Razne i»ovice. * G«d vi prihodnjega tedna: 8. nedelja: 2 adventna, Brezm. Spuč. M. D. 9. pondelj k: Val-rija, Pi-ter F. 10 to fk: Loretan ka M. B. 11. sreda: Dam»«, papež. 12. četrtek: Epimah, mni.; Sinezij, mni. 13. petek: Luc ja, dev. mu^.; Otililija, der. 14. sobota: Spirid'j"B, Skof. Ntkazij. * Našlm napoenikom na znanje. Ker polaganje »ovih strojev v tiskarni še ni dovršeno, nam je bilo tudi tokrat nemogofie tiskati zabavno prilogo in ,,Gospodarske Novioe",. Se glavni list se mora tiskati ria malem stroju. Radi tega nam primanjkuje v listu tutii prostora in še nismo mogli začeti priobfeevati povesti ,,Soterija". Ko bodo stroji v tiskarni urejeni, dobi list zopet stari obseg. — DanaŠnji Stevilki so priložene položnice za obnovitev narofinine. * Probujeni ptujski okraj. Dasiralvlno pošiljajo ptujski nemškutarji na cente ,,Stajerca" med naSe Ijudstvo, vendar se ,,Slovenski Gospodar" v ptujskem okraju krasno širi. Samo zadnje dni smo dobili iz Ivanjfcovcev, S v. M a r j e t e pri Moškanjcih in Sv, T o m a ž a pri Ormožu po nad 10 novih naroftnikov. Slava zavednim Širiteljem poŠtenega berila! Prijatelji, prijateljice, sedaj, ko je razpisal ,,Slovenski Gospodar" lepe najgrade za pridrie agitatorje, podvojite svojo pridnost in pripeljite mnogo novih rfaifoSnikov v naš krog! * Linhart je o nedeljskem nemSkutairskem zbo. rovanju poslal v nemške lište poroSilo o svojem ,,patriotiCnem" gtovoru, v katerem je med drugim rekel: ,,S lovenskiduhovnikipridigajospriJnice, dase ne sme streljati na Srbe, de bi nastala vojsk a". — Ce bi mi Linharta vzeli resno, bi morali protestirati proti takemu večnemu sumničenju slovenske dujiovšžine ter zahtevati od njega dokaza, kdo in kje je to govoril. Toda filovek kot Linhart slovenske duhovŠČine ne more žaliti in bi bila res žalitev naših duliovnikbv, če bi jih branili Foper takega človeka, Značilno pa je za spodnještajersko nemštvo, da v svojih vrstah ne trpi sainu takeaa Cloveka, temveč mu celo pripušča vodilno vlogo. Tako nemštvo je bolj trhlo in gnilo kot TurBija, ki je prišla že Cisto na kant. * «Sloga" ni samo najdolgočasnejši list na Sp. Staj,, ampak tudi pajpodlejSi, Kar se tifce hudobije, so z uspehom more kosati s ,.,Stajercem", proti kateremu se baje boiuje. Zato pa pomeni ,,gta,|erca" s ,,Sli>go" preganjati, isto, kot izganjati hudiC(a z b.elcebubom. Svojo goljufivo lažnjivost je v zadnji številki zopet pokazala proti poslajncu dr, Korošcu. Porofia namreč o nagovoru, s katerim je naš cesar po večerji poča- stil posamezne osebe izmed povabljenih delegatov. Med drugimi je bil tudi nagovorjen delegat dr. Korošec. Razgovor se je sukal okoli &tajerskega deželnega zbora. Na cesarjevo vprasanje, če in kedaj bo za6el delovati deželni zbor, je dr. Korošec odgovoril: ,,Ko bodo izpolnjene pravifine zabteve Slovencev". Ta odgovor pa zamolčuje ,,Sloga". Prinesli so ga nemški listi, slovenska n,Sloga" pa ga nalašč zamolčuje, da more lagati o KoroŠcu. Tako dela za slogo štajerskih' Slovencev lažnjiva in hudobna klepetulja — ,,Šloga". * Odgovor. Slovensko trgovskto in obrtno druŠtvo v Mariboru je poslalo našemu uredništvu neko izjavo, ki jo je objavil ,,Slov. Narod", čemur bi se z ozirom na nadstrankarstvo omenjenega društva morali čuditi, pa se ne čudimo, ker vemo, kam prizadete vleče srce.. Odgovarjamo kratko: Mi dobro vemo, kaj smo dolžni slovenskemu trgovstvu in obrtništvu, ter radi tega odklanjamo vsak pouk kot brezpredmeten. Obenem pa odločno izjavljamo, da ne priznamo in, rie bomo pikdar priznali, da spada razpeBavanje nesramnega nemškega SasnikarskegapoJelna v panogo: s 1 ovensko narod.no trgovstvo. Dalje i^ovdarjamo: Mi smo glasilo štajerskega slovenskega ljudstva in že 46 let brezobzirno pobijamo njegovc narodrie, verske in nravne škodliivce ter ne pustimo nikdar in nikoli pod krinko nar<odnosti neožigosano kvariti slovensko ljudstvo. Ce bi mi iz ozira na narodnost mirno gledali, kako s 1 o v e n s k i trgovec Vilko Weixl razširja nemške škodljive liste kakor je ,,DerNeue Blitz", bi nas moralo naše liiidstvo po pravici obsoditi in zavreči kot svoje glasilo. Kdn5no si iisojamo Še vprašati, ali je morda v imenu naro*dnosti dovoljeno odborniku naidstrankarskega Slov, trgovskega in obrtnega društva v Mariboru ja;Vno govoriti in hujskati proti slovenski trgovini in