Telefon št. 74. i Posamna številka 10 h. P* pošti pr*|»aa: sa oelo leto naprej26 K — h p «1 leta » 13 » — » četrt > » 6 » BO» meseo » 2 > 20 > V npravnlitvu prejemal: za •elo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 » — » letrt » » 6 „ — » ■eseo » 1»70» Za poSiljanjenadom 20 h na meaec. Političen list za slovenski narod. Naroinlno In Inseratš sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it.1,3 Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah it. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemal nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 237. V Ljubljani, v sredo, 14. oktobra 1903 Letnik XXXI. Zadeva Bratuša. Maribor. Znano je, da je bil Bratuša obsojen na smrt in pozneje pomiloščen na dosmrtno ječo,' ker jp, kakor je sam izpovedal in je »vestna preiskava« dokazala, umoril svojega otroka ter ga deloma tudi pojedel. Slovenci smo bili vsled te obsodbe po nemških listih opsovani za barbare in ljudožrce. Sedaj pa se je dokazalo, da ni Bratuša umoril in pojedel svoje hčerke, ampak da je bila ob sodba nenavadna justična zmota, in sedaj so zopet krivi te ponesrečene obsodbe — Slovenci. Nemški listi nam namreč očitajo, da bo sedeli v sodnem dvoru pri dotični obravnavi trije slovenski in en nemški sod nik ter slovenski zapisnikar. Zadnje je za obsodbo pač, kar nam bo tudi vsak lajik pripoznal, brez pomena. A tudi okoliščina, da so pri dotični obsodbi bili zraven trije sodniki slovenske narodnosti, ne more še tako zagrizenemu in še tako pristransko o slovenskih sodnikih sodnikih sodečemu Nemcu dati povoda, da zavrača krivdo na obsodbi slovenskim sodnikom. Vsakdo zna, da je stal Bratuša pred porotniki, da so ti sodili o njegovi krivdi in sokrivdi, in da je sodni dvor imel določiti le kazen. Kdor je bil pri dotični obravnavi navzoč, ve, da je takratni predsednik sodnega dvora — ki je sicer proti obtožencem bil navadno bolj državni prad-nik, nego sodnik — govoril za Bratuša jako ugoden resumč. Kake narodnosti so pa mariborski porotniki, je itak znano. Toda tudi njim se ne mora nič očitati, sodili so pač po materijalu, ki so ga nabrali preiskovalni sodniki in orožni š t v o 1 In tukaj tiči zajec 1 Na Spodnjem Štajerskem slavni nem-škutarski zagrizenec orožnik Scheschko ima zaslugo, da je našel morilca in ljudo-žrca Bratuša. Bratuševa hčerka je izginila. Schescko je prišel na idejo, da jo je oče sam umoril. In šel je k Bratuši ter ga en cel dan in eno celo noč gonil po gozdu, da bi povedal, kje je umoril in zakopal hčerko. Začelo se je j že daniti, orožnik in Bratuša sta bila popolnoma zmučena. Orožnik je naredil zadnji poskus, da pripozna Bratuša umor, katerega je še v e d n o tajil. Hipoma nastavi Bratuši bajonet na trebuh ter zahteva, da pripozna svoje hudodelstvo. In Bratuša je v strahu— pripozna 1. Tudi vse nadaljne izjave, da jo je zakopal, pojedel, so mu bile le vsiljene. Bratuša je stal še potem pred tremi preiskovalnimi sodniki pred dr. D u c h a t -s c h e m , dr. T o r g g 1 e r - j e m in dr. vitez. Neupauer-jem. Nobeden izmed teh ne zna slovenski. Slovenščino tolčejo le z največjo težavo. Ti so brali Bratuši ovadbo žandarmerije. Bratuša je tajil. A sodniki so mu rekli, da je najboljše, ako vse prizna. To je bila stara frazs, katero rabijo proti vsem slovenskim strankam, temeljito i z p r a š o v a t i pa slovenskih strank ne morejo, ker n e znajo dovolj slovenski. Bratuša, ki ni ravno posebno bistrega duha, je zopet priznal, češ, čeje res tako boljše. Zraven še sta dva nemška zdravnika iz Ptuja spoznala svinjske koBti kot kosti Bratuševo hčorke, in svinjsko kri v sobi, kot njeno kri! Na podlagi tega ma-terijala je potem sodilo porotno sodišče — porotniki namreč in sodni dvor. Če je torej kje kaj krivde izven Bratuše, je gotovo ni pri slovenskih sodnikih! Opomnimo Ie še, da je okrajno glavarstvo v Ptuju predlagalo, da se Schesch-kotu d A odlikovanje, ker je med Slovenci našel »barbara in ljudožrca«. Scliescho je dobil zaslužni križec. Med slovenskim ljudstvom vlada zaradi zadeve Bratuša velika razburjenost. V nedeljo, dne 11. okt. je bilo na Ptujski gori, v bližini Bratuševega bivališča, politično zborovanje, na katerem se je tudi o tej zadevi govorilo. Prav je tako! Naj ljudstvo spozna, kako opasne posledice lahko povzroči dejstvo, če se nahajajo na Slovenskem sodniki, ki slovenskega jezika niso zmožni. Iz našega deželnega zbora. Dobro se drže naši poslanci! »Narod" ne piše druzega, nego o »klerikalcih«. V soboto n. pr. je v svoji besnosti desetletnico „Slov. planinskega društva" kar prezrl. Imel je preveč opraviti s »klerikalci". Ta »Narodova« besnost je dokaz, da so naši poslanci na pravi poti. To spoznavajo celo nekateri liberalci. »Dobro Vas rihtajo !« nahrulili so zadnjič nekateri liberalni volivci svoje po slance, ko so videli raz galerij, kako so naši poslanci »rihtali« nemško-slovensko zvezo. In tiko smo v soboto doživeli, da je ,.Narod" radi takih vzklikov opsoval svoje lastne pristaše. To je res malo preveč, da nekaterim liberalcem sedaj naenkrat noče več iti v glavo, da ima za vse liberalce delati politiko edino pravico dr. Tavčar — po mislih barona Šveglja! Kako je že dejal zadnjič g. Verovšek v »Lepi Lidi« v ulogi »pantofelj-moža« ? »Jaz pa capljam za dr. Tavčarjem, kamor hočo!« Tako bi moralo biti, da bi bil zadovoljen dr. Tavčar ! Nekaj gorostast-nega je torej, da se celo liberalci upajo izrekati, da naši poslanci liberalce »dobro rihtajo«. Kaj res ne vedo, da v stranki političnih pantotelj-mož morajo molčati ? Zi »Narodom« so pokonci tudi vsi nemški listi. To je znamenje, da so naši poslanci pri delu za korist slovenskega 1 j & f.' s t v a. O kranjski obstrukciji b e pritožujejo ljudje, ki obstruirajo proti pravicam češkega naroda v češkem deželnem zboru! To je pač vrhunec smešnosti! V jako čudnem položaju je nemško-slovenska zveza. Dr. Tavčar gleda z začudenjem taktiko naših poslancev, piha jeze in išče odkod ta taktika izvira. Taktika je res izborna! Po dr. Tavčarjevem mnenju »neumni" ljudje, za katere je v »Narodu« pro glasil naše poslance, niso za take načrte sposobni. Ker Tavčarju taktiko določa b a -r o n Schwegel in je ta taktika za nič, je prišel dr. Tavčar na to, da je tako izborno taktiko katoliško-narodnih poslancev mogel povzročiti k večjemu kak grof. Zato se je dr. Tavčarju v soboto zasanjalo o grofu P a c e t u , o katerem misli Tavčar, da mu mora hoditi vedno na pot, odkar mu je odvzel Winklerjevo hčer. Tako pada liberalni voditelj iz ene smešnosti v drugo. Kaj bode še-le dejal, kadar prično naši po- slanci izvrševati nadaljnje svoje načrte! Takrat bo dr. Tavčar iskal menda za izvor taktike naših poslancev kar par ekscelenc. Prav čudno se tudi sliši javkanje liberalcev, da deželo mnogo stane zasedanje, ko imajo v roki, dati volivno reformo in omogočiti redno zasedanje. Liberalci bi najrajše videli, da bi vlada zaključila zasedanje dež. zbora in bi jim tako ne bilo treba za nekaj časa še dovoliti volivne reforme. Taka je liberalna ljubezen do ljudstva! Radi tega liberalci tudi nočejo sej finančnega odseka in nočejo poročati o važnih ljudstvu koristnih zadevah. Liberalci pravijo, da zavirajo nujni predlogi naše stranke pot takim poročilom v zbornici, nočejo pa niti, da bi se o teh poročilih posvetovalo v finančnem odseku, ki mora prvi rešiti dotične zadeve. Tako obstruirajo liberalci v odsekih in vale krivdo na naše poslance, o katerih je gotovo, da bi vse ljudstvu koristne predloge pustili v zbornici v razpravo. Glavna krivda nedelavnosti je torej pri liberalcih, ker nočejo delati v odsekih. Tudi v ustavni odsek je nemško-slovenska zveza prenesla obstrukcijo. Tako žalostno ulogo igra večina! Najprej pripozna nujnost dr. bustersičevega predloga o volivni reformi, potem se ji pa ne zdi nujno razpravljati o volivni reformi! Ali so to resni možje? Spremeniti razmere, v katerih ima par veleposestnikov 10 poslancev, na tisoče kmetskega ljudstva pa samo 16 poslancev, velik del ljudstva pa celo nima zastopstva, to se liberalcem ne zdi nujno in pričeli so z obstrukcijo v ustavnem odseku ovirati izvršitev reforme. Taka je liberalna poštenost napram ljudstvul Menili so, da se bodo pustili naši poslanci okaniti in ker se ne puste, kaže nemške slovenska zveza sedaj pravo svojo barvo. Kranjski deželni zbor. Važna izjava katoliško-narodne stranke. Ko je danes deželni glavar otvoril sejo, je vstal dr. Susteršič. Vsa zbornica je z napetostjo pričakovala, kaj bo povedal. Dr. Susteršič izjavlja na podlagi soglasnega sklepa kluba poslancev katol.