Leto IV.. štev. 8
V Ljubljani, četrtek dne ff. Januarja 1923
rvstmna i>a vsanrsna.
Posamezna ftev. stana 1 Din
l«h»)m ob 4 t|ut»|.
Stane mesečno lO— Din u inozemstvo 20-— m
Oglasi po tarifa Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnlétvo:
Ljubljana, Pisiaiuova
«1. it M. Telef. »t »
Podružnic«:
Maribor. Barvarska nliet
it L TeL4t 22. Celje, Aleksandr.
Račun prt poitn. čekov savodn štev. 11.842.
Ljubljana, 10. januarja.
Ni dvoma, da je zunanjepolitični položaj težaven. Evropa se nahaja v novi krizi, ki naravno ne prizanaša tudi naši državi. Nasprotno, Jugoslavija se nahaja prav blizu žarišča dogodkov, ki ogrožajo konsolidacijo.
5li smo sopodpisnik verzajskega mira in smo poleg Francije, Anglije, Belgije zelo interesirani na vprašanju reparacij. Ostali smo zavezniki velikih zapadnih držav in navzlic Mali antinti je naša usoda še s trdnimi vezmi zvezana s politiko Velike antante. Spoli med Francijo in Anglijo se tičejo tudi nas in prelom, ki se pripravlja mod Francosko in Nemčijo, je tudi za rías velikega pomena. Nemčija grozi, da bo na okupacijske ukrepe Francozov odgovorila s proMamacijo, da je s tem verzajska mirovna pogodba razveljavljena in Nemčija prosta obveznosti. ki iz nje izvirajo. Te obveznosti se tičejo tudi naših pravic do odškodnine, tičejo se pa tudi samega temelja našega obstoja: mednarodna eksistenca nove jugoslovanske države je zgrajena na mirovnih pogodbah, s katerimi je bila zaključena svetovna vojna. To dejstvo moramo imeti pred očmi, da sprevidimo, koliko važnosti je v teh tako resnih dneh vsaka poteza jugoslovanske politike v krizi verzajske mirovne pogodbe.
Medtem ko se na evropskem zapadu pripravljajo dalekosežni dogodki, se vžiga r.a bližnjem Vzhodu, takorekoč pred našimi vrati nov požar. Med Turčijo in Grško grozi ponovitev krvavega boja, ki pa se tokrat ne bo odigraval v pustinjah Male Azije, temveč na poljanah evropske Trakije. Turška ekspanzija je danes naperjena proti Grčiji — jutri bi lahko svoje grabežljive roke steprala čez grani-ee Bolgarije in Jugoslavije. Gotovo je, da sanja žive sanje o obnovitvi stare slave kalifa ta.
Iz Angore vodijo vedno gostejše niti v sorodno Madžarsko. Madžarski Šovinistični imperijalizem ni nikdar prebolel in priznal svojega sramotnega poraza. Potuhnil se je. dokler je čutil, da Evropa pazi nanj, uklonil se je škripajoč z zobmi, ko so zmagovalke diktirale izgon vrnivšega se kralja, odrekel se ni nikdar. In komaj vidi, da ima Evropa sedaj na vseh krajih in koncih skrbi, že pripravlja svojo ofenzivo. Vesti, ki prihajajo iz Madžarske, se strinjajo v tem, da se tam s polno paro vrši reorganizacija militarizma, da se kujejo fantastični načrti, ki so v prvi vrsti naperjeni proti
Težavni mednarodni položaj
VAŽNE KONFERENCE V BEOGRADU.
Beograd, 10. januarja, gd. Danes so dospela v ministrstvo zunanjih poslov poročila naših poslanikov iz Pariza. Londona in Berlina, ki slikajo položaj kot jako resen. Francoski poslanik r.a našem dvoru je dopoldne konferira! z ministrom Ninčičem.
Položaj v Trakiji je skrajno napet. Tudi iz Madžarske so dospele vesti, ki poročajo o pojačenem delovanju madžarskih fašistov. Ob naši graniei se hirajo iregularne madžarske čete z očividmm namenom vznemirjati obmejno prebivalstvo. Ako bi madžarska vlada ne poskrbela za red, je računati z novimi ukrepi Male antante. Popoldne je Ninčič konferiral s češkim odpravnikom poslov drjem. Svagrov-skim, ki je v stalnem brzojavnem stiku s Prago.
Z ozirom na resnost političnih dogodkov v Evropi je za jutri dopoldne
sklicana diplomatska konferenca v ministrstvo zunanjih del. Tej konferenci bodo prisostvovali minister Ninčič ter njegova pomočnika Nešič in Gavrilo-vie. Izdelali se bodo predlogi za ministrski svet.
Listi ostro kritizirajo malomarnost vlade. Vesti o rekonstrukciji kabineta se demantirajo.
SPLOSNA MOBILIZACIJA V TURČIJI.
Beograd, 10. januarja, mg. «Politika» javlja Iz Aten: Atenski HstI poročajo, da je turški vojni guverner pozval k orožju vse moške od 18. do 45. leta.
GRŠKI FA-5ISTL Atene, 10. januarja, g. Revolucionarji komite snuje po vsej Grški politično klube, ki so osnovani iz demobilizirani!; čast nikov in vojakov. Klubi se nameravajo organizirati po vzorcu italijanskih fašistov.
Nemška poslanika v Parizu in Bruslju odpoklicana
SOLIDARNOST NEMŠKIH STRANK PROTI FRANCIJI.
Se¡a ministrskega svefa
VLADA SE SMATRA KOT VRHOVNI RADIKALSKI vn* n ni ODBOR. — BREZUSPEŠNO POTOVANJE FINANČNEGA MINISTRA V BELJE.
ZLORABA PREKP*NE ČRNE GORE. Beograd, 10. januarja, r. Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta, na katiri je finančni minister poročal o svo-
jem potu na državno imetje Belje. Rezultat se ni objavil, vaš dopisnik pa je doznal, da je ministrski svet po predlogu finančnega ministra sklenil, da se ukine stalni odbor, ki je posloval na posestvu Beljo kot kontrola, ki pa je po mnenju finančnega ministra vžival samo benefi-cije, svojih dolžnosti pa ni mogel vršiti v povolini meri.
Potem je notranji minister poročal o razmerah v Južni Srbiji, posebno z ozirom na komitaško akcijo. Predlagal i«, da se orožništvo v Južni Srbiji ojači na ta način, da se vsi orožniki, ki so ca drugih krajih nepotrebni, pošljejo v Južno Srbijo, da se zasignra javna varnost. Razen tega je poudarjal, da se morajo vsi nesposobni (?!) uradniki odpustiti iz državne slnžbe. Obenem je minister izjavil, da bo podal ministrskemu svetu obširno poročilo o stanju v Južni Srbiji in ostalih krajih, ko dobi poročilo novo imenovanih velikih županov,
V okrožjih, kjer je več administrativnih okrajev kot kandidatov, morajo biti v kandidatskih listah poleg imena nosilca listo našteti po abecednem redu vsi administrativni okraji dotičnega okrožja, poleg tega pa se morajo napisati imena kandidatov za dotične okraje. Ako se dva okraja sporazumeta za enega kandi- ; ur preloženo d lita. se morata vpisati vsak za sebe.
Berlin, 10. januarja, sd. Tukajšnji francoski zastopnik je izročil danes popoldne ob 4. državnemu tajniku za zunanje stvari spomenico francoske vlade o zasedbi ruhrskega ozemlja in drugih prisilnih odredbah, h katerim se smatra Francija prisiljena vsled neizpolnjevanja mirovnih obveznosti s strani Nemčije. Državni kancelar Cuno je takoj nato sklical ministrski svet k seji. ki se je je udeležil tudi predsednik republike Ebert in ki je trajala do večera, le med sejo pa s ta bila potom šiiriranih brzojavk odpoklicana nemška poslanika v Parizu in Bruslju. Pariški poslanik dr. Nayer odpotuje iz Pariza že jutri zjutraj. Rimski poslanik dosedaj še ni bil odpoklican, ker vlada še ni prejela uradnega obvestila, da sodeluje tudi Italija pri okupaciji ruhrskega ozemlja.
V političnih krogih izjavljajo, da z od-
Iju še dalje, le da ju bosta vodila same; dva odpravnika poslov.
Berlin, 10. januarja, s. Vla<^ je poklicala danes vodje strank in jih podučila o položaju. Obenem jih Je obvestila o ukrepih, ki jih namerava podvzeti, ko bc. zasedba Essena Izvršena. Javnosti teg. zaenkrat ne bo Izdala. Državni kancelar jih tudi vsled tega nI priobčil zunanjem: odboru. Zastopniki strank, tudi opozici Jor.alnih, so soglašali z vladnimi ukazi.
Razne patriotfčne in gospodarske organizacije so izjavile državnemu kaficelarjr da bodo vlado na vse načine podpirale ir da so pripravljene žrtvovati vse za domovino. Gospodarski odbor zasedenega ozemlja je oddal brzojavko, da so gospodarski krogi pripravljeni na vse težave in muke, ki jim Jih bo naložila zasedba po Francozih.
Berlin, 10. januarja, s. Vlada je dala
poklicom poslanikov še niso pretrgane i vsem nemškim zastopnikom v inozem-diplomatske vezi s Francijo in Belgijo,\ stvn nalogo, da obveste vlade natančr,.-ker sta odpoklicana le poslanika osebno,1 o položaju v ruhrskem ozemlju in naef. poslaništvi pa ostaneta v Parizu in Brus-' nih korakih Francije.
Francoska okupacifa
odgodena za 24 ur
POINCAREJEVA SPOMENICA O FRANCOSKIH NAMERAH.
Pariz, 10. januarja, s. Vkorakanje fran-! v lada posegla po produktivnih jamsci coskih čet v rehrsko ozemlje je za 24 , nah, to so zaplemba carin v Porenju Sli
Poincare je obvestil nemško vlado da-
' ruhrskem ozemlju in davki na premoč i ter 26 odstotkov od deviz, ki jih Neir j čija izvozi.
Essen, 10. januarja, s. Dopoldne J» j vladal na meji zasedenega ozemlja me i i Ket.twigom in Mtthlheimom popolen mir.
Novih čet ni bilo opažati. Tudi prome'
Potem so govonli o prehrani m vo 1, - j Ms of;dLlno 0 francoskih pr;silnib ukre-uih pripravah v Crm goru Glede volil- j	pa je 6TOj nafrt notifi.
mh priprav bo akcijski odbor radikalne ; ciral sbcivL Frandja Fe bo „ en;,.3t stranke se posebej razpravljal; zato se ^ ie na kontrolo dobave preBWg4 sestane ju r. poseben odbor, v katerem in lesa in Mvarova,a z TojaSko siIo kon_
so ministri Pene fctojadmovič m Laza tro,no ^^ svojih uradnikov in j * * °beh smereh nekoliko olajšan. Markovič. Ta odbor bo predložil mini- ! fo^^jev. Spojnica izraža upanie. da j AMERIKA ODPOKLICALA VSE ČETF
se bo dala izvesti kontrola brez sile. Vo- 1	IZ PORENJA.
jaška zasedba bo obsegala za, enkrat le Berlin. 10. januarja, sd. Po poročili!: Essen in njegovo okolico. Drugi de! fran- ! popoldanskih listov je predsednik Zeoi coskega načrta bo izveden šele, ko bo njenih držav Hsrding podpisal ukaz, " reparacijska komisija definitivno odloči- katerim se v smislu v senatu sprejet*' la o moratoriju, za katerega je prosila • resolucije odpokličejo vse ameriške čefe nemška vlada. Nato bo šele francoska i Iz Porenja.
strskemu sveta konkretne predloge, kar ko naj se izvede pomožna akcija za gla-dujoče v Črni gori, nakar bo ministrski svet nadalje razpravljal o tej zadevi.
Ker se je pojavilo napačno tolmačenje zakona glede volitev v okrožjih, kjer je več okrajev kot poslanskih mandatov, je ministrski svet naroČil ministru pravde, da obvesti vse politične oblasti, da [ mora imeti vsak srez po enega kandida-
Dalje je minister pravde Markovič . ta in enega namestnika in da isti kandi-
sprožil vprašanje sestavljanja volilnih list tam, kjer je več administrativnih okrajev, kakor dotično okrožje voli poslancev. Zakon jasno pravi, da smeta v
Jugoslaviji, ker se Madžarom zrli. da | tem slučaju dva okraja imeti enega kanje naša mednarodna pozicija najob- j didata, to pa ni, da bi moralo biti ter čutl jivejša. Madžarske šovinistične or-: je minister pravde opozoril na ono mehanizacije, ki niso nič drugega, nego sto v volilnem zakonu, ki pravi, da bodo neslužbeni izvrševalni organi vladajo-: sodišča prve stopnje potrjevala kandidat čega Horthvjevega režima, iščejo za-! ?ke liste, ko se predhodno uverijo, da veznikov pri vseh neprijateljih našega: so pristali na njo vsi okrajni kandidati, naroda. Zato potuje bivši minister j Zato predlaga, naj sklene ministrski svet Friedrich v Rim in Angoro, zato je j da da pravosodni minister sodiščem na-na Madžarskem Italijan srčni prijatelj, vodila, da sme vsak upravni okraj ime-
10 21.* i foeicf itn i ni Vira t rv/"» iil^ii ir» i*Jli?1» x! ____ :__-	JSJ.i. i______:____a _
laški fašist bojni brat po ideji in ciljih.
Naši odnosa ji napram Italiji so na zunaj korektni. Toda pogodbe, na katerih so zgrajeni, so do danes neiz-vršene in vse ljubeznjive besede ne odpravijo dejstev, ki jasno dokazujejo. da je naš zapadni sosed vsak hip pripravljen izkoristiti težkoče našega ooložnja.
Naša velika nesreča je, da v teh kritičnih dneh vodi državo stranka, ki predstavlja le manjšino enega plemena našega naroda, vlada, ki je na pragu dalekosežnih dogodkov razmistila parlament, ker bi sicer niti en dan ne mogla obdržati državnega krmila v svojih rokah, režim, ki je v trenutku, bo so se začeli majati vsi temelji novega stanja v Evropi, mislil le na partizanske volilne mahinaeije. Ni čudo, da ga sedaj, ko se vedno določnej?e kažejo konture pošastne mednarodne splošne krize, «preletava strah in da se plaši ogromne odgovornosti. Iz občutka. da je sedanji radikalskl režim nesposoben voditi državo v obdajajoča jo opaznostih, se rodijo in verjamejo alarmantne Vesti o sklicanju razpuščenega parlamenta, o sestavi koncentracijske vlade. Vlada jih energično demantira.
Demanti je. kolikor se tiče parlamenta, gotovo točen. Saj bi sklicanje Narcdne skupščine ne pomenilo nič več in nič manj. kakor, da se nahajamo na predvečer nove vojn?, takore-koč že sredi mobilizacije! O tem pa seveda ni govora.
Samo to stoji, da imamo v dneh. ko se morda določajo nove smernice politike vseh evropskih narodov, na _krmilu režim, ki nas slabi na znotraj in ronaj ter že s svojo eksistenco vzbuja občutek nosigurnosti. Tem boli se morajo vsi cacijonalni jugoslovanski elementi zavedati svoje velike histo-ričbe dolžnosti: solidarnosti
ti svojega kandidata brez ozira na to, koliko poslancev voli dotično okrožje.
dat lahko kandidira v dveh srezih.
Ves potek današnje »eje ministrskega sveta je pokazal, da nastopa vlada skoz in skoz le kot vrhovni volilni organ radikalne stranke. Seje izgledajo kakor seje glavnega odbora in ministri kar odkrito razpravljajo o tem. kako bi se z raznimi vladnimi ukrepi kar najbolj okrepila radikalska pozicija pri volitvah. Celo o kandidaturah posameznih radikal-skih prvakov razpravljajo na sejah ministrskega sveta. Tako so n. pr. d;ines sklenili. Ki kandidiral minister dr. Laza Maikovi? mostarskem okrožju, n egov Kknic-c Ivam?cvič pa se bo motal umakniti v Irebinje.
Volilno gibante
ŽIVAHNE PRIPRAVE VSEH STRANK.
Uradno popravljanje volilnih imenikov.
Beograd, 10. Januarja, r. Vaš dopisnik je zaprosil ministra pravde, da ga Informira glede vesti, da je vpisovanje v volilne liste podaljšano do 31. Januarja. Minister je odgovoril, da Je informacija «Ri-ječi», ki jo je objavila pred nekaterimi dnevi, popolnoma točna, namreč, da se morejo volilni seznami popolnjevati do konca tega meseca, a le na prosto inicl-jativo oblasti In ne več na zahtevo volil-cev samih. Pravica do reklamacij je ugasnila 6. t. m. Minister je poudarjal, da smejo po zakonu popolnjevati stalne volilne sezname od 1. do 31. januarja občinski uradi uradoma, kar se mora posebno vpoštevaii, da ne bo nesporazumov.
Hrvatska Zajednica išče radikalske podpore.
Beograd, 10. januarja, g. V Beograd
Je dospel sinoči g. Kovačevič, član načelstva Hrvatske Zajednice. Obiskal ie več radikalskih voditeljev, katerim je zatrjeval, da stoil njegova stranka na stališča državnega in narodnega edinstva ter da se v tem popolnoma razlikuje od Radl-čeve stranke. Radi tega pričakuje, da se ji pri volilnih pripravah, oziroma pri agitaciji ne bodo delale ovire s strani radi-kalcev.
Posvetovanja retnijoradnikov.
Beograd, 10. Januarja, n. Dne 10. in j II Januarja bo v Veliki Plani kongres;
zemljoradniškem pokreiu in o razlogih svojega disidentstva. Zemljoraar.iki-de-sničarji. ki jih vodita Lazi¿ in Jovanovič imajo danes in jutri zborovanje v Beogradu, na katerem razpravljajo o volilni akciji.
Ljubosumni radikale!.
Beograd, 10. januarja, g. Na včeraj-šnjem dvornem plesu se je kralj skoro celo uro razgovarjal s predsednikom demokratske stranke Ljubo Davidovičem. Med navzočimi radikalci je to vzbudilo precej mučno pozornost.
Demokrate1! '-olilni prorlas.
Beograd, 10- januarja, g. Danes dopoldne je bila seja demokratskega glavnega odbora, na kateri so razpravljali o proglasu demokratske stranke na narod. Večina članov je bih mnenja, da ni tre-ba čakati na radikalski proglas, ampak da naj se demokratski proglas Izda čimprej.
Radikalski proglas.
Beograd, 10. januarja, r. Kakor do-znava Vaš dopisnik od merodajne osebnosti, bodo radikalci izdali svoj proglas o pravoslavnem novem letu, čim se vrne v Beograd minster za vere Ljuba Jovanovič, ki je r.ccoj odpotoval v Zagreb, da se domeni z zagrebškimi radikali. G. Jo-| vanovič bo br žča.s stopil cb te] priliki v stike tndi s Hrvatsko Zajednica
Aieniaforfi na dr. Rašina
NADALJNE ARETACIJE. — TUDI TR? ŽENSKE ARETIRANE.
Praga, 10. januarja, n. Kakor poroča- ; 1000 ljudij, ki vladajo nad milijon dru jo. je policija v prejšnjem bivališču Sou- j ?\wi. in napraviti tako red v držav:. Po pala v Nemškem Brodu uvedla nalanč-j licija je zaplenila tudi obširno korespor ne poizvedbe, da najde še druge sokriv- j der-.cc. ki težko obtožuje aretiranja. McV ce. Na podlagi dosedanjih rezultatov! spisi je mnogo listin šifriranih. ki jil preiskave je bilo aretiranih zopet večje j sedaj tolmsiijo.
število komunistov iz ožjega kroga aten- ; _ . _______. -«..-^-r» ,*r
tatorjevega vsi so bili izročeni deželne- i RAŠINOVO STA*JE ZNATNO BOLJŠE mu sodišču v Pragu Ugotovljeno je, da j Praga. 10. januarja, s. Srsnie finančne je imel Soupal sokrivce, katerim je več- ! ca ministra dr. Rašina te od dne do det krat razodel svoje namere. Med osum- i boljša. Minister toži. da bo vsled njego I jene! so tudi tri ženske: Knjižničarka ; ve dolge odsotnosti trpelo delo v njego mestne knjižnice Julija Stranskj-, urad- j vem ministrstvu; zaprosil je telefoni5n' niča nakupovalne zadruge Marija Pri- ; zveze s finančnim ministrstvom s pri bil in neka Ruiena Janačak. Elektroteh- i pombo. da bo vodil posle svojega resor niku Balounn je rekel Šoupal. da je tre- j ja telefonično. Zanimalo ga je dalje, a! ba poleg dr. Rašina odstraniti še okoli ; ima atentator mnogo sokrivcev.
Slovenec B. Sever obsofen v Budimpešii na smrf
BREZUSPEŠNA INTERVENCIJA NAŠEGA POSLANIKA. - GLADOVNI ŠTRAJK.
Beograd, 10. januarja. 1. Božidar Sever, bivši gerent in trgovec v DoL Lendavi, leži smrtno bolan v budimpeštanski bolnišnici, ker se je s štrajkom gladu rešil smrtne obsodbe madjar. vojnega sodišča zaradi vohunstva. Pred S meseci je v trgovskih poslih prišel na Ogrsko, kjer je bil aretiran. V razmejitveni komisiji je bi! zvedeneč, zato so ga Madžari obdolžili, da ie on kriv. da je Ogrska izgubila Medjimnrje. Madžarske oblasti so ga že v Sobotišču hotele obsoditi na vešala. a ko jim to ni uspelo, so ga poslale v
Pešto pred vojno sodišče. To ga je tc> obsodilo na smrt.
Obsodba pa se r.i mesrja izvršiti, fce.-je Sever ves mesec odklanja! hrano in obležal. V bolnišnici leži zdaj že 7 mesc-cev, ne da bi kdo o tem vedel. Sele Sever jeva sestra je bila brzoiavr.o pcrvar.a v Pešto k bratu, ki je v oburnietrt star.-r Intervencija našega poslanika v Budhv.-pešti je ostala brez uspeha, ker ie Sever zdaj znova obtožen zaradi veleizdajc Beograjski listi poživljajo našo vlado : najsnergičnejšim korakom proti madžarskemu nasilju proti Slovencu Severja.
Novo radikals&o glasilo. Veliki Bečkerek, 10. januarja, n. Tu
zernljoradniških levičarjev, na katerem i je pričel izhajati nov radikalski list «Ra-bodo razpravljali o volilnem proglasu in j d ¡kalni GhsT.ik». Izhaja trikrat na teden o kandidaturah. Avramovič bo svoji.n' in zastopa v stranki Pašičevo smer proti pristašem oorc-čal o ooložaiu v državi, o1 Prctiču.
Državni odbor
Razdelitev Zagreba in Beograda.
Beograd. 10. januarja, g. Danes popoldne je zboroval državni odbor, ki je vrhovna volilna Instanca. Državni odbor je najprej razpravljal o razdelitvi tnesl Zagreba in Beograda na volilne okraje. Obe mesti volita, kakor znano, po dva poslanca. Glede Zagreba je bil vlo? a predlog tamošnje pokrajinske uprave, da se razdeli mesto Zagreb v dva velika okraja: 1. okraj s 17 volišči v zapadnem delu mesta in 2. okiaj v iztočnem delu mesta s 16 volišči. O razdelitvi mesta Beograda je minister za notranje stvari predlagal, da naj se razdeli v dva volilna okraja z 11 oziroma 13 volišči. Ker pa v spisih, ki sd hili predloženi državne-
' mu odboru, m" označeno število voiucc : na posameznih voliščih, se danes to vpra šanje ni rešilo definitivno 'n bo držav— odbor o tem sklepa! jutri.
MINISTER ZA VERE V ZAGREBL
Zagreb. 10. januarja, r. Jr»--' •-o--.-semkaj minister za vere Ljuba Jovanovič da poseti zagrebškega nadškofa dr. Bau-erja. Spremlja ga bivši poslanec dr. Ja-njič. Na kolodvoru ga bo pričakoval zi-grebški kanonik Lovro Radlčevič. Nadškof bo predložil ministru gravamir.a toliškega episkopata, v prvi vrsti mater" jalne narave, obenem pa bo prosil držav, no pomoč v borbi proti reformacijsker, -. pokretu in hrvatski narodni cerkvi
Poslanec špifon
SEftZACÜONALNI PROCES PROTI NEMŠKEMU POSLANCU BAE-
RANU V PRAGI.
Praga. 9. januarja. Včeraj se je pričel pred tukajšno ixjroto eenzacijonaJni proces. Ncmško-iHcijonalni poslanec v češkem parlamentu dr. Alojzij Baeran je obtožen sujonaže. «oobtožen je bivši dijak Karel Schwabe. Poslanec Baeran je tudi obtožen zločina javnega ¡uu-il--u-a. ker je 27. januarja 1922 vrgel v seji parlamenta smrdljivo bombo.
Obtožnica obsega 32 strani. Posla-rv c Baeran je bü vodja organizirane •ružbe spijonov ki so zalagali poljsko in madžarsko vlado z važnimi vojaškimi dokumenti. Posluževal ee je kot - njega posrednika bivšega a^strijske-•.:; poročnika juris ta Schwabeja, ki je vupet imel zvezo z oficirji češkoslovaške armade W urinom, Wolfom in No-vikovskem. Ti trije so bili pred nekaj :-r;ni že obsojeni na dolgoletno ječo. Važne vojaške dokumente, rezervatne, slučaj mobilizacije pripravljene najdbe itd. jo nosil zlasti Novikovski, ki je bil pobočnik zbornega poveljni-; i v Brnu, iz arhivov generalnega 'ba Scbwabe.ju. ki jih jc prepisoval, r Inosno tudi fotografiral. Ko su -rhwabeja aretirali, je izdal drja. 'kierana kot onega, ki ga je najel za ; ijonažo. Preiskava je dognala, da dr. Baeran navezal stike z madžar-kim poslaništvom ter je madžarskemu gacijskemu tajniku Bajnoczvju de-: -ma sam izročal tajne dokumente, de-!oma mu jih dostavljal preko Schwa-! e,;a. Ugotovljeno je tudi, da je bil ir. Baeran od leta 1920. v stalnih stikih z avstrijskimi monarhisti in rna • iiajskimi legitimisti. Madžari so informacije drago plačevali.
Dr. Baeran je lani po atentatu v parlamentu zbežal v Avstrijo, pozneje ee je vrnil, nakar je bil prijet.
K razpravi so pritegnjeni tolmači za nemiki jezik, ker izjavlja obtoženi Baeran. da se noče Češko zagovarjati. Soobfroženi Schwabe se brani v češči-ni, ki jo precej dobro obvlada.
Kot prvi je bil zaslišan Sehwabe Skuša razbremeniti drja. Baerana, s katerim se poznata osem let Na madžarsko poslaništvo ga je vpeljal baje neki nemški študent iz rajha, o katerem pa nič bližjega ne v6. Baeranu je dajal dokumente in sprejel tudi od njega nagrade, toda menil je. da gre tu za osebno informacijo drja. Baerana kot nemškega poslanca. Vsega skupaj je dobil 10.000 čK nagrade.
