88. številka.
Ljubljana, v petek 18. aprila 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje ln praznike, ter veh> po poitl prejeman za avstro-ograke deselefsa vse Ueto 20 K, aa pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 00 h, za Jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 0 K 00 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod'1 telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št 85.
Razgled po cerkvenem življenju v letu 1901.
Spisal vseučilišč prof. dr. T. G. M asar jk v Pragi.
(Dalje.)
Liberalna in znanstvena smer med katoliškimi teologi v Nemčiji si izsiljuje od nas spoštovanje. Ne samo med tako imenovanimi reformnimi katoliki, izmed katerih izdaja dr. Miiller svoje reformno glasilo (»Renaissance«) in Bumiiller (v Wiirzburgu) časnik »Freie deutsche Blat-ter«, ampak tudi med drugimi teologi. Letos dokončani frajburški cerkveni leksikon je zadosten dokaz znanstvenih katoliških teženj, ki obenem jasno izpričuje, kako ugodno vpliva na katolicizem v Nemčiji protestantsko sosedstvo. Ako možje, kakor pl. Hertling, brez vseh ovinkov pripuščajo »katoliško inferioriteto« v mnogih strokah, potem moremo neumno samo-ijubje avstrijskih katoliških vodij samo pomilovati. Vsekakor bi imeli naši milostivi škofje, ki nameravajo graditi katoliško vseučilišče, o tem razmišljati, zakaj se je ravno letos namenilo »Gorresovo društvo«, da s povdarkom in odločno posvari katolike v zadevah »katoliške infe-rioritete« s pomočjo Lossenova spisa (»Der Antheil der Katholiken am akademischen Lehramte in Preussen 1901.)
Da je liberalno in reformno gibanje v katolicizmu klerikalcem trn v očeh in zelo zoperno, to je jasno izpričala — »Kreuzzeitung«; neki ultramontanec naznanja ondi pod varstvom protestantskega lista Miillerju, Spahnu, ravnokar umrlemu Krausu in drugim ekskomunikacijo, to je cerkveno izobčenje. In ultramontanizem nahaja svoje prijatelje in zaščitnike ne le v »Kreuzzeitung«. Saj so celo protestantski listi opozorili na Mommsenovo zahtevo, s katero tirja »znanstvo brez pogojev«. Izmed konservativnih protestantskih teologov nihče ni podpisal te adrese, gotovo ne samo zaradi tega, ker Mommsen ni dovelj jasno določil pojem znanstvene brezpogojnosti. Protestantski teologi niso zaman hoBpitirali v klubu centruma; če se
tedaj razširjajo iz Nemčije vesti, da je na pr. državno pravdništvo zaplenilo odgovor Tolstega sinodu, se nam radi tega pač ni treba čuditi, kajti to nam le izpričuje, da se čutijo klerikalci v vseh cerkvenih deželah solidarnimi.
Radi katoliškega reformnega katolicizma nimajo protestantski klerikalci nobenega veselja, ker imajo dovolj sitnosti in opravila v lastni cerkvi z reformnim pro testantizmom; kajti za nič drugega se ne gre v Harnackovem slučaju, kateri se tako pogosto prerešetava. Harnackova predavanja: »Das "VVesen des Christenthums«, izdana v posebni knjigi, so obrnila nase interes vseh cerkvenih in teoloških krogov. (I. izdaja je izišla lani). Jako mnogo teologov raznih smerij se je pečalo s to knjigo, eni so bili zanjo, drugi pa zoper; nekateri cerkveni zbori so jo obsodili. Harnack se je pa nasproti izrazil v slavnostnem govoru zoper razširjenje teolo-gične fakultete v splošno versko fakulteto (ta govor je možno zdaj najti v brošuri: Die Aufgabe der theol. Facultaten und die allgem. Religionsgeschichte) in je odločno zavrnil ustanovljenje stolice za splošno versko znanstvo zunaj teologične fakultete. Da je tako storil, radi tega so mu zamerili celo njegovi lastni pristaši in dijaki; za nas pa je to poučno, če opazujemo, kako se v protestantizmu prikazuje ravno tako boj med cerkvenimi konservativci in naprednjaki, kakor v katolicizmu, in kako se ista vprašanja (razmerje cerkve do fakultet) tu in tam razmotriva; seveda se kaže vzlic navideznemu paralelizmu dokaj velik razloček, kateri se v obče javi med katolicizmom in protestantizmom, ter njunim razmerjem do moderne kulture. Zapomnimo si vendar prav dobro, da se že v Nemčiji ne plašijo tako hudo pred možnostjo splošnega verskega znanstva v okrožju teologične fakultete. Tudi bi bilo treba, če se govori o reformnem protestantizmu, imenovati poleg Harnacka še mnogo drugih, kakor tudi na drugi strani niso med Harnackovimi nasprotniki samo ortho-doksni teologi.
Luterska deželna cerkev je imela tudi dovolj opraviti z Gohrejem. Ker je isti pristopil k socialni demokraciji, zato se je zbral konzistorij braniborske provincije, ki je nagovoril Gdhreja, naj se »prostovoljno« odpove pravic duhovniškega stanu; Gohre je odgovoril: »Hočem prizanesljivo ravnati s kraljevskim konzisto-rijem. Kakor mi je isti namignil, me je čakala disciplinarna preiskava, dasi bi me taka popolnoma opravičila in široke kroge ljudstva o marsičem poučila, kar je znati v naših časih velepomembno. Odpovedam se temu zadoščenju samo radi tega, da se obvarujem celo najmanjše slutnje, da pri takih nazorih in pojmih, kakor jih je izrazil kraljevski konzistorij in katere jaz smatram kot napačne in duhu ter nauku Kristovomu neprispo-dobne in nasprotne, da torej pri takih nazorih v istini še spoštujem svoj stan kot duhovnik pruske deželne cerkve.« — »Christl. Welt« po pravici vpraša, kako hoče priti oficijalna cerkev v dotiko z maso delavstva, ako se njeni služabniki ne bližajo ljudstvu? Uradni in uradniški spoznovalci krščanstva so si povsod enaki.
Simpatije Nemcev z Buri so tudi nekoliko verskega sorodstva. Urednik časnika »Christl. Welt« je v odprtem listu apostrofiral angleškega škofa v Rochestru: odgovor angleškega škofa je bil jako slab. Enaka nasprotja v protestantizmu treba je opazovati, kajti na drugi strani si prizadevajo protestantje raznih cerkva se tesneje združiti. Za nemško cerkev (vsaka nemška državica ima svojo »Landeskirche«) je sam cesar Viljem izrekel željo ob priliki 300 letnega slavlja vojvode Ernesta Pobožnega v Goti, naj se Nemčija tudi cerkveno združi. Lanskega leta (od 3.—5. septembra) je zborovala v Lundu v šve-diji 10. občna luterska konferencija. Izmed 1500 udeležencev jih je bilo 300 Nemcev; Danci in Norvežci so bili v neznatnem številu zastopani; prvi niso posebno na klonjeni Nemcem, drugi Švedom — povsod v cerkvah prihaja nacionalno čuvstvo do veljave.
Kakor povsod, se tudi v Nemčiji na tanko proučuje delavnost misijonarjev; povsod se iščejo sredstva, s kojimi bi se kristijanizem posameznih cerkva med nekristijani bolj ukoreninil in ložje širil (na primer z zdravniško delavnostjo misijonarjev) Če se vzame v poštev in v pretres, da izdajajo zdaj evan-geliške cerkve vsako leto blizoma 60 milijonov mark za paganske misije in da misijonsko delo opravlja kakih 6000 misijonarjev, potem dovolj ocenimo političen pomen cerkvenih misijonov ; katoliška cerkev vzdržuje zdaj nekaj več kakor 7000 misijonarjev (neoženjenih in brez rodbin), izdatki in stroški za nje so znatno (več kakor za polovico?) manjši kakor pri protestantih.