slovenskemu obrtniku v Mariboru? Ali se godi v imenu na<rodnosti, da odliften clan omenjenega društva objavlja svoje inserate v ,,Marburger Zeitung", ki napada naflbolj strupeno Slovence in jih grdi pri vsaki priliki, slovenskih listov pa se Izogiblje? —_UredniŠtvo,,Slov, Gospodarja". * Nova bojua ladja. V Trstu so spustili dne 30. nov. v morje 3. avstrijski dreadiaought (tako se imenujejo novočlobne bojne ladje) ,,Prino Evgen". Ladja je dolga 151 metrov, široka pa 22 in 20 cm. Zgrajena je iz najboljšega jekla, K slavnosti je došlo mnogo ob_ činstva. Cesarja je zastopal nadvojvoda Peter Ferdinand, kumovala pa je novemu morskemu velikanu nadvojvodinja Alice. Navzofii so bili pri slavnosti tudi goriškl nadškof dr. Sedej, koroški gkof dr. Kaltner in tržaški dr. Karlin ter podpredsednik državne zbornice, vitez Pogacnik. * Velik gospodarski tečaj se bo vrgil §e to zimo v salezijanskem zavodu ,,Marijanišče" v Veržeju. Ta teSaj bo nekako nadomestilo za kmetijsko šolo, ki se še ta Bas vsled raznih zaprek ne more zageti. Cas in natančneji vspored tečaja Se objavimo. Ker zavod še ni celo dozidan, bo te6aj omejen le na bližinje krar je, da bodo udeleženci lahko bodili donnov prenojSevat. * Novi vojniški zakoni. Vla3a je predložila drŽavnemu zboru tri važne zakonske naCrte, ki jih ie že prej nameravala predložiti, Po prvem nafirtu, ki se tiče nabave konj za arinado, bodo vse konje vojaške oblasti preiskale ter vodile o njih' zapisnike. V sluftaju mobilizacije rabi država do 190.000 konj. Po tem zakonskem načrtu bo vsak lastnik konj dolžan svoje, za vojf'«:o sposobne konje proti primeroi odškodnioi ods^topiti državi. Vlada pa je te drii tudi prepovedala izvoz konj iz nase države. Nadalje 'e predložila vlada zakonski načrt, po katerem se doloftijo odškodnine rodbinam vojakov, ki so poklicani pod orožje, Odš.kodnina bi znašala 50% plače, ki je v dotiBnem okraju v navadi, Tretja predloga pa dolofia uataiiBneje dolžno sti občin in zasebnikov-posestnikov glede nastanjenja vojaštva in pripreg za vojaštvo. Ta predloga določa, da morajo vse osebe, ki §e niso prekoražile 50. leto, ftetudi niso služile kedaj pri vojakih, osebno pomagati armadi y slučaju mobilizalpije. Na sovražriika jim sicer ne bo treba streliati, a pomagati todo morali ti Ijudje pri vojaškin skladisČiH, nalagati in voziti blago in pisati v pisarnah, ako se izvrši mobilizacija. Natdalje bodo morali odstopiti fabrikanti tovarne vojni upravi, če bo treba, vsak hišni lastnik, bo moral izroČiti vojni upravi svojo hišo, kmeti& pa izro&iti zadn]ega konja, vozove in krmo, 6e bo treba. Odškodnino za vse to bodo določile posebne komisije. Ta postava se uveljavi ne le ob vojski, ainpak že tudi v slufiaju mobilizaci^e. Te predloge so se izročilp odsekom, da jih pregledajo. Na Ogrskem so predložene še strožje tozadevne postave. * Vellkanski vihar. Na Filipinskib otokih v Ameriki je dne 25. novembra razsajal grozen viliar, takozvani ,,tajfun". Otoka Tacloban in Capic sta skoro popolnoma uničena. Ubitib1 in ranjenihj je okrog 1700 ljudi. Mariborski okraj. m Maribor. V ponedeljek, dne 2,decembra, so se začele pri tukajšnjem okrožnem sodi^ču porolne obravnave. Prvi dan je stal pred porotniki 251etni krojaški pomoCnik Stelan Žnidar iz Hošnice, Obdolžen je bil, da je dne 2. avgusta t. 1. ubil svojega, 2 meseca starega nezakonskega otroka, Cirila Pisanec, Obsojen je bil na 6 let težke je&e, — V torek, diie 3. decembra, je bil obsojen 211etni Franc CuŠ iz Gajovec na .*> let težke ječe, poostrene s Setrtletnim postom, ker je dne 19, oktobra t. 1. ponoči ustrelil v Oslušovcih na ponofievanju Franca Roškarja. m Jarenina. Te!kom zadniih 14 dni je pobrala sinrl 2 krepostna staa'cka iz naSe Župnije. Prvi je bil Radeckyjev veteran v 87. letu, Jurij Lorb«k, ki je v vefiiji bojih branil našo domovino. Lepo ga je bilo gledati, kako je na stara leta poleg zaslulnih vojaških kolajn nosil na svojih prsih pripet trobojni slovenski znalc. — Drugi je bil starosta naše MladeniSke Marijine družbe, 751etni Martin W61ker, ki je od mladih nog služil pri naših domafiib go&podarjib. Bil je že desetletja član Mohorjeve družb-e, od katere je imel do z-adnjega vsako knjigo lepo sb.ranjeno. Kot prip.rost hlapec si je tudi precej prihranil, tako, da je lahko za vzgled mnogim lahkomiselnim ljudem, ki slepo drve v tujino, vendar pa ne prinesejo domov dru. ge"-a kot slabo ime in beraško palico. Blaga starfika pofiivajta sladko v zemlji domači! m Sv. Lenart v SIov. gor. Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor., registrovana zadruga z neomeieno zavezo, ul]udno naznanja, "da prekine svoje uradovanje radi sestave letnih ra^unov od 15. decembra 1912 do 3. prosinca 1913. 1287. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Lepo so igrali! Vsi so se dobro postavili, pa tamburali so, da je bilo kaj! Taka je splošna sodba o naSi zadnji p,rireditvi. In res! Izborno je vse izpadlo, Ljudstva, pred vsem domačinov, je prihitelo, da je bil prireditven prostor naphan radovedmih gledalcev in poslušaloev, da so kar stene škripale. Uvod so napravili domafii taraburaši pod izvrstoim vodstvom g. Pavla Hajnžiča. Potem je sledila igra: ,,Na krivih potih", Tudi igralke bi ne mogle boljše napraviti ka-kor so. Tako se je vse dobro izteklo, vse je dobro Slo, vse se je dopadlo. A kaj pravim vsem! Nekaterim, tudi naSemu mlademu organistu, se vendar ni dopadlo, In zakaj ne? Nekateri pravijo, da zato ne, ker o ponofeevanju ni6 ni bilo v igri, Drugi so zopet ninenja, da zato ne, ker se ni delilo nič prstanov med zaljubljene grlice. Tretji zopet trdijo, da ni bilo prizorov kakor na ,,Tancmuziki" tam nekje v Zg. Zerjavski grabi. Kdo ima prav, ne vemo, Sodite drugi! Vkljub temu pa bomo &e večkrat kaj veselega priredili. m Sv. Trojica v Slov. gor. Tiikaj je umrla gospa Terezija Klemenfiici. Bolehala je že &ez 10 let na vodeniki.. Zapušča marljivega moža in 4 otroke, Eden od teh je p. vikar Pelagij v Gradcu, driigi c.kr,poštni asistent v Mariboru, ostala dva sta doma. Vsi so vzgojeni v narodnem duhu. Vrli krščanski Jiiši naSe sozalje. m Bohova. Kdor drugemu jamo koplje, sain vanjo pade. — O resnifinosti tega pregovora se je lah. ko prepriSal gostilniSar Jakob Graši6 iri ž njim ptujski ,,Stajerc", Grašifi je raznašal po Bohovi vest, da je bil g. Frano Frangež obsojen, ker je streljal na njegovega psa in na ta naBin spravil v nevarnost tudi Gragifievega otroka. Veselje je bilo pa prehitro. 20. novembra t. 1. se je namreč vršila v tej zadevi razprava pred okrožnim sodiščiem y Mariboru, in tu je bil g. Franc Frangež popolnoma opro&Sen. Kar posebno označuje ta slu8aj, je dejstvo, da sta pred prvim sodnikom Grašiceva žena in Gra^ifievi 141etni thfienec Korb pričala, da sta stala kakih 8 korakov oddialjena od g. Frangeža v tistem času in da sta natanfino videla, da je meril Frangež proti psu. Sedaj pa se je dokazalo, da sta bila oddaljena 40—60 korakov in da od stališča priČ splob ni bilo mogoČe videti g. Frangeža, ker se je med, omenjenimi pri5ami in g. Frangežom nahajalo gosto drevje. Vsled tega tudi sodišfp ni moglo verjeti Gra&ičevi ženi in njegovemu učencu Korbu, ampak je verjelo zagovoru g. Frangeža, da je ustrelil v zrak, ne pa proti psu. — Mi gospodu Frangežu eestitamo k oprostitvi. m Kammoa pri Mdriooru Na gostiji P toiaik Maček Be je nabralo za Slov. Stražo K 16'^0. Zivcli roioljihni svatjel m Sv. Magdalena pri Mariboru Šo enirat opozarjamo na 81nm 8eko»o slavDoat, ki jo prir di ¦ a5a Defclik* zveza » nedJjo 8. dec. ob pol 4. < ri pop v drorani delavBt g» dmštva t Mar boru FlOser gasse 4. Ka sporedu je: I. Slom^eka Deklamaeija. 2 Anton FOr ter: Ab, ni lt znnliica krasaa? P je mešan zbnr 3. SlumSek: Vino in voda. Dr»matičen prizor. 4. Slavnosai gov r 5. ^ečernica P"je vefian zbor. tS. Igra ,Pri go-p di". Šaloigra v dveh dejanjih Začetek točao ob pol 4. un p'poldie Vgtpoina: sedeži 30 vin , stnjišča 20 vin. m Hoce. Uljudao vabimn vse zavedae H )4ane na občni zbor k»t. bralnega in gosp darsk ga d^uS'va in podn<žnire tUor. Stmže, ki se b> vrSil v Dedt-Jjo dne 15. decembra 1912 ob 3. nri popoldne pri g Rojku m Msribor (SloTeasko gledališče). NaMiklavže'n nedeljo, dne 8. decembra 8-! pn»cUtavlja Rdeča kipica," pravljica 8 petjem v 4 dejanjih. Po igri nastop Miklavža s sijijnim spremat^om. — V ndeljo 15. d--ceinbra ob 4. uri popoldne Slomtekova slavnost r prid djaški kuhioji t Manhoru. m tiornja Sv. Kungo'a. V nedeljo, dne 8 decembra. na praznik Br^zmadežnfga t>poč'tja bo pri n*8 t\» e-cn sptejem v Marij>no družbo deklet. C rkveni go»or ima prof dr H'ihij c. Spo>fdovala bost« dva gpovedoika, in sicer tudi že v