Aktualno Ptuj • Denar za ograjo raje v tujino kot domačim podjetjem O Stran 2 Kronika Slovenija • Mesečno 10 milijonov evrov za pomoč migrantom O Stran 24 Ptuj, torek, 10. novembra 2015 letnik LXVIII • št. 87 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski TEDMIKC RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 10473 www.radio-pl-uj.si Politika Ptuj • Vroče zaradi omejitev svetniških pobud v Ptujčanu O Strani 6 in 7 Podravje Dornava • Precej višje cene v stanovanjskih skupinah O Stran 9 Šport Nogomet • Nezbranost odnesla zmago O Stran 11 Podravje • Praznik vinorodnih dežel Čas, ko se mošt spremeni v vino Te dni, predvsem pa v sredo, na dan svetega Martina, svetnika, ki naj bi po legendi spremenil vodo v vino, so se že in se še bodo zvrstile številne tradicionalne prireditve v počastitev največjega praznika vinarjev. Največ martin^vanj je značilnih prav za naše kraje, vrhunec pa bo v sredo, ko se bodo na Ptuju tudi uradno začele priprave Judo • Gorišnica tudi letos obstala v 1. ligi O Stran 13 Foto: Črtomir Goznik Podravje • Vinogradov in vinogradnikov vse manj, a martinovanje ostaja NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! 10 % popust na notranja vrata proizvajalca Lesna Slovenj Gradec ter vsa kuhinjska vratica Livoles Kupon velja za eno storitev, izkoristite ga lahko do konca novembra 2015. SALON POHIŠTVA _ sw Štajerski TEDNIK Razpis, ki buri duhove• Učitelji 30 + so O Strani 4 in 5 generacija X, ki ■■ je za odpis?! Lokadla: ORMOŠKA CESTA 29, 2250 PTUJ. Tel: OB 997 38 33, OSM: 041 860 281. Spodnje Podravje • Zakaj ministrstvo občinam Ptuj, Markovci in Gorišnica ne izplača 700.000 evrov Kuponček skupaj z naročniško številko in svojimi podatki izrežite ter ga z osebnim dokumentom pokažite Salonu pohištva Livo, da boste lahko koristili ugodnosti za n Informacije na tel. 05 997 35 33 ali livotrgovina@gmail.com. 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 10. novembra 2015 Slovenija, Podravje • O razpisu, ki buri duhove, še preden je objavljen Učitelji 30+ so generacija X, ki je za „Počutimo se, kot da smo na napačni postaji čakali vlak, kot da iz nas delajo generacijo X, kot da smo garali zastonj in smo sedaj misli, ki v teh dneh prevevajo tiste posameznike, ki so diplomirali, imajo pedagoško izobrazbo, a so starejši od 30 let ali že imajo nistrstva, ki naj bi bil objavljen čez nekaj dni, ne morejo prijaviti. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport načrtuje objavo javnega razpisa »Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja«, ki ga delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in delno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Čeprav bo razpis najverjetneje objavljen šele v drugi polovici novembra, se o njem in njegovi vsebini govori že nekaj časa. Še pred objavo številni opozarjajo, da je zgrešen, da ni dobro zastavljen in da je diskriminatoren do mladih učiteljev, ki so starejši od 30 let ali že imajo izkušnjo. Nanj se bodo lahko prijavili javni vzgojno-izobraže-valni zavodi, v katerih so v kolektivu zaposlene osebe, ki so pred tem, da se naslednje Ministrstvo odgovarja: Denar je evropski, oni določajo starostno omejitev Vprašanja o razpisu pa smo naslovili tudi na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je odgovorilo, da še ne vedo natančno, kdaj bo razpis objavljen. Pojasnili so, da z načrtovanim razpisom želijo mladim učiteljem začetnikom zagotoviti ustrezno uvajalno obdobje, v katerem bodo lahko ob sodelovanju z izkušenim učiteljem pridobili ustrezne izkušnje, potrebne za opravljanje strokovnega izpita. „Prijavitelji na načrtovanem razpisu zato niso posamezniki, temveč vzgojno-izobraževalni zavodi, ki morajo zagotoviti pripravljenost izkušenega učitelja (ki se namerava v naslednjih 10 mesecih upokojiti), da bo na učitelja začetnika prenašal znanja in spretnosti pri začetnih korakih pedagoške kariere. Takšna rešitev zagotavlja tako medgeneracijski prenos znanj in izkušenj kot tudi bolj trajnostno naravnano doseganje ciljev projekta - odpiranje možnosti za izhod v zaposlitev," pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da ustvarjajo na ta način pogoje za vstop v zaposlitev za 300 učiteljev začetnikov (126 v vzhodni in 174 v zahodni kohe-zijski regiji) za obdobje desetih mesecev. Sredstva za razpis so zagotovljena iz kohezijske politike in so del izvedbenega načrta Jamstva za mlade, in ker je to evropski projekt, ta določa starostno omejitev za prvo zaposlitev, največ do 29 let, ter izhod v zaposlitev po končanem uvajalnem obdobju. „Pri tem je treba ponovno poudariti, da gre za razvito novo možnost vstopanja na poklicno pot, ki mlademu učitelju vendarle zagotavlja sistematično pridobivanje izkušenj ob pomoči mentorja. Do sedaj tovrstne oblike vstopanja v poklic še nismo imeli, njena prednost pa je v tem, da mladim učiteljem zagotavlja sistematično pridobivanje izkušenj ob pomoči mentorja ter vstop v prvo zaposlitev," poudarjajo na ministrstvu in zaključujejo z besedami, da že pripravljajo tudi druge razpise z namenom odpiranja novih delovnih mest za učitelje, kjer starostne omejitve ne bo. Po mnenju številnih mladih učiteljev je Uvodnik Brez ohranjanja preteklosti tudi prihodnosti ni Vinoljubci te dni praznujejo oziroma praznujemo. Namreč prišel je sveti Martin, ki iz mošta naredi vin, kot pravi pregovor. Prišel je čas, ko se v kozarcu zrcali sad skrbnega in odgovornega dela vinogradnikov ter umnega kletarjenja. Vendar premnogi martinovo povezujejo s preglobokimi pogledi v kozarec ozirom pijančevanjem. In kot je dejal že etnolog Janez Bogataj, še bo preteklo veliko vode, da bodo ljudje razumeli, do katere stopnje je lahko vino tudi hrana in kakšne količine popitega vina so lahko še koristne za človekovo zdravje. Očitno sta kultura pitja in zavedanje tradicije, bogastva in kulture vinogradništva na Slovenskem še posebej skromna med mladimi. Namreč po raziskavah nacionalnega inštituta za javno zdravje so naši mladostniki izpostavljeni pogostejšemu pitju alkoholnih pijač in višjim koncentracijam alkohola v primerjavi z mednarodnim povprečjem. Prav tako je zaskrbljujoče, da več kot polovica mladostnikov med 11. in 15. letom občasno pije alkoholne pijače in da jih več kot četrtina 15-letnikov pije vsaj enkrat na teden. Vendar, če se spomnim teh anket iz osnovne šole, bi tudi jaz spadala med te mladostnike, namreč ankete niso razlikovale med tistimi, ki naredijo požirek vina ob nedeljskem kosilu, in tistimi, ki petkove ali sobotne večere preživljajo v parkih s steklenico žganja v rokah, čeprav je razlika več kot očitna. Da pa imamo v Sloveniji težave z razumevanjem ljudskih običajev oziroma praznikov, se je vsaj v našem delu Dravinjske doline pokazalo tudi ob tako imenovani noči čarovnic. Medtem ko smo pred leti osnovnošolci v času pusta hodili od hiše do hiše, peli in v krogu zaplesali za debelo repo, si danes mladi raje nadenejo podobo čarovnic, pozvonijo ter rečejo veselo noč čarovnic. In kaj naj bi nekdo, ki prijazno odpre vrata, odvrnil tem čarovnicam - veselo noč čarovnic tudi vam? Mogoče sem kot folkloristka še nekoliko bolj zaščitniška do slovenske kulture in običajev, vendar vsak običaj ima neki pomen in ti pomeni, te zgodbe ne bi smeli utoniti v pozabo. Kot pravijo, brez ohranjanja preteklosti tudi prihodnosti ni. Mojca Vtič Slovenija, Podravje • Denar raje v tujino kot domačim podjetjem O nakupu ograje za zavarovanje meje Ker naval migrantov skozi slovensko ozemlje ne pojenja in ker so informacije o tem, da bi Nemčija in Avstrija lahko zaprli meje, v javnosti vse glasnejše, se tudi Slovenija pripravlja na morebitno zavarovanje južne schengenske meje. Za ta namen naj bi država že nabavila žičnato ograjo, pripeljali naj bi jo iz Madžarske oziroma Poljske. Kot so minule dni poročali nekateri slovenski mediji, naj bi bila ograja izdelana na Kitajskem. Planet TV je poročal, da naj bi vlada za tekoči meter tri metre visoke univerzalne žične ograje, klasično pletene, odštela 12,5 evra. Po ponudbi, ki jo je za taisto televizijsko hišo predložil podjetnik Marjan Rogina (Ograje Rogina, Ptuj), bi tekoči meter enake ograje pri njih stal največ devet evrov ali pa morda še nekaj manj, glede na količino naročila blaga. Kot je za naš časopis povedal Rogina, naj bi vlada po podatkih, ki so mu jih predstavili novinarji Planet TV, naročila 125 kilometrov žične ograje oz. mreže. »Takšno kapaciteto smo v našem podjetju sposobni izdelati v 14 dneh. V 24 urah lahko proizvedemo 7.000 metrov. Poleg izdelave mreže imamo izkušnje in reference še s postavitvijo ograj. Pri nas bi jo lahko izdelali hitreje, kot pa bo trajal samo njen transport iz Kitajske, domnevno preko Poljske v Slovenijo,« pove Rogina in poudari, da je razočaran predvsem nad tem, da se je država, namesto da bi dala delo domačim podjetjem, odločila za tujega dobavitelja. Slovensko podjetje bi dobilo posel, delavci delo, denar bi ostal v Sloveniji in država bi od naročila pobrala davščine. »Okrog 35 odstotkov vrednosti naročila bi se v 30-60 dneh takoj vrnilo v proračun v obliki davščin in prispevkov. Ostalo pa še kasneje. Ta denar danes ostaja nekje na Kitajskem, Poljskem, naš proračun bo zanj prikrajšan. Nad to vladno potezo sem globoko razočaran. Od vlade bi pričakoval več modrosti. Za njih vrednost naročila ograje morda ne pomeni veliko denarja. Za nas davkoplačevalce takšen znesek predstavlja izjemno veliko denarja. Ne razumem, zakaj niso razmislili v smeri, da bi ta denar ostal doma,« še doda Rogina. Možnost postavitve tehničnih ovir oz. ograj na schengenski meji je predsednik vlade Miro Cerar napovedal v začetku preteklega tedna. Dejal je, da Slovenija meje ne bo zapirala, temveč bo vzpostavila nadzorovani prehod meje, da bodo begunce usmerjali na določene vstopne točke. Cerarju se sicer zdi tudi zaskrbljujoče, da val migrantov, ki ne pojenja. Mojca Zemljane Marjan Rogina iz podjetja Ograje Rogina: »Ograjo za zaščito meje bi lahko proizvedli na Ptuju, in to po nižji ceni, kot jo vlada kupuje v tujini.« Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: _ Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 10. novembra 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 odpis?! tisti nad 30 let za odpis," so le nekatere izmed izkušnje v šolstvu in se zato na nov razpis mi- razpis Prva zaposlitev v vzgoji in izobraževanju diskriminatoren. leto (v roku desetih mesecev) upokojijo. Skupaj s temi bo zavod sklenil dogovor, da bo oseba, ki se bo kmalu upokojila, sicer do upokojitve dobivala polno plačo, delala pa bo polovični delovni čas. Ostalo bo delal izbrani kandidat, ki mora ustrezati pogojem razpisa, ki bo prav tako v tem obdobju za polovični urnik prejemal celotno plačo. Mlade kadre bodo predvidoma lahko iskali do konca letošnjega leta, po upokojitvi delavca pa bo mladi kandidat dobil zaposlitev za nedoločen čas. In kar buri duhove pri tem razpisu, je naslednje: v njem naj bi bilo določeno, da bodo javni zavodi imeli možnost usposabljati in kasneje zaposliti le tiste posameznike, ki še niso opravili strokovnega izpita, ki iščejo prvo zaposlitev in so stari manj kot 30 let. Cilj razpisa, ki ga bodo izvajali v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, je zaposliti 300 učiteljev, za kar je v naslednji finančni perspektivi do leta 2020 namenjenih 5,4 milijona evrov, od tega 80 odstotkov iz Evropskega socialnega sklada. Dženana Kmetec „Smo tisti nad 30 let generacija X, ki je čakala napačen vlak?" Kaj o tem razpisu menijo tisti, ki so diplomirali in imajo pedagoško izobrazbo, a so starejši od 30 let in samo zaradi starosti ali morebitnih izkušenj v šolstvu ne morejo sodelovati na razpisu? Ina Kovše „Ta projekt je čista diskriminacija. Ne dobiš službe, če si star nad 29 let, in ne dobiš službe, če si mlajši s strokovnim izpitom ... To imamo v zahvalo, ker smo opravljali volontersko pripravništvo? 10 mesecev garanja za prazen nič? Takrat me nihče ni vprašal, kako se preživljamo z družino iz meseca v mesec, ampak uspeli smo. Vse za »boljšo« prihodnost. In kje smo zdaj? Ponovno na dnu, brez enega upanja. Kljub morebitni upokojitvi kakšnega učitelja iz naše občine sem med zadnjimi, ki bi me lahko zaposlili. Stara sem namreč 31 let in sodeč po tem projektu za odpis. Žalostno, ampak resnično. V šolstvu torej nimam prihodnosti. Kaj pa drugje? »Gospa, žal imate previsoko izobrazbo za to delovno mesto.« No, hvala lepa. Torej, mesta za nas pravzaprav ni nikjer. Konec julija je bilo na zavodu prijavljenih 1.760 brezposelnih oseb s pedagoško izobrazbo. Mislim, da je skrajni čas, da začnejo razmišljati o smotrnosti delovanja teh šol." Janja Radaš „30 jih imam, pa kaj! To je veleslavna poved, ki jo vidimo napisano ob tem ali podobnem jubileju in se ji iz srca nasmehnemo. Tokrat ni prav nič smešna. Po navadi s(m)o ljudje takrat v zaletu življenja in dihamo s polnimi pljuči na vseh področjih. Po navadi. Naša vlada veselo ruši vse stereotipe, ki jih je možno rušiti in zabije žeblje tako, da jih je nemogoče izpuliti. Trideseta leta niso več rosno mlada leta in tudi ne več v cvetu mladosti in zelo slabo je, če imaš ob tem še potrebne pogoje za službo. Aja, saj res, včasih potrebne pogoje. Ob tem, da si že težko dobil volontersko pripravništvo, po možnosti še večkrat zavrnjeno, ker razpisi za plačano pripravništvo so bili izdani le za določene ljudi in občine, je sedaj nezaželen strokovni izpit, ki je tako zelo opevan in praktično velik nesmisel vsemu. Strokovni izpit je bil pred mesecem ali dvema pogoj, da dobiš službo v izobraževanju, pa čeprav sama ne vidim smisla, saj je to le kos papirja, ki potrjuje, da 'obvladaš' nekaj, kar si lahko kadarkoli prebereš v zakonih, ki se itak spreminjajo. In samo za en sam mesec bi postavila vse vladnike, ki jim ta zakon diši, v razred brez kakršnekoli pomoči in praktičnega znanja, pa naj se znajdejo. Po koncu delovnega dneva, ki se ne konča ob 12 in ne traja cele štiri ure, kot jih večina misli, bi jim naložila še vsakodnevno skrb, kako se znajti z nič in iz tega npr. nekaj skuhati ali obleči otroku!" Foto: CG Sp. Podravje • Zakaj Ministrstvo za okolje in prostor Ptuju, Gorišnici in Markovcem ne izplača 700.000 evrov Ministrstvo v zahtevkih ugotovilo napake Za 22. oktobra so župani občin Ptuj, Gorišnica in Markovci vabili na slovesnost ob končanju 12 milijonov evrov vrednega projekta izgradnje kanalizacijskega sistema. V sklopu projekta so v treh občinah zgradili dobrih 40 kilometrov kanalizacijskih cevovodov, 11 črpališč in čistilno napravo na Forminu. Napovedana zaključna slovesnost je bila dan oziroma dva dni pred dogodkom odpovedana. Domnevno zato, ker ni vse tako, kot bi moralo biti. Kaj bi lahko bile napake, ki so se pojavile v »fotofinišu« tega velikega projekta, smo poizvedovali na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), ki je v vlogi posredniškega telesa. Pojasnili so nam, da nepravilnosti na projektu sicer niso ugotovili, a da je dokumentacija zahtevkov za izplačilo sredstev, ki so jo posredovali upravičenci (občine), vsebovala nekatere napake. »Napake v dokumentaciji pri vlaganju zahtevkov so praviloma računske in se občasno pojavljajo pri obeh podprojektih (Sklop 1: Gorišnica in Markovci ter Sklop 2: MO Ptuj). Včasih je treba na novo določiti tudi višino upravičenih stroškov oz. izdatkov posameznega zahtevka za izplačilo za dela, ki so bila izvedena v okviru projekta,« pravijo na MOP. Zaradi napak, ki Popravek: jih je MOP v vlogi posredniškega telesa ugotovilo, se občinam začasno zaustavi oz. zadrži izplačilo 700.000 evrov (400.000 evrov Gorišnica in Markovci ter 300.000 evrov MO Ptuj). Računske napake ter (ne)upravičenost stroškov Katere napake je ministrstvo odkrilo v dokumentaciji? »Gre za računske napake v situacijah. Poudarila bi, da so te situacije izjemno natančno pregledane in se morajo ujemati na cent natančno (postavk je več kot tisoč). Preverjajo se tudi upravičeni in neupravičeni stroški. To so dela, ki niso bila v prvotnih popisih, pa so se zaradi nuje na terenu izvedla in so se v zvezi s tem pojavili stroški. Kontrola na ministrstvu te stroške vsake posebej preveri, pregleda našo poslano dokumentacijo in jih odobri glede na pravila, ki veljajo za sofinanciranje in glede na nuj- »V članku »Gorazd Orešek v Mestno hišo...« (3. 11. 2015) novinarka navaja napačen podatek o plači župana MO Ptuj in sredstvih za poklicnega podžupana. Delovno mesto Župan IV - osnovna bruto plača je 3.280,48 EUR in ne 3500 EUR neto, kot je navedeno v članku.« Katja Gonc, MO Ptuj nost izvedbe. Nekatere stroške šteje za upravičene, drugih ne. V vmesnem času smo že uredili zadeve. Zahtevki za končne situ-arije so poslani na MOP, tako da lahko v kratkem pričakujemo nakazila. Šele sedaj bomo lahko podali tudi zahtevke za zadržana sredstva,« je v imenu občin Ptuj, Markovci in Gorišnica povedala koordinatorica projekta Minja Vučinic iz Skupne občinske uprave Sp. Podravje. Da so razlog za zadržanje sredstev računske napake v zahtevkih in da se ugotavlja upravičenost oz. neupravičenost priglašenih stroškov, so povedali tudi na MOP in dodali, da se napake v dokumentaciji zahtevkov za izplačilo pojavljajo naključno in na vseh projektih. Spomnimo. Občine Ptuj, Mar-kovci in Gorišnica so pogodbo za dotični projekt z izbranim izvajalcem del sklenile junija Iz evropske kohezije bodo počrpali 7,4 milijona evrov MOP je za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja občinam upravičenkam doslej nakazalo 6,1 milijona evrov, od tega Gorišnici in Markovcem 3,5 ter Ptuju 2,6 milijona evrov. Za Gorišnico in Markovce znaša vrednost trenutno zadržanih sredstev nekaj pod 400.000, za Ptuj pa nekaj manj kot 300.000 evrov. Poleg izplačila zadržanih sredstev, ki bodo nakazana, ko bodo občine napake odpravile, bo MOP nakazalo še preostanek sredstev, in sicer Gorišnici in Markovcem pol milijona ter Ptuju 135.000 evrov. Skupno se torej za območje občin Gorišnica in Markovci iz MOP pričakuje nakazilo v znesku okrog 900.000 evrov in za območje MO Ptuj 435.000 evrov. Gre za nakazila iz sredstev evropskega kohezijskega sklada in proračuna Republike Slovenije. Foto: Črtomir Goznik Gradnja kanalizacijskega sistema na območju občin Ptuj, Markovci in Gorišnica bo iz kohezijskih sredstev sofinancirana v znesku 7,4 milijona evrov, kar je za dober milijon evrov manj od predvidenega. 2013. 12-milijonski projekt je v izvedbo dobilo največje gradbeno podjetje v regiji - Cestno podjetje Ptuj (CPP), ki je bilo tudi edini prijavljeni ponudnik na razpisu. CPP je sicer delo na terenu razdelilo še nekaterim podizvajalcem. Pogodbe o 85-odstotnem sofinanciranju s sredstvi kohezijskega sklada (Evropska unija in Republika Slovenija) so s takratnim Ministrstvom za kmetijstvo in okolje podpisale šele spomladi 2014. Mojca Zemljarič 4 Štajerski TEDNIK Martinov tednik torek • 10. novembra 2015 Slovenija, Podravje • Letošnja vinska letina visoko nad 10-letnim povprečjem, obetajo se odlična vina Vinogradov in vinogradnikov vse manj, a mar Martinovo je dan, ko se celoleten trud, pot in znanje vinogradnikov in kletarjev združijo v kapljici zlatega ali rubinastega vina. In letos imajo nost je enkratna, pitnost je zelo lepa, vina so lepa in zaokrožena v okusu,« je povedal specialist za vinogradništvo Andrej Rebernišek. Stil vina se je v obdobju desetih let popolnoma spremenil: »Govorimo o svežih, sadnih, lepih, prepoznavnih sortnih vinih, nad katerimi so vinoljub-ci navdušeni. Še posebej letošnji letnik je prekrasen, sortna značilnost je enkratna, pitnost je zelo lepa, vina so lepa in zaokrožena v okusu.« Ob tem Rebernišek tudi opaža, da so vinski dogodki vse številčnejši ter da so ljudje prepoznali pomembnost vina in uživajo v njem. V petih letih izgubljenih 5.000 hektarjev vinogradov A v vinogradništvu ni vse tako krasno kot letošnji pridelek, namreč površina vinogra- Povprečne cene vina na domačem trgu po podatkih tržno informacijskega sistema, kjer se spremljajo cene v €/hl pri pridelovalcu: dov se krči, cena grozdja ne pokrije stroškov pridelave. »V zadnjih petih letih smo izgubili od 4.000 do 5.000 hektarjev vinogradniških površin. Bistveno več opuščanja zasledimo v Halozah, kjer govorimo vsaj o 300 hektarjih, in v Slovenskih Goricah blizu 100 hektarjev, to P&F Jeruzalem Ormož Foto: Črtomir Goznik Družba P&F Jeruzalem Ormož na leto v povprečju proda okrog 5 milijonov steklenic vina. Kot so pojasnili iz Ormoške kleti, večino vina prodajo na tujem trgu: „Tuji trgi nam prinašajo okrog 60 % prodaje, izvoz pa še povečujemo in smo trenutno največji izvoznik vin. Na več kot 20 tujih trgih smo tako lani prodali 3,2 milijona steklenic vina, na domačem, ki za nas še vedno ostaja ključen, pa okrog 2,1 milijona in smo zabeležili tudi zelo lepo rast prodaje 9,1 %." Slovenija je kot vinska država neprepoznavna, zato priložnost za prodor na tuje trge vidijo v skupnem nastopu slovenskih vinarjev: "Vstopanje na tuji trg zahteva dobro poznavanje trga, razmer v državi, poznavanje okusa vina posameznega trga in kupnih navad ter poznavanje konkurence. Predvsem pa je treba veliko fleksibilnosti in sledenju potrebam oz. trendom. Pri prodiranju na tuje trge sicer kot glavni problem vidimo trženje oz. nepovezanost slovenskih vinarjev. Priložnost za prodor tako vidimo predvsem v skupnem nastopu slovenskih vinarjev, tako velikih kot malih kleti, ter povezovanju na področju promocije in marketinga na tujih trgih, kjer trenutno poskuša vsak samostojno." V Makedoniji obdelujejo 110 ha vinogradov Podjetje P&F Jeruzalem Ormož pa se je pred nekaj leti odločilo investirati v Makedoniji. V Negotinu so že leta 2010 prevzeli klet, leta 2013 so končali z obnovo proizvodnega dela, letos pa so še povečali vinogradniške nasade. V Makedoniji tako obdelujejo že 110 ha vinogradov rdečih vinskih sort. „Ker imamo v svojih vinogradih premalo rdečega vina za aktivnosti na tujih trgih, smo se pred leti odločili investirati v Makedoniji, z lastno kletjo za zelo kakovostna rdeča vina. Prve rezultate pričakujemo že konec leta in mislim, da smo na dobri poti, kajti Makedonija ima odlične naravne pogoje za dobra rdeča vina, približno ista kot Južna Afrika, tako da bomo svoj program še dopolnili," je pojasnil lastnik p&f wineries Vladimir Puklavec. Iz vinogradov v Makedoniji tako v prihodnje pričakujejo milijon steklenic rdečega vina višje kakovosti. Monika Levanič je ocena zadnjih deset let,« je povedal Rebernišek. Osrednji razlog za krčenje vinogradov je po njegovem mnenju ekonomski. »Kdo bo danes vztrajal v pridelavi, če se stroški ne pokrivajo. Strošek pridelave, ki ga je izračunal kmetijski inštitut, je nad evro na kilogram grozdja, prodajne cene pa se gibljejo okoli 60 centov. Za tovrstno stanje v panogi so zagotovo krive napačne odločitve v letu 1999, ko so veliki vinski sistemi peljali napačno politiko. Bili smo postavljeni pred tezo, da je vina v Evropski uniji preveč in da so naše cene previsoke. Nato smo drastično spuščali cene in vinski sektor se je zrušil. Se pa zadeve sanirajo,« je povedal. Obnovi se manj kot polovica potrebnih vinogradov Kot ugotavlja, se ponovno povečuje povpraševanje po obnovah. Namreč v Sloveniji bi morali letno obnoviti vsaj med 700 in 800 hektarji, letno pa nogradniki obnovijo od 250 do 300 hektarjev. Kakovost vina Namizno vino Deželno vino PGO Kakovostno vino ZGP Vrhunsko vino ZGP Barva Belo Rdeče Belo Rdeče Belo Rdeče Belo Rdeče 2004 6G 65 75 || 120 121 || 185 337 H 403 2005 62 69 75 102 110 186 326 395 2006 64 87 141 417 2007 68 98 146 434 2008 72 102 159 441 2009 73 92 144 450 2010 52 119 192 535 2011 74 118 201 558 2012 77 122 209 551 2013 94 117 233 509 2014 117 134 217 542 Vir: TIS V tabeli so cene pri pridelovalcu vina. (Delež proizvajalca v drobnoprodajni ceni pa v povprečju znaša pod 50 %, opozarjajo na ministrstvu.) -I ■IIIIII L. to J'1 i i i i i > A Foto: Črtomir Goznik »Ciklus obnov je zelo nizek že zadnjih deset let, zato so tudi posledice takšne, kot so. Struktura nasadov je zelo stara, še posebej v Halozah, v Slovenskih goricah se je v zadnjih letih več obnavljalo, še posebej po toči leta 2008, ko je bila potrebna sanacija.