Kar se tiče vprašanja, ali v Nemčiji (in Nemčija nam za to zadevo nudi prav posebno ugodno opazovališče: blizoma 63% protestantov in 36°/0 katolikov) raste število katolikov ali protestantov, odgovarja na isto prof. Seli (Verlust und Gewinn des Protestantismus aus der Jahrhundert-\vende 1901): Nasproti katolicizmu, ki je dosegel v številkah in cerkveni politiki jako visoko moč, kakršne ni imel kdaj prej, stoji sicer po številu slabejši, a vsled različnih duševnih moči krepkejši prote-stantizem in najbolj važni statistični fakt je ta, da se lahko zaznava neprestani napredek ene konfesije v okraju druge konfesije, in sicer brez izjeme se opazuje, da se manjšine v tem gibanju močneje razvijajo.« Specijalno v Nemčiji prestopa k protestantizmu znatno večje število katoličanov, kakor protestantov h katolicizmu. Ravno tako v mešanih zakonih se izgojuje večje število otrok v evange-lizmu. (Po Piepersovi: Kirchliche Statistik Deutschlands. 2. izdaja 1900.) Necerkvenih, takoimenovanih svobodnoverskih društev in zvez je v Nemčiji več in še rastejo, če se že ne oziramo na prostozidarje, na redove dobrih Templarjev (XII. letni shod od 6. do 8. julija v Libeku) in na druge enake skupščine, moramo vendar omeniti precej malo znane, 1. 1859 novo ustanov-
LISTEK.
Vrag.
Spisal Maksim Gorki j. (Konec.)
Vrag mu pomoli odprto dlan, in Ivan Ivanović zagleda nekaj brezbarvnega, ni-čevnega, zgrbančenega, kar je bilo videti kakor stara cunja.
Ivan Ivanović je pogledal na svoje častihlepje, tiho vzdihnil ter boječe izpre-govoril: »In vendar veste . . . ako se pomisli, da je kos mojega srca . . . človeku je žal!«
»Ako želite, rešim Vas tudi sočutja.«
»No — no . . . kako pa bom brez tega . . .«
»Kaj Vam koristi?«
»No, veste! To je vendar dobra človeška lastnost . . .«
»Bodisi, kako pa je s hudobnostjo ?
»Ta lahko gre! To naj vzame — vrag! O, oprostite .. .«
»Nič ne de . . . nič ne de . ..«
Vrag se zopet približa Ivan Ivanovi-čevim prsim, in zopet je začutil Ivanović bodljaj. In zopet je ležalo na vragovi dlani neka} kislikasto dišečega, podobnega cu-njici .. .
»Da, da . . .« je dejal Ivan Ivanović, vihaje nos, »taka je tedaj pri meni . . , hudobnost v svoji pravi podobi.«
»Tu je še precej strahopetnosti primešane,« je rekel vrag.
»Tako, tako . . . hm . . . Toda povejte, prosim, kaj je vzrok, da imajo vaa moja čustva tako nekako . . . plehko podobo ... Kakor Meduza . . .«
»Zdi se pač, da je Vaša usoda taka, predragi Ivan Ivanović«, odvrne vrag ter vrže z nevoljo kos srca svojega pacijenta proč.
»Tako nekako čudno mi postaja,« je priznal Ivan Ivanović, prisluškujoč srčne udarce.
»Prijetno ?«
»Nekoliko lažje, tako svobodno je postalo v mojih prsih . . .«
»Ali nadaljujeva operacijo?
»Ne ugovarjam . . .«
»Kaj imate de tam?«
»Vsakovrstno ... vse, kar imajo sploh ljudje ...«
»Jezo, na primer?«
»O da!   Seveda .. . toda, veste .. takega  nekaj  kakor . .. nervozite to . .. zdražljivost . . . zelo vznemirljivo čustvo!«
»Proč s tem?«
»Vsekakor! Pa samo, veste, nekoliko previdneje, bi prosil ... pri meni je tam
vse malo zmedeno . . . Tako sem čutil, ko ste mi izvlekli hudobnost, kako se je ž njo vred premikala sramežljivost . . .«
»To je povsem umevno,« je rekel vrag, »celo pri meni se začne vzbujati sramožljivost, ako gledam Vaša čustva . .. Preveč že zanemarjate svoje srce . . .«
Ali sem sam tega kriv?« je vprašal Ivan Ivanović. »Srce vendar ni — zob: s krtačo in kredo se ga ne more čistiti . . .«
»Tudi to je res . . . Tedaj, ali naj operiram? Odstranimo najprej nervozi-teto ? . . .«
»Pripravljen sem . . .«
In tretjič se je dotaknil vrag z roko prsi Ivan Ivanovićevih. Ali ko jo je odtegnil — je ležalo v njej cel kup čudne, breztežne in absolutno neoznačljive zmesi. Nikake oblike ni imela, dišala tako ples-nivo ter imela dvojno barvo: zelenorjavo, kakršno je videti pri nezrelem sadju, in temno praženo rjavo, kakršne se navzame tako sadje, če segnije.
Vrag je držal to plehko, tresočo se snov v odprti dlani, jo zvedavo ogledoval ter se trudil na vse načine, da bi razvozlal, kaj je to pravzaprav.
»N — na, Ivan Ivanović,« je rekel nekako zmedeno, ne ozrši se na svojega pacijenta, »dobil sem nekaj iz Vas, toda kaj ? tega ne vem!   Kakine zaklade ste
pač nosili za svojih tridesetih let v svojem srcu! Tu se ne izpozna, mislim, noben kemik .. . Toda sedaj, upam, ko ste se rešil vse te . . . šare, bodete čist kot angelj . . . Kako spreten zdravitelj sem pač, kaj ? Častitam Vam, Ivan Ivanović, k Vašemu očiščenju duše ... K dosegi popolnosti ... ali kako se temu pravi? Upam, da ste sedaj že popolnoma popolen?«
Tedaj je vrgel vrag vsebino srca svojega pacijenta na tla, ozrl se na Ivan Ivanovića in — čisto ostrmel.
Ivan Ivanovič je bil popolnoma zvi-njen, oslabljen, zlomljen, kakor da bi mu bile iztrgane vse kosti. Sedel je na stolu z odprtimi ustmi, in z obraza mu je odsevala ona neizrecna blaženost, ki je lastna najčešče rojenim idiotom.
»Ivan Ivanović!« je zaklical vrag, dotaknivši se ga za rokav.
»Aa . . .«
»Kaj Vam je?«
»O . . .«
»Čutite kaj?«
»U . . .«
»Ali Vam ni dobro ?a
»E . . .«
»čudna je ta prikazen!« je vzkliknil vrag ves prepaden. »Mar sem res izvlekel iz njega celo njegovo bitje? Ivan Ivanović!«
ljene svobodne verske občine (Freie reli-giose Gemeinden), da so zborovale od 13. do 16. junija 1901 v Rtidesheimu. Doktor bogoslovja Schieler, ki je izstopil iz katoliške cerkve, je ustanovil skupno s pastorjem Steudel-om v Bremah poslovni in opravilni komito, ki ima prirejati »potovalne shode svobodno-mislečih in versko interesovanih ljudij.« »Deutche Gesell-schaft fur ethische Kultur je formulirala na svojem 6. shodu v Berolinu (19. do 21. oktobra) svoj novi program.
Kakor posebnost navajam še slednjič novi berolinski časnik »Heide«, ki ima propagirati klasično paganstvo (Berolin ima že svoje germanske »druide«) in okoliščina, da socialni demokrat g. Woltmann trdi, da je našel v Jeruzalemu pravi Kristov grob — ni brez pikantnosti; možno videti, kako je zagovornik zgodovinskega materijalizma, kar se tiče Krista, v literarnem nasprotju s krščanskimi starino slovci. _
V )LJ at$.«y£*».«., 18. aprila. Državni zbor.