soboti td 2. ure poptldao. Ptujski okraj. p Ptuj. Linhart kot a\istrijski domoljub, V nedeljo, dne 1, decembra, je zbobjiala,,St.a,:erSeya" strajika skupaj neka.j postopačev in Snopsarjev iz Ptuja:. katerim se je tudi pridružilo par zaslepljenih kmetov. O tem shoduje poslal Linhaft veliko poročilo v nem_ Ske liste, da"izve svet, kako velikega branitelja ima naša doraovina v osebi ,,Štajer6evega" urednika v Ptuiu, Iri nemški listi, med njimi seveda tudi krščansko-socialni ,,Grazer Volkisblatt", so šli Linliartu na limanice. Smejati se mora človek, če bere, kako zatrjuje Linhart v imenu na^ega slovenskega ljudstva zvestobo, obsoja Srbe in srba&e in brani pravice naŠe moiiarhije, Smejati se mora, ker ]e to govoril Linhart, ki je bil in jo še socialni demokrat in bogve k"aj še drugega. To ve najbolje on sam. Da, na&e ljudstvo je zvesto domovini in cesarju; pa to ljudstvo se ne nahaja v ,,Staj6rčevem" taboru in v imenu ljudstva ne govori kak Linhart. ,,Stajer5«va" stranka pripaHa tisti politifini struji med Nemci, ki ne razobesajo cesarskih zastav, ainpak vsenem&ke, ki kričijo: ,,Heil Hohenzollern!" ter tulijo pesem: ,,Die Wacht am RUein", In ta stranka sprejema tudi tak|e domoljube, fcot je kak Linhart. Lieb Vaterland, magst ruhig sein! p Hajdln. Žalostno so v ponedeljek, drie 25. novembra zjutraj peli zvonovi zadnje slovo vrlemu kmetu Juriju Dobnik iz GereSje vasi.. Zadela ga je srSna kap in bil je pri priči mrtevs Skoda vrlega moža! N. v m, p.! p Milialovci. Lansko leto smo pri občinskih volitvah' dobili pol odbornikov mi, pol pa gospodje liberalci, a to jim je bilo premalo, in so vložili rekurz. V soboto smo volili zopet. Z najstrašnejšo agitacijo, kS se je pristudila že vsem, so sedaj komaj v I. razredu dobili 3 odbornike. Prvi razred je bil dozd.aj popolnoma v liberahiih rokab, naša stranka se v tem razredu ni udeležila volitev, zdaj pa so zmagali Še samo s tem, da je ostal en volilec iz strahu doma, enega pa so prosili, da je volil ž njimi; po volitvi pa se je pokazalo, da niti ni vedel, k.oga je volil. Lepa volilna svoboda. — Ce Bog da srečo, bo prihodnjič tudi ta, razred naš. Liberalne trdnjave so postale stara škrebetala, p Ormož. Naše upravništvo je dobilo iz raznib krajev, ki "spadajo pod ormožki poŠtni okoliŠ, pritožb'e, da dobivajo naročniki ,,SL Gospoctarja" zelo neredno in da za,dnje številke sploh niso dobili,. Gotovi Ijudje trosijo lažnjivo vest, da nas list radi nekega članka en mesec ne bo smel izhajati. Prosimo naše naroSnike, da nam javijo imena raznasalcev teh laži, da proti njim primerno nastopimo. Omenimo, da se naš list prajvočasno razpošilja. Proti nerednostim na poSti pa borno govorili potom naših poslancev na dru. gem mestu. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Zlato poroko sta obhajala v nede]jo na Cvenu posestnik Vid in Marija Paviičifi iz Mote. Ob tej priliki sta postavila v spomin na cvenski poti proti Moti krasen križ, Slavljencema še na mnoga leta! Pri večerji se je nabralo za Dija&ko kuhinjo v Marlboru 6 K. Bog pla&aj! — Na Podgradju se je poročil Fric Zadravec s Katico LeŠnikovo, Obilo sreče! Pri veseli gostiji se je riabralo za Dijaško kubinjo 6 K 30 vin., in na predlog g. Jožefa Smodiša, tržana iz Ljutomera, za Rdeči križ 3 K. Bog plati! I Mala Nedelja. Pretečeni petek je šel tukajsnji mlinar in posestnik od Male Nedelje na svoj dom. Ker pa je bilo precej pozno zvečer in je ravno sneg pobelil pota, spoidirsne mu na neki stopnici in se je pri prici ubil. Mož je bil dvakrat v Ameriki, večkrat y nevarnosti za svoje življenje med hudobnimi ljudmi, pa povsod je srečno odšel, tu pa ga je zadela nesre6a na domačih tleh, Govoril je več jezikov in bil vesel družabnik in zato priljubljen pri ljudeb, Naj počiva v miru! 1 Kmet pod'UŽnlca v Vučji vasi prredi v oedeljo 15. decembra popoldae ob 2 uri v šoli poučno zborovnnje. G «pc d c. kr. okrajni iiYin< zdravnik F ¦ Pirnat iz Sloveojgradca gcrori o prvi pomoči pri bolezn h oaših domačih živati. "Kmetje, pridite. Slevenjgraški okraj s Šoštang. Bralno društvo v SoŠtanju je priredilo v nedeljo, dne 24. novembra, Slomšek.ovo slavnost. ZaČstek; je bil odložen n'a 3.. uro, a požar v Lampretovi tovarni aias je zadržal, da smo prvotno že name. ravali vse opustiti. Ker se je pa ljudstvo vseeno zbrato v precejšnjem