« Za obnovo vinogradov pa so v prvi vrsti potrebne kakovostne trsne cepljenke. Da je pri nas trsničarstvo dobro razvito in da je kakovost sadilnega materiala na zelo visokem nivoju, je prepričan Rebernišek. »Po 90 letih so se uvedle nove tehnologije, kakovost pridelave je na vrhunskem nivoju. Po podat- kih, ki jih imam, naj bi se 70 % pridelave izvozilo, kar kaže na to, da imajo trsničarji znanje in znajo pridelovati. Slovenska posebnost pa je, da nismo znali zadržati selekcije. V devetdesetih letih smo imeli selekcijo doma, ko smo leta 2004 vstopili v Evropsko unijo, smo se odločili, da priznavamo zgolj certificiran material. Ustrezne službe takrat niso opravile svojega dela, posledica je, da smo prisiljeni večino izhodiščnega materiala uvoziti. Vinogradniki in vinarji so se do novega leta dolžni vpisati v register pridelovalcev grozdja in vina. V register pridelovalcev grozdja in vina so se dolžni vpisati vsi, ki obdelujejo 0,05 ha oz. 500 m2 vinogradov ali več, tisti, ki obdelujejo manjšo površino, pa le, če pridelek tržijo. Ob tem se bo 1. januarja 2016 začel na območju Evropske unije uporabljati nov sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte, v skladu s katerim bo moral vsak, ki bo želel zasaditi ali obnoviti vinograd, predhodno pridobiti ustrezno dovoljenje. »Po novi direktivi bodo do sredstev za prestrukturiranje vinogradov upravičeni le tisti, ki bodo trto obnavljali na obstoječih nasadih. Če pa bodo sadili na novih površinah, kjer raba ni vinograd, ne bodo upravičeni do teh sredstev. Kdor razmišlja o širitvi dejavnosti in saditvi na nove površine, naj si sadilne pravice dobi do novega leta, saj bo v t.i. prehodnem obdobju obnova še možna,« opozarja Rebernišek. Hkrati pa nova evropska zakonodaja predpisuje visoke kazni za tiste, ki bodo sadili vinograde brez dovoljenja ali pa vinogradov nimajo vpisanih v register in tržijo vino, mošt ali grozdje. torek • 10. novembra 2015 Martinov tednik Štajerski TEDNIK 5 Razdrobljenost pridelave (velikostni razredi glede na površino vinogradov, ki jih obdeluje posamezen pridelovalec; vir: RPGV, stanje 22. 6. 2015) tinovanje ostaja velik praznik vinoljubci ob martinovem obilo razlogov za veselje. »Letošnji letnik je prekrasen, sortna značil- Slovenci po količini popitega vina na petem mestu Na EU-nivoju se dela ocena potrošnje na osnovi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog - trenutno so razpoložljivi podatki za vinsko leto 2010/11 in ti za Slovenijo znašajo 36,3 litra/prebivalca. Na podlagi istega vira znaša povprečje 27 evropskih držav 26,4 litra/ prebivalca. Največje porabnice, po podatkih kmetijskega ministrstva, so Francija s 43,9 litra, Portugalska 43,2 litra in Luksemburg 42 litrov; Slovenija je na petem mestu. Uvoz in izvoz sta bila v preteklih letih uravnotežena, zadnja leta pa se uvoz povečuje, uvažamo pa v glavnem namizno vino, ki ga glede na strukturo pridelave in potrošnje primanjkuje. V letu 2014 je izvoz dosegel 7,6 milijona litrov. Glavni trgi za slovensko vino so Nemčija, ZDA, Hrvaška, Nizozemska, Bosna in Hercegovina ter v zadnjih letih Češka. Uvoz je v letu 2014 dosegel 12,8 milijona litrov vina. Glavne države izvoznice na naš trg so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska. Neregistrirana pridelava tudi zaradi izogibanja obdavčitvi Sicer pa je bilo po podatkih kmetijskega ministrstva v register pridelovalcev grozdja in vina vpisanih 15.670 ha vinogradov, pridelek se redno prijavlja s slabih 14.000 ha, iz zajema rabe kmetijskih zemljišč pa je razvidno, da je na ozemlju Slovenije nekaj manj kot 19.300 ha vinogradov. V register je vpisanih 30.000 pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina, za stekleničenje je registriranih dobrih 2300 pridelovalcev, od tega je 11 večjih (preko 500.000 litrov letno). V integrirano pridelavo je vključenih 8500 ha, v ekološko pa 400 ha vinogradov. Razlog za sorazmerno velik del neregistrirane pridelave (predvsem v preteklosti) je deloma v veliki razdrobljenosti in posledično neobvezni prijavi, deloma pa tudi v izogibanju prijavam s ciljem izogibanja Foto: Črtomir Goznik Koliko so vredna arhivska vina Ptujske kleti Ptujska klet upravlja bogato zbirko arhivskih vin in hkrati z najstarejšim arhivskim vinom v Sloveniji - zlato trto letnika 1917. »Steklenice te polnitve niso naprodaj, saj predstavljajo neprecenljivo gospodarsko, panožno in nacionalno bogastvo. Poleg tega smo v družbi sprejeli strategijo, da arhivskih vin letnikov, katerih zaloge so manjše od sto steklenic, sploh ne dajemo v prodajo. Arhivska vina prodajamo v skladu s poslovno politiko najzahtevnejšim vinskim poznavalcem in ljudem, ki s simbolom arhivskega vina obeležujejo različne jubileje. Seveda tiste letnike, ki jih je dovolj na zalogi in ki so v postopkih organoleptičnih testov pokazali ustrezno vitalnost procesov staranja,« je pojasnil direktor Ptujske kleti Vinko Mandl. O tem, koliko steklenic arhivskega vina hranijo, kakšna je njihova vrednost ter v kakšnem cenovnem razponu se gibljejo cene arhivskih vin, ptujski vinarji ne želijo govoriti. Časnik Delo je sicer letos avgusta poročal, da naj bi bilo v arhivski vinoteki Ptujske kleti 173.000 buteljk, njihova skupna maloprodajna vrednost je 27,5 milijona evrov. Kot so še zapisali v Delu, naj bi cena za buteljko najstarejšega vina, ki je v prodaji, zelenega silvanca iz leta 1921, znašala skoraj 55.000 evrov. Cene vin letnikov do 1949 znašajo po nekaj tisoč evrov za steklenico, po letniku 1950 so cene nižje od 600 evrov. MZ Količina pridelka po letih, prijavljena v RPGV (v mio. litrov) 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 61,849 53,255 49,758 64,088 52,071 55,135 49,379 56,692 42,721 50,022 46,003 Gibanje zalog po letih (v 1.000 litrih; vir: RPGV; stanje zalog na dan 31. 7.) 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 34,400 39,200 35,400 32,359 40,179 41,245 38,095 34,679 41,108 33,888 30,314 Velikostni razred Površina vinogradov (ha) Št. pridelovalcev < 0,1 ha 814 (5 %) 10994 (37 %) 0,1-0,5 ha 2997 (20 %) 14054(47 %) 0,5-1 ha 1466 (9 %) 2097 (7 %) 1-2 ha 1851(12 %) 1321(5 %) 2-5 ha 2636(17 %) 860 (3 %) > 5 ha 5842 (37 %) 416 (1 %) administrativnim postopkom, predvsem pa obdavčitvi, menijo na ministrstvu. Večina vinogradov na Štajerskem manjša od hektarja Več kot 90 % pridelovalcev na območjih, kjer je velikostna struktura najbolj razdrobljena (Štajerska, Prekmurje, Dolenjska, Bela krajina, Bizeljsko-Sremič) obdeluje manj kot en hektar vinogradov; manj kot pol hektarja pa obdeluje večina pridelovalcev v vinorodnih območij Prekmurje (95 %), Dolenjska (94 %) in Bela krajina (93 %). Največji premiki k izboljšanju velikostne strukture vinogradov so se zgodili na območju vinorodnega okoliša Goriška brda, in sicer v tem okolišu 62 % pridelovalcev obdeluje več kot 1 ha vinogradov, 15 % pa jih obdeluje več kot 5 ha vinogradov. Mojca Vtič Na vinorodnem območju Slovenije pridelujemo 48 sort vinske trte, zastopanost glavnih sort (vir RPGV, julij 2013): Vinorodna dežela Primorska (6490 ha) Vinorodni deželi Posavje in Podravje (9537 ha) Sorta % Sorta % Refošk 21 Laški rizling 20 Malvazija 13 Zametovka 9 Merlot 13 Sovinjon 8 Rebula ■ & 10 Modra frankinja 7 Foto: Črtomir Goznik Še sreča, da ni vino na recept! Tisti, ki se na to spoznajo, pravijo, da je vino najstarejše zdravilo, ki ga je izdelal človek, kar dokazujejo papirusi starih Egipčanov, ki segajo vse do leta 2200 pred našim štetjem. Vino je obdržalo pomembno vlogo v zdravstvu tudi pri starih Grkih. Hipokrat, oče moderne medicine, ga je priporočal kot razkužilo, za zdravljenje driske in lajšanje bolečin pri porodu (no, mogoče ni manj bolelo, ampak če se ga je porodnica nalila, ji je bilo vseeno - vsaj nekaj časa). V podobne namene so ga uporabljali Rimljani. Tudi krščanska vera je igrala pomembno vlogo pri promoviranju uživanja vina, a tudi islamski zdravnik Avicenna je v 11. stoletju trdil, da je vino učinkovito pri prebavnih motnjah, toda uporabljali so ga lahko le za površinske rane, saj islamska sveta knjiga prepoveduje uživanje kakršnegakoli alkohola (čir na želodcu torej ne pride v poštev kot izgovor). Vino je bilo dolgo časa v uporabi tudi zato, ker je skozi zgodovino vedno primanjkovalo čiste in varne pitne vode. Ob koncu 19. oz. v začetku 20. stoletja pa se je pogled na vino oz. alkohol ter njegov vpliv na zdravje spremenil, saj je alkoholizem postajal vedno večji problem, hkrati pa so študije kratko- in dolgoročnih učinkov alkohola pokazale, da je le-ta škodljiv za zdravje. Tudi zato je prišlo do prohibicije v ZDA v 20. letih prejšnjega stoletja! Zdravniki so opozarjali na nevarnost prevelikega uživanja alkohola, saj naj bi to povečevalo tveganje za različne bolezni. Konec 20. in v začetku 21. stoletja pa se je ponovno pojavilo zanimanje za ugodne učinke vina na zdravje, saj so raziskave pokazale, da ljudje, ki pijejo zmerne količine vina, živijo v povprečju dlje kot tisti, ki ne pijejo vina, oz. tisti, ki pijejo velike količine vina. Leta 1991 je neki francoski znanstvenik predstavil študijo o t. i. francoskem paradoksu. Opazil je, da je pri Francozih nagnjenost k srčno-žilnim obolenjem nižja kot pri Američanih in Angležih, pa čeprav vsi uživajo podobno »nezdravo« količino maščob in kalorij. Njegova teorija je bila, da je to posledica uživanja zmernih količin rdečega vina pri Francozih (kozarček ob vsakem obroku!). In potem so tudi drugod po svetu priznali, da je uživanje zmernih količin vina ob obroku neškodljivo. Pozitiven vpliv naj bi imela sestavina resveratrol, ki jo najdemo v kožicah grozdja - belega in rdečega. A ker vino iz rdečih sort pridelujejo drugače kot tistega iz belih, je v rdečih sortah več resveratrola in je posledično bolj zdravo. Zdaj bi vam lahko na dolgo in široko popisovali, na katere organe vse pozitivno vpliva vino, ampak nam verjemite na besedo: vino je tudi zdravilo. Na srečo ni tako zelo zdravilno, da bi ga morali v lekarnah kupovati po kapljicah, zato je še zmeraj na voljo na litre. Ampak je pa zdravilno. (Tako da naj ministrica za zdravje neha mahati s svojim grozilnim prstom; ji bo kdo pokazal kateri drugi prstek!) jš 6 Štajerski TEDNIK Politika torek • 10. novembra 2015 Svet je majhen Teorije zarote Odkar so naše meje pod neposrednim udarcem begunske krize, se tudi v časopisih in na spletnih straneh vedno pogosteje pojavljajo teorije zarote. Za pripadnike »ameriškega tabora« je Rusija kriva za begunski val. Moskva, zgodovinska zaveznica sirijskega predsednika Al Assada, pomaga pri etničnem čiščenju na Bližnjem vzhodu in skuša postaviti EUpod pritisk. S tem podpira Assada v pripravah na morebitne volitve, ki bodo sklicane po mednarodni konferenci o Siriji istočasno, pa Evropejcem, ki so se postavili na stran ameriških sankciji v ukrajinski krizi, vrača udarec. Za pripadnike »ruskega tabora« pa je kriza, ki smo ji priča, le ena od številnih posledic ameriškega projekta destabilizacije sredozemskega prostora in slabitve skupne Evropske unije. V zadnjem intervjuju za francoski časnik Le Monde italijanski pisatelj Umberto Eco zelo elegantno spominja, da nas »teorije zarote razbremenjujejo odgovornosti« in da na žalost imamo danes tako razvite kanale za komunikacijo, da se laži hitro širijo. »Vpreteklosti je moral pisec tako lažnih kot resničnih informacij najti urednika, ki jih je objavil. Danes lahko na spletu vsak protimuslimanski lažnivec ali antisemitski kreten objavi svojo zaroto«. V resnici nam danes ni treba iskati prav nobene teorije zarote pri razumevanju razlogov begunske krize. Dober del prebivalcev Bližnjega vhoda in osrednje Azije je na poti zato, ker geopolitična slika to omogoča in ker tako močan val migrantov ustreza in Ruski federaciji in Združenim državam Amerike. Putinu in Obami se ni treba dodatno angažirati za to, da bi oba dosegla edini skupni cilj, ki ga verjetno imata, in to je slabitev Evropske enotnosti. Selitev velikega števila prebivalcev muslimanskega sveta temelji - kot smo že napisali - na načrtnem etičnem čiščenju določene regije, na iskanju novih virov financiranja s strani terorističnih skupin (npr. ISIS) in na širjenju kratkoročne in dolgoročne destabilizacije v širši geopolitični prostor. To niso neposredni cilji Rusije, ZDA ali celo Kitajske, ampak le posreden rezultat njihove zunanje politike zadnjih let v tem smislu, pa seveda lahko rečemo, da so begunci politično orodje. Kriza, kri smo ji priča, jasno dokazuje, da svet išče novo ravnovesje moči, ki nam bo omogočalo normalno zunanjo politiko. Obdobje ene same velesile, ki si lahko nadene značko planetarnega policista, je minilo. ZDA ali bolje rečeno Barrack Hussein Obama je dejansko naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da je nadaljeval na najslabši način že tako in tako slabo mednarodno politiko svojega predhodnika in popolnoma oslabil privlačnost ameriškega modela, na katerem je temeljil svetovni red in enotnost Severno-atlantskega zavezništva. Washington je napačno ocenil in posledično napačno ravnal pri vsaki krizi v zadnjem osemletju. Ravnal je - verjetno ne da bi se zavedal - skoraj vedno proti lastnemu državnemu interesu. Znotraj takšne slike pa EU še enkrat dokazuje, da ni zrela za samostojno, enotno politiko. Unije kot federacije verjetno ne bo nikoli. Države na Stari celini so enotne le, če imajo skupnega sovražnika in če jih nekdo - močnejši - primerno nadzoruje in vodi. Za skupno usodo je potrebno zavedanje, da smo v preteklosti že bili enotni. Da smo imeli skupno »državo«, ki se je imenovala Sveto Rimsko Cesarstvo in da prav nič nam ne prepričuje - če pozabimo na egoizem- da obudimo Evropo. Imamo preteklost, imamo dediščino, moramo imeti le voljo. Razdeljeni nikoli ne bomo ponovno pomemben faktor mednarodne ureditve. Lahko pokažemo pot vsem drugim in preprečimo, da se oblikuje novi svetovni - kot vedno do danes - na pogorišču velike svetovne vojne. Do danes smo vedno odgovorili na krize napačno in prepozno. Tudi na begunsko. Čas bi bil, da se od vsega tega kaj naučimo. Nobena teorija zarote ne predvideva takšen scenarij! Le zakaj? Laris Gaiser Ptuj • Kaj bi pomenila omejitev objave svetniških vprašanj in pobud v »Omejitev števila pobud bi bila slej Uredniški odbor občinskega časopisa Ptujčan je nedavno obravnaval predlog o omejitvi objave cionalno rabo časopisnega prostora ali morebiti željo po tem, da se nekatera mnenja in pobude Zadnji dve številki Ptujčana sta izšli v novi vsebinski in grafični zasnovi. Odgovorna urednica Katja Gonc pravi, da se prostor za svetniška vprašanja in pobude ter sporočila političnih strank namenja tudi v prenovljeni vsebini Ptujčana. »Uredniški odbor mi je naložil, da pripravim osnutek kriterijev za izbor pobud, ko te presegajo dolžino ene strani časopisa in je potreben izbor. O njih bomo razpravljali in jih uskladili na naslednjem sestanku uredniškega odbora,« pojasnjuje Gončeva. Na vprašanje, ali se ji zdi primerno, da se v občinskem časopisu, ki ga izdaja in financira občina, omejijo svetniška vprašanja in pobude, ki jih mestni svetniki prinašajo iz okolja, v katerem so jim volivci zaupali mandat, odgovorna urednica poda naslednji odgovor: »V Ptujčanu je pet strani namenjenih delu mestnega sveta in občinske uprave, tako so odločili člani uredništva, ki so v skladu z odlokom o mediju Ptujčan pri svojem delu neodvisni in samostojni. S tem je doseženo ravnovesje med vsebinami mestnega sveta in drugimi prav tako pomembnimi deli življenja in delovanja v MO Ptuj.« Svetniška vprašanja in pobude so sicer v celoti (z odgovori pristojnih) objavljena na občinski spletni strani. Glede na to, da starejša populacija občanov interneta ne uporablja, Gončeva pravi, da se občani s pobudami in vprašanji, ki jih na mestnem svetu predstavijo svetniki, lahko seznanijo tudi na sedežu občine. »Občinska uprava je odprta in je servis občanom, zato so informacije ažurno na spletu, dosegljivi smo po telefonu in imamo sprejemno pisarno, ki je na voljo za različna vprašanja. Če bi občani, ki nimajo dostopa do interneta, želeli pobude in vprašanja mestnih svetnikov prebirati v celoti, se lahko obrnejo na sprejemno pisarno.« Za mnenje o tem, da bi se objava svetniških pobud in vprašanj v Ptujčanu omejila oziroma da bi se nekatere izmed njih v skrajnem primeru lahko celo izločilo iz objave, smo povprašali predstavnike svetniških skupin in svetnike posameznike. V županovi Listi ZA Ptuj se na naša novinarska vprašanja niso odzvali. V drugi največji svetniški skupini, Listi dr. Štefana Če-lana, so o predlogu povedali: »V parlamentarni demokraciji je dolžnost izvoljenih predstavnikov, da so v nenehnem stiku s svojo volilno sredino, ki jim posreduje pobude in vprašanja, povezana z zadovoljevanjem njihovih interesov. Zato je kakršnokoli omejevanje tovrstnih aktivnosti in preprečevanje informiranosti o njihovih pobudah v nasprotju z načeli parlamentarne demokracije.« V SDS-u o predlogu pravijo naslednje: »Ptujčan je namenjen temu, da občane obvešča o delu organov občine, občinske uprave in četrtnih skupnosti, med drugim objavlja odgovore na postavljene pobude in vprašanja. Vse navedeno je razvidno iz programske zasno- +PTUJČ Ptujčan po novem izhaja v prenovljeni objavo svetniških pobud in vprašanj. Bo Markovci • S sedme seje občinskega sveta Predlog proračuna z veliko če-ji ... Minulo sredo so se markovski svetniki sestali na sedmi redni seji občinskega sveta, na kateri je bila njihova najpomembnejša naloga poslati predlog proračuna za leto 2016, ki sta ga pripravila župan in občinska uprava, v javno razpravo. STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se na wwmfe^fífc„ií Če sklepamo po lanskih zapletih z začetkom obravnave proračuna 2015, ko svetniki na prvi seji sploh niso hoteli županovega predloga proračuna poslati med občane, najbrž župan Milan Gabrovec pred tokratno sejo ni ravno mirno spal. Pa bi lahko: svetniki so njegov predlog potrdili in 15-dnevna javna razprava se je lahko začela. Ni seveda šlo brez očitkov, da je župan proračun pripravil na svojo roko, ne da bi se posvetoval s kom od svetnikov ali političnih strank, ampak ker je to njegova naloga, se Gabrovec ni dal: on bo pripravil predlog za javno razpravo in o tej njegovi pravici nima v Markovcih nihče ničesar razpravljati! Ko je potem opozicijski svetnik Franc Rožanc na začetku svoje razprave zatrdil, da je pripravljeni predlog proračuna 2016 všečen ljudem, smo pričakovali, da se bo razprava o njem končala v minuti ali dveh. Pa je bilo hitro razumeti, da je treba besedo »všečen« dati v narekovaj, saj so Rožanc in za njim še nekateri drugi svetniki ugotavljali, da je v predlogu pri mnogih investicijah preveč če-jev: če bo razpis za kanalizacijo, ta v Novi vasi bo; če bo ostal več kot milijonski priliv iz koncesije Dravske elektrarne (pa se lahko zgodi, da tega denarja bo), bodo nekatere investicije izpeljane, sicer pa ne; če bo občina uspešna na evropskih razpisih, nekaj bo ... »Kaj pa če tega denarja, na katerega računamo, ne bo?« so se spraševali črnogledi svetniki. Kljub dvomom so na koncu poslali v javnost županov predlog, in če bo šlo vse po načrtih, bodo proračun za prihodnje leto v Markovcih dobili že letos. Potem pa ga bodo, če se bo uresničil kateri od črnih scenarijev glede državnega in evropskega sofinanciranja, med letom z rebalansom pač prilagajali novo nastalemu stanju. Kako bodo porabili proračunski denar In kaj bodo osrednje postavke proračuna za leto 2016, v katerem bo po trenutnem predlogu 5,3 milijona evrov prihodkov (na občini vsaj za leto 2016 še računajo na prihodek od kon-cesnine za Ptujsko jezero) in 6,2 milijona evrov odhodkov? Kot je razložil župan, bodo prvenstveno nadaljevali že v letu 2015 začete večletne projekte: ureditev mansarde občinske stavbe, nakupi zemljišč ob novih trasah cest, kanalizacij, kolesarskih stez, pločnikov itd., kolesarska steza Zabovci-Borl, kolesarska steza Vopošnica, rekonstrukcija javne poti Zabov-ci-Spuhlja, pločnik Borovci, kolesarska steza Zabovci-Markovci, krožišče pri obrtni coni (pri Kmetijski zadrugi), javna razsvetljava v Bukovcih in Stojncih, Markovski svetniki so predlog proračuna poslali v 15-dnevno javno obravnavo... Foto: jš torek • 10. novembra 2015 Politika Štajerski TEDNIK 7 občinskem časopisu kot prej izkoriščena politično« svetniških pobud in vprašanj v tem mediju. Poraja se dvom, ali gre pri predlogu zgolj za ra-skozi občinski časopis prezentira, drugih pa ne. vsebini, formatu in predlog obveljal? sr i Foto: Črtomir Goznik grafični zasnovi. Že kmalu naj bi v njem omejili tudi ve časopisa, iz katere izhaja, da je namenjen predvsem informiranju občanov. Pobude in vprašanja člani mestnega sveta postavljamo tudi zato, ker nas na določeno problematiko opozorijo občani. Prav je, da so ti seznanjeni s tem, da smo svetniki njihovo pobudo prenesli naprej in kakšen je odgovor. Vse doslej z objavo ni bilo težav, zato v svetniški skupini SDS menimo, da bi morala objava v prihodnje potekati v enaki obliki kot doslej. Če bi se zaradi velikega obsega pobud in vprašanj v posamezni številki Ptujčana pojavila težava z njihovo objavo, se lahko tudi smiselno skrajšajo, vendar naj to velja v enaki meri (sorazmerno) za vse pobude in vprašanja.« V stranki SMC pojasnjujejo, da o predlogih in pobudah uredniškega odbora Ptujčana do sedaj niso bili podrobno seznanjeni. »Po pridobljenih dodatnih informacijah je mnenje sve- tniške skupine SMC, da je Ptujčan mesečnik, ki vsem občanom MO Ptuj omogoča informiranost o aktualnem dogajanju v občini. Ocenjujemo, da so pobude in vprašanja velikokrat sporočilo občanov preko svetnikov in hkrati povratna informacija pristojnih strokovnih služb. Menimo, da rubrika vsekakor mora ostati, urednik z uredniškim odborom pa naj oblikuje morebiti potrebne kriterije objave. Kriteriji objave so lahko dolžina vprašanja oz. odgovora, aktualnost vprašanja, razmerje med individualnim in splošnim, ponavljanje pobude, vprašanja in podobno.