Treh sej je bilo treba, da se je rešil finančni etat. Prejšnja leta se je ta postojanka odpravila v par urah. Pred včerajšnjo sejo je bilo podanih več interpelacij, med drugimi je predlagal poslanec Riz z i, da se dovoli mestu Pulju tri milijone kron državne podpore; poslanec Biankini je interpeliral, zakaj je sprejel novi dalmatinski namestnik finančne in poštne uradnike z nemškim ogovorom, dočim so pravosodni uradniki govorili ž njim italijanski, dasi je 99°/0 prebivalstva slovanskega. — K dnevnemu redu je govoril prvi finančni minister Bohm-Ba-\verk. Obetal je, da se rešuje vprašanje glede odprave službenih kavcij pri državnih uradnikih ter zatrjuje, da mu je usoda diurnistov pri srcu. — Posi. Conci pozdravlja državno podporo za Prago, dočim jo pesi. Volkl pobija, češ, da je to le politično darilo. — Posl. Rieger govori zelo ostro zoper državno loterijo, katere se drži toliko hudodelstev in družinskih nesreč. Država se ne sramuje izviti ljudstvu 30 milijonov kron na leto, za nje pa izdati samo 18 milijonov. Vedenje finančnega ministra v zadevi odprave mitnic in zvišanja plač diurnistom imenuje govornik izsiljujočo politiko, ker hoče dobiti zato dovoljenje za novi davek na vozne liste. — Ko je še govoril poročevalec Gorski, se točka finančnega ministrstva z resolucijami vred sprejme tar se seja pretrga.
Avstrijski   prestolonaslednik v Italiji.
Nadvojvoda Franc Ferdinand je pred kratkim potoval po Italiji, se vozil mimo Rima, ne da bi se ustavil, ter je prebil v NeapoljU par dni. Posetil ni niti italijanskega kralja, niti papeža. Italijanski listi pišejo, da je storil to zategadelj, ker se ni hotel zameriti papežu, ki je izjavil, da ne sprejme nobenega vladarja ali kneza, ki bi bil prej pri kralju.   Italijanski listi do-
»Oa . . .«
»Tako je! Edini medmeti so ostali v človeku, pa tudi ti nimajo nikakega smisla . . . Kaj naj počnem ž njim?«
Vrag je potrkal s prstom na Ivan Ivanovićeve prsi — odmevalo je kakor prazen sod: potrkal na glavo — bila je istotako prazna.
»Tu imate popolnega človeka! O, ti siromak! Izpraznil sem ga . .. Ali pa sem mogel tudi vedeti, da si tako slabo napolnjen? Ali kaj naj sedaj začnem?«
In vrag je pomišlja!, zroč na nepremični obraz človeka, ki je dosegel svoj cilj.
»Ba !« je vzkliknil hipoma ter tlesknil s prsti. »Dobra misel! Tudi satan bo zadovoljen . . . Nekaj veličastnega sem iznašel! Najprvo naj se ta popolnost ne koliko izsuši in potem ... ga nabašem z grahom ... In iz njega postane zelo originalna ropotulja, prekrasen kratek čas za satana . . .«
Vrag vzdigne Ivana Ivanovića s stola, zvije ga v culo, vzame pod pazduho ter izgine iz sobe . . .
Megla se je bila že razpršila in s svojim bledim obrazom je gledalo žalostno zimsko jutro v motna okna ... S ceste je odmevalo v samotno sobo svečano rahlo zvonenje k veliki maši ter se izgubljalo v njej . . .
kazujejo, da zatorej tudi avstrijski cesar ne pride v Rim, ker ne mara žaliti papeža. Tako je vsak poset kralja Italije nemogoč, kajti papežu zameriti se — ni dobro.
Štrajk v Belgiji in vojaštvo.
Splošna stavka dobiva vedno večjo razširjenost. Vsaj 300000 delavcev štrajka. Ali po zadnjih izjavah klerikalcev v belgijski zbornici se ni več nadejati, da se sklene volilna reforma, da, niti zbornica se ne razpusti, kar bi duhove vsaj nekoliko pomirilo. Liberalna levica apelira na kralja, naj odpusti vlado in razpiše nove volitve, da se narod sam izreče za reformo ali proti njej. Sicer nastane državljanska vojna. Ali Leopold II. se misli baje prestolu odpovedati na korist princa Alberta Flandernskega. Gotovo seveda to ni, kajti kralj se za vso politiko malo meni, ker se rajši zabava po Parizu in raznih francoskih letoviščih. Baje kralj sam simpati-zuje s splošno volilno pravico. Delavci so dobili sedaj močnega zaveznika. Ne le da so se socialisti poravnali z liberalci, izraža celo vojaštvo svoje somišljenje z revolucionarnimi demonstranti. V Charleroi so pozdravljali vojaki demonstrante skozi okna vojaščnice z rudečimi zastavicami, V Gentu so reserviati po ulicah prepevali marseillaiso ter se branili iti v vo-jaščnico. Gnali so jih orožniki šiloma. V Culsmesu so sprejeli delavci dve kompaniji vojakov s klicem: Živela vojska! — vojaki pa so odgovarjali: Živelo delav stvo! Živela splošna volilna pravica! V Mechelnu so vojaki tudi prepevali marseillaiso. V Antverpah je šlo 150 vojakov pred uredništvo socialnodemokratičnega li9ta in pelo marseillaiso. Celo meščanske garde so začele peti revolucionarne pesmi. Več gardistov in vojakov je zaprtih. V Schaerbeeku je v petek ponoči kričalo 50 gardistov: Živela revolucija! Živela splošna volilna pravica! V Šablonu so gardisti protestirali proti surovostim orožnikov ter so jim grozili z orožjem, ako bodo ravnali še nadalje tako bestialno. V Gram= montu so obrnili gardisti orožje na orožnike, ko so začeli ti dreti na narod. Med vojaštvom je torej mnogo socialnih demokratov in revolucionarcev. tudi garde niso zanesliive, orožnike pa sovražijo celo gardisti. Ce nastane kaj resnejšega, se bodo po ulicah streljali gardisti, vojaki in orožniki med seboj! Listi poročajo, da so v Brusiju postopali orožniki z zverinsko neusmiljenostjo ter izzivali proti sebi splošno ogorčenost.
Vojna v Južni Afriki.
»Dai!y Mail« poroča, da so se mirovna pogajanja ustavila. Angleško vojno ministrstvo je soglasno z vso vlado prošnjo Burov, naj se proglasi vojno premirje, odklonilo. Torej se tudi med pogajanjem vojna nadaljuje. To je pač neverjetno, saj so v Pretoriji glavni generali Burov! »Koln. Ztg.« poroča, da sta glavni zapre5 i miru zahtevi Burov, da se mora proglasiti splošna amnestija in preklicati prognanstvo obsojenih Burov. Med zastopniki Transvaala in Oranja baje še ni edinstva. Transvaalci so za skromnejše pogoje, Steijn in Devvet sta neizprosna. Angleška vlada zahteva baje, da morajo Buri brezpogojno kapitulirati. Do konca tega tedna se mora dognati mir ali pa se pogajanja zopet prenehajo. V londonskem zunanjem ministrstvu se je predvčerajšnjim vršila zopet ministrska seja. Salisburv je šel po seji h kralju. Vsi burski voditelji so dobili dovoljenje, da smejo videti svoje družine. Od 7. t. m. do 15. t. m. je bilo usmrčenih 55 Burov, ranjenih 43 in ujetih 167. Samo 5 se jih je udalo. V Kaplandiji je še več manjših oddelkov. Pri Machaviji je ponesrečil angleški vlak. Ubitih je bilo 13, ujetih pa tudi 13 vojakov. Lord Wolseley se te dni zopet vrne na Angleško. Bil je v Dur-banu in v Ladvsmithu. Časopisje je radovedno na njegova poročila o položaju na bojiščih.
Najnovejše politične vesti.
Zaradi Wolf-Schal kove afere sta baje posl. E i senk o 1 b inKutscher prijavila svoj izstop iz vsenemške zveze. — Načelniki nemške ljudske stranke, dr. Derschatta, dr. Chiari in dr. Lemisch so bili včeraj povabljeni k ministrskemu predsedniku, da mu razlože narodne, politične in gospodarske pritožbe Nemcev splošno in v posameznih
kronovinah posebej. — Umorjeni ruski minister Sipjagin je dal v enem letu izključiti 2000 dijakov, zapreti 700 do 800, a okoli 200 njegovih žrtev potuje baš sedaj v prognanstvo v Sibirijo. — Danski prestolonaslednik princ Ha ral d in njegova soproga princesinja Thyra sta prispela incognito na Dunaj, od koder odpotujeta na obisk h kraljici hanovranski v Gmunden. — Črnogorski vojni svet sa je vršil pod knezovim predsedstvom v Rinki. Svet se je bavil z enotno organizacijo ter z zmedenim položajem na Balkanu.
