CELJE, 8. MARCA 1979 - ŠTEVILKA 9 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Iskrene čestitke vsem delovnim ženskam! V naših stolpcih smo pred-
stavili nekatere izmed vas, čeprav bi lahko pisali o velikem prispevku
vas vseh, ki podpirate »tri vogale« tako v naši družbeni, kot v vsaki
posamezni hiši.
In še ena novica. Izlet, ki ga ravno v počastitev dneva žena organizi-
ramo vsako leto, je tudi letos naletel na velik odmev. Dobili smo blizu
1000 prijav. Torej bo na pot šla vsaka deseta in žal nam je, da ne
moremo popeljati vseh.
Vaš urednik
OB 8.MARCU
PRISPEVKU
PRIMEREN
DRUŽBENI
POLOŽAJ
šopek rož. Morda pogosti-
tev. Veliko besed...
Dan žena. Je to samo zgo-
dovinski imperativ boja za
osvoboditev žensk? Ni več
problemov?
Podatki so zgovorni. Pri-
čajo nam o tem, da se imamo
Slovenci za svoj standard
zahvaliti ogromnemu delov-
nemu prispevku žensk - za-
poslenih žensk v vseh vejah
gospodarstva. Ženske obilo
podpirajo narodni in družin-
ski dohodek in opravljajo
doma še en osemurnik pri
družini, v gospodinjstvu, pri
vzgoji otrok. Pa si upamo re-
či, da so šibki spol.
Tudi na podeželju je žen-
ska vse pogosteje nosilka
proizvodnje. Sploh pa na
manjših kmetijah, s katerih
so moški zaposleni.
Poglejmo okoli sebe. V sa-
moupravnih organih so žen-
ske še vedno v manjšini. Mo-
ški odločajo o rezultatih dela
svojih žena. So moški res
boljši upravljalci? To je le
krilatica. Resnica je, da žen-
ske nimajo časa, ker jim tega
»močnejši« spol ne omogoči.
Se samo po sebi razume, da
je gospodinjsko delo in vzgo-
ja ter varovanje otrok ženski
posel.
Ali ni precej hinavščine v
našem šopku rož, v čestitkah
- enodnevnicah.
Storimo rajši kaj! Vsak za-
se in vsi skupaj!
DELAVKA V ZDRUŽENEM DELU
Občinska konferenca SZDL 2alec je v ponedeljek sklicala na Polzeli problemsko
konferenco na temo »Delavka v združenem delu«. Uvodni referat je imela predsednica
problemske konference Breda Vrstovšek, ki je na kratko orisala problem žena zaposle-
nih v žalski občini. Nato so razpravljali še o uvedbi predzakonske in zakonske svetoval-
nice v občini, o varstvu delovne in zdravstvene sposobnosti zaposlenih, družbeni skrbi
za otroke itd. Na konferenci je sodelovala tudi Olga Vrabičeva predsednica republiške
konference socialistične zveze za družbeno aktivnost žensk.
T. TAVCAR
stran 5
LETOS SEST SEJMOV V CELJU
D
Stran?
POGOVOR Z IVICO FISERJEVO
IN MIRO HAN2IC
stran 8
INTERVJU S SANDIJEM
KROSUEM
stran 9
PORTRET CERNETOVE MICIKE
IZ REČICE
stran 12 in 13
ZABUKOVICA - VAS Z
ZGODOVINO VELEMESTA
stran 14
PREMALO POSPEŠEVALCEV V
KMETIJSTVU
Stran 17
ZAČETEK NOVEGA ROMANA:
JANKA KACA »GRUNT«
SZDL V CELJU
O SOCIAU
Problemska konferenca
v torek se je v Celju kon-
čala problemska konferen-
ca o aktualnih nalogah na
področju socialne politike v
občini. Občinska konferen-
ca SZDL je sklicala to pro-
blemi^ko konferenco pred-
vsem z dvojnim namenom:
opredeliti celovitost social-
ne politike in razumevanje
socialno varstvenih nalog,
spodbuditi učinkovito
združitev samoupravnih,
družbenih, strokovno poli-
tičnih in delegatskih napo-
rov pri izvajanju ciljev so-
dino varstvene politike ter
nakazati rešitve nekaterih
najbolj aktualnih proble-
mov V celjski občini.
Glavni poročevalec na tor-
kovi problemski konferenci
o socialni politiki v Celju je
bil pravzaprav svet za social-
no politiko pri občinski kon-
ferenci SZDL, ki je tudi ves
čas temeljito spremljal javno
razpravo o teh problemih.
Dobro so bila že vnaprej pr-i-
■ pravljena temeljna izhodišča
o nalogah na področju so-
cialne politike v občini. Le-
te je razprava potrdila, če-
prav ni našla kakšnih bistve-
nih dopolnitev. Poudarek je
bil na pomembnosti celovi-
tega izvajanja socialne politi-
ke in socialnega varstva de-
lavca in občana. V to celovi-
tost pa ne vključuje vsak po-
sameznik, vsaka krajevna or-
ganizacija, vsak TOZD,
predvsem pa še sindikalna
organizacija v združenem
delu. V razpravi so zlasti po-
grešali njen delež.
Vsekakor se moramo zave-
dati, da se začne socialna po-
litika »pri srcu«, od zavesti
in pripravljenosti, da med
nami, ljudmi, vse bolj pre-
vladujejo boljši, bolj humani
odnosi. No, da ne bomo eno-
stranski: tudi je nekaj uspe-
hov, ki smo jih na tem občut-
ljivem področju do sedaj
vendarle dosegli. To velja za
organiziranje, usmerjanje in
razvijanje socialnega var-
stva. Se več pa bo treba nare-
diti v prihodnjem obdobju
za izboljšanje življenjskih ra-
zmer delavca in občana ter h
krepitvi njegove socialne
varnosti.
MITJA UMNIK
ŽENSKE V
KULTURI
Predsednica ženskega
pevskega zbora v Sloven-
skih Konjicah, Berta Hla-
stec, nam je povedala na-
slednje:
»V zboru poje redno 33
žena in deklet. Zborovo-
dja je Darinka Ivačič,
predmetna učiteljica
glasbe, ki nas temeljito
uvaja v tehniko petja in
spoznavama glasbene li-
terature. Že lansko leto
smo se osamosvojile, ta-
ko da bomo letošnje Sre-
čanje vodile že same. Se-
veda smo vključene v ko-
njiško Svobodo in smo
včlanjene v Zvezo kultur-
nih organizacij. Rade po-
jemo. Saj na ta način bo-
gatimo same sebe, a glas-
beno kulturo posreduje-
mo širokemu krogu po-
slušalcev na koncertih in
praznovanjih. Kolektiv
Dravinjskega doma nam
je dodelil blago za obleke,
ki smo jih izdelale same.
Nastopile smo že na več-
jih koncertih, praznova-
njih in prireditvah. Pov-
sod so nas lepo sprejeli.
Sedaj se pripravljamo za
praznovanje dneva žena,
ki v naši občini dobiva
vedno bolj značaj kultur-
ne prireditve.«
KONRAD SODIN
TURŠKA MAČKA PREDLA NA MOZAIKU
ODKRIVANJE ANTIKE
Dragocene najdbe: dve hiši, mozaik in novci
Na gradbišču nove Tur-
ške mačke v Gledališki uli-
ci so našli nove delce drago-
cene podobe stare Celeie.
Arheološka izkopavanja vo-
di arheologinja in ravnate-
ljica Pokrajinskega muzeja
v Celju Vera Kolšek, ki nam
je dala naslednjo izjavo:
»Ko so porušili staro gosti-
šče Turško mačko v Gledali-
ški ulici, smo začeli z izkopa-
vanji že lanskega novembra,
pa smo zaradi slabega vre-
mena morali prekiniti z de-
lom. Nadaljevali smo jih le-
tos 7. februarja, pa nam vre-
me očitno ni nič bolj naklo-
njeno kot prvič. Zjutraj naj-
demo gradbišče v mrazu, mi-
nus 6 stopinj. Plast zemlje je
ponekod zmrznjena do 15
cm v globino in teh površin
se seveda ne smemo dotikati
in nam gre tako precej mate-
riala v nič.
Doslej smo odkrili dve sta-
novanjski hiši, ki sodita v 2.
stoletje in antično kloako, ki
je verjetno še danes v upora-
bi. Njena lega je bila namreč
znana že iz 19. stoletja. Da
sodita obe hiši v drugo sto-
letje, potrjujejo novci, pa tu-
di mozaik, ki smo ga odkrili.
Mozaik je geometrijski,
črno-bel. Želeli bi, ko bo
zgrajeno novo gostišče, da bi
ta mozaik, ki ga bomo dvig-
nili (pomagali bodo strokov-
njaki iz Ljubljane), namestili
na steno ene od sob novega
gostišča. Vsa dela sedaj
opravljamo pod posebnim
polivinilastim šotorom, ki ga
noč in dan ogrevamo. Ščiti
nas pred padavinami in nam
zagotavlja ustrezno delovno
temparaturo. V zidovih smo
našli tudi čudovite freske,
barvno bogate, kar priča, da
so si stari Celjani znali boga-
to opremljati svoja stanova-
nja. Poleg mozaika obstojajo
še drugi tlaki kot čisti estrih,
pa barvani in nebarvani
ometi. To kar smo na$li do
sedaj, je seveda samo frag-
ment v naši dosedanji podo-
bi antične Celeie. Obe hiši na
severnem in južnem delu sta
do polovice ohranjeni, grad-
nje poznejšega srednjega ve-
ka so antiko v mnogočem
pokvarile. Našli smo tudi del
srednjeveškega zidu, čeprav
menim, da je njegov spodnji
del nastal že v antiki in to v 3.
stoletju, ko je bila pred vrati
rimskega imperija vojna ne-
varnost in so Celeio obzidédi.
Ob nadaljevanju gradnje
nove Turške mačke bodo se-
veda ti sedaj obstoječi zidovi
porušeni. Freske bomo sneli,
prav tako tudi mozaik, ohra-
njeni pa bodo seveda tudi vsi
drobni predmeti, kot so nov-
ci, igle, broške in drugo.
Radi bi, da bi gradbinci
drugič bolj upoštevali dej-
stvo, da se v zimskem času
ne morejo opravljati arheo-
loška dela, tega ne počno
nikjer v Evropi, kar delamo
sedaj mi. Gradnje, predvi-
dene na ozemlju stare Ce-
leie, naj bi načrtovali v ča-
su od marca do oktobra, ne
pa v zimskem času, ker nam
gre veliko dragocenega gra-
diva v nič, saj pri arheolo-
ških najdbah niso pomemb-
ni samo tlorisi in zidovje,
gre za mnogo pomembnih
elementov, ki jih je treba
upoštevati. To, kar smo naá-
U doslej, nas navdaja z zado-
voljstvom, čeprav poudar-
jam, delamo v nemogočih ra-
zmerah.«
DRAGO MEDVED
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-8. marec 1979
Zadnja seja skupščine ob-
činske skupnosti za zaposlo-
vanje v Celju niti ni bila pre-
več problematična zaradi
šibke sklepčnosti ali obšir-
nega dnevnega reda.
Bolj problematična je bila
razprava, saj se je predolgo
vrtela v »začaranem krogu«
okrog šestih nezaposlenih,
ki od skupnosti in v skladu z
veljavnimi predpisi prejema-
jo denarno nadomestilo. Če-
prav gre samo za šest težje
zaposlivih oseb so nekateri
razpravljalci več kot pol ure
dragocenega časa porabili za
skoraj že osebne karakteri-
stike teh šestih iskalcev za-
poslitve.
Naše skromno mnenje je,
da bi vendar strokovni služ-
bi in posebnemu samo-
upravnemu in delegatskemu
odboru pri izvršnem organu
skupnosti za zaposlovanje
lahko zaupali izključno stro-
kovno obdelavo in ukrepa-
nje pri plačevanju denarnih
nadomestil. Konec koncev
gre za uresničevanje točno
predpisanih pravic in pogo-
jev za pridobitev zdravstve-
nega varstva in denarnega
nadomestila v času začasne
nezaposlenosti.
Takorekoč brez razprave
pa so ostali problemi zado-
voljevanja potreb celjskega
združenega dela po delavcih,
katerih več kot 1100 sploh ne
bo mogoče najti v celjski ob-
čini.
MITJA UMNIK
MOZIRJE
NE KOT PRIVESEK!
Občinska skupščina sprejela resolucijo za letos
Vse kaže, da je šesto zase-
danje delegatov vseh zbo-
rov Občinske skupščine Mo-
zirje napovedalo začetek
drugačnega obravnavanja
in reševanja aktualnih
družbenih vprašanj v obči-
ni. O tem govori tudi resolu-
cija o politiki izvajanja
družbenega plana občine v
letošnjem letu.
Je ambiciozna, na vsak na-
čin pa takšna, ki je napove-
dala oster boj drobitvi last-
nih sredstev. Gre za bitko,
kako doseči boljše poslovne
rezultate na podlagi boljšega
in bolj racionalnega gospo-
darjenja, uveljavljanja novih
proizvodnih programov v in-
dustriji, ob prestruktuiranju
proizvodnje itd. Gre za ob-
veznost, kako v celoti izpol-
niti srednjeročni program. V
vseh postavkah. Predvsem
zato, da bi ne bili večni pri-
vesek nekomu, kot je v uvo-
dni obrazložitvi pred spreje-
mom resolucije dejal pod-
predsednik Izvršnega sveta
magister Alfred Božič. V ob-
čini namreč ugotavljajo, da
se nekontrolirano zunaj ob-
činskih meja obrača okoli
sto milijonov dinarjev, nada-
lje, da združeno delo v celoti
izpolnjuje družbene obvez-
nosti, ko pa mora vložiti
sredstva v lastno razširitev,
je finančno prekratko.
Upravičena je zahteva, da
mora kmetijska proizvodnja,
kot izredno pomembna v
Gornji Savinjski dolini, do-
seči renesanso. Zato vso
skrb živonoreji, mlečni in
mesni proizvodnji. Tudi s
pomočjo davkov in prav ta-
ko s pomočjo davčne poli-
tike. ,
Trgovina in gostinstvo se
naj razvijata v lastnih krogih,
ob večji integraciji, na vsak
način pa po sprejetih razvoj-
nih programih.
Svoj razvojni načrt mora
dobiti tudi turizem.