številu v RajŠterjevi dVorani, smo v»nd«r zafteli, čeravno nekoliko pozneje. Najprej je meSan zbor pod vodstvom g. Iv, Rožnika zapel pesmi a,VeČerno" in ,,,Domovini", potem je nastopil slavnostni govornik g. d r. H o b, n j e o iz Maribora. Opisal je pomen Slomšeka, njegovih naSel in njegovega dela. ne samo za takratno, ampak tudi za sedanjo dobo. Po govoru sta se predstavljali dve igri: ,,Kazen ne izostane" in MSv. Neža", ki sta obe prav dobro uspeli. — Posebno zanimanje so vzbudile igralke z rimskimi oblekami. Upamo in želimo, da bi na5a mladina vstrajno napredovala in tudi v življenju izvrševala tista nat^ela, katera so na gledali&kem odru poveličevali govorniki in igralci. s Siov Grauec. Ndro Ina čitalniea priredi t nedeljo, 8. derembra ob 4. un popoldao v dvnrani NarndDcga doma nMiklivžfv dan". s S'Oyan gmdec. C. kr. ktn tijka p dražni a slo enjgraSka prirfdi t neielj ' dae 8. dec. ob !<• an dopoldae v drorani ckrajuga za^tipa p dučno zborova jp, pri kateri priliki se bj izročilo predsedniku grebrno kolajao 8 priznaao diplumo. Konjiški okraj. k, Spitalič. Županom naSe obširne obfiine Tolsti vrh je bil izvoljen dne 2. decembra t. 1. cerkveni ključar in veleposestnik g. Janez Selih, naSe gore list, I. svetovalec je g. Mihael ZidanSek, odločen pristas Km. zveze. Cestitamo! k' Sv. Kuiiigunda. V naši župniji vlada lepi mir in redt Ljudstvo spoštuje in visoko ceni č. g. župnika, ker spozna svojo veliko srefto, da ga vodi tako vneli in za 6ast božjo goreči dušni pastlr, Kakor g. Žmpnik, tako tudi gg. ufiitelja požrtvovalno delujeta in vršiia svoj težavni poklic pri vzgoji nage mladine. V tem oziru sino torej srečni in hvalimo Boga, da ima tako vnete gospode naša župnija, kateri se trudijo in dplujejo edino-le v naš &asni in ve8ni blagor. Pa kdo bi si mislil, da se tako lepi mir in red v ptujski cunji ,,,Štajerc" na nesramen na6in k.ali, Imenovani list je napndel ponovno našega č. g. župnika z dolgira, pa skozinskoz lažnjivim dopisom. Mi dobrovcmo, da taka sramotenja in obrekovanja, katera ima le ,,Stajerc" v zalogi, nobenemu duhovniku nič ne Škodujejo. Pa6 pa mi predpisani najodločneje protestiramo, da se lažnjivi dopisnik ,,,gtajerca" podpisuje ,,jni farani" in ,,prizadeti larani". Dvomljivo je, da bi bil dopisnik ,,Stajerca" sploh naš ,,faran", Se manj pa, da bi se vec; laranov v tem strinjalo. Hiše naše župnije, po katerih se potika ,,Stajerc", niso številnejše kaklor prsti ene roke, pa še v te hiše se po vefiini ,,Stajero" le vsiljuje. Kje bi bjli torej isti farani? Dopis v ,,Stajercu" svoj namen pač ni dosegel, da bi na ugledu 6. g. župnika, kateri je vzor dubovnika, Škodoval. Paft pa naj si vsak tak dopisnik dobro zapomni, naj se skriva Že za farana Sv. Kunigunde ali kogarkoli, da so se s takimi sramotilnimi in podlimi napadi na duhovnike ranila fiustva dobrih župljanov, kateri so vdani svojemu dušnemu pastirju in ga spoštujejo. — Sledijo podpisi županov, občinskih odbornikov iri drugili mož^ Celjski okraj. c Celje. Slomšekova slavnost je privabila zadnjo necfeljo zelo veliko Ijudi, večinoma mladine, v dvorajio pri ,,Belem volu". Solske deklice so prepevale s srebrno-čistimi glasovi mile Slomšekove pesmi, orglarsk.i ubenci pa so zapeli nekaj naydušxijo5ib, 5a.su primernih, slovanskih komadov. Petje je občinstvu zelo ugajalo, ŽeleU je, da bi se pevci in pevke vefikrat oglasili pri naših društvenib. prireditvab, ker jih dosedaj že dolgo nismo slišali. Pevskih moči ne manjka, samo združiti jih je treba. Deklamacije Slomšekovib. pesmi so bile lepe; deklice so prednašale z razumom in čustvom. Igra ,,Veseli god" je pomnožila v gledalcih ljubezen do Slomšeka, enodejanka ,,,V jeSi" pa je skrbela za zabavo občinstva. Slavnostni govornik c} r, H o h. n j e c je v svojem govoru o SlomBekii posebno priporočal štajerskim Slovencem, naj zopet oživijo bratovščino sv. Cirila in Metoda, katero je ustanovil Slomsek in, ki ima svoj sedež pri sv. Jožeiu nad Celjem. Njen namen je, moliti za zedinjenie razkolnikov s sv. katoliško cer-kvijo. To je pa posebno ravno seda.j potrebno, ko se vršijo med slovanskimi razkolniki na jugovzbodu tako važne spremembe. c Sv. Jožef, Celje. Pomotoma so se v ,,Bogoljubu", št. 12, nazaaTiile duliovne vaje za dekleta na 21. decembra 1912. Popravljamo in naznanimo, da se bodo, kakor vsako leto, vršile od 21.