150 din — Leto XL - Št. 50
lVltlllj,   IU1 Vil,
(g©IMlMJ©^GIJ\Sg
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA —— LJUDSTVA ZA L E T GORENJSKO
na gorenjska kop vendar-
NA LEDINAH JE SNEGA DOVOLJ ZA SMUČANJE SREDI POLETJA
letos za Gorenjce ne t>o
gottom
pa
n. Hurraaa, počitnice, krivo šolarji in A* Cu^aJ° /a rokav, češ kam bomo šli H|. . ne~deljo. Odštevajo dneve, ki še ^"jkajo do odhoda na morje. Veš, UrT'' ""' z*dnjič rekla hči, Tina, lto£*r 1,1 Maja pa letos ne bodo šli na Ueif* u'tlilJ so bM * živalskem vrtu, v ,3> xrv<l° /MV»' na 'Krvavec, nasledku *n*učat na Jezersko, avgusta bodo "a Triglav... Iiorno šli tudi mi?
kt ^iili*'iih Tin, Gregorjev in Maj bo Os bržkone več kot zadnja leta, saj je
morje postalo tako slano, da se nekaterim račun ne izide več, da so pač rekli: bomo pa doma.
Prav, bomo pa doma. Toda čemu bi pes t ovali žalost, saj je tudi v domačih krajih lepo, le od doma je treba iti. Gorenjska je lepa, pravijo že Ljubljančani, da o tujcih, ki se znova in znova vračajo na Bled ali Šobec... ne govorimo. Če vas to še ni prepričalo, se
V'
spomnite na neznosno vročino, kričanje in gnečo na plaži, mrzlo juho in toplo pivo v rastavraciji... Saj ni morje vse.
Na dopustu smo, doma. Da vam vse poletje ne bo zmanjkalo idej, smo se potrudili in poiskali manj znane ko-
poznate. Toliko jih je, da smo lahko brez zadrege napolnili časopis, pa še bi jih lahko našli.
Za pojmo torej.
jaz pa pojdem na Gorenjsko.
E-MODA ČEBELICA
SPORT BABY
c*rrnoooocoooo0ooo ooooooooooooooooooooooooo
o o o o o o
o o o o o o o o o o
rj pR00AJAlNE
SALON    /pušk i konfekcijska oblačila, pokrivala Kranj. . T.tov !<<| ''I
\J ""SKI SALON   moška kon«ekci|Ska oblačila, pokrivala, Kran), Titov
ton
""ODNI SALON   modna in mladinska oblačila, Krani. Titov trg 7/11 blačila. trikotaža. Kram, Tavčarjeva 31 _ ačila, oprema dojenčka, Krani, Titov
7g 23
ženskj^etemne. bluze, kopalke Krani PresapFova 11
oske pl^aVne. volna za pletenje va
'sktferrJBjrtr^aa^^BaaaaMMBV kopalke
troke, Krani Titov Koroška ( '",tii Iti
/.ivi-sp post t' 11 m i o <i pr.-|>ro<|.> l>n-...... Krani
Cankarjeva 10
PRI KRANJCU   metrsko tekstilno blago, Kranj, Cankarjeva 7
DROGERIJA       drogerijsko, kozmetično blago, foto, Kranj, Titov trg 18
modne hlače, pokrivala, Kranj, Prešernova 14 otroška konfekcija, trikotaža, Škofja Loka, Mestni
NOGAVIČARaHSp^viceJferilo. trikotaža, Škofja Loka, Mestni
J^^«Z 6 W NOGAVICAR      nogaj«, otroško perilo, trikotaža, Kamnik. Majorova 4
PLE^JnNE     ^^^rTsJia^ljJ^enine. vcjjfl^za pletenie, Jesenice,
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
PONUDBA PO NIŽJIH CENAH
NA KLANCU
Vodopivčeva ulica 2
PEPELKA otroška konfekcijska oblačila, trikotaža, Kranj,
Vodopivčeva ulica 7 PLETENINE        ženske bluze, pletenine, perilo, Kranj, Jenkova
ulica 1
BAZAR perilo, pletenine, trikotaža, Kranj, Vodopivčeva
ulica 6
GLAS 2. STRAN
Turizem na škofjeloških kmetijah
Zemlja domača m prazna beseda
Škofja Loka, 26. junija — Poljanski rojak, pisatelj Ivan Tavčar, je v svoji Visoški kroniki zapel čudovit slavospev domači zemlji. Njegov naslednik, hribovski kmet, je nakako pred dvema desetletjema začel razmišljati, kako bi poleg pluga in kose zasukal še rogljo v loncu in dal kos strehe in kruha človeku iz mesta ter s tem tudi sebi odrezal večji kos kruha.
Danes se s k.nečkim turizmom v škofjeloški občini bavi trinajst kmetij, na katerih gostom poleg lepe, čiste narave ponudijo tudi prijetno urejene sobe, dobro domačo hrano in seveda prijazno besedo, kakršno premore le poljanski človek. Vabljive so počitnice na kmetih, tudi za nas, Gorenjce, ki smo še rod ali dva nazaj tudi sami bili kmetje. Lepo je pozimi ali poleti, pomladi ali jeseni.
Kmetija Viktorja Kavčiča-Sivkarja, Javorjev dol 5, 64225 Sovodenj
leži 850 metrov visoko, v sončni dolinici pod slemenom Mrzlega vrha, od koder se odpirajo široki razgledi na primorsko in gorenjsko stran. S turizmom so začeli leta 1983 in imajo štiri lepe sobe z enajstimi posteljami. Sami pripravljajo mesne izdelke, sir in mošt
Miloš Stanonik-Brdar, Vin-harje 10, 64223 Poljane
ima samotno kmetijo na razglednem slemenu.Manjša od obeh hiš je v celoti namenjena gostom, ki imajo na voljo skupaj enajst postelj in je posebej primerna za zaključene družbe.
Lojze Erznožnik-Kočar, Ži-rovski vrh 45, 64226 ZlrT
ima deset postelj v petih sobah. Ponuja polni penzion. Pri hiši je čebelnjak, tako da je v ponudbi tudi domači med. Izreden mir in samota, bogati, malo obiskani gozdovi.
Matej Demšar-Žgajnar, Za-preval 13 , 64223 Poljane,
ima eno eno prvih turističnih kmetij v škofjeloškem hribovju. Leži tik ob urejenih smučiščih Starega vrha, 850 metrov
visoko. Domačija je posebej primerna za manjše zaključene družbe; ima 22 ležišč.
Pavel Dolenc-Tavčar, Ceter-na ravan 2, 64223 Poljane,
se ponaša z najbolje ohranjeno kmetijo v starem slogu, z originalno fresko na fasadi in masivnim lesenim stropom v hiši z letnico 1799. Domačija stoji na južnem sončnem pobočju Starega vrha 900 metrov visoko. Ima 20 turističnih postelj.
Ciril_Krajnik-Potočnik,
Breznica 5, 64220 Škofja Loka,
vabi na svojo samotno kmetijo na zahodni strani Lubnika, na zgornjem robu zaokroženih travnikov in njiv, ki jih obdajajo strjeni gozdovi. Hiša je nova in v njej nudijo kompleten apartma s skupaj petimi do šestimi posteljami.
ga Blegoša. Odlikuje jo izredna domačnost, saj je še vse v starem slogu, seveda ob dobri postrežbi. Turistične sobe so v posebni stavbi zraven domačije.
Tončka Ažbe-Hribovšek, Za-preval 4, 64223 Poljane,
ima novo hišo zraven stare kmetije, ki stoji tik ob urejenih smučiščih Starega vrha. Z nadmorsko višino 960 metrov je najvišja turistična kmetija v škofjeloškem hribovju. Prostora ima za devet gostov.
Alojz Koblar-Ekar, Spodnja Sorica 19, 64229 Sorica
ponuja samo prenočišče z zajtrkom, zato je njegova kmetija posebno primerna kot izhodišče za planinske izlete in smučanje na Soriški planini. Ima osem postelj.
Tudi   Milka Kejžar-Šorln,
Oglarjenje ne bo zamrlo
V preteklem stoletju in v začetku tega stoletja so v loških hrt' bih, zlasti na Jelovici, velik? oglarili. Največ oglja so prod?" v fužinarske Železnike. hi&> obema vojnama je šlo oglje dobro v prodajo. Potrebovali so g8 kovači in tovarne, zlasti jeseniška železarna; ponekod pa so g8 uporabljali za kurjavo. Izvaža" so ga v Italijo in Francijo.
Zdaj je veliko povpraševanje po oglju zaradi peke na žaru pa tudi prodajna cena za k"0-gram oglja je kar vabljiva. ZaW so v zadnjih letih ponovno zag°' rele kope. Da oglarjenje na \P škem ne bo zamrlo, so poskrbe" predvsem posamezniki iz ne Ravni, Lenarta nad Lušo,1 Mlake in iz Sopotnice ter na nek način tudi vsakoletna turistična e nografska prireditev dan oglarjev na Grebljici pod Starim vrhom. Foto: H. J.
Visoka »baba«, košnja obilna
Do prve svetovne vojne so v času košnje dekleta koscem pril šopek za klobuk. V popoldanskem času pa je bilo na vrsti valjanj ki so ga bili veseli mladi in stari. Kosec je spravil grabljico na tla se z njo zakotalil po senožeti. Po košnji so vsi zapeli. Tekmoval kdo bo prej naložil »babo«, to je zadnji voz sena ali otave, se je on nilo še nekaj let po osvoboditvi. Če je bila »baba« visoka, so rekli.1 bo naslednja košnja obilna.
Kakršen snop, takšen mož
Žanjice so med seboj tekmovale, katera bo naredila lepše sno] Če je bilo snopje razmršeno, bo »razstlan« in nemaren tudi bod* mož. Po žetvi je bila pojedina. Najpridnejša je bila največkrat de" in je bila obdarovana s »požinjko«, ruto, predpasnikom ali blagom
Matevž    Debeljak-Podmla-   Zgornja Sorica 9, 64229 Sori-
čan, Jarčje brdo 2, 64227 Selca,
je eden od začetnikov kmečkega turizma na Škofjeloškem koncu. Samotna kmetija stoji na vzhodnem pobočju Starega vrha, približno dva kilometra od urejenih smučišč. Za goste imajo devetnajst postelj.
Franc Miklavčič-Martinove, Dolenja ravan 2, 64223 Poljane,
ima že od 1978. leta svoje stalne goste. Domačija stoji na Zahodnem pobočju Malenske-ga vrha, prav nasproti široke-
ca,
ima za osmero gostov samo prenočišče z zajtrkom.
Angelca Kržišnik-Povlič, Podobeno 1, 64223 Poljane,
daje polpenzion in ima sedem ležišč.
Jože Porenta-Marko, Crn-grob 5, 64209 Zabnica,
ima novo, sodobno usmerjeno kmetijo na položnem pobočju nad Sorskim poljem. V devetih sobah prve kategorije je skupaj dvajset ležišč. Na piknike ali kosila sprejemajo tudi najavljene skupine.
Kako so včasih ohcetovali
Če nevesta prvo sreča žensko, bo zakon nesrečen
Škofja Loka, 25. junija — Na kmečko ohcet, razen na tisto, ki jo prirejajo vsako poletje na Bledu, vas res ne moremo povabiti. Kljub temu pa je zanimivo pogledati, kako so na iAtškem včasih ohcetovali in primerjati\kako danes. Če imate priložnost biti zraven, posebno kot svat je, toliko bolje.
la« ali pa »Beži, beži preč, da ne boš škode delala, da ne boš kruhka rezala«.
Do druge svetovne vojne je bilo v navadi, da je nevesto na pragu pričakala ženinova mati, ji izročila potico, steklenico vina in hišni ključ in jo tako priznala za »ta  mlado«.  Tudi »šeškarjev«.
mladih nepovabljenih fantov iz bližnje okolice, ki so zabavali svate z raznimi igrami, na primer s kamelo, pustnimi šemami in podobno, ni več.
Po hribih pa še danes vsak svat dobi s seboj kos potice, nekaj flancatov in bobov.
bluzo. Te navade so se večinoma ohranile do tridesetih let tega stol6" tja. ^
Z metlami posmodili coprnicam
Ljudje, zlasti starejši, so bili še pred prvo svetovno vojno vraževerni. Verjeli so v coprnice, se bali hudiča in urokov. Prepr»c' ni so bili, da coprnice delajo točo, zato so jih preganjali z možnaflj »s purflom«, ki je bil žegnan. Ker so zacoprale tudi živino, da ni ^ jedla, so dajali za maše. Na kresni večer so v zrak metali prižg metle, da bi z njimi posmodili coprnicam. Hudič si je brusil kre^J pije, če so bili zobje od grabelj ali noževo rezilo obrnjeni navzg0. Pastirji so morali zvečer pogasiti ogenj, da ni prišel hudič ponoči K rit. Mora je rada tlačila otroke. Nekateri so jo videli, ko se je »VL kla« skozi okno. Ko so jo prijeli za kosmato glavo, je zameketala-so zboleli ljudje ali živina, so menili, da jih je »nekdo urekel«, zato*" prvega, ki je naslednje jutro stopil v hišo. opsovali in pretepli
Pretep zaradi podtika škarij
Nekdaj je podtik škarij ob mlatvi (dveh lesenih navzkrižnih P*
lic) bila huda žalitev, ki je itivala celo uictep. PO miUlVl SO dO"
»Ion«. Po opravljeni metvi prosa so poleg prosene kaše jedli jabolk pečene štruklje in fltmcate, pili žganje, mošt ali vino. Proso so r metli v kot in zaplesali pozno v noč. ____^
Mrzla rosa, ostra kosa...
Med turističnimi etnografskimi prireditvami, s katerimi skušajo oteti pozabi nekdanje šege in običaje, veljavne ob delu in zabavi, je tudi dan koscev, ki so ga v Poljanah in Selcih že spravili pod streho, običajno pa imajo svojo »tekmo« tudi mladi kmečki fantje v Novi Oselici.
Še nekaj let po osvoboditvi je večina kmetov za košnjo uporabljala koso. Sedaj imajo vsi motorno kosilnico, vendar po strmih bregovih še vedno kosijo s koso. Za ročno košnjo na večjih kmetijah, kjer je bilo travnate površine od deset do petnajst hektarov in je košnja trajala teden dni, so najeli okrog deset koscev in trinajst grabljic, drugod šest do sedem. Danes pokosi vsak kmet zase.
Pet zvezdic za Porentovo turistično kmetijo
Med gosti vse več tujcev
Crngrob, 25. junija — Marija in Jože Porenta sta zakonca v najbolj ustvarjalnih letih. Imata deset hektarjev obdelo^J zemlje in osemnajst gozda, l^eta 1983 sta se s sinovoma vselila v novo veliko hišo, v kateri sta naslednje leto že sprejel* prve goste. Poznavalci kmečkega turizma pravijo, da njun dom zasluži pet zvezdic.
Kmečka ohcet po slarem se je le izjemoma obdržala v petdeseta in šestdeseta leta tega stoletja. Pri ohceti so bili nevesta, ženin, starešina, teta, drug, družica in svatovski pari, ki jih je moralo biti pri gruntarski ohceti najmanj 25. Danes sta le poročni priči, izbrani med sorodniki ali prijatelji; nobenega ne moti, če sta obe priči ženski.
Snubljenje p^ed poroko, ko sta ženin in njegov stric ali oče prišla kupovat »jenico«, se pogovarjat o doti in oklicih, ni več, prav tako tudi ni ogledov neveste in njenih staršev na ženino-vem domu teden ali dva pred poroko. Oklici so bili tri tedne pred poroko, oklicana sta bila tri nedelje zapored, zdaj samo enkrat.
Do osvoboditve so se poročali ob ponedeljkih dopoldne, danes najpogosteje ob sobotah. Poroka je bila vedno v nevestini fari, ohcet pa na ženinovem domu. Po nevestino balo so prišli v četrtek pred poroko. Balo so odpeljali šele, ko so na vrh naloženega voza dali »peto kolo« — kolač, v katerega sta bila zatak njenu nož in Šopek; kolač je pomenil, du
nevesti na novem domu ne bo manjkalo kruha. Ko so vozili balo, so fantje pripravili »šrango«; te ni bilo, če je nevesta ostala v domačem kraju. Bale zdaj ne vozijo več, »šrangajo« pa še ponekod, ko gredo k poroki.
Odpadla je tudi ceremonija, ki je čakala ženina in njegove svate, ko so prišli po nevesto: v »babo« preoblečen moški je pometal pred veznimi vrati, zalučal metlo med svate in zaklenil hišne duri; sledilo je pregovarjanje za zaprtimi vrati, nato so odklonih in predstavili štiri neveste, od katerih je bila šele zadnja »ta prava«. Za veselo razpoloženje so poskrbeli godci s harmoniko, klarinetom in basom.
Ponekod še danes nevesta izroči »šnito« belega kruha z denarjem fantiču, ki ga mora srečati kot prvega na poti k poroki, kajti srečanje z žensko bi pomenilo nesrečen zakon Včusih so šli k poroki peš, danes z avtomobili Na poti proti ženinovemu domu so godci zaigrali in zapeli »Beži, beži, ti ta stara, zdaj ti pehom.« tu mlado. 01 ne boš ti preč Uvala, te tu mlada bo v ret ceha-
Ko je Jože Porenta pred leti iskal projekt za kmečko hišo, ki jo je nameraval postaviti na mestu stare, je v loški kmetijski zadrugi naletel na Milana Krišlja, znanega zagnanca za kmečki turizem. Prav on ga je tudi napeljal na to, da je začel razmišljati in se končno odločil za kmečki turizem. Posojila ni dobil niti za eno posteljo.
»Na kmetiji je dovolj dela, dohodka za napredek pa premalo. Žena Marija ima rada ljudi in je bila navdušena, da jih sprejmemo v naš novi dom. V devetih sobah prve kategorije imamo dvajset postelj,« je povedal Jože l'<-renta in dodal, da je najbolj učinkovita reklama zadovoljen gost. Med gosti, ki se na kmetiji zadržijo teden ali tudi dva, je vse več tujcev: Italijanov, Nem cev, Avstrijcev, letošnjo zimo so jim iz škofjeloškega Alpetouru posluh tudi precej Madžarov. Od domačih jih največ prihaja iz Ljubljane, Beograda, Zagreba, Splita .
»l4'tos smo imeli v kosteh slovensko rokometno reprezentan-
co, lani avstrijske košarkarje. Z njimi, posebno z najvišjim, ki meri 2,20 metra, smo imeli nekaj težav. Poležati smo ga morali počez v zakonsko posteljo,« se ob spominu še zdaj hudomušno zasmeji mladi gospodar.
Medtem ko so prejšnja leta k Porentovim prihajali zlasti poletni gostje, so jih letos imeli tudi čez zimo obilo. Alpetourovi turistični agenciji, ki je posrednica, so dejali, da imajo pozimi pač več časa kot spomladi ali jeseni, ko je obilo dela na polju. Med poletnimi gosti pa je vse več povratnikov, ki ne potrebujejo več posrednika.
»Pripravljam tudi kosila za poslovne ljudi in za zaključene družbe, vendar le za tiste, ki se prej najavijo,* je po v/H u besedo okretna gospodinja Marija. »Ne-narocenih gostov ne strežemo; ali nas ni doma ali pa nimamo časa. Če že pridejo, jih mi|M)timo v bližnjo gostilno v vasi. Kuham sama. Starejši sin, ki je /.daj končal osemletko, mi včasih po-magu pripraviti mizo. nalupi krompir. Hrana je klasična. Sa-
Jože in Marija Porenta
mo pravih gorenjskih jedi, denimo, žgnncev in zelja, gostje gotovo ne hi bili pretirano veseli. Zato domače posebnosti pripravljam predvsem kot piiboljšek, prilogo ali sladico. Zelenjavo pridelamo domu, tudi večino mesa. (iostje mut|o zelo radi našo /aseko in suhe klobase.« iVn/ion ptl 1'orentnvlh letos me '»HO.000 dinurjev. Se ruje
Uuu.iju     i UAlUll,     UU     11 M
gostje bolj proste roke zu $ po (rorenjski in du gospodinj?^ pretiruno obremenjena z* ^ dilnikom S kmetijo in km«'^ mom je ogromno delanj žinu komuj najde urico pri>*^tf čusa zase. Zduj se pripruvU a :m gradnjo novegu, sodob^ hlevu, ki hi >\i\ rudi se leto« vili pod streho H. Jek,v
TOREK, 30. JUNIJA 1987
.3. stran (mmmmmmGaLAs
Mirko oblak, skladiščnik IZ RADOVLJICE: »Sploh ne utegnem fta počitnice, ni časa. V s'uioi namreč ne dobim ^ntene, ker manjka Iju-
TONE TREBAH, ŠTUDENT S KOKRICE PRI KRANJU: »Letos ne grem nikamor, ker ni denarja. Med letom pa kot 'popoldansko obrt' prodajam po Kranju Mladino.«
MIRA GALE, UČITELJICA Z MLAKE PRI KRANJU: »Danes si delavska družina zelo težko privošči prave počitnice. Naša družina gre letos v Mare-do v prikolice.«
JOŽEFA SVENŠEK, UPOKOJENKA Z BLEDA: »Sprehajala se bom, hodila sem in tja, tudi na morje grem, s prijateljico v Poreč v sindikalne prikolice. Upam, da se bo vsaj vreme izboljšalo.«
KLEMEN LIKAR, DIJAK IZ KRANJA: »Ne vem, kaj bom počel to poletje. Verjetno bom šel malo na morje, morda s starši v Portorož, kjer ima teta vikend hišico.«
DARJA MLAKAR, ŠTUDENTKA IZ CERKELJ: »Najprej bom na praksi v Iskri Telematiki, potem grem v kolonijo v Avstrijo in verjetno še na taborjenje in v planine.«
^ONE KOŠNJEK, ŠTU "bNT iz KRANJA: »Moj jPust bo bolj delaven, ^gusta grem na vojaško fPosabljanje izvenšol-^ mladine.«
ALENKA ARKO, ŠTUDENTKA S POSA VCA: »S sestro delava v Vili Bled, jaz kot sobarica, sestra pa v pralnici. Čez leto pač potrebujeva denar.«
MAJA ARKO, DIJAKINJA S POSAVCA: »Na morje bom šla šele avgusta, morda za kakšen teden, potem pa bom spet delala.«
*MNCI POTOČNIK, ffiKTROTEHNIK IZ NOŠENJ: »Letos gremo z Qtuž*no k prijateljem na °k Pašman.«
y .
^ pa le ne bomo doma
FRANČIŠEK DAVIDA, UČENEC IZ PODNARTA: »Z mamo in očetom bom šel na morje, na Rabac, kjer imamo počitniško hišico.
SAMO BUKOVAC, NATAKAR IZ KRANJA: »Julija bom delal, avgusta pa gremo z ženo in otroki na Mljet v apartmaje.«
Rompasove počitnice na Jadranu so razprodane
junija — Od sredine julija do sredine av-fo?7 J° glavna sezona na našem Jadranu, saj je to ^Jkolektivnih dopustov. Za te dneve je ob morju *tn C naJ** prostor, v hribih in toplicah pa je pro-še dovolj. O počitnikovanju in Kompasovih ranicah smo se pogovarjali z Miro Perme iz **nJske poslovalnice Kompas.
n *J^j povem, da imamo v stSl agenciji precej stalnih 6ai?nk- ki vsako leto težko 8r uJu   na   počitniški pro-Tako je bilo tudi letos r^'iirno pa celo, da je zani-s^"' i/ leta v leto večje. Po-vi Wi° privlatm so Kompuso-jv K'ubi v Novalji, Sutivanu, r^1'1- na Visu in Rogli. Ce-rn0So *>r,o(ine, zato je "a pri vni t   s /e razprodan, v gla-Še tunsti<ni sezoni pa je le He m*lo prostora. Vse tovarom lrnajo kolektivni dopust si- lstom času, kar pa mi-kr^?' da ni dobro, saj je ta in u prer»alo prostora, prej jasneje pa preveč.« Urn Gorenjci najraje ho-»5JJ? na počitnice? ^r0Vlt  zanimunJu  Je za
^lov nuJbolJ iskani so bun-1 ,n upartmaji, pa tudi
zaseb.ie sobe. Katalog, ki ga izdamo vsako leto, je dobesedno razgrabljen, saj smo v Kranju ter v naših enotah na Jesenicah in Brniku ena prvih poslovalnic Kompasa, ki ima na leto največ prometa. K temu pripomore tudi organizacija številnih izletov za delovne organizacije, ki pa so zanimivi predvsem spomladi in jeseni. Tudi tradicionalni Kompasov program se dobro prodaja, saj poskrbimo, da so naše cene konkurenčne.«
Kakšno pa je zanimanje za letovanja in izlete v tujino?
»Tunizija in Malta sta za letošnje poletje /e razproda ni, vzrok za to pa so predvsem ugodne cene. Veliko zanimanja je tudi za počitni-
ce v Španiji in na Cipru, novost letošnje sezone pa je Ri-mini v Italiji, ki ga naše stranke še ne poznajo, vredno pa se je o njem pozanimati, saj tedenski dopust z gli-serjem stane že od dvanajst starih milijonov naprej, počitnice v Riminiju ^a so pravo doživetje. Tudi za jesenske mesece pripravljamo nekaj čarterskih verig po tujini — Grčiji, Turčiji, Španiji in Siciliji, ki bodo trajale le nekaj dni in bodo prav gotovo popestritev našega programa.«
KLEMEN BAVDEK, DIJAK S PLANINE PRI KRANJU: »Z dekletom greva na morje oziroma po Jugoslaviji. Prej bom seveda tudi delal, in to v dveh izmenah: ponoči bom varnostnik, podnevi pa bom raznašal pošto. Sicer pa grem jeseni služit vojaški rok.«
IRENA LAVRENČIČ IZ NEWJERSEYA V ZDA, je v Jugoslaviji na počitnicah: »Moji starši so iz Slovenije in v Radovljici imam staro mamo. Tukaj je zelo zabavno, danes sem bila tudi s prijateljico v njeni šoli. Všeč so mi ljudje, ki so zelo odprti.«
ANDREJA DETIČEK, GIZMNAZIJKA Z BLEDA: »Zdaj delam v Kom-pasovem Souvenirju. Čakajo me še sprejemni izpiti na arhitekturi, potem pa grem s starši na Brione in jeseni v Španijo.«
Po Partizanski poti od Krope do Dražgoš
Včasih so tu gori vodile le kolovozne poti. Kmalu po vojni, ko so ljudje udarniško pomagali graditi požgani Jamnik, pa so se tu, na robu Jelovice, lotili tudi gradnje ceste. V začetku osemdesetih let so jo asfaltirali in danes je to ena najlepših gorenjskih poti, s čudovitim razgledom po vsej Gorenjski. Ker povezuje kraje, kjer so se med vojno največ zadrževali partizani, tu čez imeli zveze s Piimorsko, kjer so imeli skorajda svoje osvobojeno ozemlje, saj si je sovražnik le redko upal sem gor, so jo pred leti poimenovali Partizanska pot. Vodi vse od Krope pa do Dražgoš. Vsa njena okolica je posuta s partizanskimi grobovi in spomeniki, ki najbolj zgovor-nopričajco težkih dneh našega boja. Popeljimo ali sprehodimo se po njej, spoznavajmo našo bližnjo zgodovino in uživajmo v čudovitem razgledu.
Začnimo v Kropi. Ko si ogledamo kovaški muzej in vigenjc Vice, se mimo najstarejše slovenske peči dvignemo do lovske koče na Petelinovcu. Od tu vodi steza na samo Vodiško planino, kjer je znani Partizanski dom z mozaikom Iveta Šubica Partizani in ljudstvo v uporu. Tu je bil na Pogrošarjevi planini Vodice
Notranjost partizanske tehnike Meta nad Jamnikom.
Cerkvica sv. Primoža nad Jamnikom vedno znova vabi k sebi slikarje in fotografe; bila je priljubljen objekt slovenskega slikarja Ljuba Ravnikarja.