In vendar ne gre samo za
gospodarsko področje, tudi
za negospodarsko, tudi za
zdravstveno službo, ki bo
morala bolj izkoristiti lastne
rezerve in biti v.prihodnje
odvisna od uspehov proizvo-
dnega dela gospodarstva.
S takšnimi in podobnimi
vidiki ob sprejemanju letoš-
nje resolucije, se je izvršni
svet zavzel tudi za nekatere
konkretne rešitve. Tako za
konec razširjanja žagarskih
kapacitet, zato pa za večjo
povezanost te dejavnosti ne
samo v lesni industriji in
gozdarstvu, marveč tudi v
obrti. Prav tako je predlagal,
da naj bi v občini zgradili in
moderno opremili eno samo
mehanično delavnico, ne sa-
mo za potrebe zadruge oziro-
ma Gozdnega gospodarstva,
marveč tudi za druge.
Glede tega predloga bo še
potrebno usklajevanje, kajti
zbor združenega dela je
podprl gradnjo dveh meha-
ničnih delavnic!
Izvršni svet in po glasova-
nju tudi skupščina sta opre-
delila bodoči razvoj trgovi-
ne, čeprav ne povsem v skla-
du s srednjeročnim načrtom.
Pa vendar je prevladovalo
mnenje, da naj kolektiv Sa-
vinje ubira bolj pot v preskr-
bo z reprodukcijskim mate-
rialom.
Tudi kar flče nizkih gra-
denj so na obzorju določene
spremembe, čeprav je treba
priznati, da je ustrezna služ-
ba Gozdnega gospodarstva
napravila na tem področju
zelo veliko. Toda, zdaj se tu
pojavlja Komunalno podjet-
je in usklajevanje oziroma
delitev dela bo več kot eko-
nomsko utemeljeno.
Skratka, nova prizadeva-
nja. po združevanju sil in
sredstev so očitna. V tem tiči
tudi odgovor, kako dobiti
209 novih delovnih mest sa-
mo v letošnjem letu. V uve-
ljavitvi dobrih proizvodnih
programov, v prestruktuira-
nju proizvodnje.
Mozirska občina je krenila
na pot, ki napoveduje, da se
bo kmalu rešila repa na le-
stvici razvitosti slovenskih
občin.
M. BOŽIC
ZAKAJ PROTI
TEKMOVANJU ZA SLO?
Proti koncu lanskega leta je Zvezni sekretariat za
narodno obrambo razpisal tekmovanje v orientacij-
skem pohodu za sedme in osme razrede osnovnih šol
ter prvi in drugi letnik srednjih šol (sodelovala bo tudi
kmečka in delavska mladina) ob letošnji 30 obletnici
usposabljanja mladine za SLO. Gre za izredno po-
membno akcijo, ki se naj bi začela v šolah s sodelova-
njem vseh učencev in dijakov, nadaljevala z občin-
skimi tekmovanji, republiškim in zveznim. Vse skupaj
je še bolj pomembno, ker prav v letošnjem letu v naši
republiki posvečamo veliko pozornost združeno pod
skupnim naslovom »Nič nas ne sme presenetiti«.
Tudi v celjski občini so imenovali organizacijski od-
bor za pripravo proslave in tekmovanje ob 30 obletnici
usposabljanja mladine za SLO, ki ga vodi Sonja
Ocvirk. Pripravili so urnik tekmovanja, točkovalni si-
stem in vse kar sodi zraven. Žal pa se je zataknilo in to
pri nekaterih šolah, ki so začele iskati vzroke v prepoz-
nem obveščanju, prenatrpanih urnikih, skratka, niso
bila za to tekmovanje. To pa ni v redu! Verjamemo, da
so šolski programi natrpani, vendar tako, da te po-
membne akcija ne bi bilo možno izpeljati pa prav
gotovo ne. Poleg tega ne gre za nek nov program,
ampak za stvari, ki jih tako ali tako učenci in dijaki
obravnavajo pri rednem pouku oziroma za to določe-
nih predmetih.
Takšno akcijo bi morali vsi podpreti in jo izpeljati,
saj je to v skupno korist nas vseh. Takšen odnos ni
dober in se z njim ne moremo strinjati. Šolska tekmo-
vanja naj bi izpeljali v tem mesecu, občinsko pa bi bilo
13. (osnovne šole) in 14. aprila (srednje šole). Prepri-
čani smo, da bodo tisti, ki odklanjajo takšno tekmova-
nje, spoznali svojo zmoto in se vseeno s polno odgovor-
nostjo vključili v sodelovanje. To je tudi edino spre-
jemljiva pot.
TONE VRABL
OBMOČJE! POSVET O
PREOBRAZBI VZGOJE IN
IZOBRAŽEVANJA
Pred dnevi je Medobčinski svet ZKS skupno s svojo
komisijo za idejna vprašanja, organiziral razgovor o nekate-
rih aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih v procesu preobra-
zbe, vzgoje in izobraževanja. Na posvetu, kateremu so priso-
stvovali najodgovornejši delavci srednjih in poklicnih šol,
delavskih univerz in vzgojnoizobraževalnih organizacij vseh
osmih občin, je imel uvodno razpravo izvršni sekretar v
predsedstvu CK ZKS Emil Roje. Osnovni namen razgovora
je bil v tem, da najodgovornejši družbenopolitični delavci,
ki vodijo javne razprave o preobrazbi vzgoje in izobraževa-
nja, globlje spoznajo nekatera idejnopolitična vprašanja te
preobrazb.
LETOS TRI
ŠTEVILKE
»OBRAZOV« V
CELJU
Literarna revija Obrazi
slavi letos desetletnico
obstoja. Zato bi radi letos
izdali vsaj tri številke, ta-
ko kot je bilo to v prvem
letu izhajanja. Zato tečejo
priprave za izdajo števil-
ke v mesecu aprilu, drugi
dve pa bi izšli jeseni in
еџа bo v celoti posvečena
Slovenskemu ljudskemu
gledališču v Celju za nje-
govo 130-letnico. Pri izda-
ji letošnjih številk in
sploh pri nadaljnjem
izhajanju bodo Obrazi
najbrž deležni pomoči tu-
di kulturne skupnosti
Slovenije, lansko finanč-
no poročilo pa govori, da
je za izdajanje revije dala
celjska kulturna skup-
nost 103.500 din, od na-
ročnine je prišlo v blagaj-
no 30.690 din, od oglasov
pa 52.055 dinarjev. Tako
je bilo skupnega dohodka
186.245 dinarjev, izdatkov
pa je bilo za 127.431 din,
od tega 77.431 za tisk in
50.000 dinarjev za hono-
rarje.
ŽALEC
PREVEČ FORMALNOSTI
TOZD so še niso uveljavile v ustavni vlogi
Pri vsebinskem snovanju
novih družbenoekonomskih
in drugih samoupravnih od-
nosov so lani v žalski občini
vidno napredovali. Delavci
so več ali manj sodelovali
pri dograjevanju pravilni-
kov o osnovah in merilih za
delitev sredstev za osebne
dohodke in skupno porabo.
Formalna ustavna pravica
je pričela preraščati v de-
jansko.
Velik napredek beležijo v
občini v spremembi samega
koncepta TOZD. Iz formalne
oblike združevanja dela vse
bolj prerašča v osnovno obli-
ko. Potrebo po takšni spre-
membi so sprevideli na pri-
mer delavci v KIL, tovarni
nogavic na Polzeli, Savinj-
skem magsizinu, SIP in
Hmezadu. Ne gre ob tem po-
zabiti samoupravne organi-
ziranosti na področju vzgoje
in izobrćiževanja, kjer se je
enajst enovitih delovnih or-
ganizacij preoblikovalo v te-
meljne organizacije in se
združilo v ènotno- vzgojnoi-
zobraževalno organizacijo
Žalec.
Kljub vsemu pa je treba
zapisati, da se temeljne orga-
nizacije še niso povsod po-
vsem uveljavile v svoji
ustavni vlogi, čutiti je težnje
po lastnem, administrativ-
nem aparatu. Delavcem v
TOZD bo treba jasno pove-
dati, da samostojnost temelj-
ne organizacije ni v tem, da
ima svoj lastni administra-
tivni aparat, temveč v tem,
da ima v rokah svoj doho-
dek.
Skoraj povsod so delavci
tudi v žalski občini lani spre-
jeli samoupravni sporazum o
združevanju dela delavcev
ter pravilnike o osnovah in
merilih za delitev sredstev za
osebne dohodke in skupno
porabo. Žal, je v večini pri-
merov šlo le za formalno za-
dostitev določilom zakona.
Pomanjkljivo so izdelani si-
stemi delitve. Predlogi izde-
lanih samoupravnih sploš-
nih aktov niso bili pravoča-
sno v javni razpravi in spre-
jeli so jih po nesamoupravni
poti. Komisija za samo-
upravne splošne akte pri IS
je ugotovila, da je bilo še naj-
manj narejenega pri obliko-
vanju osnov in meril za raz-
porejanje skupnega prihod-
ka, dohodka in čistega do-
hodka.
Pri nadaljnjem uveljavlja-
nju določil Zakona o združe-
nem delu bo ena izmed naj-
pomembnejših bodočih na-
log oblikovanje kvalitativno
novih družbenoekonomskih
osnov, dohodkovnih od-
nosov med proizvodnimi in
trgovskimi organizacijami.
JANEZ VEDENIK
LELJA
BOLNIČAR
Kar nekam neprijetno
sem se počutila, ko sem
pozvonila na njenih vra-
tih. Nič kaj mnogo si na-
mreč nisem obetala od
najinega razgovora, saj
mi je že po telefonu dala
vedeti, da ji ni za publici-
teto in da bo v razgovoru
zelo zadržana. A ni bilo
tako. Z Leljo Dolničarje-
vo sva se namreč že po
nekaj uvodÈih vljudno-
stih stavkov zapletli v pri-
jeten klepet in tako je mo-
ja zadrega v hipu izpu-
htela.
Lelja Dolničarjeva je
bila pred dobrim mese-
cem dni izvoljena za
predsednico krajevne
konference SZDL v celj-
ski krajevni skupnosti
Kajuh. Edina ženska je,
kije v tem novem manda-
tu sprejela tako odgovor-
no funkcijo. A tovarišica
Lelja se dela ne bboji.
Pravi, da je to njen naj-
važnejši življenski smo-
ter. Še posebej pa se bo
lahko polno usmerila v
delo krajevne skupnosti
sedaj, ko je upokojena,
pravi. Prej za delo v kraju
ni bilo časa, ker jo je pre-
več dela čakalo v Tkanini,
delovni organizaciji, kjer
je bila zaposlena kot vo-
dja splošnega sektorja.
»Naša krajevna skup-
nost se otepa s številnimi
problemi. Tako otroškega
varstva, pa komunale,
okolja, preskrbe in dru-
gimi. Hočem reči, da bo-
mo morali temeljito po-
prijeti za delo prav vsi,
posebej pa še v krajevni
konferenci socialistične
zveze, če naj uresničimo
zastavljene naloge. Seve-
da bo delo zahtevalo v
prvi vrsti enotnost vseh
nas, ki živimo in delamo v
krajevni skupnosti Ka-
juh. «
Lelja Dolničarjeva je pol-
na delovne energije. Že
od šestnajstega leta dalje,
ko so jo Nemci odpeljali
na delo, je trdo garala.
Pozneje^ po vojni, se je iz-
šolala in se z ljubeznijo
oprijela svojega pravni-
škega poklica. Pravi, da
ne more razumeti ljudi, ki
se upokojijo in ostanejo
brez dela zaprti doma.
»Verjetno še sami ne
vedo,* pravi Lelja Dolni-
čarjeva, kako zelo jih na-
ša družba rabi prav za ak-
tivno delo v krajevni
skupnosti. Neprecenljive
vrednosti so njihove iz-
kušnje in aktivnost. Me-
nim, da bomo morali v
bodoče vključiti v delo
krajevne skupnosti in
vseh njenih organov in
organizacij še večje števi-
lo upokojenih ljudi, saj
bomo s tem pomagali tu-
di njim.«
Takšna je Lelja Dolni-
čar. Delovna in prizadev-
na. Toda ko ima čas, tedaj
zdrkne v čisto svoj svet,
katerega velik del pred-
stavlja glasba. Zelo jo ima
rada, posebej jazz rada
posluša. Nekoč je tudi sa-
ma igrala klavir, sedaj pa
le še redko zaigra po
črno-belih tipkah. A nič
za to, pravi tovarišica Le-
lja. Glasba vseeno ostaja
za trenutke, ko delovni
dan zatone v sproščujoč
počitek.
DAMJANA STAMEJČIČ
OBRAZI
O ŽENSKI IN ZDRAVJU...
Na problemski konferenci z delovnim naslovom »Delavka
v združenem delu«, ki je bila konec decembra v celjski
Metki in jo je oragniziral svet za spremljanje družbenoeko-
nomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL v
Celju, so veliko govorili tudi o zdravju in zdravstvenem
varstvu žensk. Na te probleme so opozarjale predvsem de-
lavke same, saj jih čutijo res vsakodnevno. Tako so opozar-
jale na kronična obolenja, na invalidnost, na pogoje dela, ki
povzročajo ta obolenja in še na mnoga druga vprašanja, ki se
s tem v zvezi pojavljajo. V oddaji V ŽIVO, ki smo ji nadeli
naslov ŽENSKA IN NJENO ZDRAVJE in, ki bo na sporedu
Radia Celje danes, v četrtek 8. marca ob 8.10 uri, bomo
spregovorili prav o vprašanjih zdravstvenega varstva žena.
V studiu bodo na vprašanja odgovarjali predstavniki različ-
nih institucij in organizacij, v dislociranem studiu v Metki
pa bodo delavke same govorile o problemih zdravstvenega
varstva, kot jih čutijo same.	j^g
...IN O KMETIJSTVU
Danes teden bomo domala dve uri posvetiü celjskemu
kmetijstvu, na radijskih valovih pa bo dopoldne moč slišati
tudi mnenja in poglede tako kmetijskih strokovanjakov,
predelovalne industrije in mesnic kot načrtovalcev kmetij-
ske proizvodnje in naposled tudi kmetijskih proizvajalcev
samih. Njihova mnenja bomo prenašali direktno iz ene za-
družnih enot celjske kmetijske zadruge, v studiu pa se bo s
»strokovnim štabom« pogovarjal naš novinar Jure Kraše-
vec, ki četrtkovo dopoldansko oddajo tudi pripravil skupaj z
Milenkom Straškom.