—25, januarja leta 1913. c Hraelj. Na tržišču v Žatcu je promet celo miren. Proda se dnevno le okrog 50 bal. Poleg kupcev iz Nemciije pribajajo sedaj tudi avstrijski pivovarriarji. Cene so neizpremenjene; gibljejo se med 120—150 kron za 50 kg. c Braslovče. Meseca novembra so se vršile pri nas obftinske volitve. Bile so precej burne, toda končale so se s tako sijajno zmago na naši strani, da tega niti sami nismo priSakovali. Liberalni listi so pisali po volitvah, da se je narodno-napredna stranka y Braslovfiah krepko udeležila teb volitev, zlasti y 3. in 2. razredu. Raje bi naj pa^ mol&ali, da bi si ne poveciali že itak velikanske_ blamaže in sramote! Zakaj ? Na njihovi kandidatni listi je bila cela vrsta imen takiih mož, ki pošiljajo svoje otroke v šulierajnsko šolo na Polzelo. Torej v občinskem odboru v Braslovftah — to je v eni najvefejih in nailep&ih občin v celem glavarstvu — bi naj sedeli možje-Sulierajnovci?! Ali bi to ne bila najveSja sramota za lepe Braslovče, d-a, za celo Savinjsko dolino! Kdor je imel še koliokaj narodnega 8uta v sebi, ni mogel voliti s tako kliko. Zato pa sramota za tiste ,,narodnjake" in ,,naprednjake" — kakor se sami imenujejo — ki so podpirali in tucH v«olili šulferajnolvice. Toda izid volitev kaže, da taki ljudje &e dolgo, dolgo ne bodo v Braslovčali na krmilu, Vse ni niS pomagalo, tudi lažnjivi letaki ne, ki so jih dan pred volitvijo raztrosili med volilce, tudi ti niso dosegli svojega namena. Razmerje glasov je bilo v III. razredu: mi najvefi 271, oni 95; v II. razredu mi 66, oni 22,. V I. razredu s» nasprotniki svoje pušk.e vrgli kar y stran in si raje ne. kje hladili svojo jezo. Ob tej priliki moramo tudi izreči hvalo zlasti sosednjim Polzelanom in onim možem iz Gomilske, ki so prihiteli na dan volitve izvršjt svojo volilno pravico, in tako pripomogli nam do tem sijajnejše zmage. Hvalevredna je bila na nasi strani vzorna disciplina. Občinski odbor obstoji iz najuglečl. nejšib raož in najvzornejših gospodarjev cele župnije. Steje 30 odbornikov in 15 namestnikov, Z\ipanom je bil na novo izvoljen oMe spo§tovani in- ugledni posestniki g. Florijan Rak, ki je znan tucfi Jcot eden najboljših hmeljarjev v celi Saivinjski dolini« Dosedanji, tudi povsod priljubljeni župaai, g. Lovro Plaskan, je že v naprej zopetno volitev odklonil.. Prepričani smo, da bo sedanji odbor modro gospodaril v čast in blagor prelepe braslovške obfiine! c Sv. JiiriJ ob južni železnici, Odkar je novoustanovVeno ,,napredno" politifino in gospodarskjo društvo vzelo nas kmete v ,,varstvo" pred osebno-dohodninskim davkom, mislijo njega ustanovitelji, da bomo sedaj skusali bjti ž njimi v prijateljških vezeb ali da se celo damo zapisati k njim zato, da nam prizanesejo. TeŽko ga bodo našli, ki bi to storil in iz praz. nega strahu zamenjal svoje prepričanje. Da se bo davek pravičnejše odmerjal, dosežemo najgotoveje, ako smo trdno oprti ob naše poslance K. Z,, Katerih pa liberalci nofiejo poznati, temveft samo ovirajo njihlovo delovanje. Ravno to leto in že prete&eno leto, so se ciržavni poslanci veliko trudili, da uporabo postave omilijo. Ker ii&Čemo R;imo pravice, zn'r> klečeplajeili ne bomo pred nikjomur. Naenkratna prijaznost drugače tako visoVHi tiospodov je ve2 kot sumljiva. Tako je nek gosfiod' na ustanovnem sbodu n. p. drugtva osebno med kmete nosil litrfike. Do dmštva nimamo zau. panja, ker se niso prebrala pravila in ker mu stoje na čelu tisti neizogibni zastopniki ,,Narodne stranke", s katerimi se ob vsakih volitvah srefiamo, ko izdajajo protikmefiko liberalno geslo. c Rečica ob Savinji. V petek, ilne 29. nlovembra, so pripravljali na skednju posestnika J. Rosenstein v Vimpasleh rezanco za krmljenje. Neopažen prihiti zraven domaci 71etni sin in vtakne roko v slamorezni stroj, ki mu jo je v trenotku pri prvem sklepnem Členu odsekal. Fanta so prepeljali takoj v bolniš^nico v Celje. Žalost nad to nesrefio je splošna in vse pomiluje lanta in stariše, katerim izrekamo naše sožalje. c St. Jur ob Taboru. Nova šolska stavba v Lokah, na Hribovškovem posestvu, enonadstropna, je pod streho. — Učiteljica Franfeiška Levstik je naredila v Mariboru usposobljenostni izpit z odliko. C&stitamo! — J, Firm, ki je v konkurzu z lokroglo 37.000 kronami, je izginil, a se ne ve kam, Njegova družina