« Robert Šegula, svetnik Neodvisne liste za razvoj MO Ptuj, pa meni, da je bolj kot objava ali neobja-va pobud pomembno, da se čim prej najdejo rešitve za problematiko, na katero mestni svetniki opozarjajo. Mojca Zemljarič Kdo se s predlogom ne strinja, kdo je nad njim razočaran in kdo meni, da bi se ga lahko izkoriščalo po politični plati Socialni demokrati (SD) predlogu o omejitvi objave svetniških pobud in vprašanj nasprotujejo. »Ker verjamemo, da uredniški odbor ne želi postati organ cenzure, smo pripravili kompromisni predlog v obliki pobude uredniškemu odboru, da naj se objavi skrajšana verzija postavljenih vprašanj in pobud, in le tistih, ki so v skladu s poslovnikom vloženi pravočasno in v pisni obliki. Pobude in vprašanja so poslovniški institut svetnikov, s katerim se opravlja pravica občanov do informiranosti. Zavedati se moramo, da so mnoga svetniška vprašanja dejansko vprašanja naših občanov, zato je omejevanje objav diskriminatorno tudi do občanov, saj postavlja subjektivne vrednostne sodbe glede izkazane pomembnosti vsebine vprašanja. Ob ustanovitvi medija je bilo zagotovljeno, da Ptujčan ne bo postal klasični časopis, konkurenčen lokalnim medijem, saj to ni njegov namen. Ptujčan mora biti orodje za informiranje občanov o delu mestnega sveta, kar je tudi njegova glavna naloga: obveščati o delu občinskih organov, mestnega sveta, župana ... Po našem mnenju tudi ni korektno govoriti o tem, da je vse dostopno na spletu, saj vemo, da veliko ljudi ne uporablja interneta -bodisi ker nimajo dostopa ali niso vešči uporabe in enostavno ne znajo,« so povedali v ptujskem odboru stranke SD. Janez Rožmarin, svetnik NSi, je nad tako nepričakovano spremembo v Ptujčanu razočaran. »Občinsko glasilo je bilo in naj ostane predvsem za občinska sporočila in dogodke, ki so za sporočila o delovanju občinske politike in mestnega sveta dokaz, kako sorazmerno izboljšati razmere na celotnem območju občine. Naj bosta želja in namen, da se ne bi preveč omejevalo pri sporočanju o pobudah, četudi to kdaj zavzame več strani, saj je to edini način, da se vidi, koliko se predstavniki ljudstva trudijo preko pristojnih služb opozarjati na sprotne potrebe in izboljšave razmer. Objavi naj se čim več. Tudi vsi dogodki naj bodo ponazorjeni s fotografijami, pa četudi z manj teksta. S tako zelo omejenim številom znakov pri strankarskih člankih se nihče ne strinja, saj je praktično časopis namenjen ravno delovanju občinske politike in njenih akterjev s strankarskimi sestavami.« Miša Pušenjak, svetnica SLS, pravi, da težave, povezane s časopisnim prostorom in s tem povezanimi stroški povsem razume. »Dejstvo pa je, da problematika pobud pogosto zahteva nekaj več prostora. Prepričana sem, da bi omejitev števila pobud bila slej kot prej izkoriščena politično in bi bila objava reducirana po tej plati. Zato se nikakor ne morem strinjati, da bi se vplivalo na število objavljenih pobud. Moj predlog je, da predlagatelj omeji število znakov za objavo. Sama se pri svojem delu pri pisanju strokovnih člankov pogosto srečujem s temi težavami, zato vem, da je krajšanje vedno izvedljivo.« Zakaj nihče ne prebarva novega markovskega vrtca Če vas pot zanese mimo novega markovskega vrtca, ki je na zunanji strani v precejšnji meri obložen z lesom, ste najbrž opazili, da ga nihče ne barva. In to marsikoga moti, saj so občani prepričani, da gre za slabo vzdrževanje, zato mnogi ogorčeni kličejo v vrtec ali šolo. Pa sploh ne gre za malomarnost. Tovrstne lesne obloge se ne barvajo, smo izvedeli na zadnji seji občinskega sveta, les se »sam vzdržuje«. Res, da spremeni barvo, vendar je to čisto običajen potek njegovega vzdrževanja. Ni pa najbrž čisto običajno, da so v treh letih, odkar je novi vrtec v uporabi, v njem opazili že 87 najrazličnejših večjih ali manjših napak, je opozoril svetnik Igor Ambrož in se vprašal, ali gre za slab vgrajeni material ali za površno izvedbo del. stopnice na jezero, odvajanje meteornih voda, čiščenje odvodnih kanalov, sekundarna kanalizacija v Bukovcih na nekaterih krajši odsekih, kanalizacija v Novi vasi, večnamenski center Sobetinci, namakanje in komasiranje kmetijskih zemljišč (če bo dovolj zainteresiranih lastnikov zemljišč), komasacija stavbnih zemljišč v Markovcih, ureditev nekaterih vaških kapel in kužnih znamenj, investicijsko vzdrževanje šole (letos naj bi zamenjali zastarela svetila), sofinanciranje gradnje šole dr. Ljudevita Pivka v Ptuju in financiranje številnih društev v občini. Novi projekti v letu 2016 pa so: krožišče pri trgovini Špic v Markovcih, križišče pri obrtni coni, ureditev dovozne poti pri ribnikih, v Zabovcih bodo uredili možnost za kampiranje in parkiranje avtodomov, kanalizacija in vodovod v Novi vasi (ta investicija je pogojena s sofi- nanciranjem v višini 975.000, saj celotna vrednost znaša 1,2 milijona evrov) ter projekti, ki so bili zaradi pomanjkanja sredstev v letu 2015 opuščeni in preneseni v leto 2016: energetska sanacija občinske stavbe, kolesarska steza Zabovci-Markovci (prenesena v leto 2017), rekonstrukcija javne poti Bukovci-Nova vas in ureditev ograje na pokopališču. Še vedno ostaja tudi subvencioniranje omrežnine za vodo in kanalščino za občane - oboje v višini 50 %. V nadaljevanju seje so marko-vski svetniki spremenili odlok o gospodarskih javnih službah, sprejeli predlog odloka o odvajanju in čiščenju padavinske in komunalne vode, potrdili imenovanje direktorice Zdravstvenega doma in direktorja Knjižnice Ivana Potrča ter potrdili sklepe o nakupu nepremičnin in povračilu odškodnin. jš Sveti Andraž v Slov. goricah • Z devete redne seje Potrdili nove cene komunalnega prispevka Andraški občinski svet je na minuli seji potrdil več sklepov, med drugim rebalans občinskega proračuna in predlog programa opremljanja stavbnih zemljišč. Predlog rebalansa na prihod-kovni strani predvideva okrog 40.000 evrov manj od načrtovanega oziroma 1.220.217 evrov. Na odhodkovni strani z rebalansom nižajo sredstva v višini dobrih 70.000 evrov na skupaj 1.021.112 evrov. Proračunski presežek znaša 199.000 evrov. Na dnevnem redu je bila tudi obravnava predloga programa opremljanja stavbnih zemljišč (drugo branje). Kot so z odlokom potrdili svetniki, velja za celotno območje občine eno obračunsko območje. Za eno-stanovanjsko stavbo 200 m2 in gradbeno parcelo 500 m2 bo za celotni komunalni prispevek treba odšteti 3.306 evrov, za enako velik objekt in gradbeno parcelo za poslovne namene 3.765 evrov, za nestanovanjske kmetijske stavbe pa 1.785 evrov. Svetniki so potrdili tudi idejno dokumentacijo za nakup prostorov za zdravstveno ambulanto Vitomarci. Kot smo že poročali, naj bi bila zdravstvena ambulanta skupaj z zobozdravstveno Svetniki so potrdili tudi nove cene komunalnega prispevka. Za enostanovanjsko stavbo 200 m2 gradbeno parcelo 500 m2 bo za celotni komunalni prispevek treba odšteti 3.306 evrov. Občina bo delež za OS Ljudevita Pivka zagotovila v treh letih Andraški občinski svet je na minuli seji obravnaval tudi točko sofinanciranje izgradnje Osnovne šole Ljudevita Pivka. Z občino Sv. Andraž je bila namreč podpisana pogodba o sofinanciranju, a po glavarini učencev v tej šoli. Podpisane pogodbe z drugimi občinami pa predvidevajo plačilo po številu prebivalcev, kar po izračunu za andraško občino pomeni sofinanciranje v deležu 32.282 evrov. Občinski svet se je strinjal, da bo zagotovil sofinan-cerski delež v tem znesku, a spremenil dinamiko financiranja. Namesto v dveh letih bodo sredstva zagotovili v treh letih: 2016, 2017 in 2018. in trgovino na novi lokaciji v poslovnem objektu, za katerega občina išče investitorja. Dosedanji prostori zdravstvene ambulante, ki so v občinski stavbi, so namreč v slabem stanju. Kot je razvidno iz idejnega projekta, bodo novi prostori zdravstvene ambulante merili 74 m2. Celotna investicijska vrednost je ocenjena na 108.885 evrov, nakup pa planirajo v prvi polovici leta 2017. Investicijo bo predvidoma v višini 62.600 evrov financiralo Ministrstvo za zdravje, preostanek, dobrih 46.000 evrov, pa bo zagotovila občina. Monika Levanič in Foto: ML 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 10. novembra 2015 Lenart • S praznovanja občinskega praznika Zlati lenarski grb domači glasbeni soli Osrednja proslava s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj je potekala minuli petek v tamkajšnji kulturni dvorani. Množico občanov in visokih gostov je nagovoril župan občine Janez Kramberger, ki je v slavnostnem govoru nanizal nekaj pomembnih dosežkov in pridobitev v zadnjem času: „V začetku tega proračunskega leta smo si postavili cilj, da racionaliziramo poslovanje občine. Z zadovoljstvom ugotavljam da nam je to uspelo. Poravnali smo vse stare obveznosti, tekoče obveznosti pa plačujemo v zakonitem roku. Zaključujemo pomembne investicije, kot so vodovod in rekonstrukcija odsekov cest v KS Voličina, sanacija knjižnice v Lenartu, infrastruktura v novem naselju Radehova, plaz v Spodnjem Por-čiču in naložbe v športno infrastrukturo." Pri tem je še dodal, da bodo iz 6,7 milijona težkega proračuna za leto 2016 dobrih 1,6 milijona evrov namenili za investicije. Najzaslužnejšim podelili občinska priznanja Vrhunec slovesnosti je bila podelitev priznanj. Priznanje župana so prejeli Marko Šebart za prostovoljno opravljanje funkcije Ovtarja ter promo-viranje tradicije in dediščine Prejemniki občinskih priznanj z županom Janezom Krambergerjem Slovenskih goric ter Karina in Drago Kuster za osvojeno 1. mesto na »Henkel Inovation Challlenge« v Sloveniji. Najvišje priznanje, zlati lenarški grb, so podelili Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, Podružnični šoli Lenart za prispevek k razvoju glasbenega izobraževanja. Nagrado je prevzela Irena Ko- šmerl Leš, ki od leta 2012 vodi omenjeno podružnično šolo. Srebrni lenarški grb je šel v roke Kulturnemu društvu Delavec Lenart za odlično izveden projekt Agatine skrivnosti in promocijo Občine ter Kulturno turističnemu društvu Selce za prispevek k ohranjanju ljudske kulturne ustvarjalnosti. Z bronastim lenarškim grbom pa so nagradili Jadranko Koban za uspešno, dolgoletno humanitarno delo v organizaciji Rdečega križa. Plaketo občine so podelili Mariji Čuček za delo v dobro kraja in ljudi, Dejanu Kramber-gerju za uspešno delo z otroki in mladino ter za prispevek k razvoju športa ter Robertu Ketišu za uspešno delo in vodenje nogometnega kluba Ajdas Lenart. Ovtarjevo pohvalo pa je prejela Vida Savli za spodbujanje in razvoj dopolnilnih dejavnosti v Društvu za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric. Priznanja in nagrade pa so podelili tudi uspešnim osnovnošolcem, dijakom in študentom. Odličnemu vzdušju v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani je prisostvoval še bogat kulturni program v katerem so nastopali Mladinski pevski zbor OŠ Voličina, Eva Kurnik, Šolski ansambel ŠANS OŠ Voličina, Plesna skupina OŠ Voličina, Lucija Dajčman, Pihalni orkester Glasbene šole Lenart, Anja Kra-utič in Slavica Kurbus, učenca OŠ Lenart Tjaša Rojko in Aljaž Divjak, Marjetka Šenekar, Neža in Robert Ožinger ter vokalna skupina Amista. Monika Levanič Foto: ML Ptuj • Sprejem zmagovalne ekipe Najbolje pomagali poškodovanim Poškodovane v množični nesreči je bilo treba evakuirati in pripraviti za transport. Najboljši v preverjanju usposobljenosti v primeru tovrstnih nesreč pa so se pokazali Ptuj-čani. Na 21. državnem preverjanju usposobljenosti prve pomoči je namreč ravno ekipa Civilne zaščite Mestne občine Ptuj in Rdečega križa Ptuj zasedla prvo mesto. Ekipa, ki je zastopala naše mesto, se je najprej uvrstila med 14 najboljših na regijskih preverjanjih usposobljenosti prve pomoči ter si s tem zagotovila mesto na 21. državnem preverjanju, kjer si je prislužila celo prvo mesto. Med državnim preverjanjem, ki je potekalo 3. oktobra, so ekipe prvo pomoč nudile poškodovanim in nenadoma obolelim na sedmih simuliranih delovnih mesti. Pomembna je bila tudi stopnja usposobljenosti, znanja in izurjenosti za delovanje v primeru množičnih nesreč, pravilnost ravnanja na kraju nesreče ter spretnosti pri oskrbi poškodb, ki ogrožajo življenje, evakuaciji poškodovancev in pripravi za transport. „Vrhunski uspehi zaslužijo, da jih primerno obeležimo, še posebej tisti, ki jih čutimo kot altru-istično gesto naši družbi, ko se zaradi njih v naši skupnosti počutimo v zares dobrih rokah," so pred sprejemom, ki je bil minuli teden pripravljen v čast ekipi prve pomoči Civilne zaščite Mestne občine Ptuj in Rdečega križa Ptuj, povedali na ptujski občini. Simbolna darila zmagovalni ekipi, ki so jo sestavljali Nejc Frangež, Darko Šalamun, Dejan Bratušek, Mitja Bratušek, Eva Mlakar in Ino Su-hadolnik ter Klemen Bedrač kot vodja ekipe, je predal podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek. Posebej pa so izpostavili še Ro-zalijo Ojsteršek, višjo medicinsko sestro, in Janeza Merca, poveljnika civilne zaščite mestne občine Ptuj, ki sta ekipo pripravljala na tekmovanje. „Kakovostne priprave so namreč ključ do vsakega uspeha. Za to je potrebno dobro strokovno vodstvo in prenos znanja ter izkušenj," je med drugim poudaril Orešek. Dženana Kmetec Člane ekipe je sprejel podžupan M0 Ptuj Gorazd Orešek. Slovenska Bistrica • Predsednik LAS je Branko Žnidar Za infrastrukturo denarja ne bo Lokalna akcijska skupina (LAS) Dobro za nas povezuje občine Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole in od letos dalje še občino Rače-Fram. Predsednik zadruge je postal Branko Žnidar, sicer direktor občinske uprave v Slovenski Bistrici. Kot je povedal predsednik, naj bi LAS v prihodnjih štirih letih razpolagal z 1,5 milijona evrov. Denar bo namenjen za projekte, ki se bodo nanašali na prioritete razvoja, ki jih določa država; te so ustvarjanje novih delovnih mest, razvoj osnovnih storitev, varstvo okolja in ohranjanje narave, večja vključenost mladih, žensk in ranljivih skupin. Strategija, temeljni dokument za LAS, ki je bil konec oktobra oddan v potrjevanje kmetijskemu in gospodarskemu ministrstvu, predvideva pripravo in izvedbo programov z vseh štirih naštetih tematskih področij. »V okviru področja ustvarjanja delovnih mest se primarno usmerja v zagotavljanje še učinkovitejšega podjetniškega okolja, ki bo privedlo do novih delovnih mest. Novoustvarjeno delovno mesto je delovno mesto s polnim delovnim časom, ki bo obstajalo vsaj še tri leta po zaključku projekta. Področje osnovnih storitev je usmerjeno zlasti v nadgradnjo obstoječih in pripravo novih programov s področja kulturno-turističnih vsebin in lokalne samooskrbe, na področju varstva okolja bodo podprte inovativne vsebine ohranjanja okolja in narave, ranljivim skupinam pa bodo namenjeni progra- mi za njihovo lažje vključevanje v socialno življenje,« je povedal Žnidar. To pa na drugi strani pomeni, da v novi finančni perspektivi ne bo mogoče v okviru Las financirati infrastrukturnih projektov. »Predvideva se namreč, da je bila potrebna infrastruktura zgrajena v minulem obdobju, sedaj pa naj bi se denar porabil za tako imenovane mehke projekte ter morebitno opremo prostorov. Ne bo mogoča gradnja objektov, mogoč pa bo nakup opreme,« je pojasnil Žnidar. Sicer pa naj bi bil prvi razpis, na katerega se bodo lahko prija- vila društva, občine, podjetniki in drugi, spomladi naslednje leto. Koliko razpisov naj bi bilo, torej koliko možnosti bodo imeli občani štirih občin, da kandidirajo za denar, še ni povsem znano, zagotovo pa bosta najmanj dva. Prav tako pa še ni definirano, ali bo znesek sofinanciranja omejen. V programskem obdobju 2007-2013 je bilo na podlagi javnih pozivov Zadruge LAS Dobro za nas iz naslova Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja financiranih 31 projektov. Mojca Vtič FOTO: arhiv RIC LAS Dobro za nas naj bi v prihodnjih štirih letih razpolagal z 1,5 milijona evrov. Foto: CG torek • 10. novembra 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 9 Ptuj • Pogovor z novim ravnateljem Dijaškega doma Ministrstvo vedno bolj zapira pipico Z začetkom letošnjega šolskega leta je Dijaški dom Ptuj dobil novo vodstvo, saj je po upokojitvi dolgoletne ravnateljice Danice Starki njeno mesto zasedel Ivan Hercog. Ta je z delom v domu dobro seznanjen, saj je v tem zavodu zaposlen od leta 1995. Kot poudarja, mu je jasno, da se bo moral spopasti tudi z marsikatero težavo. Predvsem s finančnega vidika. „Najtežje mi je sprejeti to, da ni vse odvisno le od mene in mojih odločitev. Največ je na ministrstvu za šolstvo, ki odloča o najpomembnejšem, financah. Z iskanjem rešitev za določene finančne težave doma je začela že moja predhodnica, a še vedno ni nekih pozitivnih premikov v tej smeri," razlaga novi ravnatelj, ki poudarja, da rešitev iščejo z ministrstvom za šolstvo kot ustanoviteljem in ptujsko občino, ki naj bi pokazala posluh. „Zaslužiti poskušamo nekaj tudi z gosti. Zadnje čase nameščamo recimo policiste, ki delajo z migranti. To je sicer prihodek, a zelo majhen, saj smo res dali nizko ceno, 10 evrov za nočitev po osebi. Sedaj je nastanjenih pri nas 25 policistov, čeprav smo jih pričakovali 60. A vsak evro pride prav, ministrstvo za šolstvo namreč vedno bolj zapira pipico," pojasnjuje Hercog. Kapaciteta doma, ki ga vodi, je 186 mest, zasedenih pa je le četrtina, od tega je le 40 dijakov. „Zlata leta za dijaške domove so bila 90., najtežja pa sedanja," izpostavlja ravnatelj ptujskega Dijaškega doma. Velik problem jim je povzročil upad števila Kapaciteta Dijaškega doma je 186 mest, zasedenih pa je le četrtina, od tega je le 40 dijakov. dijakov, pa tudi uvedba novega sistema financiranja po glava-rini, zaradi česar prejemajo od države 40 odstotkov manj sredstev. Po dijaku namreč prejmejo 1.829 evrov. Kje najti denar? Prav zato, da pokrijejo vse stroške, so primorani zraven osnovne dejavnosti izvajati še dodatne. Lani so sicer prejeli sklep ministrstva, ki jim je onemogočil nadaljnje nameščanje osnovnošolcev s posebnimi potrebami. To bi bilo toliko bolj dobrodošlo, ker bodo v novih prostorih OŠ dr. Ljudevita Pivka tako rekoč na skupnem dvorišču, imeli pa bodo tudi skupno jedilnico, ki jih bo povezovala. V Domu tako iščejo možnosti, kako ta problem rešiti, saj so osnovnošolci s posebnimi potrebami pri njih bivali desetle- tja. Pri tem naj bi jim pomagala tudi ptujska občina ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Med dolgoročnimi načrti novega ravnatelja pa je tudi obnova ptujskega Dijaškega doma. V prvi vrsti si želijo energetske sanacije. „Računi za ogrevanje so nenormalni. Okrog 4.000 do 5.000 evrov. Prav zato moramo to urediti. Upamo na črpanje sredstev iz nove finančne per- Foto: Črtomir Goznik Univerzitetni diplomirani inženir strojništva Ivan Hercog je svojo prvo zaposlitev dobil v mariborski Metalni, kjer je delal kot projektant. Po stečaju tovarne se je zaposlil na Šolskem centru Ptuj, kar je bilo za njegovo karierno pot ključno, saj je ugotovil, da ga delo z dijaki veseli In zato v teh vodah tudi ostal. Leta 1995 je začel delati v Dijaškem domu na Ptuju In v 20 letih delovanje doma spoznal do potankosti, nekaj let je bil tudi sindikalist In predstavnik zaposlenih v svetu zavoda. „Delo zelo dobro poznam, vem, kaj je treba narediti In kako Dom voditi. Enostavno - nI ml vseeno za ta zavod, zato želim nekaj prispevati k njegovemu dobremu delovanju. To je bil ključni razlog za mojo kandidaturo za mesto ravnatelja. Dejstvo pa je tudi, da smo s tem, ko nismo zaposlili novega človeka, nekaj prihranili in na ta račun dosegli kadrovsko optimizacijo," pojasnjuje Hercog. Ob tem pravi, so bila ob prihodu na novo delovno mesto vsa njegova pričakovanja izpolnjena, saj je bil seznanjen z vsem, kar se je v domu v preteklih letih dogajalo. Tudi s težavami spektive, čeprav bomo še 15 odstotkov za sofinanciranje zelo težko zagotovili," pojasnjuje Hercog, ki je prepričan, da bo v doglednem času treba zamenjati tudi pohištvo, posodobiti internetno omrežje ... „Dijakom moramo ponuditi dobre pogoje za bivanje, to je osnova," poudarja. Da bodo v tem uspeli, pa bodo poskušali sredstva zagotoviti tudi iz tržne dejavnosti. V najem nameravajo oddati prvo etažo v velikosti 150 kvadratnih metrov. V njej pa si želijo združljivih vsebin z osnovno dejavnostjo. In seveda v prihodnjih letih čim več dijakov. Dženana Kmetec Podravje, Dornava • Višje cene v stanovanjskih skupinah „Nismo podražili storitev, končno smo dobili ustrezno financirane" Cene v stanovanjskih skupnostih v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marjana Borštnarja so se letos krepko zvišale, s 44 na 64 evrov na oskrbni dan. To je tudi razlog, da se je cena na nivoju države zvišala za kar 2,73 odstotka. Foto: CG Institucionalno varstvo odraslih s posebnimi potrebami se izvaja v domovih za starejše in posebnih socialno-varstvenih zavodih, v varstveno-delovnih centrih ter zavodih za usposabljanje delo in varstvo. Storitev se izvaja v zavodski obliki ter v bivalnih enotah in stanovanjskih skupinah." Cene navedene storitve so v letu 2015 v povprečju ostale na isti ravni kot v letu 2014, pri čemer se je cena v zavodski obliki nekoliko znižala (za manj kot odstotek), cene v bivalnih enotah se niso spreminjale, povprečna cena v stanovanjskih skupinah pa se je povečala za 2,73 %", so povedali na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pojasnili so še, da je na to povišanje na ravni države vplivalo znatno povečanje cen v ZUDV Dornava ter da drugi zavodi cen stanovanjskih skupin v letu 2015 niso spreminjali. Podražitev so na ministrstvu argumentirali z besedami, da se je cena v letu 2015 povišala s 44 evrov na oskrbni dan na 64,10 evra na oskrbni dan, saj da se cene niso spreminjale že od leta 2009. „V tem času so nastale nove enote, ki v takratni izračun cene niso bile zajete. Zavod je povišanje cene dodatno utemeljil tudi s predložitvijo letnega poročila za leto 2014, iz katerega je razvidno, da so na stroškovnem nosilcu institucionalno varstvo v stanovanjskih skupinah poslovali s presežkom odhodkov nad prihodki,« so še pojasnili na ministrstvu. Da cene za stanovanjske skupine oblikuje ministrstvo v skladu s splošnim dogovorom, ki ga podpiše s Skupnostjo organizacij za usposabljanje Slovenije, pa pojasnjuje Ida Jurgec, direktorica ZUDV Dornava. Ta na spremembo cene ne gleda kot na podražitev: "Po več letih smo končno dobili ceno, ki nam pripada po tem dogovoru - če do nje ne bi bili upravičeni, je ministrstvo zagotovo ne bi odobrilo! Nismo podražili storitev, končno smo dobili ustrezno financirane." V stanovanjskih skupinah trenutno biva 52 uporabnikov iz 29 različnih občin. Po besedah Jurgečeve so iz ene občine dobili nekaj pripomb na ceno. "Iz drugih občin pripomb ni, saj imajo svoje stanovalce tudi v drugih stanovanjskih skupinah, ne le pri nas, in vedo, da za njih že kar nekaj časa plačujejo še višjo ceno, kar je odvisno od elementov, ki vplivajo na oblikovanje cene. Mislim, da dejstvo, da smo v severovzhodni Sloveniji, ne bi smelo vplivati na odnos do oblikovanja stanovanjskih skupin in drugih oblik bivanja, ki podpirajo usmerjenost »nazaj v skupnost« s podporo EU v procesu deinstitucionalizacije," še dodaja Jurgečeva. Dženana Kmetec, Mojca Vtič Ptuj • Novo službeno vozilo Kupili so VW tiguan Foto: Črtomir Goznik Mestna občina (MO) Ptuj je v letošnjem proračunu sredstva med drugim namenila za nakup novega službenega vozila. Odločili so se za Volkswa-gnov tiguan, za katerega so odšteli 24.300 evrov. Novo osebno vozilo bo nadomestilo dotrajano toyoto corolo, letnik 2002, ki je imela prevoženih več kot 300.000 kilometrov. »Vozilo bo služilo za službene prevoze in potrebe civilne zaščite. V postopku oddaje javnega naročila je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje Dominko iz Ptuja. Vozilo smo kupili v juliju,« so povedali v kabinetu župana MO Ptuj. MZ Foto: Črtomir Goznik 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 10. novembra 2015 Filmoljub . Ptuj • Mednarodni mesec šolskih knjižnic Šolske knjižnice so zakon! Zametki praznovanja in promoviranja šolskih knjižnic segajo v leto 1999, ko so knjižničarji četrti ponedeljek v oktobru označili za svoj dan. Foto: arhiv V Sloveniji smo se temu zgledu priključili osem let zatem, 22. oktobra 2007. Leto kasneje, ko se je praznovanju priključevalo čedalje več novih članic, pa je Mednarodno združenje šolskih knjižničarjev (IASL - International Assotiation of School Libra-rianship) intenzivnemu opozarjanju na pomen in vlogo šolskih knjižnic dodelilo več pozornosti in tako je dan slavljenja prerasel v mesec dni dolgo obdobje opozarjanja na številne dejavnosti, s katerimi knjižnice učence pa tudi njihove starše opremljajo za življenje. Tudi letošnji oktober je mesec, ko se še posebej zavedamo pomembnosti knjižnic in njene vloge pri razvoju učnih spretnosti ter kritičnega mišljenja učencev, dijakov in študentov. Številne dejavnosti, ki potekajo pod udarnim sloganom »Šolske knjižnice so zakon!