ERI$KA DOMOVIIM/( M-H/tC Rie/MI-HOME IN SPIRIT im ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8. 0., MONDAY MORNING, AUGUST 16, 1948 LETO L. - VOL. H VESTI IZ SLOVENIJE JUGOSLAVIJA OBTOŽUJE, sli, da tako ti dve velesili ogro- — Znano je, da so pred zadnjimi italijanskimi volitvami Ameri-kanci, Angleži in "Francozi molili italijanskim volilcem za vabo — vrnitev Trsta. Da bi odvrnili Italijane od komunistov, so podali izjavo, da so za to, da Trst pride nazaj k Italiji. Gotovo je ta obljuba do neke mere tudi vplivala na volitve. Zapadne demokracije so seveda pri tem obljubljale Lahom nekaj, česar one nimajo. Nekdanji zavezniki so napravili malo tržaško državico in je v smislu mednarodnih pogodb, ki jih tudi zapadni ne mo- žata mir. Pritožba je vzbudila pozornost, ker je prvi večji mednarodni nastop Jugoslavije, odkar je Tito proglašen za komunističnega krivoverca. Vsi so radovedni, ali se bo pokazala kaka sprememba v razmerju med Rusijo in Jugosavijo, ko bodo obravnar vali to pritožbo,. Tudi mi smo mnenja, da je nespametno vračati Trst Italiji, ker je njegova bodočnost le v zvezi z deželami v njegovem zaledju. Ker Trst nima govemer-ja, je še vedno razdeljen na ju- rejo na svojo roko kršiti, dejstvo goslovanski del in ameriško-an-Tega ne more kdo na svojo roko g]e£ki del. Jugoslovanski komu- spremeniti in Trsta brez pristanka drugih obljubljati Lahom. Proti temu postopanju Amerike in Anglije je Jugoslavija vložila 28. jul. pritožbo pri Varnostne odboru Združenih narodov v Lake Success. Jugoslavija našteva na pet strani dolgi spomenici, kako da Amerika in Anglija ne spoštujeta mednarodnih nisti so svoj del čisto posovjetili proti vsem mednarodnim predpisom, v Trstu pa angleški komandant pod vplivom Lahov Slovence zapostavlja. Tako bo pri razpravi v Lake Success spet tista zgodba, da si kotel in lonec SOVJETI TERORIZIRAJO TUDI TU V AMERIKI Diplomatski boj za Donavo Washington.—Tajnik George Marshall je izjavil, da Združene države Amerike ne bodo podpisale sporazuma o donavski n . , i , . ,< i j i ____________________ |i vi plovbi, če ne bodo sprejete do- Popis razburljivih dogodkov o begu dveh.ruskih uci- i0čbe, da je reka svobodna za teljev pred sovjetskimi teroristi — Žaio so s silo mednaroden promet, vuda i n« • l* l i i n _»• a. i u v | Združenih držav ne more sojfla- odvedli in zaprli v konzulatu Sovjetske lazi sati s dosedanjimi sovjetskimi predlogi, ker bi po teh predlo- očitata, kako je eden in drugi n'8ta pl^la k odhodu ladje in razkrinkane Dogodki, ki so razburjali policijo, sovjetski in ameriške diplomate in preiskovalni odbor za ugotovitev; proti-ameri-ške delavnosti v Združenih Državah radi dvehl ruskih učiteljev, ki sta odklonila, da bi se vrnila domov v Rusijo, se zatekla pod zaščito ameriških oblasti in izjavila, da sta pripravljena pričati kar jima je znano o sovjetski delavnosti v Ameriki in drugod, so se v glavnem razvijali takole. Sovjeti imajo posebno šolo ————i——— za otroke ruskih uradnikov, ki žive v New Yorku in Washing-tonu. V tej šoli sta učila tudi učitelj Michael Ivanovič Samarin in učiteljica Oksana Stepanovna Kosenkina. Ko se je šolsko leto zaključilo, so sovjetske oblasti odredile, da naj se učitelji vrnejo domov v Rusijo. Morali bi odpotovati z ladjo S. S. Pobeda dne 31. julija. Gori imenovana učitelja pa sajast. TRST IN MARSHALLOV dogovorov in poskušata vrniti NAČRT. — V sredi julija je bilo Trst Italijanom. Jugoslavija mi- l|IW>IIIIIM7H>IIHim Naši fantje v Kanadi Ohranimo zaupanje ih zanimanje za politično delo Vsem je znano, da imajo v Wallaceovi progresivni stranki glavno besedo komunisti, če se to na prvi mahi čuti že v programu stranke, je toliko bolj sigurno v strankini taktiki in propagandi. Komunistična propaganda v Ameriki se vodi po točno določenih smernicah, ki so jih komunisti izbrali po dolgotrajnem proučevanju razpoloženja ameriškega ljudstva in ameriških razmer. Ta propaganda računa na uspeh v širokih masah. Zato ni važno to kžr komunistični voditelji govore svojim zvestim javno, tako da jih lahko vsak sliši, da časopisje in radio lahko njihove besede ponavlja. Najvažnejša je komunistična propaganda, ki se vodi na osnovi tajnih navodil, samo preko najzaupnejših komunističnih ljudi, ki se spretno poslužujejo politično naivnih in nepoučenih agitatrojev, ki največkrat sami ne vedo čigavo trobilo so. NASA MICKA IMA TUD BESEDO Trdo delo, vse je preveč zaljubljeno v dolar, vse preveč hladno, računsko. Saj to mora biti, če ne tožimo, nismo nikdar zdravi. Na vse zadnje bi pa le vsak dodal : "Vendar hvalim Boga, da sem tu!’’ Seveda, ne smete misliti, da smo pozabili ko« sveta, ki se i-me'nuje Slovenija. O, poglejte samo zvečer, ko ugasne luč. Tre-/ petajoče roke segajo v sredini? src, od koder potem prinašajo čiste, skrbno zavezane rute, o-krašene s srci in domačimi rožami. Skrbno, kot da opravljajo sveto opravilo, jih razvezujejo. Kaj vse je zavito v njih , k-—- ............ . Sive gore, vinski griči, farme se tisto jutro lovih okrog naše cerkve, rdeči nagelji, dolge ki- hiše. Saj smo se res lovili, če te, solze, grobovi.. . V vsaki, na se vzame. Nekaj časa smo mi častnem mestu, najdeš dvoje PodUi zajčka, nekaj časa je pa oči, ki molijo, blagoelavljajo, on nas čuvajo in bodo vsakega od nas Zajček je prav počasi skat spremljale do groba — oči na- 'Jal doli po Svetkovem vrtu spremljale Tam na koncu se Je p8 vsedei sih mater. in se za{el OTirati okrog, kot bi Prejmite tople pozdrave Vb ne ^ kam bi jo mab- vsi Siovenciin Slovenke širom ^ ^ da w ae kaj bai. kontinenta od D. P. Pionirjev a .g w vedel;kako ga prav taborišča 51. (tedaj zasleduje morilno orožje n~ ^ • v rokah našega gospodarja, ki Poizvedovanje | je samo čakal, da se mu bo prav postavil, kakor je rekel. Rom poskusila, da bi danes povedala vso storjo, kako smo V dosedanji predvolilni dobi se vidi da komunistična stranka hoče spretno zastrupljati javno mnenje z najbolj splošnimi, nepolitičnimi in celo nestrankarskimi gesli. Nikjer ne sme komunistična barva v tej propagandi priti očitno na dan. Javno mnenje mora pod strupom te propagande kar nekako samo po sebi trohneti in razpadati. Spredaj sede od leve na desno, prva vrsta: llrajevie Radomir, Ključovskg Prokip, Andrič S., Brunšek Stanislav, Kramar Franc. Druga vrsta: Prezelj Ivan, Pust Jože, gospa Tončka, Bajc Jože, Turk Karol. Stoje: Sobkov Ivan, Bajc Franc, Sivec Anton, Lazeckg Mihael, Ropret Stefan (veliki), Stih Anton, Kramar Jernej, Zupančič Ivan, Rožmane Vinko in Bojiš Dušan. Camp 51, Ont. — Pošiljamo Eno najbolj učinkovitih sredstev za to nevarno komunistično delo, je uničevanje vsakega ugleda dosedanjih nosilcev odgovornosti v javnem življenju, zasmehovanje in poniževanje vsakega človeka, ki se je doslej v javnem življenju izpostavljal in si pridobil kak ugled pa se zdi komunistom nevaren nasprotnik. V tem oziru komunisti posebno -................-- ■ ^kriMc izhiraiQ m™* obstoječo vlado in oblast. £bll«ne rdeče bratovšči- Vam sliko nekdanjih D. P. “fašistov,” sedaj gozdnih delavcev in bodočih “milijonarjev.” Prišli smo v Kanado že davno prej, preden so okolajnani' Tito padli v nemilost pri vsemogočnemu Jožu. Prišli smo, ko so Me Lean in Co„ mešetarili z “zaveznikom” Titom za D. P., nahajajoče se v britanski zoni. Smo menda prvi Slovenci, ki Tam vlada ljudstvo, narod! — Človek ima vtis, da je tozadevna komunistična kampanja že imela precej uspeha. Dolžnost vsakega zavednega državljana je, da na to opozarja, da dviga zaupattje med ljudmi, da jih opominja naj ohranijo mirne živce in hladno razsodnost tembolj, čimbolj vroča je volilna kampanja in čimbolj agitacija z vseh strani skuša vplivati na mnenje vsakega izmed nas. Komunistična kampanja je postavila posebno pred ameriško delavstvo zelo enostavno in prijemljivo izbirq. Dewey z republikanci se po tej kampanji predstavlja kot zastopnik lastnikov velikih podjetij, velikih bank, magnatov in gospodarjev. Trumah pa kot nesposobna neroda. Levičarji vseh barv sodijo, da je dovolj, da se onemogoči Dewey med masami delavstva z enostavno trditvijo, da republikanska stranka ne more dati delavstvu nič dobrega, da je tako vezana na interese velikega kapitala, da družbi ne more dati nič socialno pravičnega. S tem je Dewey navadno v vseh levi-čarskihi političnih razgovorih med delavstvom odpravljen. Če se še kje pokliče v spomin zadnja gospodarska depresija, ki ja politično vezana na dobo republikanske vlade, je to za komunističnega agitatorja samo še zadnji adut, ki naj ubije poslednjo troho zaupanja med volilci, če morda smatrajo republikanskega kandidata za sposobnega moža, poštenega Amerikanca, ki razumno gleda na socialne dolžnosti splošne javne uprave. Na drugi strani imajo te vrste agitatorji nekoliko težjo nalogo z demokratsko stranko, ki ima v svoji zgodovini glas, da je Ameriki dela vse modernejše zakone v korist delavskih in drugih revnejših slojev prebivalstva. Iz te demokratske stranke1 so prišli tudi glavni nosilci sedanje progresivne stranke in ne morejo pljuvati na vso svojo preteklost. Zato so se toliko bolj besno oprijeli zadnjega sredstva, to je smešenja in zaničevanja sedanjega demokratskega vodstva in sedanjega demokratskega kandidata. Zaradi tega komunističnega cilja je vsaka Trumanova poteza predstavljena ali kot nerodnost, ali kot neumnost ali kot budalaščina. Zato je sedaj toliko izbranega smešenja Trumjnove administra cije, da bi med volilnimi masami demokratske stranke na stalo neko brezupno nerazpoloženje, da bi ljudje vsaj ostai^ doma, če že ne volijo Wallace-ovih progresivcev. Za komunistično cilje med delavstvom bi bilo celo prav, če bi se delavsko volilstvo in revnejši sloji Amerikancev začeli manj zanimati za javno poltično življenje, posebno pa za sedanje predsedniške volitve, pa tudi če bi zmagala v socialnem pogledu najbolj reakcionarna skupina, ki jo Amerika prerfiore. Pod takim režimom bi komunisti potem želi. Pod tako vlado bi potem lahko hujskali, ne samo proti političnim ljudem in strankam, ampak proti ameriški vladi kot taki in proti ameriški domovini. Pod takim režimom je potem mogoče hvaliti vse tujle, vse ono Česar v Ameriki ni, pod takim režimom bi bilo potem lahko delo za sovjetizšcijo, za komunizem, za boljševiški režim, kot za stvari, ki se obetajo kot dar od nekje iz daljne obljubljene dežele. Zavedni Amerikanci morajo vedeti, da je komunizem postopal po vsem svetu približno ni isti rtačin. To so sred- Cleveland, O. — Čitala sem v zdaj Jele razumem, zakaj voj-Ameiiški Domovini imena slo-1 ske tako dolgo trajajo, če mo-venskih fantov iz Kanade, ki | rejo pa vojščaki drug na dru-pošiljajo pozdrave prevzv. ško-1 gega jakati, da se lepo posta-fu dr. Rožmanu. Med temi ime- j vijo za tarčo, ni sem tudi videla ime KAP- “Aha, zdaj je pa prav tam, LAN FRANC. kjer sem ga hotel imeti. Jimmy, Sedaj bi pa rada vedela, če ne hodi mi pred puško, ker zdaj je on sin moje prijateljice. Ona bo začelo pokati. Vidve,” se je mi je namreč pisala, da misli, obrnil proti meni in bebiki, “mi da se nahaja nekje v Ameriki pa ne kokodajskajti kot dve in me prosi, da če bi mogla po- stari koklji, da mi ga ne opiatom časopisa izvedeti za njegov šfte.” naslov. Če je on sih Avgust in Vranč, sem si rekla, kdo pa Alojzije Kaplan in doma iz Be- kokodajska, neki, če sva malo le cerkve in če sam čita te vr- poploskaii in malo poščebetali slice, je prošen, da se zglasi na iz veselja, da jo je nežna živa-spodnji naslov. Če pa on sam lica tako lepo uplahtala neu ............ ...........