TRGOVSKI Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4. leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 22. oktobra 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 122. Pritožba Zveze trgovskih gremijev proti zavrnitvi njene kandidatske liste na ministra trgovine in industrije. V sredo, dne 19. t. m., sta se napotila v Beograd delegata Zveze trgovskih gremijev in Vrhovnega obrtniškega sveta za Slovenijo gg. Josip Kavčič in Josip Rebek, da na merodajnih mestih izneseta pritožbe proti pristranskemu in krivičnemu postopanju volilnega odbora za volitve v TOI zbornico. Delegat Zveze trgovskih gremijev je predložil ministru trgovine '111 industrije g. Spahu posebno pritožbo proti sklepu volilne komisije, ki je zavrnila stanovsko kandidatno listo Zveze brez možnosti vsakega popravka. Pritožba je vložena v zmislu. čl. 26. zborničnega zakona z dne 29. junija 1868 proti kršenju odredb Uredbe o reorganizaciji in volilnem redu za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, št. 13296/IIT. od 30. junija 1927, s strani volilne komisije za izvršitev volitev v to zbornico. Pritožba navaja, da je volilni odbor z aktom 69/vol od 19. oktobra t. 1. odločil, da se kandidatna lista Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo odkloni, češ, da ne odgovarja predpisom volilne uredbe. Nasprotno pa je volilna komisija na isti seji sklenila, da se kandidatni listi Zveze obrtnih zadrug in Zveze industrijcev predlagateljem vrneti v svrho popravka v roku treh dni. Iz političnih razlogov je bil torej v eni in isti stvari uporabljen različen postopek. S svojim ukrepom je volilna komisija kršila jasne določbe čl. 17. volilne uredbe, koji se glasi: >Č!e se kandidatne liste ne ujemajo s predpisi te uredbe, jih mora volilni- odbor v treh dneh vrniti, da se popravijo. Poziv se mora vročiti na dostavnico pooblaščenemu zastopniku liste, ali njegovemu namestniku. Če se vložo take liste istočasno, mora poslati volilni odbor ta poziv vsem zastopnikom listo. Če so na raznih listah ista imena, mora označiti volilni odbor s sodelovanjem zastopnikov list osebe istega imena tako, da jih je mogoče razlikovati. Uredba torej ne dela nikake razlike, če so pogreške priloženih kandidatnih list formalnega ali materijalnega znanja, temveč striktno določa, da se mora vsaka lista, ki se ne sklada s piedpisi uredbe, brezpogojno vrniti predlagateljem, da jo v roku treh dni popravijo. Kljub temu komisija ni ravnala v zmislu uredbe ter je kandidatsko listo Zveze trgovskih gremijev zavrnila in proglasila za izvoljene brez volitve kandidate liste, katere nosilec je g. Jelačin. To rešenje z izvoljenimi kandidati se je že objavilo v Uradnem listu« z dne 20. t. m. Pritožba nadalje omenja, da volilna komisija ni upoštevala ministrovih odredb glede volilne pravice pridobitnih in gospodarskih zadrug, temveč je v nasprotju z njegovimi navodili unesla v volilni imenik vse člane načelstev onih zadrug, ki ne vrše nobenega trgovskega posla in ne plačujejo piidobninskega davka. S tem je zopet kršila čl. 3 točko d) volilne uredbe, kakor tudi temeljna načela zakona o zbornicah iz leta 1868, ki velja v področju Slovenije. Na ta način se je podelila v trgovinskem odseku volilna pravica nad 4000 osebam, ki nimajo nobene zveze s trgovino ter se v zmislu uredbe ne morejo smatrati za interesente zbornice. Volilni odbor pa je hotel, da s kršitvijo zakona uniči listo pravih trgovcev, ker so v Zvezi trgovskih gremi-juv udruženi vsi gremiji Slovenije (po številu 27) s ca. 10.000 člani, tako da predstavlja ta Zveza strokovno stanovsko organizacijo celokupnega trgovskega stanu v Sloveniji, ki hi bil na ta način oropan svojega najosnovnejšega stanovskega prava, da sodeluje pri volitvah v svoje interesno zastopstvo. ki mora zanj žrtvovati na lelo milijonske vsote. Pritožba poudarja, da je zavrnitev kandidatske liste Zveze trgovskih gre mi jev izzvala največje ogorčenje v vseh gospodarskih krogih in konča s prošnjo, da minister trgovine in industrije, ki mora čuvali nad tem, da se pravilno izvršujejo od njega izdane naredbe. sklep volilne komisije glede kandidatne liste Zveze trgovskih gre-niijev razveljavi, ker nasprotuje jasnim predpisom čl. 17. volilne uredbe. Rink nujnosti stvari pa naj brzojavno naroči volilni komisiji, da postopa po predpisih uredbe ter vrne kandidatno listo Zveze trgovskih gremijev predlagateljem, da jo v roku treh dni popravijo, objavo v »Uradnem listu« pa prekliče. »Economist«-ove indeksne številke. Londonski Economisk dobo in za povojna leta: (povprečnost 1901-195) ,Tylij 1914 November 1918 Marec 1920 Januar 1926 Marec 1927 Avgust 1927 ... September 1927 Žitarice in meso 500 579 1289 1508 892 % 880.'/. 883 860X* prinaša sledeče indeksne številke za predvojno Razno Druga živila Teksti- Minera- ^eT,’’ (caj, sladkor) lije 5C0 352 782 K 914 604 'A 704 731 748 ,'4 500 400 616 'A 464 'A 1648 903' 2974 K- 1246 1117 726 909 'A 725 1111 640 1.008'A Gl 7 500 553 1389 / 1700‘A 758K-725 706 713 'A Cene žitu in mesu so bile najvišje 7 °|arcu leta 1920, so bile takrat tri- irSk visoke kot v ,etih 1901 do t" 1 'anuarja 1926 do letošnjega septembra se niso dosti spremenile. Cene drugih živjj (gaja, sladkorja) so d marca 192o naprej sicer tudi pa-ae, a se davno ne tako kot cene m iQo^a' -U.di tekstilije so bile v marcu 1920 najdražje jn so padle od takrat do danes skoraj za 200% Mi- V Skupaj odstotkih 2200 100 2565 1.103 6212 282'0 8352 379-6 4189 190'4 3944 179'3 4071 185 4038 183\5 neralije so od marca do danes zgubile skoraj 100 odstotkov, a so še zmeraj za polovico dražje kot v povprečnosti let 1901—1905. Gumi, les in petrolej sovzačetkoma zel° poskočili, sedaj se držijo že ca dve leti precej enako vi- ?