-narodne stranke, naj zbornica tiste točko dnevnega reda, ki se morajo po opravilniku izročiti odsekom, takoj danes du pristojnim odsekom. Naša stranka želi, da prično delovati vsi odseki LISTEK. Pisma s pota, Poljski napisal H. S i e n k i e w i c z. Posl. Podravski. (Dalje.) Končno sedeva v vagon. Neki Francoz, potujoč z nama v Bruselj, naju začne izpra-Sevati, od kod sva. »Poljaka sva,« mu odgovorim. Pri tem je izvestno francosko znanje zemljepisja, katero je prišlo že v pregovor, zabliščalo v vsem sijaju. »Ah! To je tam nekje blizu bojišča,« reče. »Kakšnega bojišča ?« »Kako se že imenuje? . . Hercegovine in Turčije.« »O, zelo blizo; samo stena je vmes. Kadar se jamejo pokati, pri nas razločno čujemo strel« »Tiens!« Nato smo se potopili v morje velike politike, pogreznili se tako globoko, da na noben način niBmo mogli dospeti k obrežju. V kratkem, še ne pol ure trajajočem razgovoru smo povsem spremenili zemljevid Evrope. Naš Francoz je tako oblastno gospo- daril po Prusiji, da sva se morala s tovarišem potegniti za Nemce in ga prositi, naj jim pusti svoj Berolin. »Non, messieurs, non!« je odgovarjal ter se ni dal preprositi. Polastivši se Berolina, vzevši v plen Bis-marcka in odločivši mu za bivanje otok Oleron, se je naš Francoz, po tolikih bojnih činih utrujen, zvil v klopčič okrog lastnega središča, ali bolje, zaprl se kakor žepni no-žiček, kakor pravijo Prusi, ter zaspal, in midva s tovarišem sva storila po njegovem zgledu. Toda tu je moj tovariš iznašel očividno novo Bredstvo za pridobivanje popularnosti, to je, začel je hropsti po mazursko tako, da so se vsi prebudili in osupli vprašali, kaj se je zgodilo. »Mon Dieu 1 qu'estce que qa veut dire ?« je vprašal Francoz s široko odprtimi očmi. »Ej, to ni nič!« mu odvrnem mirno, »on dort chez nous comme cela.«*) Med tem je moj tovariš z odprtimi usti, z glavo, ležečo niže od nog, sikal, rujovel, sopel, renčal, žvižgal: z jedno besedo, Bpu-ščal iz sebe take nadčloveške, fantastične, a pri tem nagle in nepričakovane glasove, da *) ,Pri nas tako spimo." se je celo mene samega, dasiravno sem čul že večkrat, kako zna naše plemstvo hropBti, polastilo začudenje. Kmalu sem tudi zapazil, da je najin vagon postajal čimdalje bolj prazen, skoro na vsaki postaji je kdo pobral svojo prtljago ter se preselil v druge razdelke. Na belgijski meji Bva ostala sama. Vlak se je uBtavil. V vagon ni prišel več mrmrajoči pruski kondukter, marveč Belgijec v črni opravi ter naju poprosil v francoščini, da pokaževa svojo prtljago zaBtran carine. »Kaj je to?« vpraša moj tovariš, ki se je zbudil. »Belgijska meja, revizija«. »Zdi se mi, da sem nekoliko zadremal«. »Da, majčkeno«. »A kam so se izgubili ostali popotniki ?« Položim mu roko na ramo. »Galilee vicisti! nobeden ni vstrajal na svojem mestu. Vsi so zbežali«. Revizija nam ni pobrala mnogo časa. Večerjala sva, izpila pol steklenice vina ter odrinila dalje. Ze se je dobro zdanilo, ko sva se približala Bruselju. Kaj zalo mesto je to, za Parizom najlepše izmed vseh, kar sem jih kedaj videl. Obkoljeno z griči, po- kritimi z gozdom, je stresalo raz sebe bele nočne megle, in kakor bi s a kopalo v 'rožnati svetlobi, se je smehljalo po lepi noči in dobrem spanju. Vlak je obstal. Znovič smo imeli tri ure časa, radi tega odidem z mesto, da oživim spomin na dni, ki sem jih tu preživel pred dvema letoma. Bil sem tedaj v Ostendi. Na ulicah je že vladalo živahno gibanje. Fiamke, sedeče na malih vozičkih, so peljale v mesto mleko; zdelo se mi je, da sem razbral smeh na njih mirnih in poštenih obrazih. Po hišah pa je bilo $e tiho, okna zakrita z zaslonami, pozlačeni napustki pa so nežno lesketali v jutranji svetlobi. Vse je bilo mirno, čedno, harmonično, tiho in nekako srečno, a vse pomenljivo in poetično. Iz vsakega zida iz vsakega kota zre tu na to važno, veliko, poučno ustno izročilo. Misliš si, da je to nekak daven, veličasten in skrivnosten Ben, ki ga je nekak čarovnik pričaral, tako, da je vse to okame-nelo ter gleda sedaj na te skozi to osivelo zidovje bv. Gudule in s kamenitimi očmi spomenika Egmonta ter skozi stolpe vseh ostankov iz španjskih časov. In zares je to sen. Časi Abbe so minili ter se več ne vrnejo. Sekira tu ne vdarja več zamolklo ob deske odrov, več ne čuješ, kako v gromadi in stranka tudi v zbornici na bo ovirala rešitve tistih poročil, ki odgovarjajo ljudskim koristim. Taki predlogi so v prvi vrsti predlog za pomoč bednemu prebivalstvu, o uravnavi Mirne in B strice, v zadevi cesta in vodovodnih zgradb, glede zakupa uiitnine od strani dežele, glede osuševanja barja itd. Ne bo ovirala stranka tudi podpore, ki so stvarno opravičene. Predno se nadaljuje branje vse-učiliške interpelacije, naj se odkaže odka-zitev dotifinih točk odsekom. Nemško liberalna Ta predlog, ki so zveza v zadregi. ga stavili na korist ljudstvu "naši poslanci je pripravil nasprotni stranki v očividno zadrego, kajti na ta način bi morali opustiti obstrukcijo v odsekih in tudi obstrukcijo v ustavnem odseku, v katerem so mislili, da bo le na papirju v slepilo našim poslancem. Baron Schvvegel in dr. Tavčar Bta vstala drug za drugim in iziav-ljali naj se seja za nekaj časa prekine. Glavar je ugodil tej želji. Odgovor nemški impartinenoi. Ko je deželni glavar zopet otvoril sejo se cglasi k besedi dr. S c h \v e i t z e r ter pravi, da je katoliško narodna stranka v zadnji seji vložila interpelacijo radi konfiskacije „ S 1 o v e n o a « , ki je bil zaplenjen ko je ožigosal početje iredentovcev v Vidmu. Naša interpelacija je tudi ožigosala to početje in bila vseskozi patrijotična, imela je patrijotično tendenco strgati iredentovcem krinko raz obraza. Sedaj pa prideta „Tages-post* in »Deutsche Stimmen", ki poročata kakor da bi mi hoteli spraviti v svet razža-ljenje veličanstva in je napravila interpelacija v zbornici splošno ogorčenje. (Dr. Šusteršič: »Kdo je ta lump, ki poroča v »Deutsche Stimmen*, da ga bomo ven vrgli?") Očividno je imelo to poročilo namen ogrditi katoliško narodno stranko, ki je po svoji interpelaciji le izražala ogorčenje nad početjem iredentovcev. Poročilo pa je tudi glede ogor čenja popolnoma zlagano. (Klici: Tako je!) Z ozirom na to vpraša govornik deželnega glavarja, ako hoče izjaviti, kak je bil pravi položaj pri tej interpelaciji in če takemu nesramnemu dopisniku hoče prepovedati vstop v zbornico. Deželni glavar pravi nato, da dotičnega dopisnika ne pozna, in da obžaluje, da se je v