- tega ne bo bral in če morda ka- smiljenemu lovcu. kovskem, najvišjemu, ki bo raz- teri drugi izmed fantov ve kaj “Hiša ti bo na poti,” sem o-širil komunizem po vsej zemelj- o gori omenjenem, je prav tako menila, ko se mi je zdelo, da lepo prošem, da mi sporoči, stoji med puško in zajcem Svet- .... .I Vrt,, >Smn tpo*a 96 še Kmalu smo se dodobra spoznali. Marsikaj smo zvedeli od njih. Zvedeli smo tudi, kar najbrže niso hoteli, da bi, da so namreč komunisti s, Kanadi na las podobni njihovim vzornikom v vzhodni Evropi; brez lastnih možgan, slepo vdani Joži mos- varnejše bližine rdeče bratovščine. Težko je bilo slovo iz Spittala od znancev sotrpinov, še težje od domačih vrhov Karavank. — Toda Me Lean je udaril v Titovo roko in tako zaključil nečedno barantijo. Na pot, če srce še tako boli 1 12. oktobra 1947 smo prispeli na mesto v Camp 51. Pair barak sredi nepreglednega gozda. Molče smo se spogledovali. “Večni barakarji,” je mrmral Stanko. Opoldne, ko smo prišli v o-bednico, smo ostrmeli. Nismo mogli verovati, da je še toliko in takšnih jedi na svetu. Seveda, tudi stari Kanadijci niso mogli verovati, da so na svetu ljudje, ki bi imeli tak strašen a-petit kot smo ga imeli mi. Mi smo mislili, da se norčujejo iz nas, ko so pam pravili, da jedo šestkrat dnevno in vselej je miza tako obložena. “No, potem bomo pa že obračali drevje,” je momljal Tone. Z žalostjo smo se spomnili tisoče naših po ev •opskih 'taboriščih. Voda in nezabeljena polenta je vse, kar imajo. In da bi bilo vsaj te dovolj ! ski krogli. Ustvaril bo iz doline solz “paradiž,” kjer bodo “zvesti” samo pili, jeli, igrali karte, menjavali žene, skratka, Ustrezali vsem slem. O, Lenin, mnogo si si izposodil pri Mohamedu! Nam so pojasnili, da smo običajna fašistična svojat, ljudski škodljivci, kateri bodo gladko likvidirani, ko pride čas. žalostno je, da tvorijo to “tovarišijo” po večini Slovani. Mno-gokaj smo mdrafi pogoltniti in marsikaj pretrpeti. Trudili so se na vso moč, da so nam čimbolj zagrenili življenje. Ni lah ko živeit med ljudmi, ki te sora žijo. Ob vseh napadih nam je bil Vaš list v veliko uteho in moralno oporo. ISaj neumorno dan za dnem, slači in razkriva maskiranega, v propagandne cunje zavitega sovražnika vsega, za kar je vredno živeti. Samoto v gozdu, preganjamo na vse mogoče načine: zvečer zaigra Štefan harmoniko, večkrat zapojemo ob spremstvu gi-tare, vedno pa težko pričakujemo Ameriško domovino. IHu-do je ob nedeljah, do najbližje cerkve imamo 40 milj. Izreden dogodek je bil, ko sta koncem julija obiskala Joža in Franca sestrična gospa Tončka kov vogal. 'Samo tega se še Jbmmsm: ci,v,„.d i., Ohio. '*ass Saj bosta ušla s te ceste, če bolj * . 0 Z sta videla, da še v svoji hiši ni- ' umri je moz.. * sta WI)a življenja.” ---- “Eh, kaj,” je rekel on samo- Chicago, 111. — Žalostni in zavestno, “saj vendar vidim po vedno resni pregovor: Danes muhi na puški, da ne bom za-Tebi, jutri meni ... ni držal dej hiše. Saj nisem, kot je bil v naši čikaški slovenski našel- stari Gaspari v Selščku, ki je bini na 21. julija letošnjega le- streljal v grm, kjer je imelo ta. Ker na tega dneva večer Uvatovanje par sto vrabcev in je sta umrla dva čikaška pionirja, s puško kar pomahal sem jaz upala ničesar dodati, pa ki bi bila tako strašno rada. Samo Jimmy je hlastno vprašal: “Ata, naj skočim ponj 7’ , “Tiho!” je ukazal oče in še nekajkrat je zaplinkala puška proti zajcu. Pa nič in nič. Naš pogleda puško, pogleda zajca in ugane: “Ne sedi prav, ali so pa patroni napek. Saj bi moral biti že preluknjan kot sito, pa se ti niti ne gane. Morda nese puška previsoko. Malo nižje bom pomeril. Zopet nameri in zopet je rdelo: plink. No in tedaj je moralo pa že nekaj po-ščegetati zajčka, kaj vem, če ga je kroglica, ali pa morda kak komar, ker prav tedaj je poskočil par čevljev visoko v zrak, se nekajkrat v zraku zavrlel, potem se je pa spet vsedei in debelo gledal okrog sebe. “Menda sem ga,” je rekel naš in čakal, kdaj se bo stegnila živalca po zemlji. Pa se ni. Malo se je počehljala z zadnjo tačko po glavi, potem pa počasi Odskakljala naravnost proti nam. “Joj, sem gre, po nas bo!” je zavpil Jimmy in naglo skočil za očeta. “Šema,” mu je rekel oče, “zajca se pa vendar ne boš bal. Čakaj, da pride bliže, bom dokončal dodobra.” Bebi-ka in jaz sva se tudi stisnili k hiši za vsak slučaj,' ker se nič ne ve, kaj razdražen zajec lahko stori. Vedela pa sem, da je bil razdražen, če je šel pa naravnost proti nam, ki smo ga hoteli umoriti. Skrit je bil tedaj za mejo in*nismo prav vedeli, kje da je. Naenkrat nekaj zašumi v meji in zajček sedi na našem dvorišču, komaj dva koraka od puške. “Jaz ga bom!” je zavpil mali in skočil proti zajcu, da ga bo prijel. Oče ga je komaj še ujel za krogelc in ga rešil pred zajcem, rekoč: “Čakaj, ga bom ustrelil, samo da se še malo premakne.” Naš zacopota z nogami in zajček res skoči po našem vrtu in okrog hiše. Naš pa zh njifn, mi, ki sin« gledali p* za zadnjo stražo. Na.vogalu se naš ustavi in pomeri nekam pred seboj. Nisem videla, ker je bilo za hišo, kaj je bilo, pa je bil menda že zajec. Saj kaj bi pa meril v kaj drugega. Vidim, da meri in pritiska na petelina, pa nič. Zdaj ni niti plink več reklo. Ej, kako so v početku bolele jn njen sin Joe, ki živita v USA roke in telo! Mišice niso bile vajene trdega dela. Toda, stisnili smo zobe in vztrajali. Počasi smo se seznanjali s starimi delavci. Kmalu smo spoznali, da sp večinoma bolj na rdečo plat, posebno Slovani, čudovite reči so nam pripovedovali : Sedaj da je dobro v Kanadi, toda počakajmo leto dni, videli bomo lakoto, kakršne nismo niti v nemških in italijanskih koncentracijskih taboriščih. Posebna novost za nas je bila, da so na svetu samo fašisti in komunisti. Ko smo jim pripovedovan, kako žive v Jugoslaviji in drugod, so nam povedali, da to ni res. Mi smo zaslepljeni od fašistično - buržujsko - kapitalistično - reakcionarne propagande. Mi nimamo niti pojma, kako je tam. Tam je čista demokracija. Clevelandu. Amerikanci v taborišču ! Ostala sta dva dni. Por vodala sta nam marsikaj novega in nam vlila novega poguma. Saj gospa Tončka je, kakor da je včeraj prišla z Dolenjske. Govori prav tako in čudo čudovito, nič “namazana” ni.! In to je tako prijetno! Joe n«s je postavil in pritisnil. Kar poglejte nas! 14. avgusta nam poteče “rok,” kakor pravimo desetmesečni obrežni dobi. Nekaj jih bo ostalo v gozdu, drugi bodo šli malo med ljudi, vsi bomo pa polni poguma in trdno uverjeni, da bomo v kratkem milijonarji. Vsakemu še manjka seveda nekaj do okrogle vsote. če bi kdo vprašal kogarkoli od naših, kako mu Ugaja v Kanadi, oba ob isti uri in celo ob isti tje, ko je ustreli, kot bi imel o-minuti. Dvajset minut čez de- melo v roki. Naj ga gre kdo po-vet je ugasnilo življenje moji brat.” sestrični, katere smrt sem že o- “Okej, bom skočil pa jaz pisala v eni zadnjih številk A- pgnj!” se je naglo ponudil Jim-meriške Domovine in pa življe-1 my jn je že skočil na Svetkov nje sedaj pokojnega Joe Perko- Vrt. ta. Kakor da nisem storila ne- “Počakaj!” mu je ukazal _ ke dolžnosti, se mi zdi, ako ne če in ga naglo pograbil za vrat bi napisala nekaj besedi po mo- jn izvlekel nazaj k nam, “kaj ne jih skromnih močeh v spomin vijlis, da ga še nisem česnil. Še rajnemu našemu znancu in pri- nikoli nisi videl kako se prevr-jatelju. ne zajček, kadar ga Vščipne .Umrl je mož — mož iskrene-1 kroglica. Torej zdaj pazi, da ga značaja, pošten, dobrohoten I boš tudi ti dober lovec in stre vsem v svoji pravičnosti, ki ni lec, kadar boš velik.” poznal laži in hinavstva. Top- “Lastna hvala . . .,” sem zala odkritosrčnost mu je vela iz čela, pa sem dela naglo roko duše kot dober veter. Veliko do- na usta, ker človeka, ki ima o-brega je storil pokojni Joe Per- rožje v roki, ni zdravo dražiti, ko v svojem življenju (71 let) kakor ne žensko, kadar ima rav-za svojce, prijatelje in naselbi- no v rokah kastrolo, v kateri no. Vendar, šel je v prezgodnji se ji ajnprejn smodi, pa bi jo grob, pravimo mi ljudje, ki ne kdo klical na telefon, vemo in ne poznamo svetih na- Naš je dvignil puško k licu menov našega Stvarnika. Pa ve- in takoj je reklo: plink. Ce je v del je On, ki je vekomaj vse (zajca streljal ne vem, ker ta je dober, da ono sredo večer bo do- lepo mirno sedel v travi, kakor polnjeno življenje, ki je bilo se to spodobi po dobrem zajtr-spojeno z veseljem in trplje- ku. Naš pa spet: plink! Še ve-njem, slovenskega moža in o- dno nič. Pa spet: plink, plink, četa in ga je poklical k sebi ter plink iz naše puške, bolj hitro, se zveselil njegovega prihoda, kot pa jaz to pripovedujem, med tem, ko je družina bridko “Bo kmalu?” je vprašala be-v bolesti zajokala. bika nedolžno, “v ofic moramo, Pokojni Joe Perko je bil ro- da ne bomo kasni.” jen v vasi Kal pri Zagradcu na “Kaj men mar ofic,” je rekel Dolenjskem pred 71. leti in pri- naš s trdim glasom, da si nisem šel v Ameriko, najprej v Pue- OOI V blo, Colo. leta 1898, kjer je ži- y zakonu šo jima bili rojeni šti-vel pet let. Od tu pa je prišel j otroci, Od katerih trije še v Chicago leta 1903, kjer se je žive ih so že vsi poročeni. Leta leto pozneje poročil v cerkvi 1999 80 se Perkotovi preselili v "in sv. Štefana z Johanno Žefran. Aurora, kjer so živeli dve leti f?’ Ce nl. clk'ca' kl JC za nede-... =- er-ii— v—.-------------1 ’_J.------ -—t, 11 j o za ajmoht ah pa opohana. “Salama . . .,” je začel naš, jaz pa hitro vmes: “Otroci slišijo, pazi.” Pa je nehal in samo pripomnil: “Tako lepo sem ga imel pred seboj, pa sem imel zaprto puško. Na, zdaj je pa že let&l okrog hiše na cesto.” Skočimo zopet nazaj na naše dvorišče in zagledamo zajčka, ki je sedel na pločniku pred našo hišo in se oziral nazaj, en- , češ: kje pa ste, ki mi strežete po življenju. Tako lepo je sedel, da je bil zares lepa tarča. Tedaj je pa še mene prijela lovska ihta, da sem začela podžigati našega: “Tok, zdaj ga daj, ko tako lepo sedi. Zdaj ali pa nikoli. Kaj pa omedlevaš?” On je pa vzel naboje iz puške in nesel vse skupaj v hišo. Pojasnil mi je, da ni hotel streljati v zajca, ki je sedel na trdem betonu, ker bi krogla lahko odskočila in kdo ve kam bi se zarila. , “Ata, ali ga zares ne bomo?” je žalostno vprašal Jimmy. “Pa drugič, danes ga nisem hotel zaves. Samo malo oplašil sem ga, da ne bi več hodil v naše rože. Seveda, če bi ga bil ravno hotel, saj bi ga bil prav lahko.” Mali je verjel, bebika in jaz sva se pa s komolci dregnili; ona je meni pomežiknila z levim, jaz pa nji x desnim očesom, emčeš: aha, zdaj pa že vemo, kakšni so ti naši lovci. Kaj ■vem, morda je pa res ,kaj pomagalo tisto plinkanje po zajcu, kajti od tedaj ga še ni bilo pri nas. Ce se mu je pa kaj pri. merilo, se mu je kje drugje, pri nas že ne, česar sem strašno vesela, kajti jaz ne bi mogla prenesti pogleda na kaj mrtve- Sili, nuno » ’ o V. vjtviana u uvuwiuv uvziaii, najprej nekoliko pojamraf: poročil ju je Father Krašovec. J (DUX na I. itnnt) FR. JAKLIČ: Peklena svoboda Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 “Dajmo ga! Kohstitution!” “Še eno merico 1” “Plačaj 1" “Kaj! Ali ni svoboda? jost! Nič ne plačam!” “Pa pil ne boš!” “Kakšna svoboda jyt je to?” Svoboda je! daj nas zapeljujejo. Denar so sami pograbili. Vse so prestregli, kar je antikrist vrgel med ljudi. Naše je bilo, pa so Fra- sami požrli.” “Prav govori!” mu je nekdo pritrdil. “Tako, kakor je! Mene še je zarentačil kosmar dedec in 'ni antikrist podkupil. ‘Konsti-se opotekel s praznim frakelj- tutionl’ ste slišali. Ali ste že sem v roki proti ograji, za ka-ivideli kaj takega? Ni za v tero so bili sodi, steklenice in usta, ni za v oči! In pa svobo-ženska, ki je stregla. “Še eno j da! Kakšna svoboda pa more mero, potlej pa naj bo svoboda v mestu biti? Tam zunaj vrh' ali kar hoče. Sod bomo na mi- Golovca, pa na barju tam on-zo postavili, pa bo teklo. To bo kraj Črne vasi, tam je lahko svoboda.” KOLEDAR DRUITVEN1H PRIREDITEV Tudi Tone Krivanoga je bil zavil po brezupešnem iskanju za antikristom v Pihler j evo klet. Kajpak, slabe volje je bil, svoboda, v mestq pa ne moreš s svobodo nikamor. Povsod je policaj! Tako nas varajo, da bodo prislužili antikristove groše, ki jih niso privoščili nam. Tako si je bil zaželel antikrista Naj se hudirji podkupljeni na in zablepel po denarju, pa je jpenjajo, kakor se hočejo, mene bilo Vse zaman. Antikrist se je ne bodo ujeli. Svojega zveli-bil odpeljal pred nosom in go-Čanja ne veržem kar tako na tovo s polono culo (jparja. In tehtnico.!” AUGUST 22.