°J/rm-f vzarae™° za skupno podlago let 1901—1905 povprečnost 100, vidimo, daje bilo že zadnje predvojno leto-1916 nekoliko dražje kot to pet-letje. Na koncu vojske, v novembru 1918, si dal za vse imenovano blago iste količine 252'6 funtov, dočim si dal v letih 1901—1905 samo 100 funtov. Marec 1920 izkazuje skoraj 380 funtov, januar 1926 pade na polovico, in se drži ta številka skoraj do danes. ZAČETEK KONFERENCE V ŽENEVI. V Ženevi zboruje konferenca, ki se peča z vprašanji izvoznih in uvoznih prepovedi in omejitev. Konference se udeležujejo zastopniki 32 držav, med njimi tudi U. S. A. in Egipta, ter s posvetovalnim glasom zastopniki Mednarodne trgovske zbornice. V pozdravnem nagovoru je predsednik Colijn, bivši holandski ministrski predsednik, rekel, da gre za udejstvitev enega najvažnejših sklepov pomladanske gospodarske konference v Ženevi. Gospodarski odbor Zveze narodov se je za pripravo konference dve leli prav resno trudil. Zastopnik U. S. A., \Vilson, je izjavil, da pripisuje njegova vlada konferenci velik pomen za vzpo-stavo normalnih trgovskih razmer v Evropi ter da zato pričakuje, da bo imelo delo konference praktične zaključke. Nemški zastopnik Drendelenburg je izjavil, da bo njegova vlada podpirala vse določbe od gospodarskega odbora predloženega načrta, ki naj bi omogočile kolikor mogoče prosto in neovirano izmenjavo blaga, in da bo nastopila proti vsem klavzulam, ki bi iz kateregakoli vzroka hotele ohraniti sedanje razmere. Anglež Chapman je zagotavljal, da se njegova vlada zaveda, da se vse sedanje te/.koče ne morejo odpraviti v kratkem času. Francoski delegat Serruvs je poudarjal, da Sinatra francoska delegacija predloženi načrt za izborno diskusijsko podlago. ŽGALN1CE ŠPIlilTA V ČEŠKOSLOVAŠKI. Na zadnjem gospodarskem zborovanju v Pragi so se posvetovali o zahtevah kmetijskih krogov, zlasti onih, ki pridelujejo krompir, naj se v okviru akcije za uporabo previškov krompirjevega pridelka dovoli kmečkim žgalnicam izreden produkcijski kontingent 70.000 hi špirita. To množino bi spravili in bi jo prevzeli v bodočih dveh kampanjskih letih, v katerih bi se žgal na pravica posameznih žgalnic sorazmerno omejila. Druge skupine žgalnic bi vsled te izredne dovolitve nič ne trpele. Zadevo študirajo sedaj posamezna ministrstva. Sitnosti dela špiritova veleindustrija, ki ima tudi preveč krompirja in ki zahteva zase proporcionalno upoštevanje pri dodelitvi kontingenta. TUBIZE IN GLANZSTOFF. Med belgijsko tovarno umetne svile Tubize in med Glanzstoff d. d. je prišlo sedaj do sporazuma, ki se je že dolgo časa pripravljal. Glanzstoff bo prevzela polovico akcij znanega bankirja Lovven-steina, to se pravi 60.000 delnic, in sicer Po tečajih, ki odgovarjajo pariškim borznim tečajem. Glanzstoff bo praktično kontrolirala belgijski in francoski oddelek Tubize. Tubize bo pristopila mednarodnemu kartelu umetne svile z udeležbo, ki jo bodo šele določili; v upravni svet pa ne bodo delegirali nobenega nemškega člana, temveč bodo nemško udeležbo zastopali nemški tehniki. Tako poročajo vesti iz Pariza, ki se pa Glanzstoff o njih nič ne izrazi. Kakor vidimo, bo kmalu vsa svetovna produkcija umetne svile združena v skupni organizaciji. Razširjajte »Trgovski list«! Fr. Zelenik: Poravnalno postopanje. n. 4 Veletrgovina in industrija se je postavila na neko vzvišeno stališče nezmotljivosti in neomejene trgovske sposobnosti, ker tako poudarjajoče govori o lahkomišljenem poslovanju, kvalificirani nesposobnosti, lahkomiš-ljenemu razsipavanju v vrstah odjemalcev. Država presoja sposobnost in pripravnost svojih nastavljencev po šolskih izpričevalih in vendar ima glede sposobnosti jako pisano družbo. Razna izpričevala še niso dokaz, da je njih lastnik res sposoben za težke naloge poklica in življenja. Še manj pa moremo v trgovskem življenju določiti merilo, po katerem bi presojali sposobnost pripadnika trgovskega stanu. Življenje nam daje dokaze, da so n. pr. ljudje brez šolske izobrazbe ali z jako skromno šolsko izobrazbo dosegli krasne uspehe v trgovini ter postali uslanovniki velikih firm. Ali obrtnik pridnih rok in bistre glave je dvignil svojo obrt v industrijsko podjetje, medtem ko mu izšolan inženjer služi kot nastavljenec in se ne more povspeti do samostojnosti Marsikateri vodja ali ravnatelj trgovskega, industrijskega ali bančnega podjetja vodi z uspehom kot strokovnjak, pa mu kedaj spodleti ali pa kdo izpod-nese in ravno tisti, ki so ga prej tako obrajtali kol strokovnjaka, ga proglasijo za neznalico itd! In večkrat je ravnatelj le žrtev nesposobnih upravnih svetnikov. Lahkomiselne in nesposobne najdemo v vsakem poklicu in v vsaki panogi, tako med veleindustrijo in trgovino kakor med branjevci. Toda ene ščiti visok položaj, da se jim nič ne zgodi, pa četudi so upropastili milijone narodnega premoženja, druge pa vlačijo pred sodnika za malenkosti. Tedaj ne ovirajte zakona z raznimi izgovori z visokega stališča, ker nezmotljivih in nedosegljivih ni v nobenem poklicu in položaju. Vsi smo podvrženi zakonu narave, da nima nihče neomahljivega položaja in stališča in ni zavarovan pred vsako nesrečo. Iz malega so zrastla velikanska podjetja, kakor so se velikanska podjetja zrušila v nič. Ako preprečite zakon o poravnalnem postopanju, ne bodete preprečili insolvenc in izgub, omogočili pa bodete, da bo še nadalje konkurzno postopanje uničevalo blago in žrlo premoženje, ki je vendar last upnikov. Zakaj naj uživa tretji to premoženje? Prav je, da se zahteva moderniziranje konkurznega postopanja, toda, kdaj so bo to doseglo, tega niti-sam Bog ne ve pri znani jugoslovanski počasnosti. Leta so rabili za tistih par paragrafov ustave, devet .let pla-„ čujemo ministra za izenačenje zakonov, pa je le par neprimernih starih srbskih zakonov razširil na celo državo. Mi bomo najbrže vsi prej legli v grob, kot bo zagledal dan res moderni zakon o konkurznem postopanju. Moderni zakon o poravnalnem