5. avgusta 1941. leta ustanovljen Cankarjev bataljon. Partizanski dom na Vodiški planini bo odprt vse poletje, v njem se boste lahko odžejali in najedli domačih dobrot, pa tudi za borovnicami in malinami stopili še pozno poleti. Če pa imate čas, ostanite kakšen dan, ker večjega miru in počitka zlepa ne boste našli.
Če pa vas bolj vleče proti Dra-žgošam, pojdite naprej. Na levi vas bo pozdravila prijazna cerkvica sv. Primoža in kmalu za njo tudi Jamnik. Spustite se k hišam, tod so doma prijazni ljudje. Starejši vam bodo radi povedali, kako hudo je bilo med vojno, posebno pa 27. februarja 1944. leta, ko so Nemci vas požgali. Zgorelo je 13 stanovanjskih hiš, 13 skednjev in hlevov in še vrsta drugih poslopij, vaš-čane so pobili ali selili v taborišča, vas pa popolnoma izropali.
Na Jamniku vam bodo tudi povedali, kje vodi pot v hrib do partizanske tehnike Meta, oddaljene kakšne pol ure od vasi.
Nad vasjo Podblica stoji eden najlepših partizanskih spomenikov, to je spomenik Viktorju Kej žar j u — Petru, delo slikarja Vinka Tuška, ki je bil odkrit leta 1980 in ponazarja ognjene zublje. Od tu pa ni več daleč do poti, ki se odcepi proti Lajšam. V neposredni bližini je spomenik mladima partizankama Vidi Šinkovec — Janini in Cilki Odar — Tatjani, ki so ju belogardisti tik pred koncem vojne, 19. apri-
la 1945. leta, zverinsko mučili in ubili.
Še nekaj ovinkov in že smo v Dražgošah, pod Bičkovo skalo, na Jelenščah in kmalu nato tudi pri dražgoškem spomeniku, ki spominja na junaški boj Cankarjevega bataljona v Dražgošah od 9. do 11. januarja 1942. leta. S spomenika je lep razgled po vsej Selški dolini in škofjeloškem hribovju. Zdaj tudi ni več daleč do Železnikov, kjer je vsak dan odprt plavalni bazen s savno, nedaleč proč, v Zalilogu, pa vabi Slavčeva gostilna na najboljše postrvi...
Spomenik dražgoški bitki je krati tudi odlična razgledna točka. — Foto: D. Dolenc
SMS&IMEHGLAS 4. STRAN.
Dopust je prijeten tudi v gorah
Skoraj vse planinske postojanke so odprte
Ljubljana, 26. junija — Po podatkih Planinskega zveze Slovenije je v slovenskih planinskih domovih, zavetiščih in bivakih, skratka v objektih s trdno streho nad glavo, 6300 ležišč, planinskih d trnov    in njim podobnih objektov pa je v Sloveniji kar 160.
Storžič vas pričakuje
Sm učan je sredi pole tja
Na Ledinah je snega dovolj
Blejska koča na Lipanci
Nova koča na Golici
Lani je slovenske gore obiskalo po oceni Planinske zveze Slovenije milijon 309 tisoč ljudi, to je za okrog 400 tisoč manj kot leto prej. Zakaj manjši obisk, je težko reči. Razlogov je lahko več: vreme, odprtost postojank, finančne možnosti gornikov, število planincev pa je odvisno tudi od načina štetja.
Slovensko planinsko gospodarstvo se lahko pohvali z marsičem. V naših gorah je kar 160 planinskih domov, koč, bivakov in zavetišč, v katerih je 6300 ležišč, na katerih je bilo lani 151.565 prenočitev.
Cene pijač in jedi v planinskih postojankah niso pretirane, posebno če upoštevamo, da je precejšen strošek transport in da delovne razmere v gorah le niso take kot v dolini. Kljub temu se ne dogaja tako redko, da je steklenica piva v gorah cenejša kot v dolini. V planinah je še mogoče dobiti pivo za 700 ali 1000 dinarjev ( v visokogorju so cene nekoliko višje), enolončnice za 500 ali 700 dinarjev, čaj za 250 dinarjev in podobno.
Večina slovenskih planinskih postojank je sedaj že stalno odprta.Po podatkih Planinske zveze Slovenije je le malo koč zaprtih: Erjavčeva, ker so jo porušili, in Prešernova koča na Stolu, kjer imajo težave z oskrbo, vendar bodo člani Planinskega društva Javornik Koroška Bela poskrbeli za dežurstvo, tako da se bo mogoče okrepčati tudi na vrhu Stola, najvišjega vrha Karavank.
Sicer pa poglejmo natančnejši pregled odprtosti in oskrbovano-sti planinskih postojank na Gorenjskem.
Dom na Kredarici in Kcča pri Sedmerih jezerih sta normalno dostopna, samo oskrbovana nista. Tudi Tržiška koča na Doliču in dom Planinka sta sedaj še zaprta. Vse omenjene postojanke bodo redno odprte in oskrbovane od jutri 1. julija, dalje. Koča na Prehodavcih bo stalno odprta
od 5. julija dalje. Z začetkom julija bo redno oskrbovana tudi Staničeva koča. Vodnikov dom bo odprt od jutri dalje, prav tako pa tudi Dom na Zelenici, Dobrča in Koča na Soriški planini. Pogačnikov dom na Kriških podih bo odprt od 4. julija naprej.
Stalno pa so že odprte in oskrbovane naslednje postojanke: Koča na planini Jezero, Dom na planini Vogar, Koča pod Bogatinom, Komna, Uskovnica, Go-milščkovo zavetišče na Krmu, Kovinarska koča Krma, Lipan-ca, Koča pri Krnskih jezerih, Dom Klementa Juga v Lepeni, Koča pri izviru Soče, Tičarjev dom in Poštarska koča na Vršiču, Koča na Gozdu, Mihov dom,
Pogled s Triglava na Kredarico
Pred desetimi leti so nekateri zmajevali z glavo in se zmrdoval'1 češ zakaj gradijo kranjski planinci na Ledinah nad Jezerskim P^a' ninske postojanke. Dvomi so bili kmalu razblinjeni. Ledine s sm"' čiščem na bližnjem Skutinem ledeniku vsa leta obratujejo rentab"' no, brez izgube, z visokim odstotkom zasedenosti.
Ledine letos obratujejo od preteklega tedna dalje. Snega na lede' niku je veliko, smučišče obratuje, prav tako tovorna žičnica in vle-čnica. Penzion z uporabo vlečnice stane 8000 dinarjev. Za letos s° Ledine razprodane, kar ne pomeni, da niso veseli obiskovalcev. P1"1' hajajo smučarji iz domovine in tudi iz zamejstva, saj je vadba na l& dinah veliko cenejša kot v tujini. Ledine bodo naprekinjeno odprf vse poletje, do jeseni, ko vreme za smuko ne bo več ugodno in bo ^ nevarnost za nove snežne padavine.
Manj znane soteske — Pokljuška soteska
Po bližnjici na Pokljuko
Na planini Krštenici
Dom v Tamarju, Aljažev dom, Koča na Golici, Valvasorjev in Roblekov dom, Dom na Kofcah, Kališče, Kriška gora, Dom pod Storžičem, Ledine, Ratitovec, Lubnik, Blegoš in Ermanovec.
Izbire, kam torej v gore, je na pretek. Nekatere točke niti omenjene niso. Pozorni smo bili le
na višje ležeče in ponavadi bolj obiskane postojanke. Razen tam so namreč izredno gostoljubni tudi na številnih planinah, postajah, pri rnajerjih in majeri-cah, ki pasejo na planinskih pašnikih. Tudi na te planine se splača povzpeti in čas bo hitreje minil.
V Zelencih izvira Sava Dolinka — V pobočju Ponee nad Planico je slap Nadi/a, visoko J20J metre; to je prvi izvir. Drugi izvir je nižje v Strugah, Zelenci, kjer Sava vnovič privre na dan. Zelence obiskujejo predvsem ribići in naključni obiskovalci, čeprav so izredno zanimivi. Iz Rateč se poleti mnogi podajo v Planico k smučarski skakalnici — velikanki in občudujejo vrhove Julijcev, ki jo obkrožajo. V dolini je vsak dan odprt dom, na koncu doline pa je v Tamarju koča poleti redno oskrbovana. — Foto: F. Perdun
1 •■ ' I
Pokljuška soteska je skalnata soteska pokljuške planote, ki jo je —kaj veš kdaj—v preteklosti izdolbel potok Ribščica. V najznačilnejšem delu je globoka 40 do 50 metrov, široka pa je ponekod le nekej metrov. V njej ni stalne vode, pojavlja se le ob daljšem deževju. Na najožjem delu omogočajo prehod galerije, . v skalo pritrjeni mostički, najzanimivejši del je dolg manj kot kilometer.
Ko smo se namenili v sotesko, so nam pot iz Gorij kazali novi kažipoti. Po dveh kilometrih vožnje se je začela pot v sotesko. Zal pa smo bili že po nekaj metrih zelo razočarani, saj je na levi strani poti pokopališče starih avtomobilov, ki so tja /.grmeli po strmem pobočju s ceste na Pokljuko. Tega pokopališča, ki ga ne moreta skriti niti visoka praprot in trava, se gorjanski turistični delavci — ki so obisk soteske nasvetovali v prospektu, ki ga dobiš v Vintgarju — lahko sramujejo in bi ga morali pri priči odstraniti.
Marsikateri tuji turist bo šel po nasvetovani poti in bo tam daleč v soteski odkril odpadke sodobne civilizacije...
Pokljuška soteska, ki je bližnjica na Pokljuko, ima zanimivo
luknjo in izhod na Pokljuko, Kranjsko dolino. Nudi prijeteP daljši sprehod po gozdnati P° kljuki.
Naravni parki — Triglavski narodni park
Park in njegove prepovedi
Triglavski narodni park zajema skoraj celotno območje jugoslovanskega dela Julijskih Alp in meri 848 kvudratnih k m . Leži na območju jeseniške, radovljiške in tolminske občine in je zdaj največji narodni purk v Jugoslaviji.
Ozemlje Trigluvskega narod-nega parku je ruzdeljeno nu dve območji — osrednje in robno. Strožje varstvo je V osrednjem Območja, nekoliko milejše omeni ve veljajo v robnem območju.
KO bOgtt vstopali v Triglavski nurodni park, se morate /uvodu ti, da je v parku med drugim prepovedano razen zavarovanih redkih in ogroženih prosto živečih vrst divjadi loviti velikega petelinu, planinskega orla, pol ha in svisca. Prepovedano Je loviti divjadi * pogonom in s pasi mi ter nastavljali sirup« tanje Obiskovalci se smejo pla»itj pro stožive Hh živali z \ p it jen) ali hrupom, metanjem ali
nJem k koli drugI
vee kričati šju dovol
a kakrsen-sinejo pre-er je najvi-hrupa t">
oecibelov čez dan in 40 d*cW lov ponoči.
■ii'
Obiskovalci ne sinejo ViV> i. vljaii BOtOrOV, parkirati in P*L čati vozil ali prikolic za biva™" KUnaj za to določenih mest. rahljati čolnov /. motorji * tianjim Izgorevanjem in n« ^ riti ognja ter pripravljati 'erJ5j vice zunaj za to določenih "! urejenih prostorov...
Skratka, po Triglavskem ravnem parku hodbe
mirno, se posebej po osrednj^T območju parka. Nadzorniki ^ mm budno pazijo, <l-i ho ohranil svojo naravno lepoW vHe  znamenitosti. Četudi gredo    posamezne Pr,*l^>'\iiiJ-predvsem na robnrm ute^^J) včasih kar malo v nam, ao «*» potrebne.
\ kljub vsemu k, r brez str£ hu v park Poleti , *• bolj p« J. srni. |o narava v njem ndovl"
TOR
REK, 30. JUNIJA 1987
OGLASI
5. stran 'KmmmmzmLAs
Odlična zlata kapljica Goriških Brd
£ merlot letnik 1985 so v Goriških Brdih dobili grand prix Dunaja, ki sodi med najpomembnej-jjj ?Vropska priznanja za kvaliteto. So edini jugoslovanski proizvajalci vin, ki ga imajo. Visoka fian!fava Pr,znama imajo tudi z domačih sejmov za vrhunska in kakovostna vina. Vinska klet bul °rovem sprejme 1.800 vagonov grozdja, imajo 2.000 hektarov vinogradov. Največ je re-re^e« merlota, drugo pa so odlični beli pinot, tokaj, sauvignon, cabernet, briški rose in peneča
**r|0riSka Brda ~~ iziemno privla-jy0. $Vet. pozimi tih in zaspan v Ijiv m'r<J. spomladi neprekos-brn l bujnem cvetenju češenj,
*o i\h v> mare,ic in nrusk- po,eti
cja .r.da topla in predana zorenju, boiJ b',a jesen en sam vinograd. J Jahtnih jagod. .
2    00 vagonov grozdja
8rdih k,et na Dobrovem le v
brjii mejnik med starim in novim
cion i  SVetom- Prelomila je tradi-nift    0 nesodobno gospodarje-' °dprla sodobno pot kmetij-
stvu, vinogradništvu in kletarstvu s pristnimi in izredno kakovostnimi briškimi vini. V kleti je vsake leto vsa trgatev, v njej je ves dKeči briški cvet.
V kmetijsko zadrugo Goriška Brda je danes vključenih 1430 zadružnikov, ki se dogovarjajo o vseh pomembnih odločitvah. Vino je last zadružnikov, dokler ni prodano.
Vinska klet na Dobrovem sprejme 1.800 vagonov grozdja. Kmetijska zadruga Goriška Brda je
največji slovenski proizvajalec grozdja in vina s poreklom. V Brdih je okoli 2.000 hektarov vinogradov in vsako leto nastajajo še novi. Letos so obnovili okoli 100 hektarov površin z mladimi trtami. Največ površin je zasajenih z rebulo (40 odstotkov), merlota je 35 odstotkov, drugo pa so trte belega pinoja, tokaja, sauignona in caberneta. Brici proizvajajo tudi briški rose in penečo rebulo.
• Lani kar 1370 vagonov grozdja
»Lanska letina je bila dokaj dobra,« pravi vodja prodaje Ivan Per-šonja, »saj smo nabrali 1370 vagonov grozdja — vagon je deset tisoč kilogramov — in ga predelali predvsem v kakovostna in vrhunska vina. V naši proizvodnji je namreč izredno malo namiznega vina z geografskim poreklom.
Pridite v Brda in videli boste, koliko vinogradov imamo! Zdaj je naša prva skrb. da kvaliteto še bolj izboljšujemo, saj imamo razmeroma malo možnosti za nadaljnjo širitev.
Zanimivo je, da osemdeset odstotkov proizvodnje prodamo v Sloveniji, predvsem rdečih vin, na — Štajersko. Vina iz Goriških Brd niso naprodaj le v Sloveniji, temveč tudi v vseh večjih jugoslovanskih mestih in turističnih središčih, in tam ponujajo predvsem buteljke. Za naša goriška vina se zanimajo tudi v tujini.
• Vina iz Brd tudi v Franciji? »Izvažati smo začeli šele pred
tremi leti,« nadaljuje Ivan Peršo-nja. »Pri izvozu pazimo predvsem na to,da ima naše vino v tujini vsaj tako ceno kot doma. Največ izvažamo v Italijo, v Zahodno Nemčijo, na Japonsko, v Združene države Amerike, v Avstrijo, Belgijo in Nizozemsko, prve steklenice pa smo izvozili tudi v Malezijo. Prav zdaj se pogajamo s Francozi.
• Kakšno je zanimanje v tujini?
Po lanskem najvišjem priznanju, grand prixu, ki smo ga dobili na Dunaju, se je zanimanje za naša vina zelo povečalo in smo v prvih treh mesecih letošnjega leta izvozili toliko kot lani vse leto. Priznanje grand prix Dunaja sodi med najpomembnejša evropska priznanja za kvaliteto in smo edini jugoslovanski proizvajalci vin, ki smo ga dobili.
Na tem tekmovanju smo sodelovali že pred leti in smo pri ocenjevanju dobili laskavo priznanje, imenovano hiša kvalitete. Šele tedaj, ko smo dobili ta naslov, smo se lahko potegovali tudi za grand prix.
Pridne roke obirajo grozdje in na tržišče bomo dobili rebulo, merlot, odlični beli pinot, tokaj, sauvignon, cabernet, briški rose in penečo rebulo...
Zakaj smo ga dobili?
Dobili smo ga za merlot letnik 1985, tik pod vrh pa se je skupaj z avstrijskih vinom uvrstil tudi tokaj. To priznanje je zbudilo večje zanimanje na tujem kot doma.
• Laskava priznanja za kvaliteto
Goriška Brda prejemajo laskave nagrade in ocene na vseh domačih sejmih.
Prejeli so enajst medalj na sejmu Vino 86 v Ljubljani. Med njimi so bile tri velike zlate, štiri zlate in štiri srebrne*. Lefcs so na novosaad-skem sejmu prejeli sedem medalj, že več kot desetkrat pa so prejeli laskavi naslov zlati zmagovalec Beograda.
Lani so na novosadskem sejmu prejeli Še šest medalj za šest poslanih vzorcev, in sicer dve veliki zlati in dve srebrni za sorte merlot, cabernet, beli pinot, rose, tokaj in zlata rebula.
Lanski letnik je bil po količini in kakovosti nadpovprečen. Briški enologi pravijo, da so nekatere sorte enakovredne letnikoma 1983 in 1985.
Vinska klet v Dobrovem sprejme 1.800 vagonov grozdja. Lani so ga nabrali 1.370 vagonov - vagon je deset tisoč kilogramo — in ga predelali v kakovostna in vrhunska vina.
V starem delu kleti na Dobrovem imajo urejeno tudi arhivsko klet. V njej je prostora za 36 vagonov grozdja. Zanimanje zanj je, kljub visokim cenam, veliko. Najstarejše steklenice nosijo letnico 1957. V kleti imajo znane sorte tokaj, merlot, beli pinot in cabernet.
•Tuji kupci imajo radi penečo rebulo
Briška posebnost?
Briška posebnost je prav gotovo peneča rebula. Izdelujejo jo po postopku charmat. Po enakem izdelujejo tudi srebrno radgonsko penino. Peneča rebula je suha in je zato zelo primeren aperitiv, prav tako dobro gre k sladicam. Servirati jo moramo ohlajeno na 6 do 8 stopinj Celzija. Penečo rebulo lahko ponudimo skozi vse leto. Zanimivo je, da so jo doslej več izvozili na tuji trg kot pa prodali v domačih trgovinah.
Goriška Brda torej prodirajo na tuji in domači trg s svojo kvaliteto in se vedno bolj uveljavljajo. Njihova vina so vedno bolj cenjena, priznanja jim dajejo strokovnjaki — vsi po vrsti — in kupci, ki v trgovinah vedno pogosteje segajo po vinu iz Goriških Brd, v
Gostiščih pa zahtevajo žlahtno apljico, ki prihaja iz njihove do-brovske kleti...
)IMSS5JJ©IEnGLAS 6. STRAN.
Triglavske doline — Krma
Turistični kraji — Kranjska gora
Po brusnice v Krmo in na boie k'Psnaku'
Zgornja Radovna, 29. junija — V Zgornji Radovni pri 'Psnaku'ponujajo domačo hrano in že pet let vsako nedeljo krofe. V Krmi bo obilna letina brusnic, borovnic in jagod. Veliko nedeljskih obiskovalcev, predvsem iz Ljubljane.
Približno 14 kilometrov iz Jesenic in prav toliko iz Zgornjih Gorij ali štiri kilometre iz Mojstrar.e leži gorska vasica Zgornja Radovna, od koder se pot obrne v triglavsko dolino Krma.
Običajno prihajajo izletniki iz bližnje Mojstrane, od koder cesto v Radovno prav to poletje asfaltirajo. Radovčani živijo dokaj odmaknjeno, v še neonesnaženi naravi, ki privablja poleti številne izletnike. Niso tako redki blejski turisti, ki jih dolina Radovne zamika in se odpravijo na enodnevni izlet.
Prva gostilna — in edina — v Zgornji Radovni je pri 'Psnaku' na 705 metrov nadmorske višine, stara in dobra domača kmečka gostilna. Alojz Lipovec, ki je leta in leta hodil s svojimi konji dan za dnem na Triglav in skrbel, da so bile gorske postojanke primerno oskrbovane, zdaj na Triglav ne hodi več. Vzpone s konji do Kredarice in drugih planinskih postojank je prevzel njegov sin.
Pri 'Psnaku' ponujajo obiskovalcu domače klobase, zaseku in domačo gorenjsko hrano ter jedi po naročilu, že
več kot pet let pa imajo poseb-
Samo še v Radovni spomin na preteklost...
nost: vsako nedeljo crejo odlične domače krofe. Vedno bodo prijazno postregli.
Po dolini Radovne navzgor se vije cesta do Kosmačevega prevala in ustja Krme. Še stojijo stare radovške hiše, čeprav se staro tudi tu umika novemu. V dolini je zraslo precej vikend hišic, v katerih so se njihovi lastniki večinoma že kar za stalno naselili.
Ko se napotimo proti dolini Krme, so ob obeh straneh sfi-koviti travniki in pašniki, ograjeni s starimi plotovi. Do
Slikovita planinska pot se vije po triglavski dolini Krme, mimo pašnikov in travnikov. — Foto: D. Sedej
Vintgar
Kovinarske koče v Krmi, ki je na 892 metrih nadrnorske višine na Zasipski planini, nas pozdravljajo kravji zvonci in osvežuje pravi planinski zrak.
»Kovinarska koča v Krmi je odprta od 5. junija do oktobra,« pravita oskrbnika Terezija in Miha Bohinc. »Prihajajo skupine, posamezniki, planinci s Triglava. Poleti je zelo veliko domačinov in tudi Ljubljančanov, ki vedo, da je na planini obilo brusnic. Žal nama je, da jih običajno oberejo še kar zelene in povzročajo škodo. Tudi kurijo na planini, to pa ni dovoljeno, saj smo v območju Triglavskega narodnega parka.
Letos bo veliko brusnic, tudi veliko jagod in borovnic, zato pričakujeva velik obisk,« pravita oskrbnika, ki ponujata hrano in pijačo po zmernih cenah: pivo po 700 dinarjev, enolončnico po 1.200 dinarjev, čaj po 200 dinarjev in kavo po 250 dinarjev.
Škoda je le, da na planini niso uredili skupnega kurišča za piknike, kot so bili obljubljali. Tako bi se izognili številnim nevšečnostim in hudim besedam, ki »padajo« tedaj, ko pridejo nedeljski obiskovalci in si v naravi zaželijo ražnjičev ali čevapčičev.
Naše soteske
Slap Sum v prelepem Vintgar ju
Gorje, 29. junija — Za našo najlepšo sostesko skrbi Turistično društvo Gorje. V soteski so večinoma tuji gostje, ki prihajajo z Bleda peš, z avtomobili ali fijakarji , a tudi domačih je kar precej. Vstopnina 300 dinarjev.
Med najlepšimi gorenjskimi soteskami je zanesljivo svetov-noznana soteska Vintgar, ki je dolga okoli 1600 metrov. Skozi slikovito sotesko, ki so jo že naši predniki napravili vsakomur dostopno, se vije sprehajalna pot, nad brzečo reko Radovno, ki se je »ujela« v to sotesko. Tisoči in tisoči, ki obiskujejo Vintgar, občudujejo veličastno delo narave v davni preteklosti.
Radovno v soteski Vintgar prečkajo leseni mostovi v skupni dolžini 500 metrov. Prvi graditelj mostov je bil gorjanski župan Jakob Žumer, soteska pa je urejena za obiskovalce že od leta 1893. Na koncu soteske vabi prijetna brunarica k počitku in ogledu 28 metrov visokega slapa, imenovanega Šum.
V brunarici je že enajsto leto zaposlena  Milka  Pogačnik iz
Podhoma, ki prodaja vstopnice za Vintgar. spominke in pijačo.
Vintgar upravlja Turistično dru štvo Gorje in treba je reči, da za sotesko odlično skrbi.
»Vsako leto prizadevni turistični delavci popravljajo mostove in galerije v Vintgarju, ker jih pozimi močno poškodujejo plazovi,« pravi prijazna Milka Pogačnik »Ves denar, ki ga dobimo z vstopnino, vložimo spet nazaj v sotesko. Vstopnina stane za domače goste 300 dinarjev in za tuje goste 400 dinarjev — za približno uro ogleda. Obiska je zelo veliko, do 50.000 obiskovalcev na leto. Samo letos maja si je Vintgar ogledalo 8.400 ljudi.«
Vintgar odprejo za obiskovalce ob 8. uri zjutraj in zaprejo ob 21. uri. Če se peš napotimo v Vintgar iz gorjunske strani, potem lahko v Vintgarju zavijemo desno na Katarino nad Zasipom ali na levo na Blejsko Dobravo ter na Jesenice.
• Vendar priporočamo: njo do Gorij in ogled soteske, ta-
ko da se na gorjansko stran tudi vračamo. Tam je dobra, zares odlična gostilna, ki jo, kot pravi Milka Pogačnikova, hvalijo vsi obiskovalci Vintgarja. Ponuja odlične specialitete po naročilu in »neubranljive« sadne kupe — poleti i jagodami in borovnicami...
• Ne priporočamo \-
Vintgarja z dobravske strani, kajti že tako ali tako je prizadevne oskrbnike Vintgarja sram vse nesnage, ki je ob koncu soteske na jeseniški strani. Jeseni čanov se očitno Vintgar sploh ne tiče, kajti ni jim mar, da bi vhod očedih ali oskrbeli z ustreznimi znaki. Še pot (lahko bi se vrnili po gozdni poti v Gorje) je obi skovalcem neznana, ker se je Jeseničanom ne ljubi označiti.
Vintgar je lep — v modro-zeleni vodi je veliko postrvi — če ga boste obiskali z gorjanske stra ni, kjer za svojo sotesko odlično skrbijo...
V Jasni ples, ribolov in kopanje
Kranjska gora, 29. junija — Za domačega turista je najbolj zanimiva Jasna, saj se ob jezet' ski obali lahko sonči, v jezeru kopa, zvečer pa na terasi restavracije zapleše. Številne so kul' turne prireditve. Ribiške dovolilnice so po 2.500dinarjev.
in dve trobenti v cerkvi v Kranjski gori. Poletne prireditve Kranjskogorci že tradicionalno končujejo s srečanjem na tro-meji, ki bo letos 13. septembra-Vsak dan, dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 17. do 19-ure, je odprta stara Liznjekova hiša v Kranjski gori, kjer je stal' na,razstava etnografskih predmetov iz zgornjesavske doline. Liznjekova hiša je najstarešja kranjskogorska hiša in že kot stavba izredno zanimiva.
Domači turisti se najraje zapeljejo v Jasno. Tam je Kompa* sovo gostišče, ki je za svoje g°" stoljubje, odlično hrano in p°* strežbo že prejelo turistični nagelj. Ponujajo izbrane jedi, °d rib do divjačine, z restavracijske terase pa je prelep pogled n* Vršič in še posebej na bližnj* naravno alpsko jezero. Ko je zelo vroče, je ob obali veliko kopalcev; v hladni vodi sicer ">e zdržijo dalj časa, osvežijo pa se le.
Tako v Jasni kot po vsej Say» Dolinki od Zelencev naprej Ifi dovoljen ribolov z dovolilnic«' mi. Z eno dovolilnico lahko uj*' mete tri postrvi, dovolilnica en dan stane2.500 dinarjev domače goste in 7.000 dinarje* za tuje. Dovolilnice dobite v vseh Kompasovih posloval*11' cah, v posameznih gostiščih in \ restavraciji Jasna v Kranjsk' gori.
V Jasni v Kranjski gori so naprodaj tudi ribiške dovolilnice za ribolov. Za domače goste stanejo 2.500 dinarjev. — Foto: D. Sedej
Poletna turistična sezona se je v Kranjski gori že začela, kraj je že sprejel številne turiste, pri turističnem društvu pa so poskrbeli že za precej zanimivih turističnih prireditev.