«, bo izpeljala Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Pod njenim okriljem pa svoj del v mozaiku opravljenega dela na tem področju lahko pristavi prav vsaka šolska knjižnica. Tako smo se temu aktivno priključili tudi na Gimnaziji Ptuj in člani knjižničnega kluba Dotik knjige, katerega mentorica je knjižničarka Jelka Kosi, smo med drugim na šoli med dijaki in profesorji izvedli anketo prav na to temo. Najbolj zanimiva razmišljanja smo dobili na vprašanje o tem, kakšna je njihova predstava o sanjski knjižnici. »Klasična knjižnica, kot je vedno bila, kjer diši po knjigah.« »Takšna, kjer ti ni treba iskati knjige med policami, saj te ta že čaka.« »Večja in z več knjigami. Tam, kjer imamo okna, bi lahko naredili prehod na streho, kjer bi prav tako imeli shranjene knjige.« »Mirna in tiha, z avtomati za hrano in pijačo.« »Takšna, ki bi imela kavče in pijačo ter hrano, kjer bi se vsi imeli super in kjer bi se lahko na glas pogovarjali in smejali.« Kakšna pa bo knjižnica leta 2050? »Knjižnica bo imela mo- žnost 3D-tiskanja katerekoli knjige.« »Knjig v tiskani obliki ne bo več, vse bo pretežno elektronsko.« »Namesto platnic in papirja bodo knjige dostopne na računalniških ekranih.« »Polna računalnikov, preko katerih bomo brali knjige.« »Knjižnice bodo izginile, saj bodo vse knjige dostopne na internetu.« Slednjega si prav gotovo nihče ne želi. Kajti knjižnice, med njimi še prav posebej šolske, so tiste, ki imajo izreden pomen pri »pridobivanju znanja, krepitvi samopodobe, omogočanju empatije, treningu socialnih veščin učencev in dijakov«, kot so zapisali na spletni strani Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. In natanko to je tisto, na kar želimo z mesecem praznovanja šolskih knjižnic opozoriti slovensko javnost. V svojem razmišljanju je čar in edinstvenost knjižnic lepo povzela ena naših dijakinj, rekoč: »Na tisoče življenj iz zore v mraku živijo, dihajo naprej, čeprav so včasih prekrite s prahom.« Čim manj prahu in še več ljubezni do knjig ter obiskov v šolskih knjižnicah, ki so prav gotovo srce vsake izobraževalne ustanove, in mesec oktober je izpolnil svoje poslanstvo. Tjaša Gajšek, dijakinja 3. c Gimnazije Ptuj Dornava • Živimo preprosto in solidarno Za otroke iz Afrike Letos je prednostna naloga vrtca Dornava »živim zdravo«. Cilji prednostne naloge so predvsem usmerjeni na področje zdrave hrane, gibanja in dobrega psihičnega počutja. Z namenom ozaveščanja otrok, staršev in širše lokalne skupnosti o pomembnosti varovanja okolja, smo se vključili v projekt »Živi preprosto in solidarno - v smeri podnebne pravičnosti«. Da smo otrokom čim bolj nazorno in v njihovem svetu predstavili problematiko, smo si v vseh petih skupinah ogledali posnetek, prebirali vsebinsko ustrezne zgodbe, likovno ustvarjali, izdelali smo žoge iz odpadnega materiala, v najstarejši skupini pa so izdelali tudi svojo slikanico. Kot zaključek projekta smo v vseh petih skupinah najprej iz- vedli kratke delavnice, kjer smo izdelali navijaške rekvizite, saj smo v sklopu projekta izvedli tudi »tek podnebne solidarnosti«, s katerim smo izkazali ozaveščenost in seznanjenost do problematike v revnejših državah, predvsem v Afriki, kjer so posledice podnebnih sprememb najizrazitejše. S pretečenimi kilometri smo gradili krog solidarnosti okoli planeta Zemlja. Skupaj z otroki smo se odločili, da bomo pretečene kilometre namenili otrokom iz Afrike, ki ne morejo obiskovati šole in nimajo vedno na voljo hrane ter pitne vode tako kot mi. In vsem skupaj - otrokom, staršem in vzgojiteljicam - je skupaj uspelo preteči 44,6 km. Po uspešno opravljeni nalogi so vsi otroci dobili medalje in se posladkali s sladkimi kostanji. Nato smo se vsi skupaj družili ob pečenju kostanjev. Vsi sodelujoči smo bili enotnega mnenja, da se bomo tudi mi vsi trudili za čim manjše negativne podnebne spremembe s tem, da bomo ugašali luči, zapirali vodo med tuširanjem in umivanjem zob, ločevali odpadke... Tako bo vsak prispeval kapljico v morje za boljši jutri vseh otrok tega sveta. Nina Arnuš in Tanja Horvat Baum Foto: NA Cineplexx in Kolosej Maribor Legenda Vsebina: Dvojčka Ronald in Reginald Kray sta bila kralja organiziranega kriminala v londonskem East Endu nekje v petdesetih in šestdesetih letih. S pomočjo izsiljevanja, ustrahovanja in umorov sta se polastila vseh večjih krajev s pretoki denarja (igralnice, bari, nočni klubi), preproda-jala mamila, prala denar, unovčevala ukradene obveznice za ameriško mafijo itd. Bila sta znana po izjemni krutosti in surovosti do te mere, da sta si lahko privoščila strel v glavo sredi polne pivnice, pa si nihče ni upal pričati pred njima ... Policija jima je po več neuspešnih poskusih, ki so padli na sodišču, vendarle stopila na rep in ju v drugi polovici šestdesetih spravila v dosmrtno ječo, pri čemer so enega od bratov uradno prepoznali za kliničnega psihopata. Ta je umrl v ječi l. 1995, brata pa so leta 2000 izpustili iz zapora na podlagi usmiljenja, saj je imel zaradi raka na mehurju pred sabo le še nekaj tednov življenja. Ko mine dovolj časa in če so ljudje živeli dovolj daleč od takšnih ostudnih človeških bitij, se kaj rado zgodi, da je morbidna očaranost nad njimi tako velika, da jih sčasoma spremenijo v nekakšne junake in romantizirana nadbitja. Nerazumljivo, a tako je. Zato ni čudno, da je bilo o bratih Kray napisanih nešteto knjig, posnetih več dokumentarcev in seveda tudi filmov. Zadnji, tretji, je prav film Legenda, v katerem je oba brata Kray odigral novi filmski ljubljenec, Anglež Tom Hardy, ki ta hip v tisti fazi svoje kariere, ko se zdi, da ga vidimo v prav vsakem filmu. No, v tem celo dvakrat. Čeprav sta bila brata Kray dvojčka, sta si bila osebnostno precej različna. Oba sicer okorela kriminalca, vendar je eden razmišljal razumno in metodično, drugi pa je bil stekel pes, ki je vedno željan in nikoli sit krvi. Ni čudno, da takšni vlogi za igralca pomenita velik izziv, saj se nad njima z velikimi neonskimi črkami sveti napis 'vsaj nominacija za oskarja, če ne že kar oskar'. Tom Hardy je svoje delo opravil nekje med korektnim in izvrstnim. Različnost svojih likov je dovolj dobro ponotranjil, da gledalci kljub minimalni razliki v maskah enostavno pozabimo, da gledamo enega igralca, saj je oba lika prikazal v dovršeni naravni maniri. Težko pa bi rekli, da gre za igralski presežek. Ne, je le vloga, ki je najbrž ne more odigrati vsak, to je vse. Morda njegov dosežek ni prepoznan za boljšega tudi zato, ker scenarij sicer odlični premisi za, hm, legendarni film nekako ne zadovolji. V časih neskončnih digitalnih bojev pikslov v obliki stripovskih pošasti se zdi, da filmov, kot so bili Brazgotinec, Vročina, Donnie Brasco itd. enostavno ni več, zato je film Legenda obetal svojevrstno filmsko poslastico. Čeprav mu ne moremo očitati kakšnih večjih napak, je vseeno malo nerazumljivo, da se je avtor odločil za bolj romantično dramo o ženi enega od Krayev, ki se zdi dokaj izmišljena in kdo ve, morda tudi je. Škoda, kajti avtor je imel na voljo takšno resnično zgodbo in takšne resnične dogodke, da bi se realistična in trda filmska mojstrovina lahko namreč posnela dobesedno sama. Zanimiv film, vendar rahlo zamujena priložnost. Matej Frece Legend Igrajo: Tom Hardy, Taron Egerton, Emily Browning, Colin Morgan, Tara Fitzgerald, David Thewlis, Christopher Eccleston, Paul Anderson, Chazz Palminteri Režija: Brian Helgeland Scenarij: Brian Helgeland Žanr: biografska kriminalka Dolžina: 131 minut Leto: 2015 Država: Velika Britanija, Francija Nogomet Slab dan Drave, tokrat bolje Kidričani Stran 12 Rokomet Poškodbe, poškodbe in še enkrat poškodbe ... Stran 12 Judo Gorišnica tudi letos obstala v 1. ligi Stran 13 Odbojka Svoj delež k zmagi prispevale mladinke Stran 13 Nogomet Zmagi Vidma in Podvincev Stran 14 Futsal Tomaž v 14. minuti vodil že 7:0... Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 17. krog Trenutek nezbranosti odnesel točki Zavrč - Krško 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Cvek (79.), 1:1 Čeh (93.). ZAVRČ: Bajza, Glavina, No-voselec, Rogač, Datkovic, Cvek, Pihler, Kokorovic (od 46. Polic), Matjašič (od 67. Muslimovic), Batrovic (od 95. Glavica), Riera. Trener: Milko Djurovski. KRŠKO: Zalokar, Petric, Vola-rič (od 61. Čeh), Jurečič (od 86. Petranič), Poljanec, Sikošek, Štefanac, Pavic, Perkovic, Jako-lic (od 72. Kožar), Žinko. Trener: Tomaž Petrovič. RDEČI KARTON: Petric (68.). Po zmagi v Domžalah se je novi strateg Milko Djurovski v petek predstavil še na domačem srečanju. Tekmec je bil »po meri«, zato so domačini želeli drugo zaporedno zmago. A se tokrat ni izšlo povsem po njihovih željah, čeprav so bili po izteku 90. minute še v minimalnem vodstvu ... »Bili smo v domala brezizhodnem položaju, zato smo tvegali vse, z menjavami celo spremenili sistem igre. Posledica je bila srečna izenačitev v 92. minuti,« je po tekmi govoril gostujoči strateg Tomaž Petrovič. Rezervist Tim Čeh je v sodnikovem podaljšku z lepo potezo preigral Davorja Rogača in z natančnim strelom poslal žogo v mrežo ter poskrbel za veselje peščice gostujočih navijačev. Prvi polčas je postregel le z dvema omembe vrednima dogodkoma, z enim na vsaki strani. Domačini so bili boljši v uvodu, najbližje zadetku pa je bil Riera v 11. minuti, ko se je po napaki gostujočih branilcev znašel sam pred Zalo-karjem, a mu t. i. lob ni uspel. Gostje so zapretili v 19. minuti preko Volariča, a sta Rogač in Datkovic v zadnjem trenutku blokirala njegov strel. Po tem so gostje vzpostavili ravnotežje in brez posebnega naprezanja ustavljali domačine. »Pred drugim polčasom smo si želeli le to, da bi čim prej z dvema ali tremi zadetki odločili tekmo. Zato smo začeli agresivno in podjetno ter si ustvarili številne priložnosti,« je povedal Ivan No-voselec. Kar tri je v razmaku treh minut - od 55. do 58. minute - zapravil Matjašič, oz. mu je gostujoči vratar dve ubranil. V 68. minuti so gostje v času popolne premoči Zavrča ostali brez izključenega Jureta Petrica, ki je kot zadnji igralec obrambne vrste s prekrškom zaustavil Veljka Batrovica. Prosti strel Riere s 17 metrov so gostje uspeli blokirati, v 78. minuti pa vodilnega zadetka Zavrča niso mogli preprečiti. Takrat je podajo Riere za strel izkoristil Batrovica, odbito žogo 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 16 12 2 2 45:10 38 2. MARIBOR 16 9 4 3 35:16 31 3. DOMŽALE 17 8 5 4 25:13 29 4. GORICA 17 9 1 7 27:26 28 5. ZAVRČ 17 7 5 5 18:16 26 6. RUDAR VELENJE 17 4 6 7 16:26 18 7. KRKA 17 4 6 7 13:24 18 8. KOPER 17 4 4 9 20:27 16 9. KRŠKO 17 3 5 9 8:28 14 10. CELJE 17 2 6 9 12:33 12 Tomaž Petrovič, trener Krškega: »Odigrali smo eno izmed najbolj borbenih tekem na gostovanjih v sezoni. Poskušali smo biti čim boljši, kar nam je v prvem polčasu lepo uspevalo. Zavrč je že v prvem, posebej pa še v drugem delu pokazal kakovost in stopnjeval ritem igre. Od 55. minute naprej nismo bili več konkurenčni, še posebej pa po izključitvi Petrica. Proti koncu smo tvegali vse, z menjavami celo spremenili sistem igre, posledica pa je bila srečna izenačitev. Zaradi borbenosti mojih fantov bi celo rekel, da so si točko zaslužili.« Milko Djurovski, trener Zavrča: »V prvem polčasu smo se nekoliko 'lovili', v drugem pa smo začeli še bolj agresivno in napadalno, kar se nam je naposled obrestovalo z vodilnim zadetkom. V zaključku smo prejeli res naiven gol.« Ivan Novoselec, Zavrč: »Pričakovali smo težko tekmo, ki se je preobrnila šele po izključitvi gostov. Stiskali smo in z napadalno igro tudi dosegli gol, nato pa držali žogo v svoji posesti. Zapravili smo še nekaj priložnosti, nato pa se nam je 'zgodila' 92. minuta, ko smo iz nič res nesrečno prejeli gol. pa je Cvek z natančnim strelom ob stativi poslal v mrežo - 1:0. Dokončno bi lahko bil načrt iz slačilnice izpeljal Batrovic v 83. in 84. minuti, a ni uspel zadeti v polno. Zdelo se je, da Zavrč z igralcem več povsem nadzoruje tekmo, s številnimi kratkimi podajami so uspešno zadrževali žogo, a le do že opisane 92. minute . Po dveh zaporednih porazili na domačem igrišču je točka napredek, a glede na prikazano in glede na kakovostno razliko med ekipama je točka seveda delni neuspeh. Ne smemo pa pozabiti, da so Zavrčani v prejšnjem krogu do zmage prišli prav tako, kot so tokrat ostali brez nje - v sodnikovem podaljšku . JM Foto: Črtomir Goznik Zavrčani so imeli skozi večino tekme pobudo, a so zaradi kratkega padca koncentracije v končnici ostali brez zmage. Tenis • Turnir v Maroku Tamaro v Maroku ustavila druga nosilka PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 17. KROGA: Zavrč - Krško 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Cvek (79.), 1:1 Čeh (93.); rdeči karton: Petric 69./Krško; Rudar - Olimpija 1:3 (1:2); strelci: 0:1 Šporar (17.), 1:1 Eterovic (21.), 1:2 Šporar (41.), 1.3 Ontivero (46.); Krka - Maribor 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Tavares (61.), 0:2 Bajde (83.); Domžale - Celje 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Pajač (13.), 1:1 Mance (75.), 1:2 Pajač (77.), 2:2 Vuk (93.); Gorica - Luka Koper 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Memolla (19.), 1:1 Eleke (25.), 1:2 Štromajer (93.). Najboljši strelci: 15 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija); 10 zadetkov: Blessing Eleke (Gorica), Marcos Tavares (Maribor); 7 zadetkov: Rok Kronaveter, Ezekiel Henty (oba Olimpija); 6 zadetkov: Agim Ibraimi (Maribor); 5 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor), Jaka Štromajer (Luka Koper), Slobodan Vuk (Domžale). Dve izmed najboljših slovenskih mladih igralk, Tamara Zidanšek in Pia Čuk, sta prejšnji teden nastopali na 25 tisoč dolarjev vrednem turnirju v Maroku. Letos je predvsem Tamara od junija dalje nanizala izjemno serijo, v kateri je na turnirjih z nagradnim skladom 10, 15 ali 25 tisoč dolarjev dosegla 31 zmag in doživela le tri poraze. V tem času je osvojila kar pet turnirjev... Na peščenih igriščih v Ca-sablanci je imela Pia težko nalogo že v 1. krogu, saj je igrala proti 5. nosilki, Andrei Gamiz (253.). 23-letna Vene-zuelka je bila pretrd oreh za Slovenko, čeprav ji je nudila zelo močan odpor. Tamara je v istem času suvereno opravila uvodni dvoboj proti Španki Olgi Parres Azcoitia (800.), ki se je v glavni turnir prebila iz kvalifikacij. Turnirska tabela je v 2. krogu na isto igrišče postavila Tamaro in Gamizovo. Ta je v 1. nizu prevladovala in ga dobila 2:6, prednost brea-ka pa je imela tudi v drugem (1:3). Tu je začela varovanka Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) ima od junija naprej odlično razmerje zmag in porazov na profesionalnih turnirjih - 33:4. Zorana Krajnca in Marjana Čuka stopnjevati pritisk, a je bila izkušenejša tekmica zelo vztrajna. Tako je pri izidu 5:6 servirala za zmago, a se je članica ptujskega kluba izvlekla iz težkega položaja, nato pa suvereno dobila podaljšano igro s 7:4. V 3. nizu je s sijajno serijo 12 zaporednih točk povedla 3:1, prednosti pa ni več spustila iz rok . Še težjo nalogo je imela v četrtfinalu, kjer jo je čakala 2. nosilka, Laura Pous-Tio (197.). 31-letna Španka je bila v svoji karieri že globoko znotraj najboljše stoterice, leta 2012 je bila 72. na WTA-lestvi-ci. Svojo kakovost je pokazala tudi proti Tamari, kjer je po silovitem začetku povedla 0:5 v 1. nizu. Na začetku drugega je Tamari uspel break (1:0, to Turnir v Casablanci (Maroku), rezultati: 1. krog: Zidanšek - Olga Parres Azcoitia (Španija) 6:1, 6:2, Čuk - Andrea Gamiz (Venezuela, 5.) 4:6, 5:7; 2. krog: Zidanšek - Gamiz (5.) 2:6, 7:6(4), 6:2; četrtfinale: Zidanšek - Laura Pous-Tio (Španija, 2.) 1:6, 5:7. Dvojice: 1. krog: Čuk/Zidanšek - Klaff-ner/Morgina (Avstrija/Rusija, 2.) 6:3, 7:6(3); četrtfinale: Čuk/Zidanšek -Evtimova/Grabher (Bolgarija/ Avstrija) 3:6, 5:7. pa je bilo tudi njeno edino vodstvo na srečanju. Izenačeno je še bilo na 3:3, 4:4 in 5:5, napada Španke pri zaostanku 5:6 pa ni več vzdržala . Kljub temu bo Tamara na ponedeljkovi WTA-lestvici najvišje v karieri, prvič bo članica TOP 300. Med slovenskimi igralkami bo tako zaostajala le še za Polono Hrcog in Dalilo Jakupovič ... JM 12 Štajerski Šport torek • 10. novembra 2015 Nogomet • 2. SNL, 14. krog Slab dan Drave, tokrat bolje Kidričani Foto: Črtomir Goznik Vratar Aleš Ajlec je bil najboljši posameznik ptujske ekipe na tekmi z Zarico. Drava Ptuj - Zarica Kranj 0:0 DRAVA PTUJ: Ajlec, Roškar, Rešek, Tomažič Šeruga, Lonza-rič, Romih, A. Čeh, Horvat (od 60. Šalamun), Pauko (od 76. Tisaj), N. Čeh, Perger (od 25. Kato); Trener: Damjan Vogrinec. RDEČI KARTON: Rešek (79.) Od prve minute naprej so igralci Zarice pokazali veliko željo po pozitivnem rezultatu in so večino tekme prevladovali v igri. Od Drave so bili veliko agresivnejši, hitrejši, dobili so večino dvobojev, istočasno pa so zapravili več priložnosti. Modri tokrat niso imeli pravega dne, saj niso bili razpoloženi za igro, prav tako pa so naredili preveč napak pri podajanju ter v zaključkih akcij. Na koncu je na semaforju pisalo 0:0 ... Do spremembe rezultata bi lahko prišlo že v 2. minuti, ko je Lonzariču žoga preletela nogo in je prišla do samega Križaja, katerega strel s približno osmih metrov je Ajlec fantastično odbil. Pri Ptujča-nih so v prve pol ure streljali Pauko, Romih in Nastja Čeh, ki pa so le ogreli vratarja Mu-lalica, medtem ko se je na drugi strani še drugič zelo izkazal Ajlec po strelu Babica z razdalje 25 metrov. V nadaljevanju prvega dela sta bila za Zarico še zelo nevarna Djukič in Frelih, za Dravo pa je Nastja Čeh v zadnji minuti s približno sedemnajstih metrov za nekaj centimetrov zgrešil cilj. Tudi po odmoru modri niso zmogli organizirati pra- ve igre, saj je šepala igra na sredini. Krajnčani so bili še vedno zelo razpoloženi, kar se je zrcalilo skozi dva nevarna poizkusa Križaja in Šujice. Točno po uri igre je po podaji Nastje Čeha mladi rezervist Šalamun prehitel obrambo in končal s strelom natančno v vratarja. Najlepšo priložnost je imela Zarica v 67. minuti, ko je Božičič podal žogo v prazen prostor do Križaja, ki se je sam znašel pred Ajle-cem, ki pa se je še enkrat več izkazal z obrambo in je bil na tej tekmi najboljši posameznik domače ekipe. Ta je v zadnjih dvajsetih minutah pokazala nekaj več živahnosti, kar se je pokazalo skozi strela Pauka in Nastje Čeha. Po drugem preostrem startu je bil pri Dravi izključen Rešek, kljub igralcu manj pa so se domačini pogumno spustili v napad. Po podaji Aleša Čeha je naprej z glavo dobro zaključil Romih, nato je Nastja Čeh pripravil situacijo Katu, ki je slabo streljal. V sodnikovem podaljšku je imel Tisaj žogo za zmago po podaji Šalamuna, a je s kakšnih šestih metrov streljal za las mimo vrat. Drava tako lahko žaluje zaradi zapravljene priložnosti ob koncu srečanja, Zarica pa zaradi slabe realizacije v celotnem srečanju, ko boljše predstave na Mestnem stadionu na Ptuju niso nadgradili z več kot osvojeno točko. David Breznik Šenčur - Aluminij 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Nikolic (44.), 0:2 Vrbanec (84.). ŠENČUR: Pečnik, Eržen, Suljevic, Draksler, Zukanovič, Schwarzmann, Markič (od 72. Krajc), Bega novic (od 55. Cesar), Jogic (od 61. Mlakar), Ru-jovic, Burkeljca. Trener: Branko Pavlin. ALUMINIJ: Janžekovič, Topo-lovec, Čeh, Damiš, Turkalj, Krlja-novic, Vrbanec, Nikolic (od 84. Kozar), Vezja k, Škoflek (od 89. Vindiš), Kastratovic (od 46. Fra-tea). Trener: Simon Sešlar. RDEČA KARTONA: Eržen (50.); Krljanovic (36.). Tekma v Šenčurju je postregla z veliko zanimivostmi, tudi z dvema izključitvama, na koncu pa z zmago gostov iz Kidričevega. Ti so do pete zmage v sezoni prišli po petih sušnih krogih . Tokrat je trener Aluminija Simon Sešlar pogrešal Kristiana Lipovca, Roberta Kureža in Lovra Bizjaka. Ključ do treh točk sta bila dva dosežena zadetka, ki sta ju prispevala dva 19-letnika, Žan Nikolič in Matic Vrbanec. Kidričani so tokrat v Šenčurju pokazali povsem drugačen pristop kot na zadnji tekmi proti Radomljam in so že od začetka narekovali tempo igre. V dvobojih so bili odločnejši, borbenost je bila na visokem nivoju. Čeprav so že v 36. minuti ostali brez izključenega Krljanovica - po prekršku je sodnik ocenil, da je pri vstajanju namerno stopil na igralca Šenčurja -se to ni poznalo na njihovi igri. Nagrada za to je prišla v 44. minuti, ko je Kastrato-vic globinsko podajo z glavo preusmeril do Nikolica, ki je zadel za 0:1. V 2. polčasu je pri domačih Eržen hitro storil grob 2. SNL REZULTATI 14. KROGA: Drava Ptuj - Zarica Kranj 0:0; Šenčur - Aluminij 0:2 (0:1); Farmatech Veržej - Roltek Dob 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Kun-stelj (30., z 11 m), 0:2 Semler (51.); rdeči karton: Polajžer (Veržej, 29.); Kalcer Radomlje - TJJ Tolmin 2:2 (0:2); strelci: 0:1 Rojc (21.), 0:2 Osuji Bede (23.), 1:2 Osma-naj (80.), 2:2 Osmanaj (90., z 11 m); rdeča kartona: Da. Sokano-vic (90.), Lipužič Bratuž (90.) -oba TKK Tolmin; Triglav Kranj - Ankaran 0:0; 1. KAL. RADOMLJE 14 8 4 2 28:12 28 2. DRAVA PTUJ 14 6 4 4 21:20 22 3. ROLTEK DOB 14 6 3 5 23:18 21 4. FARM. VERŽEJ 14 5 5 4 23:20 20 5. TRIGLAV KRANJ 14 4 7 3 20:16 19 6. ALUMINIJ 14 5 4 5 19:23 19 7. ANKARAN 14 5 4 5 14:21 19 8. ZARICA KRANJ 14 4 5 5 14:21 17 9. TKK TOLMIN 14 2 5 7 19:22 11 10. ŠENČUR 14 2 5 7 18:24 11 prekršek in prejel drugi rumeni karton. Z izenačenim številom igralcev na igrišču so gostje kontrolirali tekmo, zmagovalca pa odločili še pred samim zaključkom. V 84. minuti je Nikolic prei-gral svojega čuvaja in podal do Vrbanca, ki je z diagonalnim strelom zadel v polno - 0:2. JM Simon Sešlar, trener Aluminija: »Na gostovanje smo se odpravili z jasno željo po zmagi in to se je vsakem trenutku videlo na igrišču. Igralci so se zavedali odgovornosti in so tokrat 'stopili skupaj' ter odigrali tako, kot so sposobni. Predvsem me veseli to, da so se po zaporednih slabih rezultatih tokrat psihološko dvignili in pokazali pravi karakter ekipe.