dotičnih listib interpelacija tako napačno tolmačila. Interpelacija je bila vseskozi patrijotična in ogorčenje ni veljalo interpelaciji, ampak činu iredentovskih izdajalcev. (Živahno odobravanje) Obžaluje dotična poročila v »Tagespošti« in »Deutsche Stimmen«, ker tako zavijanje noče škodo vati samo eni stranki, ampak ugledu cele zbornice. Nemško-slovenska zveza izjavlja. Baron S c h w e g e 1 vstane in z ozirom na dr. Susteršičev predlog izjavi, da njegova stranka zahteva, naj se najprej VBi nujni predlogi po poslovnem redu rešijo, predno se poročila, ki so na dnevnem redu, dajo odsekom. Dalje zahteva Schvvegel, naj se po sporazumu strank sestavi program onih točk, ki se morajo in morejo rešiti v tem zasedanju brez obstrukcije. Te točke naj se po rešitvi nujnih predlogov po poslovnem redu obravnavajo. Dr. Tavčar izraža popolno soglasje z baronom Schweglom in pravi, da je nje-govu stranka storila iste sklepe! — — V svrho pogajanj deželni glavar ob četrt na 12. uro pretrga sejo in določi nadaljevanje seje ob 4. uri popoludne. Revizijski zakon in »Gospodarska zveza'. Kakor vse avstrijske zadružne zveze, mora se tudi »Gospodarska zveza« prilagoditi predpisom novega reviz. zakona in v smislu istega vrediti, kolikor potrebno, svoje poslovanje, kar doseže na ta način, da svoja pravila nekoliko spremeni. Rekli smo, nekoliko, in sicer radi tega, ker velikih sprememb ni treba, saj si je »Gospodarska zveza« svoje poslovanje že prej vredila in spopolnila, tako da ni samo najpopolnejša zadružna zveza na Slovenskem, temveč se tudi njeno sedanje poslovanje že giblje skoraj popolnoma v mejah, ki so zadružnim zvezam začrtane v revizijskem zakonu. Kar se tiče premembe pravil, merodajni činitelji »Gospodarske sveže« nikakor niso mirovali in čakali, kakor bi morda kdo mislil radi tega, ker nismo hoteli reči: to in to bomo storili, temveč smo delali brez vsakega hrupa, a vstrajno, da danes lahko rečemo: to smo storili. Načelstvo »Gospodarske zveze« bavilo Be je v večjih svojih sejah temeljito s spremembo pravil ter jako vestno premotrilo, kako da se pravila spremenijo, da odgovarjajo zahtevam revizijskega zakona, a obenem tudi potrebam slovenskega zadružništva. Spremenjena pravila »Gospodarske zveze« so že davno pripravljena — lakko bi torej že sklicali »Zvezino skupščino« — da spremembo pravil sprejme; a nismo Be hoteli prenagliti. Predložili smo raje pravila prej »Splošni zvezi« na Dunaju, koje član je »Gospodarska zveza«. »Splošna zveza« pravila pregleda in se predložijo tudi interesovanim ministrstvom v pregled. Na ta način odstranimo s pota vsak če tudi najmanjši kamenček, ki bi mogel ovirati gladko in naglo izpeljano registriranje in odpravimo že v naprej vse zapreke pri podelitvi revizijske pravice. Kakor hitro se nam pravila vrnejo, sklicala se bo »Zvezina skupščina«, na kojo že danes vse naše zadruge opozarjamo in je prosimo, da se je zanesljivo vdeležijo. Toliko v pojasnilo vseh naših članic in tudi onih slovenskih zadrug, ki še niso naše članice, pa nameravajo postati Dostavimo še samo, da bo »Gospodarska sveža«, kakor do zdaj, tudi po spre membi pravil nudila svojim zadrugam več ugodnosti, kot katera druga zveza, in bo zahtevala za to na vsak način najmanjšo odškodnino, pač pa bo zahtevala strogo zadružno disciplino, brez koje bi ne bilo mo-gofle pravo zadružno delovanje. Deželna vlada proti »Vzajemni zavaroval- nici u sika plamen, ali doni bojni krič; pač pa čuje tu odmeve dela in miru, kajti ta blagoslovljena dvojica si je že davno izbrala tukaj svoj sedež. Dogaja se, kadar v lepih poletnih večerih nastane takšna tišina v mirnih fUn-drijskih vaseh, da noben list ne zašumi na drevju, da takrat snamejo starci pokrivala raz svoje bele glave in govore: »Kristus se sprehaja po vasi«. Evo, kakor je Belgija dolga in široka, povsod je tako mirno, tako nekako tiho in srečno, da Be po pravici more reči: Kristus Be sprehaia po vsej deželi. Ne pretiravam, ako rečem, da je to najsrečnejša dežela na svetu. Vsaj sedaj je še m<>či reči to o njej, toda kdo more povedati, kako dolgo bo tako ostalo? Morda že čez nekoliko let napoči čas, ko koničaste čelade prider6 sem od Rena, ko sedaj mirni prebivalci začujejo razgetanje »Atilovega konja«, ko nočni grom topov prepodi slavčke iz vasij; takrat bo končan sprehod Kristov in namesto sedanjih pesnij, razlegajočih se pri delu, zadoni druga, ki je razburkala mir Alzacije, nekdaj takisto srečni: „Was ist des Deutschen Vaterland (Dalje prih.) za čas, ko poneha prava zavarovalna pogodba pri »Slaviji« t. j. od meseca aprila 1904. naprej pri »Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani in zajedno so naznanili tudi banki »Slaviji« to dejstvo, ne da bi bili dobili odgovora na dotično odpoved. Zgodilo se je nekaj druzega. Orožnik je prišel tekom meseca avgusta 1.1. v dotično vas in je poizvedoval zakaj in kako da so se zavarovali posestniki pri ljubljanski „Vzajemni zavarovalniei«. Tudi gospod župnik one župnije je poklical zavarovance k sebi in jih nagovarjal, da naj ostanejo pri banki „Slaviji« rekoč, da želi to okr. glavarstvo. Iz tega sklepamo, da je dalo c. kr. okr. glavarstvo v Kranju orožnikom in župnikom povelje, da preiskujejo zadevo, a to ne na oni strani, kjer se je nepravilnost zgodila. Ker pa ni misliti, da bi c. kr. okrajno glavarstvo iz lastne inicijative pričelo tako postopanje, moremo soditi, da je izvor tega postopanja iskati pri predsedniku o. kr. deželne vlade. Pa ša na drugi način poskuša imenovana banka po svojih potovalcih ljudi v zmoto spraviti. Njen potovalec Kamnikar Franc se je izdajal pri posestnikih v Brišah pri Polhovem gradcu in v Zgornjih Pirničah odločno za potovalca »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani in je na takav način ljudi premitil, da so mu izročili podjetja v zavarovanje. Zastopstvu banke »Slavije« se je to nepravilno postopanje prijavilo, a ta zavarovalnica je nastopila s tožbami proti onim ljudem, ki so bili v zmoto spravljeni in je seveda tudi tožbe izgubila. Kazensko sodišče je pa potem preiskovalo postopanje potovaloa Kamnikar Franceta in s 3 prepričalo, da je vse to res, kar je tu navedeno. Tudi v podporo Vzajemne zavarovalnice v Gradcu rastopijo e. kr. glavarstva neprevidno. Imenovana zavarovalnica ima namreč predpravico, da se vpelje proti zamudnim zavarovancem politično izvršbo. To bi se smelo zgoditi le tedaj, ako glede osebe in zneska ni nikakih pomislekov. Več sluSajev pa kaže, da c. kr. okrajna glavarstva ne po stopajo s predpisano pozornostjo in da verjamejo poročilom posameznih poverjenikov, ki niso verodostojni. Tako se je zgodilo mimo druzih tudi: 1. pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Novernmestu glede Tisavec Franceta iz Toplic št. 9; 2. pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kočevju glede Brodnik Janeza iz Utste; 3 pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku glede Spenko Miheta iz Most, Prešern Janeza iz Holmca, Pavlič Pavleta iz Smartna, Juhant N. iz Klanci, Pogačar Martina iz Gore, Ctbašek Jerneja iz Smarca, Galjot Janeza iz Podgorja itd. 4. pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Po-stojini glede Dovgan Stefa iz Koče. Zgoraj navedena postopanja 89 pripravna po8amnim posest likom veliko škodo povzročiti in zaradi tega stavimo podpisani na Njega Ekscelenco gospoda deželnega predsednika vprašanja: 1. hoče li gospod deželni predsednik preiskati iz kakega razloga, da je preiskovalo c. kr. okraino glavarstvo zavaroval niški položaj v Vovčab, in je li spravilo na dan zgoraj navedena edino resnična dejstva? 