Nato je bil zaslišan dr. Baeran. Zagovarja se, da ni vršil špijonaže. Pridobival si je le informacije kot član proračunskega odbora, da je mogel kritizirati vojaško upravo. Z madžarskim poslaništvom da on ni imel nobenih stikov.
Na koncu razprave se je dogodil incident. Med porotniki je tudi več žen. Ena teh je nenadoma obolela, tako da so jo morali odpeljati iz dvorane. Njeno mesto je zasedel nadomestni porotnik.
Na današnji razpravi je Baeran tr dil, da je proces proti njemu delo kon-fidentov, s katerimi je bil obkrožen Njegovo potovanje na Madžarsko je bilo le informativno. Bombo v parlamentu je vrgel, da demonstrira proti krivicam, ki se godijo nemškemu narodu na češkem.
Prosvcfa
Ljubljanska drama.
Po atentatu w Prsni lna- Smatra da ve]ia u predpis
. . | tudi takrat, če je parlament že raz-Praga, 9. januarja., p^en. To odgovarja tudi naši parla-Starije ministra Rašina je stalno resno, j menta-rni tradiciji. Stara srbska usta-Uolnik trpi velike bolečine, katere pre-, va je imela namreč enako določbo, aša s stojičnim mirom. Krogla tiči še j Ko je leta 1914. izbruhnila vojna, je
idno v kosti hrbtenice. Policija nadaljuje preiskavo proti cven--iialnim sokrivcem atentatorja. Aretirana --¡upalova prijatelja Baloun in Kaliule
bila Narodna skupščina že razpušče-na. Navzlic temu je bil z ukazom kralja sklican razpušeeni parlament, ki jo potem zasedal vso dobo vojne in ka-
-a bila že zaslišana od preiskovalnega j terega neposredni naslednik je posta "'dnika. Razni sledovi vodijo v Nemški i lo Privremeno narodno predstavni-■ rod in v Bratislavo. Pri Soupalu so na- štvo ujedinjene države. — Gotovo bi
seznam 10 oseb, ki naj bi očividno po •sti postale žrtve atentatov. Prvi na li-:i je dr. Rašin, za njim znani mladočeški rvak bančni ravnatelj dr. Preiss. Predsednik Masaryk je poslal iz Ta-•ranske Lomnice gospe Rašinovi lasino-"■čr.o pismo, v katerem pravi: «Iz Prati mi poročajo, da prenašate učinke zlc--Ina, izvršenega proti Vašemu soprogu, ono nravno silo, ki je v takšnem polo-aju najboljša opora rodbini, prijateljem • vsej široki javnosti. Pričakoval sem > in cenim to kot posvečenje žrtve, ka-::ro prinaša dr. Rašin državi. — Milo-:iva gospa, vedno mislim na Vas in na ,. Rašina. — Sedaj imamo važen dokaz, ^a so tudi naši državljani, kakor povsodi rugcd v Evropi, abnormalno razburjeni ': da del njih beleha. — Uverjen sem, da rtev in trpljenje dr. Rašina in Vaše rod-ine ne bo zaman doprinešeno. Prosim ' :rečite junaškemu mučencu in Vaši deci -ioj srčni pozdrav.» Med strankami koalicije se vršijo raz-
resnost mednarodnega položaja zahtevala. da imamo sedaj Narodno predstavništvo. ki bi moglo čuvati nad najvišjimi interesi našega naroda ter v polni zavesti svoje ogromne odgovornosti dajati direktive za našo mednarodno politiko. Gospod Pašič je seveda že v novembru dobro vedel, da
on. Zato se je oglasil sredi debate o: stanarinah ter začel li taci jo demago-,
gov, ki je seveda tudi pri nas sestavljena po znanem receptu da ^ vedno c	nT«W ~Za&tek d, pol 8. A. vsega krm — drugi. Zborovalci so p^	• 2 . >L„(om,. E ^
Sobota, 13.: «Svatba Krečinskega», delavska predstava po znižanih cenah. Iz. Nedelja. 14.: ob 3. pop. «Peterčkove poslednje sanje». Izv. Ob 8. zvečer: «Čudež sv. Antona» in «Čma dama iz sonetov». Izv. Pondeljek, 15.: Liliom. C.
Ljubljanska opera. ČetTtek, 11.: «Prodana nevesta». Vojaška
predstava. Petek, 12.: «Oorenjski siavček». B Sobota, 13.: «Jenufa». C. Nedelja, 14.: «Triptvchon». Izv. Pondeljek, 15.: Zaprto.
Mariborsko gledališče. Četrtek, 11.: «Faust». B. Sobota, 13.: «Običan čovjek». C.
prav odločno pokazali, da soglašajo s tistimi, ki želijo, da bi gospod Kopač kar najbolj neopaženo odšel v politiC-no zatišje. Mi bi tej sinoči tako cfct.cn tativno poudarjeni želi ne imeli ničesar dostaviti, da se gosp. Kopač nI obregnil tudi ob naš list, češ «Jutro» ji farbalo javne nameščence s trinajsto plačo. Da je ta očitek lainjiva za-vratnost, v6 gosp Kopač sam prav dobro. Ne radi njega, temveč radi jav-rr^ti opozarjamo, da je «Juuo» po svoji novinski dolžnosti sicer beležilo vest o trinajsti plači, ki so jo razoob-nala radikalska glasila, da pa Je izrazilo takoj svoje dvome in je povrh ncJ,'ivno o tem obširneje o salo, dokazujoč, da je trinajsta plača švindel, ker bi r.3 obstoječih zakonih bil sanjo potreben poseben zakon, ki je seveda nemogoč, če je parlament raz-puščem. Le povišanje draginjsklh do-klad je mogoče, ker za to zaiurluje predlog finančnega ministra in sklep finančnega odbora, ki n i ratpuščen.
-f- V čigavih rokah je Dalmacija? Pod tem naslovom {¿še splitska «Po-beda», da se nahajajo na treh najvaž-
JaTnostt — OPCTMlITe o tihi VSi društva,
ki naj obvestilo vse člane, ki so p ris to--pili. Zdravo. — Starešinstvo JSS.
Prosvetni odsek Jusodov. Sokof.
Saveza je sestavljen takole: Predsednik dr. Viktor -M urnik; podpredsednik unlver,
prof. dr. Jovan Hadži; tajnik in nadzornik dr. Stane Rape; knjižničar in novinar Iv. Bajželj, člani dr. Mat. Ambrožlč, Mirko Ambrožič, Engelbert Gangl, prof. dr. Pavel Grošelj, Vlad. Kuščer in univer. prof. dr. Nikola RadojčkS. — Prosvetni odsek bo sestavil seznam jugoslovanske mladinske literature, ki jo mora Imeti vsako sokolsko društvo v svoji knjlžnjlci za izobrazbo sokolskega naraščaja, dalje seznam strokovnih in poučnih knjig za članstvo. Izdati namerava tudi historični koledar, v katerem bodo navedeni vsi važnejši dogodki, tikajoči se Sokolstva, narodnega in kulturnega pokreta. Tak koledar bo služil sokolskim delavcem v Izobraževalne in vzgojne svrhe. Prosvetni odsek sestavlja vzpored prosvetnega dela na prednjaških tečajih, k! se morajo vršiti v tekočem letu v društvih, župah in Savezu.
Šah
nejših in najodgovornejših mestih dr , žavne uprave v Dalmaciji po zaslusri.mora redno- «»i desint vire»». Ostala je radikalcev sledeči gospodje: 1.) pod- j g?1*, «sto čitalniška «voluntas». No, tu-
namestnik Golf, vdan uradnik habsburške dinastije, ki je bil radi svoje naklonjenosti napram Dunaju že često javno ožigosan; 2.) veliki župan splitske oblasti Perovič, ki najbrž nima drugih kvalifikacij nego to. da ima za ženo sestro voditelja italijanskih fašistov Lettizze; 3.) veliki župan du-brovniške oblasti Grisogono, ki tudi nima boljše kvalifikacije nego to, da ima za ženo sestro fašistovskega narodnega poslanca v Rimu Aleksandra Dudana.
-f- Cenzura radikalskih kandidatnih
list Glavni odbor radikalne stranke je pozval vse organizacije, da mu pošljejo vse kandidatne liste v cenzuro, ker bi v nasprotnem slučaju te liste ne mogle biti proglašene za oficijelne radikalske liste.
-f Frankovci in Radič se veselo rujejo dalje. Ob novem letu ugotavlja «Hrvatska Misao». glavni frankovski organ, da «čudna so pota božje Previdnosti in pa — onega budaleža (Radiča). ki je v deliriju odkrhnil dober komad bloka, ker je iz njega vrgel pravaše (frank ovce).» Radiču sta — nadaljuje «Hrvatska Misao» — očividno glavna svrha in cilj, izzvati po-kolj med samimi hrvatskimi regimenti, med hrvatskimi strankami ... Za frankovce jo ta zavest tem težja,
Dve premieri v ljubljanski drami.
Maeterlinck: Čudež Sv. Antona. Shaw: Črna dama sonetov. Dve fini, duhoviti literarni igrački, ki zahtevata rafiniranih igralcev, komorne predstave. Gosp. Fr. Lipah, ki je igrici poslovenil in režiral. je imel najidealnejši namen servirati na- Llabljanski šahovski klab. DrugI del ši publiki dve dramatski delikatesL To- klubovega turnirja, ožji turnir Je končan, da namen se mu je izjalovil, kakor se ^ Sle|ü še tretji del, to je glavni turnir, v
katerem igrajo letošnja zmagovalca iz ožjega turnirja gg. Furlanl In Stupan m di ta je «laudanda». Namesto rafinmana lanska zmagovalca gg. Ferjan in Jero-se je nudil diletantizem, namesto delika- j Sov. Boj bo vseskozi napet in zanimiv,
kajti zmagovalec dobi naslov klubovega mojstra. Prične se v pondeljek 15. t. m. ob 18. v Narodni kavarni. Ožjega turnirja se je udeleževalo 8 šahlstov, ki so Igrali vsak z vsakim po 2 partiji. Rezultat je sledeč: 1. mesto g. Furlani z 11 In pol točke od 14 dosegljivih, 2. mesto g. Stu-
tes — zehanje. Dovolj. Izbrišimo to! Naša, prav ietos vzorno marljiva drama pripravlja zopet dve veliki predstavi: «Madame Sans Gene» in «Othella»: zato se je pač sinočnja predstava vrgla na oder z rezervnimi silami in nedostatno pripravljena. Vse torej razumemo in vse odpuščamo. Včasih so teke nezgode po- I pan z 10 in P°!- 3- ln 4- mcst0 sl delita padali kakor dobrodošlo priliko, da so se ' ZZ- dr- Cadež in Jos. Vidmar vsak po
se bližajo težki časi Navzlic temu je h } ^ ~ en re{riment, temveč v partizanski strast! ubil parlament, j	M kompanijo
da omogoči strankarsko vlado. Sedaj; »preletava gospode strah in groza iih j je odgovornosti. Zato so začeli lansi- j rati tudi vesti, da se bo sestavila vla- j da «široke koalicije», ki naj bi vsaj i del
drugih strank
Po sveiu
■ivori, da se že lani izdelani pa takrat! marsikaj izza, kulis, kaj je vodilo to
dhženi zakon o zaščiti države predlo?! ■ rlamentu v odobritev. Večina strank le
•a to,
_______ _	. Angleži pripravljajo evakuacijo
odgovornosti" prevalila na rame ; Carigrada. «Temps» javlja iz Carigrada, h strank ...	i da se angleške čete pripravljajo na eva-
Napredni blok pokopan. Od mno- i Racijo Carigrada Arhivi so že prenešeni -	- - - - ' ua vojne ladje. Člani angleške kolonije
so dobili obvestilo, da naj bodo pripravljeni, da zamorejo v najkrajšem času odpotovali.
— Direktna parobrodna proga An-gl'ua-Rusija se otvorl s posredovanjem družbe White Star Line že v kratkem. Več paroplovnih aru2b je zaprosilo rusko vlado za dovoljenje, da bi smele otvoriti
go strani iz Ljubljane in z dežele dobivamo ogorčene dopise, ki olisojajo znano gospodo okrog «Kmetijskega Lista», ker je zaprečila skupen nastop naprednih strank. Mi to ogorčenje razumemo in bi lahko povedali
gospodo, Id raje privošči klerikalcem več mandatov, nego bi pristala na
Foliffine liBležhB
skupno delo naprednih strank. Vendar i v Moskvi svoje agenture. — i iz ozirov. Id jih razume vsak, kdor vidi; — Socialisti v počastitev spomina i	---- ----- ----1 Narutowicza. Na zadnji seji varšavske-
v klerikalizmu glavnega ne moremo priobčiti teh dopisov. Če smo se ponižali, radj pre-
r Poziv Somišljenikom in prijate- i	, -	., . ,
t.;eni v volilnem okraju Ljubljana- "«^m? fasmeh pa na,	prihaja od Novo mesto! Pred kratkim sem v «Ju- kmetijskega lista» ali pa «Slovenske-
u» naprosil znanp in neznane somi- ^ ^ NarcKla>-	vest	mlrna' 1,0J!loR °lblla'
sovražnika,
člankov in ga občinskega sveta so predlagali socialisti, da naj dobi en trg v Varšavi ime pokojnega predsednika republike Naruto-wicza. Nacionalistična večina Je ta pred-

nike "in prijatelje na deželici^i j f l ** utriU1" /sakeg» naprednjaka |
l?ejo, kako bi se v njihovem liaju d,° žn09tTr4le' « tol1lko trdn®Jse
, ' oklene JDS. Če bo vsak na svojem
• alo poživeti delo za napredno demo-- ^ , x ^ 1Q	.
krateko in soci.jalno idejo. Dobil sem !	bo naš. nastop lfimarca brez
mnogo odgovorov od meni osebno ne-|dvoma cn?tPD in 1ispežen' Brei toja m znanih mož. ki mi po domače, a teme- zma=e; :.'ito s svojega skromnega ojvizovali-'■a popisu,jejo politične razmere i:i
Poskusen beg Rathsnaaoveca
je, da se toliko trdnejše morilca. Morilec nemškega ministra Ra-
thenaua, Techow je skušal te dni pobeg niti iz kaznilnice, a beg so pravočasno preprečili. Pri njem so našli mnogo fran-
znašali nad upravo. Mi tem vzorcem ne sledimo. Želimo le, da se igrici bolje za-eedeta in temeljiteje pripravita. O delih samih, ki sta vseskoi apartni in original- j ni umetnini, izpregovorimo posebej. Režija je bila dobra, oprema prav okusna.
Na celjskem mestnem gledallščž so i gostovali v torek večer Mariborčani z ; Remčevimi «Užitkarji», ki so želi v Ma- I riborn pri premieri popoln uspeh. Tudi 1 v Celju je učinkovita igra skoz in skoz ' uspela. Obširnejše poročilo še priobčimo. :
Jadranaši v Mariboru. Dramatični ! odsek akad. društva «Jadran» je v ne- ' deljo popoldne s precejšnjim uspehom nastopil v mariborskem narodnem gledališču s Petrovičevo dramo «Mrak». Igra jo sicer malo pretežka za mlade igralce, vendar Je g. Krisper lepo podal težke notranje borbe varanega slepega vojaka Vasilija. V začetku nesigurni gospodični Sturmovi sta se polagoma znašli in z dokajšniim umevanjem igrali Raao in Je-kico. Želeli bi, da se nam dragi gostje pokažejo čim prej v kaki lažji stvari in to po možnosti zvečer, ko bodo imeli zrelejšo publiko pred seboj. Popoldan pa naj se gledališče rezervira mladinskim igram.
Gledališka slava v Osiieku, Danes obhaja Aca Gavrilovič 251etnico svoje- i ga gledališkega delovanja. Od osnutka
7 in pol točke. Potem sledijo gg. Kragelj 7, Lenar 6, Safonov 4 In Rupnik 2 točki. — Mesto konzultančne partije je igral mojster dr. Vidmar proti 9 konzultančnlm grupam simultano, kjer je 7 partij dobil, i 2 pa remislral (grupa z gg. Furlanijem i in Jcrošovom).
Protestni shod stane-vsnjskih najemnikov
Ljubljana, 10. januarja. Okoli štiri tisoč stanovanjskih najemnikov, podnajemnikov in brezstanovalcev, se je danes zvečer odzvalo pozivu Društva stanovanjskih najemnikov in v nabito polni veliki dvorani hotela Union dalo duška svojemu ogorčenju nad položajem, ki je nastal vsled dejstva da se pripravljena novela o maksim. stanarine ni sprejela v parlamentu, vslcd česar le ostalo pri določbi stanovanjskega zakona z dr.c 31. decembra 1921. ki je stopil 1. januarja 1923 v veljavo. Na podlagi tega zakona izdani pravilnik ni mogel spremeniti tega dejstva. Sprejetje novele pa je, kakor znano, onemogočil razpust Narodne skupščine.
Razpoloženje je bilo zelo resno, na« vzoči pristaši vseh strank in vseh stanov. Vsi govorniki so opozarjali na trdote novega stanovanjskega pravilnika gledališča v Osijeku. to je 15 let deluje za najemnike in podnajemnike in se stri-v Osijeku samem. V času prevrata je njali v tem, da je povišanje stanarine nastopal tudi v Vojvodini, celo v Ame- treba odklanjati vse dotlej, dokler se te-riki. Na dan proslavo nastopi Gavriiovič i meljito ne izboljša sedanji naravnost brez
kot Othello v Shakespearejevi drami. 751etnl Vašek. Prošli četrtek se jc
upnl p-olo'aj uradništva, nameščenstva in delavstva in dokler država sama z grad-
vršila v praškem Narodnem Divadlu iz- njo poslopij ne pokaže dobre volje, da redna slavnost Klasični Vašek Smetano- ; hoče omiliti neznosno stanovanjsko bedo. ve «Prodane neveste» Adolf KiSssing je | Nastopili so tudi proti odiranju podnajemnikov s str?.rti najemnikov.
Zborovanje bi se nedvomno končalo brez vsakega incidenta in v najlepše-r redu, s čemer bi napravilo tudi najlepši vtis, da ni nastopil tudi nar. poslanec Kopač, ki je skušal zborovanje izrabiti za politično agitacijo. Zavzemal re je nam-| reč za bivše komunistične poslance in sc j obregnil tudi ob naš dnevnik, naletel pa : ie na energičen odpor. Zborovalci so pričeli namreč enc-rgično protestirati proti , izrabljanju zborovanja v politične name-je moral Kop3Č umakniti z
slavil svojo 751etnico ter je ta dan se za vedno poslovil od gledališča v vlogi, s katero je desetletja razveseljeval celo češke generacije in ki mu je prinesla med češkim narodom veliko popularnost. Publika je starčka navdušeno slavila in predstava je potekla nad vse slovesno in ginljivo.	_
Sokolsivo
Satansko veselje. Vsa napredna
............ javnost želi. da bi se za bodoče "C-lit-
lOspodarske potrebe, dajejo dragoce-ive celile stare rane v naprednih vrne nasvete, kako bi se ižboljšaf naš stah ter se z najboljšo voljo dosegel
s -ogram in organizacija kako bi se I sporazum po možnosti vseli napr3dnih	.
«opravile napake ki' nas tlačijo in ;,-','(1i P^oti klerikalcem. Le «Slovenski i Krakovki list aGrenzzeitung» prinaša cla-' - - - ' Narod», Id nima ničesar izgubiti in | "ek ped naslovom 'Poljska in Nemci», ničesar pridobiti meni. da je njegova j
kako naj širimo «Jutro» in «Domovi-:■-->». Vsakemu odgovarjam pismeno. — Obračam se ponovno na somišljenike ?-o deželi, posebno na naše obrtnike, motovalce, učiteljstvo. poljedelsko livadništvo in delavstvo, da naj poživi *t>z s centralo z nasveti in pred-' o g i. ki jih bomo takoj skušali oživo-•vorit-i. — Ljubljana, 9. januarja 1923. ! >r. Žerjav, narodni poslanec, Ljub-!.:ana. Vegova ulica 2.
Vesti o sklicanju Narodne skup-
zgodovinska naloga, nadaljevati sa-1 na Poljskem. Poljska je imela v začetku tansko delo. ki ga je zapoeel pri zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani z razbijanjem naprednih vrst. V včerajšnji svoji številki je v ta namen napisal na naslov JDS nekaj neokusnosti, zato. ker je JDS podvzela v interesu napredne stvari posredovalno akcijo za napredni blok ]jri SlvS in pri NSS. Z velikim zadoščenjem in veseljem
_________________________________Predniaški tečaj Sokolske žup*.
coskega denarja, iz česar sklepajo, da je , Ljubljana i. se vrši letos v januarju v j ne, nakar skušal pobegniti v Francijo. Proti jetni- j Ljubljani. Tečaj bo trajal 8 zaporednih . govorniškega odra. Jkemu pazniku Je uvedena preiskava, ker | dni po 8 ur dnevno, skupaj 64 ur. Po- Zborovalci so končno na predlog predse sumi, da je on pomaga! Techowu pri j drobni načrt za predavanja in praktiču:> sednika Društva stan. najemnikov spre-
vadbo je že izdelan in priobčen v 1. šte- j jeli soglasno resolucijo, «-••	—
vilki Sokolskega Glasnika. Prednjaški' zbor ž-upe Ljubljana I. je eden prvih, ki se zaveda svojih dolžnosti in hoče izpolniti sklepe Savezne glavne skupščine
posknšenem begu. — Nemške manjšine na Poljskem.
v katerem prinaša statistiko nemških šol
tekočega šolskega leta 1549 javnih ljud-! sklh nemških šol, katere je obiskovalo I nad 100.000 otrok. Razen tega pa se na-i liaja na Poljskem tudi mnogo prlvatrin t nemških šol. V Nemčiji pa biva nad 700 I tisoč Poljakov, a ti imajo le 17 šol s polj-| skim učnim Jezikom. To je jasen dokaz, I kako ščiti Nemčija narodne manjšine!
ki zahteva, mi se najemnina določi za vse prostore, za stanovanja, obrtne in trgovske lokale, kakor tudi v novili zgradbah proporčno dohodninskemu davku. Za uradništvo, na-Stro.ške udeležnlkov za vožnjo in prehra- meščenstvo in delavstvo, ki ne plačuje
no nosiio posamezna društva, za stanovanje pa skrbi župa sama. V tečaj bodo sprejeti le oni člani, ki so prebili društveni prednjaški tečaj ali so vsaj pomagali pri vodstvu vrst v društvih, za novince torej ta tečaj ni.
Jezdni odsek Sokola LJubljana, vabi brate Člane na redni letni občni se-
Obsedno stanje v Varšavi od- staiiek, ki se vrši v pordeliek 15. t. m.
-eine in o rekonstrukciji kabineta -V P^e stari intrigant. da prizadevanja i pravljeno. Kakor poročajo iz Varšave, ob 20. uri v «Narodni kavami». Udeležba
„	,	v , , ,	!______________.1.. . „*—_____I___. : __..,_ J_ n . ... „1,;ni1. t.iom«.-, JntTn/ip, 7.-lr,ml
Beogradu označujejo kot preste izmišljotine. Značilno je. da jih hočejo vadikalski krogi naprtiti — demokratom.
— O sklicanju Narodne skupščine
-ovorijo razne beograjske vesti, ker io z ozirom na dogodke v Evropi podala zunanjepolitična situacija jako ' :-žavna. K tem vestem je pripomniti, !-i je Narodna skupščina razpuščena ir, da je vlada ne more sklicati. Le v i veh slučajih bi bilo mogoče govoriti > sklicanju že razpuščenega parlamen-a. Listava predpisuje namreč v členu •">1., da je treba za ofenzivno napoved vojne predhodnega pristanka Narodne kupščine. v slučaju pa. da ie država
za skupno napredno stvar za enkrat, je poljska vlada 9. t. m. ukinila izjemno niso uspela. «Narodova» «politika» je j stanje, ki je bilo 16. decembra I. 1. pro-
sedaj tudi že pamet izgubila-, vesti pa že dolgo več nima.. Pri zadnjih občinskih volitvah je «Slov. Narod» nehal biti glasilo demokratov, sedaj pa očividno reflektira le še na simpatije klei-rikalcev, za katere tako spretno opravlja službo.
-f Labudja pesem gospoda Kopača. Iz socij. - dem. stranke izključeni bivši poslanec gospod Kopač je sinoči nastopil na velikem shodu stanovanjskih najemnikov. Ker ne bo več prišel v ¡>oložaj. da M na>topa! na volilnih shodih kot kandidat, se je hotel, kakor izgleda, posloviti od javnosti z
dolžnost. Zdravo!
Seja odbora JSS.

se vrši dne 28.
glašeno nad mestom radi trmora pred-; januarja ob 9. uri dopoldne v Ljubljani i
sedr.ika Narutowicza.
— Avtomobilna ekspediclja preko Sahare, ki jo je deloma v naučne, še bol) pa v reklamne svrhe opremila in odposlala neka francoska avtomobilna tvrd-ka. Je uspela kljub ogTomnim in neštetim zaprekam. Iz 40 avtomobilov sestoječa kolona je odšla 18. decembra I. L iz Tug-gurta in dospela na cilj v Tombuktu 7. t. m. Zadnjo etapo Burem-Tombuktu je provozlla brez počitka v 27 urah. Saharska eksped!cija pomeni novo lovoriko v zrnasoslavju avtomobilizma.
na mestne-n magistratu. Dnevni red: Poročilo starešinstva, poročilo T. O. o prireditvi Savezr.ega tečaja, poročilo prosvetnega odseka, poročilo o delu Sokolstva v letu 1923. poročilo o prošnji glede olajšav pri vojaški službi, poročilo organizacijskega odseka o pravilniku poškod-benega fonda ter slučajnosti. Z ozirom na važnosti seje naj pošlje vsaka župa svojega zastopnika. Zdravo!
dohodnine, naj sc določi maksimirana stanarina, ki ne sme presegati 3 odst. dohodkov. Društvo stanovanj*'-"- najemnikov naj dobi ne samo posvetovalno pravico pri stanovanjskih sporih, temveč tudi pravico soo&ločevania. Upošteva naj se nemudoma tudi zaščita podnajemnikov glede zasigurania stanovanj kakor glede maksimiranja najemnin.
To in ono
X Sličica iz Berlina. Pretresljiv prizor so opazovali te dni po berlinskih ulicah. V revni črni obleki je porivala neka gospa pred seboj otroški voziček. Kakor bi bila vstala iz groba, je bil bled, siv njen obraz. Iz njenih oči so kapale solze. Zaihtela je včasih, a molče počasi peljala voziček, pokrit s črnim robcem. Ljudje so obstajali, vpraševali in Izvedeli, da je pod črnim robcem otroška rakvjea.
! Oospej je umrl najmlajši otrok. Ker da-
napadena ali ji vojna napovedana, s," i •lekswm. kako škoda jo. da odhaja v mora takoi sklicati Narodna skum-i-1 rok o i tako odličen oolitik kakor ie,
DARUJTE ZA CIR1I.-.METODOVO DRUŽBO.
Skupščina Sokol«'«! Matice. Dne' našnjih visokih pogrebnih stroškov ni 27. januarja ob 5. uri poooldne bo v Ljub- ' mogla plačati, je kupila rakvico, položila liani na mestnem magistratu I. glavna . vanjo trnpelce in g?, sama peljala na po-skupščina Sokoiske Matice. Dnevni red:, kopališče. Mož pa je moral ostati doma.