—Prireditev skupnih ohij-skih podružnic Slovenske ženske zveze v SDD na Recher Av. 22.—Lake Shore Post št. 273 letni piknki na John Miheličevi farmi. 22.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. OKTOBER 10.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete, priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. 16.—Društvo Sv. Kristine št. 219 KSKJ ima svojo plesno ve- vest mu je očitala, da je sam zamudil an.ikrista in denar, za- “Samo za denar?” “Kdo pravi to? Jaz pravim, kaj je pa tako dolgo spal. Svo- da se ne dam prevarati. O fra. bodo So klicali po ulicah in se jost! govore. O, kajpak, frajost navduševali zanjo, pa Tone se ni mogel navdušiti, zakaj imel je v Žepu itak preveč “svobode.” “Hudir! Imaš kakšen sold?” se je bil neprijazno zadrl na Janeza, katerega je sicer ljubeznivo nazival “fant”. “Imam!” je dejal Janez, ki ni bil skoraj nikdar brez božjega, zakaj varčen je bil in Tonetu je zaupal. Toneta se denar ni držal, čeprav ga je lahko zaslužil, izpremenil ga je rad V tekočino, a tudi vrniti se ni branil. Zato je imel pri Janezu kredit. Tako sta prestopila prag Pihlerjeve kleti in z njima še nekateri znanci, ki so se bili zase! Vse pobasati. To ni nobena frajost. Frajost se pravi: delaj, kar hočeš. Tako razumem frajost jaz!” ‘Tako! Tako! Tone, ti si jo pogruntal!” “Ta bi bila pa lepa!" se je vteknila vmes žeska pri sodih. “Ali je tudi tebe antikrist podkupil, da nočeš k resnici pritegniti? čakaj 1 Pipe ti bom izdrl, da bomo kar v . klobuke prestrezali.” “Frajost 1” “Tako rečem: frajost naj bo za vse! Zares frajost!” “Ne samo za tiste, ki imajo denar! Za vse!” “Frajost! živela frajost!” Za prvim “antikristom”, ki razburil vso Ljublj ano, Krivanoga je bil kmalu bo-’so"kma!u prihajali drugi. Vsak f ljše vlije, in ko je dobil dovolj poštni voz, ki je pridrdral po neKaien znanci, ki so se umi ± KOV. — 17. julija je bilo Obsojenih 14 komunističnih voditeljev pred zavezniškim vojaškim sodiščem v Trstu. Obsojeni so bili, ker so hoteli povzročiti nov političen štrajk. Zavezniška uprava stoji na stališču, da dovoljuje štrajke iz gospodarskih razlogov, ne pa iz političnih. Ti komunisti so obsojeni na več mesecev ječe. KMETJE IZ ISTRE BEŽE. ■ Kljub vsem stražam še vedno prihajajo begunci čez mejo iz Jugoslavije v Trst in v Italijo. Tako je pribežalo 42 kmečkih ljudi iz okolice Pazina. Ti so izjavili, da je življenje v Istri pod jugoslovansko upravo obupno. Pravijo da se za one bone, ki jih dobe, ko prodajo državi svoje pridelke, ne more nič dobiti. Povsod poje samo koruza. Najhujše pa selico V Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16 — Podružnica št. 8 SMZ praznuje deSet-letnico svojega obstanka v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17.—Podružnica št. 25 SŽZ obhaja 20 letnico obstnka z lepo igro v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 17.—Jesenski koncert društva Zvon v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. 24. — American Legion’s letni “Clambake” v svoji dvorani oMuti Prebivalstvo, da vsak ko-(Knausovi) na E. 62 St. in St.:rak državljanov Ozna nadzoruje. Clair Ave. Pričetek ob 6 po- Vsi se žutii° kot v kaW poldne. VE5TI IZ SLOVENIJE BOJ ZA VERO V ISTRI. — O boju prebivalstva z oblastjo za stare krščanske navade piše pismo iz'Istre sledeče: “V Trvi-žu je krajevni ljudski odboržup-niku zabranil poučevanje krščanskega nauka v šoli ih cerkvi. Vsi ljudje So se Uprli in zahtevali: “Mi smo kristjani in hočemo, da se naši otroci vzgajajo krščansko.” Na Učki je učitelj odstranil križ v šoli, otroci pa so UMRL JE MOŽ. (Nadaljevanje s 3. strani.) (Nadaljevanje s l. strani.) NA POLICAJE STRELJALI, odločeno, da bo državica: “Svo-— Kako neprijateljsko je raz-bodno tržaško ozemlje” tudi de-! merje med Trstom, ki je v angie- ležna dobrot Marshallovega na-' ški in ameriški upravi in onim, todoma povedali. Mater<; so pri. črta za obnovo Evrope. Trst je ki je pod Jugoslavijo kaze dogo-’ ,fi y m rekle užitelju. «Sve. M sprejet med udeležence na oek 23. julija. Dva tržaška po- L rMpelo je bilo tam preje ko predlog italijanskega zastopnika, licaja sta se približala jUgoslo- Tito fa ^ fc za njim „ Učitelj Italijani pravijo seveda, da bo.vansk, meji Bila sta še kak.hU ^ g& ženske m. deležen ameriških darov in dru- 50 metrov od meje, pa so ze padli j ^ -e»» gih prednosti tega načrta le oni proti tn j ima streli od strani jugo- j * .. ... . del tržaške državice, ki je pod slovanske straže. Policaja sta se| ^ B0 SEDAJ z ltal,jansko ameriško in angleško upravo, seveda hitro skrila brez večje Oni del, ki je pod jugoslovansko' škode. Le enemu jVkrogla nare-upravo, bi vsaj za enkrat ostal dila malo luknjo v obleko, izključen, ' OBSODBE RADl ŠTRAJ- sape, je udaril vmes glasno, da ga je bilo slišati povsod, zakaj bil je izmed tistih, ki rajši govore kakor poslušajo. In kakor po vsem mestu, tako je bil tudi pod zemljo pogovor o svobodi in konstituciji, o, antikristu in denarju. Tedaj so imeli antikrista v mislih. In ker so se nekateri