« Aleš Čeh, Drava Ptuj: »Po slabi tekmi in predvsem naši slabi predstavi bi lahko na koncu tudi zmagali. Sreča nas tokrat ni nagradila in mislim, da si glede na prikazano zmage tudi nismo zaslužili.« Dejan Robnik, kapetan Zarice Kranj: »Po nizu rezultatsko slabih tekem smo v zadnjih dveh tekmah osvojili štiri točke in s tem smo lahko zadovoljni. Na Ptuju bi lahko glede na številne priložnosti tudi zmagali, prav tako pa bi lahko Drava v zaključku dosegla zadetek, tako da smo lahko na koncu tudi z osvojeno točko zadovoljni.« Rokomet • 2.SRL (m) Poškodbe, poškodbe in še enkrat poškodbe ... Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyl so proti Radgončanom vknjižili prvi remi v sezoni. Velika Nedelja Carrera Optyl -Arcont Radgona 25:25(12:13) RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: P rea c 3 obr., Škrjanec 1 obr., D. Zoreč 2 obr., Lukman, Zoreč 3, Ščavničar 1, Kociper 7, Bombek, Mavric 6, Bezjak 1, Grabovac 1, Lorenčič, Cimerman, Vukan 4, Gašič, Marin 2. Trener: Matjaž Hanželič. Kljub dejstvu, da so Matic Topolovec, Uroš Šerod, Gregor Hojžar in Boštjan Žižek Cvetko poškodovani in da zaradi poškodbe ni treniral kapetan Tadej Preac, na tekmi pa se je ponovno poškodoval še Bojan Cimerman, so domačini pričakovali zmago. Gostje so se pokazali kot zelo dobra in borbena ekipa. V prvem polčasu so potek igre nadzorovali gostje, saj so bili večji del v prednosti, vendar največ za dva zadetka. Ve-likonedeljčanom igra nikakor ni stekla, povrh pa so zapravili še dve sedemmetrovki. V drugem polčasu se re-zultatsko ni kaj dosti spremenilo, saj si prednosti več kot dveh zadetkov ni priigrala nobena ekipa. Domačim je začela teči voda v grlo v 49. minuti, ko so gostje povedli 18:20. Vendar je bilo že v 53. minuti izenačeno na 21:21, v 58. minuti pa so domači vodili 24:21. Toda tudi trije zadetki prednosti niso bili 2. SRL (m) REZULTATI 5. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Arcont Radgona 25:25, Ajdovščina -Jadran 2009 Hrpelje Kozina 35:27, Metlika - Rudar 22:25 (11:14), Pomurje - Radovljica 33:29 (13:12). 1. AJDOVŠČINA 5 3 117 2. CERKLJE 4 3 0 1 6 3. RUDAR 4 3 0 1 6 4. V. NEDELJA C. OPTYL 4 2 115 5. JADRAN 2009 4 2 0 2 4 6. METLIKA 4 2 0 2 4 7. POMURJE 4 1 1 2 3 8. ARCONT RADGONA 4 1 1 2 3 9. RADOVLJICA 5 0 0 5 0 dovolj za mirno končnico. Domačini so kljub opozorilom s klopi odigrali zelo nervozno, kar so gostje izkoristili in 20 sekund pred koncem s sedemmetrovke izenačili na končnih 25:25. Po tekmi je bilo nezadovoljstvo čutiti na obeh straneh, vendar je po prikazanem delitev točk naj-pravičnejša. UR Prva zmaga Ptujčank: RK Olimpija - ŽRK Ptuj 31:38 (16:17) ŽRK PTUJ: B. Selinšek 8, Ogrizek, Rozman, Otič 1, Šrajner 3, Zorec 1, Kolednik 8, Majcen 3, Ambrož 1, Kac 7, Pušnik, Ivančič 6. Trener: Sašo Petek. Po daljšem prvenstvenem premoru so se tokrat mlade Ptujčanke podale v prestolnico, kjer so gostovale pri podmladku nekoč slavnega slovenskega kluba, ki pa je imel v zadnjem obdobju precejšnje težave in se le počasi postavlja na noge. Gostujoče moštvo je vknji-žilo prvo zmago letos, slavje pa je popolnoma zasluženo, saj so Štajerke dominirale večino srečanja. Vsekakor je prvi par točk odlična popotnica za mladi ptujski kolektiv pred nadaljevanjem prvenstva. V prvem delu se je po večini igralo za gol, rahlo pobudo so imele gostje. Kljub vsemu strateg Sašo Petek ni bil pretirano zadovoljen s tem delom igre, saj so bile Ptujčanke preveč statične. Nadaljevanje je prineslo drugačno sliko na parketu. Mlada gostujoča četa je diktirala močan ritem igre, »zmajčicam« je počasi začela pojenjati sapa. Tekma se je dokončno zlomila v korist gostij v 45. minuti, ko so Ptujčanke prvič na srečanju povedle za štiri zadetke (25:29). Proti koncu tekme se je prednost v korist gostij le še večala, priložnost ob koncu pa so v štajerskem kolektivu dobila vsa dekleta, tudi tista, ki sicer igrajo nekoliko manj. Prva zmaga le- tos ni bila več vprašljiva, na koncu pa je bilo 31:38. Varovanke Saša Petka sedaj čaka prost vikend, nato pa bodo na Ptuju gostile ekipo Velenja. tp 1. B SRL (m) REZULTATI 7. KROGA: Krim - Grosuplje 35:22, Brežice -Radeče Mik Celje 29:24, Sviš Ivančna Gorica - Škofljica Pekarna Pečjak 36:33, Črnomelj -Krško 28:25, Mokerc Ig - Alples Železniki 30:24, Drava Ptuj - Dol Tki Hrastnik in Moškanj-ci-Gorišnica - Herz Šmartno (V SREDO, 11. 11.). 1. DOL TKI HRASTNIK 6 6 0 0 12 2. KRIM OLIMPIJA 7 5 1 1 11 3. HERZ ŠMARTNO 6 5 0 1 10 4. BREŽICE 7 5 0 2 10 5. SVIŠ IVANČNA GOR. 7 3 2 2 8 6. ČRNOMELJ 7 4 0 3 8 7. DRAVA PTUJ 6 3 1 2 7 8. KRŠKO 7 3 1 3 7 9. MOKERC-IG 7 3 0 4 6 10. RADEČE MIK CELJE 7 2 14 5 11. ŠKOFLJICA PEČJAK 7 2 0 5 4 12. MOŠKANJCI-GOR. 5 1 0 4 2 13. GROSUPLJE 6 0 15 1 14. ALPLES ŽELEZNIKI 7 0 1 6 1 1. B DRL (m) 7. KROG: Moškanjci Gorišnica - Herz Šmartno (SREDA ob 19.00); Drava Ptuj - DOL TKI Hrastnik (SREDA ob 19.30). torek • 10. novembra 2015 Šport Štajerski 13 Športno plezanje • DP Judo • 1. slovenska liga Mini Markovic zmaga Gorišnica tudi letos obstala v 1. ligi na državnem prvenstvu V dvorani Poden v Škofji Loki je v organizaciji domačega plezalnega kluba potekala tretja tekma državnega prvenstva športnih plezalcev v težavnostnem plezanju. V konkurenci članic je bila najbolj prepričljiva Mina Marko-vič, pri članih pa je slavil Domen Škofic. Markovičeva, za katero je znova zelo uspešna sezona na mednarodnem prizorišču v svetovnem pokalu, v katerem se trenutno bori za še tretji naslov najboljše težavnostne plezalke sezone, presenetljivo v domačem prvenstvu gleda v hrbet komaj 16-letni Janji Garnbret. Markovičeva je namreč na prejšnjih dveh tekmah državnega prvenstva v Šmartnem pri Litiji in v Tržiču zmago morala prepustiti enajst let mlajši tekmovalki. Po dveh drugih mestih pa je v Škofji Loki vendarle letos tudi zmagala na tekmi članskega DP. Garnbretova je bila druga, tretje mesto je pripadlo Tjaši Kalan. Na prvih dveh mestih po moškem članskem finalu ni bilo presenečenja, tokrat sicer ni bilo dveh zmagovalcev kot v Tržiču. Zmagal je Ško-fic, ki je bil še tretjič na vrhu letos v državnem prvenstvu, drugi je bil Urban Primožič, prvič pa se jima je na zmagovalnem odru pridružil Klemen Kejžar na tretjem mestu. Konec tedna zaključek svetovnega pokala v Kranju Škofjeloška tekma je bila generalka za domače tekmovalce pred veliko zaključno tekmo svetovnega pokala v težavnosti, ki bo konec tedna v Kranju in ko bo znano, ali bo Markovičeva še tretjič dobila naslov zmagovalke skupnega seštevka svetovnega pokala v težavnosti. Zaključna tekma državnega prvenstva bo prav tako v Kranju konec meseca. sta Šah • Štajerska kadetska liga Nika prva, Naj tretji V organizaciji ZSK Maribor je v prostorih OS Franceta Prešerna v Mariboru potekal 3. krog štajerske kadetske lige za učence in učenke osnovnih šol. Tekmovanje je potekalo v treh starostnih kategorijah skupaj za dekleta in fante, in sicer v U-9, U-12 in U-15. Med 119 udeleženci jih je bilo kar 28 iz treh osnovnih šol s ptujskega območja, največ 14 iz OS Ljudski vrt Ptuj, 11 iz OS Gorišnica in trije iz OS Olge Meglič Ptuj. V skupini U-9, letnikov 2007, 2008 in 2009, jih je sodelovalo 22, najboljša udeleženka iz ptujskih OŠ pa je bila Zala Kramberger iz OŠ Ljudski vrt na 10. mestu. Najštevilčnejša je bila skupina U-12, rojenih 2004, 2005 in 2006, saj se jih je pomerilo kar 54. Zmagala je desetletna Nika Kralj iz OŠ Gorišnica, ki je v sedmih krogih oddala le en remi in dosegla najboljši rezultat med vsemi skupinami. Najboljši »ptujski« udeleženec v konkurenci U-15, kjer so nastopili mladi, rojeni 2001, 2002 in 2003, je bil Naj S tekmami 4. kroga se je končal redni del prvenstva v 1. slovenski judo ligi. Tudi letos so v elitni druščini tekmovali člani JK Gorišnica, ki so si zagotovili obstanek v ligi. V 4. krogu so gostovali na turnirju v Slovenj Gradcu, kjer sta nastopali še ekipi Olimpije in Arcona. V prvem srečanju so varovanci trenerja Franca Naska izgubili z Ljubljančani, v drugem pa so tesno ugnali domačine. »Proti Olimpiji smo prepričljivo izgubili, ob tem pa se je poškodoval še Denis Rus, kar je bil za nas proti Slovenj Gradcu dodaten hendikep. Drugi dvoboj je bil zelo izenačen, odločala je vsaka točka. Na srečo je Denis stisnil zobe in kljub bolečinam ugnal tekmeca ter priboril dragoceno točko. Damjan Fras je dokončal delo in tako smo dosegli drugo zmago v prvenstvu. Na koncu smo kljub temu osvojili 8. mesto, čeprav smo imeli enako število točk kot ekipi Sankaka in Slovenj Gradca, a slabšo razliko v tehničnih točkah. Glavni cilj je bil vseeno dosežen, to pa je bil obstanek v ligi,« je povedal Franc Nasko. 1. SJL Ekipa JK Gorišnica si je tudi letos zagotovila obstanek v elitni slovenski ligi. Nastop na zaključnem turnirju so si zagotovile ekipe Impola, Bežigrada, Šiške in Branika, na sporedu pa bo 28. novembra v Slovenski Bistrici. Foto: arhiv NK Nika Kralj - zmagovalka v kategoriji U-12 Pivec na 3. mestu iz Oš Ljudski vrt. Uvrstitve učencev tako OŠ Ljudski vrt Ptuj kot OŠ Gorišnica kažejo na sistematičen pristop do šahovske igre v okviru šahovskih krožkov, pohvale pa si zasluži tudi OŠ Olge Meglič Ptuj, saj je od enega udeleženca v drugem krogu tokrat številka sodelujočih iz njihove šole narasla na tri. Do konca lige je ostalo še sedem krogov in morda se bo pridružila še katera osnovna šola s ptujskega območja. Vrstni red U-9: 1. Enej Čurič (2008) OŠ J. Padežnika MB 6 točk, 2. Tilen Drama (2007) 5, 3. Jakob Gobec (2008) 5, oba OŠ Šmarje pri Jelšah ... 10. Zala Kramberger (2007) 4 točke, ... 13. Tevž Vargič (2007) 3, 14. Sara Peklar (2007) 3, 19. Ema Vidovič (2007) 2, vsi OŠ L. vrt Ptuj itd. Vrstni red U-12: 1. Nika Kralj (2005) OŠ Gorišnica 6,5 točke, 2. Urban Štern (2004) OŠ Fram 6, 3. Anej Bizjak (2004) OŠ J. Dalmatina Krško 5,5 točk, ... 7. Žiga Horvat (2005) OŠ Gorišnica 5, ... 9. Nino Šegula (2005) OŠ L. vrt Ptuj 5, ...15. Anja Kociper (2006) 4, ... 18. Tai Starčič (2005) 4, ... 20. Saša Arnuš (2006) 4, 21. Zala Vesenjak (2004) 4, vsi OŠ Gorišnica, 22. Luka Hodnik (2004) OŠ 0. Meglič Ptuj 4 točke itd. Vrstni red U-15: 1. Gregor Boc (2002) OŠ B. Polančičev MB 6, 3. Timotej Gabrijan (2001) OŠ Fram 6,3. Naj Pivec (2003) OŠ L. vrt Ptuj 6 ... 7. Vid Čabrijan (2002) 5, ... 12. Pia Kramberger (2003) 4 ... 14. Maja Leskovar (2003) 4, ... 19. Nik Kaisersberger (2003) 3,5 točk, vsi OŠ L. vrt Ptuj ... 20. Filip Ranfl (2001) OŠ Gorišnica 3 točke itd. Silva Razlag 1. JK IMPOL 8 8 0 0 34:22 16 2. JK BEŽIGRAD 8 6 0 2 40:16 12 3. JK ŠIŠKA 8 6 0 2 40:16 12 4. JK BRANIK B. 8 5 0 3 29:27 10 5. JK OLIMPIJA 8 4 0 4 31:25 8 6. JK SANKAKU 8 2 0 6 22:34 4 7. SLOV. GRADEC 8 2 0 6 22:34 4 8. JK GORIŠNICA 8 2 0 6 20:36 4 9. JK ŽELEZNIČAR 8 1 0 7 14:42 2 REZULTATI 4. KROGA: Slovenj Gradec: Acron Slovenj Gradec - Olimpija 2:5, Olimpija - Gorišnica 6:1, Acron Slovenj Gradec - Gorišnica 3:4; Slovenska Bistrica: Bežigrad - Šiška 5:2, Impol - Šiška 4:3, Bežigrad - Impol 3:4; Maribor: Železničar - Branik Broker 2:5, Branik Broker - JK Z'dežele Sankaku 3:4, Železničar - Z'dežele Sankaku 1:6. JM JK Olimpija - JK Gorišnica 6:1 (55:10) - 60 kg: Tim Pahor - brez nasprotnika 1:0 (10:0) - 66 kg: David Kukovec - Jure Kuralt 1:0 (10:0) - 73 kg: Nik Debeljak - Alen Pulko 0:1 (0:10) - 81 kg: Jernej Jarc - Sandi Mar 1:0 (10:0) - 90 kg: Jakob Vrhovec - Matija Harpf 1:0 (5:0) - 100 kg: Jesenko Četic - Denis Rus 1:0 (10:0) + 100 kg: Denis Štih - Damjan Fras 1:0 (10:0) JK Acron Slovenj Gradec - JK Gorišnica 3:4 (30:37) - 60 kg: Gregor Trey Srebotnik - brez nasprotnika 1:0 (10:0) - 66 kg: Besart Zenuni - Jure Kuralt 0:1 (0:7) - 73 kg: Aldin Ribo- Alen Pulko 0:1 (0:10) - 81 kg: Aljoša Yankovskyy - Sandi Mar 1:0 (10:0) - 90 kg: Robert Mesarič - Matija Harpf 1:0 (10:0) - 100 kg: David Mesarič - Denis Rus 0:1 (0:10) + 100 kg: Tomaž Pečoler - Damjan Fras 0:1 (0:10) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Svoj delež k zmagi prispevale mladinke Foto: Črtomir Goznik Ekipa ZOK GM mobil Ptuj letos kandidira za najvišja mesta v 2. DOL vzhod. Benedikt-ZOK GM mobil Ptuj 0:3 (-18, -17, -21) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Reibenschuh, Cvirn, Radivoj, Grič-nik, Horvat, Mere A, Emeršič, Grubišič Čabo, Drevenšek; Trener: Darko Zimič. Odbojkarice Ptuja so po nepričakovanem porazu v vnaprej odigrani tekmi v Slovenj Gradcu tokrat v Benediktu gladko prišle do zmage z najvišjim možnim rezulta- tom. V vseh treh setih so bile gostje boljše, izstopala je Ana Horvat, ki je skupno dosegla kar 18 točk, od tega pet z asi iz začetnega udarca. Ob nadarjeni 16-letni igralki so na standardnem nivoju odigrale tudi Cvirnova, Grič-nikova, Grubišič Čabova in zelo zanesljiva Radivojeva. Po poškodbi Topolovčeve v zadnjih tekmah dobiva pravo priložnost Emeršičeva, ki je tudi tokrat odigrala zelo solidno. V tretjem nizu jo je zamenjala še ena 17-letnica Drevenškova. Med mladimi ptujskimi igralkami je treba izpostaviti še eno 16-letnico, Anjo Merc, ki je odigrala večino tretjega niza na mestu po-dajalke. V Benediktu je trener ŽOK GM mobil Ptuj Darko Zi-mič lahko ponudil priložnost mladim igralkam, ki tvorijo potencial ptujske ženske odbojke. Ta sodi trenutno v vrh druge vzhodne lige, kar so dokazale tudi v Benediktu, kjer imajo prav tako zelo mlado ekipo. David Breznik 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 3. KROGA: ŽOK Mislinja - Kostmann Slovenj Gradec 3:1, Swatycomet Zreče - Prevalje 3:0, Mozirje - Kajuh Šoštanj 3:1, ŽOK Ljutomer -Nova KBM Branik II 0:3, Benedikt - ŽOK GM mobil Ptuj 0:3. 1. ŽOK MISLINJA 3 3 0 9:2 9 2. KOST. SL. GRADEC 4 3 1 10:5 9 3. NOVA KBM BRANIK II 3 3 0 9:2 8 4. ŽOK GM MOBIL PTUJ 4 3 1 10:5 8 5. SWATYCOMET ZREČE 3 2 1 6:5 5 6. ŽOK LJUTOMER 3 12 5:6 4 7. MOZIRJE 3 12 5:7 4 8. KAJUH ŠOŠTANJ 3 0 3 3:9 1 9. PREVALJE 3 0 3 2:9 0 10. BENEDIKT 3 0 3 0:9 0 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 10. novembra 2015 Nogomet • 3. SNL - sever; lige MNZ Ptuj Zmagi Vidma in Podvincev odličen obet pred lokalnim derbijem 3. SNL sever: Končno: druga zmaga Podvincev Obe ekipi z našega območja, Videm in Podvinci, sta bili v tem krogu uspešni. Medtem ko je Videm pozitivno presenečenje tekmovanja in je bilo zmago moč pričakovati, je to težko reči za Podvince. Ti so po Dravinji v gosteh sedaj prvič slavili še na domačem igrišču - premagali so Koroško. Z dvema doseženima zadetkoma se je najbolj izkazal Krajnc. Prihodnji krog prinaša lokalni ligaški derbi Videm -Podvinci Betonarna Kuhar, zmagi v tem krogu pa sta dobra napoved zanj. Glede na stanje na lestvici je bil derbi kroga odigran v Ravnah, kjer pa je ekipa Šma-rij pri Jelšah zanesljivo slavila z 0:3. Maribor B še vedno igra prepričljivo in je bil tokrat boljši od Šmartnega, pri čemer je dal dva zadetka Vukliševic. Po dva zadetka je ob koncu tekme za novo zmago Brežic dosegel Jelač, tri je dal v Lenartu za visoko zmago Mons Claudiusa Krivec, medtem ko je Šampion v Celju kar z 8:0 razbil ekipo iz Dobrovc - po dva zadetka sta za domačo vrsto dala Kramer in Horvat. REZULTATI 12. KROGA: Dravinja - Videm 2:3 (1:2), Podvinci Betonarna Kuhar -Koroška Dravograd 3:1 (2:0), Fužinar Noži Ravne - Šmarje pri Jelšah 0:3 (0:1), AjDAS Lenart - Mons Claudius 0:5 (0:2), Maribor B - Šmartno 1928 3:0 (1:0), Radlje - Brežice 1919 0:2 (0:0), Šampion - S. Rojko Dobrovce 8:0 (5:0) 1. MARIBOR B 1210 2 0 52:11 32 2. BREŽICE 1919 12 8 2 2 28:8 26 3. ŠMARJE PRI JELŠAH 12 8 0 4 36:22 24 4. ŠAMPION 12 7 2 3 30:17 23 5. VIDEM 12 7 2 3 28:26 23 6. MONS CLAUDIUS 12 6 1 5 23:20 19 7. FUŽINAR NOŽI RAVNE 12 5 1 6 18:22 16 8. S. ROJKO DOBROVCE 12 5 0 7 24:29 15 9. AjDAS LENART 12 5 0 7 20:27 15 10. DRAVINJA 12 3 4 5 15:24 13 11. KOR. DRAVOGRAD 12 3 3 6 14:23 12 12. ŠMARTNO 1928 12 3 2 7 15:29 11 13. RADLJE 12 2 1 9 10:28 7 14. PODVINCI KUHAR 12 2 0 10 7:34 6 PODVINCI BETONARNA KUHAR - KOROŠKA DRAVOGRAD 3:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Krajnc (23.), 2:0 Rogina (28. z 11 m), 2:1 Kogelnik (60.), 3:1 Krajnc (84.) PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Zamuda Horvat, Topolovec, Toplak, Mulej (od 82. Pihler), Orovič, Rogina, Zagoršek, Hreljič (od 66. Kor-pič), Leben (od 88. Vesenjak); Trener: Lovrenc Šeruga. Dolgo časa so Podvinci čakali na novo prvenstveno zmago; po organizirani, borbeni in dobri igri so jo dosegli proti Koroški. Domačini, ki so se ponovno postavili nekoliko bolj defenzivno, so s tem Dravograjčane pritegnili bolj globoko na igrišče, kar je že v 5. minuti privedlo do polkon-tre, v kateri se je Zagoršek sam znašel pred gostujočim vratarjem, a je streljal mimo gola. Po tej situaciji so gostje prevzeli pobudo in so prišli tudi do nevarnega zaključnega strela. Na sredini prvega polčasa je po podaji Zagor-ška dobro zaključil akcijo Rogina, vratar Vidovšek pa je žogo odbil v kot. Po drugem zaporednem kotu, ki ga je izvedel Zagoršek, je bil najvišji v skoku Krajnc, ki je s strelom z glavo dosegel vodilni zadetek - 1:0. V 27. minuti je Za-goršek zaposlil Oroviča, ki je krenil proti vratom, pri tem pa ga je nepravilno zaustavil Petek, tako da je sodnik Pavlo-vič dosodil enajstmetrovko. To je zanesljivo realiziral Rogina - 2:0. Takoj zatem je za domače dobro izvedel prosti strel še Hreljič, medtem ko so igralci Koroške imeli še dva nevarnejša zaključna strela. Takoj v nadaljevanju so si gostje ustvarili še eno zrelo priložnost in so pritiskali proti vratom Podvincev. Ti so se uspešno branili do 60. minute, ko so Dravograjčani izpeljali odlično akcijo, ki jo je po povratni žogi iz bližine uspešno zaključil Kogelnik - 2:1. Po znižanju so Korošci še bolj napadali, medtem ko so imeli domači igralci še več prostora za izvedbo protinapadov. Dveh situacij Zagoršek in Leben nista dobro zaključila, medtem ko je zelo razpoloženi Krajnc v 84. minuti prišel mimo dveh Korošcev in natančno zadel za končni rezultat 3:1. Tako so se Podvinci pred stotimi gledalci veselili druge prvenstvene zmage v sezoni. David Breznik DRAVINJA - VIDEM 2:3 (1:2) STRELCI: 1:0 Hribernik (9.), 1:1 Kostanjevec (34.), 1:2 Krajnc (35.), 2:2 Brglez (76., z 11-m), 2:3 Božak (81.). VIDEM: Malogorski, Koren, Gerečnik, Lah, Kostanjevec (od 65. Leskovar), Muric, Kmetec (od 57. Tement), Ca-futa, Božak, Krajnc, Škvaric. Trener: Primož Gorše. Po nenadejanem domačem porazu proti Fužinarju so tokrat Videmčani morali na zahtevno gostovanje v Slovenske Konjice k dolgoletnemu drugoligašu. Gostje so se z zmago ponovno uvrstili med ekipe, ki konkurirajo za mesta tik pod vrhom, za konec jesenskega dela prvenstva pa bodo zeleno-rumeni še dvakrat gostili tekmece. Že v nedeljo nas čaka poslastica, saj bo Videm v lokalnem obračunu gostil Podvince. Kljub lepemu jesenskemu vremenu so nekatera igrišča v slabem stanju. V Slovenskih Konjicah je bilo še prav posebej slabo in na njem se praktično ni dalo normalno igrati. V teh razmerah so se bolje znašli Videmčani, ki so na koncu tudi zasluženo slavili, predvsem na račun truda. Ob koncu je izgledalo, kot da si gostje zmage želijo bolj kot domači. Videm je hotel čim prej zadeti, toda to so že v uvodu storili domačini. Gostje so se v razmaku minute povsem vrnili v igro in povedli 1:2, kar je bil tudi izid polčasa. Poleg dveh zadetkov so varovanci Primoža Goršeta v tem delu imeli še kakšno obetavno situacijo, Dravinja pa je bila razen zadetka povsem nenevarna. V nadaljevanju so gledalci spremljali odprto igro iz obeh strani, podjetnejši so bili rumeno-zeleni. A so po strelu iz enajstih metrov domačini izenačili. Za zmago gostov je po nekaj slabših tekmah svoje merilne naprave spet naravnal Božak, ki je po diagonalni podaji s »pol volejem« v 81. minuti postavil končni izid srečanja 2:3. Superliga: Prerojene Apače šokirale še Bukovce Po tem, ko smo v preteklem krogu spremljali sila razburljiva srečanja s še bolj zanimivimi razpleti, se je zdel minuli superligaški vikend precej bolj umirjen. A le do nedelje, ko je bil odigran zadnji obračun tega kroga ... Tržec je na Hajdini »dobil« polčas, toda nato - kot že ničkolikokrat letos - padel, kar so domačini izkoristili za zmago. Cirkulane so dolgo lomile odpor prerojene Bistrice in ga z zadetkom Belšaka v sodnikovem podaljšku tudi dočakale. Gerečja vas se je po debaklu v Apačah v preteklem krogu tokrat pobrala in brez zadetkov doma remizi-rala s Stojnci, za katere je to še drugi zaporedni remi. Ogromno gledalcev se je po pričakovanju zbralo v Središču ob Dravi, kjer je bil na sporedu lokalni obračun. Vse je bilo odločeno v prvem polčasu, ko je bil postavljen končni izid -2:1 za domačine. Največji šok tega kroga so priredili očitno prerojeni igralci Apač, ki so v gosteh suvereno odpravili do tega kroga vodilne Bukovča-ne. Gostje so udarili s »petardo« in prizadejali domačinom šele drugi letošnji poraz, ki pa pomeni izgubo vodstva, saj so sedaj na čelu lige Cirkulane. Konjeništvo l Podvinčani so se v nedeljo veselili druge zmage v sezoni. Foto: Črtomir Goznik REZULTATI 11. KROGA: Hajdina - Tržec 3:1; Cirkulane - Aha Emmi Bistrica 1:0; strelec: 1:0 Belšak (92.); Gerečja vas - Stojnci 0:0; Središče ob Dravi - Carrera Optyl Ormož 2:1; strelci: 1:0 Podplatnik (5., ag.), 2:0 Novak (8.), 2:1 Tomašic (42.); Bukovci - Apače 1:5; strelci: 0:1 Pulko (30.), 1:1 Topol-nik (58.) 1:2 Fruk (66.), 1:3 Fruk (72.), 1:4 Pulko (77.), 1:5 Lendero (92.). 1. CIRKULANE 11 7 2 2 19:6 23 2. BUKOVCI 11 7 2 2 24:15 23 3. STOJNCI 11 5 6 0 27:16 21 4. SREDIŠČE OB DRAVI 11 4 4 3 22:17 16 5. HAJDINA 11 4 2 5 13:16 14 6. AHA EMMI BISTRICA 11 3 4 4 19:25 13 7. APAČE 11 4 0 7 36:35 12 8. GEREČJA VAS 11 3 3 5 20:25 12 9. CARRERA O. ORMOŽ 11 3 2 6 21:29 11 10. TRŽEC 11 1 3 7 29:46 6 HAJDINA - TRŽEC 3:1 (0:1) STRELCI: 0:1 R. Pečnik (23.), 1:1 Krajnc (55.), 2:1 Svržnjak (63.), 3:1 Simonič (92.) HAJDINA: Travnikar, Kurež (od 67. Slameršek), Krajnc, Mlinarič, Ornik, Svržnjak, Ce-bek, Gaiser, Veličkovič, Kurež, Simonič. Trener: Miran Klajde-rič. TRŽEC: Krušič, Krajnc (od 76. T. Fideršek), B. Emeršič, Kovačič (od 61. D. Fideršek), Vidovič, M. Pečnik, A. Pečnik, Kostanjevec, R. Pečnik, B. Lesjak, Mlakar (od 46. D. Lesjak). Trener: Andrej Dukarič. Za konec prevlada Ljutomerčanov S praznično martinovo dirko se je na ljutomerskem hipodromu končala letošnja kasaška sezona - za KK Ljutomer znova izjemno uspešno. Tudi zadnji tekmovalni dan se je končal s prevlado ljutomerskih kasačev, saj so od štirih dirk dobili tri. V prvi je slavil 3-letni Luther King v navezi Slavko Makovec/lastnik in trener -Jože Sagaj mlajši/voznik, ki je na 2200 metrov dolgi stezi Na prvem srečanju letos med Hajdino in Tržcem so z 2:3 slavili Hajdinčani, ki so bili boljši tudi tokrat. Slavili so predvsem na račun boljšega nadaljevanja, ko so gostom pošle moči. Kakšnih 100 gledalcev je sicer videlo dokaj slabo srečanje, v prvem delu se je igralo po notah rdeče-belih, v nadaljevanju pa so na zelenici zagospodarili domačini in na koncu tudi zasluženo slavili. Po uvodnem otipavanju so pobudo prevzeli Trževčani in v 23. minuti je po ponesrečenem poskusu Krajnca žogo v domačo mrežo preusmeril zimzeleni R. Pečnik. Tržec je imel v prvem delu še dve lepi situaciji za povišanje izida, toda sta ju B. Emeršič v 28. in R. Pečnik v 38. minuti zapravila. Malo pred koncem prvega dela igre so sijajno priložnost zapravili tudi modro-rumeni, Gaiser je za las zgrešil. Domači strateg Klajderič je ob polčasu prav gotovo oštel domače fante, kajti v nadaljevanje so krenili bistveno odločneje. V 55. minuti so preko Krajnca z glavo izenačili, potem ko so gostje zaspali v obrambi. Hajdina je bila še naprej boljša in v 63. minuti je po še eni napaki Tržca zadela iz prekinitve, potem ko je ostal povsem sam na drugi stativi Svržnjak. Deset minut pred koncem je Gaiser zapravil nemogoče, lahko bi namreč že predčasno rešil vprašanje zmagovalca. V končnici so varovanci Andreja Dukariča pritisnili, iskali izenačenje, toda Simonič je iz pro- tinapada postavil končni izid srečanja 3:1. tp 1. liga MNZ Ptuj: Skorba in Boč korak pred tekmeci REZULTATI 11. KROGA: Mar-kovci - Boč Poljčane 1:3 (0:1), Podvinci Betonarna Kuhar -Rogoznica 3:0 (2:0), Lovrenc - Skorba 0:3 (0:0), Podlehnik -Gorišnica 2:2 (2:1), Leskovec -Dornava Vrt. Kovačec 4:2 (2:0). 