Kranjska gora je zanimiva tudi za domačega turista, ki bi rad preživel lep dan v naravi ali zvečer zaplesal na hotelski terasi.
Turistični delavci prirejajo vsak drugi petek promenadne koncerte po Kranjski gori. Vsak večer je vsaj v enem hotelu ples,
odprti pa so tudi nočni lokali. Julija in avgusta bodo ob petkih, sobotah in nedeljah za ples igrali zabavni ansambli na hotelskih terasah, na primer pred Prisan-kom in v Jasni.
V kranjskogorski cerkvi bo 8. avgusta koncert opernih pevcev Ognjanovičeve in Ostaševskega. 15. avgusta bo koncert zabavne glasbe pred Larixom, ko bo nastopil ansambel Marela z gosti. 27. avgusta bo koncert akademskega pevskega zbora iz Kranja, 5. septembra pa koncert za orgle
Gorski prelazi — Vršič
Cestna zapora, obnova Erjavčeve koče in Krnice
Kranjska gora, 29. junija — Mesec dni, do 1. avgusta, bo cesta na VrSIČ zaprta, obnavljali b° do Erjavčevo kočo in kočo v Krnici. Peš do Mihovega doma in Koče na Gozdu, do TičarjevC ga doma ali »Poštarice«.
Na Vršič vsaj naslednji mesec z vozili ne bo mogoče, saj obnavljajo most pri Eriki in bo čez Pišnico speljana le brv. Pod Vršičem pa ne obnavljajo le mostu, temveč tudi kočo v Krnici. Most in Krnico nameravajo odpreti hkrati, 1. avgusta.
»Namenili smo se, da najprej zgradimo Kočo na Gozdu, kasneje pa obnovimo še kočo v Krnici,« pravi Franc Žerjav, ki je za prizadevno delo pri obnovi Koče na Gozdu nedavno prejel zlati znak Planinske zveze Slovenije. »Koča na Gozdu je bila zgrajena s prostovoljnim delom Kranjskogorcev, s prispevki lastnikov gozdov, s pomočjo turističnega društva in delovnih organizacij. Ko je bila /grajena, smo s Kompasom sklenili deset* letno pogodbo, da upravlja kočo in plača tretjino gradbenih stroškov. Zdaj pa ima Kompas težave s kadri, zato bomo poiskali možnost za skrajšanje pogodbe na pet let.
Kočo na Krnici moramo temeljito popraviti, saj je zelo zanemarjena. Zgrajena je bila leta 1933. Organizirali smo že dve uspešni očiščevalni akciji in jo začeli popravljati. Popraviti smo morali dovozno pot, položili bomo nove tlake, uredili kuhinjo in jedilnico, zamenjali bomo brime in vso prepleskali. Zaste-klili naj bi verando, da bo goste mogoče post reči tudi zunaj. Gradbena in vzdrževalna dela
Franc Žerjav je za prizadevno delo pri obnovi Koče na Gozdu nedavno prejel zlati znak Planinske zveze Slovenije
Med Pni.so j-nikovim zahodnim ostenjem in Mojstrovko na nasprotni strani je znameniti gorski prelaz Vršič na 1611 metrihiadmorske višine, na njeni pa so tri postojanke: Erjavčeva koča, ki so jo nedavno podrli, zdaj pa gradijo novo, ter Tičarjev in Poštarski dom. Pod Vršičem z kranjskogorske smeri pa sta Mihov dom in Koča na Gozdu, ki so jo temeljito obnovili.
Gorski svet
bo opravljal Gradiš, računal*"* pa na pomoč članov G RS Kr*™, ska gora, planincev in tudi o*J! gih. Obnova naj bi stala 20 ml" jonov dinarjev.«
Planinsko društvo Krunjs|f? gora bo torej postopoma tem*" to obnovilo — kljub gospod^ skim težavam — vse svoje kO**j in postojanke. Koča v Krnici.J£ leži v neokrnjeni naravi, uro jj da od Kranjske gore in ki je * stopna tudi z vozili (pot se odc pi tik pred mostom pri Eriki), 1. avgusta /.»■ sprejela svoje st*" ne goste, tujce, ki se radi '>P^ hodijo od Kranjske gore d<> t*5 in precej domačih, ki uživaj0 domala »čisti divjini« Krnice.
KOČO na Gozdu so obnovili kranjskogorski planinci, ki zdaj obnavljajo kočo v Krnici.
Vsi stolovi stoli
Na polju pod obronki Kamniških planin stoji Stolov prodajni salon. Preuredili smo ga in odslej se vam predstavlja v novi podobi.
Obiščite nas, porodile se vam bodo nove ideje, odkrili boste nove možnosti ter videli najnovejše izdelke. In to ne le Stolovih programov. Tu so še novogoriški Meblo, ajdovska Lipa, kamniška Ideja in številni proizvajalci dekorativnih predmetov.
M,
lorda je razlog več, da pridete k nam na Duplico, skrit tudi v tem, da bomo vsi v salonu skrbeli za lepšo podobo prostorov z razstavami priznanih likovnih umetnikov.
N
asvidenje torej.
STOL industrija pohištva kamnik
ep stol
ACRONI
žice za mreže, verige
in za oplaščene elektrode
TI G
varilne žice
MIG
varilne žice
EPP
varilne žice
Cesta železarjev 8,
telefon (064) 81-231, 81-241, 81-441
telex 34526 zeljsn
Merkur Kranj
Velika družina — poznana doma in prek
meja
g* pa po/dem na Gorenjsko, gor na gornje., in tako naprej poje pesem. In če bi izbirali melodijo, ki bi bila pravšnja, da ne rečejo kar pisana na kožo delovni organizaciji Merkur Kranj s skoraj stoletno tradicijo, potem najbrž ne bi mogli izbrati boljše. Mi Pa smo se odločili, da vam tokrat, če ste že na dopustu kar doma, s tem mozaičnim pregledom tako, po domače, pokažemo nekatere Merkurjeve trgovine na Gorenjskem. Vseh je sicer 19 in bi bil seznam kar predolg. Izbrali pa smo nekatere, v katerih bo-ste — kot v tudi drugih, prav tako poznanih — v teh poletnih dneh dobili vse tisto, kar potrebujete za izlet, dopustovanje ali pa *a delovni dopust.
Zametki današnjega Merkurja sejalo §e v prejšnje stoletje, natan-rjeie v leto 1896. V Kranju je bila P Prva trgovina z železnino, ki si je D    tec*8' z dobro izbiro in solidno postrežbo pridobila zaupanje kup-8j»- Na tem še danes temelji tradi-Ja Merkurja. Razvoj industrije in . ugih dejavnosti pa so spodbujali 'e9ovo nenehno rast. Prek 350 tisoč kvadratnih me-v 9y Poslovnih prostorov, od tega nih ^ot 50 usoč visokomehanizira-sori* 2aprtih skladišč in trenutno 29 Prod-Proclaia'n- S sv°J'm' ve,e"
ainimi skladišči ter razvejano 3'oprodajno mrežo se Merkur Dj   a. med največje trgovske orga-?acije v Jugoslaviji. Merkur ima v ^oslaviji pet tisoč poslovnih part-riev, poznan pa je tudi v tujini.
Presenečenje: tri r**lične trgovine
Vih^e ZcH ve''k° družino Merkurje-le Prodajaln bodo kmalu obogati-
Ce<K *r'' 'n s'cer v Kraniu na koroški r0Jj!,n v Gregorčičevi ulici. Na Ko-kl cesti že pospešeno preurejajo HI°store ^»°dlocili
smo se za preuredi cesIker le trgovina na Koroški b|a P0513'3 premajhna za izbor jm"a>* je povedal vodja proda-tpf'i Merkur Franc Fende. na Gl*njo trgovino bomo razdelili UrJ'0*100 instalacijo s celovitim n^orom v Gregorčičevi ulici in hitJ>5°c,aia,no z orodjem, stavb-jaki • P°hištvenim okovjem, vi-trpk • sP,oino železnino. ki jo po-Kor J.emo doma ali Pri hls|. na •u h« ce$tl obe trgovini, kma-kot °dPrti. bosta poslovali bori $amoixhirni trgovini. Kupci Prišli in nabrali blago oziro-skih ke> Probno kot v živil-Na » Samopostrežnih trgovinah. nekj° nov°st pa se pri nas že talci ► a Popravljamo. Proda-v«lc|,JOd° *da' Pravzaprav sveto-d* h^oskrbetl Pa bomo morali, izdelki tudi pakirani.«
Trgovina na Koroški cesti v Kranju bo imela se naprej ime Merkur, bo pa bolj specializirana. Prednosti samoizbimega nakupa in ponudbe bosta hitra postrežba in svetovanje, odpadlo bo dolgo čakanje, kdaj boste prišli na vrsto.
Novost, ki je bodo veseli Kranjčani in številni drugi kupci, ki že zdaj širom domovine poznajo Merkur, bo tudi takoj zraven bodoče trgovine Instalater v Gregorčičevi ulici. Tu bo namreč tudi konsignacijska trgovina z imenom Partner. Ime konsignacijska trgovina pove že vse: v njej bodo izdelki tujih firm. Program sicer se ni v celoti izdelan, zagotovo pa bodo to različni akustični aparati, orodja in drugi tehnični izdelki. Prijetna osvežitev za Kranj, bi lahko rekli.
Elektro moto v Radovljici je trgovina, v kateri boste dobili različne avtomobilske dele, če jih je le moč dobiti pri nas. Pa ne le to. Imajo tudi veliko izbiro koles in rezervnih delov zanje. V oddelku Elektro pa bi vas v teh dneh radi opozorili na sokovnike in različno posodo. Obisk priporočamo tudi graditeljem, saj jih bodo postregli z vsem elektromateria-lom.
Samopostrežna izbira in prodaja pa bosta tudi v novi trgovini z imenom Istalater v Gregorčičevi ulici. To bo specializirana trgovina za vodno instalacijo, central no ogrevanje in sanitarno keramiko. Znana naj bi bila po tem, da bo v njej vse, kar spada v področje vodne instalacij-* in ogrevanja. Ali drugače povedano: če v tej trgovini nečesa ne bo, potem tega ne bo nikjer pri nas. Huda naloga za vodstvo trgovine in prodajalce, mar ne?!
mm mmm
mm
Prodajalne Gradbinke na Prim-skovem pri Kranju prav gotovo ni treba posebej predstavljati. Že ime pove, da imajo tu' aj vse vrste gradbenih materialov. V tej trgovini že zdaj dobite tudi tisto blago, ki ga včasih marsikje ni. Zato ni čudno, da je ta trgovina znana daleč naokrog.
Da v Merkurjevi prodajalni v Globusu v Kranju dobite marsikaj, ni treba posebej poudarjati. Pa vseeno naštejmo, da imajo tudi barve, elektrooddelek z belo tehniko, različna orodja, akustični oddelek, posodo, steklo in galanterijo. V drugem nadstropju, če še ne veste, pa je tudi prodajno— razstavni salon sozda Gorenje in tudi servis za izdelke Gorenje. Tukaj prodajalci niso v zadregi, saj vam lahko postrežejo z vsem, kar imajo v Gcenju.
Dom Naklo
Prodajalna Dom Naklo, odprta vsak dan od 8. do 19., ob sobotah pa od 8. do 12. ure, je med drugim poznana tudi po tem, da imajo dovolj parkirnega prostora in da je z avtobusne postaje v bližini dobra zveza s Kranjem. Kupljeno blago pa dostavijo tud: do doma ali pa kar na gradbišče.
V prodajalni so dobro založeni s sanitarno keramiko, ploščicami, vo-doinštalaterskimi, gradbenimi in izolacijskimi materiali. Imajo tudi kovinske podboje, strešna okna, podstrešne stopnice, harmonika vrata, peči in inštalacije za centralno kurjavo, kolektorje in solarne bojlerje, belo tehniko, električno ročno orodje, vijake vseh vrst, elek-troinštalacijski material ter pocin-
kano, bakreno in aluminijasto pločevino za žlebove. Tako kot drugi se tudi v Domu Naklo priporočajo za obisk.
V Verigo po verige
Že ime Veriga pove vse o tej prodajalni v Locah. Tu boste lahko dobili verige na metre, pa na primer gozdarske in traktorske verige. Trenutno imajo na zalogo drugo vrsto verig po izredno ugodnih cenah (300 dinarjev za kilogram) in mešane vijake po 1079 dinarjev za kilogram. In če potrebujete živinsko verigo ali priveznico (žlajdro), se oglasite v prodajalni Veriga v Lescah.
V Radovljici ima Merkur posebno specializirano trgovino z imenom Akustika. V njej dobite na primer antene in različne ojačevalce. Velika pa je v trgovini tudi izbira kaset, plošč in videokaset. Posebnost v trgovini pa so na primer aparati firme Blaupunkt in različna glasbila. Tudi akustika je odprta vsak dan od 8. do 19., ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Več kot stoletno tradicijo pa ima tudi trgovina Kašman na Mestnem trgu v Škofji Loki. Merkur je ob prevzemu trgovine prevzel tudi nekdanje lastnikovo ime. Ta trgovina ima se danes vso klasično železnino in je edina tovrstna Merkurjeva trgovina. Vsakdo v Škofji Loki pa tudi precej naokrog bo vedel, kje je Kašman in kaj vse se v tej trgovini dobil. Ponudba pa je zdaj seveda tudi precej večja, razen tega pa ima trgovina dva oddelka. Na Mestnem trgu imajo drobne izdelke, v oddelku z gradbenim materialom pri Linketu nad Petrolom pa imajo gradbeni material, izdelke črne in barvaste matalurgije. hidro - in termoizolacijske materiale ter vse za centralno ogrevanje. Pri Kašmanu dobite tudi vse vrste orodij ter stroje za obdelavo lesa in kovin. Zadnje čase pa imajo tudi v tej trgovini (tako kot v drugih Merkurjevih prodajalnah) prodajo na kredit s tremi odplačilnimi obroki, in sicer za električno ročno orodje Iskra in Black 8i Decker, za orodja Var stroj Lendava, Unior Zreče in Komet Zreče.
Ne pozabite! Če boste med dopustom letos kar doma, boste v Merkurjevih prodajalnah vedno dobrodošel gost.
tmmmJiGLAS 8. stran.
TOREK, 30. JUNIJA 1987
Kopališča in bazeni na Gorenjskem
Kam v vročih
dneh
Komur ne bo dano, da bi letos namakal noge v slanem morju, mu jih ne bo treba le doma v lavor ju, saj je navsezadnje tudi na Gorenjskem nekaj možnosti za prijetno namakanje. Ne le ob jezerih in rekah, kjer je dovolj tudi prijetnih kotičkov za piknik v travi, nekaj je tudi odprtih letnih bazenov. In ker nam vremenoslovci za letošnje poletje napovedujejo več hladnih in deževnih dni kot običajno, bodo prav prišli tudi zaprti, zimski bazeni.
Pojdimo kar lepo po vrsti in začnimo našo ;opalno pot po Gorenjski v KRANJSKI GORI, kjer imajo zaprte bazene nekateri hoteli: Larix, Lek in Kompas. Namenjeni so predvsem hotelskim gostom, ker pa vsem ne roji po glavi le kopanje, je često dovolj prostora tudi za zunanje obiskovalce
Na JESENICAH je poleti za kopanje na voljo bazen na Ukovi, za osnovno šolo Pre-žihovega Voranca. Železarna bazen čez leto uporablja za rezervno vodo, poleti pa ga uredi za kopanje.
V RADOVLJICI je brez dvoma najlepši in najbolje vzdrževan odprti bazen na Gorenjskem, poleti je živahno zbirališče domačinov pa tudi turistov, ki bivajo v sosednjem kampu. Dodati velja, da je bazen postavljen v lepo okolje gozdička.
Če vam mrzla voda ne gre. do živega, se lahko odločite" za kopanje v KAMPU ŠO-BEC PRI LESCAH, kjer je sicer voda v jezeru malce toplejša, v najbolj vročih dneh pa je prijetno tudi kopanje v Savi, kjer se čez vse poletje veselo namakajo turisti iz severnih dežel.
BLED tako ali tako dobro poznate. V vročih poletnih dneh je jezerska obala polna kopalcev, seveda predvsem v Grajskem kopališču in v Za-ki, nič pa ne bo narobe, če se boste okopali tudi na »divje«. Blejsko jezero je poleti dokaj toplo za plavanje, lahko si izposodite čoln, kolo za vožnjo okoli jezera in še bi lahko naštevali, skratka, ponudba na Bledu je brez dvoma najbolj bogata.
Zaprte bazene imajo tudi blejski hoteli, najbolj cenjen je v hotelu Toplice, kjer ga polnijo s termalno vodo, ob njem pa je tudi trim soba. Tudi bazen v hotelu Golf polnijo s termalno vodo, največji zaprti bazen na Gorenjskem pa imajo v hotelu Park; zraven bazena je tudi savna.
V BOHINJU je ob obali dovolj prijetnih prostorčkov za kopanje in sončenje, voda pa je seveda hladnejša kot v Blejskem jezeru, čeprav se v vročih dneh opogumijo tudi najbolj  »zmrznjeni«. Obala
Bohinjskega jezera je vsepovsod dostopna, nihče vas ne bo preganjal, nihče pobiral vstopnine. Zaprti bazen pa ima hotel Zlatorog.
V TRŽIČU imajo letni bazen, ob njem tudi manjšega za otroke. Kopališče ima lepo lego, v bregu pod cesto je, in v vročih dneh že od daleč vabi prijetna modrina osvežujoče vode.
Kopanja v jezeru Črnava v PREDDVORU ne moremo priporočati, ker je voda mrzla, trava v njem pa marsikomu prežene željo po osvežitvi.
Ob zelo vročih poletnih dneh je prijetno tudi kopanje v Planšarskem jezeru na JEZERSKEM.
V KROPI imajo prijeten bazen na prostem, tam se zbirajo predvsem domačini.
V KRANJU je poletno kopališče že zdavnaj pretesno za vse, saj tam trenirajo tudi plavalci. Sicer pa se Kranjčani radi kopajo v Kokri, na Učanu, pa v Čukovi jami pri Bobovku, kopanja v Savi pa ne priporočamo več.
V ŠKOFJI LOKI imajo letno kopališče ob Poljanščici, vendar je tam vse manj kopalcev, saj je zanemarjeno. Domačini se raje hodijo kopat k sotočju Sor ali pa ob sicer hladnejšo Selščico pri Podlubniku.
V ŽELEZNIKIH imajo najbolje vzdrževan zimski bazen, ki ga zapro le tedaj, ko ga temeljito očistijo.
Trim steze imamo, a propadajo
Še vedno prijetna oblika sprostitve
Za nami je že kar precej let, odkar nas je prevzela trimar-ska evf ori j a.^Začeli smo teči, kolesariti, plavati, planinariti... Skratka, začeli smo početi marsikaj in večina tega je bila koristne narave. V čas vzpona rekreacije sodijo tudi gradnje trim stez. Zgradili so jih v Kranju, Stražišču, Završnici, na Jesenicah, v Begunjah, Škofji Loki in še marsikje. Nekaj časa so bile naprave dobro vzdrževane, tudi obiska ni manjkalo, potem pa je počasi začelo navdušenje plahneti, pa tudi skrb za naprave je opešala.
Trim steze na Gorenjskem so še vedno prijetna oblika sprostitve, vendar je možnost vedno manjša. Kranjsko trim stezo je presekala avtomobilska cesta, jo onesposobila. ZTKO je naprave, kolikor jih je še ostalo, rešila propada. Upa, da bo stezo ponovno usposobila, vendar na novi lo-
kaciji, na severnem delu stadiona Stanka Mlakarja. Tudi druge trimske naprave na Gorenjskem bolj ali manj samevajo. Uporabne so, vendar ne popolne.
Verjamemo poznavalcem, ki pravijo, da bi bilo na trim ste-
zah še vedno prijetno, če to ne bi bila le steza in nekaj naprav, ampak zraven še nujno potrebni objekti, predvsem tuši in slačilnice, pa tudi kakšno okrepčilo bi se prileglo.
Na Bledu je KAMP ZA KA, na
zahodni strani jezera, v zatrepu (dolini, ki je na enem koncu zaprta) Zake. Ograje ne potrebuje, saj je na treh straneh omejen s strmimi hribi, vhod pa je ozek in ima le zapornico. Bled je poln naravnih lepot in tega vam bržkone ni treba pripovedovati: tam je bogata tudi turistična ponudba. Kamp ima kopališče oziroma plažo, restavracijo in trgovino, sanitarije so lepo urejene, za sprostitev so na voljo teniška igrišča, igrišča za košarko in odbojko, mize za namizni tenis, igrišča za mali nogomet in bad-binton, v bližnji soseščini izposojajo čolne in jadralne deske. V restavraciji imajo zvečer za ples glasbo, igrajo do 23. ure, po 21. uri malce tišje, da ne motijo gostov v kampu, ki so že legli k počitku.
V BOHINJU je kamp prav tako ob jezeru, na zahodnem delu, v bližini hotela Zlatorog pod Ukancem. Najboljše prostore zasedejo počitničarji že spomladi, kljub temu je moč tudi v sezoni najti prostor, celo v senci. Kamp je obdan z nepopisno lepoto Bohinjskega jezera in visokih gora, katerih strma pobočja padajo v jezero. Tam boste res lahko našli mir, tišino, prelepo okolje in čist zrak. V kampu so uredili novo restavracijo in sanitarije, v bližini je trgovina, tudi hoteli, tam je tudi nekaj dobrih domačih gostiln*' Bohinj je izhodišče za večino tur v Julijce. Triglav in
njegova soseščina, v eiu polje ni t riglavska Sedmera jezera so daleč, vendar dovolj blizu, da velja vzeti s sabo planinsko opremo. Gondolska žičnica vas hitro potegne visoko v gore, od tam je lepa pot do prve planšarije, kjer boste dobili kislo mleko in sir. Seveda tudi okolica Bohinjskega jezera nudi lepe sprehode in izlete, posebej v dolino Voje.
Pokrajinsko zelo lep kamp je tudi v GOZDU MARTULJKU, v dolini Save Dolinke. Obdan je z gorami, precej senčnat in udoben. Sodi bolj med prehodne kampe, tam se ustavljajo tujci na poti k morju, primeren je kot izhodišče za gorske ture ali dolge sprehode po gornjesavski dolini ali pa kar za prijeten počitek v poletnem hladu pod Alpami. Restavracije v kampu ni, vendar je v bližini hotelska, še najbolje pa je v Kranjsko goro po nakupih. Sanitarije so urejene, tudi toplo vodo imajo.
V RADOVLJICI je kamp pri kopališču, na ravnem travniku, precej prostora ima tudi v senci. Tja prihaja veliko Beograjčanov, ki tam prežive tudi cele mesece in imajo že kar svojo »ulico«. V kampu trgovine in restavracije ni, vse je v mestu, kamor ni daleč. Sanitarije so urejene, imajo tople prhe. Športnih naprav v kampu ni, poleg je le lep in dobro vzdrževan odprt bazen, zahtevnejši gostje pa si razvedrilo in sprostitev na športnih napravah poiščejo v Šobcu in na Bledu, kamor ni daleč.
Izrazito prehoden je JESENIŠKI KAMP pri zdaj zaprti Šran-čevi gostilni; pokošena trava in urejene sanitarije omogočajo počitek po dolgih vožnjah.
Kljub izredno lepi legi je prehodnega značaja tudi KAMP V PODLIUBEUU nad Tržičem Kamp pod Karavankami, r>a travniku ob potoku. Za daljši do; pust skorajda ni priporočljiv, saj v njem ni oskrbe, gostilna in trgovina sta v Podljubelju, kjer je tudi odcep s ceste proti kampu-Zelo primeren pa je kot izhodišče za gorske ture v Karavanke.
Manjši kamp je v
DUPLJAH
pri gostilni Trnovec, ob Tržiški Bistrici. Večinoma je zaseden s stalnimi gosti, in to že več let Gostilničarka skrbi za dobro sožitje, gostom daje v najem del vrta za obdelovanje, poceni ji111 prodaja zelenjavo in ima, seveda, gostilno. Sanitarije v kampu so urejene. Vendar pa se je tez; ko vriniti med stalne goste, ki tam svoje počitniške prikolice tudi prezimijo.
Omeniti velja še kamp v DRAGOČAJNI PRI SMLEDNIKU, ki je v terasah nad Savo dobro urejen, vendar pa je prav tako prehodne narave. Poleg turistov, ki tu prespijo na poti k morju, ima počitniške prikolice tam precej Ljubljančanov, poleti so jim počitniške hišice, - tudi prezimijo jih tam. Posebnost kampa je naturistično kopališče, ki tja privablja privržence natu-rizma.
Kranjski stadion, kraj oddiha in sprostitve
Nič več Je zbirališče športnikov
Športni park Stanka Mlakarja s stadionom, kopališčem, teniškimi igrišči, igriščem za mali golf, baliniščem in sprehajalnimi potmi je eden najprijetnejših delov Kranja, ki šele zadnje leto dobiva pravo vrednost. Če v pro-
stem času nimate kam iti, če se želite sprostiti, sprehoditi in uživati v lepem okolju, če se vam ne ljubi sesti v avto in se odpeljati kam dlje, potem pridite v športni park Stanka Mlakarja v Kranju. Prav so se odločili v Kranju, da čim več
športnih in rekreativnih površin in objektov združijo v športnem parku Stanka Ml8'
karja.
Vrata stadiona so ves d' odprta. Prijetno je posedeti, senci, za rekreacijo steči trati ali atletski stezi in uživa', v opazovanju vadbe športu1' kov na stadionu, atletov, nog0/ metašev, hokejistov in drug*1, kranjskih športnikov. Prijeto0 se je ustaviti ob teniških ]0' sčih na stadionu in zunaj n3e' ga, prav tako pa posedeti A* letnem kopališču, kjer vam P0* strežejo z najnujnejšim okrep* čilom. Če se ne kopate, pa tyH ko spoznate, da vadba plaval' cev in vaterpolistov ni tak° preprosta in da je treba za dO" seganje kakovosti vreči velik? žog in preplavati na stotine H lometrov.
Ljudi nikdar ne manjka
tudi
na bližnjem igrišču za rflfl golf in na balinišču. Skratka> športni park Stanka Mlakad3 ni le shajališče športnik0^ ampak jo tudi prijetno zbira lišče tistih, ki se s športom I* ukvarjajo posebno aktivi*0: Prav škoda je, da v parku Še f* pokritega zimskega bazena ^ drugih, s planom predvideni11 objektov.
In še cene v športnem par' ku Stanka Mlakarja v Krt* nju. Cene pijač so običaji**' Kopanje za odrasle stal?^ 600 dinarjev, za dijake 4(H) m za otroke 200 dinarjev. ItfJJg nje golfa stane 300 dinari** za odrasle in 200 dinarjev f| otroke.
Z golfom letos ne bo nič
Kdor je načrtoval, da se bo letos poleti včlanil v blejski golf klub (poleg ljubljanskega je edini v Sloveniji) in se na učil igrali golt', se je, preprosto rečeno, uštel. Blejski klub je namreč zaprl vrata in nekaj časa ne bo sprejemal novih članov. Zakaj — je pojasnil vodja golf igrišča Marko Božič. »Igrišče je bilo zgrajeno pred trinajstimi leti / name nom, da bi pridobili na Bled tudi boljše tuj« gOStC TO nam je doslej uspevalo in nam Še uspeva, vendar je igrišče z 18 polji (na ti!) hektarih) /«■ pOStfl tO pretesno in ovira za nadalj-ni razmah golfa pri nas. Ha/, mišljamo, da bi zgradili še eno igrišče; dokler pa tega ne bo, bodo imeli prednost tuji gostje, ki prinašajo devize — še bolj kot nam blejskim hote
lom,    restavracijam, tr%° nam  Igrišče je popolnoma z sedono, od spomladi do jes6^ od jutra do večera, in zato 11 bi bilo smiselno, da bi vpis°v<, li nove člane. Že sedanji si ^ ko pridobijo termin v sicer & j kaj natrpanem koledarju.«
Povejmo, da tujci odŠtej*jjj za dan igranja na b*eJs,*lji| igrišču '!.'» umi k, za en ted* 210, za dva tedna 385..., *L, učenja jih stane 20 mark mačine  3.000  dinarjev). K igrišču je bilo letos že sed* tekmovanj, se toliko jih %J
Naštejmo le najpomembneje Od 13. do Iti  avgusta bo den golfa , od 17. do 20. *J temina  mednarodno affi* jI sko prvenstvo Jugoslavija i
in li)   |ulija goli turnir /.a °' grtUto < \m< a a
1*
1*
1*
*****
****
0*
iS
laško
A.