postopanju pa lahko dobimo takoj, tedaj vzemimo hitro, kar se ponuja, ker ni slabo in preprečuje večje zlo. Korist upnika in dolžnika zahteva, da dobimo poravnalno postopanje, na upnikih pa je, da se ne bo zlorabljalo v njih škodo. Kdor začne na svoje, pač ne začne zato, da bi propadel in ogoljufal svoje upnike, ampak začel je zato, da bi si ustvaril eksistenco in zagotovil .bodočnost in brezskrbno starost. Kdo more trditi, da je med 100 začetniki le eden, ki začne z namenom, da bi go- , Jjufal svoje upnike? Kdo more zani- j ltati, da kdor je v stiski in nesreči, j ne upa na srečo in zboljšanje položa- j ja? Ne smatrajte vsakega svojega od- ! jemalca, če je zabredel v nesrečo, za j goljufa in ne vem kaj še vse. Navadno ne najdejo niti najboljši trgovski j prijatelji poštene dlake na svojem v j nesrečo zašlem dolžniku, čeravno je I bil dolgo dober odjemalec in točen plačnik in so zaslužili pri njem lepe denarje, ko mu vendar niso zastonj dajali. Rekel sem že, da je izrabljanje poravnalnega postopanja v škodo upnikov bilo v največji meri mogoče le vsled površnosti upnikov samih. Iz nekega poravnalnega postopanja vem, da je dolžnik po svoji potrebi povečal dolgove in nastopili so njegovi prijatelji, njemu enake moralne kakovosti, kot posojilodajalci. Nihče jih pa ni vprašal, od kod njim denar, da so prišli med upnike in tudi nihče ni pogledal v knjige, kako je s temi posojili. Tudi ni nihče vprašal, kako je živel dolžnik, kako je gospodaril, koliko je zapravil z ženskami itd. Največja hiba v poravnalnem postopanju je bila ta, da so se upniki premalo zanimali za trgovske knjige in knjigovodstvo dolžnika. To pa ni bila hiba zakona! Trg. zakon predpisuje protokoliranemu trgovcu, da mora voditi knjige, iz katerih je razviden njegov premoženjski položaj in njegovo trgovsko poslovanje. Za neprotokoli-ranega trgovca ta predpis v splošnem ne velja, toda tudi tak mora voditi enake knjige, če dela z denarjem svojih upnikov in ti morajo zahtevati od takega insolventnega dolžnika, da predloži knjige, sicer se ne pogajajo z njim. . Kdor trka na prizanesljivost in popustljivost svojih upnikov, mora svojo prošnjo upravičiti s trgovskimi knjigami, s katerimi more dokazati vzroke svoje nesreče. Ne zadostujejo pa samo knjige, ampak morajo biti tudi polnoveljavne priloge za vse vknjižbe! P/edno se začne pogajanja z dolžnikom, naj pregleda knjige in poslovanje strokovnjak. To se doslej ni vršilo in zato so nepošteni dolžniki se tako pridno posluževali poravnalnega postopanja, ker so z lahkoto zaslužili«, in so vedeli, da jim nihče ne bo preiskoval umazane vesti. Poštenjak, ki brez lastne krivde zaide v nesrečo, bo vse storil, da dokaže vzroke. Tak 'Ima tudi v redu knjige in priloge. Kdor pa nima knjig, ali te niso v redu in tedaj ne morejo služiti za dokazilo, da je dolžnik brez lastne krivde zabredel v nesrečo, tak najbrže ne zasluži usmiljenja, ampak je kandidat kazenskega sodnika. Pri takem se naj poravnalno postopanje takoj ukine, kakor se naj takoj ukine, če knjige pokažejo malomarnost ali kaznjivo dejanje. Ponovim: Trgovske knjige naj tvorijo podlago vsakemu postopanju. Ako dokaže dolžnik z rednim in vseskoz vestnim knjigovodstvom, da je zašel brez svoje krivde v nesrečo in to potrdi tudi pregled knjig po strokovnjaku, tedaj postopajte s takim dolžnikom kot trgovci in tovariši. Kdor pa nima knjig, čeravno bi jih moral imeti in imeti bi jih moral vsak, kdor jemlje in daje na kredit, ali so knjige zelo slabo in nepravilno vodene, ta naj nosi posledice konkurza in kazenskega postopanja. Imejte pred očmi, da konkurzno postopanje je zlo kakor jetika, ki ugo-nablja ne samo bolnike, ampak ogroža tudi vse tiste, ki pridejo z njim v dotiko. Evropska produkcija sladkorja. Mednarodna zveza za sladkorno statistiko, ustanovljena letos 23. maja na Dunaju, priobčuje prvo cenitev letošnje sladkorne produkcije v Evropi; produkcija bo znašala 4,880.000 ton, lani je znašala 4,470.000 ton, letos torej 9'1 % več. Največji prirastek pride na Češkoslovaško, 142.000 ton ali 13'6%. Jugoslavija je predelala letos 665.000 ton sladkorne pese in je napravila 90.555 ton sladkorja, lani 560.000 in 78.000, letos torej 18-6% sladkorne pese in 16'4% sladkorja več kot lani. Podamo statistiko posameznih držav (v milijonih ton). Produkcija sladk. + ali — Pridelek sladk. pese + ali — proti lani proti lani Čohoslov. 7-20 + 0-97 1-18 + 0-14 Nomčija 11-20 + 0-55 1-66 + 00003 Avstrija 0-60 + 0-12 0-10 + 0-016 Ogrska 1-24 + 0-03 0-16 — 0-01 Poljska 4-21 + 0-85 0-6« + 0-1 Belgija 1-69 + 0-26 0-26 + 0-03 Italija 2-07 — 0-31 0-28 — 0-02 Jugoslavija 0-66 + 0-10 0-09 + 0-01 Rumunija 1-20 + 007 0-15 + 0-005 Švedska 0'97 + 0-83 013 + 0-11 Finska 0'05 + 0-02 0-006 + 0-003 Irska 0’12 + 0-04 0-02 + 0-007 Danska 1-10 + 0-12 0-16 H- 0-009 32-35 + 3-67 4-88 + 0'41 Štetje je nekoliko drugačno kot bi moralo biti, ker je zgornja statistika na spodaj zaokrožena. Natančna cenitev letošnjega pesnega pridelka je 32 milijonov 358.904 ton, za 3,670.021 ton več kot lani; cenitev sladkorne produkcije 4,883.569 ton, za 408.158 ton več kot lani. Kakor vidimo, ni Rusija nikjer všteta, in tudi ne Anglija ter ruske obrobne države. Za posamezne države je relativni prirastek včasih bolj važen kot absolutni, tam bolj vidimo napredek ali nazadovanje. Zato pridenemo se odstotno napredovanje oziroma nazadovanje in pa število letos in lani delujočih tovarn. Predelana Produkcija pesa sladkorja + ali — + ali — Število kot lani v % tovarn v % lani letos Češkoslov. + 15‘6 + 13-6 152 152 Nemčija + 5'2 + 0-3 253 250 Avstrija + 25-fl + 21-2 6 6 Ogrska + 2-2 — 6-6 13 13 Poljska + 25-5 + 191 70 72 Belgija + 18-2 + 12-8 52 51 Italija — 131 — 8-8 46 50 Jugoslavija + 18-0 + 16-4 8 8 Rumunija + 6-2 -f 3-6 12 12 Švedska + 6169 + 537-1 4 21 Finska + 65-2 + 69-4 1 Irska + 43'8 -f- 48-9 1 1 Danska + 12-0 + 5-8 9 9 Skupaj + 12'8 + 9-1 627 647 Najbolj nas osupne v tem seznamu Švedska, ki je predelala letos nad 600 stotov sladkorne pese več kot lani in ki je producirala ca 540 odstotkov več sladkorja kot lani. Lani so delale 4 tovarne, letos jih dela 21. Relativno velik je napredek v Finski in Irski, tudi v Avstriji, Poljski, Jugoslaviji itd. Ogrska je predelala sicer več pese kot lani, a sladkorja je vsled slabe kakovosti pese manj kot lani. Skupno število tovarn je nekoliko napredovalo, in sicer v prvi vrsti na rovaš Švedske. V Italiji so delale kljub nazadovanju glede pese in sladkorja 4 tovarne več kot lani, pri nas je ostalo število neizpremenjeno na osem. RUSKI LAN. Po ruskih virih je pridelek lanu v Sovjetski Rusiji letos dobro izpadel. Tudi z lanom obdelani prostor je letos večji kot lani, dvignil se je od 1,063.000 hektarov na 1,300.000 ha. Spričo ugodnega pridelka in spričo krčevitega prizadevanja sovjetske vlade, da nabavi kolikor mogoče veliko lanu za državne nabavne organizacije, ni izključeno, da se bo kljub zvišani potrebi domače industrije eksport ruskega lanu dvignil. Pred začetkom januarja pa večjih množin ruskega lanu ni pričakovati. BOMBAŽ. Bombaževi trgi delajo na to, da stabilizirajo temelj glede cen, ki bi se opiral na domnevo najmanj 13 milijonov bal produkcije. Skušnje zadnjih let so dokazale, da se more do končne objave o pridelku majhna diferenca med to številko in med uradno cenitvijo 1‘2’6 mil. bal še lahko popraviti. Sicer je pa položaj na bombaževih trgih zelo negotov in so poskusi za stabilizacijo cen v splošnem interesu. 7REBANJE LOTERIJE DRUŠTVA TRGOVSKA AKADEMIJA V LJUBLJANI nepreklicno 31. oktobra. Srečka 10 dinarjev. Dobitkov 885, od 50 de 100.000 dinarjev. Poizkusite srečo, naročite takoj srečke I Gospodarsko poročilo iz Avstrije. Septemberski zvezek publikacije Wirtschaftsberichte der Allgemeinon Oesterreichischen Bodenkreditanstalt' vsebuje zelo poučna izvajanja in zanimive podatke o gospodarskem položaju Avstrije. Doba poročila se pričenja sicer z razburkanimi dnevi revolucije (15. in 16. julij), a od tedaj naprej gre krivulja gospodarskega položaja neprestano navzgor. Najbistvenejši znaki sedanjega gospodarskega položaja so: trajno ugodno stanje zveznih financ, rastoče prometne in obratne številke, nazadovanje brezposelnosti pod lansko številko, živahna zaposlitev mnogih važnih industrijskih panog. V Avstriji je računovodstvo izborno urejeno in imajo že sezname o dohodkih in izdatkih do inkluzivno julija. Dohodki so bil proračunjeni s ca 533 milijoni šilingov, faktično so pa nesli 612 milijonov šilingov, za skoraj 15% več. Treba je pa poudariti, da gre napredek v javnih dohodkih na rovaš prevelikega obdavčenja; splošno vlada prepričanje, da bi omiljenje davčnega pritiska nikakor ne bilo v škodo zveznemu gospodarstvu, temveč bi nasprotno bilo narodnemu gospodarstvu le v dobro in bi koristilo tudi finančni upravi. Izdatki za prvih 7 mesecev so bili preračunjeni na 536'09 milijonov šilingov,. znašali so pa 53644 milijonov šilingov, razlika je torej zelo majhna. Promet na avstrijskih zveznih železnicah je bil tudi v drugem letošnjem četrtletju dosti bolj živahen kot v analogni dobi lanskega leta. Od začetka drugega polletja naprej se da ugotoviti precejšnje nazadovanje brezposelnosti. Vendar so pa tudi sedanje številke še previsoke in zahtevajo hitre in smotrene odpomoči. V tej zvezi je prav zanimiva ugotovitev ta, da so nekatere obrtne panoge zvišale mezde, čeprav deloma šele po bojih z delavstvom. To zvišanje je deloma posledica zboljšanega gospodarskega položaja. V zadnjem času so dvignile mezde v stavbni obrti za 4%, v oblačilni industriji za 3 do 5‘7%, v gumijevi industriji za 6%, v hotelski industriji za 5 do 7%, v tobačnih trafikah za več kot 8%. insolventnost. V mescih juniju, juliju in avgustu so v lanskem letu proglasili 165 konkurzov in so uvedli 661 poravnalnih postopanj, letošnji odnosni številki sta 140 in 583. Borzaa kupčija preteklih mesecev se je gibala sicer v ozkih mejah, a tendenca je bila vseskoz dobra in razpoloženje tudi po julijskih dogodkih povsem mirno. 19. septembra so otvorili elektrarno ob Achenskem jezeru družbe »Tivvag« (Tiroler Wasserkraftwerke A. G.). To je pa šele prvi oddelek. Elektrarna more razviti že sedaj 55.000 KS, letno delo je izračunjeno z 9 milijoni KWur. Po načrtu bo delo dograjeno do jeseni 1929 in bo dalo 125.000 KS LISTEK. Dr. R. Andrejka: Oris sedanjega stanja našega društvenega prava. (Nadaljevanj©.) 5. Oblastveni zastopnik ima pravico zahtevati, da se o stvareh, ki se razpravljajo, napravi zapisnik in sicer bodisi že ob pričetku zborovanja, bodisi med potekom, to pa posebno tedaj, če nasprotujejo razpravni predmeti ali pa sklepi zakonitim ali statu-taričnim določbam ali pa vzbujajo sicer pomisleke. Če mogoče, naj v takih slučajih zahteva takoj prepise dotič-nega zapisnika ali pa jih sam napravi in vzame s seboj, da jih predloži svojemu oblastvu. 6. Če predsednik ali prireditelj društvenega zborovanja njegovim upravičenim zahtevam ne ugodi, tedaj se lahko oblastveni zastopnik oglasi k besedi, da ugotovi to činje-nico ter pozove priče, da jo potrde. 7. Oblastveni odposlanec lahko mi mo predsednika iz lastne inicijative zaključi zborovanje, ako pride na zborovanju do nezakonitih dogodkov, ako se začne razpravljati o stvareh, ki ne spadajo v statutarično področje društva, ali kadar zadobi društveno zborovanje značaj, ki ogroža javni red. Tu sem spada gotovo tudi primer, da predsednik ne more ali ne mara vršiti svojih zakonitih dolžnosti glede zborovalne policije. Kadar zaključi oblastni zastopnik zborovanje, naj pozove navzoče z ozirom na § 22 društv. zak., da zapuste zbirališče ter se razidejo, opozarjajoč jih na to, da jih, ako se mu ne pokore, šiloma odpravi. 