1. SKORBA 11 9 0 2 29:14 27 2. BOČ POLJČANE 11 8 2 1 28:13 26 3. LESKOVEC 11 6 3 2 26:13 21 4. PODLEHNIK 11 5 1 5 27:16 16 5. ROGOZNICA 11 5 1 5 14:25 16 6. PODVINCI KUHAR 11 4 2 5 17:19 14 7. GORIŠNICA 11 3 2 6 16:21 11 8. DORNAVA KOVAČEC 11 2 4 5 13:18 10 9. MARKOVCI 11 3 0 8 12:27 9 10. LOVRENC 11 2 1 8 9:25 7 2. liga MNZ Ptuj: Hajdošam in Prager-skemu lokalna derbija REZULTATI 11. KROGA: Zgornja Polskava - Majšperk 1:2 (0:1), Hajdoše - Slovenja vas 2:0 (1:0), Polskava - Pra-gersko 0:1 (0:1), Makole -Grajena 5:0 (3:0). 1. PRAGERSKO 11 6 5 0 31:11 23 2. HAJDOŠE 11 5 3 3 25:17 18 3. MAJŠPERK 11 5 3 3 20:25 18 4. MAKOLE 10 4 4 2 20:14 16 5. GRAJENA 11 4 3 4 24:27 15 6. ZGORNJA POLSKAVA 11 4 16 18:21 13 7. SLOVENJA VAS 11 2 3 6 15:26 9 8. POLSKAVA 10 1 2 7 10:22 5 JB dosegel odličen kilometrski čas - 1:17,0. Tokrat se mu je v ciljni ravnini močno približal Rožle (Branko Seršen, Ljutomer) in s časom 1:17,9 dosegel 2. mesto. V drugi dirki je prepričljivo najboljšo vožnjo prikazal Sammi MS na vajetih Mitje Slaviča (KK Ljutomer) - 1:15,8, zelo izenačena pa je bila končnica tretje dirke, ki jo je z majhno prednostjo v cilju dobila 4-letna kobila italijanskega registra Spice WF Ciljna ravnina tretje dirke, ki je pripadla kobili Spice na vajetih Jerneja Slaviča (KK Ljutomer). (Jernej Slavič, KK Ljutomer) - 1:19,1. Zadnja nedeljska dirka v Ljutomeru je pripadla Dakotu (Milan Žan, Komen- da), ki je na 2180 metrov dolgi stezi dosegel kilometrski čas - 1:16,2. NŠ Foto: NS torek • 10. novembra 2015 Šport, šolski šport Štajrnhi 15 Futsal • 1. SFL, 2. SFL Tomaž v 14. minuti vodil ze 7:0 ... 1. SFL REZULTATI 8. KROGA: KMN Oplast Kobarid - Kix Ajdovščina 6:1 (4:0), Potočje projektiranje Sevnica - Dobovec Pivovarna Kozel 1:6 (0:1), KMN Benedikt - KMN Puntar 0:2 (0:1), FC Litija - KMN Bronx Škofije 3:2 (0:1). 1. OPLAST KOBARID 7 5 1 1 31:17 16 2. RE/MAX MARIBOR 7 4 3 0 33:16 15 3. DOBOVEC KOZEL 7 4 2 1 32:16 14 4. FC LITIJA 7 4 2 1 26:13 14 5. POTOČJE SEVNICA 7 3 2 2 16:16 11 6. BRONX ŠKOFIJE 8 3 1 4 26:22 10 7. KMN PUNTAR 7 2 1 4 15:25 7 8. KMN BENEDIKT 7 1 0 6 11:33 3 9. KIX AJDOVŠČINA 7 0 0 7 9:41 0 žman, trener KMN Benedikt. Jasen je bil tudi gostujoči strateg Matej Kavčič, trener KMN Puntar: »Štejejo le rezultat in tri točke, ki smo jih osvojili ter podaljšali našo pozitivno serijo rezultatov.« 2. SFL REZULTATI 5. KROGA: Gorica - Futsal club Ptuj 4:1 (0:0), KMN Velike Lašče - Kebelj Piz-zerija Salama 2:1 (0:0), Tomaž Trcko - ŠD Mlinše 10:2 (8:0), Futsal klub Zavas - Futsal klub Dobrepolje 3:1 (1:0), Futsal klub Stripy - KMN Oplast Kobarid 11:2 (6:1). 1. TOMAŽ TRCKO 5 4 10 KMN BENEDIKT -KMN PUNTAR 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Kragelj (3.), 0:2 Škerget (36., ag.) KMN BENEDIKT: Lovrenčič, Senekovič, Šabeder, Kurnik, Kopun, Škerget, Klemenčič, Damiš, Drašak, Potočnik, Oman. Trener: Darko Križman. Futsalerji Benedikta so v domači dvorani gostili ekipo Puntarja in doživeli šesti poraz v sezoni. Gostje so hitro dosegli gol, minimalno prednost pa so znali držati do zaključka, ko so jim z avtogolom še dodatno pomagali domačini. »Imeli smo svoje priložnosti, ki pa jih nismo izkoristili. Nimamo si kaj očitati, tudi naše tekme bodo prišle, ko bomo izkoristili priložnosti,« je povedal Darko Kri- 2. GORICA 3.FKZAVAS 4. ŠD MLINŠE 24:4 13 5 3 1 1 23:12 10 5 3 11 5 3 0 2 13:7 10 19:23 9 5. KEBELJ P. SALAMA 5 2 2 1 16:15 8 6. FK STRIPY 5 2 1 2 29:19 7 7. FK DOBREPOLJE 5 2 0 3 18:26 6 8. OPLAST KOBARID ii 5 1 0 4 12:27 3 9. FCLUB PTUJ 5 1 0 4 12:25 3 10. VELIKE LAŠČE 5 1 0 4 8:16 3 GORICA - FC PTUJ 4:1 (0:0) STRELCI: 1:0 Batistič (25.), 1:1 Krajnc (29.), 2:1 Batistič (31.), 3:1 Žaric (33.), 4:1 La-harnar (34.). FC PTUJ: Brunčič, Kavaš, Ši-lec, Krajnc, Jaušovec, Braček, Simonič Dabič. Trener; Boris Šprah. Ptujčani so se na dolgo gostovanje odpravili zelo oslabljeni, le s sedmerico igralcev.To se je poznalo predvsem v drugem polčasu, ko jim je začelo zmanjkovati koncentracije. Sicer so bili Ptujčani povsem enakovreden oz. celo boljši tekmec skozi vse do 31. minute. Takrat so pri rezultatu 1:1 zapravili t. i. 100 % priložnost za prevzem vodstva (žoga se je od ene vratnice odbila v drugo in nato v polje), iz protinapada pa so nato sami prejeli zadetek ... To se je izkazalo za ključni trenutek srečanja, čeprav so imeli gostje še nekaj priložnosti za preobrat. V celotni tekmi so varovanci Borisa Špraha kar štirikrat zadeli okvir vrat ... JM TOMAŽ TRCKO -ŠD MLINŠE 10:2 (8:0) STRELCI: 1:0 Goričan U. (5.), 2:0 Goričan D. (5.), 3:0 Školiber (7.), 4:0 Magdič (8.), 5:0 Goričan U. (9.), 6:0 Belšak (14.), 7:0 Belšak (14.), 8:0 Li-povšek (19./ag), 8:1 Džombic (28.), 8:2 Dolinšek (34.), 9:2 Gajser (37), 10:2 Magdič (37.) TOMAŽ TRCKO: Vrbnjak, Ko-larič; Magdič, Goričan U., Gori-čan D., Gašparič, Kamenšek, Belšak, Vočanec, Školiber, Gajser, Lukman. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser. Derbi prvouvrščene (Tomaž) in drugouvrščene (Mlinše) ekipe 2. SFL je bil odločen že po 14 minutah igre. Po pravem cu-namiju Tomaževčanov je takrat semafor trdnjave Hardek kazal izid 7:0. Foto: Črtomir Goznik Ekipa Tomaža je na Hardeku odpihnila ekipo Mlinše, FC Ptuj je klonil na Primorskem. V 5. minuti sta brata Goričan, David in Urban, v razmaku 11 sekund dosegla dva zadetka. Gostje niso imeli odgovora na presing domačih futsaler-jev, ob tem so delali začetniške napake, ki so jih domačini po tekočem traku kaznovali z zadetki. Gostujoči klopi ni pomagala niti minuta odmora. Stroj Tomaža je mlel in mlel ter si do odmora ustvaril kar osem zadetkov prednosti (8:0). Zadnji zadetek v 1. polčasu so si gostje zatresli kar sami po hudi napaki vratarja, ki mu je povsem normalna podaja ušla med nogami. V 2. polčasu so varovanci trenerskega dvojca Magdič -Gajser nadzirali potek tekme, ob tem so priložnost za igro dobili tudi nekateri igralci s klopi. Velja omeniti tudi precej bolj zbrano igro gostov, ki so mrežo vratarja Kristiana Vrb-njaka zatresli dvakrat (8:2). V 37. minuti so gostitelji znova udarili dvakrat in z goli Tomaža Gajserja ter Miha Magdiča postavili končni izid 10:2. Ekipa Tomaža po petih tekmah vodi na lestvici z izkupičkom štirih zmag in enega remija. V 6. krogu jih čaka gostovanje v Oplo-tnici pri Keblju. Miha Magdič, kapetan Tomaža Trckoa: »Prvi del tekme smo odigrali fantastično, neverjetno - še sam ne morem verjeti, vse nam je šlo od nog. V nogometu je najpomembnejše, da izkoristiš vse nasprotnikove napake. Naj povem čisto iskreno, da nismo načrtovali, da odigramo presing po celem igrišču, ampak da nasprotnika čakamo na svoji polovici. Ko smo videli, da imajo Mlinše težave na naš presing in izhod iz svoje polovice igrišča, smo se odločili, da nasprotnika visoko pokrivamo, kar nam je odlično uspevalo.« Mito Kos, trener ŠD Mlinše: »V 1. polčasu smo naredili ogromno napak, vse so bile kaznovane. Domačin je bil enostavno boljši in jim čestitam za zasluženo zmago. Naša naloga je, da delamo pridno naprej in se učimo iz lastnih napak. Tomaž ima mlado, poletno, razigrano in seveda uigrano ekipo. Apeliram na trenerje, ki delajo s to fenomenalno ekipo, da jo le še nadgradijo in se poskušajo vrniti v 1. SFL.« Uroš Krstič Šolski šport • Košarka, dekleta Šolski šport • Rokomet, dekleta Napredujeta ekipi OŠ Majšperk in Markovci Ekipa OŠ Ljudski vrt pred OŠ Gorišnica Ekipa OŠ Majšperk je na medobčinskem tekmovanju v košarki osvojila 1. mesto. V začetku novembra so se začela medobčinska tekmovanja za učenke in učence osnovnih šol - med prvimi so na parket stopila dekleta letnika 2001 in mlajša, ki so se pomerila v košarki. Tekmovanje je potekalo 4. 11. v Markovcih, napredovanje na območno tekmovanje pa sta si zagotovili ekipi OŠ Majšperk in OŠ Markovci. Rezultati: Markovci - Olga Meglic 36:7, Ljudski vrt - Majšperk 13:22; tekma za 3. mesto: Olga Meglic -Ljudski vrt 14:27; tekma za 1. mesto: Markovci -Majšperk 20:24. Vrstni red: 1. OŠ Majšperk 2. OŠ Markovci 3. OŠ Ljudski vrt 4. OŠ Olge Meglic UR Na medobčinskem tekmovanju v rokometu so v dvorani OŠ Ljudski vrt sodelovale tri ekipe učenk letnika 2001 in mlajših. Najbolj izenačen obračun sta odigrali ekipi OŠ Go-rišnice in OŠ Ljudski vrt, daljšo pa so potegnile slednje. Obe omenjeni ekipi sta se uvrstili na območno tekmovanje. Rezultati: Ljudski vrt -Gorišnica 9:8, Gorišnica -Destrnik-Trnovska vas 9:6, Ljudski vrt - Destrnik-Trno-vska vas 11:4. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Gorišnica 3. Destrnik-Trnovska vas UR Zmagovalke medobčinskega tekmovanja v rokometu Ljudski vrt učenke Oš Napredovanje so si prislužila tudi dekleta iz OŠ Markovci. Na območno tekmovanje so se z osvojenim 2. mestom uvrstile tudi učenke OŠ Gorišnica. 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 10. novembra 2015 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Gorišnica vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica, Vidimo se v torek, 10, novembra, ob 18,00 v Kulturni dvorani Gorišnica, Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok, Vstop je prost, www.radio-tednik.si Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Zavrč vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Zavrč, Vidimo se v sredo, 18, novembra, ob 18,00 v Kulturni dvorani v Goričaku, Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok, Vstop je prost, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Majšperk vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Majšperk, Vidimo se v četrtek, 19, novembra, ob 18,00 v Kulturno-poslovnem centru Majšperk, Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok, Vstop je prost, Ormož • Kruta življenjska zgodba Bezjakovih Usoden skok v morje Bil je 30. avgust, zadnji dopustniški dan, ko se je življenje Bezjakovih iz Mihovcev pri Veliki Nedelji obrnilo na glavo. Usoden skok v morje je namreč 42-letnega očeta in moža Venčeslava ohromel. Štiričlansko družino Bezjak je pred dvema mesecema življenje postavilo na hudo preizkušnjo. Na zadnji dopustniški dan, avgusta letos, je oče Venčeslav skupaj s sinom Matejem v Nerezinah na Malem Lošinju v sosednji Hrvaški še zadnjič skočil v morje. In zgodilo se je. Na vodi je obstal kakor ptič. „Sprva sem mislil, da ata gleda ribo. Vzel sem si očala in se potopil, nato pa sem videl, da mu iz ust teče kri," pove komaj 9 let star Matej, ki mu je takoj postalo jasno, da je z očetom, ki se ni mogel premakniti, nekaj hudo narobe. Z vso močjo gaje obrnil in mu tako rešil življenje. „Še zdaj se sprašujem, kako mu je to uspelo," pove mama Romana, ki sicer ni bila priča temu tragičnemu dogodku. „Matej mi je prišel v apartma povedat, kaj se je zgodilo. Bežali smo na plažo, kjer sem videla ležati nemočnega moža. Reševalec iz vode je poklical reševalno ekipo, ki je prišla v 20 minutah, kar je hitro, saj smo bili na otoku. Ko smo moža spraševali, kako se počuti in kaj ga boli, je dejal, da ga ne boli nič, razen ramena in da čuti mravljince po rokah in nogah. Takoj smo vedeli, da je nekaj hudo narobe," s solzami v očeh pripoveduje mati dveh otrok. V kopalkah, šoku in groznih skrbeh so odhiteli za možem in očetom v bolnišnico na Reko, kjer sta jih pričakala fiziatrinja in nevrokirurg in jim povedala, da se je Ven-česlav hudo poškodoval ter da ga bodo v roku dveh ur operirali. „Sploh nisem vedela, kaj naj pričakujem. Ko smo naslednje jutro prišli, sta nas nevrokirurg in fiziatrinja vprašala, ali vemo, kaj to pomeni za naše življenje. Da bo mož tetraplegik. Da ne bom mogel dihati sam. Da ima prelomljeno peto vratno vretence, poškodovano četrto vretence in hrbtenjačo. V tistem tre- Foto: Družina Bezjak Venčeslava so po okrevanju na travmato-loškem oddelku v Mariboru minuli torek premestili v URI Soča, kjer ga čaka rehabilitacija. nutku sama sebi rekla, bomo že nekak, saj bomo ... Niti pomislila nisem, kaj to zares pomeni," se žalostno spominja Romana, ki se je v tej hudi preizkušnji skupaj z možem izkazala kot izjemna borka. Odhitela je domov, da uredi vse potrebno za premestitev moža ter mu obljubila, da se čez tri dni vrne ponj. Ker niso imeli nadstandardnega zavarovanja, še dodatne težave A ob vsej stiski in že tako hudi situaciji je naletela na dodatne ovire. „Želim ljudem sporočiti, da naj pomislijo, kaj se lahko zgodi. Naj si sklenejo nadstandardno zavarovanje, ker mi ga nismo imeli in zato smo imeli velike težave. Imeli smo samo modro M M /? /¡I K m ■ 'lv Foto: Monika Levanič Mali junak se je počutil krivega „Človek se res vpraša, kaj vse zmore. V času, ko se nam je zgodila ta tragedija, je namreč postal nepokreten še oče. Morali smo ga dati v dom, da mu omogočimo dostojno življenje. Naš dan je sedaj izjemno naporen. V službo grem zjutraj ob petih. Šef mi je šel toliko na roke, da po večini delam dopoldne. In ko končam službo, gremo k možu v bolnišnico. Tam smo po dve, tri, štiri ure. Domov pridemo zvečer, ob 19., 19.30, potem pa se z Matejem lotiva še šolskih obveznosti. Moram povedati, da je Matej v šoli zelo priden in kljub vsemu dobiva odlične ocene. Je pa za vse nas izjemno naporno." Še posebej naporno je za Mateja, ki je tisti usodni dan z očetom skočil v vodo. Počutil se je namreč krivega. „Razmišljala sem, kako bi povedala Mateju, kaj se je zgodilo z očetom. Razmišljala sem tudi o tem, da ne bi šel prvi dan v šolo. Čez noč pa sem si premislila. In ko sem ga pripeljala v šolo, so ga pred vrati že čakali ravnatelj, učitelji in šolski pedagogi. Na pogovor so poklicali tudi mene in Mateju smo dopovedali, da lahko človek na vozičku živi normalno življenje. V njegovi mali glavici sedaj že kuje načrte, kako bo postavil deske in očeta zapeljal po stopnicah ..." kartico, saj smo mislili, da nudi vso medicinsko pomoč. A nudi samo najnujnejše." Zataknilo se je že pri prevozu moža v mariborsko bolnišnico. „Najprej so zaradi poškodb dovolili samo prevoz s helikopterjem. Ko so povedali, da moramo za 30 km plačati 6.000 evrov, sem vedela, da to ne bo mogoče. Povezala sem se s primari-jem reške bolnišnice doktorjem Protičem, ki mi je svetoval, naj še kakšen dan počakamo, da bo mož stabilnejši in ga bomo lahko prepeljali z rešilnim avtomobilom." In res je bilo tako. Možu se je zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo, zato so dovolili prevoz z rešilnim avtomobilom. Na pomoč priskočili tudi sodelavci Nato pa se je zataknilo pri spremljevalni ekipi. Ker je bil namreč Venčeslav intubi-ran, so za na pot zahtevali ekipo v sestavi splošnega zdravnika, anesteziologa in nevrokirurga. „Zelo kruto je, da je pri nas težko najti takšno ekipo. Po večkratnih klicih in prošnjah je primarij uredil ekipo iz Splita. In tako smo moža prepeljali v Maribor. Naša zavarovalnica je sicer rekla, da je na Reki dovolj dobra bolnišnica za okrevanje in da si ni treba delati stroškov s prevozom. Potem pa sem za samo tri dni oskrbe v bolnišnici morala doplačati 300 evrov, ker nismo imeli nadstandardnega zavarovanja. Naj mi nekdo pove, koliko bi nas stalo, če bi še mož ležal danes tam. Po človeški plati pa, ne vem, kdo bi pustil človeka v tujini ..." se žalostno sprašuje Romana, ki je še priznala, da je v tako težki situaciji spregledala, kakšen krog ljudi ima okrog sebe. V kritju stroškov prevoza so ji namreč na pomoč priskočili sodelavci v Panu Kidričevo in tudi moževi sodelavci, zaposleni na Perutnini Ptuj, za kar jim je izjemno hvaležna. Sočutno so izpeljali akcijo in zbrali, kolikor je bilo v njihovi moči: „V 24 urah je bil denar doma, da sem lahko vse to pokrila." Venčeslav dokazal, da čudeži obstajajo »Vem, da bomo zmogli," med pogovorom še večkrat poudari pogumna Romana. Temu verjame tudi Venčeslav, ki je dokazal, da čudeži zares obstajajo. Prve črne napovedi zdravnikov se k sreči niso uresničile. „Res je borec. Zdravniki so napovedovali, da ne bo sposoben dihati sam. Ko so ga odklopili z dihalnih aparatov, pa je takoj zadihal. Niso mogli verjeti svojim očem." Venčeslava so po okrevanju na trav-matološkem oddelku v Mariboru minuli torek premestili v URI Soča, kjer ga čaka rehabilitacija. Je ljubitelj narave, lovec. Ukvarja se s šolanjem psov. In niti pomislil ni na to, da bi bil na vozičku. Kadar česa ne more, vedno poudaril besedo še - še ne morem." Po dobrih dveh mesecih okrevanja že premika levo roko in nogo. Desna stran pa je ohromljena. Zdravniki so diagnozo tetraplegik spremenili v paraplegijo spodnjih okončin in paraparezo zgornjih okončin. „Moram biti pozitivna, ker je on tudi. Ponosen je, da lahko z levo roko vzame plastenko, tudi telefon. Zadovoljni smo z majhnimi napredki. Za rehabilitacijo bo potreben čas. Najbolj pa me je strah, da ne bi bil ta čas predolg ...," še s tresočim glasom pove žena Romana. Monika Levanič torek • 10. novembra 2015 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 Podlehnik • Trstenke pripravile koncert z glasbenimi prijatelji Ne more v pozabo, kar je zapisano v srcu Nova podlehniška dvorana, ki so jo svečano odprli pred dobrim tednom dni, je v petek, 6. novembra, doživela svoj krst. Prvo prireditev so v njej pripravile pevke ljudskih pesmi Trstenke pod vodstvom neutrudne Lojzke Merc, ki so na oder povabile mnoge svoje pevske in glasbene prijatelje, v dvorano pa pritegnile številne ljubitelje ljudskega ustvarjanja. To je bilo že štirinajsto srečanje ljudskih godcev in pevcev v organizaciji Trstenk, a je bilo nekaj posebnega, saj je potekalo v prostorih novega kulturno-turističnega centra, v dvorani in na odru, ki ga bodo Podleh- ničanom mnogi zavidali, ker v domačem kraju delajo v mnogo skromnejših razmerah; a jim ga bodo tudi privoščili, saj si jih tamkajšnji številni in delavni kulturniki zaslužijo. »Naše misli se danes vrača- jo k spominom. Kolikokrat smo se na najrazličnejših prireditvah srečevali v naši stari dvorani, v zadružnem domu, ki nas je povezovala šest desetletij! Danes, na odru nove dvorane, pa sem hvaležna občinski Foto: jš Ob koncu prireditve so Trstenke skupaj z nekaterimi gosti na odru ter gledalci v dvorani zapele pesem Zlati časi, kam hitite... Hajdina • Iz mošta vino - pridi na Hajdino Vino in Modrijani -odlična kombinacija Eno najbolj pisanih in dogodkov polno martinovanje že 20. leto zapored organizirajo na Hajdini, kjer je še toliko bolj veselo, saj to praznovanje združijo z občinskim praznikom. Ob tej priložnosti so v soboto izbrali občinska kletarja, to sta postala Franci Vogrinec in Roman Štumberger z Zg. Haj-dine. Veliki dogodek v sklopu martinovanja pa se obeta tudi jutri. Prireditev Iz mošta vino -pridi na Hajdino se je začela v soboto v farni cerkvi sv. Martina s kulturnim programom in krstom mošta. Kot zmeraj je bil gostitelj ob županu občine Hajdina Stanislavu Glažarju farni župnik in naddekan Marjan Fesel. Prireditve pa so se ob številnih gostih udeležili tudi kletarji predhodnih letnikov, med drugim lanski kletar Franc Kancler. Novo zaprisego sta podala nova kletarja, ki bosta to leto skrbela za dobro hajdinsko vinsko kapljico, in sicer Franc Vogrinec in Roman Štumberger. Nekaj besed o martinovanju in povezanosti tega praznika z občino je povedala simpatična napovedovalka Tatjana Mohor-ko. Poudarila je, da so ome- njeno prireditev z leti nadgrajevali in jo razvijali, tako da je svetel zgled prireditev v širšem slovenskem prostoru. Prireditev Iz mošta vino -pridi na Hajdino, ki se je začela v soboto, pa se je nadaljevala dan kasneje s slavnostno mašo ob prazniku sv. Martina in srečanjem v šotoru na trgu pred občino. Najpomembnejši del pa šele sledi, saj se jutri obeta največje slovensko Martinovanje z Modrijani. Dženana Kmetec upravi z županom na čelu, ki so morali opraviti številne, za nas pravzaprav nevidne korake za novo dvorano, da smo danes lahko tukaj. Tudi v tej dvorani se bodo dogodki nizali in nizali v venec lepih spominov,« je na uvodu v prireditev dejala orga-nizatorica večera in vodja Tr-stenk Lojzka Merc. »V zgodovini je že tako, da si človek s kulturo postavi spomenik, mi pa obljubljamo, da bomo tradicijo in žlahtnost prenašali v novo dvorano ter da bomo ohranili sodelovanje, razumevanje, pomoč in podporo, kajti tudi to je pripomoglo k ustvarjanju naše skupne pretekosti, ki nam je zapustila lepe spomine. In to nam odpira vrata v našo skupno prihodnost. Ponosni bodimo, da smo prenašalci ljudskih pesmi in ljudskih viž. Brez nas bi slovenska ljudska pesem odšla v praznino.« Na srečanju, ki vsako leto poteka pod naslovom Ustavite se tam, kjer pojo, so nastopili: Trstenke iz Podlehnika, Haloški veseljaki iz občine Podlehnik, pevke iz Stoperc, Kopači iz Pod-lehnika, pevci in godci Gmaj-narji z Ložnice, Jablovški pevci, Mejaši iz Repišč, Veseli prijatelji iz Majšperka, Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, ljudski pevci s Hajdine, pevke iz Oslu-ševcev, Fantje z vasi iz Škocjana na Dolenjskem ter duet Ivan in Tina iz Korenjaka. Prireditev je povezovala Danica Kurež. Ob koncu so nastopajoči skupaj z občinstvom zapeli pesmi Zlati časi, kam hitite in V dolini tihi, nato pa nadaljevali prijetno druženje ob domači hrani in kapljici. Seveda, saj je bila martinova sobota! jš Slovenija • Femme fatale 2015 Najbolj fatalna ženska je Nuška Drašček Uredništvo revije Fatalna in bralke več ženskih revij so v Ljubljani izbrali letošnjo fatalko oziroma Femme fatale za leto 2015. Med devetimi kandidatkami je najbolj prepričala simpatična in nasmejana glasbenica Nuška Drašček. V Festivalni dvorani so v četrtek razglasili žensko, ki si je po mnenju bralcev in uredništva revije Fatalna prislužila naziv Femme fatale 2015. Izbirali niso le najlepše po zunanjosti, ampak tisto, ki v sebi nosi posebnost, karizmo, srčnost in seveda fatalnost. Za laskav naziv so se potegovale umetnica ličenja in lepotna blogerka Nika Veger, doktorica znanosti Veronika Podgoršek, glasbenica Vesna Zornik, pevka Anika Horvat, voditeljica, igralka in stand up komičarka Ana Maria Mitic, plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja in voditeljica Azra Selimanovic, glasbenica Marjetka Vovk, glasbenica in doktorica psihologije Katarina Habe ter vsestranska glasbenica Nuška Drašček, ki je tudi postala letošnja fatalka. Nuška je med drugim očarala s svojo nalezljivo dobro voljo, kar je dokazala tudi na odru v pogovoru z voditeljem Nej-cem Simšičem. Povedala je, da se zelo rada smeje, največkrat na svoj račun, ter da je bila to zanjo čudovita izkušnja, v kateri je spoznala kopico lepih in sijočih žensk, ki ne žarijo le od zunanje, ampak tudi notranje lepote. Glavni pokrovitelj prireditve je Kozmetika Afrodita, med sponzorji pa so bili še Optika Sentina, Peko, Ikona, Argeta Delight, Manner in Salon lepote Studio4. Za glasbeni del prireditve je bil zadolžen hrvaški pevec Petar Grašo, nastopil pa je tudi drzni akrobatski dvojec F&B Acrobatics — Filip Kržišnik in Blaž Slanič, ki sta tik pred razglasitvijo letošnje femme fatal ukradla kuverto z imenom izbranke. A po simpatičnem programu sta jo vrnila v roke odgovorne urednice revije Fatalna Mateje Špiranec. Dženana Kmetec Foto: Dženana Kmetec Foto: Langerholc Letošnje kandidatke v družbi sponzorjev in odgovorne urednice revije Fatalna Mateje Spiranec (druga z desne), direktorice podjetja Sentina Urške Obran (prva z desne) in predstavnika podjetja Afrodita Iztoka Zorina. 