se je preselila v Ljubljano.. — Srečke Slovenske Straže, ki se jib. je razpeSalo v naši župniji do 200, so nekaterim prinesle sreco. c Solčava. Na Katarinino se je poročil mladenife Peter Policnik, p. d. Sumetov, s posestnico Marijo Tisovnik, p. d, Žibovtovo. Na gostiji se je med zbranimi gosti nabralo za balkanske ranjence'l8 K. c Zibika pri Smarju, Tudi prl,nas smo se špon>nili Slomšeka. C, g. kaplan iz Smarja, Fr, Sinko, ga nam ga je v četrtkovem govoru pokazal kot vnetega slovenskega skofa, misijonarja in apostola našega Ijudstva, Po večernlcah se je vršil v društveni sobi občni zbor izobraževalnega drustva. Poroftilo se je vzelo na znanje. Dve mladenki sta navdušeno dekla. mirali SlomŠekovi pesmi: 3,,Slovo soKavskim planinam" in »Polivala sv. križa". C. g. kaplan Sinko nam je slikal Slomgeka š« kot vzornega narodnjaka, kot pesnika in pisatelja, kot značajnega moža, sploh kot vzor in ogledalo nam vsem. Potem preide na vojsko in pokaže velikansko razliko med izobraženimi Slovar ni, našimi brati, in neomikanimi Turki^ Krščanska izobrazba je nepremagljiva mo5. Na delo torej Še za večjo izobrazbo sedaj v zimskem 8asu! o Sv. Stefan. Gospod Ivian KotniK, učitelj pri Sv. Štefanu, je dobil radi bolehnosti polletni dopust. Nadomestuje ga mladi učitelj g. Anton Fink. ¦ • C»'|e. Oočni zi*r SIot. nat. pi.litidnfiga dru«va v Celju se vrši v nedrljo, doe 15 decembra 1^12 lopotdae ob pol 9. nri v vitni dvorani botela Bpri Belem voiu". Dnevni red: Volitev novega odbora, pnročilo drž. in d>-ž. poslancer, ra^.pravljaaje o celj^kpm ia gimoazijnkem vprasanjn, organizaciia itd. Pozivl amo somišljen ke, da poskrbe za dobro ndeležbo iz celega okraja. Ob enem z obinim zbcrom m vrii javen političen sbod c Trbov JB. Emetje in delavci se vabijn k gospodarskem predavanja, atero se vrši t nedeljo, dne 8. decembra po veiernicah ˇ Društvenem domn Govoril bo g nadrevizor V. Pošenjak o gogp darskik organizacijah in p sledicab vojibe na Balkana Z ozinm na zanimivo, času primeroo predavanje, iz kater. ga bo vsakdo marsikaj kor.stneg* odnesel, ee pričakuje < bilna udeležba. e Sv. Rupert nad Laskim Kat izobraževalno draštvo priredi t nedeljo dne 8. decfmbra po sv ma^i t A )s«ib pnstorih za uhoge 9olarje Miklavže^o slov. enoat. Ubogim Solarjem se bi razdelila dobr« zim^ka obleka in obute , za kar eo premožnejSi iarani pr apevali a obilDimi darovi. T rej pridite k prireditvi v obiloem šte ilul c V Razboru pr< Zidaoenmoita priredi K. *l. izobraž. drnJUo dne 8 d^cembra v h Si g F Imperl gledaliiko igro nKazen ne izostaa«." Začetek ok & 1 3. nn p. pold e. e VabHo k zborovanja Km t. podrnžnice ta Zadreiko dolino, ki se vrši v nedeljo, dne 8. deceu bra t. 1 ob 9. nri dipoldne r Šmart nem v goBtilni g M. Remic, p. d R jtea in ob 8. ari popoldne ˇ Kokarjih v go tilni g. J. Praznik, p d Govek. N» (beh zborovanjih goTori g. PerSob, živmnzdravn'k iz Braslovč. c Celjp. .'ugoslovan-ka etrokovna zveza priredi ghod r nedeljo, dne 8. grnd a dopoldne ob )O. uri v dvorani Bpri B lem vota". Go voril bo »aatopnid Zvrze g. V Zajc ˇ imeDn n^čflst?* t Ljubljani. Namen drnštva e vzgajati dlane in gkrbeti za zholjšanje nj hofih slolbfnib in gonp idarnkih razmer na temelja krš^a'sko socialnih naŁel. Naj pridejo delavii iz toarn, zidarji, hlapi, dikle, delavci na polja in drngi, da zved^ k»j je in kakfne k riati daje Jugoslovanska altokovna z ez». Zveza ima ze več tienA članov. e Dol prl H<-88tniku. V nedelj ¦, dne 15. d>cembra po prrm cerkvenem <pra ila bo v ntSem izobraževalnem drn8trn predaval goip. Fr. Zebot iz M* ibora Agitiraite za obilno ndiležbo. c Št Jur o1' Taboru Za 81ov. Stražo so nabrali in daro^ali: Franc Kudar iz Čeiršenika 4 E, Pa>la VraDkar iz OistriSke vasi 7 K, Anton De elak iz Brsslovč na sedmini \o f Mariji Markoiek E 714; na gostij' Ces mk Lukman K 10-60. c Št. Jur ob Taboru.. Marijica drnžba priredi v nedeljo, dnc 8. t. m. po v. černicth v cerkv.ni biši e haristično BlaTnost. Vstop prost. c Sv. Pavel pri Preboldu. V nedeljo, dne 8. decmbra popoldne P« večernicah se vrši obdni zbor DekliAke zvez«. Govorit pride tadi predsedn k Zvez« sl t mlad- ničev V. Zajc c Teharj«. Dne 8 dctmbra ra nedeljo bo zjuiraj sveti obbajilo Marijiae družbe in telova ncga cdseki. Popoldne ob priliki sprejema novik adoj v Marjino družn ., b> v kaplaniji