Poročilo pripravljalnega odbora; sprejem j i pravil: volitev novega nsčelstva in slu- ¡
da ie prz'1 na ostale otroke.
Domače vesti
*	Jubilej odličnega slavista. Prihod fcio soboto slavi osemdesetletnico svojega življenja odliči.i slavist in prijatelj našega naroda Louis Legur profesor slavistike na College de Irance v Parizu, član francoskega institu ta. Jugoslovanske in Češke akademije. Zanimal in pisal je o Jugoslaviji že pred leti. prepotoval naše kraje od Trsta do Soluna in bil tudi v os?bnih stikih z našimi veljaki. Gotovo s« bomo ob tej priliki tudi Slovenci hvaležno spominjali odličnega našega prijatelja. Profesor Louis Leger živi v Parizu, Passy 43, Baulair Villier.
*	Novi češkoslovaški zastopnik v Beogradu. Kakor smo že poročali, je imenovan na mesto pokojnega češkoslovaškega poslanika v Beogradu A. Kaline za odpravnika poslov dr. Josip Š v a g r o v s k i. Dr. Švagrovski, ki je sedaj 44 let star, je bil pred svetovno vojno odvetnik, za časa vojne častnik in je na ruski fronti pobegnil v Rusijo, kjer je igral veliko ulogo v češkoslovaškem revolucionarnem po-kretu kot tajnik češkoslovaškega narodnega veča za Rusijo. Pozneje je bil od boljševikov vjet in vržen v ječo, kjer se je v družbi z našimi rojaki priučil našega jezika. Ko se je zopet vrnil v svojo domovino, se je popolnoma posvetil diplomatični službi. Prepri t.'iDi smo, da bo dr. Švagrovski zvest naslednik pokojnega poslanika Kaline in da bo posvetil vse svoje sile za uspešen razvoj obeh bratskih narodov.
*	Naš vojaški ataie v Pragi. Dosedanji jugoslovanski vojaški ataše v Pragi polkovnik P o p o v i 6, je te dni zaradi bolezni zapustil Prago ter se vrnil v Beograd. V počaščenje odhajajočega atašeja je češkoslovaški minister za narodno obrambo Udržal priredil poslovilni večer, katerega so se udeležili novi jugoslovanski vojaški a taše polkovnik Nenadovič. naš chargé d' affaires Lazarevié, minister dr. Girsa, rumunski in italijanski vojaški •itase ter razni vojaški funkcijonarji. V svojem nagovoru je minister za narodno obrambo naglašal zaslužno sodelovanje našega vojaškega atašeja pri utrditvi vojaškopolitičnih odnoša-jev med obema prijateljskima armadama ter izrazil upanje, da bo novi jugoslovanski ataše srečno nadaljeval od svojega prednika započ-eto delo. Polkovnik Popovié se je zahvalil za izkazano prijateljstvo ter izjavil svoje občudovanje nad velikim napredkom češkoslovaške armade v dobi njegovega delovanja v Pragi.
*	Angleška vojna misija na naših bojiščih. V petek je prispela v Beograd posebna angleška vojna misija, da si ogleda bojišča svetovne vojne v Srbiji. Misija obstoja iz petih general-štabnih oficirjev in jo spremlja na njenem potovanju angleški vojni ataše v Beogradu polkovnik Bleer, da pojasni vse važnejše momente iz bojev pri Beogradu, Smederevu, Šabcu in na Ceru Člani misije ostanejo v naši dr «avi 10 dni, nakar se vrnejo v Anglijo. Vojni minister jim je takoj po pri bodu priredil kosilo, na katerem je zastopal ministra general Kalafato-vič.
*	Prvi dvorni ples. V torek se je vršil povodom rojstnega dne kraljice v Beogradu prvi dvorni ples, na katerega je bilo povabljenih nad 300 Oseb. Kralj je prispel s kraljico Marijo in knezom Pavlom v plesno dvorano ob 10-30 zvečer. Po intoniraniu državne himne je otvoril kralj ples z narodnim kolom. Ples; je trajal do treh zjutraj. Med odmorom o polnoči se je kralj razgovarjal z udeleženci plesa, fci ga je zapustil ob dveh ponoči.
'-'•' Popisovanje mladeničev, rojenih feta 1905. Leta 1905 rojeni mladeniči so stopili s 1. januarjem t. L v voja-b1;o dolžnost. Po razglasu mestnega magistrata se je vsem v Ljubljani rojenim. ali izven Ljubljane rojenim, pa v Ljubljano pristojnim mladeničem, rojenim leta 1905., do 16. januarja rx'lasiti v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu.
*	Imenovanja v poštni službL Minister «a pošto in brzojav je imenoval gospode V. Pučelika, D. Urbančiča in računskega svetnika Križaja za direkcijske kontrolorje prvega razreda pri poštni direkciji v Ljubljani.
*	Osebna vest. Premeščen je poštni kontrolor Jernej Vengust iz Gornje Radgone v Celje, kjer je že nastopil svojo službo. Na dosedanjem mestu je bil marljiv narodni delavec in zlasti dober organizator požarne brambe.
*	Odlikovanje v poštni službi. Kakor tloznavamo, je bil razen že včeraj navedenih poštnih uradnikov v področju ljubljanske poštne direkcije odlikovan tudi g. Jakob Novak, upravnik kolodvorske pošte v Mariboru, ki .je prejel red sv. Pave 5- stopnje. Upravnik Novak je znana osebnost med mariborskimi Slovenci. Skoraj 30 let je s svo.jo narodno zavednostjo, pogosto v težkih razmerah, gladil pot naši mladi Jugoslaviji.
*	Letna statistika o zdravstvenem stanju v Ljubljani V preteklem letu je bilo sprejetih v ljubljansko javno bolnico skupno 12.341 "oseb, od teh 9226 iz tujih občin. Odpuščenih je bilo 11-019, umrlo pa 876 oseb in sicer 203 moški in 173 žensk. Obolelo je: za legarjem 51, za škr-latico 16 (3 umrli), za davico S8 (4), za senom 36 (2), za grižo 39 (1), za egiptovsko očesno boleznijo 101, za malarijo 41 (2), za sifilisom 179 (1), za dragimi vene-ričnimi spolnimi bolezni 156, za očesno blenoreio novorojencev 19. t a. truDtt7.no
pljučnico 16 (15 umrlo), za pljučno jetiko 275 (79), za tuberkulozo drugih organov in škrofulozo 549 (19), na raku 258 (28), na golši 44, na akutni bolezni dihal 25, na akutni želodčni in črevesni bolezni 47 (3), na poškodbah izven obrtnih obratov 1086 (23), v obrtnih obratih 444 (5), na duševnih boleznih 500 (24), na rahitl-su 1 in na garjah 240. V porodnišnico je bilo tekom leta sprejetih 835 žensk, od katerih je umrlo 13. Rodilo 86 J© 801 otrok, med temi 42 mrtvorojenih, 38 pa jih je kmalu po porodu umrlo. V bolnici se je nahajalo koncem leta 1922 skupno 892 bolnikov, med njimi 211 moških in 181 žensk; 279 jih je bilo iz tujih občin.
*	Smrtna kosa. Na Jesenicah je umria dne 9. jan. v 54. letu starosti trgovka in posestnica ga. Adela Baloh. Pogreb bo danes ob 4. uri popoldne. — V Slov. Bistrici je umrla v torek v starosti 88 let hišna posestnica in gostilnlčarka Ana Krivec. Blag jima spomin!
*	Pogreb ge. Uršule Wessnerjeve v Ljubljani se bo vršil danes ob 4. uri popoldne iz Kolodvorske ulice 20.
*	K pogrebu g. Berganta smo prejeli iz Šmarja naslednje dodatno poročilo: V slovo blagemu pokojniku Jošku Bergant niso peli pevc-i-uSitelji, kakor se je v «Jutru» št. 6 pomotoma poročalo, ampak pevci gasilnega društva v Šmarju pod vodstvom g pevovodje Franceta Tibežar iz Šmarja, ki so se z društveno zastavo udeležili pogreba zaslužnega tovariša. Pevcem se je pridružilo tudi nekaj učiteljev.
*	Stanovanjski problem. Neki delniSki tržan. ki je dolgo vrsto let živel v Ameriki, kupil je še pred svojo vrnitvijo v domovino v Delnicah hišo, za katero je dal na račun 200 dolarjev, ostalo kupnino pa se je obvezal plačati, ko se vrne v Delnice. Ko se je pred kratkim vrnil. ni mogel dobiti stanovanja v kupljeni hiši. Prenočeval je s svojo rodbino v kleteh in podstrešjih ter obolel vsled prehlajenja. To je «Amerikanea» tako razjarilo, da je pustil aro na kupnino ter se vrnil v Ameriko. Njegov oče si je vsled žalosti prerezal žile na roki in umrl.
*	Prijava vojne škode. Ministrstvo za socialno politiko je podaljšalo za področje pokrajinske upravo v Ljubljani rok za prijave škode, ki so jo pretrpeli naši državljani v vojnem času na ozemlju, katero je po rapallski pogodbi pripadlo Italiji, kakor tudi o škodi, ki je bila P8-vzročena našim državljanom na ozemlju, katero je zasedla Italija, po političnih nasilstvih in izgredih, do 20. jan. 1923. Prijave, ki morajo biti sodno ali po izjavah svojeročno podpisanih prič potrjene in z vsemi dokazilnimi podatki in dokumenti opremljene, je vlagati pri oddelku za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani.
*	Prodaja tobačnih Izdelkov v kavarnah in gostilnah. K našemu poročilu o tej stvari smo prejeli še sledečo informacijo: Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je z odlokom dne 81. maja 1922 št. E IT. 802 razglasila, da smejo vsi ime-jitelji koncesioniranih gostiln, točilnic in kavarn, v kolikor niso že javni trafikanti, oddajati tobačne izdelke po komadih svojim gostom po konsumentski ceni in jim zato ni treba vlagati kako prošnje v svrho posebne licence. Od te naredbe so izvzeti le gostilničarji v obmejnih okrajih (v tržiškem, kranjskogorskem, logaškem, cerkniškem, škofjeloškem, lož-kem, vrhniškem sodnem okraju, in v Bohinjskem kotu radovljiškega sodnega okraja). Ti morajo pri finančni upravi, oziroma pri pristojnih kontrolnih postajah prositi za podelitev licence za domačo trsfiko v svrho postrežbe gostov. Vsi drugi lastniki javnih lokalov v Sloveniji pa smejo dajati gostom cigare in cigar rete seveda le po nabavnih cenah. Zaračunavati višje cene je prepovedano in se strogo kaznuje, le prostovoljna nnd plačila se smejo sprejemati kot napitnina za storjeno uslužnost. Ker so se koncem preteklega leta v nekaterih listih pojavile vesti, da je vsako prodajanje tobačnih izdelkov v javnih lokalih prepovedano, se je Zveza gostilničarskih zadrug tozadevno obrnila na finančno ravnateljstvo. Dobila je odgovor z dne 4. januarja 1923 št. 5502./S, po katerem ostane gorenji odlok še nadalje v veljavi in so vse nasprotne vesti neosnovane.
*	Nov cenik za dimnikarska dela v
lele na protest izmed ibonmlerr trojo
poročilo ponovil kratko tudi slovenski Pri udnji občinski seji pa je «Drultvo
hišnih posestnikov» predložilo večino nemških članov za stanovanjski urad. Iz današnjega poročila o prvi seji stanovanjskega urada je razvidno, da je to društvo tudi v razsodišče vsililo 8 Nemcev, torej dve tretjini. To postopanje «Društva hišnih posestnikov» poostruje vsled «višanja najemnin nastalo nasprot-stvo napram najemnikom, ki so po večini Slovenci. Absolutnega gospodarstva Nemoev v tem društvu pa j« kriva tudi brezbrižnost slovenskih hišnih posestnikov, ki se za društvo ne brigajo.
* Koča na Veliki Planini, 1558 m nad Kamnikom, je otvorjena, oskrbovana in nudi turistom sledeča okrepčila: čaj, ka- ] no. mater sedmih otrok. Ko je komisar vo. juhe, konserve, salame, kranjske klo- J prišel te dni s svojimi otroci ix kinema-base, žgance in vino — Samo kruh naj prinese vsak sam s seboj. Znižane pri-
ttmri. Vzrok samomor» Je iskstJ * rodbinskih prepirih, ker Grančev» lena nI dopuSčala, da se bari i nogometnim
športom.
•	Ljubavna tragedija v Zagreba. Kakor smo že poročali, so našli pasanti ta dni v Tuškancu mrtvo truplo 161etne Zore Markovič, poleg nje pa revolver. Domnevalo se je. da jo je ustrelil njen ljubimec trgovski pomočnik Milan Marinov, katerega je policija aretirala in izročila sodišču. Pri obdukciji trupla pa se je dognalo, da se je Zora Markovič sama ustrelila, vsled Česar je bil Marinov izpuščen iz preiskovalnega zapora.
•	Maščevanje zapuščene žene. Policijski komisar Jovan Bukič iz Subotice je nedavno tega nagnal z doma svojo že
stojbine vživajo le člani SPD in klubov JZSS, ako se izkažejo z izkaznico iz let« 1923. Pot do koče je izgažen. smuka ugodna.
* Stanovanjska kriza v Murski SobotL
Poročajo nam: Kakor povsod, tako je tudi v Murski Soboti stanovanjska kriza zelo občutna in to tembolj, ker se mad-žaronski hišni gospodarji z vsemi krip-lji branijo «Slavcev», kakor imenujejo naS živelj. Bivši madžaronski sodnik dr. Pinter, ki bi moral eno sobo prepustiti nekemu uradniku, je čez noč raje razbil ;
tografa, ga je žena napadla in polila nje ga in otroke z vitriolom. nakar je pobegnila, Komisar in otroci so bili težko ranjeni
* Drobne vesti z Zidanega mosta. Poročajo nam: Na našem kolodvoru so orožniki aretirali nekega Andreja Mar-keljca, ki je ukradel Maksu Dolencu na Ganski pri Novem mestu 1200 K, suknjo lovsko puško, dve uri vredni do 10.000 kron in Lampetu v Novem mestu dve ko lesi, vredni 9200 kron. — Železničarju Filipu Pintariču je bila v Sisku ukradena ponoči iz sobe, kjer prenočujejo železničarji nova železničarska suknja, vredna
steno, tako da je predstavljalo drugo ju- 2000 kron. — Dne 8. .jan. je bil pokopan tro stanovanje samo eno sobo. Temu železničar v pok. Bogomir Retinger, ki vzgledu je sledil tudi dr. Skrilec. a sta- ; je 32 let služil v brzovoznem oddelku m novnniska komisiia eleda vse to mirno. I bil splošno priljubljen. — Na naših ce-
bil splošno priljubljen, stah je toliko blata, da gazimo do gležnja v njem. Kaj, ko bi se ceste posule s kamenjem.
• Najdeno. V pondeljek opoldne se je naSIa v Ljubljani usnjata listnica s srednjo vsoto denarja. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri g. Malachowski, Cesta na Kodeljevo št. 3 od 12. do 14. ure.
novanjska komisija gleda vse to mirno. V Cerkveni ulici ima neka vdova Ana Merisa trafiko. Pred kratkim se je poročila. Mož ima svojo hišo in 12 oralov zemlje. Kljub temu drži njegova Žena trafiko in svoje stanovanje, čeprav ima stanovanje na razpolago v moževi hiši. Merodajni činitelji naj napravijo v tem oziru red in izroče zlasti trafiko kakemu invalidu.
*	Svengalijev produkcijski večer v
Ljubljani je sinoči — seveda — zopet napolnil veliko dvorano Narodnega doma s hvaležnim občinstvom, ki je svojemu mojstru burno odobravalo pri njegovih posrečenih telepatičnih eksperimentih, še bolj pa v drugem delu, pri komičnih in zabavnih produkcijah iz sugestije. — Kakor nam sporoča S. K. Primorje bo nastopil g. Svengali danes zvečer Se en- j suženjstvo in osvobojenje sta bili povsem krat v Nar. domu v korist «Primorja». j posrečeni in lepi. Priznanje gre br. Bu-
*	Poziv dobrim srcem! Iz Gornje Rad- i lovcu, ki že tretje leto neutrudljivo,
...	__. .	-	' I_______•___—	«./-u^ i flrlrr
Dopisi
JAVORN1K. V okusno okrašeni In nabito polni telovadnici je praznoval tukajšnji «Sokol» Silvestrov večer. Vsa prireditev je Imela prisrčen značaj bratske vzajemnosti in skupnega delovanja. Eno-dejanka «Pol ure v zrakoplovu» je žela salve smeha. Alegoriji, ki sta predstavljali
MSnl lastniki ne morejo krt» »trblkof M
vzdrževanje poslopij pri obstoječih razmerah, tem inanj amcrtizovatl njih vrednost. Ker pa kot najrevnejša p«rm ne
moremo plačevati nameravane povišane najemnine, apeliramo na merodajne člni-telje, da nam brez odlaganja povišaj« plače, oziroma pokojnine, ter nakažejo stanarino, sicer je katastrofa propada neizogibna.
TEHARJE PRI CELJU. Neverjetno, kakih «kulturnobojnih» sredstev se poslužujejo ljudje okoli «Slovenskega gospodarja» v svrho hujskanja nevednega ljudstva proti Sokolstvu. V zadnji številki piše na primer ta dični list: «Sokol-ski dom so hoteli napraviti iz cerkve sv. Štefana»! — To je njih karakteristična farizejsko zavita laž. Le oni sami so predlagali, da bi postal iz razrušene Štefanove cerkve društveni dom Orlov, a c drugem ne vemo ničesar. Res lepo! Ce stitamo! — Letošnja šolska prireditev r.a praznik Treh kraljev nam bo ostala živo v spominu. Nismo se nadejali, da nam morejo nuditi naši nedolžni otročiči tolik: zabave in toliko užitka. Ta dan je pa tudi pokazal, da še ni zamrl med našim ljudstvom čut za dobro in blago in ljubezen do naših malih. Precej velika dvorana pri Mastnaku je bila tokrat premala; prišr so kljub slabemu vremenu poleg domačinov tudi ljudje iz sosednih krajev. Posebno nas je razveselilo pevsko društvo iz Ljubečne. na čelu mu celokupno uč>-teljstvo. Prireditev nam je nudila res nekaj novega in lepega Na novo preurejena igra «Janko in Metka», okoli 15 novih trogiasnih pesmic, novo slikan oder itd. Ostanimo tudi v bodoče vsi na tc; poti, na poti proti solncu in svetlobi!
SLOVENSKA BISTRICA. V proslavo rojstnega dne kraljice Marije je bila 9. t. m. v mestni cerkvi služba božja, kateri so prisostvovali tukajšnji uradniki, častniki, učiteljstvo s šolsko mladino itd. Razven mestne občine, vojašnice, pošte m šole ni bilo videti hiše, raz katero bi plapolala državna zastava. Ali čaka naše meščanstvo vodno na razglas mestnega stražnika Blažiča?
gone nam pišejo: Dne 14. decembra je i zgorela v Murščaku Janku čiriču, kavar- J narju v Gornji Radgoni, hiša. Požar je nastal po polnoči in je uničil čiriču vse, kar je imel, med dragim 38 polovnjakov vina in še 24 praznih sodov, pohištvo in stiskalnico, tako, da je res revežu ostal sam pepel. Janko Čirič je vrlo delaven mož med obmejnimi Slovenci. Gojil je narodno petje in godbo z vso vnemo že pred 30 leti in jo goji še sedaj. Ker ga je nesreča gmotno popolnoma upropa-stila, ga toplo priporočamo v6em narodnjakom v podporo.
*	Obče koristna knjiga. V vsaki občini je veliko jetičnih, ki ne vedo kako se ravnafa, ko spravljajo zdrave v nevarnost. Če že izidejo knjige o jetiki, bi bilo v interesu narodnega zdravja, da pridejo tudi tja kjer zamorejo koristiti. Knjiga o jetiki je obče koristna knjiga-, imeti jo mora vsaka knjižnica, vsaka šolska, župnijska knjižnica, vsako izobra ževslno društvo na deželi, vsaj 1 iztis. Ker je jetika najbolj razširjena ljudska bolezen, mora poznati vsakdo, ki se hoče prištevati med olikane kroge, kakor uradnik, duhovnik, učitelj, trgovec, vsaj glavne podatke o jetiki. Izšla je ravnokar nova izdaja knjige: Dr. Pečnik, «Jetika«, n. izdaja, 162 strani, Celje 1923, založila knjigarna Goričar & LeskovSek. I. izdaje od leta 1921, 48 strani se je razprodalo v 1 in pol letu več tisoč iz-tisov. II. izdaja je za pouk med ljudstvom posebno pripravna. Želeti je, da j se razširi tam. kjer zamore koristiti.
*	Nov mesečnik «Jadranska Straža». Kakor že javlieno je začel izhajati v Splitu mesečnik «Jadranska Straža», ki je službeno ilustrirano glasilo društva «Jadranska Straža», koje namen je propagirati interese našega Jadrana ter zbirati sredstva za ojačenje naše vojne mornarice. List obsega 32 strani z zelo bogato vsebino ter s 26 ilustracijami. Naročnina za celo leto stane 80 Din, za pol leta 40 Din in za četrt leta 20 Din. Posamezne številke stanejo 8 Din. Naro-
brezmejno požrtvovalnostjo vodi dramatični odsek. Presenetil nas je tudi novo. ustanovljeni tamburaški zbor 20 članov. Vsa čast bratom, ki se ne straše brez-miselnih groženj nasprotnikov. Najbolj je ugajal «Venec slovanskih posmi», delo br. Ferluge. Od starega leta se je poslovil s primernim nagovorom starosta br. B4-raga, z željo, da vztrajajmo tudi v novem letu na začrtani poti. Prireditev je končala povsem mirno, ker so lanskoletni razgrajači izostali.
PLANINA PRI RAKEKU. Da se razvija «Sokol» tudi v naši planinski dolini vzlic vsem nasprotstvom od strani našega župnika, nam je dokaz že njegov prvi nastop in prireditev «Silvestrovega večera», ki je tako dobro uspel, da se je na splošno željo moralo ponoviti isto prireditev v nedeljo, dne 7. t. m., in sicer z zelo obširnim sporedom: Igra «Anarhist», petje, telovadba in prosta zabava, ki ie | nudila občinstvu dokaj razvedrila. Cas Je že, da se tudi Planina, sedaj kot obmejna postojanka probudi iz dolgoletnega spanja. — V odgovor «Slovcncu» z dr.e 4. t. m.: Napad na župnišče je bil pač le posledica župnikovega hujskanja. Orožni-štvo bo, upamo, izsledilo krivce morebiti najetega napada in nedopustno je zvra-čatl krivdo na Sokolstvo. Toliko za da-
Ljubljanl. Ministrstvo trgovine in indu- j gj]a sprejema Matična knjigarna v Lju strije, oddelek v Ljubljani je določilo z ■ bljani. Kongresni trg št 9 (poslopje Fil-razpisom z dne 28. decembra 1922, št. ; harmoničnega društva), kjer je list tudi 7928. nov maksimalni cenik za dimnikar na ogled in kjer se prodajajo posamezne ska dela v Ljubljani. Cenik se dobi v j številke po 8 Din. Kdor želi list na mestnem ekspeditu proti plačilu stroškov ogled, naj se zglafi po dopisnici na Ma-* Na naslov mestnega magistrata. Pi- j tično knjigarno. Vabimo lastnike gostiln Šejo nam: Na Opekarski cesti vlada taka in kavarn pa tudi vsa naša večja dru-
tema, da se mimoidoči zaletavajo drug v drugega. Bil bi že skrajni čas, da se temu vendar enkrat odpomore.
♦ Nedostatek pri volitvah učiteljskih zastopnikov v višji šolski svet. Prejeli smo: Ze pri zadnjih volitvah se je pri-godil nedostatek, da je višji šolski svet dal volilnim upravičencem uradne glv sovnice, ni jim pa dal tudi hkrati enotnih uradnih kuvert. Voditelji so morali dati zato svoje kuverte in jim je bila
štva, da ta list naroče.
*	Stekel pes v Trbovljah. Prošlo nedeljo in pondeljek se je klatil po Trbovljah stekel pes, ki je obgrizel dva otroka in več psov. Posebno so oškodovani posestniki, ki so imeli pristne pse-čuva-je. Orožništvo je lovilo steklega psa, le našega «konjarja» n! bilo videti, od kar je pasji kontumae. Seveda sedaj se bo že kaj ukrenilo; počasi, pa zato gotovo.
*	Samomor aH nesreča? V noči od
ncs.
SEVNICA. Po treh letih nas je zapustil pred tednom dni naš splošno priljubljeni sodnik g. Božo Romih, ki je odšel v Novo mesto. V Sevnici bo zapustil zlasti med revnejšimi sloji mnogo hvaležnih prijateljev, ki si jih je pridobil s svojim neustrašenim nastopom za njihove pravice. Sevničani mu želimo mnogo uspeha na novem službenem mestu.
NOVO MESTO. Protestno zborovanje novomeških javnih in železniških nameščencev in upokojencev, ki ga je sklicalo novomeško odruženjs javnih nameščencev, je poteklo precej burno. Dnevni red: vprašanje zvišanje najemnin. Ob 7. url se je napolnila dvorana z nameščene!. Kot referent je nastopil g. Uderman. Obrazložil je stanovanjski zakon in pravilnik in povedal ¡mena funkcljonariev stanovanjskega razsodišča. Radi nekaterih teh funkcijonarjev je nastalo razburjenje in slišali so se razni medklici. V imenu železničarjev sta govorila g. Ljubic in g. Vales. Soglasno se je sprejela po g. Nov- i ljanu predlagana resolucija, ki pravi, da j je povišanje stanarin najhujše zadelo državne nameščence In upokojence, ki pri sedanji rastoči draginji s svojimi prejemki ne morejo kljub stradanju pokrivati niti izdatkov za vsakdanji grižljaj kruha ter morajo hoditi strgani. Uvidevamo, da
Borza dne 1(. jan. Zagreb, devize: Dunaj 0.1335 - 0.13425. Berlin 0.85 — 0.88, Budimpešta 3.50 — 3.60, Milan 457.50 — 459.50, London 437
—	43s, Newyork 93 — 9.5.50, Pariz 62<"
—	627.50, Praga 267.50 — 269.50, Švica 1775 — 1785, Varšava 0.50 — 0.53, valute: dolar 92.25 — 92.65, avstrijske krone 0.1345 — 0.1355, funti 436, ogrske krone 3.60 — 3.70, marke 0.86 — 0.90, lire 45!
—	453, poljske marke 0.50. Beograd, devize: Bukarešta 50 — 51,
Berlin 0.88 — 0.93, Solun 105, Sofija 5e
—	60, Pariz 620 — 630, Praga 265 — 275 Ženeva 1780 — 1784, Milan 456 — 460 Newyork 93 — 94, London 438 — 440.