Ne pozabite poslušati oddaje v živo o kmetijstvu, ki bo na
sporedu danes teden, 15. marca.
ét. 9 - 8. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
ŠMARSKI PRAZNIK PO NOVEM
PREDNOST PRIDNIM
Varstvo okolja poslej v ospredju pri odločitvah
Kar nekam ćudno se sliài,
će zapišemo, da se v šmar-
ski občini že sedaj priprav-
ljajo na praznovanje občin-
skega praznika (spomnimo
oaj vas, da ga praznujejo v
spomin na dan, ko je XIII.
udarna brigada Mirka Bra-
čiča osvobodila Kozje), ra-
zlog za tako zgodnje razpra-
ve pa je osnutek odloka o
praznovanju.
Smarčani so menda med
redkimi v Sloveniji, ki imajo
o tem tudi poseben odlok,
saj vsaka občina to ureja do-
cela na svojstven način, pa
naj bo to po obliki ali imenu.
Smarski odlok je sicer res
še poln nedorečenosti, je pa
temeljit prelom z dosedanjo
prakso, ki je pomenila v na-
činu praznovanja nekakšno
togo ustaljenost.
Z novim odlokom bi s tra-
dicijo radi prelomili, vendar
jim ni pK)vsem jasno, za kak-
šen prelom naj bi šlo. Jasno
je le, da mora biti predvsem
dovolj kvalitativen, da bo
ustrezal željam in zahtevam
in predvsem zaslugam posa-
meznih krajevnih skupnosti,
temu ustrezna pa bo seveda
morala biti tudi nova organi-
zacija in z njo vred vsi ključi,
vzvodi, ki so doslej odločali
o prioriteti krajev pri prazno-
vanju.
Stara praksa, da v prazno-
vanju prihajajo na vrsto v na-
tančno določenih zaporedjih
vnaprej izbrane krajevne
skupnosti in večji kraji v
•njih, je vsekakor zastarela,
klišejska in neustrezna. Izbi-
ra bi morala biti stimulativ-
na, takšna torej, da bi krajev-
ne skupnosti aktivno sodelo-
vale pri kandidaturi ne le z
zahtevami po materiédnih
dobrinah, ki jih takšno praz-
novanje po pravilu ponuja
(gradnje vodovodov, stano-
vanjskih objektov, asfaltira-
nje cest, trgov in podobno,
za kar so sredstva določena v
proračunu občine), temveč
predvsem z lastnim prispev-
kom. To imajo v šmarski ob-
čini tudi v mislih, ko zatrju-
jejo, da bodo tokrat izbirali
tiste kraje in krajevne skup-
nosti, ki bodo pokazale po-
sebno skrb pri varovanju
okolja in narave.
- Vse te zahteve bodo bržko-
ne zaobsežene v novem odlo-
ku, ki ga bodo temeljito pre-
tresli pa tudi dopolnili v jav-
ni razpravi.
Vendar pa se pri tem pora-
ja vprašanje, kaj s krajevni-
mi skupnostmi, ki pravza-
prav nimajo nobene možno-
sti, da sploh kdaj pridejo na
vrsto in torej tako tudi nekaj
pridobijo (materialne dobri-
ne, ki jih občina nameni kra-
ju, kjer bo praznovanje, osta-
nejo). Takšen primer je na
primer krajeyna skupnost
Osredek na Bohorju, ki nima
niti izoblikovanega središča
niti kakršnega koli urada ali
objekta splošnega družbene-
ga pomena, a je po svoje zelo
pomembna, če ne drugače,
pa iz polpretekle zgodovine.
Za takšne krajevne skupno-
sti bi najbrž morali sprejeti
drugačen ključ, način ciklič-
nega uvrščanja in podobno.
Novost pri kandidaturi, ki je
bila doslej pogojena z
vrstnim redom, bo posebna
komisija, ki bo odločala o
prizadevnosti {josameznih
krajevnih skupnosti, vendar
je tudi takšna odločitev past.
MILENKO STRASEK ¡
LAŠKO - SKUPNE SLUŽBE SIS
V MEJAH ZMERNOSTI
Odsotnost poročila skupnosti za zaposlovanje
Pred dnevi je predsedstvo
občinske konference SZDL
v Laškem razpravljalo o or-
ganiziranosti skupnih služb
samoupravnih interesnih
skupnosti in možnostih za
njihovo nadaljno smotrno
organizacijo. V razpravi so
s poročili sodelovali pred-
stavniki skupnih služb vseh
SIS, razen interesne skup-
nosti za zaposlovanje, ki
svojega predstavnika ni po-
slala.
Predstavniki skupnih
služb, tistih na ravni občine,
kot tistih ki se povezujejo na
medobčinski in republiški
ravni, so govorili predvsem o
množici opravil, ki odpadejo
na skupne službe. Treba je
reči, da te službe niso »preza-
sedene« in da imajo obilico
nalog, kar prej kaže na po-
manjkanje delavcev v neka-
terih službah kot obratno.
Tudi stroški za financira-
nje skupnih služb so v mejah
zmernosti, saj predstavlja
delež od namenskih sredstev
za posamezne interesne
skupnosti največ 4,07 odstot-
ka, kar je seveda v premem
nasprotju z govoricami na
raznih ravneh v občini, da so
skupne službe predrage.
Treba je povedati, da so mar-
sikje govorili o astronom-
skih zneskih, kar pa je hkrati
tudi posledica slabe obve-
ščenosti.
Na seji so sklenili poveriti
posebni komisiji izdelavo
predloga za organizacijo
skupnih služb za takoimeno-
vane »gospodcirske SIS«
kot: stanovanjska skupnost,
protipožarna skupnost, kme-
tijska zemljiška skupnost in
druge.
Ko so razpravljali o proble-
mih skupnih služb v samou-
pravnih interesnih skupno-
stih so temeljito obravnavali
tudi stališča in priporočila
posveta vodij delegacij, ki je
bila preci nedavnim v La-
škem. Gre za to, da bi bile
seje skupščin bolj ravnomer-
no porazdeljene, da bi bili
materiali delegacijam posla-
ni bolj organizirano, pravo-
časno v razumljivejši obliki,
predvsem pa krajši.
ŠPANSKI
POSPEŠKI
SVET iN Ml
PIŠE IVAN SENIČAR
Г'-' -i ,	i	> . I
NOTRANJE
LICE JE TUDI
ZUNANJE
DPO IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
VELIKA
ODGOVORNOST
Neločljiva sestavina samoupravnega sistema
Na nedavnem celjskem posvetu z
vsemi predsedniki koordinacijskih od-
borov za ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito iz krajevnih skupnosti in
temeljnih organizacij združenega dela
so konkretno opredelili tudi odgovor-
nost in naloge družbenopolitičnih in
samoobrambnih aktivnosti. Najboljši
samozaščitni ukrep so razviti samou-
pravni odnosi, so dobri gospodarski in
razvojni rezultati, je ugodno politično
razpoloženje. Ce bodo delavci in obča-
ni resnično nosilci odločanja in dogo-
varjanja, bodo tako tudi dejanski no-
silci in izvajalci družbene samozaščite
in ljudske obrambe. Kajti izvajanje sa-
mozaščitnih nalog je neločljiva sesta-
vina samoupravnega sistema in vsako-
dnevnega življenja sleherne krajevne
in delovne sredine.
Družbenopolitične organizacije, to so
osnovne organizacije ZK, sindikati, kra-
jevne organizacije SZDL, mladina in or-
ganizacije zveze borcev,.doslej še niso
dovolj storile za stalno aktivnost vseh
oblik samozaščitne in ljudskoobrambne
organiziranosti. Več delavcev in obča-
nov se mora temeljito seznaniti, kaj
sploh v KS in tozdu delajo za večjo var-
nost in kako so organizirani. Zato so na
posvetu sprejeli stališče, da so družbe-
nopolitične organizacije neposredno od-
govorne za realizacijo sprejetih dogovo-
rov glede organiziranja in delovanja or-
ganov LO in DS v vsakem okolju. Ni
dovolj, če družbenopolitične organizaci-
je in samoupravni organi enkrat letno
ocenijo in pregledajo stopnjo samoza-
ščitne usposobljenosti in organizirano-
sti. Ta problematika se še ne pojavlja na
sestankih samoupravnih delovnih sku-
pin in zborov občanov po stalnih ob-
močjih v KS. Vendar bi takšna razprava
ne le obveščala in informirala, ampak bi
tudi mobilizirala in izostrila občutek vse
večjega števila delavcev in občanov za
izvajanje samozaščitnih nalog. Višje
varnostne kulture se ne bo dalo doseči
le z izobraževanjem, ampak je nujna ne-
posredna vključenost občanov v snova-
nje in izvajanje nalog s področja ljudske
obrambe in družbene samozaščite. Po-
družbljanje teh aktivnosti vodi samo
preko utrjevanja samoupravne vloge
delavcev in občanov pri razreševanju in
odločanju o vseh vprašanjih.
Letos, tako so se tudi dogovorili na
posvetu, ko je leto jubilejev. Je mnogo
priložnosti za povezovanje raznovrstnih
akcij odborov, civilne, narodne zaščite
in drugih samozaščitnih ukrepov s pro-
slavami 60-letnice KPJ, SKOJ in 40-let-
nice ustanovitve zveze delovnega ljud-
stva. Ne gre le za spominski in zgodo-
vinski pogled v preteklost in za razvija-
nje tradicij NOB. Vsak dan bolj bi mora-
li naglašati nepretrganost naše revoluci-
je in revolucionarnih vrednot, ki jih ter-
ja sedanji družbeni trenutek. Zato naj
bodo celjske proslave v tem letu pose-
bej usmerjene k vrednotenju samo-
upravnega in delegatskega žara v kra-
jevnih skupnostih in tozdih in s tem h
kritični analizi medčloveških odnosov.
Takšne razgrnitve političnega vzdušja
in družbene združenosti, povezanosti
ljudi bodo pomagale odkrivati vzroke za
nekatere negativne pojave, konflikte in
slabosti.
Ocene varnostno-političnih razmer ni-
so popone, če ne zajemajo političnih sta-
lišč o negativnih pojavih v tozdu ali KS,
o nerazvitosti samoupravnih odnosov, o
neučinkoviti delavski kontroli, o nede-
javnosti delegacij in mladinske organi-
zacije ter o drugem. Tam, kjer mladi ne
(Jelajo, ne morejo govoriti o ugodnih po-
litičnih razmerah. Družbenopolitične
organizacije so še dolžne:
-	v uresničevanje koncepta ljudske
obrambe in družbene samozaščite pove-
zati vse interesne, društvene in družbe-
ne organizacije
-	zagotoviti, da bo v vsakem plan-
skem in razvojnem dokumentu oprede-
ljena materializacija obrambnih priprav
-	stalno spodbujati in usmerjati delo
koordinacijskega odbora za LO in DS
-	spodbuditi usklajeno enotno in po-
vezano samozaščitno in obrambno ak-
tivnost znotraj tozda ali KS in med KS
ter tozdom
-	družbenopolitične organizacije so
poleg tega dolžne organizirati usposab-
ljanje, izobraževanje in informiranje o
tem področju, zlasti pa izvajati primer-
no in dogovorjeno kadrovsko politiko v
organih LO in DS (premalo je žensk,
mladih, bolj bi morali vključevati v or-
gane tudi nečlane ZK).
Na celjskem posvetu so družbenopoli-
tične organizacije zadolžili še za večjo
pomoč organizacijam rezervnih voja-
ških starešin, za pripravo in izvedbo ak-
cije Nič nas ne sme presenetiti, za popu-
larizacijo Naše obrambe in za druge na-
loge. V vse programe idej nepolitičnega
in strokovnega usposabljanja pa bodo
morali v tozdih in krajevnih skupnostih
v celjski občini uvrstiti tudi vprašanja
ljudske obrambe in družbene samoza-
ščite.	J. v.
Na Iberijskem polotoku je biio v
zadnjih letib najpomembnejše prizo-
rišče zahodnoevropske zgodovine. V
Portugaliji je Z5. aprila 1974. leta gi-
banje oboroženih sil s pomočjo ljud-
stva vrglo režim Marcela Gaetana, ki
je 1968 nasledil diktatorja Salazarja.
Potres se še ni pomiril, ko je 20. no-
vembra 1975. leta umrl španski dik-
tator Franco. To je odprlo vrata
Špancem v same sebe in v svet. Če-
prav je Franco še pred svojim kon-
cem prenesel oblast na Carrera Blan-
ca, so baskijski nacionalisti tega
predsednika vlade ubili še isto leto.
Tudi vlada Ariasa Navarroa, katere
cilj ej bil, da nadaljujejo frankizem
brez Franca, ni uspela. Pri tem je bila
pomembna tudi politična spretnost
Juana Cariosa, ki jena osnovi zakona
o nasledstvu postal najprej začasni
šef države, 22. novembra 1975 pa
španski kralj. Cesta za naprej je bila
zgrajena.
Drugo vlado po Francu je vodil
Adolfo Suares, ko frankizem vse bolj
razpada sam po sebi in zaradi priti-
skov španske javnosti. Špancem se v
tistem času že odpirajo novi vidiki.
Pride do amnestije političnih zapor-
nikov, do obljube splošnih volitev in
15. decembra 1976. leta do nacional-
nega referenduma o političnih spre-
membah, to jeo novi ustavi. Za novo
smer se je izrazilo 94 odstotkov glaso-
valcev na referendumu. Tako so bile
10. februarja 1977 legalizirane tudi
politične stranke, z izjemo komuni-
stične partije Španije, ki pa so jo
priznali šele 9. aprila s posebno odlo-
čitvijo vlade. S tem je zapihal veter
za demokratizacijo.
Španci so prvikrat po 41 letih volili
svoj parlament 15. junija 1977. Od 23
in pol milijona volivcev je odšlo na
volišča 80 odstotkov Špancev. Ta-
krat je zmagala Suarezova koalicija
15 strank Zveze demokratičnega cen-
tra (UCD). Druga je bila Gonzalezova
Delavska socialistična partija Špani-
je (PSOE), tretja pa Komunistična
partija Španije, pod vodstvom San-
tiaga Carrilla. Na drugih volitvah 1.
marca letos so bili rezultati podobni.