8. O celem zborovanju naj napravi oblastni odposlanec posebno poročilo. Ako so se rabili pri zborovanju protizakoniti ali kaznivi ali dogodila taka dejanja, naj ih dobesedno navede odnosno natančno popiše, da je upravnemu oblastvu mogoče podati ovadbo državnemu pravdništvu v smislu § 84 kazenskega poslovnika. Nasilje ali nepokornost zoper odredbe oblastvenega odposlanca na društvenih zborovanjih imajo po §§ 98 do 95 srb. kaz. zakonika, ki je bil uve- ljavljen za celo državo z zakonom z dne 18. februarja 1922, »Služb. Nov.« št. 15 in »Uradni list« št. 57/12 iz leta 1924, za posledico zelo stroge kazni od dveh mesecev do štirih let. Te kazenske sankcije je zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 2. avgusta 1921, »Služb. Nov.« št. 170A, »Ur. list« 249/95, še znatno poostril s sledečimi določbami: Če se na javnih zborovanjih nosijo ali izobešajo kakršnikoli znaiki, zastave ali napisi kot znak pozivanja ali ščuvanja, da je treba obstoječi pravni red nadomestiti z drugim potom prevrata, rušenjem zasebne lasmme uničbe javnega miru, se d?11*™ nujejo z zaporom £ a ali V denarju do 50.000 Din ali z obema kaznima (§ 12)- A tudi že sama udeležba pri takih manifestacijah zoper organizirana državna oblastva se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 3000 dinarjev ali z obema kaznima (§ 13). Ako je pristojno oblastvo prepovedalo manifestacijo zoper državno oblastvo ali kakršnokoli drugo manifestacijo zoper državne interese, se vsi udeleženci, če se takoj ne razidejo na poziv oblastva, kaznujejo z zaporom najmanj enega leta, kolovodje in pri-govarjalci, da se manifestacija ne razide, pa tudi v denarju do 5000 Din (§ 14). Posebno ta zadnji člen utegne^ postati ob oblastnem razpustu društvenega zborovanja nevaren, zato je potrebno, da so si društva na jasnem o teh Strogih veljavnih predpisih, ki dajejo oblastvenemu odposlancu pri zborovanjih veliko in včasih usode-polno moč. (Dalje prih.) Ljubljanska borza. Tečaj 21. oktobra 1927 Povpra- ševanje Din Ponudba Dfn DBVIZE: 13-645 9-955 1094--8'-5664 168'— 309-125 13-576 9*985 1097’— 8*08 66-84 16*80 311-125 berilu * ■ Budimpešta 1 pengS . Curih 100 Jr Dunaj 1 ilUna Newyork 1 dolar .... Praga 100 kron Trst 100 lir (. StftV 122 TRGOVSKI LIST, 22. oktobra 1927. Stran 3. .. ———__——. m — l — —IB !— Obrt. z letno produkcijo 150 milijonov KWur. To ne bo samo največja hidravlična elektocentrala Avstrije, temveč bo tudi v Evropi sploh med največjimi. »Tiwag« je bila ustanovljena v juniju 1924, financira jo ob soudeležbi nekaterih drugih bank omenjena Bodonkredit skupaj z Nižjeavstrijsko eskomptno družbo. Tovorni promet po Donavi se je tudi v zadnji dobi ugodno razvijal in so dosedanji zaključki boljši kot v lanskem letu. Izglede za jesen je treba iskati v prvi vrsti v zaključkih ogrske letine; slaba jugoslovanska letina letos ne pride dosti v poštev. Drugi transportni promet se ugodno razvija. Popotniški promet kaže spričo lepega vremena in živahne propagande razveseljive zaključke. Novi potniški parniki Donavske parobrodne družbe so tujskemu prometu prav veliko pomagali. Industrija surovega jekla kaže v imenovanih mesecih za 30% večio bruto-produkcijo kot v isti dobi lanskega leta. Če bo šla produkcija v tem obsegu naprej, bo presegla produkcijo let 1925 in 1926. Tudi industrija kvalitetnega jekla ugotavlja zboljšanje prodajnih razmer. Položaj avstrijske magnezitne industrije, koje prodajne možnosti so zmeraj v najožji ^ve^i s konjunkturo jeklene industrije v raznih industrijskih deželah sveta, se v splošnem ni ugodno razvijal, čeprav sta obrat in eksport še zmeraj daleč za številkami predvojne dobe. Amerika zahteva za magnezitne izdelke zelo visoko carino, s čimer je e ksport tja seveda zelo otežkočen. No- vi francoski carinskotarifni načrt govori tudi o visoki carini na te izdelke. Lokomotivne tovarne bodo v bodočih mesecih dovršile naročila na parne in električne lokomotive, ki so jih dobile lani od zveznih železnic. Če ne bo novih naročil za napravo ali popravo lokomotiv, se lokomotivni industriji ne obetajo lepi časi in bo zaposlenost nazadovala, zlasti še, ker tudi inozemstvo ne naroča v večjem obsegu. Nasprotno je pa koncernu Državne železniške družbe priključena Prva p»ljaka lokomotivna tovarna vsled naročil poljskega železniškega ministrstva zaposlena tako za tekoče kot za bodoče gospodarsko leto. Gradba kotlov je dobila nekaj večjih naročil, zlasti od dunajskih mestnih plinarn. Gradba vagonov je bila še tudi precej zaposlena, a so ji manjkala naročila zveznih železnic in se ji to zelo pozna. Autoinobilna industrija ima svojo glavno sezijo v pomladi, dočim so poletni meseci navadno čas mirnejšega obratovanja. Letos se pa prodaja v zadnjih treh mesecih ni prav nič znižala; nasprotno, še dvignila se je. Znižanje automobilnega davka, ki je Prišel tipu 6/30 KS Steyr v polni izberi 33V2% v dobro, je povpraševa-nje po tem priljubljenem automobilu zelo povečalo. V industriji električnega toka se je zaposlenost v zadnjih mesecih res nekaj dvignila, a naročila zveznih železnic in elektraren nudijo dolo samo še za kratko dobo. V interesu neprestane zaposlenosti naprav bi bilo skorajšnje razširjenje elektrifi-kacijskega programa zveznih železnic (za sedaj Semmering in Gornja Avstrija). 