prizor BNajlepSi kiaf, deklamacije, gjvon io razdeliter diplom. Vabljeni so udje Mar. družbe in njib itariši. Brežiški okraj. b Zakot priBrežicah. Tudi k namprihajajo v6asih prijatelji Turkov, to je riekateri štajerčijanskonemSkutarski Brežičani, ki po gtostilnaJi in druigod zogovarjajo turško svojat in zabavljajo fez ,,divje in neomikane" balkjanske Slovane, posebno Srbe, ki bofeejo neki kmalu preplaviti celo Stajersko in zasesti celo Dunaj. Bog daj vsem noreem pamet! b Podsreda. Krasen vžitek nam je nudila naša vrla Dekliška družba, ko je v nedeljo, dne 24. m. ra. proizvajala v 4dejanski igri vodilno misel, da «aše slovonsko ženstvo ni bilo in ni tako izlahka pristopno novotarijam, ki vsebujejo prikrite ali pa ocntne napade na versko prepričanje našega vernega ljudstva. Vse igralke in igralci so svoje vloge dobro pogodili. Z veseljem morarao pribiti, da je bila udeležba nepri^•akovano obilna. Osobito iz Kozjega smo smeli pozdraviti mnogo gostov; iz 'daljnili. Križ, De&io in 0sredika smo opazili udeležence. To bodi najleiiše zadostilo in plafeilo igralkam. Usojamo si samo še onie- niti, da bi bilo zelo želeti, dia bi stopila vsa posainezna aruStva celega kozjansKega okraja v ožji stik med seboj. Tako bi se bolje spoznavali in temeljiteje organizirali, in bil.a bi nam dana priložnost, prirejati socialne kurze v širšem obsegu, kakor se je to po dru_ gcd že zgodilo. Kafcor Čujemo, se tudi naši nadarjeni fantje pripravljajo, da nas s svojim nastopom iznenadijo. Najnovejg*. Vojska. Preinirje in mir. Pogodba med Turčijo in balkanskimi zveznimi državami radi premirja dosedaj Še ni podpisana. Gržka in Crnogorska ne soglašata s predloženimi to6kami zaSasne mirovne pogodbe. Posebno odločno se upira Grška, češ, da vsebuje ta pogodba ugodnosti samo za Turfiijo, in sicer take ugočlnosti, o katerih se Turčiji z ozirom na vojniŠki položaj in vsestranske poraze pred par dnevi se niti sanjalo ni, Grška ne bi rada odložila orožja, dokler ne doseže v Epiru konfinih uspehov nad Turki. Crna gora pa je nevoljna zavoljo Skadra, ki ga ho6e na vsak način dobiti v svoje roke, Vprašanje o premirju vsebuje torej veliko nevarnost za prijateljstvo in celo za mir med krščanskimi zveznimi državami. Hkrati sili tudi vednio bolj v ospredje spor med Bolgari in Grki zaradi Soluna, v katerem se je grški kralj Jurij že cisto udomačil ter ga ne bi rad ve6 zapustil. Ce bi ostal Solun grSki in bi obenem tudi obveljala turška zatiteva, da mora Drinopolje kot nekako turško svetišče ostati turŠko, in tudi Lozengrad v turških roklab, bi Bolgarija, ki je najveC žrtvovala, primeroma najmanj dobila, To so težkoče, ki so se pojavile pri vprašanju o premirju ter bodo se z večjo silo bruhnile na dan pri vprasanju o miru. Premagaiti jih more edino-le razumnost in zmernost Bolgarije. Kakor se poroSa, je bolgarski car Ferdinand odpotoval v CataldSo, da sodeluje pri po. gajanjiH Vsled tega narašSa tfpanje, da pride do premirja in se obenem obrani edinost med zveznimi državami. Premirje sklenleno. Kakor slove najnovejSe poroCilo, je premirje med TurSijo, Bolgarijo, Srbijo in Crno goro sklenjeno, GrŠka pogodbe o premir ju n I podpisala. Pogodba določa: 1. armade tostanejo v s v o j i h postojankati; 2, o b 1 e g a n, e t r d njave ne dobijo Živ^eža; 3. bolgarslsa armadadobiživež preko Crnegamorj a in Drinopolja; 4. pogajanja za mir se priftnejo dne 13. deoembra v Londonu, — Grakabodi svojapcita. Spor m e d njo in Bolgarijo je vedno ostrejši. Državnl zbor. V zadnjih' sejah. državriega zbora je bila na vrsti razprava o začasnem proračunu, Katerega se je odstopilo dne 3. t.. m. prora&unskemu odseku. V torkovi seji se je obravnavalo tudi o nekaterih izpremembah postave o živinskih kužnih boleznih. Glavno zanimanje velja sedaj razpravi o vojniškib. zakonskih predlogah, katere omenjamo na drugem mestu. Preoejšnje Število poslancev namrec: ni zadovoljno z novo postavo o vojniškib dajatvati, ka_ tere se jim zdijo preobširne in nalagajo posestnikom velika bremena. Vlada pa vstraja na vsak način pri tem, da se omenjene zakonske predloge sprejmejo neizpremenjene; pri tem se skjicuje na ogrski državni zbor, kateri je te predloge y tozaflevnih odsekib. sprejel brez spremembe. Govori se celo o tem, da bo drž. zbor odgoden, ako omenjenih predlog lonalu ne sprejme.