Obe prvi stranki sta računali sicer na
večino glasov, pa sta jih dobili rela-
tivno manj. Svoj položaj pa je okrepi-
la KP Španije.
Zvezna konferenca SZDL Jugosla-
vije je te dni razpra vljala o naši zuna-
nji politiki in o njeni podružbljeno-
sti. Razprava je prišla v pravi čas,
glede na razmere v mednarodnih od-
nosih in glede na še naraslo zanima-
nje vseh naših občanov za ta vidik
naše in tuje eksistence.
Ugotovitve, izrečene v Beogradu,
so jasne in spodbudne. Pri oceni me-
dnarodnega položaja pa prevladujejo
resne barve. V svetu si stojita naspro-
ti dve težnji: prva je zahteva ljudi,
ljudstev in večine držav, da živijo v
miru, da se razvijajo in da so svobo-
dni; na drugi strani pa največje drža-
ve, pa tudi nekatere srednje, skrbijo
predvsem za svoje sebične interese,
za svoje privilegije, ne glede na to, da
ogrožajo svojo in svetovni mir. Pri
tem tudi socialistične države niso
izvzete. To pa je še posebno zaskrb-
ljujoče. Jugoslavija je v takih prime-
rih vedno povedala svoje mnenje. Ta-
ko je pošteno in prav. Ker smo socia-
listični, menimo, da z razvojem socia-
lizma v svetu rasteta tudi svoboda
ljudi in demokracija med njimi ter
državami; ker pa smo neuvrščeni, že-
limo, da smo samostojni, kar pa v
nobenem bloku ne bi bili. Bloki so
bili nujnost v razvoju sveta, zdaj pa
se potrebe po njih manjšajo. Prav
bloki so vir mnogih nasprotij. Med
neuvrščenimi deželami obstajajo po-
leg enotnosti in skupne zagnanosti
tudi nasprotja. In kadar se tak spor
pojavi, bi sam kmalu ugasnil, če se ne
bi na obeh njegovih straneh pojavil
nasprotni blok in iz lokalnega spora
razvil žarišče. Mi smo za mimo reše-
vanje sporov, ne za njihovo izkorišča-
nje. In večina neuvrščenih misli tako.
Tako naše opredeljevanje za enako-
pravnost med državami, za to, da ni
nikomur dovoljeno, da bi v imenu
kakršnihkoli višjih ciljev posegal v
notranje razmere drugih, in za čim-
bolj plodno sodelovanje med narodi,
je posledica našega notranjega razvo-
ja. Neuvrščena socialistična zunanja
politika Jugoslàvije je samo zunanje
lice našega notranjega samouprav-
nega socializma. Med njima je tako
tesna zveza, da ni mogoče spremeniti
ene, ne da bi se poznalo drugi. In v
tem je tudi osnova podružbljanja zu-
nanje politike, ki ni več diplomatska
tajna, ne stvar režima, ampak vsako-
dnevnega dela in življenja.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-8. marec 1979
MEDOBČINSKI SVET ZKS CELJE O TRGOVINI
PADLA NA IZPITU!
Brez volje in navdiha, pa tarnanje v nedogled
v torek je bilo v Dobrni
regijsko posvetovanje o
problemih in neposrednih
nalogah pri razvoju družbe-
noekonomskih odnosov v
notranji trgovini. Posveto-
vanje je sklicala komisija
za družbenoekonomske od-
nose in ekonomsko politiko
pri Medobčinskem svetu
ZKS Celje. Razprava je po-
novno razgrnila pisano pa-
leto problemov celjske re-
gijske trgovine, ki so že dlje
časa sicer vsem dobro poz-
nani, prinesla pa ni nobene-
ga svežega vetra v razreše-
vanje razdrobljenosti, neu-
činkovitosti, pomanjkanja
razvojnih programov, ka-
drovske revščine, podjetni-
ške miselnosti in lokalistič-
nih struj med trgovci na
celjskem območju.
Zelo zgovoren je podatek,
ki smo ga pred kratkim lah-
ko slišali na eni izmed sej
celjskega izvršnega sveta, da
na primer na osnovi neštetih
dohodkovno povezovalnih
sporazumov v okviru SOZD
DOBRNA od 181 sprejetih in
potrjenih niti eden med nji-
mi ni počakal pravega, teme-
ljitega izraza v praksi. To je v
bistvu porazno stanje, ki ga
neposredno in zelo živo ob-
čuti lahko vsak dan, že vsega
hudega navajeni celjski ozi-
roma regijski potrošnik.
Čeprav je res, da gre pri
poslovanju trgovine za mno-
ge, tudi netrgovske, proble-
me, katerih reševanje znotraj
trgovine ne more biti vedno
najučinkovitejše, pa je še
bolj res, da je v večini trgovi-
na na celjskem območju sa-
ma kriva za naštete in nena-
štete hibe in pomanjkljivo-
sti. Pri tem je odgovornost
poslovodnih in partijskih ka-
drov v trgovini največja. Le-
ta in leta pravzaprav poslu-
šamo enako ali podobno tar-
nanje o »nerešljivih in kom-
pliciranih« problemih trgov-
cev, stvari pa se od posploše-
nih ugotovitev praktično ne
premaknejo nikamor. V tr-
govini se kar naprej nekaj
dogovarjajo in sporazumeva-
jo, po nikakršni uspešnosti
množice takšnih sporazu-
mov pa dobi človek vtis, da
gre bolj za medsebojno spre-
nevedanje in, da v bistvu ter
v glavah tistih, ki podpisuje-
jo razne medsebojne spora-
zume, sploh ni resnične zav-
zetosti za njihovo uresniče-
vanje.
Na posvetu je v razpravi
sodeloval tudi sekretar Me-
dobčinskega sveta ZKS Ce-
lje Janez Zahrastnik, ki v
svoji izredno kritični razpra-
vi skoraj ni več našel dovolj
resnih opozoril na rovaš naj-
bolj strokovno in politično
odgovornega vodstva OZD
trgovine na celjskem območ-
ju, ki v sebi ne najde dovolj
zavzetosti za razreševanje
problemov razdrobljenosti
in neučinkovitosti. Politično
strokovni aktiv trgovine je v
zadnjih dveh letih gotovo pa-
del na izpitu politične, stro-
kovne ter samoupravne zre-
losti in zavzetosti.
Na osnovi sklepov posve-
tovanja pričakujemo lahko
politično zaostreno razpravo
znotraj trgovine in v obči-
nah.
MITJA UMNIK
O DAVKIH V ŠENTJURJU
Danes bodo v Šentjurju zasedali vsi trije zbori občinske
skupščine. Dva sta začela z delom že ob 7. uri zjutraj in sicer
družbenopolitični zbor in zbor združenega dela, medtem, ko
bo zbor krajevnih skupnosti sestal ob 15. uri. Vsi trije bodo
ocenjevali uresničevanje zakona o združenem delu in akcijo
o sprejemanju zaključnih računov, ob predlogu programa za
delo skupščine v letošnjem letu pa bo osrednjo pozornost
verjetno pritegnila davčna problematika, kjer bo tekla be-
seda o dogovoru za usklajevanje davčne politike v občini za
letošnje leto ter drugih odlokih v zvezi z davčnimi daja-
tvami. V vseh treh zborih bo še govora o urbanističnem redu
v občini, o povprečni gradbeni ceni stavbnih zemljišč, pred-
log pravilnika o vračanju potresnih posojil, pa odlok o po-
grebnih svečanostih in drugo. Vsekakor zanimiva delovna
vsebina vseh treh zborov.
CELJE: NOVA
ZNAČKA
Za ljubitelje in zbiralce
značk spet razveseljiva
vest. Celjsko Turistično
društvo je namreč izdalo
novo značko, na kateri je
silhueta grajskega stolpa,
celjski grb in pa napis:
Celje - Stari grad.
Značko so izdali v seri-
ji, ki zajema bronasto,
srebrno in zlato. Izven se-
rije pa je moč dobiti bro-
nasto.
DELOVNI OBISK IZ SINGENA
V četrtek se je mudila v Celju delegacija iz Singena, mesta iz Zvezne republike Nemčije,
ki je navezalo stike s Celjem že leta 1974, ko je bil pri nas 8. kongres slovenskih sindikatov.
Naš posnetek prikazuje obisk župana mesta Singena in predsednika sindikata IGM pri
predsedniku občinske skupščine Celje, kjer so se dogovarjali za nadaljnje oblike sodelova-
nja. V Singenu je razvita kovinska industrija, imajo valjarno in tovarno traktorjev in bodo v
bodoče tesneje sodelovali s štorsko Železarno. Storski železarji bi izkoristili njihovo tradi-
cijo in stopnjo tehnološke razvitosti za strokovno izpopolnjevanje, sodelovali pa bodo tudi
mladi obeh mest.	Foto: DRAGO MEDVED
GOSPODARJENJE S PROSTOROM
V SAVINJSKI NAČRTNO
Cesta iz Kasaz v Uboje bo še naprej verjetno neurejena
Letos bodo v žalski občini
še naprej prilagajali urba-
nistično dokumentacijo
sprejetemu urbanističnemu
programu. Izdelali bodo tu-
di urbanistično dokumenta-
cijo za območja in naselja,
ki je doslej še niso imele.
Prizadevali si bodo za smo-
trno urejene stanovanjske
in druge objekte. Vsaj tako
je zapisano v Resoluciji o
izvajanju srednjeročnega
načrta razvoja občine v tem
letu.
Med pomembne naloge
prav gotovo sodi izdelava za-
zidalnih načrtov za Smatevž,
Migojnice, Zabukovico, Ška-
farjev hrib, Arjo vas, Vrbje,
Kasaze in Vinsko goro. Ome-
niti velja tudi dokončno iz-
delavo urbanističnih načrtov
za Prebold in Polzelo, za obe
naselji pa še nadaljevanje iz-
delave katastra komunalnih
naprav. Kot vse izgleda, se
bo končno nekaj premaknilo
tudi pri zazidalnih načrtih za
industrijske komplekse SIP
Šempeter, Juteks iz Žalca,
Minervo iz Zabukovice in
Ferralit Žalec.
Stavbna zemljiška skup-
nost bo poskrbela za pravo-
časno pripravo in opremlja-
nje stavbnih zemljišč, pa tu-
di za njihovo pridobivanje in
oddajanje. V kratkem bo
skupaj s samoupravno sta-
novanjsko skupnostjo - skle-
nila samoupravni sporazum
o izločitvi sredstev za finan-
ciranje izgradnje omrežja ko-
munalnih objektov, ki so po-
trebni za individualno in tu-
di družbeno gradnjo stano-
vanj. Gre za tista stanovanja,
ki nastajajo z denarjem iz
osebnega dohodka.
V tem ^etu, poudarjajo v
Žalcu, bodo vsa prizadeva-
nja usmerili v gradnjo kolek-
torja za rezervat industrije v
Veliki Pirešici in čistilne na-
prave v Kasazah. Nadaljevali
bodo tudi gradnjo čistilne
naprave na Vranskem. Za
vse to je potreben le en pogoj
- denar. V tem letu bo treba
skleniti družbeni dogovor o
financiranju izgradnje vseh
teh objektov in sprejeti
ustrezni odlok o prispevkih
za sofinanciranje.
Komunalna dejavnost bo
letos usmerjena predvsem v
gradnjo cestnih^ odsekov.
Poleg obvezne ceste, obljub-
il ajo ureditev prometa v
Šempetru, asfaltiranje ceste
Prebold-Trbovlje, obnovili
bodo cesto Sentrupert-Loči-
ca, Velenje-Crnova, Motni-
k-Ločica in križišče na Go-
milskem. V celoti naj bi as-
faltirali še cesto Polzela-Ve-
lenje. Sicer pa bi bilo preveč,
če bi hoteli našteti vse cestne
odseke, ki jih bodo uredili v
tem letu. Nalog je kar precej,
še vedno pa ostaja odprto
vprašanje ureditve ceste Ka-
saze-Liboje. Potem ko so
odpravili odlok, po katerem
je občinska skupščina ob-
davčila vsak kubik gramoza
v Pirešici s 15 odstotki vre-
dnosti, bo priteklo v občino
kakšnih 8 milijonov manj
kot so načrtovali. Kot nalašč
bi prav prišli za libojsko ce-
sto.
JANEZ VEDENIK
PLANIRANJE RAZVOJA KADROV IN
ZAPOSLOVANJA
Celovito samoupravno družbeno pla-
niranje mora zajeti vse dejavnike, ki
imajo odločilen vpliv na razvoj procesov
družbene reprodukcije in tako zmanjša-
ti možnost rizikov, ki lahko sicer nasto-
pajo. Planiranje po svoji vsebini in na-
menu dejansko pomeni odločanje oz.
prevzemanje odgovornosti za vsklajen
razvoj vseh elementov proizvajalnih sil
v vsaki OZD in DS ter družbi kot celoti.
Ker so kadri temeljna in istočasno ne-
ločljiva sestavina vseh ostalih elemen-
tov proizvajalnih sil, je nujno planirati
in programirati tudi njihov razvoj. Pla-
nirati razvoj kadrov pa pomeni planirati
in programirati ter s tem zagotavljati
tudi vse pogoje, od katerih je neposre-
dno odvisen njihov razvoj. To pa pome-
ni, da je potrebno planirati in programi-
rati izobraževanje kadrov, zaposlovanje
kadrov, kulturni razvoj, možnosti na-
predovanja, rekreacijo, stanovanja, pre-
hrano, osebno in skupno porabo in dru-
ge pogoje, ki pomembno vplivajo na po-
čutje in razvoj kadrov.
Dosedanja praksa planiranja r-azvoja
kadrov in zaposlovanja niti približno ne
ustreza navedenim zahtevam in so zara-
di tega negativne posledice več kot očit-
ne. Za pomanjkljivo in nesistematično
planiranje razvoja kadrov in zaposlova-
nja je več vzrokov, med katerimi prevla-
dujejo predvsem subjektivni. Planira-
nje razvoja kadrov in zaposlovanja mora
potekati namreč sočasno s planiranjem
družbeno ekonomskega razvoja posa-
mezne OZD, dejavnosti, panoge in druž-
benopolitičnih skupnosti od občine do
federacije. Ker pa večina OZD in DS
takih celovitih in dolgoročno jasno
opredeljenih razvojnih programov ni-
ma, predvsem pa ti programi niso sa-
moupravno vsklajeni in verificirani, ni
podanih tudi osnovnih pogojev za plani-
ranje in programiranje razvoja kadrov.