Občni zbor dramatičnega društva.
(Konec.)
Dr. K. T r i 11 e r obžaluje, da ni izšlo blagajnikovo poročilo pred občnim zborom v tisku. Gotovo je, da bi se z opustitvijo opere napravil v slovenskem gledališču velik korak nazaj. Ako opuste Slovenci opero, jo začno Nemci, in naši ljudje bi zahajali k nemškim predstavam, težko pa bi jih bilo privaditi zopet na slovensko opero. Govornik obžaluje, da ima dramatično društvo tako malo članov ter meni, da mora mesto dajati večjo podporo, saj ostane ves denar, ki se da za dramsko in operno osobje, v Ljubljani, gledališče pa tudi privabi vedno mnogo tujcev, ki puščajo svoj denar tukaj. Povišati pa mora tudi dežela svojo subvencijo, kajti doslej se je delala društvu krvava krivica, ko je dobivalo isto podporo kot nemško »Theater-verein«. 95*/0 Slovencev uživa isto podporo kot 5°/0 Nemcev v deželi. To ni nikako razmerje, kar bodo izprevideli tudi Nemci. Opera naj se obdrži na vsak način, a pojasni naj se merodajnim faktorjem, kaj je njih dolžnost.
Obč. svet. L e n č e meni, da mesto ne bo moglo izdatno povečati dosedanje podpore gledališču, a storiti mora to deželni zbor. Vsi slovenski poslanci se morajo združiti za to, da dobi slovensko gledališče vsaj 12 000 gid. na leto, nemško pa 6000 gld. (Klici: Nič! Saj imajo celo rezervni fond! Sparkasa sezida novo gledališče, ker ima denarja preveč). Govornik pravi, da je pravičen obema narodnostima, a dosedanje razmerje v gledaliških podporah dežele je javen škandal. Slovensko gledališče goji opero in dramo, torej vse, nemško pa le dramo in opereto. Razen tega pa je uživalo nemško gledališče deželno podporo že mnogo let, ko se ni slovenskemu gledališču ničesar dalo. To je krivica, ki se mora sedaj popraviti. Govornik je prepričan, da bodo v tem vprašanju liberalci in klerikalci edini. Sloga mora rešiti gledališče, kajti končno je govorniku in vsakemu Slovencu ljubši klerikalec kot nemškutar !  (Odobravanje )
Ravnatelj Iv. Š u b i c pravi, da bo Lenčetovo mnsnje glede deželne podpore težko izvedljivo, ker obstaja med narodno napredno in neko drugo stranko razmerje, ki ni ugodno povišanju takih podpor; to je treba vpoštevati in v prvi vrsti apeli rati na občinski svet.
Ravnatelj G. Pire ugovarja predgo-vorniku, češ da ni radi gledališča med liberalnimi Slovenci in Nemci nobenega dogovora več.
Sod. tajnik Fr. M i 1 č i n s k i konšta-tuje, da so vsi prisotniki istega mnenja, da se sama drama ne da vzdržati. Poza biti pa ni, da slovensko gledališče ni zadeva dramat. društva, nego da je javna zadeva, za katero se morajo brigati v prvi vrsti faktorji pri deželnem zboru in občinskem svetu. Dramatično društvo tla-čani za deželo že več let brezplačno, ker vodi gledališče; s tem si ie dežela prihranila plačo ravnatelja. Nemci bi radi ene predstave, če bi se jim vzela, začeli obstrukcijo, ter bi se pobijala okna, zato pa tudi slovensko gledališče ne sme prostovoljno odpovedati se dosedanjemu šte vilu predstav. Malo imamo Slovenci, s čimer bi se navduševali, a imamo vsaj •voje gledališče in svojo opero. Govornik se spominja velikanskega navdušenja tržaških in štajerskih gostov pri operi »Zrinj-ski«, ki so jo slišali o priliki svojega po-seta I. slovenske umetniške razstave. Taka predstava rodi večje navdušenje kot 25 političnih shodov. Ako merodajni faktorji ne izprevidijo velikanskega narodnega pomena našega gledališča, ako ne uvidijo, da dramatično društvo deželi in mestu izkazuje največje usluge, pa naj društvo vodstvo gledališča odloži. Dežela in mesto si moreta potem poiskati novega vodjo! (Odobravanje.)
Podpredsednik dr. vitez Bleivveis-Trsteniški se strinja z govornikom, da dramatično društvo le tlačani, a za svoj veliki trud žanje malo hvaležnosti. Zato naj bi dežela prevzela vodstvo gledališča, kajti dramatično društvo nima jamstva, da dobi toliko podporo, s katero bi moglo vzdržati gledališče na višini, ki je potrebna za ugled Slovencev.
Ravnatelj g. Pire se zavzema za stališče, naj se z gledališčem poneha docela, saj nima potrebne zaslombe nikjer. Dramatično društvo ni delalo nikdar se-
bično, nego vedno skrajnje požrtvovalno, odborniki so pravi mučeniki, a v zahvalo so se mu metala pod noge polena ter se je dajala potuha raznim nemirnim elementom. Plače so bile vedno zadostne in pravične, a baš oni, ki so najmanje zaslužili, so znali pritiskati z »javnim« mnenjem najbolj. Dalje to ne gre, sicer se provzroči krah. Zato naj se neha z gledališčem čisto, javni zastopi pa naj skrbe dalje sami!
Dr. K. Triller predlaga, naj se pošljeta občinskemu svetu in deželnemu zboru spomenici, s katerima naj se dokaže opravičenost in potreba večjih subvencij. Ako se naj dolgovi plačajo, se mora z gledališčem nadaljevati. Odbor naj bi takoj začel skrbeti za bodočo sezono. Ako se povišanih subvencij ne dobi, se mora gledališče nehati.
Podpredsednik je dal ta predlog na glasovanje, ter je bil predlog enoglasno sprejet.
Nato se je občni zbor zaključil.
izpred sodišča.
G. deželnosodni nadsvetnik Schne-ditz je predsedoval včeraj tem-le prizivnim obravnavam deželnega kot prizivnoga sodišča:
1. Očitanja. Gostač Mangart Smer-kol na Konju je očital Francetu Kotarju, da ima z njegovo (Smerkolovo) ženo »opraviti«, kadar ga ni doma, da je zadnji otrot njegov, da pa on ne bode »tujih pamžev« redil itd. Kotar je tožil. Prvi sodnik je ljubosumnega Mangarta oprostil. No, mrzlo-krvni Kotar je vložil priziv in prizivno sodišče mu je ugodilo ter Smerkola obsodilo na tri dni zapora, da si ohladi svojo ljubosumno kri.
2. „Svet krade . . 451etna po-sestnikova žena Marija Mavc iz Tomišlja se grozno jezi, ker hodijo ljudje črez njeno dvorišče, česar jim pa niti braniti ne more; tam je namreč od nekdaj javen prehod in njen mož je že izgubil tozadevno pravdo. 5. marcija je šla črez to dvorišče tudi Anica Vremek. Mavc jo je pa napadla z besedami: »Mrha. kaj hodiš tukaj, pa svet kradeš!« Razžaljena Anica je šla tožit. Prvo in prizivno sodišče sta pa toženko oprostili. Iz tega pa ne sledi, da sme Mavc vsakomur reči: »Mrha, ki svet kradeš«.
3^ „Larfa . . Posestnikova žena Meta Žnidersič iz Iškeloke je hude jeze; slabo za tistega, ki ji »ne paše na gsiht«. Zadnjič je bila ta jezna posestnica obso jena na 48 ur zapora. Napadla je namreč neko Ivano Susteršič z besedo: »Larfa! Afna!« itd. Poleg tega ji je očitala: »V Iškivasi si se vlačila, v Iškiloki se češ pu parit«. Ivanka Šusteršič je tekla k sodniku in ta je, kakor rečeno, Meto obsodil. Tud: njen rekurz ji ni nič p^ma^al. Sjdišču je namreč pritrdilo prvo sodbo in tako, — tudi če ti >ne paše na g'siht«, draga Meta, ne smeš nikomur kaj taceera reči!