Dunaj, devize: Beograd 714 — 716. Berlin 6.80 — 7.10, Budimpešta 26.20 — 26.30, London 327.100 — "27.700, M 3446 — 3454, Newyork 70.285 — 70.435 Pariz 4794 — 4806, Praga 1972 — 1978 Sofija 434.50 — 435.50, Varšava 3.50 — 3.60, Curih 13.285 — 13.315, valute: dolarji 69.910 — 70.210, levi 413 — 417 nemške marke 6.55 — 7.55, funti 326.30f ~ 327.300, fr. franki 4735 — 4765, lire 3412.50 — 3427.50, dinarji 703 — 707. poljske marke 3.50 — 3.60, leji 362 — 37t švic. franki 13.135 — 13.265, češke krone 1955 — 1965, madž. krone 24.15 — 24.35 Praga: Dunai 4.80. Berlin 28.75, Rlp 169.25, Budi-npcšta 1.36, Pariz 233.25. London 161, Newyork 34.55, Curih 655.75. Beograd 37, avstr. žig. krone 4.80, lire 169.25.
Curih: Berlin 0.05, Ne\vyork 529, London 24.62, Pariz 36, Milan 25.90, Prag j 14.90, Budimpešta 0.20, Bukarešta 2.75. Beograd 5.35, Sofija 3.50, Varšava 0.0?. Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.0076.
Berlin: Dunaj 14.91, BuJimpešta 389 Milan 49.875, Praga 29.775. Pariz 70.224 London 47.979.75, Newyork 10.234.25, Cu rih 135.510, Beograd 10.723.
Podzemski svet popisuje knjiga
«V DEŽELI ČIRJMURCEV.i
Spisal Ivo Šorli. Preprosto pisano delo, k-i bo razvedrilo vsakega otroka, a tudi odrasle. Stane 16 Din. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Mlad, sgiisn trgovec,
ki je vsled družinskih razmer primo-ran spremeniti svoje sedanje stališče, išče ugodne prilike, da vzame v najem trgovino, event. tudi gostilno. V danem slučaju ženitev ni izključena. Ponudbe prosi na naslov «Agilen» na upravo «Jutra».
Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij «Jutra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljublian'.
Vremensko
Ljubljana, 10 janmrja 1923.
poročilo
MuHjami 30H m nid m»rie:.i
t tem dana možnost vpogleda v glasov- ! pondeljka na torek je povozil briovlak n:ce. Zoleti je, da se topot- ta nedosta- na progi iz Celja proti Teharjem blizu
tek odpravi.
celjske cinkarne orožnika Velikonjo od j
Nevzdržne razmere v mariborskem ; ceijske orožniške postaje, ki je bil tako; ;
rDruštvji hišnih posestnikov». «Jutro» le že poro'alo o nemškem dnlm, ki vlada
mrtev. Vsi znaki kažejo na samomor-• Samomor športnika. V Zagrebu se je
v dra?tvn mariborskih hišnih posestni- I predsinočnim v svojem stanovanju ustre-kov. Na zadnjem njihovem protestnem | lil znani nogometni športnik Ivo Granec. zborovanju je celo delegat ljubljanskih j Pognal si je kroglo v glavo. Prepeljali
hiSnili noinstnikov teferira.l nemško in so v bolnico, kjer ;e kmalu na to i V Ljubljani fcaro!rp'er n:fTI lemr^r uižia gm^ro rsbii» ob 7 43. zah.-is ob IC.-3
' j Kraj 1 j opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavine ' mm	
: | Ljubljana .	7.	767 1	20	brezvetra	oblačno	0-7	
I ! Ljubljana .	14.	765-3	31	sev, zapad	rt	—	i :
I Ljubijsna .	21.	763 5	2-8	n		—	
¡ Zagreb . .	7.	76«!	4-0	„	rcegla	1-0	
j Beograd	7.	765 9	40	zapad	,,	1-0	
; i'oaaj , .	7.	764 7	6-0	n	pol cM.	30	
i ! Praga . .	7.	7WS	50		oblačno	1-0	
' l.iomogt. .	7.	767 8	1-0	breîvetra	f«	i-o	j
»Krvavi kardinal"
Zgodovinski roman
«Potem?» vpraša pater Jožef z isto nepremično mirnostjo.
«Potem?» krikne nadškof. «Nisem se mogel pokazati svojemu bratu, kardinalu. Preveč bi si imela povedati Zato sem prišel k vam, s prošnjo, da jo vi čuvate! Da mu poveste, da sem prispel prekasno, da ubranim Luizo, da pa hočem za vsako ceno občuvati Annais... Povejte mu... toda brez dvoma ni razumno, da sc razburjam... mislim pa, da se zavedate tudi vi, gospod,... da ni dobro, da spravljate v skrajni obup moža, ki je v imenu božjega in človeškega prava prevzel nase breme očetovstva, čegar sladkosti nikdar poznal m...
Nadškof umolkne. Trencavel si erizka ustnice do krvi.
Pater Jožei se uda nekaj minut po-\sem nepremičnemu, kakor omrtvo-ismu razmišljanju. Potem dvigne glavo. Trencavel je bled kakor stena. Nadškof trepeta. Prior rdi. Na čelu se mu bere neizprosna odločitev. Sa-daj odgovarja ravnodušno, brez kakršnega razburjenja, mrzlo:
«Monsinjore, vi sami priznavate, da ima to dekle opasne listine. Sami ste povedali: Gra za čast ali nečast rodbine Richelieu.»
In potem kakor z udarcem meča ali krvniške sekire:
cMonsinjore, ta deklica je obsoje-ia na smrt*
«Pri vseh nebesih!» krikne sedaj Trencavel z vso močjo svojega glasu. «Gospod nadškof, oba jo bova jranila! Vam pa, hudičev menih, vam jreženem to slast, da bi...»
Kakšno slast je hotel Trencavel Dregnati strašnemu zloduhu Riche-'Senovem? Sam ne ve. Sedaj, ko je Alojzij Richelieu samega presenečenja kakor solnat kip, potegne prior ¡nočno za neko vrv, ki je nekje zgodaj gotovo privezana za alarmni zvonec, kajti od daleč se zasliši zvonje-nje, in še preden poneha, se zaslišijo
nagli korak), kriki, rožljanje orožja, brzi tek, šum prihajajočih...
«Hudiča!» se zave Trencavel. «Vidiš, sedaj sem jo pa skuhal! Sedaj jo pa kar odkurimo, če nočemo tukaj pustiti svojih kosti!»
Skoči na stopnice, že je v kapelici, toda tukaj vzdihne in postoji, kakor ukopan. Od vseh strani se bližajo menihi v sklenjenih vrstah, z orožjem, robustne postave... Stotina njih, oči blazne, brade naježene od besnosti, pogledi kakor peklenski. Sto hudičev, spuščenih z verige, sto oborožencev, sfanatiziranih do bele pene. In vsa stotina tuli in zavija:
«Smrt skrunilcu!»
VL Instrument svetega Labra.
Pustimo za nekaj časa našega mojstra borenja in vrnimo se v Bastiljo, kjer smo pustili fratra Corignana.
Trencavel je kardinalovemu vohunu stisnil vrat z vso močjo. Toda Corignan je bil eden tistih rogatih dedcev, ki jih je treba dvakrat ubiti, predno jim prideš do živa, pa še nisi gotov, ali jih ni treba še enkrat do-tolči.
Ko. je Trencavel pustil Corignana ležati na svoji ietniški postelji v Ba-stilji, misleč, da je njegov obiskova- j lec in «izpovednik» že mrtev, je po-' teklo mnogo časa. Corignan je oble-; ža!, ne da bi še dajal kakšne znake j življenja. Še le čez dolgo časa se je to telo pričelo premikati, prvi so se pojavili nekakšni vzdihi kakor ihte-nje. Violetno obličje je počasi postajalo rdeče, potem pa bledo. Nazadnje je Corignan močno kihnil. Po nekoliko piašnih poskusih prične iznova delovati dihanje. Corignan zgane z rokama, potem se vsede na posteljo in kihne še kakšne trikrat zaporedoma.
«Vraga!» pravi, «kaj sem se prehladi!?»
Strašno kihanje ga prekine. Oči odpre in se ogleda ter je najprvo prestrašen, ko vidi, da je v ječi. Toda žc se tudi spomni. Jezno zarenči in poskoči k vratom ter prične ropotati po njih kakor s kladivom.
«2e dobro! 2e dobro!» se oglasi nekdo zunaj. «Prej ti bodo odprli, kakor ti bo ljubo!»
Frater Corignan spozna ta glas. Pa saj je to Rascasse!
Zares je bil to on! Ko je kardinal videl, da patra Jožefa od nikoder ni, in njemu je moral poročati o poslanstvu Corignanovem, je poslal Rascasse v Bastiljo s poročilom: če je Trencavel povedal, kje in kam je skril dotično usodno pismo, naj ga takoj obesijo, še predno so se prepričali, ali je govoril istino. In če ni povedal, naj ga tudi takoj obesijo.
Rascasse pride v Bastiljo in pokaže svoja pooblastila, izvedel pa je, da je Corignan zapustil Bastiljo že pred dokaj časa in pri tem klel, da se jetnik ne mara izpovedati. Rascasse je nato takoj dal komandantu Bastilje povelje, naj jetnika obesijo, takoj in tajno. Poveljnik je zato hitel, da se postavijo vislice na enem številnih dvorišč Bastilje, na dvorišču vodnjakov. Rascasse pa se je podal, da se poslovi od svojega bodočega obe-šenca.
Ko sliši Rascasse, da kliče jetnik njegovo ime, in ko spozna po glasu, da je jetnik Corignan, pošlje z velikansko kretnjo ječarja in stražnike od sebe, potem pa se ves začuden pa že tudi kovarski približa vratom in vpraša skozi lino s svojim najslajšim glasom:
«Corignan, dobri in lepi moj prijatelj Corignan, kaj ste res vi in vaš glas?»
«Jaz sam v lastni osebi, ipse, ipsis-simus, dragi moj prijatelj in pobratim! Rascasse, odprite, odprite mi brž!»
«Pa kaj vraga uganjate v. tej luknji, prijatelj moj sladki?»
«Oj, brate moj, carus frater, Trencavel me je skoro zadavil!... Kaj, vi se smejete?»
«Nikakor!» odgovarja zunaj Rascasse, «plakam!... Kar nadaljujte svojo pripovest, rotim vas!»
«Ej, in pa svoje kute nimam več.., Sklepam torej, da se je drznil ta lopov, oblekel se je v mojo kuto, vzel moje orožje, in ko je storil to sveto-skrunstvo, je odšel. Kuta mu je pri
tem najbrž še pomagala. Toda.....
zakaj se smejete?»
«Pa saj le plakam, da vam ponavljam!»
Rascasse ni lagal. Tudi Corignan je govoril istino. Rascasse je jubiliral. Od prvega trenutka dalje je davil Ras-cassa strašen smeh, da so se mu kar solze trkljale po debelem licu. Blazno veselje ga je prevzelo. Rascasse si pravi: «To treba da izkoristim!» In Rascasse kar brca veselja.
«Naprej, naprej!» ga bodri Corignan iz svoje ječe. «Lepo je, da plakate nad mojo nesrečo, toda važnejše je, da mi odprete. Odprite, odprke mi brž!»
«Hudiča, hudiča, pa saj so vislice že pripravljene, brate moj!» mu pravi ljubeznivi Rascasse.
«Kaj, vislice? Nazadnje naj pridem še jaz nanje in oni lopov da nam odnese pete? Nehajte no plakati, dragi moi Rascasse, in odprite mi naglo!»
«Ne, ne,» pravi Rascasse zunaj, «pustite, da se naplakam do sitega.»
«Toda, lopov, čemu te solze?»
«Kaj ne razumete, dragi moj Corignan? Povem vam torej... O j, kolike bolesti za moje srce!... Toda, vere mi, vislice že stoje in jaz moram imeti svojega obešenjaka, da se z njim izkažem. Evo...»
«Kaj... lopov... to ni mogoče!» tenči sedaj Corignan ves v strahu.
«In ker nam je Trencavel ušel, bomo obesili vas, po kardinalovem ukazu, dragi brat Corignan. Tako pravi eminenca.»
Corignanu se prično ježiti lasje. Na kolena pade, obraz skrije med roke in glasno zaplaka. To pot ne meniških ali krokodilovih solza, ampak resnične solze razočaranja, bolesti, strahu.
«Hej!» klikne sedaj Rascasse in obenem otvarja vrata,» vzemite ga, zvežite in dol z njim!»
Ta hip pograbijo krepki stražniki Corignana in ga vkljub obupni bram-bi odneso iz ječe. Končno ga morajo vsega bledega in znojnega vleči za seboj. Dve minuti pozneje se ves sprevod ustavi na dvorišču vodnjakov, pod vislicami, pod katerimi raz- | svetljujejo dve ali tri plamenice trdo j temo. Rascasse pa ponavlja:
«Brz: Brzr... O Desne ter« topova!»
Prisotni so bili samo poveljnik Bastilje, nekateri ječarji in kakšna dva-najstorica stražnikov. Vsa stvar naj bi se izvršila na tihem, tajno, in je morala biti točno pripravljena. Ječar, ki funkcionira danes mesto rablja, vzame vrv z vozlom in se približa fratru Corignanu. frater pa zategnje-no zatuli v smrtnem strahu in besnem odporu.
«Pa jaz nisem Trencavel! Nisem! Jaz sem Corignan, frater Corignan!»
«Hoj, trenutek!» pravi poveljnik vznemirjen, «kaj pravi ta lopov?»
«Frater Corignan! Frater Corignan! Corignanus frater!» tuli menih in celo latinščina naj mu pomaga. «Proklinjam vas, izobčujem vas vse!»
Kdo bi verjel, da je spakedrana latinščina pomagala fratru Corignanu izpred smrti nazaj v življenje? Po tej latinščini je poveljnik Bastilje spoznal Corignana, čigar trda roka in velika nevednost so ga napravile slavnega med vsemi Richelieuovimi zaupnim' vohuni in strežniki. Po kratkem pojasnjevanju se dožene, da je skoraj-obešenec zares Corignan in da je Trencavel izvršil drzen čin, da je pobegnil ter pustil v luknji Corignana mesto sebe. Poveljnik se je priče! tresti za svoje mesto. Corignan jame prisegati, da se čuti dovolj močnega, da ujame tega Trencavela in ga dovede za ušesa pod te vislice. 2e za-tegnjeni vozel se zopet razvozlja, Rascasse pa, ki še vedno plaka, plane h Corignanu in ga objema:
«Oj, brate v bogu, saj sem jim ves čas pravil, da ste vi Corignan, pa ne Trencavel... Pa mi niso hoteli verjeti... Bogu bodi hvala !» ...
«Laudatus dominum!» renči rešen! frater še ves zmeden. «Tebi pa, frater Rascasse, dominus vobiscum!»
In frater Corignan skloni koleno, ki se ga je posluževal v takšnih slučajih v neusmiljene svrhe, ter sune kakor slučajno z njim majhnega Rascasse v trebuh, da se sodček zavali šest korakov v stran, z glavo v jarek, noge v zrak, in zgubi pri tem vse sprednje zobe.
(Dalle prih.)
ÛGLJIS.
k? kar tod!
Prema rešenju gospodina ministra pravde od 1. januara 1923. god, S Br. 3B, odsek za sekvestre izložiče na dan 5. febrnara ove godine prodaji putem ofertalne licitacije celokupnu pokretnu i nepokretnu imovinu fabrike šečera u Beogradu na Čukarici.
Prodaja obuhvata celokupnu fabriku šečera na Čukarici sa celokupnim njenim pripadnostma, zgradama i poRtrojenjiraa, zeroljištima i pokretnošču, onako i onoliko koliko se i kako se sada nalazi Da lica mesta.
Imovina se sastoji prema popisu iz 1919. god.:
1.)	iz zsmljišta u veličini 17-5 hekt.;
2.)	gradjevina, zgrada i kanala za davljenje repe;
3.)	mašinskih postrojenja;
4.)	ručnog magacina; *
5 ) raznog materijala;
6.) železničke pruge normalnog kolesaka od glavne pruge do fabrike.
Oferti pismeni primace se u odseku za sekvestre ministarstva pravde, &njeginje Ljubice ul. br. 14, IIL sprat, označenog dana za vreme kancelarij-skog rada do 17. časova, koja ce izvršiti otvaraeje podnetih oferata u pri-snstvu oferauata ili njihovih zastupnika.
Oferti imajo biti zapecačeni i snadbeveni propisanom taksenom markom, i na zavoju, pored adrese, da stavi: „Oferat za fabriku šečera u Beogradu: na Čakarici".
Početea je «ena za licitaciju 20,000.000 diaara.
Svaki ponučač dužan je položiti pre ili na dan licitacije kauciju od j 10 •/„ od početns cene n gotovom novcu iii državnim ili državom garanto- i ranim hartijama od vrednosti, a komisiji za izvršenje prodaje pri predaji! oferata. podneti originalna prizDanica o položenoj kauciji.
Kaucija se polaže kod V. sekcije odseka za sekvester ministarstva • pravde, odelenju za rokovanje neprijateijskom imovinom.
Po odobrenoj prodaji kupac odmah polaže polovinu kupovne cene. a' drugi polovinu u roku od godine dana.
Isplatu druge polovine izlicitirane cene kupac je dužan osigurati, pored položene kancije još i garantnim pismom jedne od prvokiasnih banaka do-; mačih, zato je svaki ponučač dužan, da u ofertu označi, u kojim rokovima-misli drugu polovinu cene isplatiti i na koji način do isplate, misli tn sumu Ja obezbedi.
Nadmetaei ne mogu biti lica iznzeta po čl. 40. uredbe o imovini ne- i prijateljskih podanika, zato je svaki ponučač prilikom predaje oferata dužan j podneti dokaze o podrobnosti, da može licitirati.
Prodaja važi kad je odobri gospodin minister pravde.	31
Detaljniji uslovi mogu se videti svakog ridnog dana za vreme kan-celarjsko u odseku za sekvestre, Knjeginje Ljubice ul. br. 14, (III sprat),' i popis imovine kao i sama imovina koja se prodaje na licu mesta.
Iz kancelarije ministarstva pravde,
odseka za sekvestre S Br. 33, 1. januara 1923. godine, Beograd.
Pisalni stroji, ... , , Irt Krati sNI, l*£!SS&
Kopirni SÎPDj!,	prenavljajo
Razmnoževal!!! Strop, t mehanični felanlcl Ludovik Baraga Selenburgova ulica št. 6/1. 7
Svinjsko mast i
garantirano prvovrstno, in soljeco slanino od debelih srbskih svinj prodaja tvrdka D. S. Markovič, Beograd. Zastopnik za Slovenijo: Božidar Jova novic, Aleksandrova ul. 55, Maribor.
Podpisan! vljudno naznanjam, da sem se s svojo pisarno preseli! Iz dosedanjih prostorov v Slomškovi ul.ci
PIT* na Rimsko cesto št. f 3/1.
u Ivan Bricelj, mestni stavbenik.
Proda
v najlepšem delu Slovenija v bližini mesta, o minut od postaje a 23 orali zemlje z lepo hišo, popolnoma mebli- j rano in novim gospodarskim poelop-; jem z živino vred, kakor ieži in stoji. Cena 1.200.000 dinarjev. Posredc- j valci izključeni. Pismene ponudbe pod „RESEN KUPEC" na podružnico Jutra" v Mariboru.	20
kolesa, motorja
pnevmatiko vseh vrsi
oUe9 hfšsigln j
is imj potrebščine Ima tedns j zalogi j I
Vsak privatni nameščenec
mora poznati svoje pravice pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Zato naj naroči knjižico
Pokojninsko zavarovanje nameščencev
ki se dobi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in velja s poštnino vred 15 Din.
S3'
9
-Nalstareiša špsdisSJska fvrečka v Sloveniji
D
Ljubljana
Podjetja promet i
ipsd cUska pisarna
GER
• w
Jesenice
preražaoje blaga jaino železnic«. Brzovomi is tovorni nabiralna Avstrije in t Arstrijo. Zacarinienje. Podjetje sa preražmje pohUtn. ■ Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami m pohiètro.	I
ftnojart: ftanslager.	" -	Iatcrnrbao telefon «0. ■
i J
nizane m cene
prt	IU
B. Sinfeoyic nas!. H. Soss
Ljubljana, Mestni trg štev. 19.

Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma stara mati, gospa
Adela Bdoh, roj. Ahčin
porestnioa in trgovka na Jesenicah
dne 9. t. m. ob 17. uri po daljšem bolehanja previdena s tolažili sv. vere r 54. letu svoje starosti preminula.
Pogreb bo v četrtek dne 11. t m. ob 16. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Na Jesenicah, dne 9. januarja 1923.
Ana Arnejo, roj. Baloh, Loj*, Frano, Lovro,
hči	sinovi
Jekica,
vnukinja.
Priloga tfJutru" št. 8, dne 11. januarja 102&
Politični odmevi.
Ruhrsko ozemlje
Nahajamo se morda neposredno pred Izvršitvijo sankcij, pred zasedbo fttihrske-ga ozemlja s strani Francozov r>a je v Berlinu vzpričo radikalnega postopanja Francije nastala panika, je razumljivo, ako si predoämo velikansko uk>go Ruhr-skega ozemlja za nemško narodno gospodarstvo.
Ruhrsko ozemlje ima svoje ime po reki Ruhr, ki teče po sredi tega rudarsko in industrijsko tako odličnega predela. Sicer pa uprava tega imena ne pozna, kajtt imenovano ozemlje pripada deloma provinci Westfalen, deloma provinci Po.xn-ski (Rheinprovinz), ki sta obe del Pru-sije.
Ruhrsko ozemlje Je eden prvih rudarskih in industrijskih predelov v vsej Evropi, da, na vsem svetu, v Nernči<; sami pa se gospodarsko ne more z njim primerjati noben drug kos države. Ilustriramo naj to s par številkami. L. 1913 se je izkopalo v vsej Nemčiji 190 milijonov ton črnega premoga, cd tega v Ruhrskem predelu 114.5 mil. tcn ??' 60 odstotkov. Vrednost te navedbe pa se še bistveno poveča, ako pomislimo, da je Nemčija izgubila od svojega premogovnega ozemlja lotarinški in saarski predel, skupaj 16 mit. ton, in pa veliko večino gornješleskega okrožja, to je 344 mil. ton. Poleg ruhrske-ga premoga je ostalo sedaj Nemčiji le 25.1 mil. ton v ostali držav!. Produkcija se je seveda med vojno in po nji kakor povsod občutno zmanjšala, kar pa razmerja ne spremeni. Nad 84 odst. črnega premoga dobiva danes nemška industrija iz Poruhrja.
Slično je z železno rudo. Leta 1913 je produciralo Poruhrje 43 odst. celokupne množine sirovega železa, kar pa je še tehtnejše, ako vzamemo v poštev, da je Nemčija izgubila od ostalih 57 odstotkov okrog 20 odst. v Lotaringiji, 13 odst. luk-semburške provenience, 7 odst. v Saarski kotlini in 4 odst v gornji Šlezijl, skupaj tedaj nad 44 odst.
Ako preidemo na industrijo, vidimo Isto razmerje; 53 odst. sirovega jekla v Nemčiji je proizvajalo Poruhrje, od ostalih 47 odst je izgubljenih nad 37 odst.! Vsa železna industrija je tedaj sedaj koncentrirana v ogroženem ozemlju ob Ruhrf, več nego polovica vseh železnih fabrikatov celokupne nemške železne in kovinske Industrije prihaja iz Poruhrja.
Kaj tedaj pomeni izvršitev sankcij za nemško gospodarstvo, nam postane ob teh številkah precej jasno.
Glavni kraji, ki ss imenujejo te dni in ki pridejo za okupacijo v prvi vrsti v poštev, so seveda središča rudarskega In slasti industrijskega življenja. V prvi vrsti je Düsseldorf, ki leži ob Renu in je zelo važna ter živahna luka za rečni promet. Ima že 400.000 prebivalcev ter se odlikuje po cvetoči železni in kemični industriji; svetovni sloves si je pridobil s svojo slikarsko akademijo in z izdelovanjem barv. Esaen je istoiako dosegel svetovni sloves, toda po drugačni zaslugi; Kruppo-ve orožarne so postale največje morilne tovarne na svetu, sedaj pa so največja izdelovalnica Jeklarskih izdelkov in najrazličnejših malih in največjih strojev. Essen ima tudi že 438.000 prebivalcev. Bochum je istetako železoindustrijsko središče a je s 143.000 prebivalci precej "nanjši. Obe mesti ležita nekako sreii Poruhrja blizu reke same, ki je tudi potom kanalizacije prirejena za plovni tovorni promet. Velik je še Dortmund s 296.000 preb. Dvojno mesto Elberield-Barmen s 315.000 preb. pa je pretežno zaposleno s tekstilno industrijo. Poleg naveden^ mest pa je še cela vrsta mest in velikih kra jev, ki štejejo po mnogo desettisočev ljudi, mnogo čez 100.000. Za vzdrževanje miru in reda v tako velikih središčih bo treba vsekakor dokaj močnih pesadk.
Premestitev turške prestolice
Angorska narodna skupščina je sklenila, da neha biti Carigrad pre-stolica Turčije ter da ga v tej vlogi zamenja Angora. Zastopniki tujih držav se bodo pozvali, da premeste svoj sedež iz Carigrada v Angoro.
Še pred svetovno vojno so nemški vodilni činitelji prigovarjali Turčiji, naj prenese svoje težišče iz Evrope v Azijo. V Berlinu so tudi zastopali tezo, da je Turčiji posest notranjih balkanskih držav bolj v škodo nego v korist, zato nikdar niso bili tako nasprotni zmagovitim balkanskim zaveznikom kakor n. pr. na Dunaju. Izgubo balkanskih dežel L 1912.—1918. so smatrali kot ozdravljenje, kajti da teh pretežno neturških, slovanskih ter grških krščanskih predelov, ki so manifestirali tako trdovratno upornost napram turški vladi nikakor ne bi bilo mogoče trajno držati, o tem v Berlinu, kjer so vendar pravilneje ocenjevali silo nacijonalne ideje, niso bili v dvomu. Nemci so tudi svetovali, naj Turki preneso svojo prestolico proč od Carigrada, ki je tako izpostavljen ioternacijonalnim vplivom, kam v notranjost Male Azije, kjer naj se na temelju čisto turškega nacijonalizma restavrira Turčija in preobrazi v moderno narodno državo.
Danes Turki izvršujejo ta načrt. Ne mislijo sicer resignirati na svojo pozicijo ob ožinah; borba za vzhodno Trakijo je celo pokazala, kako trdovratno se mislijo držati ob Carigradu in Dardanelah. Toda Turki mislijo nadaljevati delo notranje obnove svoje tako temeljito zmanjšane države, zato se hočejo tudi v bodoče otresti kvarnih vplivov c ari grajskega velemesta, kjer se s toliko strani, internih in vninjih, pletejo intrige v sleherni državni zadevi. Kakor je Angora izvedla regeneraci jo premagane Turčije, tako naj vodi delo preporoda še nadalje, le na lastno narodovo moč oprta.