1 omembna bi bila tudi skorajšnja oddaja novih investicij, ki jih namerava izvesti dunajska občina. Glede brezposelnosti priobčujemo še sledeče poročilo — izven poročila Bodenkredit-ne: Dočim Je v zadnjem mesccu število brezposelnih na Duna- ■lu se je njih število na deželi dvignilo za 1200 oseb; skupno število je sedaj ca 130.000, za 20.000 manj kot v začetku marca. Zanimivo je, da se javlja boljša zaposlenost v prvi vrsti v dunajskem okraju. Skušnja uči, da ima vsaka konjunktura začetek v industrijskem središču in da se nato valovito razširi na vse druge okraje. Tako je naraslo po padcu konjunkture leta 1924 tudi število brezposelnih najprvo na Dunaju in sele v poznejši^ tudi na deželi. udi se ugodnejša zaposlenost pozna Y. k4on*“i industriji (v indu- skih fabrikatov), ki je 3 konsumom v neposredni zvezi; nato pride industrija polfabrikatov ra Šele nazadnje surovine. Končna industrija ima pa svoj sedež na Dunaju, ostali dve v zveznih deželah. Zato se bo poznala boljša zaposlenost na deželi šele v bodočem letu. Iz naših organizacij. Uradni dan Srezkega gremija v Celju. Uradni dan za člane v gornjegrajskem srezu se vrši v torek, dne 25. oktobra t. 1. in sicer od 8. do 12. ure predpoldne v občinski posvetovalnici v Gornjem-gradu in od 2. do 6. popoldne v občinski posvetovalnici v Mozirju. — Načelstvo. Učni tečaji za tuje jezike in strokovne predmete društva »Merkur« se prično v kratkem. Prijave društveni pisarni Gradišče 17/1. do 25. oktobra. — Odbor. Merkurjev plesni tečaj se namerava prirediti tudi letos. Prijave društveni pisarni Gradišče 17./I. do pondeljka 24. oktobra. — Odbor. Zastrta, ponudite in piftania. Nova trgovinska agencija v Marseillu. V Marseillu se je otvorila nova trgovinska agencija pod imenom: Agence com-merciale Pierre Petrovič — Marseille — 44, Rue Senac. Trgovina. Za izvoznike živine, jajc in masla. Po informacijah našega generalnega konzulata v Parizu, vlada na ondotnem trgu veliko povpraševanje po domači živini, jajcih in maslu. Zunanja trgovina Švedske. V septembru so izvozili Švedi 560.000 ton lesa, v lanskem septembru 382.000 ton. Papirja in lesovine so izvozili 217.000 ton, oziroma 179.000 ton; železne vude 1,284.000 ton, v lanskem septembru 850 tisoč ton. Izvozni prebitek letošnjega septembra je dal 15 milijonov švedskih kron, lani je bilo pa 5,7000.000 kron deficita. Za čas januar-september znaša eksportni prebitek 20 milijonov kron, dočim je bilo v prvih treh lanskih četrtletjih za 84 milijonov kron importnega previška. Industrija. Svetovni trust kositra. Načrt za določitev svetovne cene za cin (kositer), ki so ga v preteklem tednu obravnavali britanskoameriški, nizozemskoameriški in nizozemski interesenti, je dobil sedaj že jasnejše oblike, in beremo, da ga hočejo v bodočih dneh tudi že javno objaviti. Neuradno se poroča, da bodo ustanovili zvezo industrijcev, ki bo določila svetovno ceno za cin najmanj za eno leto naprej. Prva določena cena bo znašala 300 funtov za tono. Francoska in nemška kemična industrija. V Parizu se je pod predsedstvom Tardieuja, ministra za javna dela, sestal mednarodni kongres industrijske kemije. Predsednik zveze francoske kemične industrije je izjavil časnikarjem, da se je francoski industriji posrečilo dohiteti Nemčijo v izdelovajnu sintetičnega amoniaka. Tudi Bergijev način in drugi nemški patenti za izdelovanje sintetičnega kuriva iz premoga so na Francoskem v splošnih obrisih znani. Ford in General Motors. Večna konkurenca je napotila obe veliki podjetji, da sta pričela s pogajanji o splošnih smernicah. Poročilo iz New Yorka pravi, da so dovedla ta pogajanja do ugodnega zaključka. Najbrž bodo pogajanja nadaljevali in sicer z izrecnim ciljem sporazuma glede prodaje. General Motors so prodali v prvih devetih mesecih tekočega leta 1,300.000 avtomobilov. 0 vpeljavi novega Fordovega tipa še ni avtentičnih poročil, govori se pa, da imajo Fordove tovarne naročil že za pol leta. Trustno gibanje v nemški kalijevi industriji. Veliki koncentracijski proces, ki se je pričel v zadnjih letih v nemški ' kalijevi industriji in ki je imel za posledico vsrkamje skoraj vseh manjših in srednjih koncernov po vodilnih skupinah Kaliindustrie A. G., Wintershall in Bur-bach, je sprožil vprašanje kalijevega tru-sta. Obstoji načrt, da bi opremili novi trust z delniško glavnico 300 milijonov mark, dočim znaša vsa v nemški kalijevi industriji investirana glavnica 700 milijonov mark. Ves načrt pa je zadel na odpor pruske državne vlade. Nabava pelerin. Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje drugo pismeno dražbo za dobavo sto pelerin na dan 26. novembra 1927 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba št. 41, kjer se lahko vpogledajo vzorci in kupijo pogoji. Denarstvo. Nemška marka v Newyorku. 50mili-jonsko dolarsko posojilo Nemške Centralne banke za kmetijstvo je bilo 14. t. m. po tečaju 95 lA % in ob faktičnem 6'32 odstotnem obrestovanju predloženo v podpis in v kratkem času prepisano. Tudi delno posojilo Hamburga je bilo prepisano. S tečajnim dvigom funta sta dosegla sedaj tudi nemška marka in holandski goldinar tečaj nad pari. Ogrske banke zvišujejo glavnico. V ogrskih gospodarskih krogih se govori, da bodo budimpeštanske banke svojo glavnico izdatno zvišale. To je v zvezi z rastočo potrebo po kapitalu, izvirajočo iz večje intenzitete gospodarskega življenja. Predsednik Komercialne banke se mudi sedaj v Parizu, generalni ravnatelj Ogrske kreditne banke pa v Londonu, da se pogajata o nabavi tozadevnih kreditov. Nemška obrestna mera. Dr. Schacht je trdno odločen, da bo valuto branil, četudi bi šlo to na račun gospodarstva. Kroži celo govorica, da je dejal: »Če bo potrebno, bom šel tudi do 10-odstotne obrestne mere pri Državni banki.« Drugi krogi opozarjajo na to, da se je zaloga zlata zmanjšala samo za 240.000 mark, obtok bankovcev pa za 211 milijonov in se je torej kritje zboljšalo na 53’ 1 %; zato se jim napovedane odredbe zdijo zelo čudne. Nov avstrijski bankovec za 50 šilingov. Merodajni avstrijski krogi so sklenili, da bodo v okvirju nove izdaje vseh avstrijskih bankovcev izdali poleg dosedanjih bankovcev tudi take po 50 šilingov. Pred vojsko je bil bankovec po 50 kron zelo priljubljen in so tak srednji bankovec sedaj močno pogrešali. Najprvo so mislili izdati novi bankovec namesto bankovca za 20 šilingov, sedaj bodo pa oba izdali. Preteklo bo pa še nekaj časa, preden bo prišel novi bankovec v promet, kjer hočejo najprvo izdati nove serije po 20 in po 100 šilingov kot vmesne količine njed 100 in 1000 šilingi. Pač pa mislijo na bankovce za 10.000 šilingov, za prav velika plačila. 