Pomanjkljivosti se v najbolj kritični
obliki kažejo v pomanjkanju programov
pridobivanja kadrov za nove proiz-
vodne in delovne zmogljivosti in zato ni
naključno, da se v našem okolju, za ka-
terega je značilno pomanjkanje kadrov
vseh izobrazbenih nivojev, zelo pogosto
dogaja, da nove zmogljivosti ne dajejo
pričakovanih rezultatov. Se vedno smo
pri povečevanju proizvodnih zmogljivo-
sti pod vplivom že davno preživele
prakse, da bomo ustrezne kadre že ne-
kako zagotovili, ko bodo postavljena te-
hnološka in druga proizvodna postroje-
nja. Tako pojmovanje o kadrih pa nas
zelo pogosto privede do nerešljivih pro-
blemov, ki jih je takrat, ko so tehnolo-
ške zmogljivosti že postavljene, praktič-
no nemogoče reševati v ustreznem času.
Za planiranje in programiranje razvo-
ja kadrov ter programiranja zaposlova-
nja imamo občutno premalo tudi ustrez-
no usposobljenih kadrov. Neizdelana in
nedorečena je tudi še sama metodologi-
ja planiranja vključno z metodami in
tehniko planiranja.
OZD in DS same zaradi pomanjkanja
planerskih kadrov in zaradi preobreme-
njenosti kadrovskih in planskih služb
necelovito in nesistematično ter pogo-
sto nestrokovno pristopajo k planiranju
razvoja kadrov in zaposlovanja. Običaj-
no čakajo na vzpodbude od zunaj in
praktično njihova aktivnost planiranja
ostaja na nivoju izpolnjevanja raznih
obrazcev in vprašalnikov zunanjim or-
ganizacijam in organom, ki zahtevajo
samo nekatere kazalce v zvezi z razvo-
jem kadrov in najpogosteje samo potre-
be po kadrih v določenem obdobju. Ti
podatki pa morajo za OZD in DS pred-
stavljati samo osnovo za celovito sa-
moupravno planiranje in programiranje
razvoja kadrov in zaposlovanja.
Najpomembnejša naloga na področju
planiranja kadrov pa je v tem, da bodo
plani samoupravno sprejeti in s tem do-
segli novo kvaliteto glede odgovornosti
in tako predstavljali motiv in cilj za vse
kadre, da bodo tudi dejansko uresniče-
ni. Ta kvaliteta pa bo tudi zagotovila
učinkovito usmerjeno izobraževanje.
JANEZ KAPUN
ŽALEC
VARSTVO PRED POŽARI
Tudi delegatskim odnosom vso pozornost
v Žalcu je bil minuli te-
den prvi zbor novo imeno-
vane skupščine varstva
pred požari občine Žalec.
Najprej so delegati posluša-
li poročili o dosedanjem šti-
riletnem delu, ki sta ga po-
dala predsednik skupščine
varstva pred požari Franc
Jelen ter predsednik izvrš-
nega odbora skupnosti var-
stva pred požari Karel Jug.
Iz poročil je razvidno, da
se je samoupravni sporazum
o financiranju požarne skup-
nosti realiziral v povprečju le
50 odstotkov planiranih
sredstev. Nekatere organiza-
cije združenega dela niso po-
ravnale obveznosti po podpi-
sanem samoupravnem spo--
razumu. Izvršni odbor je bil
vseskozi povezan s štabom
operative pri Občinski gasil-
ski zvezi. Tako je bil sezna-
njen z vso problematiko v 42
gasilskih društev občine. V
tem štiriletnem obdobju so
po sklepu skupščine skup-
nosti požarnega varstva na-
jeli kredite za sofinanciranje
nabavo novih vozil. Za adap-
tacijo gasilskih domov so bi-
la vložena sredstva V nasled-
nje domove: Letuš, Vransko,
Braslovče, Prižlje, Prekopa,
Gornja vas. Kaplja, Pondor,
Leveč in Ponikva. Za gasil-
ska vozila so dodatno finan-
cirali naslednja društva:
Drešinja vas, Ložnica, Po-
nikva, Vrbje, Zabukovica,
Andraž, Gotovlje, Gomilsko,
Grajska vasin Šempeter. Na-
bavili so UKV veze za druš-
tva: Vransko, Prebold, Pol-
zela, Šempeter, Žalec, Griže,
Vinska gora.
V nadaljevanju so sogla-
sno sprejeli tudi dopolnitev
statuta skupnosti požarnega
varstva. Do sedaj je skupšči-
na štela 45 delegatov in sicer
zbor uporabnikov 25, zbor
izvajalcev pa 20. Glede števi-
la organizacij združenega de-
la, krajevnih skupnosti in ga-
silskih društev je bilo nujno,
da se je več organizacij dogo-
varjajo za enega delegata.
Praksa pa je pokazala, da to
ni najboljše in da delegat ni
povezan z bazo. Nova skup-
ščina tako sedaj šteje 76 de-
legatov.
Za novega predsednika
skupščine požarnega varstva
je bil izvoljen Stane Rednak,
za podpredsednika Vinko
Jug, za predsednika izvršne-
ga odbora skupnosti Ivan
Cetina in za podpredsednika
Rihard Kopušar.
Delegati so obravnavali tu-
di program skupnosti var-
stva pred požari za obdobje
1979-1982. Med najvažnejša
dela sodi začetek izgradnje
doma SLO, za gasilski center
Vransko nabava kombinira-
nega gasilskega vozila, za
center Polzela priprava do-
kumentacije za gradnjo no-
vega doma in drugo. Za ure-
sničevanje zastavljenih na-
log bo skupnost potrebovala
v letošnjem letu 5683 miljo-
na dinarjev. Ob koncu prve
skupščine so obravnavali in
sprejeli samoupravni spora-
zum o medsebojnih pravi-
cah, obveznostih in odgovor-
nostih med SIS in delovno
skupnostjo skupnih služb
SIS občine Žalec.
TONE TAVČAR
ét. 9 - 8. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
CELJE
LETOS - ŠEST SEJMOV
Bogat spored športno rekreacijskega centra Golovec
Tudi letos bo v okrilju ko-
lektiva Zavoda športno re-
kreacijskega centra Golo-
vec več kot pisana in razgi-
bana dejavnost. Tudi takš-
na, ki daje svoj pečat ne sa-
nio športnemu, marveč tudi
kulturnemu, zabavnemu in
gospodarskemu življenju v
mestu ob Savinji. Celje se
tudi po zaslugi teh priredi-
tev uveljavlja v širšem pro-
storu, z lanskim vstopom
Golovca v jugoslovansko
skupnost sejemskih mest pa
ne samo v državnem, tem-
več tudi v mednarodnem
merilu.
Program letošnjih priredi-
tev na Golovcu pozna šport-
no-rekreativni del, sejemsko
aktivnost, družabne priredi-
tve, proslave, otroške in kul-
turne prireditve.
Za športno rekreativno de-
javnost, se pravi za vadbo,
rekreacijo, temeljno telesno
vzgojo in za tekme je skupaj
rezerviranih 1200 ur.
Nekaj manj ali 800 ur, sicer
pa osemdeset dni, je določe-.
nih za šest letošnjih sejem-
skih prireditev. Letos torej
dva sejma več, kot smo jih
imeli lani. Zvrstili pa se bodo
takole: od 6. do 12. aprila:
Rekretour ali po domače Se-
jem rekreacije in turizma.
Naslov je spodbuden in obe-
tajoč. Kot drugi bo na vrsti
Sejem rabljene opreme in to
od 9. do 15. junija. In potem
še štirje sejmi, ki imajo že
tradicionalno mesto v celj-
skem sporedu prireditev. Se-
jem Vse za otroka bo letos od
28. avgusta do 5. septembra.
Celjski sejem od 21. do 30.
septembra, Sejem plemeni-
tih kovin od 8. do 14. oktobra
ter Novoletni sejem od 21. do
27. decembra.
Družabne prireditve pod
streho Golovca so se prevesi-
le že v svojo drugo polovico.
Doslej, oziroma v tem letu, je
bilo že osem uspelih priredi-
tev, se pravi plesov in po-
dobnih srečanj. Za konec te-
ga meseca je napovedan Bri-
gadirski ples. Potem bo do
oktobra na tem področju za-
tišje. V sredini oktobra bo na
Golovcu proslava delovnega
jubileja Ingrada. In potem še
v sredini decembra Drugi
športni ples, zadnji dan leta
Silvestrovanje in po vsej ver-
jetnosti pred tem še nekaj
prireditev, ki jih bodo imele
različne delovne organizaci-
je za svoje člane.
Računajo, da bo letos na
Golovcu okoli šestnajst dru-
žabnih prireditev.
Svoje termine imajo tudi
prireditve ob večjih prosla-
vah. To ne velja samo za
praznik osmega marca, mar-
več tudi za dan OF, za prosla-
vo Prvega maja in prav tako
za Dan mladosti.
Otroci so že prišli na svoj
račun. Najprej v dneh, ko so
počastili pusta, ob koncu le-
ta pa jih čaka še delek Mraz.
Otroške prireditve ob zak-
ljučku leta bodo od 21. do 27.
decembra, se pravi v času
novoletnega sejma. Tako je
bilo tudi lani.
Zanimiv in bogat je spored
kulturnih prireditev. Kot
prva bo na vrsti nastop za
delavce iz drugih republik,
kar pa seveda ne pomeni, da
bo za domače vstop prepove-
dan. Na vsak način gre za
spored (10. marca), ki bo pri-
tegnil vse. Nadalje je 2. apri-
la napovedan del programa
znanega zabavišča »Folie
Berger« iz Pariza, 17. aprila
koncert ansambla »Bjelo
Dugme« in potem v maju
koijcert narodne glasbe in v
istem času še koncert pev-
skih zborov upokojencev,
zatem septembra Leningraj-
ski musical, ki bo vsekakor
višek tovrstnih prireditev in
za konec po vsej verjetnosti
še koncert slovitega rock an-
sambla Bee Gees.
Torej, dovolj za vse, pa tu-
di za vsak okus!
M. BOŽIC
TRI CELJSKE TURISTIČNE NALOŽBE
Zdaj so v teku kar tri pomembne turistične oziroma zdraviliške naložbe v celjski občini.
To so gradnja zdraviliško-hotelskega objekta na Dobrni, ki jo pestijo precejšnje podražitve,
zatem gradnja penziona Turška mačka (to gradbišče je postalo tudi zanimivo arheološko
najdišče) ter novogradnja in adaptacija hotela Evropa v Celju. Dela so se tu pričela na
objektu proti Cuprijski ulici...
Foto: M. B.
SANACIJA LETNEGA KOPALIŠČA
AKCIJA NAS VSEH
Z deli je treba začeti takoj
v zadnjem času tečejo inten-
zivne priprave za začetek del
pri sanaciji edinega letnega ko-
pališča v Celju ob Ljubljanski
cesti. Posebna komisija za ob-
jekte je pripravila podroben
program sanacije letnega kopa-
lišča v Celju, o tem pa so sprego-
vorili delegati na ZTKO in TKS
Celje. Letno kopališče ob Ljub-
ljanski cesti so zgradili leta
1957, dve leti kasneje pa so vanj
dogradili tudi filtre. V zadnjih
letih sta se pojavili dve večji
napaki, ki zahtevata popolno
sanacijo kopališča.
Pojavila se je velika izguba vo-
de, kar je posledica preperelosti
dotočnih in odtočnih cevi ter po-
roznosti ob stikih tal in sten ba-
zena. Na posameznih mestih je
začel odstopati cement, kar je da-
jalo sumiti, da je prišlo do večjih
poškodb železnobetonskega ko-
rita bazena. Kremenčevi filtri ne
opravljajo več funkcije, še zlasti
zaradi tega, ker ni montiran pro-
titok vode. Zaradi velike zasede-
nosti bazena ob kopalnih dneh je
prišla do izraza večja pomanjklji-
vost bazena zaradi povsem zasta-
relega načina kroženja vode ba-
zen - filtri - bazen. Zaradi vseh
teh pomanjkljivosti je treba takoj
pristopiti k sanaciji, saj v obrat-
nem primeru ne bi bilo sprejem-
ljivo, da bazen v letošnji poletni
sezoni ne bi bil odprt.
Telesnokulturna skupnost Ce-
lje je naročila pri Zavodu za razi-
skavo materiala v Ljubljani
preizkus kvalitete školjke, tal,
dotok in filterskih naprav ter
predlog o načinu in obsegu sana-
cije. Med najvažnejšimi ugotovi-
tvami je tudi ta, da je betonska
školjka nepoškodovana in da
vgrajeni beton dosega zadovolji-
vost MB. Pri stiku horizontalnih
in vertikalnih plošč obstojajo po-
rozna mesta, ki jih je treba z
injektiranjem sanirati. Kovinske
cevi za dotok in odtok vode so
preperele, kar povzroča občutno
izgubo vode in kalnost dotoka.
Zastarele so tudi filtrirne napra-
ve in ne odgovarjajo predpisom.
Strokovnjaki Jeklo Ruše so
predlagali rešitev enakomerne
izmenjave oziroma čiščenje vode
po celi površini bazena.
Vrednost sanacijskih del je
predvidena na milijon 200 tisoč
din, katera bodo zagotovila TKS
z namenskimi sredstvi, združeno
amortizacijo in lotom, komunal-
na skupnost, kreditna sredstva
drugih SIS in kreditni sklad SR
Slovenije. Z deli je treba začeti
takoj, kajti do začetka poletja ni
več daleč. Z obnavljanjem .same-
ga bazena pa so potrebne obnovi-
tve tudi garderobe (ne ustrezajo
več) in seveda sanitarije, ki so v
nemogočem stanju.
Delegati ZTKO in TKS so v
razpravi podprli predlog za zače-
tek takojšnjih del pri obnovi ba-
zena, strinjali pa so se tudi z ugo-
tovitvijo, da skrb za bazen ni sa-
mo naloga TKS in telesnokultur-
nih organizacij, temveč nas vseh.