Morda Turki ne mislijo le na notranjo obnovo svoje države, morda mislijo tudi na zopetno zbiranje razkosane Turčije. Doslej je bilo opazovati le revandiciranje onih obmejnih predelov, v katerih tvorijo Turki vsaj del prebivalstva. Tako n. pr. so dosegli od Francozov odstop Kilikije in severnega pasu Sirije, od Rusov za-padni del Armenije, Grkom so zopet vzeli zapadno anatolsko obrežje, od Angležev pa zahtevajo mosulsko ozemlje v severni Mezopotamiji. Do tu se, če ne v polni meri, pa vsaj deloma, lahko sklicujejo na narodnostno načelo, preko tega pa bi jih mogel voditi le konfesijonalni princip. Ako ostane Turčija v narodnem okviru, je zelo mogoče, da bodo mogli izvesti moderniziranje države in ustaljenje državnih meja.
Za nas kot balkansko državo je gotovo zelo pomirljivo, da se koncentrira Turčija na Azijo in da zavestno položi težišče svoje države na anatolski turški narod. S tem se hote ali nehote odreče aspiracijam. igrati kako vlogo v politiki balkanskega polotoka. Angori bo vsekakor Balkan bolj oddaljen nego bi bil Carigradu; I eventualne ekspanzivn? težnje se l>o'lo od tam obračale proti prah^-emu jugu, ne pa proti zapadu. Sicer mi nismo direkten 60sed Turčiji in tudi sicer nimamo ravno strahu pred državo, ki ima na vsem svojem sedanjem teritoriju okroglo 12 milijonov prebivalstva, toda naši muslimani se bo'lo tem preje vživeli v nove razmere, čim dalje bo do Angore. In v balkanski politiki potrebujemo čim manj vranjih intrigantov.
Zato z jugoslovanskega stališča z zadovoljstvom notiramo premeščenje turške prestolice v Ansroro iz Carigrada, odkoder je prišlo za ves naš troimeni narod toliko zleca.
Naše domače zadeve
Zborovanje industrijcev | Rudarska šola v Celju
V Mariboru	; Kmalu po preobratu se je ustanovil
' Za torek popoldne le sklicala ma- v	"idarska šola, važna kultu™
riborska podružnica «Zveze industri-1 Pnd"biltev> ca kat*™ ****** Prav
4	-	i TVrtOnhnA riAriAent Untrva uneVA *>l«>4n >a
jalcev» sestanek, da razpravljajo o važnih gospodarskih vprašanjih, in sicer o inozemskih kvalificiranih delavcih, o novi devizni politiki, sedanjem prometnem stanju na železnicah ter o socijalnem zavarovanju. Aktualna stanovska vprašanja so privabila toliko industrijalcev iz Maribora in okolice, da ?o napolnili malo GOtzovo dvorano.
O vprašanju inozemskih delavcev je poročal ravnatelj «Drave» gosp. Križ-nič. ki je poudarjal, da naša mlada industrija vsled pomanjkanja domačih tehničnih moči ne more pogrešati inozemskih kvalificiranih delavcev, na drugi strani bi bilo tudi nehumano, odsloviti 6tare tuje uslužbence, ki so že desetletja v zadovoljstvo podjetnikov zaposleni, a so postali P? prevratu naenkrat inozemci. Naša industrija bi brez teh tudi težko vzdržala tujo konkurenco, ki ima prvovrstne izvež-bane moči.
Po referatu se je razvila dotora in zanimiva debata, ker so se sestanka udeležili tudi tajnik «Zveze industrijalcev» dr. Golja iz Ljubljane, vodja mariborske «Inšpekcije dela» inž. Kune in vodja mariborske «Borze dela» gosp. Stabej. Slednji so ponovno posegali v debato s stvarnimi pojasnili ter navedli zlasti, (la po povzročili vladno akcijo proti inozemskim kvalificiranim delavcem razni sumljivi tuji elementi, ki so prišli v državo običajno brez potnih listov in so potem v svojih dobrih službah ro-varili proti naši državi; na drugi strani pa mora zopet država v času. ko sosedne države kar v trumah odpuščajo in izganjajo naše ljudi, ščititi 6voje državljane pred nezaposlenostjo. Kjer pa so potrebe nujne in očividno v prospeh naše industrije, pa oblasti ne delajo nobenih zaprek za potovanje kvalificiranih inozemcev ter so tozadevne prošnje rešene že tekom osmih dni. Izmed industrijcev so se udeležili debate gg. inž. Krejči, inž. Fischer, stavbenik Glaser, inž. Kiffman. inž. W5gerer in drugi. Industrijalci so soglašali. da vlada upravičeno nastopa proti importiranim pomožnim delavcem, ],i jih je tndi pri številnih naših podjetjih, čeprav jih imamo sami dovolj in so te tudi delavske organizacije izrekle proti importiranjn tujih delavcev. Centrala «Zveze industrijcev» bo v smislu gornjih izvajanj odposlala pristojnim oblastvom. zlasti ministorstvu za socijalno politiko primerno resolucijo.
Vodja podružnice mariborskih industrijalcev dr. Pipuš je v kratkih potezah poročal nato o socijalnem zavarovanju. Grajal je zlasti centralizacijo socijalnih zavodov v Ljubljani in Zagrebu, kamor se stekajo vsi prispevki, v Mariboru pa ne ostane nič. Zahte-j val je ustanovitev okrožnega urada zavoda za socijalno zavarovanje delavcev v Mariboru in zlasti tudi naložitev- denarnih prispevkov pri mariborskih denarnih zavodih, kjer se naj uporabljajo za kredit ir.dustrijcem. j Tudi o tem važnem referatu se j? raz-predla obširna debata, ki radi pozne ure ni mogla biti končana in se bo še nadaljevala na prihodnjem sestanku, na kojem sc bo razpravljalo o ostalih točkah dnevnega reda, zlasti o izenačenju davkov, za kar je bil to pot čas prekratek.
Dr. Golia je dajal h koncu še razna gospodarska pojasnila, nakar se je triurni sestanek zaključil.
Želeti bi bilo. da pri sličnem zborovanju, kjer tvorijo večino Nemci, ne udrihajo po ukrepih naših oblasti ravno najbolj Slovenci (n. pr. Ruše), ker je to za ostale Slovence — milo rečeno — vsaj mučno, potrebno in koristi no pa to baš ni.
posebno ponosni Pokrajinske vlade so imele takrat pri realizaciji raznih kulturnih potrebščin ujedinjenega naroda odločilno besedo in niso bile posebno naklonjene manjšim privincionalnim mestom. ampak so skušale eaturirati s šolami in s kulturnimi institucijami v prvi vrsti ca novo se razvijajoče prestolice posamenzih pokrajin. Ne moremo pa zaradi tega trditi, da je bil le srečen slučaj. ako je dobilo Celje eno izmed redkih, zato pa tem važnejših strokovnih Sol, namreč nižjo radarsko šolo. Slovenija je bila kmalu po preobratu v gospodarskem in političnem ozira najbolj konsolidirana. ali vsaj na potu do konsolidacije. Z naravnimi sredstvi je prebolela razne vratolomne poizkuse gotovih protidržavnih elementov, stremljenje in navdušenje za faktično ujedinjenje je bilo mnogo večje in prisrčnejše, kakor danes po štirih letih obstoja naše države. Naravno je bilo, da je vlada ustanovila rudarsko šolo v kraju, kjer bi se lahko nadarjeni rudarji po zadovoljivi praktični preizkušnji in službi nemoteno posvečali nadaljnji izobrazbi, da bi postali formalno in duševno usposobljeni voditelji svojih zanemarjenih sotrpinov.
Še tehtnejši razlog za ustanovitev rudarske šole v Celju je tičal v tem, da tvori prijazno mesto ob Savinji naravno središče novo se razvijajoče industrije v državi, ki ima svoje najvažnejše torišče za to panogo gospodarskega razvoja bas v Sloveniji. Celje leži ob križišču državne in južne železnice, ki spajata na raznih rudninah najbogatejše kraje ne Ie Slovenije, temveč tudi vse države. Ker se mora teoretični pouk naslanjati na praktične preizkuse ravno v rudarstvu, je bilo važno, da se je ustanovila šola v kraju, ki nudi za razvoj šole najlepše eksistenčne pogoje. Potrebno je tudi, da bratje Srbi in Hrvatje v ozkih stikih s Slovenci spoznaj® na licu mesta bogate vire za gospodarsko blagostanje vse države, ako se jih bo pravilno in ra-cionalno izkoriščalo.
Navedel sem le par argumentov, ki so bili merodajni. da je dobilo Celje rudarsko šolo. Nastanila se je v bivšem «Studentenheimu». ki je last mestne občine. Najpotrebnejša sredstva za otvoritev šole so bila prav kmalu na razpo-
eti je bila prvo isto rečtna siavance». pičla tretjina Srbov in Hrvatov pa, ki je prišla v Celje z raznimi predsodki in
boljševiškimi tendencami, je zapuSCsis šolo in mesto vzhifena nad lepoto na. ših krajev ter pod živo in pravo bese«:1 svojih učiteljev preobražena in duSevnc prerojena.
Razumljivo je. da ima vsaka šola z«-četkom obstoja nebroj težkoč. Tudi cel; «ka rudarska šola je morala nastopi', trnjevo pot, toda v nad!, da se pri splo? nem interesu ia šolo vse ovire v na; krajšem času odstranijo. Ako bi bilo b: količkaj dobre volje in smisla za tr važno šolo na kompetentnih mestih, W se bile vse zapreke z lahkoto odstranil'?. Šola je zaslužila več razumevanja v* nadaljnji povoljni razvoj v polni meri in je že v drugem šolskem letu pokazala naravnost sijajne rezultate. Pri zaključi klasifikaciji je štela skoraj eno četrtini odličcjakov in le dva gojenca sta bila reprobirana. Pričakovalo se je, da se D učiteljski zbor v najkrajšem času kom-pletiral z definitivno nameščenim uči-teljstvom. ker more le stabilizacija v učiteljskemu zboru izumiti pravo metodu in doseči popolnoma zadovoljive učne uspehe. To se pa žalibog ni popolnoma izvršilo, aasi se je izkazala potreba pu tej strokovni šoli najbolj s tem, da so vsi absolventi dobili takoj zelo ugodita službena mesta in so se tudi v p rak«; zelo dobro kvalificirali. Namesto na ' predka je nastopila polagoma, reakcij:.-. Ekstreno učiteljstvo je bilo vsled vla dajočlh razmer prisiljeno sodelovanje na tej šoli odpovedati, ker se n;u za več mesecev nazaj ni plačal težko zasluzei honorar. Ravnateljstvo ni moglo financirati niti najmanjših potrebščin. Pri te? finančnih težkočah. ki ne dovoljujejo najpotrebnejšega kritja, ni misliti na na kup raznih potrebnih učil in izpopolni tev zbirk ter važnih ekskurzij, ki na rejo nuditi gojencem vsaj temeljno izobrazbo, da se ne trati dva leti predre-goceni čas ter jemlje učencem veseli in zanimanje do posamenzih prednioto* Šola, kakor obstoja danes, je torso ir zahteva temeljite remedure. Važni preu meti, n. pr. nazorno risanje in razni jc zikovni predmeti se ne poučujejo, ker r:; kritja in zaradi tega tudi ne učiteljev za to. Zelja učencev do potrebne splošne izobrazbe se ubija, ker vidijo, da se jim ne nudi tega, kar predpisuje učni naiiri. Učiteljstvo samo pa, kolikor ga je ostale na zavodu, mora izgubiti vse veselje fl< svojega poklica, ako opaža mesec z» mesecem, kako malo se ceni važno delo. ki ga vrši v težkih življenskih razmetali
lago. Zasnovana kot internat, je štela že za povzdigo in procvit vsega narodnega
v prvem šolskem letu nad 60 učencev; mnogo prosilcev se je moralo celo od-
gospodarstva v naši državi. Rudarska šola je brezdvomno petrel
kloniti. Razen ravnatelja, izkušenega i r.a in se mora izpopolniti. Šolstvo pa :.e strokovnjaka, se je našlo takoj tudi zar trpi polovičarstva, ako hoče svojo na
logo in cilj doseči. Naj služijo predstu-
dostno število ekstetnih učiteljev, ki so za malenkostno nagrado rade volje poučevali na šoli, ker so imeli pred seboj sa učence že resne in v delu utrjene mladeniče, ki so se poprijeli v največjo vnemo nadaljnjega študija. Po narodno-
ječe vrste merodajnim faktorjem v resno premišljevanje, da ne obvelja splošna geslo današnjega časa: flaiprei žep in notem šele kultura
Kulturni' pregled
Sem Benelli: Okrutna Šala ! tragedije. A Bencin Jbvnri resnico, da
i «stvar grda, če z žarom jo storiš, v le-
(Cena delle belfe.)
poti sije.» sirove, pome mrznje. maščevalnosti in krvoločnosti so te osebe. .. a umetnost Benellijeva jih je s svojo j žarko teraperamentnostjp, realistično „	' plastičnostjo in krasoto svojih verro^
V dobi Lorenza de Medici (1460. do j dvi!?ni]a do klasične lepote.
Poslovenil Alojz Gradnik. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1922.
1492.), ki so ga zaradi pospeševanja vseh ved in umetnosti zvali «il Magnifico», v bujni renesančni dobi Borgijevcev, ko so pravica, vera in morala postale smešne besede, se godi ta štiridejanska italijanska tragedija v verzih. Sem Benelli je naslikal le mal izrezek iz takratnega razuzdanega življenja v Florenci; celo precej enostranska, zelo omejena je ta slika Kaže le osveto lokavega strahopetca nad dvema preobjestnlma, okrutnima, razbrzdanima bratoma, orjakoma. Črv podere dva hrasta, kača zamori dva leva. Ker duh zmaguje nad telesno silo. Brutalna, strašno krvava je vsebina te
V ves ta zadušijivi mrak priuara edina Lizabeta nekaj svetlobe. Teda vse dejanje se razvija s toliko napetostjo in stopnjevano zanimivostjo, da mora? knjigo prečitati od kraja do konca v enem dušku Oprema je zelo okusna tet dela tisknrni čast. Škoda, da ni prevajalec k drami napisal uvoda o zgodovinski dobi, ki je rodila Aleksandra VL Medioejc« in Savonarollo. Čitateija b: bilo uživanje umotvora laže in globlje.
Alojzij Gradnik je kot prevajalec zopet obogatil našo književnost z lepim delom. Zal, da je ostalo nepopravljenih
Mi pa ostanimo •. •
Megla, zehanje in permejkrščenkrvav-duš; evo karakterizacije naše Ljubljane!
Ruska satirična pisateljica Teffi Bučin-ska Je napisala feljeton «Kako se treba vesti v gledališču». Misiila je kajpada ie na moskovska in peterburška gledališča. Rusi pa so čisto svoje vrste ljudje. Zato je treba za Slovence napisati nova navodila.
Gospa Marija Nablocka gostuje zdaj v Ljubljani. V Dostojevskega «Idijotu» igra imenitno Nastasjo Filipovno. Urednik našega Gledališkega lista je šel go. Nablo-cko vprašat, kakšen vtis ima umetnica od --našega občinstva.
To vprašanje je značilno. A še značil-flejši je bil odgovor. Umetnica je dejala, da je «opazila velik kontrast med poslušanjem in sozvočjem» na eni ter «med sprejemanjem in odzivom» našega občinstva na drugi strani. «Ljubljančanje znajo» — Je rekla gospa Nablocka — «Izvrstno poslušati», toda umetnika in nje-ir"vo umetnost sprejemajo tako, da ga obliva zona, in je bila gospa «po pravici povedano — skoraj čudno presenečena.»
Kakor vidite, gospa izraža silno fino in taktno. Tale «skoraj» je ljubezniv, in na mesxi «čudno presenečena» je hotela reči «skrajno neprijento zadeta».
<Pri takem sozvočju občinstva, kakor som ga brezdvemno doživela pri premieri «Idiiota». bi pričakovala t>ri naših (ru-
skih) ljudeh neka! burnega, pri vaših (slovenskih) pa je «bilo komaj nekoliko mrzlih aplavzov,» je rekla gospa Nablocka.
Tu imate dokaz, da smo Rusi In Slovenci vsak zase svoje sorte in čisto različni ljudje. Ker tega Nabkicka ne ve, je bila «skoraj» — čudno presenečena.
Ako je Rus v gledališču zelo zadovoljen, ploska na vso moč; ako Je navdušen, ploska in vzklika; ako pa je očaran, ploska, cepeta, vzklika in pokliče umetnico desetkrat pred zastor, koncem predstave prireja še četrt ure ovacije, čak* umetnico pred garderobo, izpreže konje pred njeno kočijo ter jo odpelje lastnoročno domov.
Slovenci — zlasti v Ljubljani — smo tiči čisto drugega perja. Zadovoljni nismo skoraj nikoli. Naša kultura je namreč tako vzvišena nad rusko, nad germansko, zlasti pa nad romansko, da smo sposobm »komaj nekaj mrzlh aplavzov». Do navdušenja se povzpne kvečjemu naša zelena omladina, delirijskega entuziazma pa ne doživlmo pač nikdar.
Lahko smo ponosni r.a svoj stoicizem. Rajni prekrasni bariton Nolli je žel v milanski «Scali» vedno viharno priznanje za svoje petje. Kot slovenski operni pevec Jc pri neki predstavi v LJubljani naravnost sijajno odpel svojo slavno arijo.
«Zdajle mora zagrmetl aplavz!» si Je mislil in odhajal z odra. Toda zganila s». Je le tropica dijaških dlani, večina Je mirovala. Nolli se ie besno ozrl po naši ou.
bliki, zaloputnil vrata za seboj in za kulisami vzkliknil na ves glas: «To so — osli!»
Del občinstva se je zasmejal in zaploskal, — večina pa Je ugibala: «Nad kom se neki Jezi?» — In dremala dalje...
Ko je gostovala med vojno na našem odru hrvatska opera, so med prvimi predstavami prihajali in'endant, ravnatelj, režiser in zapored razni solisti ter fo vpraševali napol obupani, napol nevoljnl:
«Kakšna je ta vaša publika? Očividno jI je predstava všeč... a čemu ne ploska? Mar so vaši ljudje brez temperamenta?»
Tolažili smo jih: «Tako so navdušeni, da jim Je vse odreklo. Med dejanji vobče ne ploskamo: iz gole finočntnosti. Ne damo si namreč kvariti umetniškega občutja... niti akorda nočemo ubiti z barbarskim hrupom. Ampak počakajte: koncem predstave vam dokažemo temperament in priznanje!»
Takratni slovenski «impresarij» pa Je nato letal okoli dijaštva ter od znanca do znanca po gledališču:
«Zaboga vas prosim! Na koncu predstave ploskajte, kričite in cepetajte! Sicer nam hrvatska opera ne pride več v LJubljano ...»
In «Impresarij» Je mora! tudi od hiše do hiše ter zbirati prispevke za šopke in vence hrvatskim solistom. Enkrat je obral ljubljansko hrvatsko kolonijo — rajni, vrli Pavel Maedič le bil zlasti pohlevna ovca.
ki se je dala rada striči — , enkrat ie «navdušil» naše narodno ženstvo, — enkrat Je «razgrel» idealne licejke, — enkrat trgovstvo... za vsak šopek in vsak venec je bilo treba najti aranžerja... In končno smo hrvatskim umetnikom priredili celo — večerjo! In razvijali smo ko-losalen temperament!...
Te dni sem čital sledečo vest:
Zakaj Hudožestveniki nikdar ne omenjajo Ljubljane? To so že večkrat z bolestjo vpraševali naši listi. Vzrok pa je ta, da so bili Hudožestveniki nad hladnostjo in medlim aplavzom ljubljanskega občinstva zelo potrti in užaljeni: Taka hladno, pravijo, ni bila njih umetnon sprejeta ie nikjer na sveta. Sedaj bo da Ljubljančani razumeli, da so — kakor se je večkrat konstatiralo celo v naših listih — tudi na polju entuziazma pravi posebneži, ki se razlikujejo od vsega ostalega sveta
To so dokazi, da nam dela ga. Nablocka krivico, ker nas presoja po ruskih in sploh po svetovnih vzorcih. Slovenci smo narod prav posebne vrste, individualni v sprejemanju in kvitiranju. In to posebnost si morasto ohraniti; originalna Je. samosvoja, razlikuje nas od vsega sveta.
Da nam je ne pokvarijo kraški, goriški, tržaški, istrski In kdo ve še kakšnt priseljenci, ki so prinesli seboi precej tujih manir, je torej aktualno, napisati navodila, kako se je vesti v litiWianskih BledaliSflh.
Predvsem: ne smatraimo gledališča za svetišče umetnosti! To Je zastarelo -nar-ranje, ki se vlači po človeških dušah c<i AJshylovlh, Sofokleievih In Evripidovih časov. Petsto let pred Kr. so se v sveten« Dionysovem gaju na pobočju atenske Akropole enkrat na leto vršile tekme grških tragikov. Igrali so po Etiri drame r.a dan, in so predstave trajale do deset ur. Gledalci v svečanih oblekah so vztrajal1 pod milim nebom in solncem. sedeč na kamnenih klopeh, navdušeni kakor deca In pobožno zamaknjeni kakor pri božjem opravilu Še dandanes, 2400 let odtistifc-mal. so Francozi. Nemci, Italijani, Švedi. Rusi in še nekateri tako reakcionarni, da se ravnajo po starekopitnem starogrškem vzgledu. Celo med nami je vedro več te kih smešnih konservativcev, ki lim je gledališka predstava praznik, ki se ga udeležujejo v prazničnih oblekah in z nekakim zanosom.
Pristni Ljubljančan sc tem ljudem smeje. Ledenost, blaziranost puščobnost. čmernost so zunanji znaki pravcatega našega kultiviranca. Vedi se tako. da izražaš z licem in vsem telesom: «To je pač le teater! Mi ga plačujemo! In videli fe slišali smo fe vse kaj boljšega!-. — Če-prav ni res. a le tako vedenje nam daje primerni ugled.
Starokopitneži po svetu Imajo navada, da se na vsak umetniški užitek boli temeljito pripravijo. Prečita jo si dramo v knjigi, študirajo avtorjevo biografijo in nit-
ie sekaj tiskovnih napak. Zlasti 7 nv ?!a»ih je dosti zmede, ker se uporablja j ostrivee mesto krativca (dekli, bili, ' i riStt itd.), včasih pa. krativec mesto ostrivca (capin, kaz&la itd.). Nekaj naglasov je sploh napačnih ali posiljenih I-:edin. dovoli, renčal, storim, smejal itd.), -a str. 17 stoji: če lastni strah (mesto lasten). «Obnašanje» in «izgleda» sta nemčizma, kakor dopade. zastopi. Vra-ta ne «drže», nego vodijo. «Lažnjiv», prav lažniv, «iz vrta», prav z vrta. ker >mo na vrtu. a ne v vrtu. Prešeren je leta 1836. zagrešil votz, da «največ sve-otrokom sliši Slave»; Dr. Alojzij ijradnik pa leta 1922. verz «Tja v bo-lego, ki Cecherinu v Vacchereci sliši..»
Vendar pa vee to ne moti užitka, ki ga nudi čitanje tega pesniškega dela. Krasno knjigo najtopleje priporočamo.
Športni
L. N. P.
vestnik
„Faust" v Mariboru
V .Mariboru smo na Sv. treh kraljev (..au poslušali v Narodnem gledališču re-prizo opere Fausta, si sicer z g. Knittlom v naslovni ulogi kot gostom. V splošnem sc lahko z mirnim srcem trdi, da je stvar dobro naštudirana in pripravljena. Gosp. Knittl je kakor vedno svojo nalogo tako slede petja, kakor tudi igre izborno rešil. Le sprememba v mladega kavalirja ni bila popolna. Mefisto (g. Rumpelj) mu je stal zvesto ob strani ter je pel z vso bra-vuro. Tretji v umetniški deteljici je Valentin (g. Arhipov), ki vidno napreduje. Občinstvo mu je zopet priredilo ob odprti sceni ovacijo, ko je končal svojo molitev v drugem aktu. Višek užitka vse o?ere pa je bil gotovo tcrcet-dvoboj (Faust, Valentin in Mefisto), kjer so se ti sočni, sonorni giasovi stopili v krasno eeloto. Margareta (g. Sustarjeva) je pač zastavila vse svoje moči, toda trema je ¡inda stvar. Vsaj ta vtis je napravil njen prvi nastop. Toda čim dalje — tem boije :e pela, tako da v končnem tercetu prvotni sploh ni bila več podobna. Radi treme je bila tudi arija o biserih v tretjem aktu premalo živahna. Nadarjena novinka ima lober glasovni materijah ki ga le še na 'na povsem izrabiti. V Ljubljani je pela Sebla. Torej napredek je nagel. Brandner ■ Janko) kakor tudi Marta (Petkova) ■ta svoji ulogi rešila zadovoljivo. Nekoliko manj Siebel, ki preveč tremolira, zato ' časih intonacija trpi. Maloštevilni zbor ss je pač trudil, da bi svojo nalogo častno rešil, kar se mu je po večini posrečilo. Samo v nastopnem zboru v drugem aktu se je nekoliko zazibalo. Dobro bi pač bilo nekoliko več moči.
Orkester je v splošnem dober. Manjki-.'0 pač najboljši goslači naše vojaške <rod-be, ki si iščejo raiši drugie boljšega za-■='"žka.
Kaj pa z Valpurgino nočjo? Baje je naštudirana. Zapreka je menda le v naba-\ i oblek. Ali uprava tega res ne zmore. Pevci naj bodo vedno naravni ter naj pojo, ne kriče. Končno omenimo še enkrat to nesrečno ranipo. Ta mora proč. Potem bodo tudi pevci boljše slišali orke-ver in marsikatera napaki se ne zgodi. Občinstvo je zopet napolnilo gledali"«
Službene objava Ljubljanskega nogometnega podsaveza.
(Iz seje upravnega odbora 3. januarja.)
Odbori LNP. so sestavljeni si.. ' Te:
Upravni odbor: predsednik: ravn. A. Jug, podpreds.: proi. dr. Rud. Koprivnik, I. tajnik E. Betetto, II. tajnik: M. Klemen-čič, blagajnik: V. Cimpcrman, odborniki: kapt. VI. Šuput (Maribor), Hykl (Celje), Cerne, Fr. Arhar, V. Vodišek, B. Kanda-re, B. Hartman, Vončlna.
Poslovni odbor: dr. Koprivnik, M. Kle-menčič, V. Cimperman, V. Vodišek, St. Vrančič, M. Kregelj, Al. Kepec.
Kazenski odbor: dr. Koprivnik, M. Kle-msnčič, Cerne, V. Vodišek, M. Kregelj,, dr. Pogorele, St. Vrančič.
Podsaveznim kapitanom je bil izbran ing. St. Bloudek.
Odbor za postavljanje reprez. mošiva-ravn. Jug, E. Betetto, ing. Bloudek, kpt. Suput, Al. Kepec, B. Hartman, St. Vrančič, C. Jamnik.
Službeno glasilo podsaveza ostane še nadalje «Športni vestnik» «Jutra». Naslov podsaveza ostane nespremenjen (Poštni predal 134).
Za poslovno leto 1923 se imata na novo konstituirati poslovna odbora LNP. v Mariboru in Celja. P. O. v Mariboru in g. Hykl za Celje se naprošata, da sezo-veta v ta namen člmpreje, najkasneje pa do 25. januarja sestanek klubov svojega okrožja. Dan sestanka je pravočasno javiti podsavezu.