izražali precej dvomljivo o njegovem premoženju, je dejal na to Tone Krivanoga: “Brez denarja pa že ni bil. Denar je imel, čeprav ga jaz nisem dobil in ne ti, so ga dobili pa drugi. Kaj ihisliš, da se zastonj napenjajo? Kdo je še zatonj dohtaril? Kupil jih je antikrist, duše zavržene, ki se- IARRAJSIK funeral home co. HU Si Clair Ave. Tel ENdicott >11» BRlVITAMINUPmB YOUR IUY WORD )M M mi turni* b bta, SmmM Mi Omam (M« mg, M M* X*I *• aren m, m. f *- 'gm“~ -t*—- “ *** CVhbMabMM MibiaaliMixbbb fc* W xtr "• M s* mk VfiNOMY ipPv *. rastsa« Dunajski cesti, je imel potnike ni kurirje, ki so bili poučeni o, dogodkih na Dunaju in v Gradcu, ki so prinesli s seboj časopise, ki so pritrjevali ono, kar so pravili sami. “Nov čas je napočil. Vse gre drugače! Svoboda!” Tako, kakor so pisali časopisi, ki so jih prinesli z Dunaja, se je smelo prej samo misliti. Kdor bi bil govoril tako, bi bil prišel v ječo. Sedaj jim ni bilo nič sveto. Vse so devali v nič. Ministre in vlado, policijo in postavo, še vera jim ni bila prav brez vsega spoštovanja so pisali o cesarju, kakor da bi mogli živeti brez njega. Ko so pri vladi, katere poglavar je bil grof Wel-sersheimb, izvedeli vse te stvari in jih tudi čitali, so pa izprevideli, zakaj že nekaj dni niso dobili nobenih uradnih poročil in navodil z Dunaja. Vse niti, ki'so vodile vladne možgane v Ljubljani, so bile potrgane in tisti, ki so se igrali z nitmi, so bili razgnani na vse strani. Nobenega ministra hi bilo več na Dunaju. Metternicha je bil odslovil cesar, Sedlnicki, poveljnik dunajske policije, in drugi so pa bežali. Pregnala jih je ljudska nejevolja. Tresli j so Se za glave, ki jih je sukal vihar svobode, ki je prihajala med bliskom in treskom. “Sam cesar je še na Dunaju!” .. In tisti, ki so že na večer prihajali, so trdili — in sicer odločno trdili, da je vse to od cesarja. “Sam cesar je svobodo razglasil!" Deželni poglavar se je vzravnal v sedlu in nategnil brzde. Zravnali so se njegovi “fant-' je” in šlo je od ust do ust, od hiše io hiše, šez ulice in trge, ' zašlo je v hrame in gostilne in udarilo v ušesa patriotom v Kazini: { “Svoboda je dana od cesarja. Cesar jo je dal od sebe! Konstitution 1 Živio!” 1 slovensko antifašistično zvezo? Kakor znano so si komunisti ustvarili celo vrsto organizacij, da so mogli seči čim bolj med ljudi. Tudi Osvobodilna fronta je bila le organizacija, na katero so komunisti lovili kaline iz nekomunističnih vrst. Ravno tako organizacija Zveza borcev. Na Pri- in v tem času so tamkaj kupili na pokopališču sv: Jožefa prostor za poslednji dom. Leta 1911 so se pa zopet vrnili v Chicago in so tedaj pričeli voditi gostilno na Wood St., blizu 22nd Place. To podjetje pa so prodali leta 1919, ko je prišla prohibicija. Pozneje so kupili hišo na vogalu Cermak Rd. in Hoyne Ave., kjer so leta 1921 odprli trgovino s čevlji, katero so leta 1939 radi rahlega zdravja v družini prodali. Pokojni je živel v tej hiši vse do svoje smrti. Za pokojnim žalujejo njegova soproga Johanna, sin Joseph in hčeri Anna Poglajen in Jennie Grill ter devet vnukov. V itarem kraju še živi sestra Marija Mišmaš, ena pa je umrla leta 1942 v koncentracijskem taborišču. Leta 1919 je tu umrl -udi brat Ignacij in bratranec Frank Hochevar, ki sta oba pokopana v Aurori. Veliko ljudstva je kropilo in se poslavljalo od očeta Perkota; znanci in prijatelji ter sorodniki so da-•ovali lepo vsoto za sv. maše in nolitve, ki bodo opravljene za pokoj duše ranjkega ter oblo-iili so krsto s številnimi krasnimi venci. Prejšnji župniki fare sv. Stefana: Rev. A. Urankar iz So. Chicaga, Rev. E. Gabrenja iz Detroita in bivši faran čikaške slovenske fare se-iaj Rev. Michael Železnikar, iupnik v Warsaw, 111. so poslali Perkotovi družini sožalne karte s pripombo, da se bodo pokojnika spominjali v molitvah. Prav tako tudi župnik fare sv. Jožefa v Aurori, Rev. J. J. Vhitekamp, kar vse znači, da ‘umrl je mož . . .” Premnogi bomo pogrešali ljegovih prijaznih besedi in loforih nasvetov. Kako modro je meni povedal pred 35 leti; ko sem se poslovila od očeta in matere, ki sta odšla v stari kraj preveč dolgčas bi ji bilo in bodite ji dobri otroci . . . Na 30. maja 1.1, je bil še na pokopališču sv. Jožefa v Aurori in je tamkajšnemu g. župniku J. J. Whitekamp omenil: Ne bo več dolgo, g. župnik, pa bom stalno prišel tu sem na pokopališče sv. Jožefa. — In res je kmalu nato pričel postajati vedno slabši, vedno je več molil in družinici dajal še zadnje nasvete in tudi v krogu vse svoje družine izdihnil svojo blago dušo. Po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Štefana se je pričela njegova zadnja pot no pokopališče sv. Jožefa v Aurora, 111., kjer sedaj čaka vstajenja. Daleč nekje je ostal šum velikomestnih ulic in popoldne je postalo nenavadno tiho, ko je žalostna družina zadnjič spremljala na zemeljski poti moža in očeta. V cerkvi so zajokali zvonovi in z njimi vsi, ki so pokojnika poznali in ljubili. Njegov grob so obsuli s cvetjem, ki je sicer nekaj zvenelo, a lep spomin Perkotovega očeta pa bo ostal vedno jasen in svetel med nami. Bog Vam daj večni mir na svojem srcu, Vi pa ne pozabite na nas, ki še hodimo po težkih potih življenja proti večni domovini. M. Blai. Uvoz goveje živine iz Kanade Buffalo. — Kanada je zopet dovolila izvoz govejega mesa in vseh izdelkov iz govejega mesa v Združene države. Sodijo, da bo to dvignilo cene goveji živini in mesa v Kanadi in v neki meri znižalo cene govejega mesa v Združenih državah. Tržišča v St. Paulu in Buffalo bodo dobila največ novo uvožene govedine. Cela letna kvota gove- Pet mesecev stara Shirley Henderson iz Birmingham, Ala., si je zlomila obe nogci, ko je padla iz očetovega naročja. Kot je videti je prav zadovoljna s svojim položajem v bolnišnici, čno zvezo. Ta je združevala Lahe in Slovence. Oboje pa seveda pod vodstvom čistih komunistov. Sedaj, ko so si laški in slovenski komunsiti v laseh, nastaja vprašanje, koliko časa bo še mogla obstajati ta narodno brezbarvna organizacija, če Jugoslavija odtegne plačilo vsem komunističnim organizacijam, ki niso za Tita, potem bo kmalu tudi te teroristične po komunistih vodene organizacije konec. 