4. Še jedna žalitev". Alojzija Fabijan iz Kamnika je ovadila delavci Franca Novaka, tudi iz Kamnika. Prou neki klepetavi Poloni Molavc je namreč toženec dejal, daje Lojza Fabijan goljulic. itd. Klepetava Polonica je tekla k Lojzi in ji vse povedala. In Lojza je tekla a sodniku. Tam je poleg tega tudi povedala, da je Novak pisal tudi neko pismo, v katerem je ponavljal omenjena očitanja. Š1>j se je za nekaj pohištva, za katerega pa Lojza ni Novaka ogoljufala, katero je nasprotno prav pošteno pridobila. Valed tega je okrajni sodnik obsodil Novaka na teden dni zapora. Prizivno sodišče pa je potrdilo prvo sodbo.
5. „Ljubljanski špetir . . . Frančiška Gorše je ovadila več ljudi, med njimi tudi strojevodjevo ženo Jero Kavčič, da so jo 24 svečana na odprtem dvorišča napadle, prav pošteno opsovale in ko jim je besed zmanjkalo , tudi še opljuvale Okrajni sodnik je Jero Kavčič obsodil na 24 ur v luknjo. Jera pa se je pritožila. Prizivno sodišče je dognalo iz zaslišanja popolnoma nepristranske priče, da je v istini Jera nedolžna, da ni Franco niti psovala niti pljuvala, temveč jo naravnost branila in — Jera Kavčič je bila popolnoma oproščena.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. aprila.
— „Slovenski Gospodar" -.-grozi. V dodatku poročila o celjskem shodu zaupnikov grozi prefekt Korošec I pestjo. Pravi, da je g. notar Baž celjske zborovalce ločil v dva tabora, in da to ne bo ostalo brez posledic za razvoj spodnje štajerske politike, katerih posledic bo so-sabno kriv dr. Sernec. Naposled pa vzdihuje: »Narn se zdi, da smo doslej prepo gosto hodili na limanice . . .« Biležimo to samo, da se vidi, kako nastopajo klerikalci, če se posvetno razumništvo upa količkaj svojega mnenja imeti, v ostalem pa smo prepričani, da klerikalcem ne bo treba teh groženj uresničiti.
— Kdo postane nadškof v Gorici? Dunajska »Information« trdi, da bo
imenovan nadškofom v Gorici sedanji ka> pitularni vikari j goriški prost Jordan. Ta je Lah in je bil dlje časa furlanski drž. poslanec. Poteguje se pa za to mesto tudi škof v Tridentu, dr. Valussi, ki je tudi rodom Goričan, po narodnosti pa Lah.
— Operni pevec Naval-Pogač*
nik pride, kakor poroča »Reichswehr«, na veliko opero v Pariz. Posredoval je pri tem Mascagni. Na pariški operi bo imel naš rojak na leto 90.000 frankov.
— Poljudno znanstveno predavanje. V nedeljo, dne 20. t. m. ob V',11. uri dopoldne bode v veliki dvorani »Mestnega doma« gospod deželni inžener
1. Sbrizaj nadaljeval in končal svoje predavanje o osuševanju ljubljanskega barja. S tem bode v tekoči sezoni sklenjena vrsta predavanj, katera so z zelo povoljnim uspehom prirejala društva »Slovenska Matica«, »Zdravniško društvo« in društvo »P ravnik«.
— Vspored petin dvajsetletnici ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje, ki se bo vršil dne 20. aprila t. 1. v gorenjih prostorih starega strelišča, je naslednji: 1. Godbena točka. "SVagner: »Cesarja Franc Jožefa« koračnica.
2. Slavnostni prolog Natalije pl. Eschstruth (sestavila in poklonila društvu ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje), predava go-spica Pavla pl. Radics. 3. Slavnostni govor gosp. načelnika Avg. Drelseta. 4. Zahvala dijaka VIII. gimnazijskega razreda g. Rudolfa Esta. 5. Pevska točka: »Čast Bogu« L. van Beethovena, proizvajajo dijaki. Slavnostno pogoščenje vsakdanjih gostov. Iz prijaznosti sodeluje slavna godba pešpolka št. 27 kralj belgijski, ki bo svirala 12 skladb. Začetek slavnosti ob 11. dopoldne. Vstop prost.
— Dijaška in ljudska kuhinja. Dne 17. t. m. dopoldne je prišla v stanovanje gospe Hedvike pl. Radics, ki je v upravnem odboru dijaške in Ijudake kuhinje, odkar društvo obstoji, deputacija in ji vročila veliko košaro cvetk, bronast pi-salnik z vrezanim posvetilom in pozlačenim peresom ter primerno od vsega odbora podpisano adreso, katero je prečitala gdč. Ana Roner — vse to v priznanje zaslug za dijaško in ljudsko kuhinjo. V deputaciji so bili načelnik gosp. Drelse, predstojnica gospa I. Kos, njena namestnica gospa Fleischmann, odbornici gospa dr. Tavčarjeva in gdč. Roner jeva ter gospa Moosova in gospodična Kersnikova.
— Kettejev nagrobni spomenik. Pred kratkem so minula tri leta, odkar smo spremili k večnemu počitku nepozabnega pesnika Karla Ketteja. Na starem ljubljanskem pokopališču ob desni strani v zatišju sredi mladih cipres je naznanjala mala plošča na skromnem lesenem križu Kettejev grob. Tekom teh let pa je pustila narava svoje sledove; lesen križ trohni v podstavi, napisa ni skoro več razločiti, tako da ne najdeš gomile, če ne veš zanjo od pred. To žalostno stanje groba je napotilo pokojnikove prijatelje, da so pripravljeni oskrbeti ranjkemu Karlu Ketteju trajnejši spomenik — nagrobni kamen s pomočjo radovoljnih prispevkov od strani slovenskih rodoljubov. Uredništvo našega lista je pripravljeno priobčevati imena in zneske darovalcev, ko bo kamen postavljen, priobčimo tozadeven obračun. Prosimo torej prijatelje prelepih Kettejevih poezij, naj se spomnijo prerano umrlega pesnika. Blagi Kette je toliko duševnega svojega bogastva daroval slovenskemu narodu, da vsaj zasluži mesto trohlenega lesenega križa nagrobni kamen.
— V kazinskem steklenem salonu je bila sinoči variete-predstava, na katero se je zbralo jako mnogo občinstva, posebno častnikov vseh vrst. Mej drugimi pesmimi je neka pevka zapela tudi v hrvatskem jeziku znano ljubko pesmico »Za jedan časak radosti, hiljadu dana žalosti«. Toda glej, nekaterim prenapetežem se je zamerilo, da se v kazini glasi slovanska pesem, in dva izmed njih , uradnik tabačne tovarne Ade na u ter izdelovalec salam, An-dretto sta začela sikati in žvižgati. A naletela sta slabo. Občinstvo — dame in gospodje — je začelo burno in demonstrativno ploskati in to ploskanje se je ponavljalo tako, da je pevka vso pesem pela. Konstatirati moramo, daje nemško občinstvo samo tako postopalo in da so
obsojali ravnanje omenjenih prenapetežev tudi možje, ki so vedno nastopali za nemško stranko in za njo že kaj storili. Velikega Germana Andretta, čigar oče je bil tako trd Italijan, da še na stara leta ni znal nemški, sploh noben človek ne smatra resnim, o Adenau-u bi pa mislili, da je že čas, da postane pameten. V Idriji je streljal na ljudi, zadnjič pa je imel konflikte s policaji ter bil sodno obsojen. Kaj si domišlja ta človek, da je bil poslan v Ljubljano, da tu zdražbe in škandale dela?