****
toč
$9
se*
t*
novo
mikser PPG-III
mlin drobilec mikser kompostnik
Zmogljivost 500 kg/h 1500 kg/h 1 m3/h
Univerzalni mikser FPG - III vam bo v pomoč Pri vsakodnevnem opravilu Z mećavo nožev 'n kadivc spremmiamo uporabnost stroja Mlm drobilec se uporabna za mletje vseh vrst *"a v zrnu in koruznih storžev * miskerjem lahko brez predhodnega preku-navanja miksamo vse vrste poljščin (repo. ko-ren|e krompir)
' dodatno menjavo nožev lahko doma pnde-uiemo kompost za vrtnarstvo Razne odpadaš od obrezovanja sadnega drevja lub|a. list-la celo ve| do premera 10 mm zmel|e na grobno m s tem pospešuje razpadanje odpadkov Tako najhitreje dobimo kvaliteten kompost
KLJUČAVNIČARSTVO PINTAR FRANC Sv. Duh 7, Škofja Loka Tel.: 064/60-253
Kranj
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška 53
PROJEKTIRA
PROIZVAJA
INSTALIRA
PRODAJA
SERVISIRA
SERVISIRA:
v garancijski dobi servisiramo vse akustične aparate, kasetofone video rekorderje, TV in TVC aparature nasled Jjih proizvajalcev: ISKRA, El, RUDI ČAJEVEC, GRUN &ING in skupinske antenske naprave IMP Ljubljana ^azen tega servisiramo elektromotorje tovarne SEVER iz Subotice, ročna električna orodja ISKRA     Kranj in va-r,|ne transformatorje RADE KONČAR Skopje.
2UIMAJ GARANCIJE SERVISIRAMO:
~~vse vrste radijskih sprejem ^kasetofone
gramofone ~~"Hl - Fl naprave
^•avtoradijske sprejemnike in kasetofone- TV črno
le aparate -TV ba rvne aparate
— video rekorderje
— posebej opozarjamo, da poceni regeneriramo in me niamo oslabele crno-bele in barvne ekrane
meritve in popravljamo skupinske antenske
mikov
be
"aprave
"vse vrste elektromotrjev do 100 kw, črpalke, ventilator I«, varilne transformatorje in električna tucna orodja
npo
Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD Komercialni servis, Kranj.
OBVESTILO REJCEM MALIH ŽIVALI IN OSTALIM KUPCEM!
V našem skladišču pred ŽELEZNIŠKO  POSTAJO v KRANJU
vam po konkurenčnih cenah nudimo:
krmila za perutnino, krmila za zajce, ostala krmila, bovivit, koruzo, ječmen, oves, sveža jajca in olje.
Skladišče je odprto od 7. do 14 ure, ob sobotah od 7 do 12. ure.
Informacije po telefonu 21-652
GRADITE HITRO GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI-GRADITE Z NAMI
U3.
najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE izolacijske materiale — lendapor, novoterm, per-lit, stiropor, tervol
keramične ploščice najboljših jugoslovanskih
proizvajalcev
sanitarno keramiko
opaž in furnirane stenske in stropne obloge
ladijski pod
parketi in talne obloge
stavbno pohištvo
gradbeni material
reprodukcijski material za lesno obrt
Ugoden nakup furniranih vrat, kril
Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-
Trgovina z gradbenim materialom — Kranj
.VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE
boste vedno dobili v LES-NINI, trgovini z gradbenim materialom na Primsko-vem v Kranju, in sicer:
vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure
in podbojev
949
r
Kemična čistilnica in pralnica
<3i6tca
Škofja Loka,
p. o. Spodnji trg 27
tel.: (064) 60-317
DEJAVNOST:
— kemično čiščenje vseh vrst oblačil, usnja, velurja, tepihov, talnih oblog
— pranje in likanje perila
POSLOVALNICE:
— Škofja Loka:
Mestni trg 1, tel.: 61-746 Spodnji trg 12, tel.: 60-317
— Stražišče tel.: 25-269
— Kranj:
Staneta Žagarja 2, tel.: 21-508 Huje 33, tel.: 28-876
— Medvode:
Medvode 47, tel.: (061) 611-034
— Ljubljana:
Titova93, tel.: (061) 315-056 M. Pijade 8, tel.: (061) 317-100 Linhartov podhod, tel.: (061) 310-922 Rimska c. 11, tel.: (061) 28-128
PETR0L
DO TRGOVINA LJUBLJANA TOZD TRGOVINA KRANJ Staneta Žagarja 30
Na 33 bencinskih servisih, v dveh trgovinah z avtomaterialom in v skladišču Medvode vam na območju Gorenjske poleg naftnih derivatov nudimo tudi:
— avtodele, avtokozmetiko, orodje
— blago za osebno porabo
— in drugo blago, namenjeno vašemu vozilu. Za obisk se priporočamo!
ŽELIMO VAM SREČNO VOŽNJO IN PRIJETNE POČITNICE!
ODEJA
To—m« f ril—i odti po, Stofr i 64220 što* Loka. KUrlteva 80
lataton 064-62162
Odeja je v Jugoslaviji največje industrijsko podjetje, specializirano za izdelovanje prešite posteljnine. S svojim pestrim izborom in odlično kvaliteto sodi v sam vrh ponudnikov tovrstnih proizvodov.
- PREŠITE ODEJE
- OKRASNA PREGRINJALA
- NADVLOŽKI
- VZGLAVNIKI
- SPALNE VREČE
~ OTROŠKI DOPOLNILNI PROGRAM
K0GP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18
GRADITELJI!
Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih in betonskih izdelkov ter ostali gradbeni material za gradnjo do III. faze.
Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. do 12. ure.
Informacije in prodaja v Stražišču, ska 18, telefon: 21-140, 21-195.
sev
SE PRIPOROČAMO!
■i" 'i.....i i' i I. .ilp'jMMl  -'M'hi'1 'J.'1 ">.^ V ' ! ■! !■' •
)S^imMEIIGLAS 10. STRAN
Čukova jama na Kokrici
Res lep dopust, pa čeprav doma
Morda boste mislili, da vam govorimo o nečem, za lase privlečenem, zato da bi vas potolažili, ker boste pač letos dopustovali doma. Vendar Čukova jama ni neki izmišljen ali napihnjen nasvet. Tisti, ki vedo zanjo, se z nami prav gotovo strinjajo. Če pa še niste slišali zanjo ali še niste bili tam, vam svetujemo, če ne drugega — izlet.
V Bohinju nov disko
ljudi, da bi takšen program lahko uresničili.«
Tu so prizadevni turistični delavci že zgradili manjšo brunarico, postavili igrala za najmlajše, pokrito lopo za ples ali prireditve na prostem, sanitarije. Radi bi postavili še nekaj igral, se lotili urejanja obal obeh jezer... Predvsem pa si vsi skupaj želijo, da bi čimprej rešili problem glede odpadnih voda. Potem bi bili
Čukova jama blizu Bobovka na Kokrici, ki sodi v predmestje Kranja, ima ime po domačiji oziroma hišnem imenu nekdanjega lastnika Zabreta. Tu je leta 1905 začela obratovati opekarna. Dobra glina je bila na tem močvirnatem območju, ki meri pribli-
ška družina Kranj. Okrog obeh jezer pa je prostor za najrazličnejše dejavnosti. Vse pa spadajo v področje delovanja turističnega društva Kokrica, sekcije za rekreacijo in športnega društva Kokrica.
Do leta 1980 so obe jezeri še
BrUnarica je odprta vsak dan. V njej se lahko odžejate, ob različnih prireditvah pa se lahko tudi okrepčate.
Sončenje, kopanje, čolnar j žaru
žno 7 hektarov, od tega je danes kar 5 hektarov vodne površine. Dve jami sta nastali zaradi kopanja gline za opeko. Zgornji pravijo domačini tudi krokodil-nica in je plitvejša od spodnje, ki je globoka tudi do šest metrov.
Danes je to naravni rezervat Bobovek, kjer v grmičevju in rastlinju ob vodi gnezdijo zanimivi ptiči. V obeh jezerih je precej rib in z njimi gospodari Ribi-
najbolj poznali ribiči, posamezni ljubitelji ptic, domačini seveda in tudi Kranjčani, ko so ob sobotnih ali nedeljskih popoldnevih od časa do časa prirejali piknike. Danes sta v neposredni bližini večje in manjše nogometno igrišče. Od tod ni daleč v Udin boršt, kjer so tekaške in sprehajalne poti smučarske sekcije.
Sicer pa je Kokrica pravo središče različnih športnih dejavnosti. Pozimi imajo tu tekmovanja
Bohinjci bodo v prvih julijskih dneh dobili disko, kot# spodobi — lepo urejen in z dobro glasbo. V prostorih nekda njega kegljišča sta ga družno uredila Alpetourov tozd Hot^J Bohinj in zasebnik Marjan Strehar z Jesenic. V njem seb° lahko naenkrat zabavo 150 do 200 ljudi.
Že aprila sta Alpetour in Emona-Obala odprla v Ri^f vem lazu brezcarinsko prodajalno, v kateri pa, žal,
domač
turisti nimajo kaj iskati in lahko le skozi steklene stene o'° zujejo, kako tujci in naši delavci na začasnem delu v tu; kupujejo pijače, cigarete, kozmetiko... Kot je povedal vodj* prodajalne Lojze Čelik, bodo ponudbo obogatili še s tenis*1 mi loparji, smučarskimi vezmi in drugo drobno športno (rit" ško) opremo. .
Alpetour bo julija v centru v Ribčevem lazu odprl tu" preurejeno slaščičarno, v kateri bo prostora za približnog ljudi. Bohinj je letos bogatejši tudi za dva penziona: v Fužini ga je odprl Milan Stare, v'Ukancu Jože Stare.
Klub Cesare — za mlade in mlade po srcu
Aleš Mulej iz Radovljice^ Brane Krčel z Bleda staj* bruarja letos v Jelovičinij! pandansi Mežakla na B', v nekdanjem disku P'"*, nik,   odprla   klub Ces*£ Prostor sta nekoliko preUr^ dila, ga na novo osvetlil3' odrekla igralnim aparat0 odstranila stopničko, k> > ločevala plesišče od ostale» dela, in tudi sicer poskrb* da je klub privlačen za & de  —  in. mlade po sf*5 Odprt je vsak dan od dev*£ ~ do   dveh ponf
Tudi najmlajšim ob Ćukovi jami ni dolgčas
Jutri bo spet odprt lov na krapa, preganjali tudi s čolnarjenjem...
smučarji, poleti pa kolesarji, saj od tod vodijo kolesarske ture v različne gorenjske smeri. Redna tekmovanja imajo tudi ribiči.
Predsednik krajevne skupnosti Kokrica Lojze Dežman pravi: »To območje, ki je naravni rezervat, bi radi čimbolje in vzorno uredili. Odkar zelo aktivno deluje turistično društvo, se je že veliko spremenilo. Zdaj si z nekaterimi občinskimi službami in organizacijami prizadevamo, da bi ta prostor v prihodnje še temeljiteje opredelili. Osnovni namen pa je, da bi si tukaj Kranjčani, pa tudi drugi, lahko oddahnili, sprostili in razvedrili nkrati. Med domačini v različnih sekcijah športnega društva in v turističnem društvu imamo dovolj sposobnih in delavoljnih
Do zdaj pa so ribiči »dolgčas*
jezeri še privlačnejši in kraj bi veliko pridobil.
Čeprav še marsikaj manjka, je Čukova jama že danes prostor za razvedrilo, počitek in oddih, ki vam ga lahko priporočimo. Če boste prisluhnili našemu nasvetu in jo obiskali, smo prepričani, da ne boste razočarani.
zvečer
Vstopnina je 1.200 dinar)*', konzumacija 800 — sk)>l torej dva tisočaka. Pivo }el pred podražitvijo stalo 1-dinarjev (zdaj verjetno že več), buteljka vina pet tisočak kozarček viskija 1.500 dinarjev, sokovi 800... »Cenejši snt° drugih nočnih zabavišč na Bledu,« pravi Brane. Glasbo * ti« Sandi Arh, ki je prej delal v klubu pri Erniju v Kranj j gori, notranjo opremo lokala je zasnoval Marko H erg0. Lesc. Ko vprašamo Braneta, kakšna je razlika med disk in klubom, pojasni takole: Pri disku ima vsak, tudi naj* gost (pijanec, razgrajač...) pravico in možnost, da vstopis ■ kal, v klub le »rado videni gostje«, ljudje, ki niso (p1*^ skregani z družbenimi normami. Da ne bo pomote — t0>, noben elitni lokal, namenjen le izbrancem, temveč v$* mladim in manj mladim, ki se želijo zabavati. V klub z*-. jajo predvsem gostje od Jesenic do Kranja, torej dom»c' tujcev pa je malo, ker je tuili na Bledu malo mladih t«**"15, Za konec omenimo še posebnost lokala: »rado videni rt ki pogosto obiskujejo zabavišče, so si že pridobili s^ klubske vstopnice.
Skriti kranjski kulturni spomeniki
Sramežljivo skrite znamenitosti
Kranj — Bo kdo rekel, da načenjamo staro, oguljeno temo — kranjska kostnica oh ž.uP nijski cerkvi, skrita očem, brez organiziranih rednih ogledov, okoli pa zabojniki z odp# ki. Toda redke znamenitosti niso same sebi namen, treba jih je pokazati sebi in drugltn' mar ne?
Naši slapovi — Peričnik
Peričnik je dragulj naših Julijcev
Mojstrana, 29. junija — Slap Peričnik je visok 40 metrov in strmo pada v dolino. Pot ob njem in klopi za predah, (iostiš-če pri Peričniku je julija in avgusta odprto vsak dan. Dobra postrežba in prijeten hlad v senci smrek.
Znana je tista o Ljubljančanu, ki še nikoli ni bil na ljubljun-skem gradu. Kaj, če bi se to poletje podali na raziskovanje, na ogled tistega, česar v vsakodnevnem hitenju ne opazimo, za kar nimamo časa ali odlagamo na drugo leto. Vas je že kdaj izne-nadil znanec iz sosednjega kra-
zelo malo ali skoraj nič povedanega o tem, da je poslikan strop cerkve na Bregu pri Preddvoru nekaj posebnega, ali pa da je tik ob kranjski župnijski cerkvi znamenitost — arheološke najdbe iz staroslovanske nekropole. Vhod v kostnico krasi le skromen napis, tako da ga naključni
še. Ne samo, da je ta kui^-
zgodovinski spomenik, ki 01 zunaj zaslužil napis še v ka od svetovnih jezikov, pruk°
vse dni /.uprt, zaklenjen, lt'rl1
ni niti označeno, kdaj je kateri dan v tednu Zdaj, poleti, ko je zunaj
v-5
A
o'dp'
katervll1
Kazen Savice v Bohinju je pravi dragulj naših Julijcev slap Peričnik v dolini Vrat.
Izhodišče do 40 metrov visokega slapa, ki strmo pada v dolino, je Mojstrana, od koder se pride do Peričnika peš ali z vozilom po deloma asfaltirani cesti. Julija in avgusta bo iz Mojstrane v dolino Vrat do Aljaževega doma pod severno steno Triglava vozil tudi avtobus, za katerega so poskrbeli prizadevni Mojstranča-ni. Tistim popotnikom torej, ki se bodo do avtobusne postaje na Dovjem pripeljali t medkrajevnimi avtobusi, tudi naprej ne bo treba peš.
Po dolini Vrat, tja do Peričnika in Aljaževega doma, se vije po globokem koritu šumeča Bistrita. Po nekaj kilometrih poti se prikaže prijazno gostišče ob testi, ki je last Francke Skuma-vec z Dovjega. Kmalu pa smo /e pri Peričniku. Slap pada z občudujoče višine in opozarja nase z mogočnim bobnenjem.
Francka Skumavčeva je /«■ dolga leta gostoljubna oskrbnica Peričnikovega gostišča. Prodaja razglednice in drobne spominke, ponudi pa še odlično domačo hrano, tudi po naročilu. Skupaj z možem skrbi za mo-stičke ob Peričniku in za klopi,
Francka Skumavčeva zna poskrbeti, da je pri ^ričniku prijetno, saj je gostišče lepo urejeno, na vseh oknih so vedno rože. — Foto: D. Sedej
na katerih se obiskovalci lahko od poči je jo.
Gostišče pri Peričniku je v sezoni — julija in avgusta — odprto vsak dan. Od 7. do 20. ure se obiskovalci lahko na lesenih klopeh spočijejo in se ohladijo. Nemalo domačinov redno prihaja samo do Peričnika, ki nudi v poletni vročini prijetno osvežitev. Na eni strani Peričnik, na drugi strani triglavska Bistrica — paša za popotnika, ki ima rad naravo!
Ko se vračamo od Peričnika v Mojstrano, se je vredno ustaviti v tamkajšnjem muzeju, ki je poleti odprt vsak dan. Zraven njega je tudi gostišče.
Planinci planinsko zbirko vestno dopolnjujejo, a je že zdaj vredna pozornosti. Na planinski muzej so obiskovalce, ki se vra čajo iz doline Vrat, oh poti tudi primerno opozorili. A niso po stavili le označbe, teimct- so zapisali: In zdaj vas, obiskovalci Triglava, povabimo se v planinski muzej...
Če se ne bomo zadrževali v Mojstrani (kjer je turistično društvo poskrbelo za lepe table in za lesena cvetlična korita, ki veliko bolje sodijo v planinski kraj kot betonska!), se bomo peljali mimo zelo stare vaške cerkvice sv. Klemena. O njej pravi ljudska tradicija, da so jo postavili na mestu, kjer sta Ciril in Metod prenočevala na poti v Rim, kamor sta nesla ostanke sv. Klemena.
ja, ko je povprašal po krajevnih znamenitostih? Ali pa turisti; kdo jih zna napotiti na kraje, vredne ogleda, na kraje, kjer je v stavbah, v izkopaninah, na razstavah vidna zgodovinska in kulturna preteklost sedanjih ljudi?
Včasih pa tudi ni dovolj, da vemo, kje je kaj. V Kranju, na primer, bi znali še celo Šolarji povedati, da je vreden ogleda kanjon Kokre, pa Prešernov gaj, Prešernova hiša, galerije, muzej, Ti tov trg s starimi kranjskimi hišami in cerkvami vse tja dol do 1'iingrata Žal Kranj takšne kulturne poti nima označene, ima pa jo Ljubljana, niti ni organizirane vodniške službe Tudi v turističnem prospektu Kranja |e
obiskovalec, posebno pa še tujec, kaj lahko spregleda. Če pa se prebije med zabojniki pri Pe terčku ah I zadnje strani, kjer že zdaj zaudarja od odpadkov z bližnje tržnice, pride le do zakle njenih vrat v tleh. Če poskuša skozi zasteklene, a s pokrovi za varovane kupole ugotoviti, kaj se skriva v tleh, nima uspeha. Kostnica je zavarovana, saj se je pred časom čeznjo podal tovornjak in se seveda sko/i steklo ugreznil, drugo stekleno kupolo pa so s kamni preskušali mali m veliki otročaji. Zato si kar mislite, kako bi bilo, če bi lahko zvečer skozi kupole v tleh kukali v razsvetljeno kostmeo Vizija /a zanamce?
Za sodobnike pa tudi nič bolj
pod zemljo pa imenitno f>llJv,' bi si marsikdo od Kranjčan^ če ne namerno, pa vsaj nAjje čno-ogledal kostnico skupine si jo sicer ogledaj0 jji letom, najavijo obisk Gorenjci mu muzeju, dobijo stroko^*, razlagalca. Kaj pa drugi- * \ da ni denarja niti za čuvajIjpf l)i morda enkrat na leden <£j| »podzemlje« niti študenta, jf uro, dve na dan (preko ^\^f skega servisa) varoval srj^ nik in po potrebi razložil, k** je spodaj.
. J
Spodaj pa je marsikaj, d nima nobeno večje mesto v^ veni j i, pa tudi v svetu )c J kosi niča redkosl Pa ne le pod steklom že stoletja sti (neizbežna človekova P^|l ktiva), tudi prerez skozi stare kulturne plasti nek** ^ ga pokopališča ob dokuni«-'^ nth najdbah pričajo o k u1 ^ preteklosti zgodovinskega
nliima.
Pa dovolj o zgodovini, se bo komu od nas v naS petnajstih letih kranjsko cenost tudi zares posreči'0^ skati. Morda homo imeli sJ če na sedanji »neizkorišč«" j/ vršini še ne bo postavljt?n./ kiosk s hntdogarskim Pf: i kom Morda pa ho kaj do leta 2000 izšel celo p>o-sO Kranju, kjer hudo bolj ki>l(\ f predstavljene tudi kultur11*/ sebnosti mesta in okolic*-^ eno se lahko le po tem loč'1^ drugih.
OGLASI
11. STRAN (1©5BI1BM£HGLAS
vezenine bled
PROIZVODNI PROGRAM:
— strojno izdelovanje klekljanih čipk
— strojno izdelovanje vezenin in vezenih zaves
— izdelovanje ženske in otroške vezene konfekcije
— izdelovanje dekorativnih izdelkov in tekstilne galanterije
LASTNE PRODAJALNE:
— Tinca, Bled, Kajuhova 1
— Minca, Hoteli Bernardin, Portorož
— Eva, Ljubljana, pasaža Maximarketa
— Ana, Radovljica, Cankarjeva 78
LEKOVIT JE NULTIVITANINSKI VRELEC ČISTIH, OBSTOJNIH IN UČINKOVITIH VITAMINOV
ki jih telo nujno potrebuje pri večjih telesnih in duševnih naporih, v obdobju rasti in v času okrevanja
lekovir je namreč najučinkovitejši pri:
- enolični in vitaminsko nezadostni prehrani,
- večjih telesnih in duševnih naporih,
- v obdobju rasti, med nosečnostjo in dojenjem,
- pri sladkorni bolezni, alkoholizmu in v starosti,
- slabem počutju, utrujenosti in oslabelosti,
- nespečnosti in razdražljivosti,
- pomanjkanju teka in hujšanju,
- okrevanju po prestani bolezni.
V šumečih tabletah lekovir so vsi pomembni vitamini, in to v primernem razmerju ter v količini, ki zadošča za dnevno potrebo odraslega človeka (1-2 tableti na dan, raztopljeni v vodi).
Široka paleta vitaminov A. B1t B2, B6, B12, E, H in C je v šumečih tabletah, ki so obstojne, raztopljene v vodi pa učinkovite, s prijetnim vonjem in okusom.
lekovir dobite v lekarnah brez recepta.
lekovit®
zanesljiva pot do prepotrebnih vitaminov,
lek ljubljana
ALPETOUR
LETOVANJE na otoku Pelješcu (Lovište), v Pulju in Medulinu KRIŽARJENJE po srednjem Jadranu
IZOLA Simonov zaliv, 7-dnevni družinski paketi po znižanih cenah ENODNEVNI izlet v Benečijo, Salzburg in na Grossglockner DUBROVNIK za maturante, vlak - ladja - letalo, odh. 25. in 29.8.87
j GRČIJA, štiri- oz. petdnevna klasična tura, odh. 26. in 30.9.87 • SKOPJE   OHRID, 4.-8.10.87, letalo, ugodno
j CARIGRAD, več direktnih letov iz Ljubljane, od 1.10.87 naprej
Informacije in prijave v Alpetourovih turističnih poslovalnicah: v Kranju (064/21-022, 32-883), v Skofji Loki (064/60-960, 61-564K v Ljubljani (061/211-118, 211-358) in na Bledu (064/77-575).
O
SL0VENIJALES
S0RA
pohištva
V MEDVODAH
VAŠE
J
GORENJSKA
OBLAČILA
KRANJ
ŽELITE BITI LEPO IN POCENI OBLEČENI?
^ašim željam lahko ustrežemo v naših tovarniških prodajalnah v Kranju in na Jesenicah, kjer imamo veliko izbiro modelov za pomlad in poletje po zmernih cenah.
ZNIŽANIH CENAH pa vam nudimo ženska krila ter eno- in dvodelne obleke z manjšimi, skoraj neopaznimi napakami!
OBIŠČITE NAS!
POHIŠTVO II ZAHTEVE IN ŽEP
SESTAVLJIVI PROGRAM SESTAVLJIVI PROGRAM
...predsobno pohištvo...
...pohištvo za otroške, mladinske in samske sobe... ...pohištvo za kabinete in dnevne sobe... ...pisalne mize, telefonske police, obešalniki, ogledala, regali in postelje...
UGODNO...
...elementi opuščenih programov... ...pohištveno okovje, vijačni material, ročaji... ...servisne usluge, brezplačna dostava...
ODPRTO VSAK DAN DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 14 URE
.<t ,G a\,    ^~f "
o'2,rj Medvode Iti 0G1-6'1 32"
"M1 V
Lovište, oaza miru in zelenja
Vonj morja in
rozicev
Pelješac — Ljudje smo pač taki, da vedno iščemo nekaj novega, pa tudi če je to preživljanje dopustniških dni. Iskanje zadnjih, komaj dotaknjenih počitniških oaz je za marsikoga razburljivo doživetje, pa čeprav se kasneje odkrije, da smo odkrivali že odkrito. Lovište, majhen ribiški kraj na koncu polotoka Pelješca, ostaja še vedno takšna oaza, pa čeprav se zadnje čase hitro turistično razvija. Mir, zelenje, sveže ribe, prijazni ljudje, to je še tu — tisto, kar iz našega, marsikje že industrijskega turizma hitro izginja.
Toda bolj kot kraj, ki skorajda nima zgodovine, je zanimiva sedanjost v Lovištu. S hriba se spusti cesta proti zalivu in pogled ne more zaobjeti vse
Jakov Srhoj, tajnik Turističnega društva Lovište
Ne vem, če vam bo letos še uspelo dobiti sobo v Lovištu. Kajti pred vami so to majhno mestece prav na koncu zelenega Pelješca, tam, kjer zelenje utone v morje, odkrili že drugi. Alpetour, slovenska turistična agencija, ga sicer zdaj odkriva za Slovence, okoli tisoč jih bo od jutri dalje pa tja do septembra in morda še kaj dlje uživalo južno sonce. Odkrili so ta rt, poseljen le z okoli 270 prebivalci, že tudi drugi, in to pred sto in sto leti. Toda začude ga nikoli ni nihče naselil, zato se vam tu ne splača za-grebsti v pesek in v počitniškem brezdelju iskati med kamenčki kak Dioklecianov dukat ali ostanke kasnejših naseljencev. Lovište je bilo vedno le »lovište«, kraj, kjer se je splačalo vreči mreže, saj so bile vedno polne rib. V gostem grmičevju pa je vedno kaj bežalo pred lovci, od male do velike divjačine. Ogromen miren zaliv z. razčlenjeno obalo, menda so je izmerili kar več kot 30 kilometrov, so Dalmatinci nekako varovali kot oazo zelenja, lova in ribolova. Skrivnost, zakaj namreč vse do pred 103 leti tu ni zrasla nobena hiša, je dokaj prozaična: ni bilo vode.
vijugaste obale zelenega rta z mirno, pred največjimi neurji zavarovano obalo. Na privezu vedno miruje kakšna ladja od morda desetih, kolikor jih ima njihova kmetijska zadruga Partizanska veza.