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 10. novembra 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Vrt za zahtevnejše - visoka greda ali gomila Pred nami je kar nekaj toplih, suhih dni, da bo pšenica posejana, slovenskega(?) kruha naslednje dovolj, pa tudi delo na vrtu bo opravljeno. Lahko pa naredimo tudi nekaj več. Zelenjavni vrt je vir sveže, zdrave zelenjave za celo družino. Še nekaj let nazaj v Sloveniji ni bilo hiše, ki ne bi imela tudi zelenjavnega vrta. Danes ga mnogi opuščajo, razlogov je več. Pogosto nam zavzame preveč prostora, nekateri menijo tudi, da zanj ni več časa. Če ta dva razloga nista samo izgovor, ampak predstavljata resnično oviro, potem bo morda rešitev visoka greda ali visoka gomila. Preden pa se lotimo dela, poglejmo še, kaj je treba narediti na okrasnem vrtu. Zadnji opravki na okrasnem vrtu Preden se lotimo dela, poglejmo, česa ne delamo zdaj na okrasnih gredicah. Zdaj ni pravi čas za obrezovanje lesnatih rastlin, prav tako pa pred zimo ne porežemo okrasnih trajnih trav. Razloga sta različna. Lesnatih rastlin, tudi iglavcev, zdaj ne režemo, ker se mora les temeljito pripraviti na zimski počitek. Prav tako pa se z odtekanjem sokov v korenine les posuši, zato ga sekamo pozimi, da v primeru nizkih temperatur ne pozebe. Obrezovanje po drugi polovici septembra pa te procese ponovno obrne v drugo smer, sokovi se obrnejo proti ranam, saj jih rastlina želi zaceliti. Zato je v koreninah končno manj hranil spomladi, les pa se ne pripravi dobro na zimo. Če bi tako toplo vreme trajalo dalj časa, bi celo ob rezi lahko začele ponovno gnati. Zato zdaj ne obrezujemo. Tudi vrtnic ne porežemo, posebej pa ne do tal. Okrasnih trav pa ne režemo, ker imajo po večini zelo plitek koreninski sistem, ki ga varuje samo nadzemno, suho listje. Ko ga porežemo, obstaja večja verjetnost, da bodo tudi korenine pomrznile. Posebej občutljive so pampaške trave. Zato jih povežite skupaj, morda tudi zavarujete s smrečjem ali koru-znico, nikakor pa jih ne porežite. Če pa vas moti zimska neurejenost trave, to porezano listje kot zastirka položite na koreninski sistem. Še vedno sadimo okrasne čebulice. Ker je zdaj že nekoliko pozno, jih čez noč namočite v vodo. Tako se bodo hitreje uko-reninile. Globina sajenja je vsaj toliko, da bo nad njimi toliko zemlje, kot so visoke. Če jih sadite na izpostavljene lege, potem jih prekrijte z odpadlim listjem, ki pa ga spomladi pravočasno odstranite. Sadimo tudi številne trajnice. Tudi krizanteme, ki so krasile grobove ob dnevu mrtvih, zdaj čim prej posadite nekam na vrt. Večina jih prezi-mi. Res pa je, da upoštevajte, da bodo po večini vse v naslednjih letih veliko višje, nekatere tudi preko 150 cm. Redno je treba tudi odstranjevati odpadlo listje z zelenic, da ne bo trava v tem sončnem in toplem vremenu predolgo v senci. Enkrat sem že napisala, da se to listje lahko uporabi tudi za shranjevanje korenovk, gomoljnic, tudi dalij in kan. Predvsem pride prav tam, kjer nimamo ustreznih (dovolj vlažnih) kleti. Zakaj torej visoka greda ali gomila Visoka gomila je rešitev za vse, ki imajo majhne košček zemlje, na katerem preprosto ni prostora za klasičen zelenjavni vrt. Visoka greda pa je rešitev za tiste, ki jih zdravje ovira pri obdelavi vrta. Dvignjena je od tal, zato lahko prav vse na njej delamo stoje, se ne sklanjamo. Zaradi prav posebnega načina, kako jo pripravimo, tudi najtežavnejše opravilo - prekopavanja oziro- November ustopad 2015 1 nedelja ^m 17 torek * & 2 ponedeljek 18 sreda * & 3 torek -■-v* 13:24 Cl 19 četrtek m»» * 4 sreda 20 petek 5 četrtek 21 sobota 6 petek 22 nedelja 7 IZT 23 ponedeljek 8 24 torek * 9 ponedeljek 25 zz Ji 10 C 26 četrtek * & 11 sreda 27 petek * ** 12 četrtek 28 sobota 13 ^tTiT 29 nedelja 14 sobota d 30 anc*«J ponedeljek a * 15 MU)E nedelja * «t 16 ponedeljek * «t 47. leden • SSSiV Foto: Miša Pušenjak Ko gredo naredimo, jo pred zimo pokrijemo z organsko maso, listjem, senom, slamo ... ma »štihanje« - odpade. Torej si lahko z zelo malo pomoči svojih najbližjih tudi mnogi starejši ali bolni privoščijo vsaj nekaj sveže zelenjave in seveda tudi zelišč. Prav tako jo postavimo na zemljiščih, ki nikoli (več) ne bodo rodovitna, prav pride vsem, ki imate zelenjavni vrt daleč od hiše, da na visoke grede posadite zelišča in vrtnine, ki jih uporabljate sproti, vsak dan. Ker odpade najzamudnejše opravilo, si lahko vsaj zelenjavo »za sproti« omislijo tudi tisti, ki za vrt nimajo časa. Zemljo za rast rastlin pravzaprav vsako leto menjamo, zato ni potrebno razmišljanje o kolobarju, gnojenju in podobno. Le spomladi in jeseni si moramo vzeti nekaj več časa, da gredo pripravimo in pospravimo. Seveda pa je vsako četrto ali peto leto kar nekaj dela, da jo ponovno naredimo. Lotimo se priprave visoke grede Razlika med visoko gredo in visoko gomilo je samo v tem, da je prva še ograjena, druga pa predstavlja samo oblikovan kup neograjene zemlje na površini, ki je dvakrat večja, kakor je tloris gomile, pa pridelujemo vrtnine za sproti in najljubša zelišča. Dela se je najbolje lotiti v jeseni, ker imamo takrat na razpolago ves potreben material. Izberemo sončen prostor. Potrebujete lesni material, narezane drobne in debelejše veje, lahko pa tudi stebla sončnic, stebla ščirov ali koruznice. Pripravimo si tudi pokošeno travo, seno, slamo, listje, tega pa je zdaj največ. Gredo bomo napolnili z domačim kompostom, tako grobim kot finim. Seveda pa brez vrtne zemlje ne bo šlo. Najprej odstranimo travno rušo, ki jo shranimo za kasneje. Toplo priporočam tudi, da v tla skopljemo vsaj 20-30 cm globoko, da bo drenaža vkopana. Nato postavimo okvir v želenih dimenzijah. Dolžina grede v bistvu ni omejena, širina pa seveda je. Zaradi lažjega dela ne sme biti širši od 150 cm, saj drugače z rokami ne bomo segli do vsakega kotička grede. Dno postavljene grede je dobro obložiti z mrežo, če imate težave z voluharji, ali z izolacijo (karton, listje, ovčja volna, filcana ovčja volna. S slednjo toplo priporočam obložiti tudi okvir, da bodo korenine varovane pred mrazom pozimi in sončno pripeko poleti. Nato naložimo lesni material, obvezni del grede, ki bo služil za drenažo in ventilacijo ostalega materiala. Lesni material dobro potlačimo, saj bo služil kot drenaža. Zato se ne sme prehitro sesesti. Na ta kup lesa naložimo travno rušo, in sicer tako, da zeleni del položimo na les, korenine pa naj opazujejo nebo. Če nimamo dovolj travne ruše, ugorabimo listje, slamo, volno ... Če ste položili travno rušo, potem pa nanjo naložite nekaj centimetrov debelo plast listja, slame ali sena. Nato nasujemo debelejšo plast istimo sadno drevja. Poikodcvana debla premažemo s oepilno smolo. V koHor zemlja {a ni zmrznjena, gnojimo s Nevskim gnojem in sadjarsko mešanico. Če je vreme primerno, sad to drevje. grobega, nepresejanega komposta z deževniki. Ta plast naj bo debela najmanj 20 cm. Na koncu pa nasujemo še 15-20 cm debelo plast vrtne zemlje. Preko nje lahko nasujemo še tanjšo plast kupljenega substrata, vanj je lažje sejati. Pred zimo nato gredo zavarujemo s smrekovimi vejami, koruznico, slamo ali listjem, da bodo vsi organski ostanki že zdaj začeli razpadati in s tem gredo greti. Zaščito spomladi seveda odstranimo. Nerazpadle organske odpadke lahko deloma zamenjamo z žaganjem, listje pa s pokošeno, KGZS obvešča deloma posušeno travo ali rahlo namočeno slamo. Ta masa je namenjena gretju kupa, saj začne spomladi hitro razpadati in pri tem oddajati toploto. Zgornjo plast zemlje vsako pomlad obnovimo, dodamo novo. Vsako leto tej novi plasti dodamo tudi manjšo količino organskega gnojila. Obstojnost take gomile je nekje do pet let, saj se potem sesede. Material z nje pa lahko uporabimo za novo gomilo za tisto srednjo, nepreperelo plast, ki pa ji seveda dodamo še nove odpadke. Kaj raste na takih gredah Na takih gredah lahko rastejo prav vse vrtnine. Smiselno je, da razmislimo o mešanih posevkih, predvsem zato, da na manjšem prostoru pridelamo več vrtnin. Tako lahko sadimo paradižnik, kumare na opori ali papriko, ki rastejo v višino, mednje pa po-sejemo spomladi solato berivko ali pa posadimo sadike solate, jeseni pa posejemo motovilec ali špinačo. Med vrstice solate po-sejemo mesečno redkvico, med vrste nizkega fižola pa posadimo zgodnje zelje. Ob robu visoke grede naj rastejo plazeče vrtnine, kot so bučke, novozelandska špinača, tudi visok fižol se lahko povesi navzdol, namesto da bi rasel navzgor. Namesto špinače morda posadimo mangold ali blitvo, saj nam dve rastlini dasta več pridelka kakor cela greda špinače. Vsako pobrano rastlino hitro nadomestimo z novo, zemljo samo rahlo prerahljamo. Pri tem pa ne pozabimo tudi na zelišča in kakšno cvetlico. Miša Pušenjak CVETJE m OLJNICE l Sonim«. (JiSavm«. vse vrste cvelfc- PODTALNI PLODOVI Krompir, korenje, pesa. " česen, čebula, red Ve v _ «t PLOOOVKE ir SADJE Paprika, paradižnik, grah, fižol, vse vrste sadja... LISTNATE RASTLINE Solate, motovileč, ohrovt. Jelfe. cvetača. blitva Vir: splet Foto: Miša Pušenjak Visoke grede so lahko različno visoke in iz različnih materialov. Druga regionalna konferenca svetovalnih služb JV Evrope Za boljši izkoristek znanj in izkušenj Namen konference je bil izkoristiti široko paleto znanja, izkušenj in idej udeležencev, medsebojno informiranje ter kako uporabljati različne pristope, metode in instrumente za izboljšanje kakovosti svetovalnih storitev na podeželju. Na konferenci so sodelovali predstavniki podeželskih in kmetijskih svetovalnih organizacij in kmetijskih univerz ter inštitutov iz Evropske unije, srednje in jugovzhodne Evrope in na podeželskih območjih dejavne nevladne organizacije iz Bolgarije. Po uvodnih nagovorih ministrice za kmetijstvo v Bolgariji, njihovih direktorjev svetovalne službe, predstavnikov IALB (zveza nemško govorečih svetovalnih služb) in EUFRAS (vseevropska mreža svetovalnih služb) ter novoustanovljene Mreže svetovalnih služb jugovzhodne Evrope smo se seznanili z usposabljanjem kmetijskih svetovalcev v Bolgariji in na Madžarskem, potrjevanjem kompetenc za svetovanje v kmetijskem in podeželskem prostoru (CECRA) ter o idejah regionalne izmenjave znanja - povezovanje raziskovalcev in svetovalcev v regiji. V nadaljevanju so potekale tri delavnice na teme: • ključna vloga kmetijskih univerz za poklicno izobraževanje svetovalcev, • povezovanje znanja med raziskovalci, svetovalci in kmeti, • standardizacija kakovosti zagotavljanja svetovalnih storitev. Na ustanovnem sestanku Mreže svetovalnih služb JV Evrope, ki je potekal pred tem, so zbrani vodje svetovalnih služb Bolgarije, Madžarske, Avstrije (Koroška), Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Slovenije, Srbije ter mednarodnih združenj (predsednik lALB-a, predsednik EUFRAS-a) sprejeli pravila nove mreže in izvolili vodstvo te organizacije, ki bo skrbela za povezovanje svetovalcev v regiji, izmenjavo izkušenj in sodelovanje pri projektih. KGZS torek • 10. novembra 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 1S S svetovne glasbene scene Poglavar rimskokatoliške cerkve papež Frančišek je objavil novi singel z naslovom Por Qué Sufren los Niños? oziroma Zakaj trpijo otroci. Papež je v omenjeni skladbi v španskem jeziku nagovoril zbrano občinstvo na stadionu v Manili, v samem uvodu skladbe pa prepeva tudi znana italijanska pevka Ana Tosato, ki je v latinščini zapela himno Jesu Dulcis Memoria. Kot smo v naši rubriki že poročali, bo album papeža Frančiška z naslovom Wake up! (Zbudi se) izšel 27. novembra. Na album sodelujejo tudi številni drugi znani umetniki, celotni prihodek od prodaje bodo namenili za pomoč beguncem. Legendarni britanski glasbenik Phil Collins (Philip David Charles), ki sodi med najuspešnejša glasbena imena iz zlatih osemdesetih prejšnjega stoletja se na veselje mnogih ljubiteljev glasbe vrača na svetovno glasbeno prizorišče. Bivši pevec in bobnar slavne zasedbe Genesis je v intervjuju za revijo Rolling Stone povedal, da se na sceno vrača z novim albumom in koncertno turnejo. Naj spomnimo, 64-letni Collins, ki se je leta 2011 glasbeno upokojil, je svoj zadnji studijski album Testify izdal leta 2002. Avtor nekaterih nepozabnih uspešnic, POPE FRANCIS WAKE UP! Music Album with Ills Wordsand Players zelo uspešna plošča Ghost Stories , ki je prejela tudi Grammy nominacijo za najboljši pop vokalni album, je bila izdana v letu 2014. ®®® Ameriška revija Forbes je objavila seznam največjih zaslužkaric iz sveta glasbe v letu 2015. Na prvem mestu se je s 135 milijoni ameriških zelencev znašla 31-letna ameriška pop pevka Katy Perry. Večji del omenjene vsote ji je navrgla njena koncertna turneja Prismatic, v okviru katere je nastopila na kar 126 koncertih. Na drugo mesto se je z 80 milijoni uvrstila Taylor Swift, sledijo Stevie Nicks (Fleetwood Mac) 59,5 milijona, Lady Gaga z 59 milijoni in Beyonce s 54, 5 mili- jona dolarjev. Lani je bila na vrhu omenjene lestvice prav Beyonce, ki je predvsem s svojo turnejo On the Run in s pogodbama s podjetjema Pepsi in L'Oreal zaslužila 115 milijonov dolarjev. Angleška zvezdnica Adele ima najbolje prodajano skladbo v zadnjih 18 letih. Njena aktualna uspešnica Hello že po nekaj dneh ruši številne rekorde. Že po prvem tednu od objave je bila prodana v milijonski nakladi. Kaj takega je pred njo leta 1997 uspelo le Eltonu Johnu. Skladbo Candle in the Wind je Elton posvetil va-ližanski princesi Lady Diani, ki je tistega leta tragično umrla. Janko Bezjak kot so One More Night, Against All Odds, In The'" Air night, Another Day in Paradise in A Groovy Kind of Love bo 12. decembra nastopil na dobrodelnem koncertu v Lestvi NAJ ®@® V londonskem metroju se je pred dnevi pojavil reklamni poster, s katerim legendarna britanska zasedba Coldplay najverjetneje napoveduje izid svoje nove plošče. Že njihov sedmi studijski izdelek z naslovom A Head Full of Dreams, naj bi izšel 4. decembra. Člani zasedbe Coldplay so Chris Martin, Jonny Buckland, Will Champion in Guy Berryman. Skupaj predstavljajo najbolj mar-kantne zastopnike Britpopa in sodijo med najbolj uspešne skupine zadnjega desetletja. Do danes so prodali že več kot 66 milijonov nosilcev zvoka, njihova zadnja 1. HELLO - ADELE 2. TODAY'S THE DAY - PINK 3. BOOK OF LOVE - FELIX JAEHN/POLINA 4. LOCKED AWAY - R CITY FT ADAM LEVINE 5. WRITING'S ON THE WALL - SAM SMITH 6. ON MY MIND - ELLIE GOULDING 7. WILDEST DREAMS - TAYLOR SWIFT 8. SUGAR - ROBIN SCHULTZ feat. FRANCESCO YATES 9. WHAT DO YOU MEAN - JUSTIN BIEBEF : BLING - DRAKE ELONG TO ME - BRYAN ADAMS 1G. HOTLh 11. YOU LINE I BELC Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8098,2010^3 bo Janko Bezjak Radio Ptuj • Zaključek Kuharske preobrazbe Odlične jedi na mizi V programu Radia Ptuj se je prvi septembrski torek začela nova oddaja Preobrazba. Tokrat kuharska. Avgusta smo v Štajerskem tedniku objavili prijavnice in ugotovili, da bi mnogi želeli izpopolniti svoje kuharsko znanje. Z velikim razočaranjem smo ugotovili, da vseh res ne moremo povabiti k sodelovanju zaradi prostorske stiske v kuhinji. Vse torke v septembru in oktobru smo se družili in s pomočjo kuharskega mojstra Vlada Pignar-ja izpopolnjevali kuharsko znanje v kuhinji Šolskega centra Ptuj, Biotehniške šola Ptuj, v šolskem domu na Grajenščaku 97. Vlado Pignar, ki tudi sicer pripravlja jedi za številna družabna srečanja, kot so maturantski plesi, poroke, obhajila, birme, poslovna srečanja ..., vodi kuharske tečaje za različna društva in skupine ljudi, ki bi se o kuhi želeli naučiti česa novega, je skupaj z ženo Nado zbiral recepte in izdal knjigo Sodobne domače jedi. Tokrat je dal priložnost šestim poslušalcem Radia Ptuj in bralcem Štajerskega tednika, da se naučijo česa novega, odpravijo odvečne skrbi in se naučijo na mizo postaviti zavidanja vredno jed po okusu in čudovito na pogled, ki jo bodo ustvarili sami. Kuharske preobrazbe so se udeležili Sonja Svenšek iz Lan-cove vasi, Brigita Bedrač iz Mo- ravcev, Ptujčanki Lea Kolednik Finšgar in Verica Mahorič, Verica Rep s Polenšaka, Janez Lipavšek iz Hajdoš. Udeleženci so imeli takšna in drugačna pričakovanja. Nekateri z izkušnjami, nekateri brez. Prav vsi pa so se v dveh mesecih lotili priprave hladnih in toplih predjedi, juh, mesnih in ribjih jedi, prilog in prikuh ter sladic. Poleg kuhe so se naučili servi-ranja na krožnik in pravilne ureditve mize in pogrinjka. Znano je, da jemo z očmi, torej ni dovolj predse postaviti »le« dobre jedi. In po njihovih besedah so bila vsa pričakovanja izpolnjena. Sami so Foto Martin Ozmec veliko bolj samozavestni za štedilnikom, njihovi domači pa zadovoljni z novimi okusi in izgledom jedi. Zadnjič smo se v okviru Kuharske preobrazbe srečali na zaključni večerji v restavraciji Pan v Kidričevem. Tako kot na vseh srečanjih so naši kuharji tudi tokrat hrano pripravljali iz živil, ki jih je prispeval Mercator. Takrat so se še posebej potrudili. Pripravili so piščančji koktajl v košarici, juho iz mehke solate, fagotine s koromačevo in pomarančno omako, ocvrte piščančje ruladice z nadevom, počasi kuhan svinjski file v omaki iz zelenega popra, skutne štruklje z drobtinami, gobov ki-pnik, zelenjavni šopek in čokoladni fondant z omako iz jurke. Na večerjo smo tokrat povabili tudi dve bralki in poslušalki. Izžrebani sta bili Anica Šeruga iz Ptuja in Danica Skok iz Njiverc, ki sta naštete jedi po dolgem občudovanju tudi okusili in trud novopeče-nih kuharskih mojstrov pohvalili. Ob zaključku Kuharske preobrazbe se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli olajšali izvedbo. Natalija Škrinjar 20 Štajerski TEDNIK NasvetI Kaj bomo danes jedli torek • 10. novembra 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK pečene kašnice, juha, pečena raca, ocvrt ribji file, ješprenjeva enolonč- juha, svinjski zrezki kremna juha, zape- špinača, pire krompir, dušena kisla repa, mlinci, dušeno rdeče krompirjeva solata, nica, pecivo s pudin- v omaki, kruhovi čene testenine s hrenovke, kompot jabolčni zavitek zelje skutna krema gom cmoki, solata, piščancem, solata, marmorni kolač snežni vložki Zapečene testenine s piščancem Sestavine: 500 g testenin, 300 g piščančjih prsi brez kože, 1 paprika, 3 srednje veliki paradižniki, 120 g naribanega sira, 2 žlici olja, 0,5 žličke soli, 1 ščepec popra, 1 žlica olja za namastitev pekača. Piščančje prsi operemo in osušimo s papirnatimi brisačkami. Zrežemo jih na približno 1,5 x 1,5 cm velike kose. Papriko zrežemo na ožje trakove, paradižnik pa na koščke. V večji ponvi segrejemo olje. Nanj stresemo kose piščančjega mesa in jih med mešanjem na zmernem ognju pečemo približno 10 minut. Dodamo papriko in med mešanjem pražimo še približno 3 minute. Po okusu začinimo s poprom in soljo. Ponev odstavimo, dodamo koščke paradižnika in dobro premešamo. Testenine skuhamo in od-cedimo. Stresemo jih v ponev s piščancem in zelenjavo. Dodamo polovico naribanega sira in dobro premešamo. Globok ognjevaren pekač dobro namastimo in po njem enakomerno razporedimo zmes s testeninami. Po vrhu potresemo preostali sir in pekač za približno 20 minut potisnemo v pečico, ogreto na 180 stopinj Celzija. Pecivo s pudingom Sestavine: za puding: 2 vrečici vaniljevega pudinga, 9 dl mleka, 5 žlic sladkorja; za biskvit: 5 jajc, 25 dag sladkorja, 1 dl belega olja, 1 dl mleka, 25 dag ostre moke, 1 pecilni prašek, 1 žlica kakava; za preliv: 4 dl kisle smetane, 1 vanilijin sladkor, 3 žlice sladkorja v prahu. Skuhamo puding (mleka je nekoliko manj kot običajno!) in ga ohladimo. (Da se ne naredi kožica, ga pokrijemo s prozorno folijo za živila.) Rumenjake in sladkor stepemo ter med rahlim mešanjem dodamo mleko, olje in moko, pomešano s kakavom in pecilnim praškom. Nazadnje primešamo sneg iz beljakov. Biskvit vlijemo v namazan in z moko potresen pekač, vanj pa z žlico polagamo kupčke ohlajenega pudinga. Spečemo. Vroč biskvit prelijemo s prelivom iz kisle smetane in sladkorja. Režemo ohlajenega. Pod drobnogledom ZPS in AMZS • Test 35 zimskih pnevmatik Kdaj so pnevmatike stare in kako kakovostne so? Bliža se 15. november, datum, ko je treba jeklenemu konjičku nadeti zimske gume. Tokrat odgovarjamo na vprašanje, kdaj so pnevmatike stare, povzemamo pa tudi test 35 zimskih pnevmatik, ki ga je opravil AMZS. Preden pridejo pnevmatike do kupca, so v skladiščih že nekaj mesecev, kar ni nič nenavadnega ali slabega. Lahko pa se zgodi, da boste kje (ne nujno v zakotni trgovini) našli nove pnevmatike, ki so bile izdelane že pred nekaj leti. Pri teh se lahko zgodi, da so zaradi napačnega skladiščenja izgubile lastnosti, ki so jih imele ob izdelavi, povsem jasno pa je, da se guma, glavni material za izdelavo pnevmatik, stara. V nobenem zakonu ni napisano, kako stare pnevmatike lahko trgovci še prodajajo, se pa tudi tu dobri ločijo od slabih: prvi bodo starejše pnevmatike z navedbo vzroka prodajali po še dodatno nižji ceni, drugi vas bodo želeli prepeljati žejne čez vodo. Nikar se ne pustite! Teden in leto izdelave pnevmatike sta podatka, odti- ZIM5KE PNEVMATIKE DIMENZIJE 205/55 RIB H (do 210km/h) snjena na obodu, in sicer s štirištevilčno oznako DOT - prvi dve številki označujeta teden, drugi dve pa letnico izdelave (0110 pomeni prvi teden v letu 2010). Svetujemo vam, da vedno kupite vse štiri pnevmatike iz istega tedna izdelave, za starejše od dveh let pa se odločite le, če boste z njimi v treh ali štirih letih naredili dovolj kilometrov (med 30 in 50 tisoč), da bodo po tem času že zrele za zamenjavo. Seveda je jasno, da morate starost preveriti, še preden vam pnevmatike namestijo na platišča, posebej pozorni pa bodite ob nakupu v spletnih trgovinah. Če se vam zdijo pnevmatike prestare, jih po spletnem nakupu lahko brez pojasnila vrnete prodajalcu, so zapisali na ZPS. ZIMSKE PNEVMATIKE DIMENZIJE 165/70 R14 T (do 190 km/h) UgtnJo «Brwvjnifl na 7. sirom owûiïav-pnevmanfo tofœtrrT oiciou-sv- pnevmaifta inajMliM lastnostmi na pnevmr.ita rraitdCjrl lastrestiWtaka nasneçjtaotna marijio porato ¿uljeslabostl o najboljša na ttatojastnos» zelomajva onajHlfU pnevmatika In nj snegu, zelodcbrana obrit» ft la!)e slabosti in na ledu nvjhna obrabil. : m^hnaporaba ©l^iSlabc.ti e!ai,eslafcosn ■ lumcfcslctttl mckrfcnd e-g&Ajru ftsWwitlr« O slatina ledi.laije mdul cesti, zla- suftcesulaiie slabosti uril na stiprliwrsrw ilatûMitlrfina mcfai UUi.it h volwCi.ll. zlasti p*i bc£fï laîie slabosti vodJknsH tudi na ledu «tomSl . . cestL iretiVia ieftastipn pcaba gwwa V9dl|twaJ. taije o slabosti na slabosti na lull mcfcrlcestl. cestlinnaledu vfidbMsctlaxe slabosti na tedu sreai. malina bagcrtva i poraba gorr.'