— Požar. Iz Doba se nam piše: Dne 10. t. m. je pričelo pri g. posestniku Mihi Levcu v Dobu ob 91/«- uri zvečer goreti. Takoj, ko se je ogenj pokazal, prihitela je prostovoljna požarna bramba omenjene vasi na lice mesta. Kmalu se je nabralo tudi polno drugega ljudstva, med katero se je mešal tudi naš slavnoznani župan Boštjan Zamik. Mož je seveda pristno klerikalnega prepričanja, katero posebno pri polni vinski kupici rad razodeva. Prisotnega pa ni bilo pri požaru nobenega žandarja, in zavoljo tega je imel župan nalogo priskrbeti ljudi, da bi gonili brizgalno, ker je bilo premalo gasilcev. Toda ta se je pač malo za to brigal in je raje v miru pušil, oddaljen komaj deset korakov od ognja, pipo tobaka, ki mu je gotovo dobro teknila. Nasprotno pa je g. kaplan Karol Dornek, ker je razvidel, da je sila velika, dvakrat pomagal brizgo goniti. Naposled pa se je njegovo župansko veličanstvo le naveličalo gledati, in obrnilo se je in odkorakalo počasno častitljivih krač proti domu, dasiravno so gasilci še štiri ure po odhodu »purgrmajstra« gasili. Toda nikar ne mislite, da je mož vedno tako počasen. Le pridite v našo vas ob času občinskih volitev! Tedaj mu pa ni nobena noč predolga in mnogokrat še celo nima časa svoje običajne pipe tobaka prižgati. Oj ubogi konji, ubogi vozovi in še bolj ubogi črevlji! Po volitvah je pač vse razbito, strgano. Sicer pa le tako dalje, g. župan, se bodemo že videli, kajti nam ni mogoče molčati, ker smo preveč skrbni, in se zelo trudimo, da se bode Vaša slava razširila daleč črez meje slavne Vaše Črne gore.
— Realčno poslopje v Idriji.
Stavba realčnega poslopja je bila oddana stavbinski firmi g. Tonnies v Ljubljani. Načrt je napravil arhitekt gospod K*rol Holinskv v Ljubljani. Stavba bo veljala 180.000 K.
— Dovoljena rudosledba. Okrožni rudarski urad v Celju je ljubljanskemu škofu gosp. dr. A. Bonaventuri Jegliču dovoli!, da smo v političnem okraju celjskem v smislu določeb splošnega rudarskega zakona z dne 25. marca 1854. za dobo enega leta t. j. vštetega 27. marca 1903 rud o slediti.
— Volitve v Krminu in Brici. V »Soči« čitamo naslednji umestni opomin: Lani jeseni so pripomogli Brici, kateri imajo v tretjem razredu volilno pravico v Krminu. liberalni stranki do zmage, ker so volili po veČini njene kandidate, le majhen del Bricev je šel za klerikalno stranko. Brez dvoma bodo lovili tudi sedaj briske volilce pristaši ene in druge stranke, kajti volilni boj obeta biti naravnost velikanski. »Gorica« se je že oglasila ter vabi Brice, naj gredo volit »avstrijske kristijanske kandidate«, to je kandidate klerikalne stranke. Gregorčič vabi Brice na volišče za laško reakcijonarno stranko v Krminu, da se skaže tako hvaležnega za glasove iz Krmina, oddane zanj pri volitvi v peti kuriji. Brici naj bi mu torej služili v to svrho, da izkazuje on svojo hvaležnost krminskim Furlanom! Brici storijo zategadelj edino pametno, da se ne dajo vpreči v klerikalni voz za štafažo Gregorčiču, marveč da sploh ne pojdejo volit. Obe stranki v Krminu sta laški in po svojem dosedanjem ravnanju s Slovenci ne zasluži ni edna ni druga na slovenski strani toliko zaupanja, da bi se šli Brici tepst za nju. Krmin je furlanski, in zato naj si Furlani sami odločijo, kdo bo gospodaril v občini.
— Učiteljski dom v Celovcu. Vlada je odobrila pravila tega društva in »Mir« poroča, da se je že začelo z nabiranjem prispevkov. Isti »Mir« javlja, da je kot prva darovala društvu neka neimenovana dekla v Celovcu 100 K . . .
— Dela pri predoru skozi Karavanke so se izročila tvrdki Gross
& Co., ki je stavila najmanjšo ponudbo. Sedaj se tudi kmalu odloči, kdo dobi dela pri bohinjskem predoru.
— Nov italijanski list so ustanovili v Gradiški. Ime mu je »Patria« ter je glasilo furlanske demokratične stranke.
— Zopet stavka v Trstu. V ladjedelnici »Stabilimento tecnico« je ustavilo delo kakih 150 delavcev, ki zahtevajo 20% zvišanje mezde, dočim je ravnateljsvo pri volji, le nekaterim izmed njih dodati 20 h k plači.
— Zgorela je v Trstu v ulici »Via arcata« 70letna Antonija C o n s t, a n t i n i.
— Eno uro štrajkali so danes zjutraj zidarji kranjske stavbne družbe pri stavbah justične palače in Bahovčeve hiše. Zidarji hočejo, da se jim skrajša delavni čas za eno uro.
— Zaprli so pisarja F. J., ker je svojemu stanodajalcu vzel in prodal posteljno opravo in uro, vredno 60 K.
— V Ameriko se je odpeljalo ponoči z južnega kolodvora 76 oseb.
— Zlato uro in srebrno verižico je na poti po Zaloški cesti do D. M. v Polju izgubil trgovski pomočnik A. K.
* Dvoboj Steinwender-Walz. Včeraj popoldne je bil med poslancema Steinwenderjem in VValzem dvoboj na sablje. Walz je bil le nekoliko opraskan, Steinwender pa ranjen tako, da so sve-doki izrekli, da ni zmožen za nadaljnje bojevanje. Dvoboj je bil s tem končan, Steinwender in Walz sta si segla v roke in se pobotala.
— Opozarjamo na inserat o izdelovanju razglednic; vse razglednice, kar se nam jih je predložilo, so jako lične.
* Najnovejše novice. V zrakoplovu črez Alpe. Nadvojvoda Leopold Salvator se je vzdignil predvče rajšnjim vSolnogradu v svojem zrakoplovu »Meteor« ter prispel, v štirih urah črez najvišje vršace v Judenburg. —■ A vreli j SchoII, eden najpopularnejših pisateljev, je umrl v Parizu. — Zaradi raz-žaljenja našega cesarja je bil obtožen v Berolinu založnik W i e m a n n. Sodišče pa ga je oprostilo, ker se smešije v dotični brošuri baje le avstrijski jezuitje, ne pa cesar. — Poljedelski štrajk je znova izbruhnil v južni Italiji. Vojaštvo se koncentruje. — Na vislice so obsodili dunajski porotniki bivšega železniškega kurjača Wiborila, ki je dne 26. januvarja t 1, oropal in umoril stari-narja K e s s 1 e r j a.
* roi en exil". Blizu Pariza je umrl titularni španski kralj Fran, soprog pregnane španske kraljice Izabele II. Umrli kralj je bil samo soprog svoje žene kraljice Izabele, govoriti pa ni imel prav nič, še manj kakor mnogoštevilni ljubimci vedno zaljubljene kraljice. Ko je bila kraljica pregnana s prestola, jo je zapustil tudi kralj.
Društva.
— Dolenjsko pevsko društvo v Novem mestu priredi jutri, v soboto 19. aprila t. 1., koncert in ples v prostorih Narodne čitalnice v Novem mestu. Spored koncertu: 1. a) Henselt: Romanca; b) B. Smetana-H. Trneček: »Vvšehrad«, simfonična pesem, igrata na dva klavirja gospica G. Goljeva in g. I. Hladnik. 2. F. Schubert: Psalm »Bog moj pastir«, čve-teroglasen ženski zbor. 3. A. Dvofak: »Kmetovalčeva himna«, mešan zbor. Pri zborih sodeluje drugi oddelek učenk »Glasbene Matice«; zbora na klavirju spremljati gospica G Goljeva in M. Rosi-nova. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Pristop imajo členi Dol. pevskega društva, Narodne čitalnice in »Glasbene Matice« ter po njih vpeljani gostje; dalje dijaki c. kr. višje gimnazije; vstopnine ni.
Književnost.