Bazen ni izključno športni objekt
(to še verjetno najmanj), ampak
rekreacijski v najširšem pomenu
besede. Zato bi bilo potrebno za-
gotoviti, da bi že pri sanaciji po-
magali vsi oz. da bi kasneje, ko
bo bazen obnovljen, vsi pomaga-
li skrbeti za njegovo nadaljnje
vzdrževanje. Najboljša varianta
bi seveda bila v še enem bazenu
(letnem), žal pa ni sredstev. Zato
je treba na ta obstoječi objekt še
toliko bolj paziti, saj je to v korist
nas vseh.	TONE VRABL
TURISTIČNO DRUŠTVO ŽALEC
OSEM NEMIH LET
Od 166 članov prisotnih 22
Verjetno so že mnogi po-
zabili, da v Žalcu poleg,
ostalih društev in organiza-
cij »deluje« tudi Turistič
no-olepševalno društvo.
Kraj sam z okolico je kot
nalašč za takšno dejavnost,
ki pa je žal bila doslej vse
premalo prisotna oz. se je
izgubljala v drobnarijah.
To je bilo možno ugotoviti
in slišati na zadnjem občnem
zboru, ki so ga člani Turistič-
no-olepševalnega društva
Žalec pod vodstvom doseda-
njega predsednika Erana
Sadnika pripravili pred dne-
vi in to kar po osemletnem
premoru od zadnjega občne-
ga zbora, ki je bil leta 1971!
Razposlali so 166 vabil, koli-
kor imajo tudi članov, obč-
r>ega zbora pa se je udeležilo
Samo 22 članov in še to so
bili med njimi nekateri takš-
fii, ki so prisostvovali po dru-
gih zadolžitvah in ki sicer ni-
so člani društva.
Da so včasih na tem po-
dročju bili tudi v Žalcu ak-
tivni, je moč razbrati iz uvo-
dnega poročila prizadevnega
turističnega delavca Konra-
da Zajca, ki je povedal, da je
"bilo društvo za olepšavo
trga 2alec ustanovljeno že
leta 1894. Odsek celjske po-
družnice Slovenskega pla-
ninskega društva pa je imel
nalogo, da pospešuje turi-
zem, kateri je vzdrževal kočo
na Mrzlici. Tako je polagoma
nastalo današnje Turistično
olepševalno društvo.«
Zal pa zadnja leta kljub ne-
katerim manjšim akcijam ni-
so bila uspešna in ni bilo do-
seženo tisto, kar bi od takš-
nega društva pričakovali.
Člani društva so res sodelo-
vali pri urejanju pokopali-
šča, nastanitvi korit za cvetje
v mestu, skrbeli za zunanji
izgled mesta ob lanski pro-
slavi 110-letnici Tabora, ne-
kaj so naredili tudi pri zele-
nicah in parkih... To pa je
tudi vse. Ne bi bili radi kri-
vični, vendar je tudi sam
občni zbor izvenel v nekaj
žalostnega, saj ni bilo moč
povedati kaj konkretnega o
pomembnejših akcijah.
Sprejeli so tudi delovni
program, katerega osnova je
skrb za razvoj turizma v žal-
ski občini, pri tem pa morajo
sodelovati vsi. Prav tako mo-
rajo sodelovati vsi pri ureja-
nju kraja in zaselkov, vsi mo-
rajo skrbeti za turistične po-
stojanke in podobno. Pri-
pravljajo plan, kjer bodo vri-
sane vse mestne ulice. Bolj
se morajo povezati s horti-
kulturnim društvom (ali pa
obratno! - op. p.), lovci, ribi-
či, krajevno skupnostjo, šo-
lo... Sodelovati je treba pri
prirejanju raznih proslav,
povečati število članstva in
podobno. Predsednik sveta
krajevne skupnosti Žalec
Alojz Hrušovar je izrazil že-
ljo po najtesnejšem sodelo-
vanju, sekretar Občinske
konference SZDL Ivan Ro-
bič je govoril o njihovi vlogi
v skrbi za varstvo okolja in
aktivni udeležbi v novo usta-
novljeni tovrstni samou-
pravni skupnosti, predse-
dnik šempetrskega Turistič-
no-olepševalnega društva
Ivan Kuhar pa je zlasti opo-
zoril na večje število član-
stva in razdelitev nalog. Ra-
zumljivo je, da peščica ljudi
ne zmore vsega.
Izvolili so tudi novo vod-
stvo, katerega bo vodil inže-
nir Ivo Vučajnik. Skupina
turističnih delavcev se je
razšla v veselju, da so se po-
novno dobili po osmih letih
in v iskreni želji, da na po-
doben občni zbor ne bo tre-
ba čakati tako dolgo ob-
dobje.
TONE VRABL
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-8. marec 1979
KRAJEVNA SKUPNOST GORICA PRI SLIVNICI
POD SKUPNO STREHO
Tudi 7 novih avtobusnih postajališč
Krajevna skupnost Gori-
ca pri Slivnici si z izvaja-
njem svojega programa pri-
zadeva čim hitreje zadovo-
ljevati osnovne potrebe za
skupni napredek celotne
krajevne skupnosti. Po be-
sedah predsednika sveta
KS Martina Cmoka, jim le-
tos ne bo manjkalo nalog.
Najprej bi radi dogradili
kulturni, oziroma gasilski
dom, kjer bodo našli prostor
za svoje delo tudi mladi in
krajevne družbenopolitične
organizacije. Otvoritev doma
bodo razdelili nekako na dva
dela, ker gre tudi za dve po-
membni dejavnosti v kraju.
Gasilci bi imeli svečanost v
domu za svojo 50-letnico ob-
stoja in dela, za občinski
praznik pa bi bila druga sve-
čanost, kjer pa bi imeli bolj
besedo kulturniki. Tu ne gre
za delitev zaradi nerazume-
vanja, ampak menijo, da sta
obe dejavnosti tako po-
membni, da bi bilo škoda, če
bi otvoritveno slovesnost
združili in tako omejili mož-
nost prikaza dejavnosti za
vsako posebej, kot bo to v
polni meri izvedljivo po se-
danjem dogovoru.
Potem so tu seveda cestni
problemi. Katera krajevna
skupnost jih pa nima?! Letos
bo na vrsti modernizacija ce-
ste Turno-Javorje v dolžini
1500 m. Krajani sami bodo
prispevali 250.000 dinarjev,
100.OOO pa bi še potrebovali.
Veliko cestnih problemov
rešujejo s krajevnim samo-
prispevkom, nekaj tudi s
krediti.
Letos bi naj postavili tudi
novo mrliško vežico, za kate-
ro je 470.000 din že zagotov-
ljeno, ker gre del tudi iz sred-
stev krajevnega samopri-
spevka, nekaj je potresnih
sredstev in nekaj kredita pri
cestno-komunalni skupno-
sti.
Na območju krajevne
skupnosti bodo postavili 7
avtobusnih postajališč ob ce-
sti Gorica-Loka, Prevorje,
Crnolica-Planina. Uredili
naj bi tudi javno razsvetljavo
v Gorici, ki bo veljala 500.000
dinarjev, kjer bo spet pogla-
vitni finančni vir krajevni sa-
moprispevek, pa denar cest-
ne komunalne skupnosti,
krajani pa bi ob vsem tem še
sami opravili vsa zemeljska
dela.
Radi bi imeli tudi športno-
rekreacijsko igrišče, pa so
zamudili s predlogom za
vstop v program telesnokul-
turne skupnosti in jih realna
gledanja vodijo v prihodnje
leto.
DRAGO MEDVED
V	ŽALCU RASTE 120 STANOVANJ
V	soseski V. v Žalcu so pred nedavnim vselili 120 novih stanovanj, sedaj pa že s polno
paro gradijo nova za trg. Dela izvaja Gradiš Ljubljana, TOZD Celje. Ko bodo dela končana,
bo ponovno na razpolago 120 stanovanj.
T. TAVČAR
i(AREL
FERLEŽ
V idilični soteski med
Rifnikom in Resevno,
kjer si je hudourni potok
Kozarica izsilil pot v Vo-
glanjsko dolino, je ob mo-
gočno skalovje prislonje-
na Ferleževa domačija,
katere gospodar Karel je
pred dnevi za vedno od-
šel od nas.
Gonilne sile v Karlo-
vem izredno uspešnem
delu so bile neverjetna
pridnost, vztrajnost in do-
slednost. Za vrhunske te-
hnične rešitve v mlinski
tehnologiji kot so univer-
zalni mlin FERKAR, pre-
točni mešalec in izpopol-
njeni stroj za izdelavo ka-
še, ga je upravni odbor
Kidričevega sklada leta
1968. nagradil s Kidričevo
nagrado.
Verjetno je Karel svojo
vztrajnost in pridnost
črpal pri svojih ljubljen-
kah čebelah, ki jih je gojil
že od mladosti. Razvil se
je v vsestransko napre-
dnega čebelarja, bil je
dolga leta predsednik
družine in prav njegova
zasluga je, da so šentjur-
ski čebelarji 1. 1960 posta-
vili lep in prostoren če-
belnjak - učilnico. Zveza
čebelarskih društev ga je
za posebne zasluge za
dvig slovenskega čebelar-
stva odlikovala z redom
»Antona Jémáe«.
Ob vsem tem pa je bil
Karel z vsem srcem pre-
dan glasbi. Dokler je ob-
stojal šentjurski godalni
orkester je bil njegov
zvest violinist, vse do svo-
je smrti pa je bil član mo-
škega pevskega zbora. Ce
se šentjurski pevci starej-
še generacije spomnimo
bogatih let našega kultur-
nega ustvarjanja, se zave-
damo, da je bilo vtkano v
to ustvarjanje tudi mno-
go, mnogo vsestranskega
nesebičnega dela našega
dobrega pokojnega prija-
telja Karla.
ERNEST RECNIK
ŠMARJE PRI JELŠAH
DOBRO SODELOVANJE
Odnosi Ж versliimi sifupnostmi
V Šmarju Pri Jelšah ugo-
tavljajo, da komisija za od-
nose z verskimi skupnostmi
sicer dela, vendar ne po-
vsem tako, da bi lahko bili
zadovoljni, kar je seveda
združeno s peščico proble-
mov, ki pa niso takšne nara-
ve, da jih ne bi bilo moč spo-
razumno in z obojestran-
skim prizadevanjem moč'^^
rešiti.
Semkaj spada ugotovitev,
da je bilo neposredno sode-
lovanje z verskimi skupnost-
mi nekoliko okrnjeno, da pa
so dosegli pomembne uspe-
he na nekaterih področjih.
Končno so zakonsko uredili
vprašanje pogrebnega obre-
da, ki je bil nemalokrat ja-
bolko spora, korak naprej v
tej smeri pa bo tudi ureditev
materialnih vprašanj, davč-
nih odnosov in podobno. Ne-
koliko neugodno so pri ob-
čanih izzveneli nekateri pri-
spevki, ki jih je cerkev pobi-
rala za svoje potrebe in so
soupadali z že ustaljenimi sa-
moprispevki. Komisija za
odnose z verskimi skupnost-
mi bo v prihodnje skupaj z
verskimi skupnostmi skuša-
la ta vprašanja urediti v obo-
jestransko zadovoljstvo, saj
so vprašanja obnov cerkva -
mnoge med njimi so tudi
spomeniki prve kategorije in
torej precejšnjega pomena
za vso skupnost - prepušče-
na bolj ali manj le eni strani.
Precej problemov je v pre-
teklosti povzročala zidava
cerkvenih objektov ali ob-
jektov za cerkvene potrebe.
Slo je predvsem za pomanj-
kanje zazidalnih in urbani-
stičnih načrtov, ki jih mno-
gokje enostavno ni bUo, ven-
deur so te stvari danes že pre-
cej urejene.
Splošna ocena komisije za
odnose z verskimi skupnost-
mi ne izpostavlja kakšnih
pomembnejših težav, pač pa
ravno nasprotno: ob priza-
devnosti obeh strani bo moč
doseči še mnogo več.
MST
MDB LETOS USKLAJENO
Mladinske delovne brigade v sklopu zvezne akcije bodo
tudi na območju šentjurske občine delale usklajeno z osta-
limi po vsej Jugoslaviji. To pomeni, da bodo pričeli z delom
vsi brigadirji v naši domovini 2. junija, vsaka izmena bo
trajala mesec dni, tri pa bodo, na šentjurskem območju
bodo brigade nastanjene kot je to že v navadi v Šentvidu pri
Planini in tam bodo stalno tri brigade. Sodelovale bodo s
stalnima dvema brigadama šmeirske občine, ki pa bodo
nastanjene v Bistrici ob Sotli. Vsega skupaj bo tako delalo
na šentjurskem območju 600 brigadirjev. Največ se bodo
zadržavali na cesti Slivnica-Loka pri Žusmu, gradili bodo
vodovod Planina-Veternik, dograjevali bodo kulturni dom
v Šentvidu pri Planini (in tudi svoj dom), ter opravljali
izkope za več manjših vodovodnih napeljav, za telefonske
zveze in druge najrazličnejše komunikacijske priključke.
Njihovemu delu se bo tudi letos priključila posebna brigada
Rdečega križa, ki bo nastanjena večji del v Kalobju, njeni
brigadirji pa bodo opravljali najrazličnejša socialna dela od
zdravniške nege bolnikov, ostarelih, otroškega varstva in
drugo.
Posebnost letošnjega vodenja mladinskih delovnih brigad
pa bo v tem, da bo večina vodstva iz vrst domačih, torej
mladincev šentjurske občine.
D. M.
SPOMINSKI PARK NA
GRAŠKIGORI
Na znameniti Graški gori, ki je bolj pozna-
na kot »gora jurišev«, bodo uredili spomiri-
ski park, katerega bodo otvorili za letošnji
Dan borca, 4. julija. Na Graški gori bodo
postavili dva metra visok spomenik »noše-
nje ranjencev« kiparja Antuna Avgustinči-
ča, uredili prostor s spominskim gradivorn
slavne štirinajste divizije in podobno. Akci-
jo vodi Občinska organizacija ZZB NOV
Velenje. Na proslavo bodo povabili pred-
stavnike 27 jugoslovanskih občin oz. iz vseh
tistih, katerih borci so sodelovali v štirinaj-
sti.
L. OJSTERSEK
ZA NOV GASILSKI
AVTONA
FRANKOLOVEM
Na letni konferenci gasilskega društva
Frankolovo so pred dnevi pregledali svoje
delo v preteklem letu in ugotovili, da je bilo
zelo uspešno.