'Tako bo resnično ljudstvo radi spora med Moskvo in Belgradom vsaj v tržaški okolici bolj svobodno zadihalo. Teroristi se bodo kregali med seboj in ne bodo mogli več terorizirati. “STALIN NAA, TITO NAS.” Tudi tole. vprašanje nastopa: V tržaški okolici So še popackane hiše z napisi “Stalin naš, Tito naš.” AR bodo sedaj, ko sta ta dva malika skregana, začeli te napise odštranjlati? Morda se tudi hiše ih skednji oddahnejo radi sporov v komunističnih vrstah. mr mir Ugodna prilika Hiše za 2 družini, 6 in 5 sob, druga 4 in 4 sobe, garaža za 3 avte. Da se zaključi zapuščina je naprodaj hiša 6 sob za I družino, je zdaj prazna. Hiša za 1 družino, 8 sob, je prazna. Vse hiše so zelo trpežno zgrajene. Za informacije in ogled hiš pokličite MU 1310. (160) je živine, ki naj se izvozi, je 400 . jgjčist s-ssil——-- imela sem z dneva v dan objokane oči, kar so tudi pokojni oče Perko opazili, ko sem zvečer prišla po pivo ža moža. Nekega dne so me vprašali o tem: ‘Ja* tako pa ne bo šlo, da boš objokana hodila okrog kar naprej.” Pa sem jim ugovarjala: ‘Ko pa ne veste, kako je hudo, ko mame in očeta ni nikjer ...” Pa so mi zopet rekli: “Kaj ne oom vedel, saj sem se tudi jaiz moral ločiti, toda ob ločitvi si moramo le zakoreniniti materine besede globoko v srce, da jih pozabimo.” Jokala sem in kot v opravičilo pristavila: al’ sem bjla tako mamina in sedaj prvič v življenju od njih ločena. — In zopet so oče Perkotov povzeli: “Ja, saj Slovenci so vsi materini, saj bi ne bili bož j i, če bi ne bili materini in kdor mater pozabi tudi Boga pozabi, ki nam je dal zapoved: Spoštuj očeta in mater, da ti bo že na tem svetu dobro. Vidiš, tako stori, ampak tako jokati pa ne gre.' Pač značajne besede moža, ki je obdržal svoj značaj bodisi v cerkvi, v družbi ali v — gostilni. Še pozneje sem večkrat prišla v pogovor z njim in vselej občudovala zlate besede, ob katerih bi lahko duša bogatela in bi lahko bile kažipot na mračni Cesti življenja. V spominu na tako kristalno lep značaj, ki ga je hranil vse do smrti, se vpra- Lepa zidana hiša naprodaj V bližini E. 185. St., za 1 družino, 6. sob, sprejemna soba, jedilna kuhinja, 1 spalna soba spodaj, 2 spalni sobi zgorej in kopalnica, beneški zastori, storm doors, windows and screens, ga-. raža, vrt z nekaj sadnim drevjem, vse je v dobrem stanju in se lahko takoj vselite vanj. Za podrobnosti pokličite Edward Kovač Realty 960 E. 185. St. KE 5030 w; Pozor, kupci! Nudi se vam zelo redka prilika. Naprodaj je D-5 licenca na najboljšem prostoru na vzhodni strani mesta. Podjetje že dolgo obstoji in je fin lokal, ki uživa dober glas. Se mora prodati za- radi bolezni lastnika. Zmerna Zg, vsak slučaj. — Gornja slika mm pt odstavlja ameriške čete m manevrih v Gm-newald gozdu blizu sovjetske zone Berlim. Naša vlada je dala jasno razumeti Sovjetom, da se ne misli umakniti iz Berlina. v hladno jamo?! Še mnogo nam lahko povedal, še mnogo pustil za seboj. Pa ločil se je od nas za vedno, se preselil 'tja, kjer je večna sreča, kjer ne poznajo bolesti sveta. Po svojem plemenitem, samo svoji družin) in Bogu posvečenem življenju je bil pač vreden, da ga je On poklical k sebi po plačilo. Smrt ga ni dobila nepripCav-l ljenega, saj je že dalj časa ve-j del, da se mu dnevi iztekajo.] Neustrašno je gledal smrti v j obraz, le ljubezen in skrb za ženo je grenila slovo od tega] ! sveta, zato pa je pred smrtjo] ženo-mater toplo priporočil o-j j trakom: Mater ne pustite samo,' ure do 4 popoldne Liberty 6729. (160) ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Act. la E, $8th AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 1«, 1M8 Njen poročni venec visi pri altarju Matere božje v breški cerkvi. Bog daj srečo. In otrok, da bo Balantov rod živel v zdravih potomcih, do- na tihem. Urbanu je prav. Čeprav na tihem, da bo le Francka njegova. Največ skrbi ima Francka z domačijo. Sama ne ve, kako bi. Kaj bi si človek sam nakopaval nesrečo! Velika noč je mimo. Koj na prvo nedeljo so oklicali na Bregu Piškotarjevo Lojzko. Vsi so zijali. Poglej no, da se je le spravila. Pa še dobro. V Re-,tje na mlin. “Srečo pa ima, vešča,” je pljunil Viiar grede iz cerkve. Ženske so vedele povedati, da se ji mudi. Zato so jo oklicali enkrat za trikrat. V Zabrezju ne bo nihče žaloval za njo. Francka je prodala. V torek po drugi povelikonočni nedelji so šli v Kranj in napravili pisma. tako, da ga more novi gospodar spraviti tudi v hiralnico, če se mu zdi boljše. Vendar mora do smrti plačevati zanj. Na tretjo povelikonočno nedeljo so na Bregu oklicali Fran-sko in Kocjanovega Urbana. Ljudje se niso čudili. Saj ji ni drugega kazalo. Tudi Jeklic se je vdal. Videl je, da se ne more več upirati. Poroka je bila na Brezjah. Ko je Urban pokleknil pred oltar je prijel Francko za roko, so se mu zameglile oči. Skofc solze je gledal v brezjansko Mater božjo. Potlej je štola sklenila dolgo ljubezen. se malo Ohcet je bila skromna. Ven- nogami in nihal z glavo. dar je Francka morala toliko odnehati, do so povabili Križevega Fronca iz Srednje vasi. Brez harmonike se srca ne odpro prav. Pa je bilo res koj več dobre volje, ko je Fronc urezal polko. Aiament, še stari Kocjan se je zavrtel! Kaj bi se ne, ko se vili prostor, pa že vasujejo. Brez ljubezni Zabrezje nikoli ni. Le počemu bi bilo na kam-rinih oknih toliko rož? Ljubezen mora cveteti z rožami. Zabreška kri je vroča. Zdrava je in močna in polna sonca ter dobre volje. Dekliči pa zali, da nikjer