— „Slovanskv Prehled" ima v
7. številki tole vsebino: Ružena Jesenska: Z nejnovejši poesie maioruske. Bohdan Lepkvj. O. Wagner: Ze současne tendenčni poesie polske. F. Vodsedalek: Lva N. Tol-steho kfestanske učeni. Jifi Polivka: Z jihozapadniho pomezi svčta slovanskeho. M. Jama: O slovinskem uman i vytvarnem. Adolf čern^: Narodopisna mapa Dolni Lužice. Slovane v^chodni. Jihoslovane.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 18. aprila. V današnji seji poslanske zbornice je prišel na
razpravo nujni predlog nemških nacio-nalcev zastran odškodnine občinam za opravljanje poslov prenesenega delokroga. S tem predlogom hočejo nacio-nalci samo zadržati proračunsko razpravo, da bi vlado prisilili ugoditi nekaterim njihovim postulatom Razvila se je velika debata, v katero je poleg mnogih poslancev posegel tudi ministrski predsednik K 6 r b e r, ki je desti ostro prijemal nemške nacionalce, po-vdarjaje, da je neplodnost največja nevarnost za parlamentarizem. Nacic:-nalci so Korberja motili z vsakovrstnimi medklici in končno rekli, da se je Korber v svojem govoru iz njih norca delal. Kakor se čuje, hoče M a lik koncem te razprave predlagati, naj se o podpori 16 milijonov za Prago otvori posebna razprava, zahteval bo tudi glasovanje po imenih.
Dunaj 18. aprila. Danes so se sešli Wclfovi in Schalkovi svedoki, da bi se dogovorili glede dvoboja. Pa do tega niti prišlo ni. Schalkova svedoka sta namreč odklonila Wolfovega svedoka Stranskega, tajnika dunajskega vsenemškega društva. Očitala sta mu, da je falsificiral neki podpis. Stranskv, ki je reservni častnik, se je moral odstraniti.
Dunaj 18. aprila. Krščanski socialisti so sterili novo nasilstvo, ki najbrž provzroči velike viharje. Dunajski magistrat je namreč razveljavil izvolitev socialnega demokrata Picka načelnikom gremija trgovskih nastavljencev. Pick je bil izvoljen z večino 1400 glasov. Magistrat je razveljavil izvolitev, ker glasovnice niso bile bele nego belorumen-kaste Socialni demokratje so radi tega lopovstva krščanskih socialistov kar iz sebe.
Dunaj 18. aprila. Docent na dunajskem vseučilišču dr. M. Murko je imenovan rednim profesorjem slavistike na graškem vseučilišču na mesto dr. Kreka.
Peterburg 18 aprila. Na mesto umorjenega ministra Sipjagina je imenovan Pleve ministrom notranjih zadev.
Bruselj 18 aprila. Sedaj štrajka že okrog 300.000 delavcev. V nekaterih krajih počiva vse delo. Razprava o predlogu, da naj se revidira ustava in naj se uvede jednaka volilna pravica, se konča danes ob šesti uri. Klerikalna večina je v klubovi seji sklenila odkloniti vsako revizijo in vsako premembo volilne pravice. Debate so burne. Liberalci, socialni demokratje in krščanski socialisti nastopajo solidarno proti ljudske krvi žejnim klerikalcem.
Bruselj 17. aprila. Tudi vojaštvo se je v raznih krajih začelo puntati. Delavci upajo, da se jim pridruži mnogo vojaštva, če pride do revolucije.
Bruselj 18. aprila. Razširjajo se danes dve razburljivi vesti: 1. da hoče celo ministrstvo odstopiti, 2. pa, da je ministrski vodja odločil, da še po zavrženi volilni reformi z največjo brezobzirnostjo zaduši z orožjem vsak vstanek. Položaj je vsled tega skrajno viharen.
Haag 18. aprila. Bolezen kraljice se hujša. Temperatura je dosegla 40 stopinj. Po celi državi vlada splošna žalost
Haag 18. aprila. Mirovna pogajanja so se pretrgala.
Narodno gospodarstvo.
Ljubljanska  mestna hranilnica.
V seji ljubljanskega občinskega sveta dne 2. aprila je poročal o mestni hranilnici občinski svetnik Prosenc in sicer tako le:
Upravni odbor mestne hranilnice v Ljubljani je predložil z dopisom z dne 25. marcija t. 1. št. 1595 potom mestnega magistrata občinskemu svetu računski zaključek in bilanco za dvanajsto upravno dobo t. j. za čas od 1. januvarija 1901 do 31. decembra 1901, ter prosil v tej vlogi, da občinski svet ljubljanski odobri ta računski zaključek, kakor veleva § 27. odst. 5 hranilničnih pravil. Finančni odsek je predloženi računski zaključek natanko pregledal in čast mi je slavnemu občinskemu svetu o vspehu tega pregledovanja poročati ter končno staviti primerne predloge.
Delokrog občinskega sveta glede predloženega računskega zaključka je po hranilničnih pravilih § 27. omejen na pre gledovanje in potrditev računov; kakšno mora biti pregledovanje računov, to sledi iz besedila § 39. hranilničnih pravil. Iz računskega zaključka mora biti razvidno število ulog, znesek uloženih kapitalov, kako so se ti porabili, potem koliko imajo terjati uložniki za vloge in obresti, koliko je za hranilnico kot prirastek k reserv-nemu zakladu preostalo in končni stroški za upravo; raz ven tega je v njem objaviti tudi primerjanje vseh teh podatkov z re zultati prošlih let.
Častiti gospodi tovariši! Vi vsi dobili ste tiskani računski zaključek za upravno leto 1901 in vsak izmed Vas se je lahko prepričal, kakor finančni odsek, namreč da je zaključek sestavljen strogo v okviru predpisov, nahajajočih se v hranilničnih pravilih. Iz predložega računskega zaključka sledi namreč:
1. Da je imela mestna hranilnica koncem leta 1901 vlog 15.859, 2. da je znašala vložena skupna glavnica kron 15,074.26511, 3. da se je od teh vlog na hipoteke K 9,260.00553, občinam kron 2,264488 69, proti zastavi vrednostnih listin K 23.344—, na menjice K 73382.—, posodilo, 4. da je pri raznih denarnih zavodih naloženo na tekoči račun kron 1,135.88080, 5. da vrednostne listine po kurzu znašajo dne 31. decembra 1901 K 2,255.27840, 6. da so stroški za uradno upravo z davki vred po odbitku povrne-nih stroškov in davkov znašali K 46.17180 in končno 7. da znaša čisti dobiček za leto 1901 K 72.89576.
Ta dobiček prištel se je splošnemu rezervnemu zakladu, kateri je narastel na K 36003078, to je 2.38<>/o vseh ulog.
Glede na ta narastek splošnega rezervnega zaklada in pa ker mestna hranilnica potrebuje mnogo prostora in pripravne pisarne, zato je upravni odbor sklenil sezidati novo poslopje za mestno hranilnico in v to svrho nakupil v Prešernovih ulicah takozvano Supevčevo posestvo. S tem sklepom storila je mestna hranilnica veliko uslugo občini ljubljanski, kajti na ta način bode regulirana Prešernova ulica, a tudi za hranilnico je ta sklep velevažen, kajti v tem novem poslopji se ne bodo nahajali samo novi, lepi pisar-nični prostori, temuč rezervni zaklad, ki je sedaj donašal samo 4%, bode veliko ugodneje investiran.
In tako se bode v bližnji bodočnosti preselila hranilnica v lastne nove prostore. V teh prostorih pa se bode tudi razdelilo uradno poslovanje drugače, kakor je bilo dosedaj in zato treba, da ravnateljstvo mestne hranilnice napravi v smislu § 6. izvrševalnih določb k pravilom mestne hranilnice načrt poslovnega navodila, ter ga predloži občinskemu svetu v potr-jenje. (Konec prih.)
Mateorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m. Srednji iračni tlak 786*0 mm.
April |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	a>	Vetrovi	Nebo	11 U
17.	9. zvečer	734 5	12*9	brezvetr.	oblačno	li
18.	7. zjutraj	735 5	12 2	al. jzahod	oblačno	S
n	2. popol.	7360	17-2	ar. jvzhod	del. jasno	o
Srednja včerajšnja temperatura 12*1*, nor-male: 101*.
Dunajska borza
dne* 18. aprila 1902.