2. jeli je gospodu deželnemu predsedniku znano, na podlagi kakih navodil po slujejo c. kr. okrajna glavarstva pri izvršbi za »Graško vzajemno zavarovalnico«, in od praviti zgoraj navedene nepravilnosti? 3. hoče li gospod deželni predsednik potrebno ukreniti, da se odpravijo nepravilnosti pri vseh na Kranjskem poslujočih za varovalnicah v enaki meri, in na ta način zavarovane posestnike varovati pred škodo, ki jim preti po nepravilnem postopanju po samnih zavarovalnic in po neprevidnem postopanji prizadetih oblastij? V Ljubljani, 9. okt 1903. (Slede podpisi.) Interpelacija deželnega poslanca dr. Suster šičain drugov na ekscelenco deželnega predsednika barona Viktor Heina. Nezakonito poganjanje pri naberi zavarovancev proti ognju se množi od dne do dne, in nevarnost je, da bi bilo oškodovano vsled tega občinstvo. Leta 1897. bila je zavarovana župnijska cerkev v Jelšanah pri banki »Slaviji«. Leta 1898. je navedena zavarovalnica uničila po-razumno zavarovanje in sama, in ne da bo zavarovana stranka v to dovolila izdala nove police za desetletno novo zavarovanje. Ker zavarovanka ni bila zadovoljna s takim oblastnim počenjajem banke »Slavije«, je prišel slučaj pred sodišče. Konečno je izreklo sodišče tretje stopnje, da tako postopanje nima podlage v zakonu in banka »Slavija" je morala cdstopiti od navedenega zavarovanja. Ker se je na ta način pokazalo, da se ne smejo nepravilne zavarovalne pogodbe pred sodišče spravljati, nastopila so se druga pota, kakor kažejo sledeči slučaji. Leta 1900. prišel je potovalec banke »Slavije« v Poljanski okraj na Gorenjskem, kjer je bilo 13 poBestnikov že zavarovanih pri „Slaviji« do leta 1904. Da bi raztegnil to dogovorjeno zavarovalno dobo, je oblju-boval strankam, da bode znižala banka .Slavija" premije in je jemal navedenim strankam knjižice, deloma jim tudi iztrgal iz knjižice ono listino, na kateri je bila zapisana doba zavarovanja. Kako so se začudili ljudje, ko so dobili, ne da bi bili v to privolili nove zavarovalne knjižice, oziroma polico, iz katerih je bilo razvidno, da je brez naročila strank, in ne da bi bile stranke novo pogodbo podpisale, zavarovalna pogodba usi-ljena strankam, ki bi trajala do 1. 1910. Ker je sodišče, kakor navedeno izreklo, vse, kar krona v tej zadevi sploh hoče doda tako jednostransko zapisane pogodbe ni- j voliti. Lukacsova ministrstvo bo prehodno in majo veljave, navedena banka ni stopila pred i če ne bo dosegel sporazumljenja z opozi-sodišSe, marveč nastopila je drugo pot. cijo, takoj odstopi. Apponyi odloži predsed- Vseh 13 posestnikov, ki stanujejo v vasi j ništvo državnega zbora, ostane pa še vlibe' Vovča je namreč zavarovalo svoje posestvo ralni stranki. Apponyja hoče Lukacs prido- Kriza na Ogrskem. Tisza torej ne postane ogrski ministrski predsednik In zakaj ne? Zato, ker je hotel s silo razvozljati zamotane razmere in to se na merodajnem mestu ni hotelo. Kako bodo z lepo poravnali ogrske razmere, je stvar, ki je vredna naše polne radovednosti. Danes dopoldne je bil sprejet od cesarja v avdi-jenci ogrski finančni minister Lukacs. Gre se za nekak odločilen korak, ker Khuen ostane še ves današnji dan na Dunaju. Vsi ogrski politiki, ki so bili zadnje dni sprejeti pri cesarju, so priporočali končno za ministrskega predsednika Lukacs«, ki se je izjavil, da sprejme mesto, Pričel bo pogsjanja z opozicijo na podlagi vojaškega programa liberalne stranke, kate rega bo odsek devetorice vendar-le še da-neB sestavil in v katerem bode zabeleženo vse, biti za svoje ministrstvo. Skoro gotovo sa Lukacs povrne danes v Budimpešto kot novi ogrski ministrski predsednik. »Magyar Orzag«, glasilo neodvisne stranke, pravi, da je vspeh Lukacsev odvisen od tega, kar bo z Dunaja prinesel. Ako bo prinesel dovolj koncesij, tedaj bo imel vspeh, če ne bo pa moral tudi on odstopiti. Laška univerza v Inomostu. Lahi že imajo svojo laško univerzo. Sklenili bo, kakor smo poročali, da jo ustanove sami in sioer v Inomostu. V mesecu novembru jo že odpro. Dijaki se u pišejo na sedanjo univerzo v Inomostu, a k predavanjem bodo hodili na to privatno laško univerzo. Tudi profesorji so se že priglasili in sicer: Gios. C a r d u o c i, Antonio F o -g a z z a r o , Cesare Lombroso (poučuje medicino v Turinu), Paolo Mate-g a z z a (poučuje antropologijo v Florenci), Angelo M o s s o (prof. fizjologije v Turinu), Guido Mazzoni (pouč. literaturo v Florenci), Luigi R a v a (računaratvo na univerzi v Bolonji), Carlo L e s b o n a (civilno proceduro v Pizi), Giacomo V e n e z i a n (civilno pravo v Bolonji), Gaetano Salve-m i n i (prof. zgodovine in geograf, v Florenci), Calestino P e r o g 1 i o (prof. geograf, v Bolonji), Alessandro Stoppato (kazensko pravo v Bolonji). Giulio A 1 e s s i o (prof. finanč. prava v Padovi). Poreče kaj k tej univerzi vlada ? Mi jej gotovo nismo nasprotni v Inomostu, zahtevamo pa iste pravice tudi zase. Skoro gotovo bo to laško vseučilišče tajno Bubvencijonirano od vlade. Menda je vlada Lahom pokazala to pot in nekega lepega dne bomo čuli, da je vlada prevzela to univerzo v svojo oskrbo. Sedaj moramo tudi mi tem živahnejše zahtevati slovensko vseučilišče. Lahi imajo v nas lahko močne zaveznike proti nemškemu navalu, ako opuste enkrat iz glave ono misel, da bi nam še nadalje poitalijančevali slovensko zemljo. Nam ni padlo še nikdar v glavo, da bi slovenili laške otroke; tako naj delajo tudi oni in uverjeni naj bodo, če bodo tako postopali, bode njim Bamim v največjo korist. Primorski Lahi naj pomislijo le to, da so Slovenci vejica onega drevesa, ki raiprostira svoje veje od gorenjih krajev laškega kra-liestva pa gori, gori daleč do Port-Arlburja. Dajte Slovencem pravice, pa dobite v Slovanih podporo, da se vam ne bo delala krivica. Vi podpirate sedaj Nemce, a bodite prepričani, da Nemec se loti tudi vas, ko mu ne bo več na potu Slovenec! Iz deželnih zborov. V koroškem dež. zboru je poročal poslanec Dobernig o ustanovitvi centrale za pospeševanje obrti. Predlagal je dalje k proračunjeni svoti 10.500 kron za koroško stalno obrtno razložbo letno podporo od strani dežele v znesku 3000 K. Odboru koroškega zaklada za poškodovane po uimah je dal dež. zbor 5000 kron. V nižjeavstrijskem dežel, zboru so včeraj kršč. socialci predložili predlog, naj zbornica protestira proti vsakemu podaljšanju pogodbe z Italijo in proti nadaljnemu obstoju vinske klavzure. Nato je zbornica pričela s proračunsko debato. V češkem deželnem zboru so Nemci včeraj nadaljevali, obstrukcijo z raznimi predlogi k zapisniku, zahtevajoč imensko glasovanje in 10 minut odmora pred vsakim glasovanjem. Nemci so vložili ob širne interpelacije, ki bodo izpopolnile več sej. Poslanec Novak je predložil leksikon krajevnih imen na Češkem in vprašuje, kako bo vlada skrbela, da Be vsa imena ne po-čehijo. Ob 3 uri popoludne je dež. maršal zaključil sejo. Ustavoverno veleposestvo se je včeraj nekoliko skazalo in Bklenilo, da ne bo podpiralo obstrukcije. Prihodnja seja v četrtek. V štajerskem dežel, zboru. V včerajšnji seji štajerskega dežel, zbora so »Bauernbundovci« napadli blagajnik konservativnega kmetskega društva. Konserv. poslanci so dokazali, da vsi napadi izvirajo le iz zavisti, ker blagajna tako izvrstno deluje, da jej pristopajo celo mnogi »Bauernbundovci«. Jutri bo zopet seja. Posl. Ornig je dobil en mesec odpusta. Obisk italijanskega kralja na Dunaju. List *Die Z sit« debatira z