katerih izvira Volga. Potem ni nobene zanimive postaje več do glavnega mesta. Kurirni vlak na tej progi ima samo I. in II. razred in vozi s sclw>j tudi jedilni vagon. Obedoval sem v Mali Višeri, večerjal pa na vlaku. Kolodvorske obednice so v Rusiji opremljene najelegantneje; hrana ni draga, dobi se pa jako ukusna jed. Jaz sem povsod za-htevad boršč, ki bi sc tudi med SloveiH moral udomačiti. Na pesi je vkuhano goveje in svinjsko mest>, na to mešanico, ki da izvrstno juho, vliješ še. par žlic kisle smetane in — amhrozijski boršč je gotov! Jako pogosto sc dobijo ribe. Moč« nate jedi ruske so tudi nekaj posebnega. .To so razne vrste paštete, "pirožki" imenovane. Za pijačo se podao ¡zborno krimsko vino, pivo in seveda neizogibni čaj.
Od Pctrograda do Moskve v o/i "k ur je raki" ravno 12 ur, od 9l/2 zjutraj do i>l/2 zvečer. Bila jc trda noč, a matuška Moskva je gledala na nas s tisočimi očmi, ko smo se pripeljali v njeno okrilje. Veliki "hoteel Kontinental" na Gledališkem trgu me je bil sprejel pod svojo gostoljubno streho .. .
Ne ven», sem li sploh kaj spal ali ne. Noč mi je bila napoti in težko sem pričakoval dneva, ko se mi prikaže matuška "belokamennaja" Moskva v sej svoji čarobnostih Samo Carigrada in Rima sem sc tako veselil kakor Moskve, pa Moskve še bolj, saj jc naša, slovanska! Toliko da sem utegnil
zjutraj popiti čašo čaja, pa sem že tekel v Kremlj, do katerega sem imel samo par minut hoda. Prispevši v Kremlj, popel sem se kar na znameniti, 97 m visoki zvonik Ivan Veliki, s katerega je čudovit razgled po vsej ogromni Moskvi Pod menoj leži torej trdnjavi podobno jedro cele Moskve, stari, častiti Kremlj s svojimi cerkvami, sakiostani, arsenalom, vojašnicami in carskimi palačami. Opasti jc ga visok zid v obliki trikota, skoz katerega vodi petero z visokimi, močnimi in arhitektonsko zanimivimi stolpi utrjenih vrat. Okoli K remija se širi takozvani Kitaj gorod ("Kitajsko mesto", kjer pa ni Kitajcev!), okoli tega leži "Bjclij gorod", potem "Zcmaljanoj gorod" in ob robu nazadnje leže predmestja.
ildejo, da je nagnusnost včasih za «Človeka koristna in prikladna
bi se moralo ie davno zavreči v smeti. V tej zadevi moramo pred vsem upoštevati učinke in koristi kakega zdravila, če je isto okusno in uspešno. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino je take rste zdravilo da vedno pomaga in je zaeno tudi zelo prijetnega okusa. To vino vedno izvrstno učinkuje, če tudi ste že zanemarili zapeko (zabasanost) nepreba-vo, glavobol, nervoznost, ali splošne slabosti. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino izčifiča želodec, povrača zopet, izvrsten tek (okus) pospečuje prebavo in utrjuje ves notranji človeški sistem. Dobiva se v lekarnah. Drifga zastarela ideja je, da ljudje tarnajo, da ni nikakega zdravila za revmatizem, uevralgijo, iirbtobol itd. Poskusite samo enkrat in takoj Trinerjev Liniment in prepričali se boste takoj, da niste imeli prave sodbe. To zdravilo jc tudi izbomo pri irpahkib, otiskih, oteklinah, utrujenih mišicah in nogah.. Dobiva se v lekarnah, Jos. Triner, izdelujoči kemiat, lfliM— So. Ashland Ave., Ohieago, 111. (Advertisement.)