Skupni državni dolg v notah   .... 101 75
Skupni državni dolg v srebru .... 10145
Avstrijska zlata renta....... 120 35
Avstrijska kronska renta 4%  .... 99 50
Ogrska zlata renta 4°/0....... 120'05
Ogrska kronska renta 4°/a..... 97'65
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1597'—
Kreditne delnice......... 675"—
London vista.......... 240 45
NemSki državni bankovci za 100 mark 11737-/-
20 mark............ 23 46
20 frankov........... 1908
Italijanski bankovci........ 9317','t
C. kr. cekini...........1128
Zahvala.
Za mnogostran8ko izraženo nam sočutje povodom bolezni in smrti našega preljubega očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda
Alojzija Bayr-ja
c. kr. rač. svetnika v pokoju in hišnega posestnika v Ljubljani
izrekamo tem potom vsem sočustvujočim svojo srčno zahvalo. Istotako se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter drugim ude-ležnikom za časteče spremstvo dražega ranjcega k večnemu počitku. Osobito naj sprejme našo presrčno zahvalo si. občinski zaetop ljubljanski za položitev krasnega venca na rakev, dalje vsi gg. uradniki raznih uradov in stanovski kolegi ranj • cega ter uradniki kmetske posojilnice.
V Ljubljani, dne 18. aprila 1902.
(930) Žalujoči ostali.
I
opisnice z lastno fotografijo
po tvoji metodi izdeluje v 10 minutah v velefini platinasti
izpeljavi (929_i)
Oskar Thurm, fotograf
£attermannov drevored, ftdeč leseni paviljon.
Ciž. Kr. aisirijsfci m iržaim mm*
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta.
Odhod ls LJubljane jot. kol. Proge 6ei Trble
Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubno tez Selzthal v Auasee, So! nog rad, čez Klein-Beifling v Stevr, v Lino na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj, ces .Selzthal v Solnograd, Inomost, ces Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dtoaoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celevec^Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, ces Selzthal v Solnograd, Lend-Gastem, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gemvo, Pariz, ces Klein-Beifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz 1. in 11. razreda), Lipako, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. ori zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzenafeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m. zjutraj osobni vlak m Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna. Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoJjdne osobni vlak z Dormja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, {direktni vozovi L in D. razreda), Bucejevic, Solnograda, Linca, Stejra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta Zel--.' ob jazeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mo horja, Pori tabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne ceobm vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenafeste, Pon tabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Du-ns^a, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prog« is Kcvega me it a u Sočevja. Osobm vlaki: Ob & uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoiudne in ob B. uri 35 m zvečer. — Odhod 1% Ljubljaše drž. kol. ?? Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 rr, zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob tf. uri 50 m zvečer, ob 10 ari "5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. li Eainnifca Mešani vlaki: Ob 6. uri 4S tu zjutraj, ob 11. uri 6 o dopoludne, ob ti. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (i)
Specijalitete
fine lm, doto dobavljene
priporoča (416—51)
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, Ljubljana.
PoStne pofiiljatve 5 kil franko.
Govori, poje in se smeje v vseh
Grammophon
je najbolj čl svetovni govorilni aparat.
SliSi se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld.
Grammophon-Automat
650-13
v katerega se vrže 10 vin, je najboljši vir dohodkov »a gostilne. Cena 120 in 130 gld. Jako lepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem. Plošee iz traVgra Kumija v veliki izberi, tudi slovenske, ima zmirom v zalogi
Rudolf Weber, urar
Mj|ntsllana9  Stari trg
mestne hranilnice v Novem mestn dne 31. decembra 1901.
Račun
Aktiva
hipotečnih posojil......
,. obresti......
menic..............
meničnih obresti: Zaostale
tekoči.............
zalog..............
efektov. . . ,.........
efektnih obresti.......
zamudnih obresti: Zaostale
inventarja...........
zavarovalnin.........
uradnih stroškov......
občinskih posojil.......
obresti občinskih posojil. . blagajne......... . . .
1,269 539 13.968 154.573 24
120.712 3.090 169.283 2.763 930 ooo 26 70
101.000 200 73 606
1,910.554 49
51
'asiva
hipotečnih obresti: Predpla-
čane..............
meničnih obresti: Predpla-
čane..............
založnih obresti: Predpla-
čane..............
pro diversi ..........
davkov in pristojbin .... izgube in dobička: Čisti dobiček..............
K	h
1,887.889	80
6.825	23
2.249	14
20	68
233	18
189	76
13.146	70
1,910.554 49
Bilanca rezervnega zaklada dne 31. decembra 1901.
Račun efektov.
K
51.273 66
51 273 66
livi
K
Račun glavnice
51.273 66
51.273 ; 66
Bilanca posebne rezerve za kurzne izgube dne 31. dec. 1901.
Razlika po kurzu dne" 31. dec. 1901 1
a) pri upravnem imetju..... 261
h) „ rezervi......._3
2o6
40
dva
K
Račun glavnice
265 40
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem mestu.
265 I 40
(911)
«8»S
l|f J(a ncuc opravljene ^mj£ gostilne pri
na Dolenjski cesti hiš. štev. 4 ^
sem prevzel in jo otvorim z dnem 20. i. m.
Prijetni gostilniški prostori in krasen vrt so cenjenim gostom na razpolago kakor tudi prostor za igro na kroglje »balin«.
Točil bodem le najboljša, garantirano pristna vina in izborno pivo, ter skrbel za postrežbo ukusnih jedil, mrzlih kakor tudi gorkih.
Zagotavljajoč nizke cene in točno postrežbo vabim slavno občinstvo iz mesta in dežele k prav pogostemu obisku ter bilježim (923—2)
Z velespoštovanjem Mat^C LoUrCnCIC.
Natakarica
(931-1)
sprejme se takoj na deželi blizo Ljubljane. Kje? pove upravništvo »SI. Naroda«.
Stara, dobro obiskana in velika
na deželi v lepem trgu se da takoj na račun ali v najem. (932—i)
Ponudbe pod „gostilna na deželi"
na upravništvo »Slov. Naroda«.
Obrestinosna in trgovska
hiša v Gradcu
2 nadstropji visoka, na jako ugodnem kraju se proda, eventualno se zamenja za dobro vpeljano trgovino na deželi. — Mešetarji so izključeni. — Ponudbe pod: „M. S. 1878" na uprav. »SI. Nar.« (872—2)
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v deželni  le a nI ..pri  TI arij I ponin-a;aj" -VI. liHinie -a in v lekarni Ibald
pl, Trnkuezy-Ja v LJubljani.
Z uspehom podgansie smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (2605-21) li. 14 re«, mlekarija.
OgOVOr med
hribolazci!
Pipar: Prijatelji, katera pijač'ca zdi se Vam vedno se najboljša ?
••>.» \oti|.i(| AOi|e.%3 : \% \
Pipar: Dobro — uganili ste. (863—8)
Plpar In zbort
Zato pa, prijatelji, pijmo ga, S Cvekov brinovec iz Kamnika. iS
Karbolinej Avenarlus patent
h 25 let preskušeno, les obvarujoče sredstvo,
Pred ponarejanjem se svari.
Tovarna za karbolinej E. Avenarlus
Amstetten na Niž. Avstrijskem. Pisarna: Dunaj, 111/1, Hauptstrasse 18. Prodaja Fran Stupica, Ljubljana. (877—2)
Prodaja slik.
Dve veliki historični sliki i
„Kraljici Mariji Stuart prebere njeno obsodbo"
in
„Elizabeta, kraljica angleška, imenuje Roberta Dudley grofom Leicester"
dalje
„portret našega cesarja v naravni veličini v polni maršalski uniformi" (928-d
prodajo se za primerno ceno.
Slike se lahko ogledajo vsak dan do 10. maja t. I. pri Viljemu Astolfi, posestniku v  Škocjanu  na Dolenjskem.
Jelncnilt«
v največji izberi po naj-3mernejših cenah
priporoča
L. WJiK«5cb
Ljubljana, Afcj/n/ trg 15.
blafrjaH is odgovorni uradnik: Dr. Ivan Tavčar.
Laitnina in tiak »Narodna tiakarna«.
90