Čeprav Lovistani vsakomur povedo da so turizem odkrili najmanj pred tremi desetletji, pa vendarle od tega vse mesece v letu ne morejo živeti. Zato so, podjetni kot so, zbirali sredstva od ulova in si omislili ne ravno veliko, a tudi ne zelo majhno tako imenovano tovarno. Pozimi, včasih pa tudi vse leto, v njej meljejo rožiče, pakirajo suhe fige in lovorovo listje. Zato Lovište ovija nežen vonj rožičev, edini »industrijski vonj« tega kraja.
Vendar se podjetnost teh ljudi ne konča na pragu njihove tovarnice: »Ugotovili smo, da je V svetu v farmaciji veliko povpraševanja po rožiče vi h peškah. Zato smo v Italiji naročili posebne mline in že letos bomo imeli nov proizvod.« razlaga načrte kmetijske zadruge njen direktor Miro Mat-jašević. Iz bližnje doline Neretve, ki je pravi poljedelski raj, za njihovo zadrugo ne bo usahnilo ne sadje ne zelišča, karkoli že, kar je treba spraviti v ovoje in poslati na trg.
Italijanskemu trgu pa že dolga leta pošiljajo ribe. Ves ulov bele ribe izvozijo čez morje. Lani so iztržili 750 tisoč dolarjev, letos bodo milijon.
Priseljeni s Hvara        Hotel bo ali ne bo ?
A se tudi v kraje, ki so bogati z vsem drugim, samo z vodo ne, naseli človek. Sem so se začeli za stalno naseljevati prvi ljudje s sosednjega Hvara, največ iz Bogomolja. Mestece z okoli 1500 prebivalci se je v desetletjih počasi praznilo, odseljevali so se, ker je bolezen uničila vinograde. Zdaj je v Bogomolju le še okoli 120 pretežno starih ljudi, mladi sc šli drugam, tudi v Lovište, nekateri k zalivu Mirce, drugi v zaliv Porat. Iz vinogradnikov so postali poljedelci, naučili so siloviti ribe, postali so Lov -is t
Podjetnost teh ljudi skorajda ne pozna meje. Potem ko so si postavili tovarnico, kjer lahko dela do 80 ljudi, so si domislili, da bi lahko od turizma živeli bolje, in predvsem — od tega bi živeli tudi njihovi otroci. Program so zastavili resno. V I >vištu namreč ne morete vt dobiti zemlje, da bi na njej zgradili vikend hišico, lahko pa zgradite stanovanjsko hišo. Nikogar ne bo motilo, Če bo v hiši ena, dve ali tri sobe več za turiste ali kar je zdaj še bolj iskano — cel apartma. Toda .ovištani razmišljajo še dlje:
samo oddajanje sob še ni pravi turizem; zgradimo hotel. Investitor je bila in je še kmetijska zadruga. Predvsem mladi v Lovištu so bili takoj za gradnjo hotelskega apartmajskega naselja. Pa se je začelo. In tudi končalo. Industrogradnja iz Zagreba, ki je prevzela gradbena dela, je sicer zakopala za temelje, pa je, žal, ostalo pri tem. Načrti za naselje s 750 ležišči, polovico seveda v prvi fazi, pa trgovinami, tudi brezcarinskimi, saloni in vsem, kar sodi zraven, so padli v vodo. Pa ne zaradi Lovištanov. Ti so kot zadružniki skupaj s sovlagatelji zbrali dovolj milijard za začetek del, a so nove obresti za kredite postale prevelik zalogaj... Kaj bo zdaj s tako želenim hotelom, ne ve povedati nihče.
Gostiln ne manjka
Mladi bodo ta zastoj v turističnem razvoju morda težje preboleli. Tako kot (Jordan Matjaševic, ,d.iplon^t*ni pravnik, ki se je vrnil s-služenja vojske v Hujti. Prav'na obali ima majhno restavracijo z ribjimi specialitetami. Zjutraj ob pomol priveslajo ribiči, od njih kupi najboljšo svežo ribo, školjke, jastoge... Vse sam očisti in že lahko streže goste z večjih ali manjših jaht. Ali take, ki pridejo peš. Ob kristal nih kozarcih z vinom gredo »morski sadeži« še bolj v slast.
Toda šest gostiln in še nekaj bistrojev je vsaj za mlade ponudba turizma, ki ga nočejo več. Turistu sicer vzame kar nekaj časa, da poskusi vino in ribe v vsaki od teh gostiln. Toda kaj potem? »Manjka nam kakšen super disko,« pravijo mladi Lovistani, ki so se rodili takrat, ko se je za prvi m, še eksotičnim turizmom v tej zeleni dalmatinski oazi že spustila zavesa.
Danes zraven svojih starih hiš ali na njihovih temeljih graue nove hiše. Nekatere so zgrajene do prve plošče;, pa bodo že jutri sprejele turiste. Druge jih imajo že leta.
Lovište —Komaj s to let staro naselje, dolga leto odprto te1** morje, se prav po trudu pridnih Lovištanov vse hitreje raz*'1'
Milena Ivankovič je svojo hišo z osmimi sobami odprla turistom že pred 21 leti. »Sobe oddajam že kakih petindvajset let, 21 ležišč imam. Včasih sem tudi kuhala za goste, zdaj ne zmorem več. Slovenci so začeli zgodaj prihajati k nam, nekateri so že dolga leta stalni gostje.«
Ne poznajo zamrznjenih rib
»Ne, v nobeni gostilni v Lovištu, še najmanj pa v restavraciji Partizanska veza, ne bi našli ne uvoženih, ne zmrznjenih rib,« je skoraj hud Jakov Srhoj, referent za turizem in tajnik turističnega društva, če ga kdo sprašuje po svežih ribah. Kar je res, je res: v zadružni restavraciji imajo daleč največje škampe.
»Trudimo se, da bi pri nas gostje imeli dovolj miru, zato ne dovolimo voženj i avtom ob obali,« pravi Jakov Srhoj. Cesta v Lovištu je nekaj posebnega, saj so jo prebivalci zgradili s samoprispevkom, pa ne le asfalt ob vsej obali, temveč še 10 km do naselja. V sezoni lahko gost z avtom pripelje le prtljago, nato pa avto pusti na pokritem in s čuvajem zavarovanem parkirišču na začetku naselja. Tam je bil še do lani kamp, pa so ga zdaj ukinili in iščejo prostor zanj drugje. V naselju je sedaj le en privatni kamp, a zelo majhen.
»Vsak si na dopustu poleg počitka želi še šport: imamo nogometno igrišče, balinišče, pripravljen prostor za teniško igrišče. Agencija Alpetour je obljubila brezplačne tečaje jadranja na deski. Pri nas živi že dolga leta Franc Sirnik, Ljubljančan po rodu, a /daj ima domovinsko pravico tudi tukaj. Je profesionalni potapljač. Izposoja opremo In uči potapljanje...« ve tajnik našteti vse tiste zaposlitve dopustni-ka, ki preganjajo dolgčas. V lovski sezoni bi kakšen lovec sicer z veseljem streljal tudi na divje svinje, toda turisti vendar ne nosijo pušk (razen morda podvodnih) v počitniški prtljagi!
Lovistani sicer nimajo zelo velike turistične preteklosti, vendar pa zelo dobro vedo, kaj sodoben dopustnik potrebuje: dobro cesto, peščeno plažo, barko, da ga pripelje do oddaljenih, očem skritih zalivčkov /. belini pivskom, sadje in žele njavo iz doline Neretve, pa telefon, pošto, trgovine, pa izlete na Hvar, na Brač. Morda tudi se obisk Orebka, starega pomorskega mesta, 18 kilometrov oddaljenega od Lovišta, ali celo tja dO pobočij, obrnjenih k sončni Korčuli, kjer zori pritlikava trta, ki daje eno najboljših vin pri nas — dingač. Pokušina v tamkajšnji vinski kleti je kot pika na i počitni škim doživetjem. No, tega zadnjega v Lovištu ne vštevajo v svoje turistične adute. Za sedaj. Morda pa se drugo leto podjetni kot so domislijo kak šne dobre poslovne povezave. Kajti Lovište je sicer se vedno oaza miru, zelenja, rib in vonja po mletih rožičih in lavandi... toda turistično prebujena oaza.
Zavarovan pred nemirnim morjem — Urejena obala, asi na cesta, mirni zalivčki, morje, bogato rib...
Vsak dan sveže ribe, školjke...
.lakša Hadojkovic je opustil tlelo ribiča, dogradil turističnimi apartmaji — odslej se bo ukvarjal s turi*™ in pridelovanjem lavami'
Besedilo in slike
Loški muzej hrani naprecenljiva pričevanja preteklosti
ad mestom grad, v gradu.
i «
kofja Loka, 30. junija — Loško ozemlje z bogato kulturno dediščino je postalo ed vojnama zelo mikavno za zbiralce in prekupčevalce. Ti začetni »ljubitelji« so ili dobri poznavalci kulturno—umetniških vrednosti mesta in podeželja. Posebno dežel je je slovelo po podobarjih in rezbarjih, zato ni nenavadno, da so naprej se-i po slikah na steklo, panjskih končnicah in plastikah, piše v knjigi Etnološka to-grafija slovenskega etničnega ozemlja Meta Sterle.
mestom grad, v gradu...
Nekateri profesorji, loški rojaki, so se poleti 1936. leta odločili, da bodo ustavili zasebno zbiranje in javnosti predstavili še ohranjene kulturne zanimivosti loškega območja. Naslednje poletje je bil ustanovni občni zbor Muzejskega društva, ki potemtakem prav ta mesec praznuje zlati jubilej, in njegov odbor je prevzel skrb za zbiranje predmetov.
Muzej je gostoval v različnih mestnih hišah, zbrana pričevanja preteklosti so postajala vse obsežnejša. Leta 1959 je dobil stalno mesto v častitljivem Loškem gradu, nekdanji posesti freisinške gospode. Muzej sestavljajo naslednje zbirke: prirodoslovna, zgodovinska, kulturnozgodovinska, etnološka in umetnostna, medtem ko sta
geološka in arheološka v pripravi.
Muzej na prostem
Zametki muzeja na prostem na grajskem vrtu segajo v leto 1962, ko so bili postavljeni Škoparjeva hiša, svinjak, kozolec in čebelnjak, v naslednjem letu še mlin, senik, sušilnica za sadje in vodnjak ter leta 1964 oglarska koliba s kopo. Ko so muzejski delavci pred poldrugim desetletjem nehali skrbeti za muzejske objekte, so le-ti začeli vidno propadati. V zadnjih šestih letih, kar je Loški muzej postal lastnik gradu in vrta, še ni našel denarja, da bi popravil vso škodo. Boje se, da se bo »škopar-ca«, ki je gotovo najuglednejši primerek muzeja na prostem, v kratkem sesedla, če ne bodo našli denarja za popravilo.
Mesto in grad Škofja Loka, kot ju je zarisala Valvasorjeva roka 1689. leta
Kako dolgo bo »škoparca« še zdržala?
Nič več izseljenski piknik, ampak.
Muzejske zbirke in razstave v galeriji Loškega gradu so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. Za najavljene skupine uprava zagotavlja strokovno vodenje.
Gostinstvo sopotnik kulturi
V muzeju so prepričani, da bi jim samo gostinstvo prineslo potreben denar za sprotno vzdrževanje objektov na grajskem vrtu in za postopno zaokroževanje zbirke na prostem. Tudi ljudje, ki prihajajo na grad od blizu in daleč, pogrešajo vsaj skromen lokalček za prigrizek in pijačo.
Fakulteta za arhitekturo je pooblaščena za izdelavo
Srečanje v moji deželi
Skofju Loka, 30. junija — Novi naslov je gotovo bolj pravšen, saj je bilo izseljencev °ziroina njihovih rodov na vsakoletnem izseljenskem pikniku na dan borca, 4. julija, na vrtu loškega gradu vse manj; vsaj tistih pravih, ki so krenili v svet čez ocea-z lučnim trebuhom za kosom kruha.
No, prireditev vendarle ostaja, čeprav z nekoliko drugačno vsebino in prizoriščem dogajanja. Koordinacijski odbor pri loškem turističnem društvu, ki ga vodi ^dravko Krvina, namerava Prireditve v okviru Srečanja v moji deželi v prihodnje razpotegniti na vse leto, jih gaditi v različna loška oko-'ja. Za .letos,, ko so se ljudje Povsem zamenjali in se je Priroditoljstvo zgrnilo nad-nJt' tako rekoč šele tik prod zdajci, je že prepozno. Ostaja osrednji dogodek, srečale 4. julija.
Celoten kulturni del sobot-"ega Srečanja v moji deželi ?° seli na Mestni trg. Ločani b°do s folkloro pričakovali BOste od devetih naprej.
Uvod v letošnje Srečanje v m"ji dožoli je odprtje ra/.sta ,° del slikarja povratnika POrisa Yurija Božiča v četr-
°k ob 18. uri v galeriji na f|*adu   Naslednji dan, v pe se bo zvrstilo več pri^e-yv: ob 12. uri bo etnograf j!   '^/.oj Ljubljana odprl et-
'"^'Kko /birko hala na ^ovenskem; ob tej priložno-_ 1 ho na nunskem dvorišču .aplesala folklorna skupina ./'stičnega društva Selca. b°P'>!dno ob 17. uri prireja
kovnica Nama modno re-
vijo, ob 18. uri pa bodo v kapucinskem samostanu odprli kapucinsko knjižnico z nastopom komornega pevskega zbora Loka. Ob 19.30 bo na Mestnem trgu promenad-ni koncert godbe na pihala Škofja Loka in uro kasneje še večer slovenske pesmi v izvedbi .Škofjeloškega okteta.
- *Qeloten kulturni del sobotnega Srečanja v moji deželi se letos z grajskega vrta seli na Mestni trg. Goste bodo Ločani s svojo znano prijaznostjo pozdravljali na prostoru med Namo in kapucinskim mostom, kjer bo »vhod« na prireditev, nekakšna »transverzala«, na kateri si bodo prišleki lahko spotoma ogledali novo kapucinsko knjižnico in etnografski muzej, na Mestnem trgu pa ob devetih dopoldne spremljali nastop folklornih skupin iz škofjeloške občine. Ob desetih mu bo sledil prome-nadni koncert godbe na pihala Alples i/. Železnikov, ob enajstih pa bo izseljence m druge goste pozdravil loški župan Jože Albreht. Ob 11.15 bodo nastopili pevski zbori naših rojakov iz Francije in Združenih držav Amerike, opoldne pa se bo kulturni del srečanja na Mestnem trgu sklenil z nastopom harmoni-karskega ansambla iz ZDA.
Na loškem »placu« bo tudi sicer večji del dneva zelo živahno. Dopoldne bodo odprte večinoma vse trgovinice, galerija združenja loških likovnih umetnikov Ivana Groharja, v avli SDK pa Zdravko Zupan iz Mengša in Ilado Kokalj iz Kranja pripravljata razstavo izdelave harmonik. Na stojnicah na Mestnem .J^rgu bodo razstavljali priznani slovenski mojstri obrti, med drugim ribniško suho robo, unikatne tekstilne izdelke, lectarijo, modele za loške kruhke in seveda tudi kruhke, keramiko z loškim grbom in podobne »drobnarije«. Loško združenje obrtnikov hkrati prireja pogovor o možnostih razvoja obrti oziroma ustanavljanju obrtnih delavnic v .Škof j i Loki in v Sloveniji, kar bo najbrž zanimalo predvsem rojake, ki so v tujini na začasnem delu.
Veseliščni del srečanja v moji deželi ostaja na grajskem vrtu. Uradno se bo začel ob 14. uri s pozdravom našim rojakom in njihovim priložnostnim programom, od 15. ure do enih po polnoči pa bo za ples igral ansambel Sora. Šveda ne bo manjkalo dobre jedače in pijače.
Ločani prisrčno vabijo v goste!
projekta preureditve dela grajskega poslopja v gostinski lokal ter za projekt lokala restavracijskega tipa na grajskem vrtu. Ko bodo na dlani vse rešitve, bo muzej iskal ponudnike, gostince, ki bi bili sposobni tudi vlagati, ne samo služiti. Vabljivo ponudbo prav te vrste je pred meseci že dobil, a kupčije pač ne gre sklepati, preden projekti niso končani.
Vodnik po muzeju
0 loško gospostvo 0 gradovi 0 mesto 0 cehi
0 rojaki in šolstvo 0 visoško pohištvo 0 slikana meščanska keramika
0 srednjeveška umetnost
0 dražgoški oltarji
0  galerija  za občasne
razstave
0 noša
0črna kuhinja, svetila 0 stavbarstvo 0 poljedelstvo, živinoreja, prehrana, promet 0 sitarstvo, čipkarstvo 0 klobučarstvo, glavni-karstvo
0 platnarstvo, barvarstvo 0 mali kruhek, umetno
cvetje
0 zbirka NOB 0 dela likovnih umetnikov, loških rojakov 0 živalstvo
Vsako soboto in nedeljo zabava v brniškem gaju_
Česar ne more Frenk, zmorejo Agropop, Novi fosili, Gu—gu...
Že pred leti zelo priljubljeno shajališče mladih in manj mladih v gozdičku, le par sto metrov proč od pristajalne steze brniškega letališča, je letos spet oživelo predvsem po zaslugi podjetnega Frenka Vebra iz Medvod, ki je za pet let najel prostor z vsemi objekti od Aerodroma Ljubljana in poskrbel, da je v gaju vedno veselo in zabavno. Gaj je odprt vsak dan od osmih zjutraj do desetih zvečer, še posebej zanimivo pa je ob koncu tedna, ob petkih in sobotah, ko se spremeni v najmnožičnejše zabavišče na Gorenjskem. Frenk dobro sodeluje s poslovalnico Gala, s pomočjo katere je doslej pripeljal na Brnik že številne znane glasbene skupine in posameznike. V gaju so prepevali in igrali Agropop s popularno pevko Šerbi, Henčkovi fantje, mariborska Čudežna polja, Grupa 777, priljubljeni Stoparji, ansambel Melos, Gu-gu, Ran-dezvous, Novi fosili iz Zagreba — udeleženci letošnjega evrovi-zijskega tekmovanja... Zaradi slabega vremena so morali odpovedati skupino Big ben in Faraone, predvčerajšnjim so v gaju »muzicirali« Don Juani, v nedeljo bo za dobro razpoloženje
skrbela Obvezna smer, sicer pa bodo letos gostovali še Tereza Kesovija, Neda Ukraden, Plava trava zaborava in še orugi znani jugoslovanski (slovanski) e.a-sambli in glasbenik:. Frenk li pripeljal v gaj tudi znane tuje skupine, vendar si tega za zr'aj še ne upa, ker je vse povezano z velikimi izdatki. Izguba, ki jo ;e »prigospodaril« v enem mesecu, odkar je gaj odprt, je tudi zlog, da bo potem, ko bo Aerodrom uredil parkirišča za 450 avtomobilov in prostor ogradil, uvedel vstopnino (najmanj 1000 dinarjev). »Ob sobotah in nedeljah je v gaju v primeru lepega vremena vedno najmanj tisoč ljudi (ko je gostovala skupina Novi fosili, jih je bilo osem tisoč), vendar se pozna, da imajo mladi malo denarja. Hrane prodamo malo, videli smo celo pri-j mere, ko so jo prinesli s sabo,« je dejal Frenk.
Ob sobotah in nedeljah se začne zabava okrog štirih popoldne in traja nekako do pol dvanajstih zvečer. V gaju je osemsto sedežev, odprti so štirje »šanki«, cene pa so vsklajene s tistimi, ki veljajo v letališki stavbi.
Loški hotelirji so za zabavno poletje
Plavi bar in dirka z smernim
plovili
Škofja Loka, 30. junija — Pri hotelu Transturist bo julija ob sobotnih večerih glasba za ples. Za tolažbo najbližjim sosedom, ki jih zvoki muzike in dobrevoljnih gostov očitno hudo motijo, naj povemo, da bo hotelski letni vrt od 1. avgusta naprej premeščen za hotel. Takrat bodo odprli tudi »plavi bar«.
V plavem baru bo predvsem klasična, komo. na glasba z orglami, violinami in podobnimi »romantični-mi« inštrumenti. Ivo Berčič iz Alpetoura obljublja, da zaradi tega ne bo prav nič dolgočasno, da bo glasba prava tudi za ples.
Na kolodvoru na Trati, kjer je bila nekdaj furmanska gostilna, bodo ob nedeljah vrtne veselice, sicer pa tudi ob sobotnih večerih plesna narodnozabavna glasba. V nedeljo pred 15. julijem, 12. julija, pripravljajo fur-
manski dan. Tedaj bodo tudi nagradili najlepše okrašen furmanski ^oz. Avgusta bo tekmovanje harmonikarjev, ravno tako nagradno, septembra pa gobarska veselica.
Zanimiva novost se obeta tudi ob letnem kopališču Sora, kjer bodo ob sobotah različne priložnostne zabavne prireditve. V drugi polovici julija, denimo, bodo na Sori dirke s smešnimi plovili. Na-ji/virnejša bodo nagradili.
'®SSScJJ©IEIIGLAS 14. STRAN
TOREK, 30. JUNIJA 1987
Dolgo je bila zanemarjena, zdaj jo ponovno »odkrivajo«
Jama pod Bab jim zobom
Bled z okolico ponuja lepe izlete. Za domačine so mikavni predvsem takšni, ki razkrijejo kaj novega. Ponujamo vam takšnega, in sicer obisk jame pod Bab ji m zobom. Malokdo je že bil v njej, mnogi zanjo niti ne vedo, saj je bila dolgo zanemarjena. Tudi blejski turistični delavci jo šele zadnja leta ponovno »odkrivajo«.
Skalnati stožec na robu jelovi-ške planote bržkone poznate, saj ima zelo domiselno ime — Babji zob. Z Bohinjske Bele in z blejskega konca se nanj odpira enkraten pogled in na poti v Bohinj ga tako rekoč ne morete zgrešiti. Redki pa vedo. da je v neposredni bližini podzemna jama, ki jo imenujejo kar Jama pod Babjim zobom.
Babji zob je na 1133 metrih nadmorske višine, jama pa na 1005 metrih, vhod vanjo leži pod O-semdesetmetrskim prepadnim robom Jelovice. Nastala je kot vodna jama, ko si je tam pot utirala Sava Bohinjka, ki reže danes strugo 540 metrov nižje. Jama je zato stara, je pretežno vodoravna, dolga je približno 300 metrov. Prvih 120 metrov je skoraj brez kapniških tvorb, saj jih uničuje preperevanje, ki ga povzroča zimski vdor hladnega zraka. V drugem delu, v Prodorni jami, pa so tipične jamske kapniške tvorbe, tudi več brezen, najgloblje meri 40 metrov. Društvo za raziskovanje jam je leta 1973 s pomočjo razstreliva razširilo prehod v Novoodknto jamo, v kateri je plitvo jezero, globoko
Pod Babjim zobom je vedno prijetno
V severozahodnem delu Jelovice, nad Bohinjsko Belo, se dviga kamnit stožec — Babji zob. Pod osemdeset metrov visoko prepadno steno, na nadmorski višini 1005 metrov, je vhod v približno tristo metrov dolgo podzemno jamo, ki ima številna brezna in je tudi sicer precej bogata s kapniki. Jama je dostopna z vasi Kupljenik (približno uro hoje), obiski pa so možni samo pod vodstvom članov društva za raziskovanje jam Bled.
Blejski jamarji v jamo pod Babjim zobom že tretjo turistično sezono vodijo goste in druge, ki jih zanimajo skrivnosti podzemnega sveta. Izlet organizirajo vsako soboto, prijave pa sprejemajo med tednom v pisarni blejskega turističnega društva, kjer dajejo tudi vsa druga pojasnila. Odidejo zjutraj, do
največ 40 centimetrov. V njej so izredno lepi kapniki, imenovani helaktiti. Strokovnjaki pravijo, da takšnih celo v sloviti Postojnski jami ni. Jama pa slovi tudi po nekaterih živalih, tam je, na primer, tipično najdišče stonoge Mecoponopodiuzm bohinieuse.
Na jamo pod Babjim zobom so blejski turistični delavci v zadnjih desetletjih povsem pozabili; »odkrivajo« jo šele zadnja leta. ko so tja spet začeli voditi turiste. Vendar pa je v preteklosti že doživljali dobre turistične čase. Že Arnold Rikli je bojda tja vodil svoje paciente, prve blejske turiste. V času med vojnama so domačini zaslužili nekaj denarja z vodenjem turistov v jamo, ki je bila omenjena tudi v pred-
vojni publikaciji Rudolfa Badju-re — Blejski izleti; na dveh straneh je opisana jama in pristopi do nje. Mežnarjev ata s Kuplje-nika, ki je takrat vodil turiste v jamo. omenja tudi vodnik v jamo. Od Kupljenika do jame je bila tedaj speljana dobra pot, ki je bila v dveh skalnih skokih pod Babjim zobom varovana z jekleno vrvjo. Turisti pa so tudi peš prihajali z Mlinega, čez Selo in Savo, ali pa z Bohinjske Bele. Z Bleda je do jame slabe tri ure hoje.
0 jami med domačimi še žive legende in zgodbe — o velikanih, ki so v davnini živeli v jami, da so se domačini tja zatekali pred turškimi vpadi, da je bila zatočišče in skrivališče divjih lovcev in vojaških obveznikov...
Preden greste na Bled, poglejte v denarnico
Če se boste odločili za izlet na Bled in boste naleteli na gradbene stroje, ki bodo rili po cestah, se ne jezite preveč: takšno ravnanje je jugoslovanska posebnost, ki jo skušamo »vcepiti« tudi tujim gostom. Bled je letos na vrat na nos dobil nekaj denarja za obnovo cest od republiške skupnosti za ceste in če ga ne bo takoj, sredi turistične sezone (v zadovoljstvo nedeljskih gostov in tujih turistov), hitro obrnil, ga bo že precej »požrla« inflacija.
Drugo, kar vam »polagamo na srce«, je dejstvo, da je (bo) letos na Bledu manj turističnih prireditev kot druga leta. Ne, ni odpovedal Marko Potočnik, srce in duša številnih blejskih prireditev, temveč je to posledica krize v turizmu in družbi sploh. Naključni obiskovalci Bleda niti ne bodo opazili, da je v programu manj prireditev kot prejšnja leta, to vedo le dobri poznavalci razmer. Sicer pa je prireditev (če upoštevamo tudi tisle v hotelih) še vedno veliko, vsak dan povprečno najmanj ena. Naštejmo le najpomembnejše: 4. julija bo v Zaki odprto prvenstvo Slovenije v tenisu za člane in članice, od 17. do 21. julija bo teden baročne glasbe, 18. julija tradicionalna blejska noč, od 24. do 30 julija festival Idriart, 25. julija nastop folklorne skupine Lado iz Zagreba, 29. julija bo v Festivalni dvorani pantonima severnoameriških Indijancev in v blejski župni cerkvi orgelski koncert, 30. julija v župni cerkvi vokaln. koncert komornega zbora Akademije za glasbo v Ljubljani, 25. julija pred hotelom Park predstavitev para za kmečko ohcet. Vsako sredo bo v Festivalni dvorani večer jugoslovanske folklore, ob ponedeljkih večer komorne glasbe v cerkvi na otoku, pogosto bodo promenadni koncerti v zdraviliškem parku in na Blejskem jezeru. 2. avgusta bo tradicionalni plavalni maraton. 4. avgusta se bo začela tradicionalna turistično-et-nografska prireditev, ki po izvirnih zapisih Tončke Maroltove in po spominu starih Blejcev ponazarja ženitvene običaje pred sto in več leti. Ohcet bo trajala do 9. avgusta, prav vsak dan pa se bo kaj dogajalo. ..
Že stari ljudje so pravili: »Če greš na Bled, moraš malico s sabo vzet!« To pravilo velja še danes, saj so na Bledu cene prilagojene tujim turistom in je hrana in pijača za (plitve) domače žepe razmeroma draga. V Riklijevem hramu, denimo, je treba za veliko pivo odšteti 900 dinarjev, za malo 750, za liter (navadnega) vina 4000 dinarjev, za ekspres kavo 500 dinarjev, za coca colo ali sokove 700 dinarjev, za pico 2000 dinarjev. . . V gostišču v Mlinem točijo veliko pivo za 700 dinarjev, malo za 420, buteljka vina stane 4400 dinarjev — in tako dalje. Podobno, ponekod dražje, drugje ceneje, je tudi v drugih blejskih (in gorenjskih) gostinskih lokalih. . . .