nastopno vestjo, ki gotovo vzbudi senzacijo, ako se izkaže resnično. Javlja namreč, da so odstranjene vse težave, ki so za življenja Leona XIII. bile na potu obisku italij. kralja na Dunaju. O tem pa, kdaj se izvrši ta obisk, da ni do tega hipa v diplomatičnih krogih še nikakih oficijelnih obvestil. Pač pa da trdijo zasebne vesti, došle nekemu dunajskemu diplomatu, da na italij. dvoru prevladuje namera, da bi se ta obisk izvršil v najkrajšem času in da je tozadevno vprašanje že odšlo na dunajski dvor. Vendar pa da je dvomiti, da bi se obisk izvršil v tem Dalje v prilogi. Priloga 237. štev. ..Slovenca4* dn6 14=. oktobra 1903. letu. Ker z ene strani se noče, da bi cesar Fran Jcsip v trdi zimi vračal obisk, z druge strani pa se zopet noče, da bi poteklo pre dolgo časa od obiska na Dunaju do obiska v Rimu. Odložitev carjevega potovanja v Italijo. „Agenzia Štefani« javlja iz Darmatadta: Objavljeno je oficijelno, da mora car Nikolaj iz vzrokov n e z a v i s -nih od njegove volje, odložiti svoj obisk na italijanskem dvoru. »Italie* pravi: Ruski policijski ravnatelj Lopukinov se je tri dni mudil v Rimu, da ie uvel preiskavo o političnih razmerah v Italiji z ozirom na potovanje carja Nikolaja v Rim. Njegovi zaupniki so ga slabo poučili, ker so menili videti nevarnosti, ki ne obstoje. On je smatral veliko preresnlmi sovražne pojave, katere je italijanski narod že obsodil. Tako je prišel do takega rezultata. Ruski poslanik Nelidov, ki dobro pozna Ita lijo in nje notranjo politiko, ve, da se je z velikimi Bimpatijami pričakovalo obiska carja N kolaja, ter je dal v Petrogradu pomirljiva zagotovila, da se ni bati ničesar resnega. Pač vsakdo je prepričan, da bi bs tudi pri sestanku ruskega carja z italijanskim kraljem v prvi vrsti razpravljalo tudi o balkan skem vprašanju. Ako je pa res, da se je med ruskim carjem in avstrijskim cesarjem doseglo sporazumljenje glede Balkana, in sicer za vsak slučaj, naj se to reši mirnim potem ali pa z oboroženo intervencijo, ako je dalje res, da bi bila v zadnjem slučaju Avstrija določena za to, da zasede Albanijo, potem je carjevo potovanje v Rim popolnoma nepotrebno in se isto od strani Italije nekako lormalno odklanja, ko zaupnik italijanskega kralja Prinetti tako odločno trdi, da ne bi Italija pod nobenim pogojem dovolila, da bi Avstrija zasedla Albanijo. Ako ne pojde to rej car v Rim, kakor je bilo že popolnoma določeno, potem ga v njegovi nameri gotovo ne zadržuje kričanje italijanskih socijalnih demokratov in republikancev, marveč zadr žuje ga najbrže to, ker se je Italija postavila na popolnoma nasprotno stališče glede rešitve balkanskega vprašanja, nego je ono na katerem in za katero sta se dogovorila Avstrija in Rusija. Rusija v Aziji. 8. oktober je minil, ne da bi Rusija po klicala svoje vojaštvo iz že tri leta zasedene Mandžurije, dasi je bil to zadnji termin za odpoklicanje. Nasprotno se poroča, da v te pokrajini ni le vse pri starem, ampak da Rusija skuša še vodno bolj utrditi svojo moč. V Niučvangu si je v vsej hitrici sezi dala veliko vladno poslopje in ob mandžur-ski železnici zida čim dalje več vojašnic. V bližini Port Arthura pa je vodil te dni ad miral Aleksejev velike vojaške in mornarske vaje. Kratko rečeno, vse kaže, da v Mand žuriji ostane še nadalje rusko vojaštvo. Japonsko bo Rusija ali sklenila premirje ali pa ji bo, če drugače ne bo mogoče, z orož jem v roki stopila nasproti. Sploh se nekaj v vzhodni Aziji kuha in poslabšanje razmerja med Rusijo in Japonsko kaže, da v kratkem pride do rešitve korejskega vpra šanja. »Frankfurter Zeitung« javlja izSangaja, da se ne potrjuje vest, da so Japonci zasedli Masampo. Po pogajanjih, ki se v Tokio vodijo z Rusijo radi izpraznjenja Mandžurije, se kaže politični položaj v mirni luči. »Kolnische Zeitung« javlja iz Petro-grada : Glasom brzojavke iz Port Arthurja je dal admiral Aleksejev dementirati vest o gibanju japonskih čet pre ti Koreji. Vesti o takem gibanju se širijo očividno z namenom, da bi izzvale nemire v spekulacijske svrhe. Belgrad. Adresni načrt, ki bo pred-ožen skupščini, pravi, da sta armada in narod dejanje 11. junija skupno izvršila. Na dalje izraža adresni načrt nado, da pride do sporazuma mej slovanBkmi državami na Balkanu. Dunaj. Nemškonaoijonalna korespondenca javlja, da se drž. zbor snide 10 nov 3redno Be snide dri. tbor bode imel sejo izvrševalni odbor nemških strank, da se posvetuje o akciji glede razmerja napram OgrBki. Državnemu zboru bo predložen pro račun za 1. 1904 in 1903 in novi vojaški kazensko pravni red. N e w Y o r k. Bivši mornariški minister Long nadaljuje svoja razkritja o predaed niku Rooseveltu. L. 1898 je bil Roosevelt podtajnik Longov ter je predlagal, naj bo napade Španijo z amerikanskim brodovjem brez napovedi vojno. Dunaj. Obisk belgijskega kralja je prav gotovo v zvezi s Kongo vprašanjem. Belgijski kralj se bo v Parizu sešel tudi z laškim kraljem, v Darmstadtu pa z grškim. iz- Slovenski kranjski liberalci so v zvezi z nasprotniki slovenskega naroda — z Nemci! Dnevne novice. U brzojavk. Dunaj. Ministrski predsednik Korber je tudi nekemu sodelavcu lista »Echo de Pariš« deja', da položaj v Avstriji ni tako kritičen, kakor ga slika inozemstvo. Prebivalstvo je mirno, vsakdo gre po svojih opravilih Samo politiki nimajo miru. (Kakor se vidi, pl. Korber opazuje položaj precej — od daleč. Op ured.) Dunaj. V tukajšnjih političnih krogih so v skrbeh, ako radi ogrske krize ne bo mogoče ogrskemu državnemu zboru izvršiti volitve v delegacije in bi bilo tako letos zasedanje delegacij preprečeno. Tako bi tako-rekoč avtomatično nastopila ločitev obeh državnih polovic, in sicer v zadevi skupne armade, ki bi bila postavljena v nekak ex lex«položaj. Z e m u n. Mej policijo v Belgradu in v Zemunu je nastal konflikt. Trgovci iz Ze muna ne smejo v Belgrad. B i 1 b a o. Na izgredih, nastalih vsled napada na neki cerkveni sprevod, je bila ena oseba ubita in 30 ranjenih med temi šest težko. Aretiranih je bilo 40 oseb, pripada jočih republikanski stranki. M nistrski svet se bo jutri pečal z dogodki v Bilbao, da pride krivcem na sled. V Ljubljani, 14. oktobra. Zlati most so ponujali naši poslanci liberalni večini v današnjem deželn. zboru. Kakor spričuje poročilo, je dr. Šusteršič v njihovem imenu izjavil, da je naša stranka pripravljena, pustiti vse točke današnjega in bodočih dnevnih redov v odseke in da za ljudske potrebe tudi zagotavlja v zbornici mirno razpravo. Tega pa liberalci nečejo, marveč zahtevajo, naj se naša stranka brezpogojno uda, če tudi nima še nobenega za gotovila, da se izvrši volivna reforma. Naše ljudstvo iz tega lahko spozna, da 1 i b e ralci nečejo delati, ali pa — in to bo verjetnejše — nečejo privoliti volivne preosnove. Našim poslancem pa mora vsak pameten človek priznati, da ao se pokazali s svojo današnjo izjavo do skrajne meje popustljive in so res zgradili liberalcem zlat most, da se pride preko sedanjih težav do pravega dela zbornici. Doslednosti liberalnim kranjskim uSiteljem še ni nihče očital. A da svojo nedoslednost tako javno kažejo, kakor sedaj, je pač nezaslišano. Kjerkoli ima kak liberalen učitelj kaj vpliva, skuje peticijo proti obstrukciji in zahteva od naših poslancev, naj odnehaj« od obstrukcijo v dež. zboru na ljubo učiteljem, ki so bili najstraatnejši agitatorji proti našim kandidatom. Take izjave naši poslanci toliko vpoštevajo, kakor za služijo. Mi pa svetujemo učiteljem, ki so vendar zagotovljeni simpatij liberalcev, naj vplivajo pri