Tako so precej povečali število svojega
članstva, izpeljali so tudi obsežno nabiralno
akcijo za nakup novega gasilskega avtomo-
bila, katerega so ob pomoči občinske gasil-
ske zveze in SIS za požarno varnost tudi
dobili in uvrstili med svoja mobilna sred-
stva.
Gasilsko društvo je sodelovalo in bilo ak-
tivno tudi na mnogih tekmovanjih, poleg
tega pa so člani društva uredili orodjarno
ter opravili pri urejanju svojih prostorov
mnogo prostovoljnih ur.
Hkrati so izrekli zahvalo za njegovo delo
dosedanjemu predsedniku Petru Ofentav-
šku ter za novega predsednika izvolili Ivana
Podpečana.
BOGDAN SNABL
POSVET Z DELEGATI
V CELJU
Jutri bo v Celju območni posvet o uresni-
čevanju nekaterih načel delegatskega siste-
ma, ki ga sklicujeta Skupščina SRS in Re-
publiška konferenca SZDL Slovenije. Po-
svet bo tekel na treh ločenih zasedanjih.
Tako se bodo sestali območni delegati Zbo-
ra združenega dela in Zbora občin ob 9. uri v
Narodnem domu, delegati Družbenopolitič-
nega zbora pa ob isti uri v stavbi družbeno-
političnih organizacij v Celju.
D. S.
MLADI IZ ŠENTJURJA
VPODJUNO
Tam bodo v dogovoru za medsebojno so-
delovanje s Slovenci na avstrijskem Koro-
škem pomagali graditi kulturni dom. Na
delo bodo odšli v mesecu aprilu in to deset
mladincev, večinoma kvalificiranih delav-
cev v gradbeništvu. Tako bodo pomagali
graditi slovenski kulturni dom, ki za kultur-
no življenje Slovencev v Podjuni pomeni
veliko dragocenost v ohranjanju njihove na-
rodnostne biti.
NOVI PREDSEDNIKI
K K SZDL V
ŠENTJURSKI OBČINI
Dobje: Leskošek Franc, Dramlje; Ivan
Cede, Planina: Marjan Doberšek, Ponikva:
Oto Jelenko, Kalobje: Jakob Selič, Slivni-
ca: Ludvik Beve, Prevorje: Alojz Oprešnik,
Loka pri Žusmu: Fanika Drame, Sentjur-
trg: Bogdan Hvale, Šentjur okolica: Marjan
Božič, Blagovna: Jože Žnider.
Delovna skupnost
pokrajinskega odbora
za zahodno Štajersko
razpisuje dela in naloge:
vodje pisarne
pogoji:
-	4-letna administrativna ali ekonomska šola
-	5 let delovnih izkušenj pri vodenju pisarne
-	strojepisje - stenografija
-	blagajniško poslovanje
Objava velja do zasedbe.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
OD po pravilniku.
Stanovanja ni.
Ponudbe posredujete na naslov:
PO-ZŠ
DOM ŽELEZARJEV
Teharje pri Celju
63221 Teharje pri Celju
TT Juteks Žalec
Hmeljarska 1
63310 ŽALEC
Objavlja
javno licitacijo
za prodajo osnovnih sredstev:
1.	tovorno vozilo TAM 4500,
nevozen, neregistriran - izklicna cena 20.000,00 din
2.	dostavno vozilo zastava 1300 TR,
vozno, registrirano - izklicna cena 10.000,00 din
Licitacija bo v sredo 14. 3. 1979 ob 10 uri v prostorih
tovarne.
Ogled vozil in informacije eno uro pred pričetkom
licitacije.
Interesenti morajo položiti 10% varščino od izklicne
cene. Fizične osebe plačajo tudi prometni davek.
ét. 9 - 8. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
POGOVOR Z IVICO FIŠERJEVO
TOPLINA DOMA JE VSE
Karkoli začnem, vse se konča pri mladini
Krasna si, bistra hči planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti,
krasna si, hči planin!
Poklanjam ti jih, teh nekaj
Gregorčičevih verzov, tovariši-
ca Ivica, za 8 marec, pa čeprav si
rekla, da ti je ljubši praznik 29.
september - Dan pionirjev. Po-
klanjam ti jih zato, ker so ti k
srcu tako zelo prirasli prav v na-
ših najtežjih časih. Ko si z njimi
partizanila pri Tomšičevcih.
Njegove besede »mojo srčno kri
škropite« si občutila s svojo
krvjo. Do danes in jutri!
Pogovor sva začela zvečer, po
sestanku Zveze prijateljev mla-
dine. Sam pri sebi sem takoj po-
mislil, le kako bi drugače - saj je
čisto v tvojem slogu, delovnem
in življenjskem. Začela si pripo-
vedovati, mirno in z nasme-
škom - tako značilnim, odkar te
poznam. Pa bo tega že kar blizu
dvajset let.
Doma sem iz Podloga pri
Šempetru v Savinjski dolini.
Tam blizu jame Pekel, kjer sem
bila s svojo starejšo sestrično
in svojimi tremi leti prav goto-
vo najmlajša skavtka, namreč,
taborili smo blizu te jame. Ma-
mo sem že v rani mladosti izgu-
bila, zelo pa so še danes moji
spomini na otroško dobo, pa
tudi kasneje, povezani z oče-
tom. Najbrž je imel več časa in
se je z nama z bratom kar dos-
sti ukvarjal. Bil je razgiban
človek, sokolski starosta, po
osvoboditvi pa tudi dolgoletni
predsednik Svobode. Mogoče
imava oba z bratom nekaj nje-
govega v krvi, saj sva kar oba
družbeno razgibani bitji. No, v
osnovno šolo sem hodila v
Šempetru, v meščansko v Žal-
cu, potem pa sem se vpisala v
Višjo gospodinjsko šolo ^ Ljub-
ljani. Končala je nisem takrat,
ker je prišla vmes vojna, am-
pak šele po osvoboditvi. Tisto
v Grobljah pri Ljubljani kot
izredna študentka. Vse ni šlo v
tistem času prav gladko, saj
sem vmes obiskovala še sred-
njo kmetijsko šolo, za katero so
tisti čas načrtovali nadaljeva-
nje v gospodinjsko smer. Nato
sem bila vodja gospodinjskih
tečajev, ki smo jih organizirali
na veliko za individualno izo-
braževanje bodočih gospodinj
in mater. Službovala sem v Lo-
žu pri Vipavi, Radljah ob Dra-
vi, Rakičanu in od leta 1951 v
Celju. Najprej sem bila vodja
gospodinjskih tečajev, potem v
vajenski šoli Borisa Kidriča.
Pa sem le moral poseči med
tvoje besede, sicer bi še izpusti-
la nekaj podatkov, tovarišica
Ivica! Da si bila mladinska akti-
vistka, Skojevka, da imaš priz-
nano sodelovanje v NOB od fe-
bruarja 1942, da si bila nešteto-
krat vodilna mladinska in sko-
jevska delavka, da je tvoje delo
in življenje temeljito zaznamo-
valo tvojo pot, ki je nikoli ne boš
zapustila. To pa je pot dela za
mladino in z mladino! Kdaj si
postala torej aktivistka v zvezi
prijateljev mladine, v katere
zgodovino v Celju in na širšem
območju si se neizbrisncf zapi-
sala?
Bilo je leta 1952, ko smo v
Celju na ustanovnem občnem
zboru ustanovili prvo Društvo
prijateljev mladine. Tu sem že
bila zraven, pa nato v pionirski
komisiji kot delegat Zveze bor-
cev. V tej funkciji sem bila
kmalu zadolžena, da v Celju or-
ganiziram prvo Kururčkovo
pošto. In sem to počela do leta
1968, pa še kaj drugega, nato
sem bila sekretarka občinske
zveze prijateljev mladine, od
leta 1971 pa predsednica. Do
sedaj, ko se nekako umikam s
tega profesionalnega mesta.
Razpisali smo že novo profe-
sionalno sekretarsko mesto v
zvezi.
Hitro si preletela z besedami
sicer dolgo obdobje dela z mla-
dimi in najmlajšimi. Pa vendar,
kaj ti pomeni to delo, tovarišica
Ivica?
Drugega dela kot z mladino
si sploh nisem nikoli znala
predstavljati. Še danes se mi
zdi, da se z odraslimi nikakor
ne morem tako dobro ra-
zumeti. Predvsem pa je zanimi-
vo to, da se vse okrog tebe spre-
minja. Vseskozi pa imam obču-
tek, da smo za naš mladi rod še
vse premalo storili; mogoče ne
tistega materialnega, ampak
duhovnega. Človeka dandanes
tako uspešno pripravimo za
obvladovanje poklica, stroja,
za življenje pa ga vse premalo
pripravimo. Še posebej za živ-
ljenje v dvoje. Za življenje, v
katerem naj vladajo topli med-
človeški odnosi. Mi odrasli še
vedno premalo sprejemamo
otrokov pogled na svet in živ-
ljenje, saj se premalo naučimo,
da takšen otrokov pogled tudi
zavzeto sprejmemo. In, ali se
kot odrasli sploh znamo tudi
vzgajati pri otroku, ga v časov-
ni ihti ne prikrajšamo v otroš-
tvu za kup malih pozornosti in
pomembnosti zanj. Starši in
otroci bi morali biti veliko
večji in pravi prijatelji. Topli-
na doma je zame še vedno naj-
važnejša stvar na svetu.
Včasih smo s starši hodili peš
ali z kolesom na izlete in smo
se veliko pogovarjali. Danes pa
se otrok še na vožnji na izlet ne
more dosti pogovarjati s starši,
saj na primer očeta-šoferja tak
pogovor odvrača od vožnje, ga
moti.
V nedogled bi se lahko takole
pogovarjala, ali ne? Pa vseeno
mi sedaj odgovori, kaj pomeni
zate delo v Zvezi prijateljev mla-
dine?
Mislim takole! Kdor začne
delati kot aktivist naše organi-
zacije, ta nikoli ne bo nehal in
bo delal dokler zmore. Razve-
seljivo je, da se naše vrste po-
mlajujejo in, da ima naša bese-
da vse večjo težo. Marsikaj
smo izborili, od šolskih malic
do letovanj, pa vendar nam
ostaja še veliko bitk. Kaj ni-
smo še vsi premalo storili za
otrokov prosti čas, ko sta vse
bolj in vse več zaposlena oba
starša. Kje je otroški prostor za
igro v naših betonskih stano-
vanjskih džunglah.
Za otroka je igra vendar
prav toliko pomembna kot za
odraslega delo. In vendar se na
primer naši mestni otroci
praktično nimajo kje igrati.
Ali bomo znali v bodoče vsaj
bolj misliti nanje? Še posebno
za letos, ko nas obvezuje tudi
Mednarodno leto otrok.
Danes je 8. marec. Kaj naj re-
čeva za konec najinega pogovo-
ra še o tem?
Ne vem, kaj naj rečem. Vča-
sih imam čuden občutek, da ga
vse preveč istovetimo z nekda-
njim materinskim dnevom in,
da več govorimo o materah kot
o naših ženah. Tako mislim, če-
tudi sem sama mati.
Pa vseeno ti bom še sam česti-
tal k 8. marcu, tovarišica Ivica!
Želim ti še naprej, da bi bil tvoj
najpomembnejši praznik Dan
pionirjev - 29. september. To je
moja želja za tvoj 8. marec!
MITJA UMNIK
SKICA OB 8. MARCU
ZA VEČJO AKTIVNOST 2ENA
Mija Hanžič: »Delo mnogokrat končam tudi ob pol eni uri zjutraj,
ko se v stanovanju ugasne luč!«
Skica o Miji Hanžičevi z
Medloga bo resnično samo
skica. Poskus prikaza, kaj
vse lahko naredi žena v dne-
vu dolgem štiriindvajset ur.
Res pa je, da v teh urah nare-
di včasih (ali največkrat) tudi
po za dva, tri dni.
Mija Hanžič je vodja po-
sebne socialne delegacije v
Krajevni skupnosti Medlog,
poverjenik in delegat Kra-
jevne organizacije RK Med-
log, deluje v svetu za dode-
ljevanje družbenih pomoči
pri SIS za socialno skrbstvo,
je v svetu za socialno politi-
ko pri Občinski konferenci
SZDL, v koordinacijskem
odboru za delo društev in or-
ganizacij pri ObK SZDL, v
svetu za informiranje in ob-
veščanje pri ObK SZDL, v
odboru za patronažno službo
in nego bolnika pri zdrav-
stveni interesni skupnosti,
delegat izobraževalne skup-
nosti ...
Za vestno in prizadevno
delo je prejela več odUko-
vanj in priznanj, kot državno
odlikovanje Red dela tretje
stopnje, plaketo Rdečega
križa Jugoslavije, Republi-
ški sekretariat za ljudsko
obrambo Slovenije ji je izre-
kel priznanje za »prizadevno
delo ljudsko obrambo«, v
svoji zasluženi »zbirki« pa
ima tudi priznanje Sveta za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu pri SR Slove-
nije za »vzornega voznika«!
»Začnem zjutraj in nada-
ljujem skozi ves dan do po-
večini prve pol ure nasled-
njega dne, ko ugasnem luč in
zaspim. Dopoldne v glav-
nem opravljam delo s tisti-
mi, ki končajo svoje delo ob
14. uri, popoldne sledi kon-
kretizacija delovnih nalog na
terenu, v krajevni skupnosti,
zvečer pa branje gradiva in
strokovne literature. Odličen
informator je mama, ki mi v
kratkih, resnično bistvenih
črtah pove vse, kar je novega
v svetu in doma (to je slišala
čez dan na radiu in videla na
televiziji), to dopolnim s hi-
trim preletom časnikov pa
sem tako dobro seznanjena.«
Vaš delovni dan je torej
»nabit« do zadnje minute...
»Res je, včasih celo ni časa
za kosilo.«
Kdaj poskrbite za sebe?
»Ob pravilni razporeditvi
se da narediti vse ali vsaj ve-
lika večina. Poleg rednega in
»izven rednega« dela je tu še
skrb za mamo pa urejevanje
doma, za spremembo pa je
najboljši skok v naravo, da
vsaj za trenutek pozabiš na
vsakdanje dni.«
Zakaj je današnja žena
premalo aktivna izven delov-
nega mesta in doma?