Stari hlapon že vozi
Bohinjske Bele se peljejo z avtobusom, nato zagrizejo peš v strmino. Za tovrstni izlet se ponavadi odloči malo ljudi, zato pa je vse skupaj toliko bolj prisrčno, veselo, domače. Turisti se morajo dobesedno plaziti po jami, sicer pa jim že pred začetkom »potovanja« po jami povedo, da se
bodo iz nje vrnili zamazani. Organizirano vodenje ni drago, jamarjem ni samo za denar, gostom so že tudi v jami na rjuho kazali diapozitiveo lepotahjame, ki jih oko ne doseže ali zazna. Malico je treba vzeti s sabo in se primerno (planinsko) obuti in obleči.
Sedemdeset let stara lokomotiva, ki so jo za vožnjo uredili v muzejskem oddelku železniškega gospodarstva Ljubljana, tudi letos puha v zrak dim in vozi turiste od Jesenic do Kanala. Vlak, v katerem so tudi stari vagoni, sedem jih je še iz prejšnjega stoletja, najstarejši ima letni co 1893, vozi vsako sredo. Z Jesenic odpelje ob 9.05, z Bleda ob 9.35, iz Bohinjske Bistrice ob 10.30, na končni postaji v Kanalu pa je ob 11.22. Na Gorenjsko se vrača popoldne — ob 18.20 je na Bledu in ob 19. uri na Jesenicah. Kot nam je povedala Nika Dolinar     iz Slovenijaturista
(prejšnji TTG) je za vlak med gosti na Gorenjskem in tudi med domačini precej zanimanja. Cena izleta s starim vlakom je za tujega gosta 27 funtov oziroma 81 mark, za domačega pa 23 tisoč dinarjev (za otroke 20 tisoč). V ceno je všteta vožnja, zajetna mapa propagandnega materiala o vlaku in turističnih zanimivostih, spominski frakelj, napolnjem z domačim žganjem, kosilo z dvema decilitroma vina, zabava na Kanalu — in še kaj.
Strojevodja, odet v stara oblačila iz časov, ko so takšni vlaki še redno vozili po naših tirih, in s trobento okrog vratu, bo v četr-
tek 9. julija, prvič letos popeljal z muzejskim vlakom tudi turiste iz Faak am Seeja v Bohinj, kjer jih bo sprejela folklorna skupina in domači turistični delavci. Goste bodo z avtobusi odpeljali do spodnje postaje žičnice za Vogel in odtod z žičnico na Vogel. Po povratku s planine se bodo zbrali na prireditvenem prostoru Pod skalco, kjer jim bo zaplesala folklorna skupina, postregli pa jim bodo s kislim mlekom, z bohinjskim sirom in drugimi kmečkimi dobrotami. Vlak bo vozil julija in avgusta vsak četrtek in se bo ustavljal tudi na Jesenicah.
Sobec bo marsikomu nadomestil morje
Ko so v turističnem društvu Lesce (s 1500 člani je največji v Sloveniji) pred leti razglabljali, kako bi dolgoročno usmerili razvoj kampa ob šobčevem bajerju, so se odločili, da bodo razvijali komercialni (tujski) turizem in hkrati bogatili ponudbo za domačine. Oživi/i so več kot trideset let staro idejo o delavsko—rekreacijskem turizmu, zamisel, da bi se delavci po končanem delu hodili na Šobec rekreirat, preživljat proste dneve ob koncu tedna...
»Želimo, da bi Šobec postal družinsko zbirališče in da bi prispeval k sožitju ljudi v Lescah in okolici,« je dejal Zlatko Kavčič, predsednik leškega turističnega društva. Zamisel se delno že uresničuje. Ob koncu tedna je mogoče srečati na Šobcu veliko družin iz Lesc in drugih gorenjskih krajev. Nekatere se odločijo za piknik v prijetnem okolju borovega gozdička, druge se ra-zidejo po kampu — oče odide igrat tenis, mama se kopa in sonči ob bajerju, otroci se podijo za žogo... Možnosti je res veliko, saj ima kamp več teniških igrišč, bogata otroška igrišča, igrišče za košarko, odbojko in badminton, mali golf in veliko prostora za taborjenje. Resda v
kampu prevladujejo tuji gostje (predvsem Nemci, Nizozemci in zadnje čase tudi severnjaki, ki se raje kot ob bajerju zadržujejo ob Savi, prikolice in šotore pa postavijo tudi Jugoslovani, celo Gorenjci. Domačega gosta stane bivanje v kampu 2400 dinarjev na dan (tujega 13 mark), razen tega mora plačati še 70 dinarjev turistične takse (pol marke) in 1000 dinarjev (4 marke) za električni priključek — če ga seveda rabi. Gostje, ki ostanejo v kampu dlje kot sedem dni, imajo 20-odstotni popust.
V svetu je že dalj časa veliko zanimanje za tenis in tudi pri nas zadnja leta narašča, zato je na teniških igriščih v kampu dokaj težko dobiti čas (in prostor)
Bohinjske poletne prireditve
Če so bohinjskim turističnim delavcem še pred leti očitali, da ne znajo pripraviti ničesar drugega kot kmečko ohcet in kravji bal, so letos po blejskem zgledu pripravili pester program poletnih prireditev, ki ne bodo zanimive le za hotelske in druge goste, temveč tudi za Bohinjce in druge Gorenjce. Naštejmo le najpomembnejše! V soboto, 4. julija, bo slovesen začetek praznovanja ob 80-letnici organizirane turistične društvene dejavnosti v Bohinju, v nedeljo, 5. julija, bo odprto prvenstvo Bohinja v tenisu, 11. julija folklorna revija, 12. julija srečanje Bohinjcev na Vojah, 18. julija tek okrog jezera in nastop Alpskega kvinteta na prireditvenem prostoru Pod skalco, 24. julija bo vasovanje po starih običajih, dan zatem pa tradicionalna kmečka ohcet. 1. avgusta bo srečanje gorskih reševalcev, 2. avgusta prikaz kmetovanja v Bohinju nekoč in danes, 8. avgusta kresna noč na Bohinjskem jezeru, 9. avgusta teniški turnir za pokal Triglavskega narodnega parka, 15. avgusta se bo začel »turistični teden*, ki ga bodo popestrile igre za goste in lovsko srečanje pod Skalco, končal pa se bo 22. avgusta z Zoisovimi igrami in s sklepno slovesnostjo ob 80-letnici organizirane turistične društvene dejavnosti. 29. avgusta bo triatlon jeklenih, 13. septembra kravji bal, 20. septembra srečanje ljubiteljev Triglavskega narodnega parka in 4. oktobra sreča n je o včere jce v.
za igranje, kar še posebej velja za popoldanske ure in za dneve ob koncu tedna. Na igriščih imajo telefon (številka 78-071) in ima vsakdo rfložnost preveriti, ali so igrišča zasedena ali ne! Domačega gosta stane ura igranja na peščenem igrišču 2000 di narjev in na asfaltnem 1500. Za nabijanje žogice v teniško steno je treba odšteti do enajstih dopoldne in v času med četrto in osmo uro popoldne 500 dinarjev na uro, vmes pa je igranje brezplačno, ker gosta dovolj »udari« /.»• vročina, k£ nO urna uporaba teniškega »topa«, ki izstreljuje žogice, stane domačega gosta 4000 dinarjev, tujega 7000. V okviru kampa deluje tudi teniška šola
Deseturni tečaj stane domačine 25 tisočakov (otroke 15 tisoč dinarjev), tujce 50 tisoč, individualno učenje pa domačega gosta 10 tisoč dinarjev na uro in tujega 12 tisoč.
Poleti se bodo v kampu zvrstile tudi številne kulturne, zabavne in športne prireditve. Julija in avgusta bo petkrat plesala folklorna skupina kulturno-ume-tniškega društva Veriga iz Lesc, trikrat bo igrala leska godba na pihala, ob petkih bodo igrali na-rodnozabavni ansambli - Gore-njesavski kvintet, Jevšek (Jo renjci. ., več bo tudi športnih te kem med nogometaši in odboj-karji iz Lesc ter gosti iz kampa
Z letalom nad Gorenjsko__
Alpski letalski center Lesce—Bled, ki je doma in v svetu znan predvsem po odličnih športnikih, padalcih in jadralnih pilotih, se že vrsto let vključuje v turistično ponudbo. Dobro so se uveljavili turistični poleti z letalom, za katere se zanimajo predvsem domači gostje, ki zaidejo na Gorenjsko ob koncu tedna. Izkušeni piloti popeljejo turiste v varnih cessnah nad Gorenjsko in po njihovi želji tudi drugam. Kot nam je povedal Franc Primožič, direktor leškega letalskega centra, so turistični poleti mogoči vsak dan od devetih dopoldne do večernega mraka, prek poletja, in kajpak v ugodnih vremenskih razmerah. Cetrturni polet nad Bledom stane 18 tisoč dinarjev, polurni do Bohinja in Pokljuke 35 tisočakov, 50-minutni do Vogla, Sedmerih triglavskih jezer, Triglava, Gornjesavske doline in nazaj do I^sc 60 tisoč dinarjev, pri poletih, ki so daljši, pa je treba za uro letenja odšteti 72 tisoč dinarjev. Vse cene veljajo za tri osebe, seveda pa se ne spremenijo, četudi se /a turistični polet z. letalom odločita dva ali le eden Pri poletih zunaj Gorenjske oziroma letališke cone se je treba na letališču najaviti dve ali tri ure prej, sicer pa velja »zakon ponudbe in povpraševanja« oziroma pravilo — kdor prej pride, prej melje
TOREK, 30. JUNIJA 1987
OGLASI
.15. STRAN
^jodustrija
^ „hndna vrata •     .aUie suoie
• vnodnavtata
• nouaniav aa »garažna vrata
• obloge
, opaž"« plosce
tp^/opieLG
:^«atePO-^a
,z masnega ^a
sekirosuoie
>"P'lneSU^ore - sPa,a':e„anspor>ene • ve,,z" n,.ne uakove
• Uftrirne naprave
Stranj
Pohištvo Kranj
Vam nudi bogat izbor pohištva in se priporoča za obisk:
- V SALONU POHIŠTVA NA PRIM-SKOVEM.tel.: 24-546
- V SALONU KUHINJSKE OPREME, Kranj, Titov trg 5, tel.: 21-485
- IN V SALONU POHIŠTVA, Skladiščna ulica 5 na Jesenicah, tel.: 81-179
— kreditni pogoji, obročno odplačevanje na 3, 6 in 12 mesecev
— strokovna postrežba
— brezplačen prevoz do 30 km
POSREDNIK
Lffizmil Kokrica
sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 -462
ALON POHIŠTVA
Slovenijales, Lesna industrija n. sol o Idrija 65280 Idrija tel.: 065/71 855
«1
SMEHGLAS t
agrotehnika - gruda
PE GORENJSKA, Kranj, Dražgoška 2
vam nudi na prodajnih mestih:
Kranj, Dražgoška 2, tel.: 26-681 Škofja Loka, Novi svet 21, tel.: 62-166 Skladišče mehanizacije Naklo, tel.: 47-171
• VSO TEŽKO MEHANIZACIJO, LAHKO MEHANIZACIJO S PRIKLJUČKI
• ORODJE ZA VRTIČKARJE
• RAZNE DELE ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO
• REZERVNE DELE ZA OSEBNE AVTOMOBILE ZASTAVA
• VSE VRSTE GUM, KLINASTA JERMENA, LEŽAJE, AKUMULATORJE, AVTOLAKE
• SERVISNO ORODJE IN REZERVNE DELE BCS
• REZERVNE DELE ZA PROIZVODE CREINA KRANJ, TO JE CISTERNE GNOJEVKE, TROSILEC ZMLETEGA GNOJA, KOSILNICE IN DRUGO PA DOBITE V PRODAJALNI KRANJ, DRAŽGOŠKA 2.
fonhill
I vrhunska moška kozmetika
PROI/VOOl I PUtll SOoP AOKOKOMERC 0 AtOM OOUf f ABRiKA ŠOPA MAJONEZA Rt?OTA i VECEIALNIM EKSTRAKATA VEl.tKA ML£OU*A
IS
»te
»• o.
Marjan Fajfar, Sp. Brnik 36 PRODAJALNA COKEL, Kranj Reginčeva 13
(poleg zlatarne Rangus na vrhu stopnic nad Jelenovim klancem)
prodaja ženske, otroške in moške cokle, ki so ortopedsko oblikovane, so različnih oblik po konkurenčnih cenah. O ugodnosti nakupa se prepričajte sami v naši prodajalni. Ne bo vam žal.
Novost: krznene cokle in razni natikači za kopanje.
'A I □
LET
SGP
GRADBINEC KRANJ
ZA VSE ZARES DOBRE STVARI POTREBUJEMO VELIKO ČASA. Ml SMO PRIČELI PRED 100 LETI.
Lit h
LOŠKE TOVARNE  HLADILNIKOV ŠKOFJA LOKA
)®SSSJf©ISIIGLAS 16. STRAN.
Pojdite v ljubljanski živalski vrt
Najbolj občudovane živali so opice, slon in žira fa
Ljubljana, 23. junija — Živalski vrt je gotovo kraj, ki je všeč tako otrokom kot odraslim. Ker v njem lahko občudujemo veliko živali, ki jih ne moremo videti drugje, je odločitev tukaj; gremo v živalski vrt!
Spomladi, poleti in jeseni je sezona v živalskem vrtu. Vnuki pripeljejo babice in dedke, otroci iz vrtca vzgojiteljice, de-
kleta fante. »Naši najzvestejši obiskovalci so najmlajši. Ob delovnikih jih pride med osemsto in tisoč, ob koncu ted-
na pa okrog štiri tisoč. Bile pa so tudi nedelje, ko je prišlo več kot sedem tisoč obiskovalcev. Toda takrat je gneča že prevelika. Najbolj občudovane so opice, slon, žirafa, pa tudi tjul-ni, medvedje in kamerunske kozice. Obiskovalci bi radi videli več kač, mi pa imamo samo enega pitona. Naš živalski vrt naj bi imel le živali iz Evrope, vendar obiskovalci, ki v živalskem vrtu ne vidijo opic, slona in leve, mislijo, da niso prišli v pravi živalski vrt. Zato se trudimo, da bi imeli čimveč raznovrstnih živali. To pa nam s skromnimi sredstvi, ki zadoščajo le za najnujnejše stroške, le s težavo uspeva,« pravi Peter Dur java, direktor živalskega vrta v Ljubljani.
• Letos se je začela akcija Radija Glas Ljubljane in Dnevni-
ka, s katero naj bi zagotovili živalskemu vrtu več sredstev. Zaenkrat je še na začetku, vendar prve rezultate že daje. Denar naj bi porabili predvsem za obnovo prostorov za živali, saj so nekateri že dotrajani.
Sicer pa je obisk živalskega vrta pravo doživetje. Obiskovalci hodijo iz vse Slovenije, še najmanj jih je z Gorenjske. Morda pa se boste le odločili in letos poleti odpeljali otroke v živalski vrt?
Naj zapišemo še ceno vstopnic: za otroke 200 dinarjev, za odrasle pa 500 dinarjev. Lani so izdali tudi katalog vseh živali, ki je prvi v zgodovini živalskega vrta, in ga tam lahko tudi kupite.
H Kanonirju tudi na bo-grač in zrezke z gobami
Ko smo se lani v začetku poletja na kratko sprehodili skozi gorenjske gostilne, smo omenili tudi odlično jelenovo salamo iz gostilne Kanonir na Sp. Jezerskem. Kar rubinasto rdeča je, tako je lepa. Pa dobra! No, tisti, ki so jo pokusili, že vedo.
Jolanda Jokič, gostilničarka pri Kanonirju: »Jaz sem se pa lani spraševala, kako to, da ljudje tako sprašujejo po salamah! Na dopustu smo bili, ko ste v Glasu objavili, članek pa so nam pokazali sosedje. Ljudje so s salamo res zadovoljni, saj je res prvovrstna in nekaj posebnega. A se pri nas dobi tudi kaj drugega. Prekmurka sem in zato imamo pri nas vedno tudi pravi prekmurski bograč, poleti vedno zrezke z gobami, ob nedeljah pa skoraj vedno pečeno jagnje. Tudi pršut imamo. Ljudje pa imajo posebno radi zrezke z gobami; z domačimi gobami, od tule, iz Ko-matevre. Otroci jih prinesejo in tudi pravi gobarji. Kadar je čas zadnje, rastejo, da jih poznavalci naberejo cele prtljažnike. Greh bi bil, če bi jih v gostilni ne ponudili.
Po štirje meniji pri Grabnarju
»Samo o golažu ne napišite več, prosim,« mi je oni dan govorila prijetna gostilničarka pri Grabnarju Marija Žagar. »Lani ste zapisali, potem pa so ljudje toliko spraševali zanj; jaz pa ga poleti skorajda ne pripravljam, ker je z njim veliko dela. Potem pa so bili ljudje razočarani, da mi je bilo kar hudo. Naša gostilna je bolj poznana po kosilih. Danes (bil je petek) smo imeli govejo juho, naravni zrezek z gobami, pire krompir, mešano solato in kavo. To je bil en meni. Pri drugem je bilo isto, le da je bil s pečenko, tretji s piščancem.
četrti pa s kuhano govedino. Vedno je taka izbira. Delamo pa tudi po naročilu. Tudi dobro domačo salamo imamo, za goste z juga pa prižgemo žar, ker ga imajo najraje.«
Odlično se je pri Grabnarju, ni ga gosta, ki se ne bi pohvalil. Ampak, vseeno vprašajte za golaž, če se boste oglasili v gostilni. Morda ga bo pa Marija le imela. Meni se zdi njen goveji golaž še vedno najboljši na tem svetu...
Zunaj ogenj, znotraj led
V Kazini je bilo ravno po kosilih, ko sem se oglasila. Še vedno je dišalo po samem dobrem... •
Veronika Štern, vodja kuharske izmene: »Danes smo imeli za kosilo govejo juho, kuhano govedino, prazen krompir, dušeno domače zelje, mešano solato in domače rogljičke z marmelado. Sicer pa je vsak dan drugače in vse po želji. Fosebnost hiše so stare jezerjanske jedi, kot ma-sovnek, juha iz suhega mesa, gorenjska prata, dve vrsti obare, telečja in piščančja, pa ajdovi in koruzni žganci. Vse to dobite tudi v našem gostišču pri Planšar-skem jezeru. Sicer pa tam pripravljajo bolj jedi na žaru. Saj veste, Planšarsko jezero je bolj znano po piknikih.
Posebnost naše hiše pa so še sladice, potice, zavitki z rabar-baro, pehtranom, sirom, jabolki, gostje pa naročajo najraje omlete, kot so omleta presenečenja, omleta vulkan in pohorska omleta. Slednji dve pripravljamo tako, da ju zunaj polijemo z alkoholom in pred gostom zažge-mo. Zunaj gori, znotraj pa čaka presenečenje — sladoled...«
Morali bi še naprej, do gostišča Valerija, pa na Jezerski vrh, v novo odprto gostilno, kjer imajo spet kup dobrot, a zmanjkuje prostora. Jih pa, dragi bralci, ra-ziščite sami!
Pr'Štihelnu v Lajšah se dobro je
Od kod v tem bregu toliko mogočnih hiš, se vpraša popotnik. Pa ti pavedo domačini, da je včasih iz Dražgoš vodila »glavna« pot skozi Lajše v Selca. Včasih so bila Selca fara za vse vasi tod okrog, ne Železniki, kot sedaj.
Pri Štihlnu v Spodnjih Lajšah je bila gostilna že od nekdaj. Na hiši je sicer letnica 1864, uxla ocenjujejo, da je hiša stara več kot 300 let. Leta 1863 so namreč Lajše pogorele in nad vrati je danes letnica obnovljene hiše. V starih črkah, še v gotici, pa piše, da je priimek Berce pri hiši že od leta 1656. V zapiskih iz leta 1700 piše, da je bil nad Lajšami rudnik železa; še danes se po-•2n?.. kje so kopali rudo. .
Miha Berce, sedanji gostilni-&f Pr' Štihlnu, rad pove, da nje-o gostilno ljudje daleč nao-g dobro poznajo. Celo Ljubi mčani prihajajo in Iločani pa
< im nn zgornjem konte  >> koncu (OillMt ir ■ > h v.mmp&tlfljrno za ohce-
Kranjčani, celo iz Poljanske doline. Največ prihajajo seveda z avtomobili od zgoraj, po Partizanski cesti, ali pa od spodaj, skozi Selca. Veliko pa jih pride tudi peš, posebno Kranjčanov, ki jo kar čez Čepulje in Mohor udarijo sem čez. Pr' Štihlnu je
potem obvezna postaja in počitek. Šilce domačega zelo prija razgretemu pohodniku in dobra
malica. Štihlnovi imajo vse domače. Domače salame, klobase v zaseki, domačo pečenko. Pa tudi veliko jedi po naročilu. Zadnja leta se pri Štihlnu zbirajo tudi velike družbe. Leta 1980 so namreč prizidi'i pravo dvorano, v katero gre tudi po 60 in več ljudi. Kot nalašč je za ohceti, za obletnice mature, za poslovilna kosila, večerje... Prav tisto soboto, ko smo obiskali Štihlnovo go-sitlno, so pričakovali veliko ohcet iz Gorenje vasi. Domačo juho so pripravili, tri vrste mesa, prašičje meso, ocvrto kuro, teletino, za sladico pa sadne kupe. Kruh je seveda doma pečen. Tudi dobra odprta vina imajo, v glavnem primorska, pa metliško črnino.
Ob koncu tedna je največ prometa, posebno ob nedeljah, ko pridejo na nedeljska kosila. Odprto imajo vsako popoldne, razen ob ponedeljkih, če pa so doma, postrežejo tudi dopoldne. Popotnik vedno lahko dobi tudi kaj toplega.
Včasih so bile v Lajšah poznane veselice. Za sv. Petra je bila zgotovo. A zahteva veliko dela, vse mize je treba znositi ven, ni dovolj parkirišč, pa veselic je toliko, da se komaj zvrste, pravi gostilničar Miha Berce. Zadnji dve leti je v Lajšah ni bilo, če bodo pa zelo vneti zanjo, jo bodo še pripravil...
Jezersko ne pozna megle
Zakaj, presneto, pozabljamo na tako lepe turistične kraje, kot je Jezersko. Pa saj jaz nisem nič boljša! Ko se vsake toliko časa podam tja gor skozi Kokro in ugledam mogočne vrhove, idilično Planšarsko jezero, prostrane travnike, cerkvice v dolini in na hribčkih, vdihavam dober zrak, posedim ali ob jezeru ali na terasi pri Valeriji ali pri Kazini, sem vedno znova odločena, da pridem spet. Kmalu! Kajti ni lepšega kot planinsko palico v roke pa tja gor do Makekove pristave in naprej do Češke koče, do Karničarjevega Andreja, po-sediš in se oddahneš, pa dušo privežeš v vsem tem veličastju. In potem naprej proti Ledinam. (Upam, da so jezerski planinci že zabili kakšen nov klin v tisto previsno skalo, ki mi dela take težave!) Na Ledinah se še vedno lahko smučaš, tudi avgusta, če drugega ne, pa okepaš. Enkratno, vam pravim. In ko se potem spuščaš v dolino, ostaja za teboj mogočen amfiteater gora, škrlatno obarvanih v soncu...
Pa saj ni treba riniti v goro, če niste vajeni hoje ali če ste starejši. Morda bi stopili le do slapa Čedca pod Makekovo kočo, le eno uro je do tja. Ali pa do tja, kjer prihaja na Jezerskem iz zemlje slatina, le zajeli je še niso. Pa tako rade bi jo jezerske gostilne in hotel ponudili gostom kot svojo posebnost! Vra ga, da se to pri nas tako vleče. Sprehodite se do Jenkove kasarne in si jo oglejte, če se vam lju-
bi, greste lahko po cesti vse do mejnega prehoda, kjer so tik nad carinarnico spet odprli gostilno. Če ste z avtom, se lahko zapeljete še do Železne Kaple in pokukate celo v sotesko Korte.
A če ste prišli le za en dan, uživajte ta dan na Jezerskem. Koliko zdravilnih trav in rož raste tod okrog! Pa gob! Takih
Z Jezerskega vodijo najlepše planinske fHtti: na (irinto-\ ec. v Kočno. na Dolgi hrbet. Skim>. li.ihr. Suvinjsko sed-
//. Uinke, doli vrh. Veliki \rt>     Virnikov firintovve.
<'_>•'j' •//'•••
Je lahko še kaj bolj idiličnega kot gorsko jezerce, v katerega se z vseh strani stekajo bistri študentki. Jezersko ima svoje Planšarsko jezero.
jurekov, trdih in zdravih, kot jih je naš znanec dobil na Jezerskem, /.lepa ne najdeš. Pa na Jaka Zadnikarja, slikarja samouka, v njegovi »Sibiriji« ne pozabite. Lep sprehod je do tja, ogledali si boste lahko, kako je včasih /gledalo Jezersko. I^e udobne čevlje si obujte za pohajkovanje po gozdnih poteh in travnikih.
Če bi radi prenočili, tudi ni problema. Hotel Kazina ima dovolj ležišč, pOMbnO lepe sobe so v njeni depandansi Planinka, tu je gostišče Valerija, ki ima pruv tako lep«« sobe za oddajo, pri Grabnarju jih imajo, vedno pu se dobi tudi pri /.a- clmikih \ <'«' i ;>!<• spit«« doma, v svoji postelji, naj vam povem, da so z Jezerskim dobre avtobusne zve**« Dan bo zagotovo s«« lepši. 6e N-j iM.mo sami r.a volanom
alples industrija pohištva Železniki
Povsod, kjer je potrebno združiti več bivalnih funkcij v enem prostoru, je DAN   NOČ idealna rešitev, saj se sedežna garnitura enostavno spremeni v ležišče. Garnituro si lahko ogledate v našem salonu v Že leznikih, kjer vam ob nakupu pohištva poleg stalnih ugodnosti nudi rno tudi brezobrestni kredit in plačilo na obroke.
Mercator
Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske,
TOZD Komercialni servis, Kranj
GRADITELJI!
V našem SKLADIŠČU GRADBENEGA MATERIALA v HRASTJU, tel.:26-371, vam nudimo veliko izbiro gradbenega materiala po najugodnejših cenah. Ce se pri nabavi gradbenega materiala ne morete odločiti, kaj in koliko ga potrebujete, pridite z gradbenim načrtom — in svetovali vam bomo.
OBIŠČITE NAS - IN SE PREPRIČAJTE!
sava commerce
trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki p.o. Kranj
Prodaja raznih gumenih in tehničnih izdelkov v kranjski trgovini Sava Commerce
NUDIMO VAM
• VSE VRSTE AVTOPNEVMATIKE
• TRAKTORSKO PNEVMATIKO
• VELO IN MOPED PNEVMATIKO
• PRODAJAMO TUDI KLINASTO IN ZOBATO JERMENJE, CEVI, TEHNIČNE PLOŠČE, LEPILA IN DRUGE GUMENOTEHNIČNE IZDELKE
Sava Commerce, trgovina Kranj, Koroška cesta 2
10
VAŠE POČITNICE -KAMPOV ARENATURISTA NA PULJSKEM
OBMOČJU
STOJA - VALVOLINE - RIBARSKA KOLIBA - MEDULIN -NATURIST KAŽELA - STUPICE - RUNKE - TAŠALERA - INDIE
- POMER
_ZA SKUPINSKE ARANŽMAJE_
UGODNI POGOJI V 15 HOTELIH IN HOTELSKIH NASELJIH V Pl )LJU
IN MEDULINU
NOVO! HOTEL A KATEGORIJE »HISTRIA«
s kongresno dvorano, bazenom, nočnim klubom, športnim centrom in
drugim
<ai(f@mjo!fwi/if
INFORMACIJE: Arenaturist Pulj, Splitska 1, telefon 051/23-811, 23-588
(za skupine)
Pred soncem in vetrom, v športu in na letovanju ščiti vašo kožo ELAN OS O L kozmetična kolekcija
— krema za sončenje
— hidrantantna emulzija po sončenju
— pomada za ustnice
Elanosol je edina zaščitna kozmetika, ki vsebuje propolis
fc>riflfcmedex
r,"l|ubljana
fonhill
vrhunska moška kozmetika
KO0CTKAIMWBWI
♦ ♦
♦ ♦
♦
ZLATARNA
Goldie
MODERNE
poročne prstane prstane s kamni
ogrlice
verižice DOBITE V ZLATARNI
GOLDIE
NOVI TRGOVINSKI CENTER V RADOVLJICI, CANKARJEVA 70
************
* *
*
*
*
* *
*
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA
TZO
SLOGA Kranj
o&6
Prodaja kmetijskih strojev in rezervnih delov Telefon: 21-545
Obiščite nas in se prepričajte o naši bogati ponudbi!
en qmb>u W mm	) STR U A      EDINI PR0™Ec e ©EIMEO^   H izdelkov scliiedel
/J\ GRADNJA ŽALEC	
GRADITELJI!