1 šiling je približno 1 predvojna krona. Promet. Nova ameriška parobrodna črta. — American Brosvn-Boveri, podružnica švicarske družbe, hoče vpeljati novo pami-ško zvezo med Evropo in Ameriko, ki bo potrebovala za prevoz čez Atlantski ocean samo 4 dni in pol. Ladje bodo napravile na uro 32 milj ali skoraj 60 kilometrov. S parnikov na suho zemljo bo-do prevažali potnike z aeroplani. RAZNO. Italijanske delniške družbe v septembru. Italijanska bančna zveza priobčuje statistiko o gibanju glavnice pri italijanskih delniških družbah v septembru. V novo ustanovljene družbe in v povišek glavnice že obstoječih družb so investirali 349 milijonov lir. Vrednost potom likvidacije in omejitve prometa zmanjšanega kapitala znaša 108 milijonov lir, tako da preostane čisti znesek novo investiranega kapitala 241 milijonov lir. Japonci in nemški dušik. Računijo s skorajšnjimi japonskimi odredbami, ki naj bi napotile družbo Oriental-Nitro-gen-Association, da začne z izkoriščanjem od Nemčije reparacijskim potom dobljenih in tej družbi prepuščenih patentov za proizvajanje dušika. Ta družba, ki je bila lani ustanovljena ob sodelovanju raznih japonskih velekoncemov, je prevzela nemške patente s pogojem, da morajo biti nove tovarne vsaj po desetih letih zmožne obrata. Preiskovalna vladna komisija je pa ugotovila, da družba doslej še ni nič naredila, da si pa skuša pridobiti kontrolo nad importi dušika iz Nemčije. Na ta način je pa namen prenosa patentov na družbo pogre-šen. Vinska razstava in sejem v Ivanjkor-cih. Vinarska zadruga v Ivanjkovcih priredi v sredo, dne 7. decembra t. 1. v restavracijski dvorani tik tukajšnjega kolodvora svojo III. vinsko razstavo in sejem. Kakor vedno, bode prireditev z blagom dobro založena in bode tako vsakdo, ki se zanima za vina iz ormoško-ljutomerskih goric, imel priložnost si pogledati letošnji izborni pridelek, kakor tudi, kar je še malega od prejšnjih letnikov tukaj. Bode pa tudi najlepša priložnost, sklepati kupčije. Gospodarska pogajanja med Nemci in Avstrijci. 21. in 22. t. m. se vršijo v Stuttgartu pogajanja med Nemci in Avstrijci glede ureditve skupnih gospodarskih vprašanj s posebnim ozirom na zaključke svetovne gospodarske konference in mednarodnega kongresa Mednarodne trgovske zbornice v Stockholmu. Razgovori se tičejo v prvi vrsti izvoznih in uvoznih prepovedi, carinske zakonodaje, carinskega postopanja in tarif, tujskega prava, racionalizacije, električnega gospodarstva, davkov itd. Drobne vesti. Nemški lastniki ogrskih železniških obligacij so etopili v stik s francoskimi lastniki teh obligacij v svrho ustanovitve skupne zaščitne zveze. — Ogrske sladkorne tovarne so ceno sladkorja zopet znižale za 1 pengo. Nove tovarniške cene so: kristalni sladkor 100 50 pengo, sladkor v kockah 117 50 pengo. — Francosko kovinsko podjetje Schneider-Creuzot bo izplačalo dividendo 80 frankov. — Kovinske cene kažejo v vseh državah rastočo tendenco, in je prizadevanje, da se ta tendenca vzdrži, spložno. — Družba nemških državnih železnic se pogaja v Ne\v Yorku za nalože-nje 7-odstotnih prednostnih delnic v znesku 200 milijonov mark. — Avstralska vlada je naznanila Mednarodnemu poljedelskemu zavodu v Rimu, da so iz-gledi za bodoči žitni pridelek v Južni Avstraliji kaj malo ugodni. Računijo na ca 300 milijonov met. stotov, lani jih je bilo 44 milijonov. — Trboveljska premogovna družba se pogaja za nakup premogovnikov v Rtnju (Srbija). S tem nakupom bo izvedla družba svojo staro namero, da se udejstvuje tudi izven Slovenije. — Rumuni pripravljajo novo carinsko tarifo, ki bo stopila v veljavo najbrž v marcu. Imela bo protekcionističen značaj, pri doslej obravnavanih postavkah povprečno ca 25% zaščitne carine. — V začetku novembra se bodo zopet pričela pogajanja za sklep trgovske pogodbo med Jugoslavijo in Češkoslovaška. Pogajanja so se začela poleti v Beogradu, nato so izmenjali medsebojne želje in ni sedaj nobene ovire za nadaljevanje pogajanj. Pogajanja se^bodo vršila to pot v Pragi. — Tovarna keksov v Rogaški Slatini se bo preselila v Zagreb. V za-čttku bo zaposljevala 120 delavcev in bo oskrbljena z najmodernejšo opremo. — Govorili so o zgradbi tovarn umetne svile v Jugoslaviji. Sedaj beremo, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Izšla je Blasnlkova ki Ima 866 dnL >VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. LetoSnja obSlrna izdaja so odlikuje po bogati vsebini in slikah. »VBLIKA PRATIKA« je najboljši la najcenejši družinski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J. Blasnika naslednikih tiskarna ln UtograflSnl mod Ljubljana, Breg 12 Velikanska sladkorna transakcija. — Angleška sladkorna rafinerija Fate in Ly!e v' Londonu je kupila od kubanskih eksporlerjev enega največjih sladkornih kontingentov, ki so bili sploh kdaj kupljeni. Gre za 15O.0CO ton kubanskega sladkorja, ki ga bodo odposlali v mesecih oktober, november in december. Cena je 234 centa za angleški funt od Kube proč. Na londonskem trgu smatrajo ta zaključek kot znak, da se vidi angleški rafineriji sedanja cena ugodna. Poročilo je presenetilo tembolj, ker so z'asti v zadnjem času tožile angleške rafinerije o premajhni zaposlenosti. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. oktobra 1.1. ponudbe glede dobave 1 stroja za rezanje lepenke. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 29. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave ploščatega železa. — Direkcija državnega rudnika v Zabu-kovici pri Celju sprejema do 3. novembra t. I. ponudbe glede dobave 120 m3 jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 5. novembra t. I. ponudbe glede dobave 1300 kilogramov mila za pranje perila. — Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe glede dobave lanenega in konopnenega platna in raznega drugega materijala. — Intendantsko slagalište mornarice v Tivtu sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega materijala (kovine, ščetke, sidol, soda, milo za pranje, naftalin, smirkovo platno in smir- kov papir, parafin-sveče, vžigalice itd.). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 26. novembra t. 1. pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznih kleparskih izdelkov (vrči za olje, vedra, škropilnice itd.). Prodaje. Dne 7. novembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji šum Bordske imov-ue opčine v Vinkovcih oferlalna licitacija glede prodaje hrastovih debel. —■ Dne 26. 'novembra 1.1. se bo vršila pri Upravi intendantskega slagališta mornarice v Tivtu ofertalna licitacija glede odpad-stare vojaške obleke in raznih odpadkov. Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije drž. žel. v Ljubljani sprejema do 25. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave me-cesnovih klincev; do 28. oktobra t. 1. gle- de dobave sirkovih in brezovih metel ter slamnatih podnožnic, optičnih instrumentov, cevi za kotel ter žičnikov, kositra, svinca in pločevine. — Direkcija drž., rudnika v Brezi sprejema do 28. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave žebljev za tračnice. (Pogoji na vpogled pri tem odelenju vsak delavnik od 10. do 12. ure.) Direkcija drž. rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 29. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave zobatih koles za viilje. — Vršili se bosta naslednji ofer-talni licitaciji: Dne 31. oktobra t. 1. pri ekonomskem odelenju generalne direkcije drž. žel. v Beogradu glede dobave koksa in premoga; dne 7. novembra t. 1. pri direkciji drž. železnic v Ljubljani glede dobave kartona za vozne karte. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana. • Telefon štev. 2263. 6gg^qx5gsa96csa9 Ljubljana, cčc^sgsagsgsag Lastnika: ALOJZIJ L1LLEG in JOS. VERLIČ. Veletrgovina koionijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave. Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode. 'V Ceniki na razpolago. — Točna postrežba. Izdelovanje oljnatih barv, firneža, lakov in steklarskega kleja. — Zaloga kemičnih In rudninskih barv. — Potrebščine za slikarje, pleskarje, ličarje in druge, vse v te stroko spadajoče. Se priporočam Ivan Jančar TRGOVINA MIKLOŠIČEVA C. 4 SKLADIŠČE VIDOVDANSKA 14. tovarns vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizAi kis iz pristnega vina. Zahtevajte ponudbo! Tehnično in higijenično najmoder- neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr. k Veletrgovina v Ljubljani priporola Špecerijsko blago ramevratao žgani«, moko »n .••o*. o'e!h e. • Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna praiarna sa ka> vo in mlin za dllav« s električnim obratom. Ceniki na raspolagol OGLAS. Komanda 8. žandarmeriskog puka namerava dati izraditj 50.000 pola tiskanica za delovodni protokol, 8.000 pola stanične službene knjige, 1.000 blokova po 100 listova patrolni list i 300 knjiga po iOO lista indeks za delovodni protokol. Pozivaju se svi oni koji žele ove tiskanice i protokole izradjivati i lifrovati, da pred lože svoje sa 5 dinara taksirane ponude blagajniku ovog puka najdalje do 4. novembra 19*27. god. 10 sati dopodne, gdje se mogu i s ve daljnje informacije dobiti i forma te velikost pojedinih tiskanica vidjetii. Onaj koji ponudi najpovoljniju oenu, ustupit če sc mu_ izrada rečenih tiskanica odmah čim za to odobrenje dode od komande žandarmerije iz Beograda. Komanda 8. žandarmeriskog puka, E. broj 11.594 od 12. oktobra 1927. g. LIEERJE Medlclnalnl Cognac, JoJCnI-Cognac, Rum, Jamalka-Rum, Pelinkovec, Slivovko, Tropinovec, Sadjevec, Brinjevec, Vermut - vino. Malinovec En neoslajenl Malinov sok (Succus), Bumosol ln Špirit, v najboljši kakovosti ln po najntžjl ceni prlporoCa ALKO« LJUBLJANA, Kolizej. D družba z o. z. MIRTNE venca in šopke za poroke najnovejših oblik, bolišne prtičke (rutice), umetne cvetlice in peresa, nagrobne vence i. t. d. nudi po konkurenčnih cenah Cvetličarna Podčetrtek Lastnik: RADO PREGRAD. Specijalijeta: Mirini venci in šopki. »Trgovski list“ Časopis za trgovino, industrijo in obrt se priporoča p. n. trgovcem, inclu-strijcem in obrtnikom za naročanje, razširjanje in inserir a n j e. Vso vrste trgovslce IcjtaJIc?kot z skl Journall, glavne knjige^ blagajniške knjige, vsakovrstne štruce, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Izdelki najugodneje A. JANEŽIČ, Ljubljana fiorljanska ulica st. 14 knjigoveznica, Industrija šolskih zvezkov Irt trgovskih knjig. Na malo I Na Galanterija Na veliko veliko Trikotaža za damo in gospodo. Volna Za pletenje v vseh barvah. Velika izbira nogavic, kravat v raznih cenah. Kompletne potrebščine za krojače, šivilje in čevljarje. - Razne toaletne in kozmetične potrebščine pri Josip Petelinčku, Ljubljana Sv. Petra nasip 7 ob vodi. PostreSba tofna. Cene niške. Postrežb« točna. LJUBLJANSKA KREDITNA CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA, -"»novuina -,9oo. USTANOVLJENA 1900. Delntika glavnica: Din BO,000,OOO-- Raaarvni sakladi nad PODRUŽNICE IN AGENCIJE: Brožiče Celje Irnomell Gorica Kranj Logatec Maribor Matkovič Novi Sad Novomesto Prevalje Ptuj Rakek ISSSJr.-.. SpU! Tret Se priporola za vsa v banlno stroko spad«i°*e P° Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon Stav. 2831, 2413, 2502, 2503. TISKARNA MERKUR • I trg.- snd. d. d. LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 “-ajsssfii. *rsS8srtf«B Ureja ANTON PODGORŠEK. Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.