Vse klube LNP. se tem potom poziva,
zmago 4 : 3, proti Poljski pa nra Izgoblli 3 : 1. Interesantni so tudi rezultati reprezentančnih tekem naših pedsavezov. Ljubljanski podsavez proti zagrebškemu 8 : 0, Zagreb : Beograd 4:1, Zagreb : Sarajevo 1 : 3.
Da se naš spori v vseh panogah prav čedno razvija nam nudi jasen dokaz statistika, iz katere je razvidno, da Imamo v Jugoslaviji 102 nogometna kluba, 14 blci-klističnih, 56 lovskih, 8 plavalnih In veslaških. 18 streljsklh, 20 drsalnih ta 4 turistične.
Zagreb : Ljubljana 28. t. m.? Zagre' :kt nogometni podsavez je ponudii našemu podsavezu za termin 28. Januarja repre zentančno tekmo Zagreb : Ljubljana. Tekma naj bi se vršila v Ljubljani. 2 ozirom na neugodni letni čas je zelo dvomljivo, da bi Ljub!}, nogom. podsavez ponudbo sprejel.
Potovanje naše nogometne reprezentance v Francijo odgodeno. Kakor doznava zagrebški «Jutarnji list», je francoski nogometni savez odgodil tekme našega moštva, ki bi se letos morale vršiti v Franciji, in sicer zaradi denarnih težkoč. Obis^ tekem v Franciji ni ravno najboljši. Dobro obiskana tekma prinese približno 7 do 8 tisoč frankov. Naš savez je sprejel ponudbo Francozov, ki so za tri tekme obljubil! 20.000 frankov. Ostalo vsoto približno 10 do 15.000 frankov (ca 400.000 naših kron), ie mislil naš savez dobiti potom vlade ali na kak drug način. Zadnji čas pa so sc Francozi premislili, ker
Gospodarska vprašanja
Sovjeti in industrija 300 milijonov, torej prebitek 1.2 milljKs.
! de Kč. OsTomne prebitke Izkazujeta O produkciji v Rusiji pod sovjetskim tudi industrija sladkorja in tekstilna industrija: prva ima prebitka 942 milijo-
režimom poročajo «Times»: Industrija je v zelo obupnem položa-
nov Kč. druga pa 745 milijonov Kč. Sa-
jú. Vendar nekatere panoge izkazujejo ma na sebi Je tekstilna industrija naj-
iavesten dobiček: distilerije za žganje, tvomioe za cigarete in morda tudi tvor-nice za izdelovanja slaščic. Ali baš tri poglavitne industrije Rusije: premogovniki, nafta-vrelci in kovinske industrije proizvajajo komaj toliko, da krijejo svoje obratne stroike. Kovinske industrije proizvajajo samo 6 odstotkov produkcije iz leta 1918., premoga Je samo 84. nafte 49, nsnja 88 odstotkov predvojne produkcije v letn 1918. Brez pomoči
večja izvoznica, ker znaša vrednost izvoza tekstilij 3460 milijonov Kč. Seveda je prebitek tekstilne industrije v primeri s to številko majhen, ker stoji nasproti izvozu nvoz v glavnem sirovin v znesku 2706 milijonov Kč. V skupini tekstilne industrije stoji na prvem mestu volnena industrija, ki je izvozila za 1446 milijonov, a uvozila za 970 milijonov Kči konfekcijska industrija izkazuje prebitka 239 milijonov Kč. Važne izvozne indu-
h inozemstva se ruska industrija ne i strije so nadalje: papir s prebitkom more spraviti zopet na noge.	215 milijonov, glinasti predmeti (v glav-
V poljedeljstvu položaj ni nič boljši, nem porcelan) s prebitkom 207 milijo-Zemlja, po kateri Je vladala lakota, se nov, železo in železni predmeti s preje v minulem letu le malo obdelovala., bitkom 193 milijonov, lesni izdelki s pre-
Komisarijat za pcljedeljstvo priznava, da semenske rezerve za leto 1923. ne zadostujejo, da hi se posejala zemlja, ki je bila posejana za leto 1922
Kar se tiče državnih monopolov, je mslo izgledov, da bi se ukinili ali celo samo njihova uprava izpremenila. Nasprotno, vse kaže. da hoče komisarijat za zunanjo trgovino še dalje vzdržati svojo politiko in inozemski trgovci sc kar izgube v labirintu formalitet. ki jih mora izpolniti, kdor trguje z Rusijo.
bitkom 176 milijonov, usnje s prebitkom 154 milijonov Kč.
Največ uvoza potrebujeta hrana in kemija. Za prehrano Je potrebovala Češkoslovaška v prvi polovici 1922 v celokupnega uvoza v vrednosti 2 milijard Kč, čemer je stal nasproti izvoz (v glavnem žito in slad 314 milijonov ter sadje in hmelj 184 milijonov Kč) v celokupnem znesku 6S5 milijonov Kč, tako da znaša primanjkljaj prehrane 1325 milijonov Kč. Ker znaša izvoz sladkorja
so uvideli, da ne bodo mogli najti kritja
da'skličejo"tekom fanuarj^svoje^občms nUi za obljubIieT,ih	frankov- Z
ozirom na to so v prijateljskem tonu prosili naš savez. naj se te tekme za eno leto odgodijo. Smuška sekcija S. K. Ilirije v Ljabljam
ao zadnjega kotička, kar naj bo priznanje za smotreno delo.
zbore ter sporoče do konca januarja podsavezu svoje točne naslove, kratko poročilo o občnem zboru in sestavo odbora.
Posl. odboT bo v prihodnjih tednih uredil stalež verificiranih Igralcev in odredil vse potrebno za žrebanje prvenstvenih tekem v Ljubljani.
Iz službenega glasnika JNS. št. 39 st objavlja: JNS. je zavrnil protest S. K. Slovana (Ljubljana) proti verificiranju prv. tekme Slovan : Jadran odigrane 8. oktobra 1922 z rezultatom 3:5.— JNS. je prizna! upravi igrišč S. K. Ilirije (Ljubljana) 500 Din odškodnine za odpovedane renr. tekme v septembru 1922.
Tajnik I.
Pfa boljše se pa obrača vprašanje kon- I 942 milijonov Kč. ostane še vedno pri-coaij. Se pred kratkem Jo sovjetska via- i aianjkljaj 283 milijonov Kč. Več se je uvoda zahtevala, da mora. kadar se usta- { žilo nego izvozilo: žita za 402 milijona, navijajo tako zvane «mešane družbe» ' masti za 326 milijonov, klavne živine zn (mixed companies), ostati 51 odstotkov i 141 milijonov, živalskih produktov za
«Jugoslavenska Njiva», časopis za
«injetnost nauku, narodna prosvjetu. po-iiku, socijalni život in privredu stopa ? v VH. letnik. V 1. broju piše vseučil. profesor A. Belič ob štirideseti obletnici -miti o Jurju Daničiču, velikem pisatelju i a znanstveniku, nasledniku Vukovem, ■zikoslovcu, prevajalcu Sv. Pisma i. dr. vladimir Nazor je prijavil poetično črti-t> «U aprilskoj noči». — O jadranskem vprašanju piše Lujo Vojnovič. — Danko Andjelinovič je objavil 5 sonetov «Bura» I' rama tik Djuro Dimovič piše o našem l-amskem stilu. — VL Dvomikovič pri-bčuje študijo o Hamletu in Kranjčevi-ecvem hamletizmu a Juraj Demetrovič o današnji politični krizi. Listek je jako iiogat ter prinaša poročila o knjigah, -'¡edališčih,, o socialnih vprašanjih in »ibliografijo. Jug. Njiva izhaja dvakrat ia mesec in stane 120 Din na leto.
Mednarodne nogometne tekme zagrebških klubov
Naš nogomet so reprezentirali v preteklem letu v inozemstvu v prvi vrsti vodilni zagrebški klubi, in sicer Hašk, Ora-djanski in Concordija. Uspehi, ki so jih ti klubi dosegli so častni, pribavili so nam odličen glas in priznanje tudi v inozemstvu. V samem Zagrebu jc bilo odigranih 28 mednarodnih tekem, dvakrat je nastopila naša državna reprezentanca, in sicer proti reprezentancama Češkoslovaške in Poljske in dvakrat reprezentanca Zagreba proti reprezentancama Gradca in Prage. V teh tekmah imamo zabeležiti 10 zmag, 9 neodločnih rezultatov in 9 porazov.
Od inozemskih klubov so nastopili v Zagrebu dunajska «Vienna» proti Hašku 1 : 1, proti Gradjanskeinu 1 : 2, dunajska «Ostmark» proti «Iliriji» 10 : 0, proti Gradjanskeinu 0 : 2, brnska Hanacka S!a-vija proti Hašku 0 : 0, proti Gradjanske-mu 1 : 1. proti Concordiji 2 : 2, praški Cafc proti Concordiji 3 : 2, proti Hašku
1	: 0, dunajska «Hertlia» proti Gradjan-skemu 3 : 3 in 1 : 3, dunajski «Rudolfs-hiigeb proti Hašku 1 : 3, proti Concordiji
2	: 0, dunajski «Slovan» proti Gradjauske mu 4 : 5 in 2 : 4. holandski «Bc Quik» proti Hašku 1:1, proti Gradjanskemu 4 : 2, miirchcnski «Turn u. Sport-Verein» proti Concordiji 2 : 4, proti Hašku 2 : 3, proti Gradjanskemu 0 : 6, temišvarski «Kiniszi» proii Concordiji 3 : 0, proti Hašku 3:1, dunajski «Rapkl» proti Gradjanskemu 2 : 2, praška «Viktorija Žižkov» proti Gradjanskemu 4 : 1 in 2 : 2. Tekma državnih reprezentanc Češkoslovaška : Jugoslavija je končala z našo
priredi svoj četrti smučarski izlet na Ve- OSBOvna glavnica. Vlada Iiko Planino. Odhod iz Ljubljane v soboto 13. t. m. ob 14.30, prihod v Ljubljano v ponedeljek v 7 uri zjutraj. Zbirališče v soboto 13. t. m. ob 14 uri na Državnem kolodvoru.
Smaška sekcija S. K. Ilirije opozarja svoje člane, da so dospele pletenine, katere se morejo dvigniti pri gospodarju sekcije.
Ustanovitev avtomobilskega kluba v Beogradu. Nedavno se je ustanovil v Beogradu avtomobilski klub, ki Ima namen tudi v krajih bivše Srbije propagirati avtomobilizem. Pri slavnostni otvoritvi jc zastopal našo kraljico, ki jc znana ko: vneta sportistinja, pobočnik polkovnis Josipovič, nadalje so bili prisotni ameriški in francoski poslanik, več ministrov
delnic v njenih rokah. Osnovna glavnica ' 1"2 milijona, kolonijalnega blaga za 140 takih družb je morala biti najmanj j milijonov, pijač za 31 milijonov Kč. Iz-500.000 angleških funtov, inozemski del- voz kemičnih izdelkov Je zaostal za uvo-ničarji so pa morali zajamčiti kredit, ki j zom za 336 milijonov Kč. Tudi uvoz Je bil najmanj desetkrat tolik kakor ' strojev Je močnejši nego izvoz. Lesenih
je sedaj znižala | in železnih strojev in orodja se je uvo-25.000 antrleških ! žilo za 183 milijonov, a izvozilo za
v ¡ SOmilijonov Kč; električnih strojev se
osnovno glavnico na 21 funtov in zahteva samo še kredit petkratnem znesku osnovne glavnice, j Je uvozilo za 122.7 milijona, a izvozile Tudi dovoljuje, da prevladujejo v upra- 1 niti popolnoma za 40 milijonov Kč. vi inozemci, vendar mora biti le sovjet- i V prvi polovici leta 1921. Je znašala ski funkcijonar načelnik dru/.be. Nem- j vrednost izvoza 13.5 milijarde Kč, a v čija kaže veliko zanimannje za te «me- j istem času leta 1922. kakor omenjeno šane družbe»: razen Wolfa, Krupa in j 10.5 milijarde Kč. Lanski polletni izvoz i Stinnesa je podpisalo tudi 20 drugih torej zaostaja za predlanskim xa okoli
noiiíkih tvrdk pogodbe s sovjetsko Rusijo.
Češka trgovinska JbiJarca za prvo polovico 1922
Češkoslovaški državni statistični urad je priobčil te dni pregled o trgovinski in kot zastopnik avtomobilskega kluba za bilanci v prvi polovici 1922. Po tem pre-
3 milijarde, čeprav je lanski polletni izvoz po množini večji nego predlanski, to Je 47.2 milijona, stotov proti 45.8 milijona stotov. To Je razumljivo, ker so zaradi zboljšanja češkoslovaške valute znatno padle cene vsem izdelkom v Češkoslovaški.
Slovenijo dr. Ciril 2ižek. Za predsednika kluba je bil izvoljen minister dr. Velizar Jankovič. — Doseda.i se je v klub vpisalo že precejšnje število članov.
Narečji stadion. Doslej so veliki angleški in ameriški stadioni obsegali prostora kvečjemu za 40.000 gledalcev. V Angliji pa se sedaj gradi kolosalen stadion, dalt-ko največji na svetu, ki si ga v taki obsežnosti doslej skoro nismo mogli zamisliti. Zgrajen bo v Wembleyu pri Lon-i dor.u. Delo jc že od februarja t. 1. dalje v polnem teku. Zaposlenih je 1000 delavcev z najbolj dovršenimi tehničnimi pripravami. Oblika stadiona predstavlja ogromno elipso; v sredi je nogometno igrišče, dolgo 120 široko 80 jardov. Igrišče je opasano z elipsasto stezo za tek, ki je dolga 440 ¡ardov. Ogromne tribune, ki obdajajo ta sportski prostor, vsebujejo poleg ostalih sportskih shramb in dvoran najudob-nejše kabine za več sto športnikov. Tribune so pokrite in odkrite, vmes pa obsežne terase. Nasproti golom so visoka stojišča ter posebni oddelki za novinarje, telefon in brezžični brzojav. Po načrtu bo ta kolos lahko obsegal do 120.000 gledalcev in so vsi prostori zgrajeni tako udobno, da bo vsak glcdalec imel neoviran razgled po vsem igrišču. Kakor je stadion naravnost grandiozen, bodo seveda tudi stroški prav znatni. Pa kaj je to Angležem! Kar se tiče športa, velja pri njih še prav posebej: ali right!
gledu znaša vrednost izvoza 10.5 milijarde Kč in vrednost uvoza 7.5 milijarde Kč. Bilanca Je torej aktivna za 3 mi- i lijarde Kč. Ta vsota Je izredno visoka, saj je v celem letu 1921. bila češkoslovaška trgovinska bilanca aktivna le r.a 4.8 milijarde Kč,
Češkoslovaška trgovina 7. raznimi državami v prvi polovici 1922. po vrednosti jo razvidna iz nastopnega pregleda: Izvoz	Uvoz
v milijonih Kč 604.07 2116.—
TRŽNA POROČILA.
Zasrebžkl žitni tr?: (9. t. m.) Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja
I notirajo v dinarjih: pícnica 432.50 — 437.50. turščica žoita nova 225 — 23n posušena 295 — 300, rž 375 — 390, ječmen za pivovarne 350, oves 295, fižol pi j sani 375 — 390, beli 375, moka «0» 62: — 660, «2* 600 — 635, «6» 575 — 610 za krmo 225 — 230. otrobi drobni 170 — 190. debeli 180 — 200. Tendenca mirna
Avstrija	2355.08
Nemčija	1746.01
Madžarska	929.0-: -J19.07
Anglija	S49.—
Zedinjene držav* 609.— ' Francija	336.- 271.05
Italija	428.05 - 65.03*
Jugoslavija	-127.0« 169.07
Rnmuniia	"19.02 '02.05
Poljska	sse.os ¡35.06
Nizozemski	237.05 275.—
Belgija	175.02 1 54.08
Švica	149.07 105.09
ostalo države 1156.— 1144.— Najvažnejši faktor za aktivnost češkoslovaške trgovinske bilance je steklena industrija. Njena potreba uvoza je znašala v prvi polovici 1922. 17.6 milijona Kč. a izvozila je stekla za 1.5 milijarde Kf. Milijard ni prebitek Izkazuje tudi skupina les in premog: za 1.4 milijarde se je izvozilo, a uvozilo le za
= Hugo Stinnes in Jugoslavija. Včeraj šn.ia «Riječ» poroča: «Govori se. da Je 30. decembra bil v Zagrebu znani industrijalec. Hueo Stinnes in Je še istega 1 dne zvečer odpotoval v Beograd. Stmnes j se baje zanima za veliki železni rudnik I Ljubija v Bosni in v zvezi s tem za ta-' mošnje plavže. Razen tega ga zanimajo i tadi tukajšnji premogovniki. Kaj Je na j tein resnice, se ne ve, vsekakor pa Stin-; nos skuša svojo ekspanzijo razširiti tudi I na našo državo in se bodo po vsej pri-i iiki o tem skoro mogle doznati podrob-j nosti. O njegovem bivanju v naši državi ' ni oblastem, ki kontrolirajo tujski promet nič znanega».
~ Letina sladkorne pese v letn 192i. Prošlo leto za sladkorno peso ni bilo preveč ugodno. Dolgotrajna suša Je sicer koristila kakovosti, toda je škodovala količini. Natančnih podatkov o pridelku sladkorne pese še ni. Pridelek pese je znašal približno 26.000 vagonov. Ker je
,c,ov literarni pomen, se poglobijo v materijo dotične drame in prihajajo na predstavo vsestransko informirani. Po velikih iaestih je za dramsko premijero po novi-nah cela vrsta podliskov, in med publiko vlada zanimanje, kakor bi šlo za — volitve.
Pristni Ljubljančan se tem ljudetn sme-:e. Saj je škoda časa! Niti tistih beležk, ki jih prinašajo naše novine iz gledališke pisarne, naj nikar nihče ne čita! Da bi si .»recital Gledališki list ali kak podlistek, 1 tem ne sme biti govora. Niti lepaka ne joglej, če si Ljubljančan! Sam uganeš, kdo igra. in če je stvar kaj vredna, o tem i.dločaj sam. Sicer pa je vseeno, ali pojeta Saričeva Tosko in Sest Fausta ali če igrata Thierrjjeva Marijo Stuartovo ln -<athey «Idijota»! Knj nam mar, ali piše Dostojevski opere ali Puccini drame!
Po drugod prihajajo ljudje k operam s klavirskimi izvlečki, ki so jih prej doma študirali na klavirju in so se tudi glede avtorjev, glasbe m teksta temeljito po-ncili. K isti operi prihajajo ljudje drugod >t>etovano, desetkrat, dvajsetkrat, da poznajo vsak takt in vsak ton; isto delo poslušajo po raznih gledališčih In z Taz-liimi pevci. In čim bolj poznajo opero, tem rajši jo slišijo tnova in znova. Cu-aaki!
Takih smešnosti pristni Ljubljančan ne uganjaj! Namenoma ne čitaj ne teksta, lis feVjetonov, ne kritik, kaj še, da bi se «oglablial v klavirski izvod! Čisto dovoli
je, ako poslušaš opero enkrat, ker drugič se že gotovo dolgočasiš, saj veš, kako se vsa tista histerija razvozlja. Ako poznaš vsebino, te opera vendar ne more več zanimati.
Zadnjič me je vprašala odlična Ljubljančanka, ali je opera «Mefistofcles» pravljica, sanje ali feerija. Ko sem jo opozoril, naj bi prečitala Goethejevega «Fau sta», me je zavrnila, da za take reči res nima časa: sicer pa je itak že slišala, da ta opera ni za nič, ker je nihče ne razume.
Meni je dama imponirala. V par stavkih je pokazala, da je pristna Ljubljančanka.
In končno šc nekaj! Po velikih mestih — celo v Zagrebu in Beogradu — prihajajo ljudje na premijere v slavnostnih oblekah. Lože so kakor cvetlična razstava, vse daine v večernih toaletah, gospodje v črnini. In parter ena sama eleganca. Tega ne delajo le iz bahaštva, nego predvsem iz respekia pred umetnostjo. Premijere so jim redki družabni prazniki, ki jih obhajajo z največjim sijajem. Biti pri opernem krstu ali na premijeri, smatrajo ti originali za posebno velik doživljaj, ki se g» treba udeležiti za vsako ceno ter v najbolj skrbni toaleti.
Tudi v Ljubljani vidimo že precej takih čudakov iu čudakinj. Večina pa prihaja, kakor se spodobi za modernega Ljubljančana. v delovni obleki, v sivih kamižolah, ženske kar v iumoeriih ali celo oletenih
jopicah, v tnristovskih odpetih košuljan, v gamašah in celo v galošah. Zakaj ml nočemo biti Irakarji niti pustolovci, nego ostanemo «kuker sma b'li» — zdrav kme-tiškl narod... Pošten Slovenec se obleče praznično le za cerkev ali za procesijo.
Držimo se navad naših pradedov in prababic ter ne silimo v modne prismo-darije dunajske, pariške ali rimske! Ljubljana je «ena dolga vas», in naj ostane-Naša, ne potujčena! Naše, ne potujčene naj ostanejo tudi naše šege in navade — doma, na koncertih in v gledališčih. Itt ni ga pristnejšega izraza naše individualnosti, nego naš «Perniejkrščcnkrvavduš!» — v mišljenju, govorjenju in vedenju... In pri tem ostanimo, bratje In sestre ljubljanske srajce!	Protcj.
Drvola
Ubogi naš Drvota je tedaj umrl. ¡tare? umrl; nikdar več ga ne bomo slišali v Trubadurju, ne v Rigolettu ne bo več nastopil; nikjer več ne bo pel. Izpel je svojo zadnjo ari.io in legel v grob blažene domače zemlje, ki vzame nase vse bolesti trupla, duše in srca.
Drvota... Kdo ga ni poznal zlasti v Ljubljani? Majhen, čokat je bil in obritega lica ie hodil po cesti. Simpatična prikazen. V družbi vesel, raz-
i:rran: kdo ¡m ni Ihibil? A sedaj za
vendar ni več; deske naše opere zijajo v praznino, Pepik je umrl.
Lepo je znal peti Drvota. Krasno je nastopal v Verdijevih ojierah, a še lepïe, divnejše v svojih domačih, čeških. Kdor ga je samo enkrat gledal v Prodani nevesti ali Daliborju. ne izgine mu več iz spomina. In Don José v Carmen? Ah, Drvota ni bil samo pevec, on je znal tudi igrati. Njegova kreacija na koncu Bizetove ^Carmen» je nepozabljiva: izdelana mimika, čvrsto, živo podaianje. Skoda, res škoda za Pepika. Ljubili smo ga kot pevea. igralca, družabnika in človeka. Ljubili kakor moža med ljudmi, kot otroka v umetno-ti. A zdaj je vsega tega konec.
Drvota... Kljub temu. da ni bil slovenski, je bil med našimi opernimi pevci nodvomno najpopularnejši, najbolj priljubljen. Saj je morda res, da ga je časih ta ali oni od naših v kakšni vlogi prekosil — ali Drvota je ne-glede na to ostal na prvem mestu v naših srcih. Imeli smo ga radi. ker ie bil naraven, prisrčen, vedno in predvsem človek. Bil je pevec na odru in v ožji družbi, in ka-dar ga je publika pozvala pred zastor. ni bilo v njegovi ; zahvali nič pozerskega. ponarejenega.! Dajal je od srca in s srcem se ie tudi i zahvaljeval za priznanje.
Maj je Drvoto pokrila mamica zemlia. čemu hai sedal zakaj ne »
spomladi? Saj je on s svojo mladostjo, nežnostjo, živahnostjo vendarle spadal prej v pomlad nego v zimo. Ah. da. življenje tega poštenega trupla ne da nič r.a poezijo, ono te odkrhne ksr na sredi. In na sredi se prekine pesem Pepika Drvote v Trubadurju, v Carmen, v Prodani nevesti...
Ubogi naš Drvota je tedaj umrl. Tares kruto umrl: no na odru. ki ga j" ljubil bolj nego življenje, ampak v bolnici, kjer se pesmi ne glase, ne ču-jejo. Umrl je sredi resničnih, globokih vzdihov bolesti. Umrl ne za videz. go zares; in nam se ?e vedno zdi. da to nc more biti mogoče. Kako nemogoče? Ker živi v naših srcih nila-I. živ. temperamenten, živi tako. da ne umrje nikoli Skoda Pepika: imeli smo ara radi kot pevca, igralca, dnižatmika in človeka. Ohranili mu bomo spomin in ljubezen, dokler na« bo kaj. Id smo hodili v opero po prevratu 1918.: in te vrste nas ni malo. Drvoto bo poslej pogrešala Ljubljana. Slovenija, b0 pc> gre šal vsakdo ined nami.
To pač najlepže izpričuje, kaj je dosegel s svojo umetnostjo. Dosegel je našo ljubezen in vdanost; dosegel ti sto, kar nam je dajal sam.
Hvala ti Pepik, za vse; po vrač a! i ti bomo »o smrti ? spominom. M.
pesa imela 11 do 13 odst. sladkorja, zna,- i lo državo,- ker znaša možnost produkcije ga produkcija sladkorja okoli 8200 va- j naših^ tvornic celo do 10.000 vagonov^ ?onov, torej komaj polovico naše letne i
potrebe. Ako bi se pri nas pridelalo za-iosti sladkorne pese, bi naše tvornice lahko producirale dovolj sladkorja za ce-
Ukrepl proti padanju češkoslovaške
krone. Iz Pra^e poročajo, da je bilo dne
8. jan. objavljeno dopolnilo devizne na- nizira. ge pred dvajsetimi leti so imeli KI-redbe. po katerem je popolnoma zabTan- ! tajci cdrei kakor so jih imeli Angleži v
jena vsaka arbitraža z inozemstvom.
krat na leto v gledališče. Pri vsaki slav- I ki nadkrfljujejo njihove sposoOnostt, ka-1 omlkanejš! od onih", s katerimi občtflei. nostl sodelujejo tudi igralci ali vsaj ko-\ kršne so kazali tekom življenja. Smrt Je j Nosi svoje znanje kakor uro v posebnem
! navadno odrešitev vseh bolečin in skrbi, j žepu; ne jemlJI je prevečkrat v roke no« ! Tako trdi Amerikanec.	go Jo kvečjemu navij, da i tem pokažeš.