SPOŠTUJEMO VAŠO PRAVICO, DA STE SEZNANJENI Z NAŠIM PROIZVODNIM PROGRAMOM.
PONUJAMO VAM
SCHIEDEL montažne dmimkt? simkrg.i asortiin.in.i od .' H,S ."' 100 cm
tmpd     trisloftie montažne prostostoječe dimnike montažne greznice vrtne in notranje kamine opremo za parke m vrtove
protipotresno blok opeko in drugo betonsko galanterijo
GRADNJA JE LAHKO ČUDOVITO DOŽIVETJE
CENA NIŽJA OD KVALITETE
VPRAŠAJTE V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM ALI NEPOSREDNO PRI NAS
ŽELITE
PRIVARČEVATI IN BITI ZADOVOLJNI OB NAKUPU?
(•HI St H PRIKLJUČNIQA IN KONCNCGA 1'IU DIMNIK*
i
i
wmm v />.i<xi>ai
Agrocoop - A/K Novi Sad tudi na Gorenjskem
Kranjsko predstavništvo dobro sodeluje s trgovskimi
organizacijami
Sedem delovnih organizacij s področja kmetijstva in prehrambene industrije iz Novega Sada in okolice se je pred štirimi leti združilo v AIK Novi Sad, ki se je kasneje priključil Agro-coopu, enemu največjih gozdov v Vojvodini. AIK je danes pravi gigant. Hrano prideluje (in odkupuje) na 62 tisoč hektarih zemlje, od katere je je 14.500 hektarov v družbeni lasti, ostala pa je v rokah združenih kmetov in kooperantov. Njive, vrtovi, sadovnjaki in vinogradi zavzemajo 52 tisoč hektarov. Na teh površinah vsako leto pridelajo okrog 180 tisoč ton koruze, 55 tisoč ton pšeni-ce.pet tisoč ton ječmena, 90 tisoč ton sladkorne pese, dva tisoč ton soje, tisoč ton sončnic, pet tisoč ton grozdja, dva tisoč ton hmelja... Na leto zredijo okrog sto tisoč prašičev, sedem tisoč goved, namolzejo pet milijonov litrov mleka in proizvedejo 50 milijonov jajc... V zadnjih štirih letih so zgradili prašičerejsko farmo na Čeneju, na kateri na leto zredijo petdeset tisoč prašičev, govedorejsko farmo v Futogu z zmogljivostjo dva tisoč klavnih goved na leto, v tozdu Punta farmo s šeststo kravami molznicami...
Delovna organizacija AIK, ki združuje tisoč kmetov in zaposluje pet tisoč delavcev, ima tudi velike prcJelovalne zmogljivosti. Na leto namelje iz žita okrog 55 tisoč ton moke, speče 32 tisoč ton kruha, peciva in 10 tisoč ton raznovrstnih testenin. V mlekarni Predelajo na leto okrog 40 milijonov litrov mleka v konzumno mleko, mlečne napitke, sire in druge mlečne izdelke. Klavnice Neoplante pošljejo na trg na leto okrog 30 tisoč ton mesa in mesnih izdelkov. V predelavi sadja in zelenjave naredijo na leto okrog 30 tisoč ton raznih izdelkov in
AGROCOOP AIK
NOVI SAD
približno 20 tisoč ton kave, čip-sa, čaja, začimb, instant izdelkov... AIK je edini jgoslovanski izvoznik trajnih mesnih izdelkov na ameriški trg, edini izvoznik makaronov na zahtevno zahodnoevropsko tržišče in največji proizvajalec testenin v Jugoslaviji, tozd Neoplanta je med petimi največjimi izdelovalci mesnih izdelkov v državi - in še bi lahko naštevali. AIK se čedalje bolj vključuje tudi v mednarodno delitev dela - na leto proda na tuje za deset milijonov dolarjev izdelkov, od tega 40 odstotkov na Zahod in 60 na Vzhod.
Svoje predstavništvo ima tudi v Sloveniji, in sicer v Kranju, na Cesti Staneta Žagarja 51, v stavbi nekdanje gostilne pri Jaku. Po vsej Sloveniji zastopa AIK-ove temeljne organizacije Neoplanta, Aroma Futog, Kulpin, Danubius in Farmacoop. Neoplanta je znana po raznovrstnih trajnih in pol-
trajnih salamah, konzervah in polkonzervah, svežem mesu. Že tako obsežen proizvodni program je lani razširila še z »mini programom« - s salamami, težkimi od 50 do 70 dekagramov. Farmacoop se je uveljavil z jajci, ki jih na željo kupcev pakira po šest skupaj, po deset, trideset... Kulpin je znan po konzervirani zelenjavi, sadju in kompotih, Danubius po testeninah, Aroma Futog po začimbah, napitkih, čip-sih... Kranjsko predstavništvo v katerem je zaposlenih le šest, razpolaga z manjšim skladiščem za dopolnjevanje ponudbe, sicer pa gre »blago« neposredno iz Vojvodine h kupcem v Sloveniji. Ubada se samo z veliko prodajo in dobro sodeluje z vsemi trgovskimi organizacijami v Sloveniji, še zlasti na Gorenjskem. Zaposleni se po svojih močeh trudijo, da bi ustregli trgovini - in s tem tudi kupcem.
Zavarovalna skupnost Triglav
Privoščimo si brezskrben
dopust
Leto je spet naokrog. Če ste lani, preden ste odšli na dopust, zaprli pipe, izključili električna aparate in poskrbeli tudi za zavarovanje, potem letos velja enak nasvet. Celo če ste pred odhc dom pustili sporočilo, da vas ni doma in da ste ključ dali pod predpražnik, kar se je v mrzlični': pripravah pred odhodom tudi že zgodilo, bo vaš dopust vseeno brezskrbne/si; ob primernen: zavarovanju, seveda.
Saj poznate pregovor: »dober nasvet je več vreden, kot...« Zato naj velja tudi tokrat, ko se začenjajo dopusti, izleti oziroma krajše ali daljše odsotnosti od doma, da vas spomnimo na nekatere nasvete, ki smo vam jih predlagali že lani.
Recimo, da ste se lepo in pravočasno dogovorili, kdo vam bo med odstotnostjo od časa do časa žalil rože, prezračil stanovanje ter morda obiskal in nahranil vašega pernatega ali štirinožnega prijatelja. Tik pred odhodom si vzemite toliko časa, da boste zbrano opravili še nekatere stvari.
Predvsem ne pozabite preveriti, če imate zaprte vse vodovodne pipe, posebno tiste pri pralnih in pomivalnih strojih. Zaprite tudi varnostne ventile pri plinskih jeklenkah. Pa tudi televizor in druge električne oziroma gospodinjske aparate, ki jih imate stalno vključene, izključite iz električnega omrežja (razen hladilne skrinje). Še posebno velja to tudi za televizijske antene. Tisti listek, ki ga ob krajši odsotnosti zataknete za vrata in na katerem piše, da vas ni doma in da je ključ pod predpražnikom, pa tokrat seveda ne sodi na vrata, marveč v predal. Če ste vse to naredili, potem ste naredili približno polovico tistega, da ste na dopustu lahko mirni in da morda ne boste neprijetno presenečeni, ko se boste vrnili.
Polovica pravimo zato, ker nesreča pač nikoli ne počiva. Ob vsem tem, kar smo vam svetovali, se namreč še vedno lahko zgodi kaj nenavadnega, nepričakovanega in neprijetnega. Svetujemo vam še, da pred odhodom poskrbite tudi za zavarovanje.
Z osnovnim stanovanjskim zavarovanjem ste se zavarovali proti vlomu, požaru, eksploziji, zavarovali ste lahko električne aparate ali stekla, tapete in druge obloge proti izlivu vode in tudi predmete posebne vrednosti. Vendar so ti predmeti (zlatnina, nakit, slike...) v osnovnem stanovanjskem zavarovanju zavarovani le do določene višine. Zato morda ne bi bilo napak, če bi takšne predmete še posebej zavarovali. Oglasite se v Zavarovalnici ali pa se posvetujte z njenim zastopnikom.
Prav nič nenavadnega ne boste naredili, če boste letos pred odhodom na potovanje oziroma dopust zavarovali tudi sebe in svojce za samo potovanje in bivanje v drugem kraju. Prav tako tudi letos velja, da lahko zavarujete šotor v kampu in stvari v njem. Pri zavarovanju šotora sta izkjučena le vlom in tatvina. Podobno kot šotor pa lahko zavarujete tudi počitnišo prikolico in stvari v njej ali pa avto posebej za potovanje in za čas, ko ste v drugem kraju. Kar zadeva avto in prikolico ter stvari, pa zavarovanje vključuje jamstvo tudi za vlom in tatvino. Gre za tako imenovano zavarovanje med dopustom.
Kup nasvetov smo vam natre-sli. Glede možnosti oziroma oblik zavarovanja seveda nismo našli vseh. Zato se o posebnostih pogovorite z zastopnikom ali pa se oglasite v Zavarovalnici. Pa nikar vseh teh nasvetov ne zavrnite, če boste, recimo, letos dopustovali kar doma ali kje blizu doma. Pa srečno!
Kovinotehna Celje: Nemogoče je mogoče v dveh blagovnicah na Gorenjskem
Blagovnici Fužinar na Jesenicah in Mengšu
V dveh blagovnicah Kovinotehne Celje na Gorenjskem, na Jesenicah in v Mengšu, so odlično založeni z raznovrstnim materialom, ki ga deloma prodajajo tudi na obroke. Povejte svoje želje, ustregli vam bodo! Na Jesenicah je blagovnica poleg gimnazije, v Mengšu pa morate zaviti pri semaforiziranem križišču na levo in le nekaj metrov stran je prodajalna.
kovinotehna
Kovinotehna Celje — v Mengšu
Ko z gorenjske strani, iz Kranja ali Kamnika, prihajamo v Mengeš in želimo v resnično bogato založeno trgovino, se bomo ustavili v Kovi-notehnini blagovnici v Mengšu. Ne moremo je zgrešiti, če vemo: na semaforiziranem križišču v Mengšu zavijemo levo, že smo pri Ljubljanski banki in nekaj metrov naprej pri blagovnici Kovinotehne. Za parkirni prostor ne bo zadreg, saj lahko parkiramo pred trgovino.
Prebivalci Mengša in okoličani vstopajo v blagovnico Kovinotehne tedaj, ko nikjer drugje ne morejo dobiti tistega, kar iščejo, če v Kovino-tehni ni, potem najbrž tudi drugje nimajo, ker je blagovnica zares vedno bogato založena.
• Dobra prodaja nerjaveče posode
»V naši trgovini se trudimo, da bi kupcem lahko ustregli, zato skrbimo, da so police vedno polne,« pravi vodja blagovnice Rafael Urbancelj. »Ponujamo vse za centralno ogrevanje, vodovodne in elektro instalacije, gospodinjske aparate, akustiko, orodje in mešalne pipe avstrijske firme.
V okviru konsignacijske prodaje smo prodali največ posode, uvožene iz Italije. Ljudje kupujejo posamezno posodo ali ves komplet, prodajamo pa jo tudi na obroke. Nerjaveča posoda se pri nas dobi na pet obrokov, brez pologa in brez obresti.
Tudi orodje lahko kupite na tri odplačilne obroke, na pet obrokov pa razno tehnično blago in akustiko.«
Trgovina v Mengšu je torej zelo dobro založena.
Obe blagovnici sta na Gorenjskem znani, priznani in dobro obiskani. Celjska Kovinotehna je dokazala, kaj je zares prava trgovina, saj vztrajno skrbi za dobro založenost in raznovrstnost blaga, ki ga kupci potrebujejo in zahtevajo...
• Prodaja iz blagovnega kredita
Tako kot v drugih trgovinah tudi v jeseniškem Fužinarju prodajajo določeno blago iz blagovnega kredita. Kaj trenutno lahko kupimo na obroke?
Razno orodje (izbira je zares raznovrstna) na tri odplačilne obroke, nerjavečo posodo pa na pet obrokov in brez pologa in obresti.
Na zalogi je iz blagovnih rezerv tudi razno tehnično blago in akustika, ki jo lahko kupci dobijo na pet obrokov.
Skratka, blagovnico Fužinar na Jesenicah |e vredno obiskati, saj prodajajo tudi material za centralno ogrevanje:na voljo so peči in kotli ter radiatorji. Lahko se pohvalijo, da imajo v->ak dan na ogled in za prodajo pripravljenih od deset do dvajset kompletov.
Kovinotehna Celje se je z blagovnico Fužinar na Jesenicah dobro odrezala: izbrala je prave ljudi na pravo mesto, take, ki so resnično odlični trgovci, ki nikdar niso in ne bodo dovolili, da bi bili na delovnem mestu prijazni in ustrežljivi.
Na delovnem mestu v trgovini, v katero je vredno pogledati, saj vedno ponuja kaj zanimivega in kaj novega.
Blagovnica v Mengšu poleg semaforiziranega križišča
Blagovnica Fužinar na Jesenicah, poleg gimnazije ob magistralni cesti
(D
<j>
O C
Kovinotehna Celje — na Jesenicah
Jeseničani in okoličani izredno dobro poznajo blagovnico Fužinar na Jesenicah, blagovnico celjske Kovinotehne. A ne le zato, ker je zraven jeseniške gimnazije ob glavni magistralni cesti že skoraj dvajset let v mestu. Poznajo in cenijo jo zato, ker je blagovnica Fužinar na Jesenicah zanesljivo najbolje založena trgovina daleč naokoli.
Med Jeseničani in okoličani — kupci prihijajo tudi od daleč, iz Rateč, Rodin,GorijizBleda, iz Radovljice, Tržiča — že dolgo kroži: če nikjer drugje nimajo, imajo zanesljivo v Fužinarju! In niso razočarani. V blagovnici se zaposleni trudijo, da
bi bila trgovina dobro založena in da bi ustregli slehernemu kupcu.
Prijazne trgovke in trgovci kupcev nikdar ne pustijo čakati. Če so v zadregi, znajo strokovno svetovati, to pa je. žal, v nekaterih drugih trgovinah prava redkost.
• Od porcelana ao centralnega ogrevanja
V blagovnici imajo lepo urejene in dobro založene prodajalne police. Kaj ponujajo kupcem?
»Tako kot običajno imamo tudi zdaj veliko izbiro,«pravi vodja blagovnice Fužinar n? Jesenicah Jože Rezek. »Porcelan, akustiko, belo tehniko, gospodinjske pripomočke, raznovrsten inštalacijski material, elektro material, material za vodovodno napeljavo, orodje, vse za centralno ogrevanje, male gospodinjske stroje...
Za kupce je zanimiva tudi konsignacijska prodaja, saj lahko kupijo odlične pralne stroje, hladilnike in pomivalne stroje priznanega proizvajalca Candya. Ta prodaja, pa tudi uvožena gospodinjska posoda, privablja številne kupce.
@®3E®KIoJJ©IEnGLAS 20. STRAN,
OGLASI
TOREK, 30. JUNIJA 1987
Trgovsko središče na Deteljici pri Tržiču je zgled sodobnega in modernega središča, ki danes kupcu in obiskovalcu ponuja domala vse, kar potrebuje za svoj dom in za družino.
Na Deteljici si boste lahko ogledali, kako opremiti svoj dom z lepim pohištvom ZLITA, lahko boste kupili prijetna oblačila Novosti in oblačila za otroke. Bombažna predilnica ponuja raznovrstni frotir. Dobro so že znane Pekova prodajalna čevljev na Deteljici, Petrolova restavracija, vinoteka, tu je Ljubljanska banka, Tokos, Elkroj...
salon pohištva deteljica
Nudimo vam
Združena lesna industrija Tržič
\£SEČM
brezobrestni kredit
Za pohištvo proizvajalcev:
— Marles
— Sora
— Krasoprema
Meblo
TP Idrija TP Brežice Garant Polz
Dleto Bovec
Vse pri nas kupljeno pohištvo vam brezplačno pripeljemo do doma, ne glede na oddaljenost.
iiiiiS"
I boml
bombažna predilnica in tkalnica i tržič
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA / TRŽIČ
64290 TRŽIČ, CESTA JLA 14, TELEFON (064) 50 571 TELEX YU TR BPT
PESTRA IZBIRA, MODNOST IN KVALITETA
v tovarniški trgovini bpt
♦ modne tkanine za oblačila za šport in prosti čas
♦ sodoben program posteljnega perila in namizne konfekcije
♦ modne pletenine ALMIRE iz Radovljice
♦ ženske bluze Modne konfekcije GorntjMilanovac
VELIKO MOŽNOSTI ZA UGODEN NAKUP
NAJVEČJA PRODAJALNA OBUTVE V JUGOSLAVIJI
13. junija smo odprli razširjeno in prenovljeno prodajalno obutve PEKO v trgovskem centru Deteljica. NOVOST: poseben oddelek samo za žensko obutev
PRODAJA:
moške in otroške obutve, športne obutve, športnih oblačil in opreme, galanterije in pribora
Pridite v razširjeno prodajalno obutve PEKO na Deteljici - ne bo
vam težko izbirati
OBLAČILA £
Tržič
TOVARNIŠKA TRGOVINA
modna ženska konfekcija za vroče poletne in tople jesenske dni
trikotaža, perilo, nogavice...
vedno kaj po posebno ugodnih cenah
TO KOS
TOKOS TRŽIČ p. o.
i R /: i C  tržiška tovarna kos in srpov - tržič TOVARNIŠKA TRGOVINA
O D LIČNA IZBIRA ORODJA za zidarje, pečarje, mizarje, pleskarje, vrtičkarje, amaterske mojstre in profesionalce
kose vseh vrst, kline za kosilnice in slamoreznice
m
IN ŠE MARSIKAJ ZA DOM, KONJIČEK in OBRT
TOREK, 30. JUNIJA 1987
OGLASI
21. stran. mmmmimciJis
Trgovska in gostinska DO ŽIVILA Kranj
Nudimo vam kvalitetne gostinske usluge v naših številnih obratih po Gorenjski Posebej vas vabimo, da nas obiščete v
prenovljeni pivnici Evropa v Kranju
edini pravi mlečni restavraciji na Gorenjskem, v Kekcu v Kranju
samopostrežni restavraciji v Kranju in gostilni Kolodvor-cenena in okusna
hrana
v hotelu Bor - Grad Hrib v Preddvoru (drevored mladoporočencev, dvorana za srečanja, obletnice, poroke, seminarji, prostor za piknike itd.j
v prelepem okolju na jezerskem v hotelu Kazina in Planinka in bifeju ob Planšarskem jezeru
mm
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA NA DETEUICI V TRŽIČU
• HLAČE za moške, ženske in otroke
• KRILA in SRAJCE
• SVETLI JEANS, iz katerega si lahko sešijete moške srajce, jakne, podložene
jakne in drugo
• BLAGO Z NAPAKAMI do 40 % ceneje
• MODNI PASOVI
Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do
13. ure
Loška Nama pripravlja ta petek
Modna revija in nov salon pohištva
Škofja Loka, 30. junija — V sklop prireditev ob 4. juliju, dnevu borca, in Srečanju v moji deželi se vključuje tudi trgovina Nama. V petek, 3. julija, bo ob 17. uri modna revija, ki jo bo povezoval Janez Ziherl, prikazala oblačila, po katerih bodo kupci večinoma lahko segli tudi v trgovini, nekaj pa bose Krojevih aktualnih modelov za naslednjo jesen. Ogled modne revije bodo ljudje lahko združili z obiskom novega salona pohištva zraven restavracije v drugem nadstropju Namine trgovske hiše.
Salon je urejen na 650 kvadratnih metrih, na katerih se s svojimi izdelki predstavljajo številne jugoslovanske, ne le slovenske pohištvene tovarne. Medtem ko si je novogoriški Meblo zagotovil stalno mesto, na katerem se bo predstavljal z vsem svojim najbolj aktualnim programom, bodo drugi proizvajalci v petek odprtje salona pričakali z lepo urejenimi manjšimi bivalnimi ambienti.
V prizadevanju, da bi kupcem ponudili čim pestrejšo izbiro.kakovostin cene, so v Nami posebej veseli odziva pohištvenikov zunaj Slovenije. Razen pohištva za opremo vseh stanovanjskih prostorov bodo v salonu prikazali tudi veliko sedežnih garnitur. Za kup-
nama
bodo skušali čimprej odpraviti. Izpraznjen prostor bodo uporabili za to, da bodo razširili izbiro blaga v prvem nadstropju ter ga čim bolje in lepše pokazali. Načrtujejo temeljito Dreureditev trgovine.
ce pripravljalo posebne ugodnosti, še posebej pa poudarjajo, da bi radi čim prej prodali sedanje zaloge pohištva po starih cenah.
Z novim salonom pohištva bodo v Nami pridobili več prostora tudi v prvem nadstropju, kjer so pohištvo doslej razstavljali in prodajali. Zavedajo se, da je njihova trgovina zaradi utesnjenosti rahlo neurejena, nepregledna, neugledna. Vse te pomanjkljivosti
rT~r~T~TrTT 1 11 11 ' 1 M " 1 'TT-^-T-T^T
nismo popolni
tfost iina sejem
se pa trudimo
• vabi v torek ob 19. uri na otvoritev LETNEGA VRTA
• VESELA URA — vsak dan — dve mali pivi za ceno enega — od 15. do 16. ure in od 18. do 19. ure
• VIDEO FILMI in GLASBA
ZA VSE ZARES DOBRE STVARI POTREBUJEMO VELIKO ČASA. Ml SMO PRIČELI PRED 100 LETI.
Kislo poletje Alpini ni m prodajalcem ni po meri
Od včeraj nekaj poletne obutve že cenejše
Kranj, 30. junija — Alpinina prodajalna sredi Kranja je bila lani druga najuspešnejša v trgovski fftnzl. Tudi letos dobro prodajajo, le nad poznim in kislim poletjem niso pretirano navdušeni, spodbudo soncu in kupcem so že včeraj nekoliko pocenili nekatere vrste poletne obutve.
Približno polovico Alpinine Proizvodnje predstavlja ženska rnodna obutev. Letošnje polet-ne kolekcije na prodajnih policah so večinoma njihove, medtem ko od drugih proizvajalcev Ponujajo zlasti najbolj »vroče« Modele: cokle, natikače, espa-drile.
•je
Modni barvi letošnjega poletja sta bela in črna. ki prevladujeta tudi v Alpininih ženskih sandalih, bolj ali manj zaprtih. 2 bolj ali manj visoko oziroma
nizko, udobno peto. Ob beli in črni so tu še bež, modra in turkizna. Elegantnejši modeli iz naravnih materialov so v glavnem že pošli, medtem ko je nižjih, udobnejših, po cenah zelo konkurenčnih, sandal še dovolj. Dovolj je tudi »dopust-niške« obutve, že omenjenih cokel, natikačev in espauril. ki je trenutno najbolj aktualna tako za ženske kot moške in otroške noge.
Med modeli za moške je po-slovodkinja kranjske prodajalne Beatrika Poklič posebej pohvalila izjemno lahek in mehek čevelj iz pravega usnja v črn in beli barvi ter ves moški in otroški program boni, ki je ravno tako napravljen iz usnja, je me-
deskanje. Nekaj imajo še stare zaloge po pičlih tri tisoč dinarjev. Razen tega imajo iz dokupljenega programa še športne copate Simod, Albatros in Ciciban za različno velike noge, v različnih barvah.
Prijaznost in dober nasvet sta odlika Alpininih prodajalcev: Ivana Pevca, Slavke Borovnik, Nade Šilar in Beatrike Poklič.
hek , udoben, z vpojnim bombažnim notranjikom.
Za smučarsko obutev poletje seveda ni najbolj primeren čas. ' Kljub temu pa po izkušnjah iz prejšnjih let v kranjski Alpini pričakujejo kupce, tuje turiste, zlasti Čehe in Madžare. h
Od športne obutve so zdaj bolj aktualni njihovi copati za
Francka Globočnik iz Cerkelj: »Pogosto kupujem v Alpini, bodisi za otroke ali zase. Meni Alpinina kopita, ki so nekoliko širša, udobnejša, najbolj ustrezajo. Danes iščem sandale, udobne, take za vsak dan. Ene so mi posebno všeč in jih bom najbrž kupila. Doslej me Alpinini čevlji še niso razočarali. Tudi prodajalci so prijazni.
7
7
j ^mmsmgJiGLAS 22. stran
OGLASI, OSMRTNICE
TOREK, 30. JUNIJA 1987
MLADINSKI SERVIS KRANJ Stritarjeva 5 64000 KRANJ
TEČAJI RAČUNALNIŠTVA
t. SPLOŠNI (UVODNI) TEČAJ RAČUNALNIŠTVA IN INFORMACIJE 16 ur, cena 100.000 din na osebo
2. UREJEVALNIK BESEDIL WORD STAR 20 ur, cena 120.000 dina na osebo
3. PAKET ZA UPRAVLJANJE S
PODA TKOVNIMI DA TOTEKAMI d BASE III 24 ur, cena 135.000 din na osebo
4. NA ŽELJO NAROČNIKA ORGANIZIRAMO NASLOVNE TEME TEČAJEV KA TERE DOLOČI NAROČNIK.
IZDELUJEMO APLIKA TIVNO PROGRAMSKO OPREMO NA OSEBNIH RAČUNALNIKIH IBM PC XT/ATIN ISKRA DELTA - PARNTER.
PO ŽELJI NAROČNIKA VRŠIMO OBDELA VE NA LASTNIH RAČUNALNIKIH
DODA TNE INFORMACIJE PO TELEFONU 064/26-398 IN 26-397
mMlPDO^I
i
MARKET ŠOBEC
delovni čas: vsak dan od 7. do 20. ure
PROSTA CARINSKA PRODAJALNA Bled Hotel PARK - MURKA Lesce GENERALEXPORT delovni čas vsak dan od 8. do 21. ure
PLETNAIN ŠPORT Bled SUPERMARKET UNION Jesenice MODA, PIKA, MINI in M ŠPORT Radovljica
Vse za oddih in prosti čas
prodajalnah MURKE
¥
©LIPA
POHIŠTVO
SALON V KRANJU
na Gorenjskem sejmu tel.: 26-276
Odprt: od ponedeljka do petka od 12. do 19. ure, ob sobotah od 8.
do 12. ure
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
OBIŠČITE KOMPASOVE POSLOVALNICE Letališče BRNIK (064)22 347.
25 761 JESENICE. Ulica Maršala Tita 18. tel (064)81 768. KRANJ. Koroška cesta 2. tel (064)28 473. BLE0. Ljubl|anska cesta 7.
(064)77 245 in (064)88 162 in 88 437
fonhfll
I vrhunska moška kozmetika
K0MPAS0V0 POLETJE 1987
PODALJŠAJTE SI POČITNICE! ODPOTUJTE Z LETALOM!