Tavčarju, da dovoli volivno reformo in učitelji bodo prišli s svo jimi željami pod streho. Prej pa ne bo nič ! Odbor občine Šturije na Vipavskem je v seji dne 11. t. m. soglasno sklenil proš njo na dež. zbor za premembo dež. volilnega reda, oziroma za razširjenje volilne pravice. Dobrnski shod. Na shodu v Dobrni, ki bode v nedeljo ob 3. uri popoludne v občinski Btavbi poleg šole, go voril bode deželni poslanec dr. Iv. D e č k o in mesto poslanca Žičkarja, ki je takrat za držan, menda drž. poslanec vitez B e r k s in upamo, da še kateri drugi poslanec. Nadalje bode govoril kapelan Schreiner in tudi dr. V e k o s 1 a v Kukovec iz Celja. Za shod se kmetje zelo pripravljajo in bodo prišli iz vse okolice na ta veliki shod v najobilnejšem številu. Zlasti mladi svet živahno agitira za mnogobrojno vde-ležbo. Somišljenike prosimo hitrega poročila o tem zanimivem shodu. Trnovski župni urad »Sloveii. Narodu«. Trnovski župni urad je pc »Slovenskemu Narodu« naslednji popravek: Ni res, da ni bilo nikdar slišati niti najmanjše pritožbe, ker so v trnovski cerkvi ženske sedale mnogo let na moško stran; na pa je, da sta vsled pritožb mo ških župnik in kapelan trnovski že pred dvema letoma oznanila s prižnice, da naj ženske ne sedajo v moške klopi v trnovski cerkvi. — Ni res, da je naš modri škof dal ptseben furman, v katerem uradno pre poveduje, da bi trnovske žene in trnovska dekleta sedela na moški strani; res pa je, da je škc f pri občevaje pismeno pritožbo »več možakov« opozoril stolnega župnika, naj ta z drugimi ljubljanskimi župniki vred potrebno vkrene, da ženske ne bodo zahajale po ljubljanskih cerkvah na moško stran. — Ni res, da sta morala župnik in kaplan prečitati na prižnici škofov poniže valni ukaz; res pa je, da sta prečitala pismeno pritožbo »več možakov« na šk< fa in hkrati izjavila željo škofovo in starodavni ukaz cerkve, da naj se drže ženske svojega prostora na evangeljski strani cerkve. — Ni res, da škof trnovske ženske v farmanu imenuje babe; res pa je, da se ta izraz nahaja v pismeni pritožbi »več možakov« na škofa. — Zupni urad trnovski v Ljubljani, dne 12 oktobra 1903. — Ivan Vrhovnik, župnik. Taktika sodne uprave na Štajerskem. Na okrožnem sodišču v Mariboru obstoji tečaj za priučenje slovenskih juridič-nih izrazov. Ta tečaj pa je pristopen le ta kim kandidatom za sodno službo, ki se odlikujejo s pristnim nemško-nacijo n a 1 n i m mišljenjem. To ae je evidentno pokazalo letos. Pozvani bo bili na vdeležbo tudi slovenski avskultantje. Potem pa, ko so se ti res prijavili, so jih jednostavno pre zrli in se niso nimalo ozrli na njihovo prijavo. Taktika je povsem prozorna. Slovenske avskultante so pozvali, ker so bili uverjeni da naši avskultantje odklonijo pozivi Ker pa se je zgodilo na robe, ni činiteljem, merodavnim na tem okrožnem sodišču, preostajalo druzega, nego da so svoj lastni poziv pogoltnili. Iz vsega tega izhaja torej povsem jasno, da je ome njeni tečaj ustvarjen le zato, da ga obiskujejo kandidatje nemško- nacijonalnega mišljenja, ki naj potem — pod pretvezo, da znajo slovenski — prepljavljajo slovenske kraje po Spodnjem Štajarskem. Tako se od rivajo slovenski uradniki, ki bi bili res Bpo sobni za občevanje z ljudstvom. Na ta način se nadeja Bodna uprava, da še najizdatneje sodeluje na infiltraciji nemštva med Slovenci na btajarskem. Najlepša na vsem pa je še ta, da oni avskultantje, ki obiskujejo oni kurz, ki so in ostanejo torej n e v s p o -s o b 1 j e n i za službovanje v slovenskih krajih dobivajo po 200 K več plačila nego pa usposobljeni slovenski avskultantje 1 Po 200 K dobivajo kakor nagrado za ob iskovanje večkrat rečenega tečaja — nagrado torej za to, ker znajo in bodo znali en jezik manje. Ker — to ponavljamo — obiskovanju onega tečaja je jedini ta namen, da se ustvarja pretveza poznanja slovenskega jezika, da morejo potem oblasti opravičevati imenovanje nemškonaci jonalnih uradnikov za slovenske kraje in slovensko ljudstvo 11 Nemški kulturonosci. Žalostna zgodovina slovanstva nam pripoveduje, kako mogočni so bili naši pradedi. Od Krkonoš do Adrije, od Blatnega jezera in Donave pa daleč notri v Tirolsko širila se je njih moč, donel je blagoglasni njih govor. Ia danes! Treba se je ozreti na Slovence. Prej nase ljeni po skoro vsej notranji Avstriji, bivamo sedaj stisnjeni v naši zemlji, a naši srca kipe kvišku. In nekdanje mogočnosti naB spominjajo le spomini, a ti spomini bo krajevna imena onih pokrajin, kjer je nekdaj gospodoval Slovan! Naj opore kajo razni »zgodovirarji« nekdanji moči Slo vanov, zaklicati jim je treba le par imen in utihnili bi, ako bi imeli kaj vesti, česar pa sigurno nimajo. Slovanska krajevna imena pa zato bodejo Nemce v oči, da bi se s tem uničili sled nekdanje slovanske moči! Po sebno se trudijo Reichovci, da bi kedaj lahko rekli : „Glejte vsa Avstrija je bila in je nem ška, torej naravno pripada nam !" Z vso silo so se zadnji čas Nemci vrgli na krajevna imena. Rei-chovski »Deutschbund« izdal je bro šuro »Verzeichniss deutscher Ortsnamen inOesterreich«, v kateri prestavljajo slovanska imena v blaženo nemščino. Kdor pozna nemške prevajalce, bo trenotno vedel, da dobi s to brošuro v roke čtivo, ki ga bo jako kratkočasilo. Saj so nam znani razni prevodi nemških fi lologov, ko bo prestavili našo „Črno prst" v BSchw«rzer Finger". In taki prevodi Be nam ponujajo tudi v tej brošuri! Najbolj so se spravili ti „deut>chbundovski" kulturonosci na češka imena. Originalno je prestavljeno Hu^obrno v Iluusenbittnn, ali pa Češki lipa v Bohmisuh Leipa. Litvino se imenuje sedaj Leutensdorf V svoji navdušenosti za pan-germanizem seveda niso prezrli tudi slovenskih krajevnih imen. Čujmo nekoliko prestav : B»bino polje postane ne izogibno — Babenfeld, Cirkno — Kirchheim; Glana — Kiana, Doberlaves — Eberndorf, Jelše - Gesla, Vrbno — Wiirbental, Grosuplje — Grisslupp, Dobrava — Neuhaus. To je nekaj primer švabske bistroumnosti. To brošuro so inkolportirali tukajšni š v a b i v okrilju svojega »Trutzburga« po Ljubljani po vseh nemških tvrdka h ! Stvar bi ne imela nobenega pomena, ko bi ne vzdrževala nekaj, kar je za nas zlasti 7a Ljubljančane jako podučljivo! To je namreč »Geleitwort«, v katerem se nahaja stavek: »Wir bilten jeden, der seiner deutschen Art besonnt ist, grundsatzlich den fremdsprachlichen Namen nicht anzu-wenden hochstens in Zvvdifelsfallen ihn dem deutschen Namen in Klammern beizufil^en«. Kaj pa bi bilo gospodi slavnega »Trutzburga«, ako bi Slovenci ne hoteli se posluževati Vaših imen pri naročilih in se obrnili tja, kjer radi izvrše slovensko naročilo. Slovenoi pozor na nemške tvrdae ! Se nekaj stavkov je v »Geleitwort« jako lepih: Wohl ist es nur ein kleiner Dienst, den wir damit unsern deutschen Brtidern in Ostmark (!) er\veisen (? ! ?). Komentara pač ni treba I Zadnji čas je že, da se zdramimo, da se zavemo in nastopimo pot odločnosti proti takim nasprotnikom. Učiteljske vesti. Provizorična učiteljica gdčna. Angela Jakulin v Pre žganji je imenovana za učiteljico in šolsko voditeljico istotam. — Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Julijana Kalin je imenovana za provizorično učiteljico na šoli v Knežaku, absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Marija Novak v Hrušici pa je imenovana na šolo v Hrušici pri Ljub ljani. — Slovesno blagoslovljenje nove Šolske stavbe na Vrhpolji pri Vipavi vršilo se bode dne 25. oktobra t. 1. — Nesreča pri lovu na polhe. Dne 11. t. m. se je pri Planini na Dolenjskem ponesrečil