__i da Jo imaš. Nihče ni raztresen v družb"
moža, ki se ga boji, ali v družbi ženske I X Če hočeš biti priljubljen. Lord | katero ljubi. Najbolj te bodo cenili tmi,
medriantje. Današnje kitajsko gledališča se moder-
Iz življenja in sveta
Anekdota o dr. Rašinu
V «Prager Tagblattu» objavlja Ar-nold Hčllriegel sledečo zanimivo anekdoto o češkoslovaškem finančnem ministru dr. Ražinu, na katerega je bil pred kratkim izvršen atentat:
Ko je dr. Rašin, ki takrat ni bil rav-r.o finančni minister, prispel na konferenco v Genovo, je imel pri sebi le češkoslovaški denar in pa kreditno pismo za lire, s katerim je odšel takoj v* Banco di Roma in zahteval večji znesek. Bančni uradnik, ki je iz kreditnega pisma uvidel, kdo stoji pred njim. je vljudno pripomnil: «Gotovo, takoj ekscelenca ... Samo poprej malo formalnost Dovolite, da pregledam Vaš potni list!» — Dr. Rašin je takoj ustregel želji. Uradnik ga je še enkrat pogledal, nato pa odgovoril: «Toda potni list ni popolnoma v redu, ker manjka Vaš lastnoročni podpis!» Smehljaje odvrne dr. Rašin, da že bogve koliko časa ni potoval s potnim listom in ga je zato pozabil podpisati. Tudi ga na drugih mejah niso toliko nadlegovali z natančnimi revizijami. «Sicer pa,» reče veliki finančnik, «stvar lahko takoj uredim.» In že je imel v rokah pero. Toda uradnik, ki je hotel odličnemu gostu pokazati, da vlada v Italiji v bankah vzoren red, je zamahnil z roko z besedami: «Obžalujem, sedaj je prepozno. Potni list naj izpričuje podpis, ne pa podpis potnega lista. Osebno in kot privatnik Vam sicer rad verujem, toda denarja Vam ne morem izročiti poprej, dokler potni list ni v redu!» V tem trenotku je Rašin že nastavil pero in mirno podpisal svoje ime na potni list. «Vi torej ne verujete, da je to podpis konferenčnega delegata dr. Rašina, bivšega finančnega ministra češkoslovaške republike?» Uradnik je z obžalovanjem T/ mignil z rameni. Dr. Rašin seže v žep. «Obžalujem,» pripomni vestni bančni uradnik, «noben drug dokument ne more nadomestiti potnega lista.»
«Morda pa vendar.» se je nasmehnil nstanovitelj češkoslovaške valute in položil pred strogega uradnika kos papirja. Ni bila to nobena legitimacija, za njega pa vendar — bil jo češkoslovaški bankovec, ki je imel faksimi-liran podpis finančnega ministra. «Primerjajte ta podpis z mojim . . .»
Uradnik se je globoko priklonil in f>rez nadaljnjih birokratičnih navad takoj izplačaj dr. Rašinu zahtevani znesek.
duahio in sicer: za prvi pas 500 — 4500 frankov, za drugi pas 30.000 — 400.000 mark, za tretji pas 100 — 300 K, za četrti pas 15 — 100 funtov šterlingov ln za peti pas 50 — 100 dolarjev.
Nova uvedba določa tudi, kako na) se postopa pri povratku emigrantov v Rusijo. Bivši diplomati, uradniki caristlčne vlade, odlične vojaške osebe, učeniaki in strokovnjaki se lahko brez ovir vrnejo v domovino, ako obžalujejo svoje zmote in priznajo sovjetsko vlada Obljubiti morajo tudi, da bodo opustili vsak nadaljni boj proti sovjetom. Ta izjava se mora objaviti v onih lokalnih listih, ki zastopajo sovjetsko stališče, kjer pa to n! mogoče, se mora poslati informacijski pisarni ljudskega komisarijata za zunanje zadeve. Ako pa dobi vohunska posta-
ja obvestilo, da se hoče kdo Izmed izseljencev poslužiti od osrednjega izvrše- > najlepša umetnina. Lepo, jasno, razločno
dobi Shakespearjevi. Preprost, čvetero-j koten, ograjen prostor s povišanim podi-; jem kot odrom. Scena Je bila brez vsakih ! dekoracij ali kulis. Poseben prolofc Je pojasnjeval občinstvu, kje se dejanje godi. Za odlične udeležence so bili postavljeni spredaj stoli; ostali gledalci so zadaj stali. Odličniki so med predstavo pili čaj. Danes imajo že klopi in stole ter nekake lože za 4 do 6 oseb. Tudi razsvetljavo imajo. Toda kuri se nikjer, niti ne v najhujši zimi. Vstopnina Je nizka. Loža ne stane več od 20 frankov današnje vrednosti.
Do 1.1900 ženske niso smele bi« Igralke. Ženske uloge so predstavljali mladeniči. Po revoluciji pa so začele igrati tudi ženske. Vsa kitajska dramska literatura je le dramatizacija starih legend In histo-rij. Vsaka igra je zmes deklamaclj, petja in plesov. Vsak igralec mora biti dobei pevec in plesalec. Mimika jim ie prav posebno važna ln razvita. Silno pozornost posvečajo pravilnosti jezika m izgovora! Tako jo tudi Kitajcem Jezik največja in
Chesterfield je pisal svojemu sinu pisma,! katerim si dal priliko, da so se izkazali in kako naj se vede v življenju, če hoče biti i se lahko sami zato še višje cenijo, priljubljen. Med drugim mu Je pisal: Bo-	—»«—.
di prizanesljiv napram slabostim ljudi! |	Ljubezen do bližnjega.
Ne pokaži nikdar, da koga zaničuješ! Kri-!
vica se često pozablja, zaničevanje nikoli. • višek najnesramnejšega egoizma je Ne izdaj se nikdar, da si modrejši in I ljubezen do bližnjega.
•tan»!« o» 20 »aaadl Oto. a-—, wM aadaHa|tk • tMdi I Oln. — TrgaaaM agiaal «oplaovaol«, •»■ «TMlKiilM da ao >•■•« 6 Olli., aullill ••eillnllk • MHl a Ol«. - Plaia aa aapraf. (Lallta <u<* * — aaamkah.) Na 'pratanja aa adgoaarja 'a, aka |a rpraianla «rllatana a«aai»a ra ad«o«or. —1 *
Koatoristlnja, 103
zmožna knjigovodstva, dopisovanja, strojepisja i. d. pi sarnifrkega dela, t. j. samo-
valnega odbora proglašene pomilostitve [ govoriti smatrajo za predpogoj dramske I stnjna moč, se sprejme. Na-
pesmi so brez j »^P ^koj ali s 1. februarjem.
Spionaža sovjetske republike v inozemstvu
Dosedanja vohunska organizacija sovjetske republike se ni obnesla. Bivša črezvičajka, politična državna uprava, pripravlja zato temeljito preureditev vohunske službe. Vsi dosedanji vohunski agenti bodo odpoklicani, ker so bili navadno aretirani in so se v takem slučaju obnašali zeio nerodno. Na dosedanjih mestih bodo ostali rezidenti zunanjega komisarijata. siccr pa se bo skušalo pridobiti za vohunsko službo samo krajevnin komunistov.
Mešana komisija ie sklenila, da naj se nabirajo tajni agenti v bodoče samo med ruskimi begunci, ker je prepričana, da bo vsled težkih materijelnih razmer, ki vladajo med izseljenci, dobila ravno med njimi najbolj zanesljive vohune. Posebna pozornost se bo posvečala zlasti pridobitvi žensk, ki imajo stike z veliko buržoazijo, i vojaškimi in diplomatičnimi krogi.
Mesečna gaža se bo izplačevala po posameznih teritorialnih conah in indivi-
šamo iz sebičnih namenov, posebno za vohunstvo, špekulacijo, agitacijo ali upor, potem morajo vodilni uradniki tajneg* oddelka politične državne uprave ves inkriminirani materijal odposlati najmanj teden dni poprej, predno izroče prosilcu vizum za potovanje v Rusijo. V splošnem pa Je povratek v domovino dovoljen vsetn ruskim državljanom, ki so bili izgnani radi oolitifnih prestopkov.
Vulkan KyIos
Največji aktivni vulkan na svetu je Mauna Loa na otoku Havaju. Njegovo največje žrelo Kylos, ki ima 13—14 km v premeru, ie bruhalo neprestano do pred nekai leti, ko je prvič utihnilo. Toda to ni trajalo dolgo in seda) se zopet izliva iz njega široka razbeljena lava.
Edini vulkan, ki se more meriti z njim po količini izbruhane lave, je Skaptor Jo-kul na Islandskem otoku. Mauna Loa Je
umetnosti. Vse kitajske _______ _ ____
basa. Veliko važnost polagajo na kostu-'	po dogovoru. Stano-
me, ki so navadno tudi zgodovinsko za- | m h.rana * ^.f- Ke/ ii. i« j . i	Ti, i • ■ ' nektira te le na bo jšo moč.
nimlv.. Mlade Igralce poučuje o v igri ln | Ponudbe je vposlan nI upravo petju ter plesu dosluženi igrald. Večino- j «jutra» pod «Koloniale».
ma se začenja pouk zelo zgodaj, že s sed-;__
rohn letom.	Sprejme sa
Včasih so bili kitajski igralci zaniče- 1 ,,obra moč a isarn0
ivanl ter so spadali v najnižje sloje druž-.....
be. Tega so bili največ krivi mladeniči, ; ki so igrali ženske uloge ter so bili sum-'Ijlve morale. Vse to je minilo. Danes so odlični kitajski Igralci plačam bolje nego : poprečni evropski njih kolegi. Igralski pt-vaki zaslužijo na leto okoli 500.000 frankov. Igralke so zelo mlade, navadno okoli 14 let stare. Najboljša pekinška igralka je Len-Si-Kuci, ima 15 let in je silno ori-ljubl.iena.
ženska ali moško, nekaj mehaniko* in ključavničarjev. — «TRIBUNA», Ljnbljana, Kar-lovška cesta 4. 112
dence, želi primernega mesta, po možnosti na Hrvatskem, r Slavoniji, Herzegovini, Bosni g takojšnem nastopom. Cenjene ponudbe pod «Perfekten knjigovodja» na upravmStvo «Jutra».	85
Sprejme ae
81
gospodična na stanovanje. Naslov pove nprava «Jutra».
Izurjena šivilja
gre na dom. — Naslov pore □prava «Jutra». 180
Smrt je blaga
__________________ Vobče mislijo ljudje, da je umiranje
imel namreč v 19. stoletju izbruh za iz-! strašno ter da so smrtni boji zvezani z bruhom. Največja erupcija je bila leta j najhujšimi bolečinami. Ameriški filozof 1890., ko je bila lavina lave, ki se je izlila iz žrela, štiri in pol kilometre široka. Globočina izbruhane lave je variirala od 3—60 metrov. Lava se je razlila nad 10 kilometrov na širGko in je prispela do obalnih višin, odkoder se je zlila v morje.
Največja erupcija vulkana Mauna Loa pa Je bila leta 1S55. Pri tej priliki se je bližnja velika ravnina izpremenila v jezero lave, ki je pokrilo ves otok. Za časa relativnega počivania izgleda veliko žrelo kakor jezero iztopljene lave, ki neprestano vre. Pogled na tako jezero, iz katerega se vali gost dim, je eden najveličastnejših prizorov na svetu. Sedaj je erupcija razmeroma majhna, vendar pa je kljub temu privabila veliko število turistov in učenjakov, da opazujejo ta ¡edinstveni pojav. Neka skupina učenjakov je odpotovala na Havaj samo zato, da prouči, ali Je mogoče toploto tega vulkana podredit! človeški sili in uporabiti za njegove namene.
Jngoslov. podjetje
potrebuje sto do petsto dobrih ' delavcev, zidarjev, minerjev : in drugih pomožnih delavcev. Obrniti sije na naslov: Viucenc Gajšek, Brezno 36, Hum ob | Sotli, Hrvatsko. 12«
Abeolventlnja
gospodinjskega teča a ter vešča slovenskega, nemškega in srbohrratskega jezika, išče služ e k otrokom, eventualno dopoldn« v o.ji hiši, popoldne pa v drugi. Ponudbe pod «Absolvcntinja» na upravo «Jutra».	110
Službe Išče
kakršnekoli si bodi.
dr. Artur Macdonald se te dolgo bavll s j pojavi smrti In zdaj trdi, da v mnogih slučajih smrt ni tako strašna, kakor si ljudje predstavljajo. Zlasti nasilna smrt je spremljana le po neznatnih bolestih. Celo pod zobmi ali kremplji divjih zveri ne trpe ljudje posebnih bolečin In Macdonald jc videl, ko so se ljudje ubili, ker so padli z visokih pečin, a njihovi obrazi niso kazali nlkakfh znakov smrtne borbe. Tudi utopljenci in obešenci imajo čisto mirna lica. Utis trpljenja vzbuja le po- samec slednje težko dihanje in konvulzivno kre- , podjetfr VeKfr slovenske^ tanje, ki pa ga umirajoči ne čuti, ker se hrvatskega, nemškega in ita-ne zaveda. Bolniki često ze!o trpe, toda ! lijanskega jezika v govoru malo pred smrtjo ne občutijo nikakih bo- ! iu pisavi ter vseb pisarniških lečin, ker je občutljivost živcev otrpnila.; podov. Zlasti velja to za starce, ki navadno pred I smrtjo dolgo dremljejo ter v spanju tudi umm Tudi v primerih dolgotrajne bolezni, zvezane s hudimi bolečinami. Je smrt končno blaga. Med umiranjem kažejo včasih ljudje neverjetne sposobnosti,
Naslov v «Jutra».
mlad
upravi 100
Iioem službo
kot upravitelj večjega posestva, poslovodja parne žage, kakor tudi kot skladiščnik in uradnik lesnega podjetja. — Plača po dogovora. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro »Upravitelj 1». Sprejmem službo tudi izven Slovenije, najrajše v Bosni. 61
Soba sa takoj odda
s hrano enemu ali dvema gospodoma sli dvema dijakoma. Naslov v upravi «Jutra».
122
¡Keblo vano sobo
išče g spod, ki se nahaja le malo časa v Ljuhliani. Ponudbe na «Hotel Slon 66».
Meblova.no aobo
išče soliden gospod. Ponudbe pod «Pla.a dobro» na Al< ma Gompanv, Ljubljana, Kongresni trg 3. 230
Kupim oitre. 10'
Naslov pri upravi «Jutra»
Kitajsko gledališče
Francoski orijentalist Georges de Mc-rant Je opisal v pariškem «Mercure da France» kitajsko gledališče, o katerem smo vedeli silno malo ali ničesar. Šele; po revoluciji 1.1911. in po proglašenju re- j publike 1.1922. se je začela razvijati ki- j tajska drama znova.
Kakor povsod, se je tudi na Kitajskem I razvila drama iz verskih obredov. Toda j že zelo zgodaj, še pred rojstvom Kristo- j vim, se ie drama povsem osvobodila rell- ■ gije. In neverjetno je, v kako ogromni! meri se goji kitajska dramatska umet | nost že od nekdaj. Danes ni menda večje kitajske vasi brez odra, a izmed 450 mili jonov Kitajcev prihaja vsakdo vsaj deset
Velika Izbi a o.roSklh vozičkov, dvok !es ln š valnlh strojev pečeni.
F. BATiEL, LJUBLJANA, Stari trg 20
Sprejemno ie v polno popravo la etnajHfan e v ognjem
Dama z maturo
išče za par popoldanskih ur ' pisarniškega posla na dom ali izven do > a. Ponudbe na upravo «Jutra» rod «Učiteljica 28». 101
Takoj sprejmem
mlajšega mizarskega pomoč uika, ki ima veselje se priučiti polaganja narketov. —
uiciiirttn a« v pu>n< i pu tir u t o tu zmuj-irau *■ v ognjem _ . '	j •	r- ,
ponik'jsn)o dvok lesa, oiroški vozički, šivalni in ! nprejmem tudi vajenca, i erdo
Valvasorjevo 12
«Ehre des Heriottums Krain» (Krajčevo iz ajo ee kupi. Ponudbe na opravo «Jutra».
lisi
Prodam prostosledo
za rudo in premog v Sloveniji. Več z dopisom. Ponudba nod «Prosto«led» na upravo «Juira».	121
Ceno prodam:
Kompletno izložbeno okno, vhodna vra a z «Rollo» in popolno opravo za trgovino z mešanim blagom. — Kje, pove nprava «Jutra». 38
P«»,
čiste volčje pasme, star tri
mesece, se proda. Naslov pri upravi «Jutra». 92
TOW
Skoraj nova hlia
z hlevom in posestvom na Gorenjskem se vsled selitve proda. Cena Din 75.0i.0--. Natančnejša pojasnila se dobe pri Cirilu Gašperimi, trgoven, Smokuč, pošta Žirovnica, Gore ni sko.	69
Kmeti i ko posestvo
kupim na Dolenjskem ali Spodnjem Štajerskem. Rediti mora vsaj tri krave. V odgovoru se morajo povedati vse okolnosti, v kakem stanju ja hUa in kolika je eena. Ponudbe pod «Ugodna prilika» na upravo «Jutra». 35
Velika hlia,
hotel in preda alna, elektrika in vodovo i, 13 oralov sadnega vrta, njiv in gozda, 10 minut od postaje na Gorenjskem, se proda. Ponudbe pod 3-0.000 Din» na upravo «Jutra».	103
Vdova
123
rar.ni «truji.
99/1
„TRIBUNA"
Tovarna itvok' les in ntroiKfh vozičkov. L/aM<ana. Kario.-ekn cesta i — Zvonaral;« ulica t
I Primožič, mizarstvo in par-kete, Ljubljana, Trnovski pristan 4.	105
Največja izbira
81 III
ilšiilpeisijtioii
m rokavic pri tvrdki
:!S. SS. StaircrnE Ä",a,o
Spretna prodaja ka
iSčo mesta t špecerijski tr govini. Nastopi lahko takoi. Pismene ponudbe pod «Pro i dajalka» na upravo «Jutra».
Ero z onega sveta
(Srbska narodna pripovedka.)
Okopaval je Turčin s Turkinjo koruzo in je šel opoldne, da prepne in napoji konja; Turkinja pa je ostala in počivala v hladu.
Pa vikne odnekod Ero: „Bog daj srečo, kadija!" — „Bog daj, kmet! Odkod pa, kmet?" — z onega sveta, kadija!" — »Glej ga no, zlomka! Kaj nisi videl tam mojega Mujo, ki je umrl pred nekaj meseci?" — „O, kako da ga nisem videl ! On je moj prvi sosed." — „pa kako mu gre?čuješ, kako živi?"—„Hvala Bogu! Zdrav je, ali rečem ti, težko mu je brez bora v žepu: nima s čim, da si kupi tobaka, niti s čim, da bi plačal kavo v društvu." — „Mar se vrneš zopet tja? Ali bi mu mogel nesti malo drobiža?" — „Bi, zakaj ne bi mogel? grem pravkar tja."
Tedaj odhiti Turkinja tja, kamor se je nien mož zatekal od vročine in vzame mošnjo z denarjem in kar najde v nji, c!a Eru, da ponese Muji. Ero pograbi denar, ga vtakne v nedrije in io pobriše :-a potokom. Ali komaj zavije k potoku, giej, že je privedel Turčin konja, da ga napoji. Turkinia na t niemu:
Sin t bo
i občinskega redarja razpisuje l županstvo občine Bledi Re
„Čuejš kaj ti povem! Tod je zdaj šel |prijatelj, konja!" Ero vzame konja, flestauti naj pošljejo sv. ja mimo kmet z onega sveta, pa je pravil | Turčin pa se spusti po brdu za mlinar- i ron,!(ih" z zlbt„eTni.j'afe c» o našem Muji, da je v stiski in brez j jem, ga goni sem, pa ga goni tja po bora: nima s čim, da si kupi tobaka, bukovju.
Ko ga dohiti in zgrabi, zarenči: „Kje
županstvo Bled. 83
Knjigovodja bilanolst
s prima referencami, vešč
niti s čim, da plača kavo v društvu, pa	_
sem mu dala tisti denar, ki je bil v j imaš, lump, denar, ki si osleparil za^j j	"S^^bJhr
tvoji mošnji, da mu ponese." — turčin ¡mojo ženo in vzel, da ga poneseš Muji; vatjke in italijanske korespon-prepaden: „Kam pa je šel?" Ko mu!na oni svet?'1 — Mlinar se jame pre-žena pove, da je odšel za potokom, skoči jkriževati in priduševati: „Za božjo voljo, gospodar! Nisem videl ne tvoje žene,: §
Hmeljskl drogi,
pet vagonov, so takoj naprodaj. Ponudbe na upravo «Jutra» pod št. 64. 125
Bamsbl kostnm, 200
nov, črn. se ceno proda. Naslov pove uprava «Jutra».
želi dopisovaoja z gospodom od 45 do HO let. — Ponudbe na Rena Slova, poit-ioležeče
glavna pošla, Ljubljana.
Kot kompanjon 124
ali v službo želi stopiti pen-zijonist pri samostojni trgovk«, branjevki. posestnici, kmetici, som dobro tituiran in sposoben za vsako delo. Ponudbe pod «Soliden samec» na upravo «Jutra».
Bukova drva >20/1
Individualen pouk
iz stenografije (slovenske in nemške). Sprejmejo se tri do štiri gospodične s primerno preriizobrazbo. P.smeue pri-j jave pod«Pričetek takoj» n3 ' Atoma Company, Ljubljana, i V prijavi navesti natančen naslov in predštudije. 108
Zamenjam travnik
na drobno in na debelo prodaja, dostavlja ista na dom ter žaga lirva lesna družba I » Ljubljani (ja stavbna par-«Ilirija», Ljubljaua, Kralja ' cela, a kot tak neobdavčljiv)
Petra trg 8. Telefon 220.
SCall avtomobil
s športno karoserijo, s štirimi sedeži, znamke «Praga», z razsvetljavo sistema «Bosch», s starterjem in dvemn rezervnima kolesimi. se proia. Na ogled pri Gottfried H'iger' Kaufmann in Sehwacber?, Österreich.	G8
za večje stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod «Ugodno» na opravo «Jutra». 127
Dražba po bistva.
Javna sodna dražba pohištva (postelja, žimuica, omara iz trdega lesa. umi alnik, temen marmor) se vrši v sobot r 13. t. m. ob devetih. Sodna ulica 6., I. nadstr. 12«
naglo na golega konja in jo ureže za potokom.
Ko se Ero ozre in vidi Turčina jahati za seboj, se spusti v beg čez drn in strn. Ko prisopiha pod brdom v neki mlin, plane neter in zakliče mlinarju: „Beži! reši se! reši se! Turčin te hoče posekati. Daj meni kapo, tu imaš mojo in beži po brdu okoli mlina."
Mlinar videč Turčina, divjajočega na konju, se prestraši in ne da bi izpraše-val, zakaj in s čim ga poseka, da Eru svojo kapo, dene njegovo na glavo in jo ubriše nad mlinom po brdu. Ero si je del mlinarjevo kapo na glavo in vzel še malo moke in se posul z njo, kakor bi bil pravi mlinar V tem pridirja tudi Turčin pred mlin, skoči s konja in plane v mlin: „Povej, kje je tak in tak človek, ki je ravnokar prišel v mlin?" — Ero
ne Muje, ne denarja." Tako je preteklo skoro pol ure, dokler se nista zavedla in videla, kaj je. Tedaj jo udari Turčin na vrat, na nos k mlinu, pride tja, ali glej zlodja! Ero je bil zajahal konja in se je izgubil brez sledu.
turčin se odpravi peš k ženi, in ko ga ta opazi brez konja, mu zakliče: „Za božjo voljo, kaj pa si napravil?' — Pa se ji odreže: „Da bi te šentaj! Ti si mu poslala denarja, da si kupi kave in ; tobaka, jaz pa sem mu poslal konja, da ; ne bo hodil peš."
Dober sklep.
Dober sklep je ček, ki si ga poslal banki, ki nima tvojega denarja.
Čednost.
mu odvrne: „Viš ga, tam je, po brdu jo j Cedncsf je umetnost, znati temeljito reže!-'-' Pa ga zaorosi Turčin: ..Drži mi. '¡n csfetično rrešiti
Naznanjamo vsem sorodnikom , prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k S'1 :: ■■'••) repozabno, dobro, skrbno mamico, gospo
Uršulo Wessner, roj. Povše.
Previdena s sv. zakramenti za umirajoče, je izdihnila svojo blago dušo t torek dne 9. t. m. ob '/,6 uri popoldne.
Pogreb blage pokojniee ko v ¿etrtek dne U. t. m. ob 4. uri popoldne lx biče žalosti, Kolodvorska olloa 20,
na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušaice se bodo brala v raznih cerkvah. Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
V Ljnbljasl. č.ne 10. januarja 1923.
43
Žalujoči oiroef.
ttí pogrebni ravod v Ljubljani.
Jlaude Farrčre;	33
Obsojenci
dosedanji potek romana
. «Obsojenci», roman slovitega, že tudi Slovencem znanega francoskega pisatelja Saude Farrere-a, je zamišljen kot kro-aika, ki je napisana leta 2130., o dogodkih leta 1990. Opisuje velike socijalne boje, ki se vrše leta 1990. med koncentriranim velekapitalom in v njegovi ilužbi stoječim delavstvom. Roman tvori nekak pendant k znanemu Capkove-sin «R. U. R.».
James Mac Eead Vohr je eden najbogatejših ljudi na svetu. Njegovo premoženje znaša 80 dolarskih milijard. V severnoameriški Uniji včlanjena državica ob izlivu Mississipija je njegova last. Njegovo podjetje se imenuje Siturgic. ■Je največje podjetje na svetu te vrste ta preskrbuje vso Ameriko, ki šteje leta 1090. 400 milijonov ljudi, s kruhom in moko. Siturgic obsega 16 tisoč tvornic s 150 tisoč delavci, ki stanujejo v posebnem ogromnem delavskem mestu s •tOO tisoč prebivalci. Podjetje vodi guverner Vohr z ogromnim štabom poverjenikov, šefinženjerjev in inženjerjev.
Vohr živi v krasni palači, oddaljeni 50 lan od delavskega mesta in nad 20 km od tvornic. Ima edino hčerko Evo Mac Eead Vohr. krasno, malo romantično razpoloženo, a zelo razumno deklico. Stara je 21 let. Pri Siturgicu je zaposlen mladi šeiinženjer Andrej Ferrati, kateremu se Eva dopade in kateremu je tudi oče naklonjen. Eva pa fjr.bi Andrejevega polbrata Petra Ferratija, ki je bil svoj čas tudi zaposlen pri podjetju, a je potem postal tajni vodja anarhističnega pokreta med delavstvom. Sva to ve, vendar je to v njeni romantični ijubeani ne ovira. In baš v noči,
se ji je Andrej na večerji pri nje-r?m očetu prvič malo bolj približal, zapusti Eva po skrivnih potih svojo spalnico in zleti z aeroplanom, ki ga krmili sama, k svojemu Ijubčku, Andrejevem bratu Petru, pri katerem ostane do jutra.
V obratu Siturgiea se pojavljajo prvi znaki velike borbe. Po navodilih svojega voditelja Petra Ferratija pričenja delavstvo s sabotažo. Peter je uredil v delavskem mestu eele tajne laboratorije, v katerih dajejo njegovi tajniki delavskim zaupnikom pouk, kako je treba »troje neopaženo pokvariti. Guverner ,rohr je opozorjen na ta pokret in pripravlja obrambo, ker je odločen, se spsstiti v skrajni boj.
nik in pomočnic guvernerjev. i.sd n^ixa je Eva, ki je z razumom pri očetu, s srcem pri ljubimcu.
Grozeči spopad se vedno bolj približuje. Dnevno se množe znamenja, ki ga napovedujejo in ki kažejo, da bo borba z obeh strani neizprosna. Sabotaža se pojavlja vedno češče in vedno bolj sistematično. Stroj za strojem postaja neraben, produkcija se manjša od dneva do dneva.