(l ftNiOSlitu 1 ft zelo slaba na mokri cesti, i na mokri cest. ieilsstlprl tiilaHIprl uttH|kestl In . >!! 11.■'.-,[ in zavirarju. slaba zavkranju. slaba na suN cesti h natuNcnti. nj Snegu SLhTeMI " Vir: AMZS PORABA GCXÎIVA OBffABA 5KUPMA OCENA 4 pnporoelfhfl prlporotffvv poporodno priporeOfAi prtpdrodjha priporočava pnporodjMj priporočam pr IwrnS"* IJJTWK-1™ isvwi mi» VM.Mn Mi» îïïjgSr*. »iSffSS». «ÎÏÏÈMB ~ čnasiltBa iffi^ tiJn4UaJ f£irS|i«iH •iS» tolilnwA >|»M*i fCrttvgrtm Cnam SijKjiži- •SSdtf®^ gggp, o priporodpvo prtporodjvo priporodfho priporoditas priparatlp» prtpo*oiiiw> pi •rSUto 'SŽ Stt*6 Siî. Sar1 a J,rov-. Sr IbIP Meritve razkrijejo razlike! Na prvi pogled pnevmatike delujejo zelo podobno, a vendarle so med njimi velike razlike. Če bi se morali odločiti, katere izbrati, bi bili pred težko odločitvijo, saj je na pogled nemogoče določiti, katere so kakovostne, katere pa imajo slabše lastnosti. Še celo po oznaki za oprijem na mokrem, ki naj bi pomagala kupcem pri izbiri, jih ne bi mogli ločiti, saj ima večina enako oznako za oprijem na mokrem, ki je edino merilo, ki opredeljuje njihovo kakovost. »Da naključna izbira vsekakor ne more biti dobra, kažejo rezultati našega tokratnega testa, s katerim smo preizkusili 35 zimskih pnevmatik dveh dimenzij. Rezultat: zgolj pet jih je dobilo oceno dobro in je njihova uporaba zelo priporočljiva, štiri so dobile oceno slabo in nikakor ne priporočamo njihove uporabe, ena pnevmatika je dobila oceno pomanjkljivo, 25 jih je dobilo oceno zadovoljivo in je njihova uporaba priporočljiva.« Ali zgolj pet pnevmatik z oceno dobro - zelo priporočljivo pomeni, da se kakovost pnevmatik znižuje? »Ne, kakovost pnevmatik je na vedno višji ravni, a vse pnevmatike niso dovolj uravnotežene na dovolj visoki ravni, da bi dobile oceno dobro - zelo priporočljivo. Prav pnevmatike z oceno dobro pa so dokaz, da so na voljo uravnotežene pnevmatike na visoki kakovostni ravni in da jih druge pnevmatike ne dosegajo z vsemi svojimi lastnostmi,« odgovarjajo na AMZS. torek • 10. novembra 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se... ... da ni čudno, da je vinska letina ob morskih krajih kljub opuščanju vinogradov vedno obilnejša kot pri nas na celini; vode, čeprav morske, imajo na Govori se ... . da smo v naši trgovsko močni Poetovioni imeli pred leti uspešno trgovsko podjetje MIP. In kratica je spet vse bolj aktualna, le da ima nekoliko drugačen pomen: Močvirniki izkoriščajo Ptujčane. ... da je tudi Cmerar objavil razpis za vodjo pohoda ob žici svobodne in samosvoje Slovenije. Baje naj bi tako konkuriral Zokiju. . da je že danes jasno, da ima največ mednarodnih referenc JJ; tudi zato, ker je poli- tično poveljeval nadebudnim mladcem in mladenkam na pohodu po poteh Avnoja v Jajce. ... da smo v socializmu imeli referendume za šolsko, zdravstveno, kulturno, cestno in drugo infrastrukturo. In vsi so uspeli; tudi po zaslugi Partije in Socialistične zveze. ... da bi, če bi se pravočasno zbudili, lahko z referendumom o družinskem zakoniku povezali še en mali referendum za Poetoviončane. Stroški bi bili znatno nižji, lahko pa bi zbrali denar za odkup slovenskega paviljona v Milanu, za potrebe poetovionske Foto: Tajno društvo PGC ... da smo v Štajerskem tedniku sicer razkrili, kaj bo delal profesionalni podžupan, o tem, kaj bo počel v Javnih službah steklar, pa nič. . da pa smo v tajnem društvu PGC že prišli do podatka, da naj bi se omenjeni steklar po martinovem tednu lotil obnavljanja razbitih steklenih površin na nepremičninskem premoženju občine. . da je bilo na razstavi malih živali tu in tam opaziti tudi nekaj primerov velike in pomembne živine . Foto: Vesna Petek ► Bralci fotografirajo Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se Kam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Nero uživa v .jesenskem listju in vam pošilja pozdrave,« je ob današnji fotografiji tedna pripisala avtorica Vesna Petek. Pozdrave seveda vračamo © Prireditvenik Torek, 10. november 11:00 Ptuj, grajska vinska klet: predstavitev Zgodovine vinogradništva in vinarstva na Ptuju, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednjih Slovenskih goric 16:30 Poljčane, OŠ: predavanje Varčevanje z energijo in dobrinami, kaj lahko naredimo sami 17:00 Ptuj, CID: začetni tečaj šivanja z Anjo Milošič 17:00 Ptuj, Ptujska klet: vodeni ogledi ob kozarcu mošta 17:00 Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Kulturni dom: delavnica za pripravo strategije lokalnega razvoja LAS Ovtar Slovenskih goric 18:00 Gorišnica: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2015, Radio-Tednik Ptuj Sreda, 11. november 11:11 Ptuj, Mestna tržnica: slavnostno odprtje Martinovanja na Ptuju 2015 z vinsko kraljico, mali fašenk, ansambel Smile, ob 14.00 imenovanje 6. ptujske vinske kraljice, Štajerskih 7 in Smile, 16:00 maša 11:11 Slovenska Bistrica, Trg svobode: martinovanje 16:00 Hajdina, šotor na trgu pred občino: martinovanje s skupino Modrijani 16:00 Lenart, Knjižnica: odprtje obnovljenih prostorov 16:00 Zavrč, dvorana Goričak: osrednja martinova prireditev občine Zavrč, šaljivi krst mošta, kulinarika, druženje 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: predavanja Na poti k sebi, dr. Miha Černetič, Čuječnost in starševstvo 17:00 Ptuj, Mestna tržnica: Martinovanje na Ptuju 2015, zdravljica župana, napitnice Ptujskega kvarteta, predstavitev vinskega letnika, Štarjerskih 7, ob 18:00 šaljivi krst mošta, skupina Smile 17:00 Zg. Leskovec, Veliki Okič, kmetija Pintarjevi: dan odprtih vrat, pospravilo klopotca, krst mošta, druženje Četrtek, 12. november 9:00 Ptuj, Osrečevalnica, Dravska ul. 8: Dan odprtih vrat Društva za kreativni samorazvoj MED 11:00 Ptuj, Zlati grozd, vinoteka in izdelki s podeželja, Krempljeva 6: Martinov dan Haloz na Ptuju, do 18.00 17:00 Lenart, Center Slovenskih goric: delavnica za pripravo strategije lokalnega razvoja LAS Ovtar Slovenskih goric 17:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: seminar dr. Iztoka Ostana Polnovredni post 18:00 Ptuj, Gimnazija: predavanje o gobah, Gobarsko društvo Ptuj 18:00 Videm, Pobrežje 104 a: zbiranje mladega vina in imenovanje kletarja, KS Pobrežje 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: domoznanski večer, slovesen zaključek projekta obdelave in ureditve zasebne knjižnice Iva Arharja, ptujskega profesorja, slavista, bibliofila in planinca, razstava, komorni zbor Kor 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: komedija Striptiz Matjaža Javšnika 20:00 Lenart, Dom kulture: stand up, Vid Valič Petek, 13. november 15:00 Ptujska Gora, Dolena 51, kmetija Pajnkiher: martinovanje, kulturni program, krst mošta, vinogradniška malica 18:00 Negova, grad: martinovanje stari kmečki običaji, krst mošta 19:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Izidorja Furlana, Po gorah Kavkaza-Kazbek 19:30 Slov.Bistrica, športna dvorana: koncert Poskočni na poskočne 20:00 Lenart, dom kulture: Kralj Matjaž, gledališka predstava OŠ Voličina Mestni kino Ptuj Četrtek, 12. november: 19:00 Nerazumen človek. Petek, 13., in nedelja, 15. november: 16:00 Ups! Noe je odšel; 18:00 Nerazumen človek; 20:00 Marsovec. Sobota, 14. november: 10:00 Kino vrtiček, Medved Bamsi in mesto tatov, delavnica Rišemo z Jelko Reichman; 15:30 Ups! Noe je odšel; 17:00 Velike oči; 20:00 Marsovec. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 2 3 8 3 4 9 7 5 8 2 5 7 4 6 8 2 6 3 9 4 1 5 7 4 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven v ©© € € € GGG Bik vv ©©© € GG Dvojčka vvv ©© € € € G Rak vv ©© € € € GGG Lev v ©©© € € € GG Devica vvv © € GG Tehtnica vv © GGG Škorpijon vvv ©© € € G Strelec v ©©© € € GGG Kozorog vv © € € € G Vodnar vvv ©© € GGG Ribi vv ©©© € € G Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 10. do 16. novembra 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Iskrice (Vir: www.pregovor.com) Bog zadaja rano in jo zdravi, udari in s svojimi rokami ozdravlja.« Job •k** »Najhujše ni dokler lahko rečemo: 'To je najhujše'.« William Shakespeare »Samo iz bolečine se, kakor trnjev cvet, porajajo velike stvari in vznikajo močni značaji.« Giuseppe Giusti »Trpetipomeni imeti skrivnost skupaj z Bogom.« Soren Kierkegaard »Trpljenje je prednost v življenju, tako kot tudi sreča.« Heinrich Blücher »Vsak nosi svoj križ.« Latinski pregovor »Vse je drago; samo trpljenje sveta je poceni; trpljenje sveta je zastonj.« Victor Hugo 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 10. novembra 2015 t GLASBO DO SRCA 25. novembra na Katarinino med 10.00 in 14.00 na ptujski tržnici Ljubitelji oddaje Z glasbo do srca. Ponovno vabljeni na veselo druženje, ki bo 25. novembra, na katarinino, med 10. in 14. uro na ptujski tržnici. Z vami bom Marjan, ki sem v svojo družbo samo za vas povabil Marjana Zgonca in klapo Mediteran, Viktorijo, Mili, Marka Mulca, letošnje zmagovalce ptujskega festivala ansambel Žargon, Zlatka Dobriča in Sašo Lendero. Ko bo na Ptuju katarinin sejem, 25. novembra, si vzemite čas za prijatelje in pridite na ptujsko tržnico, kjer dobre volje ob prijetni glasbi nastopajočih ne bo manjkalo. Vabi družba Radio-Tednik Ptuj. javne službe ptuj RADIOPTUJ ^ BS,8>S8,E>ICH3 Štajerski TEDNIK www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 10. novembra 2015 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBUlK 23 PI5ANA ■ i A 0 ftV NA ■ AKTUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Intervju s škofom msqr. dr. Petrom Stumpfom 10:45 SKL, šport mladih, 6. oddaja, pon. 11:15 Utrip Ormoža, pon. 12:20 Modro 12:45 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Program SVIT: Kako sodelovati? 19:00 Glasba za vse, 22. oddaja, pon. 19:30 Sekvenca, 39. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Sport(no), 32. oddaja, pon. 21:00 Povabilo na kavo: mag. Sonja Purgaj, pon. 21:40 Delo in projekti Javnih služb Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Intervju s škofom msqr. dr. Petrom Stumpfom 10:45 SKL, šport mladih, 6. oddaja, pon. 11:15 Utrip Ormoža, pon. 12:20 Modro 12:45 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Program SVIT: Kako sodelovati? 19:00 Glasba za vse, 22. oddaja, pon. 19:30 Sekvenca, 39. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Sport(no), 32. oddaja, pon. 21:00 Povabilo na kavo: mag. Sonja Purgaj, pon. 21:40 Delo in projekti Javnih služb Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 TV Gorišnica, pon. 11:20 Modro, pon. 11:45 Glasbeni predah 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 SKL - šport mladih, 6. oddaja, pon. 12:55 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Cista umetnost, 49. oddaja 18:50 Revizija Doma upokojencev Ptuj, pon. 19:20 Preverjanje ekip prve pomoči 2015, poi 19:40 Vidnost pešcev, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (tuja), 62. oddaja 20:55 Sekvenca, 39. oddaja, pon. 21:15 Program SVIT: Kako sodelovati?, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www. radio-ptuj .si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8° 98.2-104,3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www. radio-ptuj .si SMS nagradne igre na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www. radio-ptuj .si Lokalna akcijska skupina Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah vabi. V sklopu priprave Strategije lokalnega razvoja pripravljajo pet tematsko obarvanih delavnic, na podlagi katerih bodo skupaj z vašo pomočjo pripravili ustrezne ukrepe za črpanje sredstev CLLD v obdobju do 2020. TERMINI TEMATSKIH DELAVNIC ZA Strategijo lokalnega razvoja (SLR) - LAS 2014-2020 12. 11. 2015 ob 17. uri Kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetijah (KGZS Zavod Ptuj, Peter Pribožič in Slavica Strelec) Dvorana KGZ Zavod Ptuj 18. 11. 2015 ob 17. uri Turizem in njegovi potenciali na območju (Andrej Klasinc, član UO Turistične zveze Slovenije) Dvorana KGZ Zavod Ptuj 25.11.2015 ob 17. uri Razvoj osnovnih storitev, izobraževanje in ranljive skupine (Vladimir Korošec, Mojca Metličar) Dvorana KGZ Zavod Ptuj 2. 12. 2015 ob 17. uri Naravna in kulturna dediščina (Zavod za varstvo narave RS in Zavod za varstvo kulturne dediščine RS) Dvorana KGZ Zavod Ptuj 9. 12. 2015 ob 17. uri Socialno podjetništvo, vključevanje ranljivih skupin (mag. Nena Dokuzov MGRT, Tadej Slapnik, državni sekretar, pristojen za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud ter socialno podjetništvo) Dvorana KGZ Zavod Ptuj Več informacij na www.las-bogastvopodezelja.si ali info@las-bogastvopodezelja.si. Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info0petv.tv, v»vvw.petv.tv TU-VtS* CD Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj!!! Tel. 040 179 780. NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 2._ KUPIM bikce za nadaljnjo rejo in prodam enoosni priklop za traktor Zetor. Tel. 041 645 875._ KUPIMO teličko simentalko, staro do tri tedne. Tel. 051 273 093._ PRODAM kmetijsko zemljišče v izmeri 2 ha na Polenšaku in dve zazidalni gradbeni parceli. Inf. na tel. 031 453 601 ali 02 761 01 98._ PRODAM dve telici simentalki, stari 10 mesecev - težka 250 kg in 3 mesece - težka 130 kg ter traktor IMT 533, prvi lastnik. Tel. 031 840 282. NEPREMIČNINE PRODAM stanovanje, 74 m2, v pritličju v Kidričevem, Čučkova 13. Tel. 031 496 584. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. ZAPOSLIJO dimnikarja. Telefon 040 428 011, www.laboratorijski-sistemi.si. MOTORNA VOZILA KUPIM traktor in traktorske priključke ter kultivator Gorenje Muta z grebenom. Telefon 041 235 349._ PRODAM 9 mesecev brejo telico si-mentalko. Telefon 051 231 529 ali 769 1391._ KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. Shramba, montaža, centriranje, avtooptika in prodaja avtopla-ščev. Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž na Dravskem polju. Tel. 02/ 629 62 77. RAZNO UGODNO prodam 4 jeklena platišča za renault megane. Tel. 031 314 436. Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICAZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj« Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot, ostane nema bolečina in tiha solza spomina. V SPOMIN 9. novembra mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek Stanislav Letonja IZ ŽETAL 87 Hvala vsem, ki ob grobu postojite, svečo prižgete in cvetje položite ter se ga z dobro mislijo spomnite. Tvoji najdražji □8:00 Kronika iz občine Destrnik 09:30 Utrip Iz Ormoža 10:30 Gostilna pri Francelu 18:00 Destrnik - Iz domače skrinje 20:00 Kronika iz občine Destrnik 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video Strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 09:30 10:00 12:00 18:00 20:00 21:10 22:00 23:00 Dan OŠ Hajdina ŠKL Oddaja iz občine Starše video strani Oddaja iz občine Starše 17 praznik Občine Hajdina Hajdina - Iz domače skrinje Polka in Majolka Video strani 08:00 9. Abilimpiada Slovenije: 2.del 10:00 Glasbena oddaja 11:30 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Dornava 20:00 Otvoritev LD v Slomih 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: WWW.5iptV.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE MARTINOVANJE HALOZE 2015 Geslo nagradne križanke, objavljene v petek, 30. oktobra 2015, je bilo: TRADICIJA VINO KUUNARIKA TO JE MARTINOVANJE HALOZE. Med pravilnimi odgovori, ki so pravočasno prispeli na naslov Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., smo izžrebali tri nagrajence, ki prejmejo naslednje nagrade: Vina Turistične kmetije Pungračič. Drenovec 7. Zavrč -Angelca Jeza, Janeški vrh 53, 2323 Ptujska Gora Vina Kmetije Pintarjevi. Veliki Okič 1. Zg. Leskovec -Zlatka Kolednik, Nova vas 107/a, 2250 Ptuj Bučno olje Turistične kmetije Kozarčan. Pristava 28a. Cirkulane -Avgust Iršie, Skolibrova 8, 2270 Ormož Nagrajenci bodo potrdilo o prejemu nagrade prejeli po pošti. Čestitamol MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 8. URE KOVO IZDAJO DO 9. URI na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za veije objave predhodno pokliiite. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Slovenija • Vlada stroškov, povezanih z delom z migranti, še nima obračunanih 8.000 migrantov na dan: mesečno 10 milijonov evrov Vlada točne ocene stroškov, ki jo ima s prehodom migrantov čez slovensko ozemlje in z njihovo oskrbo, nima. Stroški nastajajo zaradi povečanega obsega dela varnostnih organov, zdravstvenega osebja, sodelavcev uprave za zaščito in reševanje, prevozov in nastanitve migrantov, oskrbe s hrano in še bi lahko naštevali. Iz vladnega urada za komuniciranje so odgovorili, da bodo natančnejši podatki o stroških dela z migranti znani sredi novembra. »Na podlagi prispelih računov in podatkov ostalih resorjev, ki sodelujejo pri sprejemu in obravnavi mi-grantov, je 15. oktobra 2015 skupni znesek stroškov znašal 1,7 milijona evrov. Natančnejši podatki o stroških bodo znani sredi novembra, ko bo pripravljeno podrobnejše poročilo. Del stroškov bo financiran iz državnega proračuna, del pa iz evropskih sredstev, saj smo Evropsko komisijo med drugim prosili tudi za finančno pomoč. Za prevoze z vlaki in avtobusi od Slovenskih železnic še nismo prejeli računov.« Koliko za vojsko, zdravstvo in javna dela Kot še pravijo na vladi, je po zbranih podatkih trenutna ocena stroškov v Slovenski vojski za oktober skupaj 880.000 evrov, od tega 380.000 evrov za delovanje na nalogi (130.000 evrov za nabavo nujne opreme in 250.000 evrov za delovanje enot (hrana, gorivo, sanitetni material ...) in 500.000 evrov ocena stroškov dela. »V ta skupni strošek so vključena tudi sredstva za prehrano, ki jo pripravlja Slovenska vojska. Do dodatka k plači zaradi dela z migranti zaenkrat niso upravičeni sodelavci Uprave RS za zaščito in reševanje, si pa prizadevamo, da bi v prihodnje tak dodatek prejemali. Skupni stroški Uprave RS za zaščito in reševanje za oktober, ki vključujejo stroške oskrbe migrantov (tudi stroške ogrevanja centrov) in stroške povečanega obsega dela organa, znašajo 1,3 milijona evrov. Ministrstvo za zdravje je za izvajalce zdravstvene oskrbe namenilo 31.740 evrov. Do 24. oktobra je namenilo tudi 37.158 evrov za zdravila ter 120.732 evrov za medicinske pripomočke iz blagovnih rezerv. Za program javnih del Pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov bo Ministrstvo za delo letos namenilo 640.000 evrov, pogodbe bodo sklenjene z 260 brezposelnimi, in sicer za november in december,« so povedali na vladi. Podatka o stroških, ki so nastali s povečanim obsegom dela policistov, nam niso posredovali. V prihodnjih dneh 10-milijonska pomoč Na vladi še pojasnjujejo, da je Slovenija Evropsko unijo zaprosila za pomoč in da ta te dni že prihaja. »Slovenija je EU zaprosila za pomoč na dva načina, in sicer preko evropskega mehanizma civilne zaščite in preko Evropske komisije. Preko mehanizma civilne zaščite smo že prejeli materialno pomoč (šotori, postelje, spalne vreče, zaščitne obleke, rokavice, peči za ogrevanje ...), pogovori o dodatni pomoči potekajo na dnevni ravni. Slovenija je Evropsko komisijo zaprosila tudi za finančno pomoč. Minister Erjavec je v pismu podpredsedniku Komisije 22. oktobra poslal oceno okvirnih mesečnih stroškov, ki bi v primeru sprejema povprečno 8.000 beguncev na dan po preliminarni oceni znašali okrog 10 milijonov evrov mesečno. Evropska komisija je Sloveniji sicer za najnujnejše potrebe iz izrednih sredstev skladov AMIF in ISF doslej zagotovila finančno pomoč v višini 10 milijonov evrov, ki bo predvidoma nakazana v prihodnjih dneh. Hkrati potekajo pogovori o tem, koliko sredstev bi Slovenija lahko dobila iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), s katero bi lahko nabavili hrano za begunce ter koliko sredstev bi lahko dobila iz drugih skladov in proračunskih postavk. Vse to so sicer dodatna sredstva k tistim, ki jih Slovenija namerava črpati iz Evropske unije po posameznih programih.« MZ Foto: MZ Slovenski policisti so v soboto na mejnem prehodu Gruškovje sprejeli 20 policistov iz Slovaške, ki jim bodo v naslednjih tednih zaradi povečanega migracijskega toka pomagali pri varovanju slovenske meje. Poleg slovaških slovenskim policistom pri delu že pomagajo tudi kolegi iz Nemčije, Avstrije in Estonije, pomoč policistov pa je napovedana še iz drugih evropskih držav. Tuji policisti pomagajo slovenskim pri varovanju v nastanitvenih in sprejemnih centrih, pri varovanju zunanje schengenske meje, sodelovali bodo tudi v patruljah, ki nadzorujejo zeleno mejo. Osebna kronika Rojstva: Vanja Kmetec, Čufarjeva ul. 26, Ptuj - deklica Mia; Sabina Turk, Stossmayerjeva ul. 34, Maribor - deklica Ela; Nina Verlak, Bukovci 86 a, Markovci - deček Anej; Milena Esih, Sv. Ema 2, Pristava pri Mestinju - deček Vid, Tamara Petek, Janežo-vski Vrh 15 c, Destrnik - deklica Aneja; Simona Šimenko, Tržec 24 a, Videm pri Ptuju - deček Jure; Barbara Terbuc, Mestni Vrh 94 a, Ptuj -deklica; Natalija Kolarič, Grajena 21, Ptuj - deklica Špela; Nuša-Ana Pukšič, Nova vas pri Markovcih 93, Markov-ci - deček Jaša; Sara Hočevar, Dule 3, Bučka - deklica Mia; Rebeka Sitzenfrei, Na jasi 48, Ptuj - deklica Pia; Tjaša Šantl, Police 89, Gornja Radgona - deček Jakob. Umrli so: Viktor Lju-bec, Ptuj, Langusova ul. 13, roj. 1938 - umrl 26. oktobra 2015; Milan Arnuš, Nova vas pri Ptuju 100 a, roj. 1955 -umrl 27. oktobra 2015; Franc Plavčak, Žetale 70, roj. 1960 - umrl 29. oktobra 2015; Milena Dvoršak, roj. Topolovec, Pod lože 84, roj. 1941 - umrla 31. oktobra 2015; Simon Kolarič, Spuhlja 64 a, roj. 1923 - umrl 23. oktobra 2015; Terezija Gregorc, roj. Zamuda, Mala vas pri Ormožu 31, roj. 1923 - umrla 3. novembra 2015; Ivan Jaušovec, Novinci 18, roj. 1942 -umrl 3. novembra 2015; Andrej Slana, Dragovič 17, roj. 1946 - umrl 3. novembra 2015; Adolf Vidovič, Pestike 18 a, roj. 1942 - umrl 3. novembra 2015; Marjeta Matjašič, Spuhlja 84, roj. 1933 - umrla 30. oktobra 2015; Mirjana Rozman, roj. Novakovic, Ptuj, CMD 19, roj. 1937 - umrla 31. oktobra 2015. Napoved vremena za Slovenijo v Ce za Martina sonce sije, huda zima bo. Danes bo pretežno jasno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla, ki se bo lahko v jutranjih urah pojavljala tudi ob morju. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 8, ob morju okoli 10, najvišje dnevne od 17 do 22 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo precej jasno. Predvsem v četrtek bo po nekaterih nižinah zjutraj megla ali nizka oblačnost. Vremenska slika Nad zahodno in osrednjo Evropo je ustaljeno območje visokega zračnega tlaka. Nad našimi kraji se ob severozahodnih vetrovih zadržuje topel in precej suh zrak. Sosednje pokrajine Prevladovalo bo sončno vreme. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Foto: MZ