Program POČITNICE Z LETALOM boste našli na vseh prodajnih mestih Kompasa
- Z LETALOM DO SPLITA. Bol. Postiro. Supetar. Hvar, Jelša. Makarska rivi|era
- Z LETALOM DO DUBROVNIKA za Slano. Mline. Cavtat in
- Z LETALOM DO 0HRI0A
NOVO - POSEBNO ZNIŽANJE CEN!!!
— OTOK BRAČ-SUPETAR zasebni partma|i :a 4.5 ali 6 oseb. cena najema od 120 000 din dalje za 7 dni - zasebne sobe     polni penzioni     le od 50 000 din dalje za 7 dni
— OTOK HVAR JELŠA zasebni apartma|i za 4.5 ali 6 oseb - cena najema od 110 000 din dalje za 7 dni -zasebne sobe. polpenzion     že od 60 000 din dalje za 7 dni
— OTOK MALI LOSINJ     hoteli - 7 dni - polpenzioni - 64 000 din     v času od 27 6 do 18 7 NASELJE VALOVINA /PUU - 7 dni - polni penzioni - 64 000 din v času od 27 6 do 18.7
PRIPOROČAMO:
OTOK RAB     hoteli Eva. Podova. International     7 dni, 64 000 din     v času od 20 6 do 18 7 OTOK KORČULA     PRIZBA - zasebni apartmaji »TELENTA« za 4 osebe, od 125 000 din dalje za 7 dni
Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske
TOZD AGROMEHANIKA
Kranj — Hrastje 52/a
Prodaja kmetijske mehanizacije in nadomestnih delov:
Centrala 064/23-059, 28-773. 28-274. 27-285, 24-372, 24-778 Prodaja nadomestnih delov in mehanizacije: 064/23-485, Kranj, Koroška 25, tel.: 24-786 PROIZVODNO-PRODAJNI PROGRAM:
— proizvajamo škropilnice in atomizerje različnih vrst. od 80 do 2500 litrov, z delovnimi širina mi do 24 metrov,
— sadilce sadik, dvo- in štirivrstne, v izvedbi z napravo za zalivanje, kultivatorje z ježem, pla-nime deske, travniške brane itd.
PRODAJA:
— stroje, priključke, rezervne dele za program TOMO VINKOVI C, Bjelovar, generalni zastopnik za področje Slovenije,
— stroje, priključke, rezervne dele za program IMT, Beograd, generalni zastopnik za področje zahodnega dela Slovenije
— drugo kmetijsko mehanizacijo
ALOJZ OVSENIK
Kranj, Jezerska c. 108 c tel.: 064 35 770 Nudimo več vrst ogledal garderobne stene, mizice, kotne letve ter več vrst le tev za uokvirjenje slik in gobelinov
NAJNOVEJŠE:
dvonamenske lestve, razne balkonske ograje in sestavljivi regali.
NOVO PRI MERCATORJU!
IN/l
Meroator
PRESKRBA TRŽIČ
NIČ VEČ
Z VREČO DENARJA PO POHIŠTVO!
V salonu pohištva MERCATOR v Tržiču bo julija akcijska prodaja pohištva, talnih oblog in preprog.
7-mesečno brezobrestno obročno odplačilo!
Čaka vas bogata izbira pohištva, talnih oblog in preprog najbolj znanih jugoslovanskih proizvajalcev. Mercatorjevi prodajalci vam bodo pri izbiri pomagali s strokovnimi nasveti, kupljeno blago pa vam bodo dostavili do doma in pohištvo na željo tudi montirali
NASVIDENJE PRI MERCATORJU! V salonu je na voljo tudi dobra izbira plute, karnis in svetil!
ZAHVALA
V 61. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
JOŽE
ŠPRINGAR
z Brega št. 63
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Kojčevi, osebju bolnic Golnik in Jesenice, govornikom, pevcem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Njegova družina
Breg, 28. junija 1987
ZAHVAIA
V neizmerni žalosti nas je zapustil naš dragi atu
PETER KERN
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za pisna in ustna sožalja, podarjeno cvet ji m venci«. Posebna zahvala dr, (Jdirju /a dolgoletno zdravljenje, duhovnikoma za lep pogrebni obred, pevcem iz Cerkelj za zapete žalostinke ob odprteia grobu, Slavki Mežnarjevi za lepo zvonjenje, sosedom Petričevim, Mušičevim, Knafeljnovim, Zvelčevim, Jardasovim, Hu-badovim, Križnarjevim, Hančičevim in mesariji Ambrož za lepo spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča žena Ivanku, sinova Ivan in Peter z družinama ter drugo sorodstvo
I-ahovče, 6. juniju 1987
ZAHVAIA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, deda, pradeda in strica
JANEZA ŽIBERTA
p. d. Dol novega ata iz Suhe
Iskreno se zahvaljujemo dr. Bavdku za dragoceno in dolgoletno lajšanje bolezni, sorodstvu, sosedom, botrom, ZB, gasilcem, sodelavcem ter prijateljem hčer in sinov za izrečena sožalja in cvetje, g. župniku iz Predoselj za ganljiv govor in lep pogrebni obred, pevcem za občuteno petje in zvonarjem za prelepo zvonjenje
suških zvonov. Vsem hvala.
Žalujoči žena in otroci z družinami ter drujro sorodstvo
Suha, H, juniju 1987
TOREK. 30. JUNIJA 1987
MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA
23. STRAN
GLAS
MALI OGLASI
tel.: 27 960 cesta JIAIC
Električno KITARO eko s kovčkom ter ojačevalec vvermona 60 W. prodam
Tel  46 168
10410
vozila
Prodam prednje steklo za Z 101. zadnjo havbo, prednja leva vrata iri zadnja desna vrata, ostalo za dele Pavel La pajne, C revolucije 1/b. Jesenice
10372
Ugodno prodam R 4, letnik 1979, registriran do 1 julija 1987 Tel  38 929 _10375
Ugodno prodam VW 1200, letnik 1972 Mihelič, Strahinj 1, tel  47 601 10377
Prodam GS 1.3 letnik 1979 Močnik, Mlakarjeva 30, Šenčur, tel : 22 221 int. 2285 10378
CITROEN GSX 1,2 break, letnik 1978, ugodno prodam Tel 74 436 popoldan 10385
Prodam Z 750, letnik 1979 in motor za Z 750 Hotič, Sr Dobrava 4, Kropa
10386
Prodam TOMOS 14 M, nov Leon Vi-dic Cankarjeva 34, Koroška Bela Je- e-
senice_10391
Prodam Z confort, letnik 1971, zelo ohranjena, registrirana do aprila 1988 Žarko Ševič, Koroška 13, Tržič 10392
AVTOMATIK TOMOS izvozni model, kot nov, ugodno prodam. Tel  23 834 _ 10394
Prodam APN 7, star eno leto. Stara Loka 152, tel. 61-418 10397 Ugodno prodam dobro ohranjen TOMOS 14 TLC. Tel  57-120 10398
Prodam 126 P, letnik 1980, registracija do 19 junija 1988 Tel : 77-661 int. 206 dopoldan_10402
Prodam Z 750, letnik 1976, obnovljena oba blatnika, oba praga in novo pola-kiran Cena 50 SM Tel  51 327 10405
'SPAČEK kivi, letnik 1976, prodam za 65 SM. Zupančič, Golniška 22, Kokrica, tel : 23-460_10406
Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto, velikost 150 x 100 Dvorje 87, Cerklje_10416
Prodam Z 750 CL, letnik 1979, registra-no do junija 1988. Tel: 51-677 10419
Prodam VIDEOREKORDER telefun ken Tel  50 243 po 20 uri 10420
Prodam Z 101, letnik 1982 Veselin Sokolov, Janka Puclja 9, Planina III, Kranj Ogled dopoldan 10421
Ugodno   prodam   tomos avtomatik m APN6 Zg. Bitnje 228 pri puškami _10033
Prodam Z 750 LE, letnik 1981. Kržišmk, Andrej nad Zmincem 22, Škofja Loka __ 10127
ProdamFIAT 127, letnik 1973 Šparo
vec, Cankarjeva 22, Tržič 10228
Prodam Z 750, letnik 1980, v voznem stanju,  neregistrirano   Ciril Repinc,
Ribno 18, Bled_ 10422
Prodam Z 101 mediteran letnik 1980 Marjan Pivk, Virmaše 47, Škofja Loka _10423
Prodam Z 101 GTL 55, staro 4 leta,za
250 SM Tel 62 556_10428
R 4 letnik 1983, 58.000 km,ter JADRAL NO DESKO delfin, ugodno prodam Krajnik, Frankovo naselje 73, Škofja Loka_10429
Prodam Z 750, letnik 1977,z več rezerv nimi deli Tel  79 921 popoldan 10432
Prodam Z 101 GT. letnik 1984,in BT50 tomos, letnik 1987 Tel 47 146 10444
Prodam JETTO, letnik 1982, 45.000 km. Tet : 74 321,dopoldan___10449
Prodam LADO 1500, letnik 1977, regi striano do 18 junija 1988, cena 100 SM Rošič, Finžgarjeva 8/a, Lesce
10450
razno prodam
Prodam sedežni KOT za dnevno sobo Naziv Hadžaj, Moia Pijade 5, Kranj. Ogled od 15 ure dalje 10373
Prodam novo peč za etažno centralno ogrevanje Ivan Ranisavljevič,
Hrastje 49, Kranj 10448
Prodam KIMPEŽ in APN 6 Logar, Zupanova 1, Šenčur_ 10381
Prodam žensko usnjeno JAKNO in lep spomladanski moderni PLAŠČ Silva Muzga, Linhartov trg 30, Radovljica __10384
Zelo ugodno prodam nov ČOLN kajak. Stanta, Pustal 92, Škofja Loka 10388
Ugodno prodam novo, nerabljeno pla to PRIKOLICO creina Milošević, Kej žarjeva 37, Jesenice 10390
Prodam pletnilni STROJ empisal 321, stroj za varjenje polivinila m alkaten CEV 1/2 cole 50 m Tel.: 51 385 jiopol dan_10400
Želo ugodno prodam ŠOTOR za 4 om-be, cena 150 000, rabljen eno sezono Andolsek, Cankarjeva 50, Radovljica
10408
Prodam JADRALNO DESKO P 2 ligh ti ng s popolnoma novim profitnim mylar ladrom Igor Stanonik, Reteče 78, škofja Loka 10427
Ugodno prodam ŠOTOR za 6 oseb ter n.oško in žensko kolo Vse dobro ohranjeno Ogled popoldan Domijan, Frankovo naselje 164. škof|a Loka
10430
Prodam krmilni KROMPIR Forme 14, žabnica 10431
Prodam ROKAVICE za boks sj>ort Tel 70 073_10446
aparallf»ftoll
Prodam rotacijsko KOSILNICO BDC
italijansko Tel  61 436_10425
Prodam barvni TV color gorenje Tel 25 660 10433 brusilni 10451
Prodam mizarski tračni STROJ Tel  49 155
Ugodno prodam barvni TV gorenje akvamarin Tel  64-038 10456
stanovanja
V Radovljici, Lescah ali na Bledu išče moški Slovenec, ki ne kadi, ne pije, miren in kulturen,možnost stanovanja Plača in pomaga pri vseh opravilih. Si
fra Mir_ 10379
Enosobno stanovanje v Škofji Loki, Frankovo naselje, prodam za 21 Mio
Tel.. (061) 318 053_ 10387
Tujka z družino išče sobo ali garsonjero. Milosavljevič, Jaka Platiša 1, Kra-
nuj, tel  33-729.,_ 10395
Zamenjam trosobno stanovanje s sanitarijami in kuhinjo, v pritličju, zraven avtobusne postaje, na Selu 15, pošta Žirovnica za enoinpolsobno stanova nje v Radovljici, v bližini Cankarjeve ulice Marija Papič, Selo 15, Žirovnica
_10447
Dekle išče sobo v Kranju ali okolici. Šifra: Možna pomoč starejši ženski ali predplačilo 9883
Kupim enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici, takoj. Plačilo delno s kreditom Šifra: Stanovanje
10454
živali
V juliju in avgustu bom prodajal rjave JARKICE. Sprejemam naročila Stanonik, Log 9, Škofja Loka 10376
Prodam KRAVO s 10 tednov staro teličko primerno za vzrejo. Franc Šolar, Brezje 29, Brezje 10412
Oddam PSA, starega 3 letajkokeršpa-njel. Miro Hafnar, Župančičeva 5, Kranj, tel: 22 186 10417
Prodam 30 do 50 kg težke PRAŠIČKE, mesnate pasme in cepljeni. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 10333
Prodam dve TELICI, ena stara 18 mesecev, druga 5 mesecev Jenko, Pun-gert 12, Škofja Loka 10424
Prodam 8 tednov stare JAZBEČARJE. Tone Berčič, Stara Loka 52, Škofja Loka 10426
Prodam plemenski SVINJI. Tel.: 45 434 10453
kupim
Kupim 4 male PUJSKE :težke od 20 do 30 kg Alojz Mertelj, Belca 30, Mojstrana 10411
razno prodam
1000 kosov rabljene folc strešne OPE KE ugodno prodam. Bavdek, tel : 25-079 10374
Prodam tri okenske POLICE teras 160 x 16 Tel: 40-353 10380
Prodam rabljeno kritino ŠPIČAK. Tel.: 27 128_ 10399
Zelo ugodno prodam 20 m železne balkonske ograje Langus, Gorjuše 43 _10413
Ugodno prodam še uporaben LES ostrešja, primeren za barake ali gara že, ter punte in bankine. Niko Oblak, Zabrežnik5, Žiri, tel 69-540 10414
Prodam 380 kosov rabljene malestre šne SALONITKE Tel : 36 261 10415
Prodam suhe smrekove, macesnove in borove OBLOGE za oblaganje stro pov, sten ali zunanjega napušča. Tel.:
64 103_10136
Prodam gradbeno BARAKO Tel.: 82 362 10452
Kupim KOMPRESOR fagram tip 700 ali 702 Marjan Pivk, Virmaše 47, Škof ja Loka 10425 Prodam skoraj nov KAVČ trosed in glasbeno komponento blaupunkt, brez gramofona, star pol leta Tel : 77 432, od 6 do 14 ure razen sobote in nede Ije_ 10457
Prodam MONOSINTESIZER korg sig-ma s carinsko deklaracijo za 30 SM Aljaževa 3, Mojstrana 10383 Prodam črnoboTi TV junst, star 3 leta. radiokasetofon z dvema glavama, loč Ijivi zvočniki, hitro snemanje.ter radio in radioojačevalec z dvema zvočnikoma. Tel : 62 830_10389
Prodam avto reverse stereo RADIO znamke toshiba, cena 20 SM Možnost zamenjave za APN 4 ali avtomatik šu bic Kolodvorska 2, Radovljica 10396
saua Uraro
industrija gumijevih,
usnjenih in kemičnih izdelkov,
objavlja prosto delovno nalogo n o sol o
— v to/.du Avtopnevmatika Sava — Sempent 64000 Kranj
TEHNIK - PI.ANKR (enoizmensko delo)
Glede na naravo dela je za to delovno nalogo primernejši moški.
Pogoji: srednja strokovna izobrazba strojne smeri, zaželene so triletne delovne izkušnje, primerne zdravstvene sposobnosti in psihološke lastnosti, trimesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, kadrovski sekte, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška cesta 6.
Prodam dobro ohranjen TELEVIZOR gorenje color, letnik 1975 Premrov, Kidričeva 24, Kranj, tel : 22-896' 10401 Prodam dobro ohranjen pralni STROJ obod Tel. 21-408 od 15 ure dalje
__10403
Prodam MIZO za sitotisk, pripravo za napenjanje sit, povečevalnik opemus 5, pečko za sušenje fotografij. Brane Erjavec, Rakovica 18, tel: 28-861 int.2264 10409
POINAN1IVA
Želim spoznati fante z Bleda in Selc, ki so rojeni 1950 Naslov v oglasnem oddelku 10418 Samski fant išče prijateljico do 25 let za popoldanski prosti čas Zaželjena relacija Jesenice - Kranj Pošlji naslov, tajnost zajamčena Šifra: Imam stanovanje 10445
V okolici Kranja najamem opuščen HLEV Tel : (061) 578 417 po 20. uri
10382
zaposlitve
Tipkam diplomske naloge, naročila sprejemam dopoldan na tel.: 51-555, popoldan 57-041 10407
PPIPEPIfVi
Gostišče Draga v Begunjah prireja vrtno VESELICO v soboto 4. julija.ob 20. uri. Igra ansambel TINCA. VABLJENI!
OBVMfllA
Potnikom, ki so pripravljeni delati ob sobotah in nedeljah, nudimo dober zaslužek. Priložen naj bo kratek življenjepis Šifra: Dober vikend 9896
OHALO
Vzamem v najem prostor za obrt -frizerski salon v Kranju ali okolici. Tel.: 38-809 10394
poselil
Prodam STARO HIŠO s :a. 800 m1 zemlje — voda, elektrika. Srednje Jarše 53, Domžale
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega sina, brata, strica, nečaka in bratranca
ZVONKA RESMANA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili ustna in pisna soža-lja, mu darovali vence in cvetje in ga številno spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Donit, sodelavcem tozda Tesnit, govorniku za poslovilne besede, godbi za zaigrane žalostinke za lep pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Škofja Loka, 19. junija 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi tragično preminule žene, stare mame in sestre
MARIJE GAJGAR
roj. Megušar
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
Češnjica, 18. junija 1987
ZAHVALA
Zapustil nas je mož, oče in stari oče
MAKS HAFNER
iz Škofje Loke
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za pomoč, podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za lepo petje ter g. župniku za poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Škofja Loka, Murska Sobota, Dokležovje, Medvode, Železniki
ZAHVAIA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete
URŠULE LOTRIČ
roj. Bajt
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujem dr. Štularju za zdravljenje v času njene bolezni ter tov. Jerci Berčič in tov. Jožetu Slaku za pomoč pri domači negi. Zahvaljujem se tudi sodelavcem Iskre Kibernetike, tozd Inženiring za denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Janez z družino
Kranj, 22. junija 1987
ZAHVALA
Ob boleči in za nas še vedno nedoumljivi izgubi drage mame in babice
FRANCKE LANGUS
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in jo ob slovesu počastili s številnim cvetjem. Posebej hvala sosedoma Micki Cvenkelj in Veri Šmid ter Francetu Cvenklju za ganljive besede«lovesa. Hvala godbi in pevcem za občutno zapete pesmi ter zdravnikom bolnišnice Jesenice, ki so jo zdravili med njeno boleznijo. Posebna zahvala sodelavcem Planike Kranj, Iskre Otoče in krajevni skupnosti Ljubno.
VSI NJENI
Ljubno, Lesce, Kranj, Dvorska vas
'Prodam hUaDII NIK gorenje za 4 SM
Tal 61 742 104!*
Da lepši dom imel bi, odšel si v tuji svet. Vendar te smrt je prehitela, da bi užival v domovini svoj zasluženi pokoj.
Prekmalu je umrl ata in stari ata
SIMON MERC
Od njega smo se poslovili 22. junija 1987 v Oberkochnu. Zahvaljujem se kolektivu vrtca Mojca za nesebično pomoč in sorodstvu za izrečena sožalja.
Hči Silva z družino
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega ata
ANTONA HABJANA
borca za severno mejo
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč in izrečena sožalja. Hvala vam. ki ste ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Hvala dr. Grmovi in osebju doma dr. Janka Benedika za skrb in nego v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se praporščakom, ZB, ZB za severno mejo, posebno pa gasilcem za častno stražo, prenos in spremstvo ter tov. Roku Sitarju za poslovilni govor. Zahvala g. župniku za lep pogrebni obred in njegove obiske pri atu v domu. Hvala tudi pevcem za čudovito petje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Mošnje, Radovljica, Dražgoše, Ljubljana, Ljubljana—Polje, Ljubljana—Vič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
JANEZA FENDETA
Potratovega ata s Primskovega
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Kranj, dr. Milanu Udirju za zdravljenje, GD za častno spremstvo, DO Iskra Kibernetika, to?.d Števci, Sava Kranj, obrat IV TKI, Merkur Kranj in BK Primskovo, ki so nam izrekli iskrena sožalja in podarili cvetje. Hvala g. župniku za poslovilne besede in lep pogrebni obred, pevcem Gorenjci iz Naklega za lepo petje in vsem, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Primskovo, 15. junija 1987
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 77. letu zapustil dragi oče, ded, praded, brat in stric
ALOJZ MARKELJ
Lobnikarjev ata iz Lajš
Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnice Jesenice ter zdravstvenemu in delovnemu osebju doma oskrbovancev v Škofji Loki, ki so mu lajšali zadnje dneve življenja. Za prevoz in organizacijo pogrebnih svečanosti se zahvaljujemo osebju Tehnika tozd Komunala Škofja Loka. Iskrena hvala naj velja tudi vsem delovnim organizacijam, društvu AMD Cerklje, Centru slepih in slabovidnih Škofja Loka, OOZB Selca, sosedom, sorodnikom in drugim prijateljem za nudeno pomoč, izrečena sožalja, darovane vence in cvetje ter številno spremstvo na zadnji poti. Najlepša hvala tudi OOZB Selca za lepo spremstvo in govor pri odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi župniku in cerkvenim pevcem za lepo opravljen obred.
Hvala
VSI NJEGOVI
Ut)foi 12. junija 1987
glas za vas
Vsak torek in petek, stokrat na leto, prihaja Gorenjski glas v vaše domove. Najzvestejši naročniki ga prejemajo že 40 let, od oktobra 1947. leta, ko je izšla pr\a številka. Danes t imamo skoraj 23 tisoč naročnikov, približno dva tisoč naših t bralcev pa časopis redno kupuje.
Če bi vas vprašali, kako ste zadovoljni s časopisom, z njegovo vsebino, kaj v njem najraje berete in kaj v njem pogrešate, bi najbrž dobili zelo različne odgovore.
Kmetu se najbrž zdi, da je v časopisu premalo člankov o kmetijstvu, gospodinja pogreša dobre recepte in koristne nasvete, dekleta modo, delavci v tovarnah bi radi, da bi več pisali o njihovem delu, mladina bi rada več člankov o moderni glasbi, mladinskih gibanjih, upokojenci o svojih problemih...
Vsak ima svoje želje in bi rad prebral v časopisu tisto, kar njega zanima — vsakega pa zanima nekaj drugega. Zato se novinarji in uredniki pri Gorenjskem glasu trudimo, da bi bilo v časopisu za vsakega nekaj, da bi bil časopis pestrejši in da bi vsak bralec našel v njem zanimivo branje. Seveda f^sega, kar se dogaja na Gorenjskem, v tovarnah, in vaseh, ' društvih in krajevnih skupnostih, šolah in organizacijah..., ne moremo vedeti. Zato želimo, da nas obvestite o vsem, kar menite, da bi bilo vredno objaviti v časopisu. Pokličete nas lahko po telefonu, številki sta 21-860 ali 21-835, in prav gotovo vas bomo obiskali in zapisali, kar nam boste povedali. Veseli bomo tudi vaših pisnih vabil. Še najbolj pa nas bo razveselilo, če nam boste o dogodkih tudi sami pisali. Skratka, želimo, da bi nam tudi vi, dragi bralci, pomagali oblikovati vsebino časopisa.
GLA:
NAROČILNICA
Izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: ČP Glas, Moše Pijadeja 1 Ime In priimek_
Naslov.
Naročnino bom plačal po prejemu položnice
Datum__.—— Podpis.
Montažer Lojze izdeluje stran
Oglas v Gorenjskem glasu je pol poti do uspeha___
V Gorenjskem glasu niso objavljene le novice, poročila, članki, reportaže in drugi novinarski zapisi, temveč je precejšen del časopisa namenjen tudi raznim reklamnim objavam, razpisom in obvestilom. Ker je Gorenjski glas eden najbolj razširjenih časopisov na Gorenjskem, saj prihaja v vsak drugi do tretji dom, reklamna objava v njem doseže namen: seznani čimveč ljudi s ponudbo določene trgovine, tovarne, z novostmi na trgu, z najrazličnejšimi popusti in pripomore, da si ljudje ime naročnika in izdelka dobro zapomni-
jo. Prav tako so uspešne tako imenovane službene objave, kot so najrazličnejši razpisi, licitacije, obvestila in podobno.
Za reklamno objavo se lahko dogovorite z našimi komercialisti, ki jih pokličite na telefonsko številko 28-463 ali 23-987 in prav gotovo se bodo oglasili pri vas in ustregli vaši želji. Ne samo, da vam oglas objavimo, naše cene so konkurenčne v primerjavi z drugimi časopisi, po vaši želji ga tudi primerno oblikujemo, tako da vam čimbolj pomaga k prodaji in dobremu imenu.
Z našimi naročniki na izletu
In za konec še malo neprijetna novica
Mali oglas po telefonu
Novinar Cveto piše članek
Mali oglasi so v vsakem časopisu najbolj brana rubrika. Tako je tudi v Gorenjskem glasu. Zato objava malega oglasa pri nas že skoraj zagotovo pomeni tudi uspeh, pa naj gre za prodajo, na-
kup, stanovanje ali zaposlitev. Najhitreje lahko odda-ste mali oglas po telefonu, številka je 27-960. Osebno pa ga lahko oddaste v naši upravi na Cesti JLA 16 (nasproti porodnišnice). In še nekaj: naročniki imajo popust.
Splošnemu divjanju '"en se tudi pri Gorenjskem glasu ne moremo ogniti. Vse dražje plačujemo papir, prenos stavka in tiskarske storitve. Za slednje so nam že napovedali, da se bo njihova cena v drugem polletju podvojila. Zato bomo morali tudi mi povečati naročnino in ceno po-
sameznega izvoda časopisa. Naročnina za drugo polletje bo znašala 7.500 dinarjev, posamezni časopis pa bo ve^ ljal 190 dinarjev. Upamo, dal vam s to novico nismo zagre-i nili počitniških dni in boste| še vedno ostali naši zvesti naročniki in bralci.
Tehnični urednik Marjan riše ogledala
\aša Klavdija <*a računalnikom
.Reprofotograf Tone pri retuši
STROPNA GREDA
STOPNJA HITROSTI V AVTOMOBILU
VZDEVEK ANGL MO
RILCA (JACK . )
CIMOSOV AVTO
MAJHEN
TONE
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
TONE
tomšič
MARIA
RILKE
NAJSV ZVEZDA V
ŠKORPI-JONU
Z VODO NA POLNJENO
ZRELO UGASLEGA VULKANA
MORSKA RIBICA, PAPALINA
HRAM
SVETIŠČE
LESEN NOSILEC
HLADEN VETER V ITALU. IN JUGOSL. PRIMORJU
REŽENJ KRUHA
KRAJ NA
KOPRSKEM
VOZNIK ČOLNA
LADO TROHA
IGRALKA RINA
STARO-
EGIPT. BOG
M ZAJMI K
DERIVAT, KI NASTANE
KOTREAKCI JA ALKOH S KISLINO
ZNANI SL
ILUZIONIST (MIRAN)
SODNI TERMIN
PREDMET, STVAR
PISATEU TAVČAR
KONEC POLOTOKA
SOD SLOV PSIHOLOG [ANIONI
k maj m
LJUBLJANI
SATIRIK BUCHVVALD
LETOV NA FRANCOSKI RIVIERI
i.aimii I DNOV MARŠAL
EDO DiLORENZO
LISTIČ
VlKToR v.
IZUMRLA ORJAŠKA PTICA
OKRASNI GRM. POGO STOVŽI VIH MtJAH
GR JUNAK RANLJIV LE V PETO
PRAOČE
s. Mitov
LATINSKA KRATICA ZA ITD
NAPRAVA ZA DELO POD VODO
PUBLICIST NODILO
INDUSKI HRAST
LAPAJNE
NIKO
MODERNI
PLES
REKA NA
NIZO ZEMSKEM
SELEN
ZLI OUH, HUDIČ
AFRIŠKA
PLEM, IN JEZIKOV. SKUPINA
NAŠA NAJ
DALJŠA REKA