EXPE1
ostal domača beseda v vsaki slovenski družini neprekoaljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah.
Sedajne razmere so nas primorale, poviiati ceno na 35 in 6* centov sa steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z lito močjo tudi dobite. Nikar se dsjte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Eapeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na aidro znamko, na beiedo Loxol in nI naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER & CO. J
74-SO Washington Street, New York
UJC. JC Ml*
; kot dvakrat
dSi
Za vsebino oglasov ni odgovorna ne npravniitvo ne uredništvo.
Central Hotel
Conemaugh, Pa. -
Fred. Mosebarger,
LASTNIK^
•r. W. C OhleaJUrf, K. D.
Zdravnik sa notranje boleanl in ranocelnik.
Zdravniška preiskava brezplačna — plakati je le zdravila. 1924 Bine Island Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po
{►©I.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chieaga liveči bolniki naj pišejo slovensko.'
CARL STROVER
Attorney at Law*'
Zastopa na vs«b sodiščih.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Ali veste za letovišče Martin Potokarjaf Seveda. To je "VILLAGES INK" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV. II 410 8MN0 AVE., KENOSHA. «IS.
T«Ufon 1199.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta. •
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blue Island Av. ,
(Adv.)	Chicago, III.
¿LOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD-PORNIJEDNOTL
Naročite si devnik , "Proave-ta". List stane za celo leto $3.00, pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 80. Lavvndale Ave. Chicago, ni.
1ANIMIV ČLANEK O NAJDZOROVA NJU BANKE ZVANE "CLEARING HOU8E".
Kaj to pomeni sa ljudstvo, če je banka pod nadzorstvom "Clearing Housa".
Vse banke, ki imajo svežo s Chicago Clearing Ilouse, so podvržene strogemu nadsorovanju od uradnikov trga zavoda. Pregledovanje računov in imetja *e mora vržiti najmanj enkrat na leto. tzvodcnci natančno preiščejo stanje Vsake banke. Vso gotovino preltejejo, pregledajo vse note, varščine, vknjižbe In druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Če najdejo isvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne itejejo več kot imovina banke. Ako se jo skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vred nost v svojih knjigah. Če banka drzno špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vite, kar je Hlabo, ri-skirano, se mora takoj odstraniti in na domestiti s boljšim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti mi pravice, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing Housa ima slednja za to dober varok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki jo bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo vslcd panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler so niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspešen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, «prejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vee privilegije te banke, kateri poda vsako leto pot popolnih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta države Illinois.
Napravite NAŠO bsnko za VAftO banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga Želite.
Vpraftajte ca seznam naših First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
=Narodna Tiskarna=
Blue Island Avenne, Chicago, II«.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem t Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:-
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
J£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zaatave, kape, re-falije, uniforme, pečate in vae drugo obrnite se na avojega rojaka
F. KERZE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vae delo garuntirano.
♦......................................i.......1111 »a
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tli. 1475 JOHNSTOWN, PA.
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Rlue Island Ave., vogal l.oomis in 18. ceste.	•
Zaupno zdravilo dola čudeže
Skoro ie 30 let se Triner jeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluti popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje een je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbjl še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja
stane stvar več, ni bilo jpogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več pla-čajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeli med svetom, ker ačinl, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ilodcu. Trinerjevo Zdravilno Orenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delo vanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsehujejp le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavo bola, nervoznosti, navadke slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premetnbi žitja ali rudarje in d/uge delavce, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljive vrednost. l>obite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato je zlasti v slučaju protina, aH revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša ... gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin In oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.	J
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno in pray prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. pobi se v vseh lekarnah.
"^iriÄ1* d0blU Trln#rJtTa	" mednarodnih razsta
• vaa: Oold Medal-San Francisco 1916, Grand Prix-Panama 1916.
JOSEPH TRINER
manufacturing chemist
^SS^.^ Ave-	Chicago, III.