V delavnici 6666 zaloti iefinž. Andrej Ferrati delavca Andrewsa, ki je ravno pokvaril stroj, a tako nerodno, da je bilo pri tem ranjenih več delavcev. Dokaže mu zločin in ga izroči policiji. Andrews pride pred sodišče, kjer prizna svoje dejanje in izda zaroto, seveda pa ne nje voditeljev, ki jih sam ne pozna. Obsojen je na 20 let ječe. Ko pa ga v posebnem vlaku peljejo v 50 km oddaljeno kaznilnico, napade voditelj delavstva Peter Ferrati s svojimi zaupniki vlak, se polasti po kratkem boju s stražo jetnika in ga na mestu zaradi izdaje delavstva obsodi na smrt. Petrovi pomočniki obesijo Andrewa na najbližje drevo.
Istočasno prejme guverner Mae Head Vohr ultimat delavstva z zahtevo pa skrčenju delovnega časa na 6 ur dnevno, po množenju delavstva in povišanju plače za 50%. Ako se zahtevam ugodi, se zaveže delavstvo prenehati s sabotažo. drugače pa bo izbruhnila v 14 dneh splošna stavka, ki bo izročila Ameriko gladu in poginu. Guverner ultimat brez pomisleka odbije. In gre na delo.
Pripravil se je bil že na nevarnost. Napreduj- ča tehnika, ki je stori.lt že toliko' čudežev, je izumela proti koncu enajstega stoletja, največje čudo: mehanično roko, «troj, ki nadomešča v tovarnah človeka ali izvršuje vse delo, kar i ga je do takrat že opravljala človeška roka. 12.000 teh mehaničnih rok je nabavil guverner za Siturgiea in teh 12.000 strojev more nadomestiti vseh 150.000 delav-
Era Mac Head Vohr je deioma od ' umi!o živčevje in niožganje izumitelje-
očeta, največ pa od Andreja Ferratija,
ki se ji je v svoji zaljubljeni neprevidnosti izdal, izvedela za grozno skrivnost mehaničnih rok in vsa v skrbeh za svojega ljubčka Petra Ferratija, je pozabila na svoj ponos in v nedeljo zvečer je vnovič poletela t aeroplanom k njemu. da ga obvesti o nevarnosti. O njunem sestanku pripoveduje naslednje poglavje.
2. Izvestja.
«Mehanične roke? Tukaj?>
«Da, tukaj, v tvoraicah! Pripravljene so, da prično z obratom. Sest tisoč jih je v zapadu, kamor jih je prinesla ladja «Cincinnati», ravnotoliko na iztoku, kamor jih je spravila «Bal-timore». Včeraj ponoči so jih postavili. Davi so jih preizkusili. To je bil dim, katerega ste videli in ki vas je vse vznemiril. Jutri ob sedmih zjutraj se prične obrat ž njimi in mehanične roke bodo izdelovale namesto stav-kuiočih delavcev, ki so ip^o facto. s sam0 stavko, tudi že odpuščeni Napadli ste, guverner je odgovoril.»
Ta, ki je govorila, umolkne. Pietro Ferrati, ki je molče poslušal, tudi sedaj ne odgovori. Vest ga je udarila, kakor sekira vola. Dolgo traja ta molk. Potem povzame isti glas i snov a; iu je čudno vznemirjen:
«Guverner je odgovoril... in zelo ¿6 bojim, Pietro, da je ta odgovor smrtonosen! Sicer bi jaz, njegova hčerka, ne bila pohitela semkaj, da ti povem to novico. Izdala sem ga. Toda bilo mi je, kakor da vidim dvignjeno sekiro nad trojim vratom. Pietro, ljubim te!... Ljubim te, zato me ne zaničuj!»
Bila je zares Eva Mac Hc-ad Vohr. V hudourniku nasprotujočih ti struj, v vrtincu strasti in v dvoboju ljubezni do ljubimca in do očeta je ta samostojna, strastna in ponosna devojka
vo, je stopilo naenkrat na bojišče. Teh
dvanajsttisoč vojščakov že vnaprej zmaguje nad stoštiridesetimi tisoči živih borcev, kojih fizična moč ni vredna niti beliča več. Ničevo!
Kakor da ga je strašna novica povsem potrla, gleda Pietro Ferrati sedaj na speče mesto, kateremu jutri ne bo več vladal, kakor mu vlada še danes. Nasprotno, to mesto ga bo kamenjalo, opljuvalo, izgnalo, zaničevalo, morda ubilo, kakor je množica Se vedno storila s tistimi, ki so se zanjo gnali brez uspeha. Pietro poskuša sedaj zbrati svoje misli, ki so se skoraj razpršile pod silo nepričakovanega strašnega udarca.
Na njene besede «Ne zaničuj me!» ni odgovoril. Bil je tako potrt, da sploh ni mogel odgovoriti. Le roko je položil svoji ljubici na ramo in jej prste j predrl oklep njegove brezčutnoeti in boleče stisnil v belo kožo. Ko začuti i mu prišel do živega. Naenkrat ga etrup Eva ta pritisk, se vkljub obupanosti! ljubosumnosti za peče tako jedko, da in globoki vznemirjenosti za hipec na-1 začuti bolečino poraženega ljudskega
Amerika, ki je sicer zunanjost vsefl teh plemen tako izjednačOa, vendar pušča več generacij nedotaknjeno notranje bistvo vseh teh Poamerika-njencev. Na pni pogled ni večje slič-nosti, kakor med dvema Američanoma, kojih eden je na primer sini Toskanca. drugi pa sin Škota iz Pertha ali pa Francoza iz Lvona. Ce pa opazuješ način njihovega življenji, vidiš le, da ni nikjer tolikšne razlike! V raznih življenskih slučajih si ti na zun-i tako enaki .Američani ne bodo v < čemer slični. marveč bodo tudi v tc . sledili svojim prednikom in dedom. Klima naglo preminja tvojo kožo, toda leta rabi, da preustroji tvojo kri, in stoletja, da preustroji živčevje tvojega rodu.
Pietro ostro opazuje Eva Smisel baš spregovorjenih besed je polagoma
smehlja svojemu oboževancu.
Nekoliko pozneje jo Pietro vpraša brez misli, bolj da prekine neznosni molk in se nekoliko otrese moreče depresije. ki se ga je bila polotila:
«Odkodi si izvedela to reč?»
«Od tvojega brata!»
Mehanično se začudi: «Kaj? Je-li postal tako zgovoren?»
«O,» odgovori ona, «bil je vedno zelo intimen v dvorani in tudi z menoj prav zaupen.»
Vendar jej je neprijetno pri tem vprašanju. Doslej si ni nikdar polagala računa o zelo spretni koketeriji, e ka dreja.
voditelja manj ostro in manj bolečo., kajti muka dozdevno varanega ljubimca mu mnogo huje kljuje v srcu.
Zato se naenkrat okrene in pove sarkastično:
«Slična sva si, je-li... Neka žena naju je nekoč celo zamenjala, poprej nekoč...»
Škotska kri Vohrovih se je dve stoletji presnavljala v kotlu amerikanizacije. Eva Mac Head Vohr je bila v vsem čistokrvna ameriška deklica, yankee girl, hči očeta iz New York a vnukinja deda iz Baltimcrea, pravnu-kinja pradeda iz Bostona. Le v izred-
. ,. .prvikrat izgubila svojo silo in prvikrat cev. Tajno m neopaženo sta pripeljali je stopila'iz svoje dosedanje visoke dve ladji *e čudežne stroje v pristanišče ! nepristranosti ter postala tokorekoč Siturgiea, ko se je bližal konflikt z de- j ^dajalka. Pa tudi sedaj, ko je v tem Li-^ci.	strašnem dvoboju dveh svetov in v
Nič zlega sluteč so ti v soboto, 7. apri- i ¿g^ 6tni^ii8rc sporu med ljubeznijo do bi 199 . . . res proglasili splošno stav- J svojega ljubimca in do svojega očeta, ko in v divjem veseljačenju že naprej ■ tndi sedaj, ko se daruje ona sama za praznovali zmago. Na možnost poraza ni , poražence, tudi sedaj pozablja ona na mislil nikdo niti od daleč. Le v nedeljo ' štrah pred srdom užaljenega očeta in popoldne, ko se je nakrat začel valiti 1 r prT; vrsti občuti le 'strah, da bi je iz dimnikov tovarne dim — v delavni- j rje'n ljubljenec ce zaničeval zaradi cah so preizkušali funkcioniranja me- j izdajstva.
hanienih rok, ki so jih bili v noči po- ; Zmagale.!, premaganci. Borba je še-razdelili z ladij na posamezne oddelke jje začela, ali se šele bo pravzaprav — se je polotil prebivalcev blokov ne- ■ začela, ioda odločitev je že padla, mir. A le za hip; ko je dim v kratkem j Orožje stavke se je klavrno prelomilo
bi jih niti njej _____ ... ........ _	.
upati Sicer pa tudi ni niti slutila da ! To pa prihaja iz najstarejših usedlin je v riem vzbudila tudi neko ne-j najstarejšega onega, kar je lastno zaupanje, in da se je to nezaupanje j Škotom, nekaj resnega, samosvojega, pred kratkim še zelo pojačilo in niti j včasih preveč vestnega, morda_ celo
in
nobenega
vedati in jo podučiti o vseh tajnostih potem pa paziti, kakšna so njena pota ali pa celo jo zasačiti na njenih ponočnih izletih iz Velike palače v Dolnjo in odtod z letalom v bloke.
Toida Italijan ee poslužuje tudi takšnega vohunstva, in še zlasti napram drugemu spolu ugania brez po-mislekov to, kar mi imenujemo grdo špijonažo. To je pač posledica vroče klime in solnca. Kdor ljubi bolj vroče, ljubi tudj bolj brez pomislekov. Amerika. velika izjednačevalka plemen, kotel, v katerem se varijo in stalijo v enoto Latinci, Anglosakn. Keltu Ger
Oba brata Ferratija sta razdvojena, času zopet izginil, sta	izginila z njim ' že prvi hip. ko so se ga hoteli poslu- j mani in Slovani, vsi skupaj v eno
Peter vodi tabor upora, Andrej je zaup- ; tudi strah in nemir.	! žiti. Dvanajsttisoč strojev, ki jih je iz-1 edinstveno obliko «Ysnkee»-ja, ... ta
„Krvavi kardinal"
Dosedanji potek romana
razumevanja za italijansko gladkoet in gibčnost in jeguljenje in blesk '"n naglost toskanskega stileta. Namigu^ joča opazka Pietrova požene zato Evi rdečico srda v lice.
«Kaj misliš e temi besedami?» ga ostro vpraša,
«Nič!» odgovori, «le to, kar sem rekel.»
Molk.
Nesporazum dveh src. K) sta se ljubili in ki sta mislili, da se povsem razumeta. pa eedaj vidita, da morda le ni vse tako, — takšen nesporazum ostane za vedno. Razpoka se nikdar več ne prekrije, rana več ne zaceli (Dalje).
Roman «Krvavi kardinal» je spisal I sloviti, po svojih romanih «Otroci pa- j reža», «Most vzdihijajev;, «Kraljev vi- j f*z> itd. tudi Slovencem že dobro znani I n priljubljeni francoski romanopisec j Michel Zevaco. Roman se godi v Parizu *■ času, ko se je dvigala Francija pod kraljema Ludvikom ¿FIT. in SIV. na ■erkuncc svoje slave in moči. Pravi vla-isr Francije pa je bil takrat zloglasni Sfcrčiijal Richelieu, ki si je stvoril svojo lastno državo v državi. Vsi ministri, vsi veljaki, svetni in cerkveni so trepetali wed njim in stali v njegovi službi. Kardinala spoznamo v njegovi palači v zgodovinskem trenutku, ko se poizkusi v TJubezni približati mladi kraljici Francije Ani Avstrijski, poznejši materi Ludvika SIV. Kardinal snuje v svoji palači načrte. Predvsem mora odpraviti vse gasprotnike kralja, ki je mehko orožje v kardinalovih rokah. Kardinal sluti prihajajoči vihar in ga skuša zaman preprečiti. Boriti se mora proti zarotam, ki ïh slutimo, in spravlja s pota osebe, ki io mu na potu. To svoje delo opravlja po svojih zaupnikih in vohunih, plačanih lopovi, fanatičnih ali samopašnih menihih. Takšna dva. nam predstavi avtor kar na prvih straneh, dve zanič-iiivi, smešni figuri, Ccrignana in Ras-cassa, dva nevarna meniha, lopovski «tUgi lopovskega gospodarja.
Annais de Lespars, mlada energična deldica, se pojavi v kard i nalovi kape-iiči, v sijajni dvorski družbi, v času, ko ¿ardinal posveča svojo novo palačo. Sichelieu pozove vohune, ki mu poročajo, kako so umorili Luizo, mater Annais de Lespars. Plemič Saint-Priac saj postane kardinalov© orodje, da spravi s pota tudi Annais, ker se zdi kardinalu opasna. Zakaj, izvemo pozneje.
Kardinal piše kraljici ljubavno pismo. Menih Corignan nosi to pismo, Annais pa ga počaka s svojimi vitezi in ga napade. Toda neki učitelj borenja Trencavel z dvema prijateliima slučajno prispe v hipu napada na mesto ter reši meniha, Da bi tega ne bil stroril! Kajti Trencavel skrivaj ljubi lepo Annais, da-?i ne ve, odkod ali kaj je ona, obenem pa se zbudi v napadenem menihu sum-r.ja, da je Trencavel, čigar ime sliši ime- ! novati v nočni borbi, pravi organizator i napada- Menih zapazi, da mu je ukra- J deno kardinalovo pismo kraljici, zato j javi kardinalu, da mu ga je pri nočnem napadu otel Trèncavel. Kardinal sma- j tra Trencavela za orodje zarotnikov, j zato izda ukaz, da ga treba takoj ujeti j in vtakniti ▼ strašno ječo. v Bastiljo. ; Prične se lov m Treneavelom.
Istočasno pa je Annais de Lespars j mnenja, da ie Trencavel orodie kardi- i
nalovo In da je on v kardinalov: službi preprečil njen napad na meniha ter tako otel kardinalovo pismo pred njo. Zato obeta tudi ona smrt njemu, ki jo skrivaj ljubi in ki niti ne ve, da je s svojo nočno dobrosrčno pomočjo nrpadenemn menihu v resnici le občutno škodoval svoji izvoljenki in njenim načrtom.
Trencavel je že star nasprotnik Saint-Priaca. Srečata se tudi, ko zalezujeta lepo Annais. Udarita se, obljubita si dvoboj.
Kardinalovi biriči so tačas Iskali Trencavela na domu in ker ga nI bilo doma, so izpraznili vse njegovo stanovanje ter vse zaplenili Trencavel, ki ne vo. da izhaja ta krivica baS od kardinala in ki niti ne sluti, da ga kardinal smatra za sozarotnika in da ga ie obsodil v Bastiljo, se hoče podati h kardinalu, da ga prosi pravice in moči zaradi napada biričev na svoje stanovanje.
Na potu h kardinalu se Trencavel zave, da ne more do kardinala, ker nima avdijenčnega pisma. Izve pa tudi, da ima Saint-Priac takšno pismo in da je klican h kardinalu.
Pred stanovanjem lepe Annais se na^ sprotnika srečata, Trencavel pobije v dvoboju tekmeca in sovražnika Saint-Priaca, ter mu vzame tudi avdijenčeo pismo. Z njim se pod Saint-Priacovim imenom poda h kardinalu v namenu, da mu razodene prevaro in prosi pomoči. Priipe pred kardinala, toda od njega izve — kot Saint-Priac — da hoče kardinal od lepe Annais ugrabiti neke važne papirje, njo samo pa hoče dati lopov-skemu Saint-Prisiu za ženo in jo s tem storiti enkrat za vselej nemogočo.
Trencavel sklene, da prepreči kardi-nalove načrte in da reši svojo oboževano izvolienko. Toda prodno je končana njegova avdijenca. se prikaže pravi Saint-Priac, si je med tem časom opomogel od dobljene rane, pri kardinaln. Tako izve kardinal, da je toliko iskani in baje tako opasni Trencavel tukaj pred njim. Stražniki ga pograbijo in vržejo v Bastiljo.
Kardinalov zaupni vohun menih Corignan se oborožen poda k jetniku v celico. da mu ugrabi kardinalovo pismo kraljici Kajti kardinal še vedno misli, da je njegovo pismo v rokah Trencavela. Corignan obišče Trencavela, ta ga pa skoraj zadavi, pusti ga mesto sebe ležati nezavestnega na svoji postelji, sam pa. odide v menihovi kuti in z njegovim orožjem iz zapora
Pred Bastilio čaka meniha — sedaj Trencavela — vos- ki ga pa vozi narav-nost v menihov samostan, kajti menih je baš kaznovan na samotni zapor. Trencavel čaka v samostanski cerkvi pri-orja, pri tem pa prisluškuje, ko se v kripti vrši razgovor med mlajšim Riehe-lieuom, kardinalovim bratom, nadškofom, in med patrom Jožefom, zgodovinsko osebo, pravim insDiratoriem kar-
dinala Richelieua in voditeljem njegovih I ' Društvo jugoslovanskih akademikov I * Za mestne reveže v Ptuja so ob činov. Iz njunega, razgovora izve prislu- v Maribora razpisuje za svoje člane Iz- j priliki božčnlce darovali: gg.: Valerjan škujoči Trencavel vso strašno zgodovino ' redne podpore od čistega dobička aka- | Spruschina 200 K, Josip Damisch 100 K, lepe Annais. Mlajši Richelieu, je svojčas ; demskega plesa. Pravilno opremljene pro- Josip Fiihrtner 100 K, Franc Osterberger ljubil Luiso de Lespars. Toda starejši ! šnje z ubožnim spričevalom je vlagati do Richelieu. Eedauji kardinal, je naščuval i vštevši 13. januarja na gori omenjeno takratnega kralja Henrika IV., znanega j društvo.
ženskarja nanjo, da jo je posilil. Tako j * Državni zavod za slepcc v Kočevju.
jo Armand Richelieu preprečil ženitev svojega brata Alojzija z lepo Luizo. Luiza je rodila dete, Annais, ki je torej hči kralja, sestra vojvode guiškega, anžovinskega, orleanskega in drugih, sestra kralja Ludvika XIH. samega, torej važna osebnost v snujoči se zaroti.
Tu začne nadaljevanje romana v današnji številki
Objave
*	Trigluvanski zbor v Mariboru. Odbor J. A. D. «Triglav» v Ljubljani opozarja tovariše Triglavane, da se Imalo vsi oni, ki se nameravajo udeležiti triglavanske-ga zbora in elitnega plesa dne 3. februarja t. L, javiti najkasneje do 15. t. m. pismeno ali ustmeno pri tov. tajniku ). A. D. «Triglav», Ljubljana, univerza, da bo mogeče pravočasno preskrbeti hrano, stanovanje in polovično vožnjo.
•	Pevsld zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Danes v četrtek, dne 11. t. m. pevska vaja za ženski zbor ob 6 in četrt zve. čer. Po tej vaji se vrši skušnja za zbor,
Prejeli smo: Povodom božičnih praznikov se nas je spomnilo mnogo prijateljev in dobrotnikov z voščili in darovi ter omogočilo na ta način, da smo se imel» prav dobro. Iskrena hvala vsem! Pri tej priliki izrekamo najprisrčnejšo zahvalo tudi uredništvom slovenskih dnevnikov, ki nam pošiljajo svoje liste brezplačno;
70 litrov vina, Josip Pučnik 100 K, Filip Uratnik 80 K, Stefan Zselezen 80 K, dr. Franc Bučar 50 K, Mavro Teichner 100 K, Julij Tognio ml. 200 K, Otmar Scheichenbauer 40 K, Hans Stanitz 40 K, Ivan Steu-dte ml. 80 K, Otmar Petrovic-Morelly 4C kron, Anton Emeršič 80 K, Miroslav Oc-virk 40 K, Josip Körner 20 K, Wessel?.1 Karo! 120 K, Franc Plazotta 80 K, Josip Gorišek 20 K, Viljem Dengg 80 K, Franc Lenart I hlače. Alojzij Brenčič 1 oblačilo. Martin Vrabel 1 predpasnik, Pavel Dostal
takisto vsem drugim, ki so nam preskr- ; 80 K, Jakobina Cajnkar staro obleko, Fr beli zabavnega in poučnega čtiva. — Go- j Podgoršek 60 K, Paul Ornig 100 K, Franc jgncl^	i Cucek 200 K, Leopold Stern 80 K, Samue!
*	Okrožni klub jugoslovanskih dobro- Friedrich 80 K, Kar! Heller 40 K, Andre; voljcev v Celju ima svoj občni zbor v Frank ml. 40 K, dr. Bela Stuhec 80 K, Fr. nedeljo 14. t. m. v klubovi sobi kavarne Strafela 40 K, Kazimir Bratkovič 40 K, dr, «Evropa». Pričetek ob desetih dopoldne. Franc Jurtela 40 K, Anton Brenčič 60 K, Na dnevnem redu je volitev novega odbo- j Podružnica ljubljanske kreditne banke 400 ra in dveh delegatov za občni zbor sa- kron. Hranilno in posojilno društvo 200 K. veza dobrovoljcev v Ljubljani.	Minorlti 400 K, Leo Behrbalk 80 K, tvrd-
•	Mesarska zadruga v Ljubljani obve- J ka Jakob Maizun 100 K, tvrdka Simon šča svoje člane, da se vrši občni zboi i Hutter 100 K, Marija Zupančič 50 K. Vil-13. t m. ob 16. v salonu gospoda Koša- ima Maister 10 K, Morelly Marija 40 K, ka Krekov trg. Člani se naprošajo za i Marija Vogel 20 K, Janez Marko 40 K,
polnoštevilno udeležbo.
* Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo obvešča, da se vrši društveni občni zbor v sredo, dne 24. januarja, ob pol. 8. uri zvečer v veliki dvorani Mest
ki je določen za Jesenice. Jutri v petek,	nega doma z nastopnim dnevnim redom:
12. t. m. pevska vaja za moški zbor ob	poročilo funkcijonarjev; sprememba dru-četrt na 7. uro zvečer. Vsi! Odbor. ; štvenih pravil; določitev članarine za le-
* Diskusija c načrtu kazenskega zako-	to 1923; volitve in slučajnosti. Društveni
ako. V soboto, dne 13. januarja., bo na	člani se naprošajo, naj prinesejo članske
sestanku društva «Pravnik» gospod dvor.	legitimacije s seboj, da se izkažejo, da
svetnik dr. Milan Škerlj nadaljeval pre-	imajo na občnem zboru volilno pravico,
davanie o načrtu kazenskega zakonika	* Svengalljev večer no korist S. K. Pri-
in o prometnem pravu. Obravnaval bo to	mor'e. Danes, v četrtek zvečer nastopi
pot tvarino o nečedni tekmi in zaščiti	telepat Svergali na prošnjo S K. Primor-
poslovnih !n obratnih tajnosti. Diskusija	ie še enkrat v LJubljani. Začetek točno
se vrši točno ob pol 5. uri popoldne v rravosodni palači št. 79.
ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Cisti orihod je namer.ien S. K. Primorju
* Društvo 'Soča* v Ljubljani vabi svo- v Ljubljani. Izbran spored. Občinstvo se je člane, prijatelje In drugo občinstvo na i opozarja, da si še tekom dneva omislt
predavanje, ki se vrši v soboto, dne 13. j vstopnice, ki sc bodo prodajale od 14. t. m. v salonu cPri levu*. — Predava I dalje v Narodnem ciomu. gosp. profesor dr. Cadež o «tajnosti ra- ' * Ples dunajskih akademikov se bo vr-dfia». — Začetek ob osmih in pol zve- i šil, kakor že poročano pod pokrovitelj-
čer. Vstop prost.
sívom ge. Knezove, ge. Kroftove In čast-
iVa plesni venček pevskega zbora r.ega damskega komiteja v soboto, 13. 1.
Glasbene Matica v Ljubljani ?e enkrat opozarjamo vse svoje člane in prijatelje. Toaleta koncertna. Buffet v lastni režiji. Vstopnina za nečlane 15 Din. Moderni plesi. Ako bi se pomotoma kakemu našemu članu ali prijatelju vabilo ne poslalo, ga tem potom povabljamo. Predpr->-daja vstopnic v pisarni pevskega zbora (soba št. 6^ od 5. do 7. ure zvečer. — Odbor.
Alojzij Senčar 40 K, Pavel Pirich 100 K; Josip Pirich 80 K, Anton Mahorič 40 K-dr. Reimund Sadnik 80 K, Leopold Sla-witsch 40 K. Vinko Pernat 20 K, Egoz Schwab 80 K, Franc Hickl 20 K. Rudoli Havelka 40 K, dr. Tone Gosak 80 K, Rie-s-elbauer Janez 20 K, Genovefa Ceh 40 K, Ferdo Stross 40 K, Artenjak & Soste-ritseh 100 K, Kraker Alojzij 100 K, Andrej Kraker 20 K, tvrdka Cvikl & Ribič 80 K. Franc Holnig 20 K, Adolf Sellin-scheg 20 K. tvrdka Slavetlč & Kunst 4C K, Viktor Pesserl 40 K. Franc Urban 100 K, dr. Matej Senčar & dr. Franc Salamus 100 K, tvrdka Brata Reinhard 100 K, tvrdka Slawitsch 6l Heller 40 K, Vorschuss-Verein 100 K, dr. Anton Horvat 20 K, Anton Vaupotlč 10 K, Andrej Kodba 20 K Skupna vsota nabranih darov je 5700 IC Vsem darovalcem se mestni ubožni sve! ptu'ski v imenu obdarovanih iskreno za hvaljuje.
v Narodnem domu v L'ub!iani. Ofici jclni sprejem do 8.30. Ples se otvori točno ob tej uri. Vstop dovoljen le z vabilom.
*	Na ples dunajskih ekspnrtnih akademikov, ki se vrši dne 13. t. m. vabimo vse akademike. Vstop le proti akademski ( izkaznici. Vstopnina 5 Din. Pripravljalni odbor.
*	Za Jugoslovansko Matico je nabral
na Silvestrov ve?er v gostilni Dreo v
* Pekel pri PoljčanaK Za lepe in šte- • Trbovljah g. Drago Pust, 117 Din. vilne dobitke za srečolov o priliki novo- ' * Zahvala. Vozno osobje cestne elek-letne prireditve se zahvaljuje najprisrč- trične železnice v Ljubljani se iskreno nejše Prostovoljno gasilno društvo v zahvaljuje vsem darovalcem, ki so mu Peklu.	darovali za novo leto. — Vozno nsobie.'
Mladost.
Ta se meri po količini neumnostnih bacilov. Če hočeš biti. starec, zopet mlad, ponovi vse budalosti. kar si jih
napravil v mladosti.
•
Genij.
Genij je prijeten samo, če si vsaj vsak mesec enkrat preobleče srajco, da ne smrdi preveč in če plača vsa! vsak deseti do!g.
ZAHTEVAJTE «JUTRO» PO KAVARNAH, HOTELIH. GOSTILNAH, BRIVMCAH IN VSEH JAVNIH LO-KAI m t