Janez Stalzer, 54 let star. Sel je sam polhe lovit. Ker ga le ni bilo domov, so ga šli iskat in ga našli mrtvega. Iz drevesa je tako nesrečno padel, da mu je štor šel skozi črepinjo. — Iz ribniškega okraja se nam poroča: Volitve v cestni odbor ribniškega okraja so izpadle tako, da so izvoljeni v odbor župan R i s iz L o-škega potoka, DrobničizSo-dražice in Merkur iz Dolenje vasi. Prvi je liberalec, — Redkost. Gospod Tomaž Tome, trgovec v Moravčah, nam je poslal na njegovem vrtu utrgano Snegovetico (Schnee-ballen) Pač redkost za mesec oktober. — Za po povodnji poikodovane Korošce pnobčuje današnji uradni list kranjske deželne vlade oklic, v katerem se obrača do prebivalstva, naj z darovi pomaga ponesrečencem. — Is Rajhenburga. Načelnik železniške postaje v Rajhenburgu gosp. Fran Podkrajšek, se je vsled poškodbe, ki jo je dobil na nekem izletu v Kamnik, ka kor smo svoj čas poročali, prostovoljno od povedal službi postsjenačelnika in je premeščen v L'ubljano. — Zahteve stavkujočih premo garjev v Trbovljah. Premogarji zahte vajo, da se pri vseh delavcih določi mini malna plača in sicer rudokopom 3 K na dan, prevažačem 2 K 60 v in za mlade delavce in ženske pa 1 K 60 v na dan. Dosedaj so imeli nekateri po 58 do 60 v na d^n, kar je naravnost škandal in očitno izkoriščanje delavskih moči. In diužba se še vedno upira ugoditi pravičnim zahtevam ubogih delavcev. Sramota! — Snrov poročnik V Celju je vodja transporta vojašaih novincev poročnik K i -lian na ulici udaril nekega novinca s pestjo v obraz. Ne vemo, kako naj bi imenovali ta čin c. in kr. častnika. Vsekako bi bilo dobro, da se pojasni tem gospodom, da imajo pred seboj ljudi, ne pa živino. — Smrtna kosa Včeraj ob 2. uri popoludne j« umrl v tržaški bolnici gospod Andrej Čokelj, glavar mnogoštevilne skozi in skozi narodne rodbino in gostilničar društvene krčme v llojanu. — Žalostna smrt. 53 letni Ivan S i 1 i č iz Bukovice )e padel v Trstu z 4 metre visokega odra ter ostal mrtev na licu mesta. — Vojaške vesti Krm. Evgen baron A 1 b o r 1, poveljnik v Krakovu, je odlikovan z velikim križem Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. — Vojaški zaslužni križec je dobil stotnik Oton Bartusch pešpolka št. 27. — Hrvatske novice. Stavka v Oseku je končana. — U m r 1 j e v Z a-cr r e b u posestnik in upravnik daca Fran Virant. — V G r * d i n i pri Mitrovici so dne 11 t. m. ob pal 3. uri zjutraj čutili potres. — Nevarno jeobolel sodni svetnik F e r i č v Zagrebu. — Bratje Slovenci v Samobor na Hrvatsko! Kdor želi kupiti dobro kapljico naravnega letošnjega in starega vina, naj se potrudi v aamobor. Letošnji mošt je prve vrste kukoršnega že ni bilo od leta 1885, kajti vreme je bilo ugodno, grozdje zdravo, zrelo, sladko kot med. Novo vino (mošt) imelo je sladkorja 18 — 24%. Bratje Slovenci, le potrude so k nam. Postregli Vas bomo z dobro kapljico, jako ugodnimi cenami. Kdor bo želel daljnega pojasnila, naj se obrne na Antona Ki goja, potrošarinskega poslovodjo slob. i krali. povelj trga v simoboru. — Nova železnica. Železniško ministrstvo je podelilo L. vitezu Mašeku pl. Bosnadol koncesijo za pripravljalna dela za zgradbo industrijalne železnice iz P e t r o v č do premogovnika v Z a b u -k o v c i h. — Ruski car odlikoval sloven skega orožnika. Poroča se iz Loke pri Zidanem mostu, da je bil c. kr. žan larm gosp. Avgust Petrak, rodom Savinj čan, povodom opravljanja svoje službe na dvornem lovu v Milrzzuschlagu od N|. ve), ruskega carja Nikolaja II. s srebrno kolajno odlikovan — Ponesrečena potujoča igralna družba Ii Žabnice pri Trbižu nam poročajo: Velika nesreča se zgcdila v soboto zvečer na državni cesti sredi vasi. Prevrgel se je voz neke igralne potovalne družbe z dresiranimi psi na ravnateljevo ženo. ILtela je voz pridržati da se ne prevrže. V istem trenotku pade voz na ženo, ji zlomi obe nogi, ter jo hudo zmečka, streha od voza ji pa odtrga obe nogi. Voz je ležal na nji, dokler je niso rešili izpod voza domači in tuji delavci. Voz je ostal v blatu in š~>dru do druzega dne. Ženo so peljali v Trbiž k zdravniku m v bolnišnico. Mogoče je da pri življenju ostane. Žalostno je bilo gledat, kako je 7 let stari otrok poljuboval m jokal nad svojo materjo ki je ležala v blatu na cesti. Kdo je vzrok tej nesreči ? Gotovo nikdo drugi, kakor g. nadinžener F r i d r i c h v Beljaku. Kakor je vsakemu že znano smo imeli pred enim mesecem veliko povodenj. Prineslo je na cesto 1—2 metra visoko šodra in peska. Šoder bi bil že lahko pred 14 dni izvožen raz ceste, če bi gospod nadinžener ne zapovedal šoder na oesti pustiti. Proti temu so občina in posestniki protestirali, a nič ni pomagalo, dokler se niso tele grafično obrnili na deželno vlado in prosili komisije iz Celovca. Komisija je zaukazala da se mora šoder iz ceste odstraniti. Ko bi tedaj koj pričeli šoder odvažat bi imeli sedaj lepo cesto, in ta nesreča se ne bi zgodila. Danes je eden mesec od povodnje, a cesta od Žabnice do Ukve še ni odprta težkemu prometu. Afeo bi gospod inžener bil takoj oddal delo Žabničanom bi že davno imeli lepo cesto, toda hotel je oddati laškim podjetnikom. Domačini so proti temu protestirali in dosegli, da se je domačinom delo oddalo. L to tako se godi v Ukvah. Ddlo slabo napreduje, akoravno je par tisoč laških delavcev v celi dolini, kajti g. inžener ima vse napačno delo urejeno. — Nova ugodnost zadrugam, ki so član »Gospodarske Zveze« »Gospo-darska Zveza« sklenila je po posredovanji »Splošne zvete« rja Dunaju — skupno z drugimi velikimi zadružnimi zvezami — z za varovalnico „Assicurazioni Generali" zavarovalno pogodbo za zavarovanje proti tatvini po ulomu. Vse članice, hranilnice in posojilnice ter tudi druge zadruge, ki imajo varno blagajno, so s to zavarovalno pogodbo zavarovane i. s. za 10 let, pričenši s 1, septembrom 1903 — za gotovino, vrednostne papirje, menice, srečke in druge vrednostne reči, ki se nahajajo v blagajni in so lastnina dotične zadruge. Ker je načelstvo »Gospodarske zadruge« sklenilo, da plača »G .»spo darska Zveza" sama vse zavarovalne premije, je ta nova važna ugodnost, ki jo nudimo svoiim članicam, za zadruge popolnoma brezplačna. — Požari, h Škocijana pri Mokronogu, nam pišejo dne 12. oktobra: Živimo v znamenju ognjev. Prejšnji torek je gorelo na Grobljah, blizu meje naše lare; zadnji petek pri Zorkotu, ob cesti, ki pelje iz Škocijana proti Novemu mestu, včeraj pa nas prestraši plat zvona v Skocijanu samem. Poprašujemo kje gori in so nam pove, da v sosednji vasi Zloganje. ln res sta bili dve hiši v ognju. Kako je nastal ogenj, se neve. Go reti je baje začelo pod streho pri »Zrimšku«. Zrimšek in Dcbevc ki sta pogorela do tal sta bila zavarovana. Zrimšek — on je godec — je imel baje celo harmoniko zavarovano. Sreča v nesreči je bila, da ni bilo vetrovno; sicer bi bila šla vsa vas, ker hiš ce so krite le s slamo. Požarna bramba iz Štcoijana je moško storila svojo dolžnost. Ravno se je pripravljala na izlet na vaje ko se začuie glas : V Zlcgar.ju gori. Imela jo priliko praktično pokazati svojo izurjenost. Njej in pa človekoljubni požrtvovalnosti ljudi se je za hvaliti, da se cgenj ni razširil na bližnja, komaj par korakov oddaljena poslopja. Luže in kapnice, ki so se bile natekle od prejšnjega dežja, smo izpraznili do cela; druge vode ni bilo dobiti, ker je vas nekoliko v bregu Gašenje Be je vršilo mirno, brez posebnega vpitja in tarnanja. V par urah je bilo povečjem pogašeno. Ljubljanska novice. Mestna občina in prostor pred kazino. Ljubljanska mestna občina je po svojem zastopniku dr. M u n d i sklenila z kazino p o-r a v n a v o glede prostora pred kazino v »Zvezdi« ter se je zavezala, da ostanejo za kazino ondi iste ugodnosti, kakor pred Prešernovo slavnostjo. To je pač precej ponižna kapitulacija Upamo, da bo o tej zadevi govoril tudi še obč. svet. Slov. trg društvo »Merkur« vabi gg. člane, ki se nameravajo vdeleževati plesnih vaj, k sestanku ki bo v četrtek dne 15. t. m. ob 9 uri zvečer v društvenih prostorih. Plesne vaje prirejale se bodo vsako soboto zvečer v mali čitalnični dvorani. 