taki. Še dup-ju. Mladi rod odrašča in nove Ijanski betini se zbirajo v Za- “A - a — a.” Med vriskom harmonike je bilo njegovo golčanje podobno veku. Zadnji Piškotarjevega rodu. * Za nekaj časa so ohceti v kra- lj ubezni cveto. življenje v Za- brezju. ezju gre svojo staro pot. Kar Lojzke ni, tudi zgledova-Nekateri bi radi šli za Fron- nja ni več. Klobukov zabreška je Urbanu tako vse lepo presu- brezju gre svojo staro pot. kalo? Tudi Polde je bil na oh- Nekateri bi radi šli za P.uj« ... --------- četi. Francka ni mogla, da bi cem in Primožem, pa stari ne dekleta ne nosijo. Vse je v ru ga pustila doma. Naj se revež'dajo ključev iz rok. Počakati tah, spreminjastih, da je v ne-naje. bodo morali. (deljo kar lepo pogledati po cer- Sedel je pri peči, bingljal z1 Mladi, ki so jim stari napra- kvi. Pri Finžgarju so Zdaj so v Zabrezju vedeli, da 'podprli, vendar se niso dosti za-. sin v, vn/>iomi PnMetii ie 'mtiiflli. Urban je silil, da bi se j Živel v zuravm puLuiijv.ni, uu- uumauijv. ---- kler bo sijalo sonce na Zabre- Jeklic jo sili, da ne sme prodati, zju. | Francka pa sovraži Piškotar- * jev dom in se komaj vidi v hi- ________„ _ ... , ... Predpust je minil. Froncu in ši. [bo šla h Kocjanu. Poldetu je .mujali , Primožu je prinesel ženo, vasi I Tudi Urban premišlja. Sta- jzgovorila kot do smrti. Dru-[peljali še naprej na Bled, topa nekaj veselja. jri Kocjan je mnenja, da obo- gega zanj nj m0gia napraviti, [da Francki se ni dalo. Post bo tako dosti dolg. Tja j ega ne bo zmogel. Bo doma jDa bi ga vzeia h Kocjanu, se ni j V Zabrezju je lepše. Kajbi do Velike sobote se čas vleče, dovolj dela. če je Francki mogla 0 Supreme in Taste DISTRIBUTOR - Paul Watral FINEST BEVERAGE DISTRIBUTORS Cleveland, Ohio Phone EN 2003 V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Anton Anžlovar ki nas Je za vedno zapustil dne 15. avgusta IMS. Dragi soprog in ode, globoko potrtega srca se spominjamo trenutka, ko smo se morali ločiti od Tebe. Ni Te več v naši družbi, toda Tvoj duh, spomin na Te bo živel v naših srcih, dokler ne pridemo tudi mi za Teboj. Žalujoči Tvoji: SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O., 16. avgusta 1946. 1894 1948 J^aznanilo in Zahvala Globoko užaloščeni s potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je Vsegamogočnemu dopadlo odpoklicati s tega sveta našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata in strica Trank X Knifica Blagopokojni je bil rojen 24. februarja 1894 v Sv. Valburgi, fara Smlednik ter se je v Ameriki nahajal 37 let. Previden je bil s tolažili sv. vere v bol-nišnici sv. Jožefa v Hot Springs, Ark. ter tamkaj izdihnil svojo blago dušo dne 5 julija 1948, ob 5:30 zjutraj. Naslednji dan je bil prepeljan v Cleveland v Flynn-Froelk pogrebni zavod, kjer je ležal pri zadnjem zemskem izpočitku. Po opravljeni zadušnici v cerkvi Kristusa Kralja na Noble Rd., je bil položen kveč-nemu počitku v družinsko grobnico poleg njegovega sina Rajmonda, kateri je, prej* šestimi leti nagloma preminul. V globoki hvaležnosti se zahvaljujemo njegovemu sorodniku, Dr. Father Frank Knificu (kateri je dospel iz Newton, N. J.) ter je vsak večer molil sv. rožni venec ob krsti, opravil pogrebno sv. mašo ob asistenci Father Stadler in Father Foster, nadalje prisrčna hvala č. g. Msgr. Thos. Shannon za lep in tolažilni govor ob njegovi krsti v cerkvi. Prisrčna hvala salezijanskemu bogoslovcu Hribšeku za molitve ob krsti pred pogrebom. Tisočero prisrčno zahvalo naj sprejmejo naši in njegovi dobri sorodniki, prijatelji in znanci, ko ste v tako velikem številu darovali za sv. maše, katere se bodo po raznih cerkvah darovale za pokoj njegove duše. Isto se z globoko hvaležnostjo zahvaljujemo za mnogoštevilne cvetlice in vence, katere ste pokojnemu poslali v zadnji pozdrav ter tako lepo okrasili njegovo truplo, da je ležal kot da bi bil v vrtu cvetja. Iskrena hvala častnim pogrebcem društva Maccabees št. 1288 za udeležbo in venec, ter John Tavčarju za ginljiv govor in slovo ob krsti pri odprtem grobu. Prsirčna hvala vsem, kateri ste prišli pokojnika kropit, zanj molili, ga na njegovi zadnji poti spremili v cerkev in na Kalvarijo pokopališče k večnemu počitku. Isto prisrčno zahvalo za brezplačne pogrebne avtomobile. . Vsem in vsakemu posebej se prav prisrčno lepo zahvaljujemo, kateri^e nam je na en ali drugi način v teh žalostnih dneh izkazal in sočustvoval z nami. Vaša dobra in usmiljena dela bodo ostala v naših srcih. Prosimo, da nam oprostite, ker v tej zahvali ne navajamo imen darovalcev za sv. maše in cvetlice, katerih je bilo zelo veliko število, naj vam bo Bog vsem dober plačnik. Našega nadvse ljubljenega pokojnika vam priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Tebi, predragi in nikdar pozabljeni ljubljeni oče, soprog, brat in stric, v globoki žalosti kličemo: počivaj mirno v zasluženem počitku, v naših srcih ne • boš pozabljen, ker si bil skozi vse svoje življenje med nami tako dober in ljubezniv, za vsa dobra dela, katera si v zemskem življenju delil, naj Ti bo Bog dober ru*"ilf Raduj se blaga duša s tvojim sinom v nebeških višavah in rahla naj ti bo ameriška zemlja. Prosita z Rajmondom za nas, da se srečni skupaj snidemo, kjer ni ne trpljenja ne solza. Smrt nemila nič ne zbira, ker nam Tebe vzela je od nas, kako smo vedno se ljubili, ah, vse prerano si zapustil nas. Mirno spavaj naš predragi, koder ni trpljenja ne skrbi, Tvoje solze sedaj so posušene, srce Tvoje žalostno več ni. k Težke boje si prestajal, , ko si za sinom hudo žaloval, truplo Tvoje poleg njega zdaj počiva, duša pa naj večno slavo ž njim uživa. Žalujoči ostali: * FRANCES J. KNIFIC, soproga RUTH, hčerka TEREZIJA BIZJAK in HELEN TOMAŽIČ, sestri v domovini brat IVAN in sestri MARIJA ZALOKAR in IVANA ŠKOFIČ Cleveland, Ohio, 16. avgusta 1948.