50 let zdravnik- 501etnico svojega zdrav niškega delovanja praznuje jutri vpokojeni zdravnik južne železnice g. Thomitz. Šola »Glasbene Matice". V šolo »Glasbene Matice« je do danes vpisanih 2 9 3 učencev. Med temi se jih uči klavirja 152, violine 64, flavte 2, solopetja (pri gosp. Gerbiču) 12, teorije 147, dešto - dekliškega zborovega petja (»šolski zbor") 51, mcžkega zborovega petja („dijaški zbor«) 46. Solopetje pri g. Hubadu, harmonija, kontrapunkt in glasbena zgodovina se pričenja ob povratku g. Hubada. — Želeti je, da bi se še kaj več učencev oglasilo za flavto, ko je »Glas bena Matica« preskrbela učitelja za ta instrument. Žaleti pa je tudi, da bi se še posebno oglasili za čelo in kontrabas, po-zovno in rog, ker ima »Glasbena Matica« tudi za te inštrumente že učitelja. — Na glaBbeni šjIi deluje do sedaj 7 učiteljev, in sicer šolski vodja g. G e r b i č za klavir in solopetje, koncertni in artistični vodja gosp. H u b a d za solopetje, teorijo, harmonijo, kontrapunkt in glasbeno zgodovino, g. P r o c h d z k a za klavir, g. V e d r a 1 za violino in klavir, gdč. Praprotnik za klavir, g. P a v č i č za teorijo, šolsko petje, dijaški zbir in klavir, gospod B r e ž n i k za flivto. Poštne razmere v Ljubljani Prejeli smo in objavljamo: Čestittmu uredništvu časopisa »Slovenec« v Ljubljani. Ozirom na v št 213 od I6f septembra t. 1. cenjenega časopisa pod zaglavjem »Poštno razmere v Ljubljani* prijavljeno notico glede nedostat-nostij v brzo|avni in telefonski službi v Ljubljani sporoča se čestitemu uredništvu sledeče: Glede pritožbe radi zakasnelega pre--pošiljanja brzojavk mej Ljubljano, Dunajem in Budapešto se omenja, da so se tozadevno že vsled pritožeb nekaterih zasebnikov pre iekave vršile, ki so dognale, da so mej pre-pošiljanjem brzojavk nastale zamude v največ slučajih provzročene bile po izvanred nih razmerah, kojih posledica je bila ta, da so se brzojavke nakopičile. Vziic temu je c. kr. ravnateljstvo že storilo prve korake, da bi se v svrho skrajšanja pošiljatvene dobe brzojavk upeljalo na omenjenih progah hitrejši prometni sistem. Kar se dostaje na-daljmh pritožob glede dostavljanja brzojavk m nedostbtmh telefonskih zvez v lokalnem prometu, obvestilo se je 4. avgusta t. 1. v tem tziru trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, da oskrbujejo dostavljanje brzojavk štiri slugo na ta način, da imata dva omenjeno dnevno službo (in sicer jeden od 9 ure predpoludnem do 1 ure j opoludne in od 3 do 9 z.ečer, drugi od 8 ure zjutraj do 11 ure predpoludnem in od 1 do 8 zvečer), mej tem ko ima tretji sluga dopoludansko službo (od 7. ure zjatraj do 1 popoludne in polovično nočno službo, četrti sluga pa po poludansko siUžbo od 1. do 8. uro zvečer. Ta uredba omogočuje, da so dopoludne in popoludne vedno tri sluge na razpolago. Brzojavke leže v uradu od dospetja pa dotlej, ko jih odnese navzoči ali od dostavljanja vračajoči se raznašalec, največ 20 minut. Dostavljanje pa se vrši pri vsaki seriji drugače, po tem namreč, kamor so brzojavke namenjene ali le v notranje mesto, ali pa tudi v oddaljeneje dele mesta; v prvem slučaju dostavi se vseh 8—10 brzojavk v 20—25 minutah, dočim traja dostavljanje v drugem slučaju čisto jedno uro ali pa tudi več. Glede nedostatnih telefonskih zvez v lokalnem prometu se pripominja, da vrši to službo in pa posredovanje brzojavk jedna manipulantinja, katerej ob času močnega prometa pomaga po možnosti jeden uradnikov. D gaja se pač, da imata obedve te moči časoma toliki posla, da mora sem in tja kak abonent na zahtevano zvezo nekoliko časa čakati, kar je lahko umevno, če se pomisli, da često ob jednem več naroč nikov kliče in da se morejo zahtevane zveze le po vrsti izvršiti. Takovi izvanredni slučaji, ko morajo naročniki na zvezo nekoliko dalje časa čakati, se pa ne dogajajo čisto; v normalnih razmerah (raje zvezavanje le jedno minuto. Glede upeljanja polne nočne službe v brzojavnem in telefonskem prometu se na znanja, da se tozadevne obravnave že vrše in da ie pričakovati ugodne rešitve te zadeve. Kar se slednjič dc staje doBtavnine za brzojavke, dohajajoče za Iiradeckega in Kurjovas. ukrenilo se je objednem potrebno, da se bedo te brzojavke v bodoče brezplačno dostavljale. — C. kr. dvorni svetnik in predstojnik « — Sedaj ima besedo naš dopisnik. Ruski kružok v Ljubljani prične pod vodetvom g. L Jenka svoje delovanje 19 t. m. bjlošno priznanje in hvalo zasluži požrtvovalno delovt-nje g. dr. L. Jenka v tem krožku. G. dr. L. Jenko ima kot izvr sten zdravnik toliko dela na korist bolnega človeštva, da je res občudovanja vredno njegovo neumorno delovanje v ruskem kružku, za katero delovanje dobi čas če tudi često v svojo škodo. Nezgoda na električni železnici. Josip Brus, posestnikov sin na Studencu vozil je predvčerajšnjim po Zaloški c jati. Pred Sara bonovo hišo zavil je z vozom čez tir električne cestne železnice v vežo omenjene hiše, V tem hipu pa je privozil električni voz in ker voznik ni mogel voza takoj vstaviti, treščila sta vozova skupaj. Oba vozova sta bila poškodovana. Druga nesreča se ni pri petila. Za kruhom Včeraj zvešer se je odpeljalo v Ameriko 240 izseljencev b hrvaškega, nad 100 Macedoncav in 40 Slovencev. Na Gorenisko se je odpeljalo k zgradbi želez niče 70 Mioedoncev. Izgubljeno. Dekla Mariia Robič, stan. v Mostah št, 39 je izgubila na poti od doma po Zaloški c sti do šentpeterske cerkve 1 bankovec po 20, 1 zlat po 10 kron in štiri kronce, katere ja nesla zavite v bali ruti. Koncert za člane priredi društvena godba jutri dne 15. okt. v novih restavracijskih prostorih gosp. Avguština Zajca, Rimska cesta štev. 24 Čiani so prosti, nečlani plačajo 40 v. Književnost in umetnost. # Repertoir slovenskega gledališča Jutri v četrtek Be igra krasna moderna drama ^Karikature". V sobo t o se ponavlja „Lepa Lida". — Prihodnji teden pride na oder Parmava ope reta „Amaconke\ * Slovensko gledališče. Včeraj se je vpnzoril tretjič v sezoni Verdijev »Otello«. Pevci so kakor prvi- in drugikrat iiborno peli, zlasti nam je pa še včeraj ugajala gdč. S k a l o v a. Pod vodstvom gosp. kapelnika B e n i š k a je orkester precizno igral, za kar gre hvala vstrajnosti in umetniškemu čustvovanju gospoda kapelnika. Gledališče je bilo srednje obiskano. izpred sodišča Nečloveški odgojevatelj. Neki pokvarjeni študent imenom Dippold z Nemškega je vstopil v družino berolinskega bankirja Kocha, kakor vzgojevatelj bankirjevih dveh otrok Heinza in Joachima. Pozneje se je vzgojevatelj preselil s svojima gojencema na deželo v grajščino Ziegenberg. Tu je uboga otroka trpinčil na najsurovejše načine. Vezal ju ie n. pr. za noge in roke na posteljo, da se nista mogla ganiti ter ju neusmiljeno pretepal s palico, dokler se ta ni zlomila. B s, v sami srajci, je moral v najhujši zimi eden ali drugi otrok na vrt po vrv, s katero ga je potem zvezal na posteljo in ga trpinčil. Drugi brat pa je moral gle dati to ntčloveš