»Uokvirja jo trikotnik -
delovno mesto, trgovina, ku-
hinja. To je sicer poenostav-
ljeno, vendar je res. Marsikaj
bi se dalo izboljšati, če bi bo-
lje delovale servisne službe.
Recimo v tujini sem videla
zanimiv primer: žena Drioe-
Ije v javno pralnico perilo in
medtem, ko ga ji operejo ter
zlikajo, ona sedi v sosednjem
prostoru pri frizerju.«
V torek je bila v Celju pro-
blemska konferenca, katero
je sklicala Občinska konfe-
renca SZDL Celje. O čem ste
vi govorili?
»Govorila sem o soseski
pomoči, varstvu starejših,
osamljenih oseb. Gre za or-
ganizacijsko in vsebinsko
delo na tem področju s po-
sebnim poudarkom v krajev-
nih skupnostih. Krajevna or-
ganizacija mora bdeti nad
svojimi krajani! Za to je po-
trebna možna poverjeniška
mreža, ki se potem povezuje
s svetom za socialno varstvo
pri krajevni skupnosti. Imeti
moramo konkretno vsebino
dela za vsakega posamezne-
ga akterja. Bolj aktivni bi
morali biti v krajevni skup-
nosti tudi zaradi SLO in acije
»Nič nas ne sme preseneti-
ti«. Slednja nas bo še kako
zajela v svoj akcijski pro-
gram. Gre za socialne enote,
krvodajalstvo, poizvedoval-
ne službe, evakuacije, to je
jedro v katerega bomo trčili
in ko bomo morali poskrbe-
ti, kako bo s starejšimi ose-
bami, bolniki, invalidi, ranje-
nimi, mamicami z otroki itd.
Veliko je dela in vsa pozor-
nost bi morala veljati tudi
tem področjem. Vedno mo-
ramo skrbeti, da nas res ne
bo nič presenetilo.«
Potem na hitro spregovori
o pravzaprav resnično pre-
majhni aktivnosti klubov
starejših. Za njih imajo v
drugih republikah vsaj po-
nekod dobro preskrbljeno. V
Subotici pridejo na domove
starejših, prevzamejo perilo,
ga odpeljejo in pripeljejo
opranega ter zlikanega. V
Pančevu lahko starejši v do-
mu delajo po poljih, zeleni-
cah in drugje. Gre za to, da
starejšega človeka aktivira-
mo in ne zapremo s tem, ko
pride v dom. Pripoveduje o
tem, kako bi morali tudi
otroci bolj skrbeti za svoje
starše. Želi, da bi krajevne
organizacije Rdečega križa
imele v krajevnih skupno-
stih svoj prostor. Vesela je,
ko kakšno glasbeno (vokal-
no ali instrumentalno) sku-
pino poprosijo za nastop pa z
veseljem pridejo.
Ko sem jo poprosil za raz-
govor, je rekla, da nima časa.
Ko sem prišel in se začel po-
govarjati pa kar ni mogla
prenehati, saj je govorila , o
tistem področju oziroma po-
dročjih dela, katerim je zapi-
sala večino let svojega življe-
nja. Vedno nekaj tuhta, išče,
razmišlja in se trudi da bi bi-
lo boljše. Zraven pa ji nikoli
ne zmanjka zdrave tople člo-
veške volje, smeha, krepke-
ga koraka in pripravljenosti
»še delati« za našo s korist.
Žal je to samo skica o Miji
Hanžič in resnično bi želeli,
da bi bilo še več takšnih
žena.
TONE VRABL
Mije Hanžičeve, sekretar-
ke Občinske organizacije
Rdečega križa v Celju, ver-
jetno ni treba posebej pred-
stavljati, kajti sama se že
več kot petnajst let pred-
stavlja z vestnim in preda-
nim delom na pomembnih
področjih našega življenja.
Vseeno pa je prav, da ob da-
našnjem dnevu, ki je tudi
njen dan, spregovorimo ne-
kaj več o njej. O njej zato,
da bi izvedeli, kako zmore
vse tisto, kar recimo ob le-
žernosti ne bi zmogli dve ali
celo tri osebe.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-8. marec 1979
POGONSKI STROJ PROGRAMSKEGA OBTOKA
NIKOLI NA RAČUN DRUGEGA
Aleksander KrošI o delu izvršnega odbora kult. skupnosti Celja
Izvršni odbor ima letno
veliko več sej kot skupšči-
na. To niti ni nič nenava-
dnega, saj je treba pregleda-
ti in predelati ter za skup-
ščino pripraviti množico
gradiva, ki je vezano na ne-
posredno izvajanje progra-
ma kulturne dejavnosti za
tekoče leto, nekatere pa se
vežejo seveda tudi na sred-
njeročni načrt. Zato je zelo
pomembno, kako izvršni
odbor dela in pripravlja
»obleko«, ki gre vsakikrat
na »preizkušnjo« pred skup-
ščino. Pogovor s predsedni-
kom IO KS Celje Aleksan-
drom Krošlom nam bo raz-
kril najbolj bistvene značil-
nosti iz omenjenega dela.
NOVI TEDNIK: Kako se
znajde izvršni odbor sredi
vseh planskih nalog, ki jih
predvideva program kul-
turne dejavnosti v občini?
A. KROSL: Letošnji pro-
gram in seveda v zvezi z njim
tudi vse naloge, je obširnejši
kot je bil v preteklosti. To je
tudi posledica spoznanja
družbe, da kulturna dejav-
nost ne more životariti brez
osnovnih pogojev za delo,
kamor sodi v veliki meri de-
nar. Trenutno smo v fazi
ugotavljanja, kaj smo storili
in kaj še moramo storiti iz
srednjeročnega programa
1976-80, da bomo bolje pri-
pravljeni na nov srednjeroč-
ni načrt, oziroma na njegovo
planiranje. Nekatere dejav-
nosti so bile v preteklosti tu-
di eksistenčno ogrožene,
zdaj tega ni več, vendar so
povečana sredstva v letoš-
njem letu v mnogih primerih
zato le sanacija obstoječega
in ne moremo govoriti pov-
sod o razširjeni dejavnosti. Z
denarjem, ki nam ga združe-
no priznava, torej le gasimo,
brez večjih apetitov po širje-
nju dejavnosti. NOVI TE-
DNIK: Kaj pa investicije? V
letošnjem letu bodo storje-
ni nekateri bistveni premi-
ki v investiranju na kultur-
nem področju.
A. KROSL: Res je. Danes
smo vendarle tako daleč, da
lahko že piše na kakšnem
dokumentu, da je investitor
Kulturna skupnost Celja,
kar v bližnji preteklosti še ni
bilo dejstvo. Ugodne premi-
ke vidimo tudi pri financira-
nju amaterske dejavnosti,
saj se zavedamo, da samo de-
lo poklicnih zavodov ne mo-
re predstavljati celotne kul-
turne dejavnosti in amateri-
zem tvori bazo za vse nadalj-
nje kulturno delo. V tem vi-
dimo tudi dragocenost kul-
turnega udejstvovanja obča-
na, ne samo kot spremljeval-
ca kulturnega dogajanja, am-
pak tudi kot aktivnega sou-
stvarjalca. Povečujemo tudi
skrb za kulturne domove.
sploh za urejanje prostor-
skih razmer za kulturno de-
lo. Moti nas le to, da pa vre-
dnotenje dela kulturnih de-
lavcev, ni izenačeno z de-
lavci v gospodarstvu. Samo
pri osebnih dohodkih zao-
stajamo za 20 odstotkov!
NOVI TEDNIK: Kako se
zrcali delo lO pri neposre-
dnem spremljanju pro-
gramskih nalog, pa tudi pri
nepredvidenih zahtevah in
akcijah?
A. KROSL: Pri samem
programiranju še nismo do-
segli ustrezne usklajenosti,
tam seveda, kjer bi se to dalo
doseči. Moram pa z zado-
voljstvom reči, da vlada med
kulturnimi zavodi, kot tudi v
ZKO izredna solidarnost.
Nihče še nikomur ni nič
»odžrl«, nikomur se ne vza-
me nekaj na račun drugega
brez sporazumnega dogovo-
ra v skupno korist celotne-
ga programa. Povsod se ne
morejo pohvaliti s tem. Pri
svojem delu ugotavljamo, da
še vedno ne financiramo de-
javnosti ampak institucije,
čeprav je treba to razjasniti:
institucija mora biti in za
svoje delo potrebuje sred-
stva. Razdvojiti moramo poj-
me o eksistenčnih stroških,
ki nimajo z dejavnostjo no-
bene veze. V sam program
nikoli ne posegamo, le ta-
krat, ko gre za nepredvidene
pomembne akcije in še ta-
krat se trudimo, da ne bi pri-
zadeli tekoče dejavnosti. Za-
to je tudi določanje priorite-
te nujno.
NOVI TEDNIK: Kako de-
lajo posamezni odbori in
kaj pravite na očitke, češ,
da se IO ukviirja samo z de-
narjem in indeksi, premalo
pa z vsebino?
A. KROSL: Naši odbdri
delajo dobro, saj brez njiho-
vega dela tudi IO ne bi mo-
gel tekoče opravljati svojih
nalog. Zdaj se je spet nabralo
precej gradiva, ki ga bomo
obravnavali v marcu in apri-
lu. Ko govorimo o razmerju
pozornosti od denarja do
vsebine, je pa takole: res so
seje z dnevnim redom prena-
trpane. V tem vidim neke
vrste samoupravno birokra-
cijo, ki jo bomo morali racio-
nalizirati, tudi čas bi morali
racionalizirati. Pripravljamo
gradivo za vsa vsebinska
vprašanja v občini in na ob-
močju, pa nam zmanjkuje
časa. Rešitev vidim v racio-
nalizaciji celotnega našega
samoupravnega obnašanja,
kjer naj bi prešli od prepo-
gostokrat izpostavljene na-
čelnosti k neposrednim na-
logam. Čaka nas torej za-
htevno delo.
NAPISAL ■ BRAGO ME-
DVED
ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKESA
MUZEJA V CEUU
MODEL ZA POTIČKO
Pekač za potičko, ki je bil pridobljen za našo zbirko v
Celju je drugačne oblike, kot so drugi modeli, saj ima
stene ravne, ki niso razčlenjene.
Model ima spodaj ravno dno z odprtino v sredini.
Stene modela se poševno dvigajo do roba, ki je zavihan
navzven. Sam rob je lončar stopničasto oblikoval. Po-
soda je v višini 2/3 svoje višine okrašena z nepravilno
valovnico, ki teče okrog in okrog modela. Zunanja
stran je okrašena z vodoravnimi črtami, ki so nastale
zaradi strukture gline. Za modele, lonce in sklede, ki
so izpostavljeni višjim temperaturam ima glina prime-
šanega nekaj kremenčevega peska. Posode, ki niso
namenjene za kuhanje nimajo primešanega kremenče-
vega peska, ali pa je tega peska znatno manj.
Notranjost modela je oblikovana tako, da ima na
sredini valjast nastavek, ki je tako visok, kot je visok
model. Ta nastavek se proti vrhu zožuje. Spodnji del se
z blago okroglino spušča v dno in je ločen od ostalega
dna z robom. Ob robu teče okrog in okrog modela po
dnu nepravilna valovnica. Model se potem na vrhu
stene zaključi z notranjim robom in se od tam naprej
stopničasto zavihne navzven. Posoda je glazirana
samo znotraj.
VLADIMIR SLIBAR
ŽIVAHNO V PETI
SKUPINI ČDK
Minuli teden sta bili dve preda-
vanji za peto skupino CDK: naj-
prej dr. Boris Mayer o marksi-
zmu in umetnosti, zatem Andrej
Inkret o kritiki, ta teden pa spet
dve predavanji in sicer Franc Sa-
li o ZK in kulturni politiki ter
kulturi kot sestavini združenega
dela in včeraj Beno Zupančič o
angažirani umetnosti.
PREŠERNOVI
NAGRAJENCI V
ROGAŠKI
SLATINI
Delavska univerza v Rogaški
Slatini, Zdravilišče in kulturna
skupnost šmarske občine so pri-
pravili razstavo likovnih del Pre-
šernovih nagrajencev: Vlado Ma-
kuc, Ive Subie, Zdenka Golob,
Milan Rijavec in Evgen Sajovic
ter na glasbenem področju Van-
da Gerlovič in Ana Pusar-Jerič.
Slednji bosta izvedli tudi koncert
ob spremljavi pianista Igorja
Svare. Svečana otvoritev bo jutri
ob 19. uri v pivnici Zdravilišča.
AVTOR »VIZIJE«
V MLADINSKI
KNJIGI
v četrtek je v prostorih Mla-
dinske knjige Vladimir Sruk,
izredni profesor na mariborski
univerzi in avtor knjige FVommo-
va humanistična vizija sveta, od-
govarjal na vprašanja sicer malo-
številnih udeležencev dobro pri--
pravljenega pogovora. Tako je
razprava ostala omejena le na oz-
ko peščico ljudi kljub današnje-
mu izrednemu zanimanju za
FYomma.
Vladimir Sruk je najprej pred-
stavil avtorja, o katerem govori
njegova knjiga, odnosno, ki ga
Sruk razlaga tako, kot ga doje-
ma: kot predstavnika svojevrst-
ne marsistične misli, ki sili bral-
ca pa tudi interpreta v vse mogo-
če premisleke, soočanja dileme.
Fromm je svež, nenehno priso-
ten, aktualen, pa tudi nasprotu-
joč...
Bržkone t>o tudi Srukova knji-
ga Frommova humanistična vizi-
ja sveta vzbudila precejšen od-
mev.
VVOJNIKUSOSE
ODLOČILI ZA OBNOVO
KULTURNEGA DOMA
V 7. številki Novega tednika je bilo objavljeno v
članku iz dela Kulturnega 'društva v Vojniku, da bi
opustili obnavljanje obstoječega kulturnega doma in
se podali v prizadevanja za novogradnjo. Iz razgovora s
predstavniki kulturnega društva pa je postala slika
jasnejša: prizadevanja za novogradnjo so bila v načrtih
prejšnjega društvenega vodstva. 12. februarja pa je bila
izredna seja izvršnega odbora Prosvetnega društva
France Prešeren v Vojniku, kjer so se dogovorili do-
končno za obnovo obstoječega doma. Posebna komi-
sija v sestavi Marjan Adamič, Adolf Jane in Beno
Podrgajs si je ogledala sedanje stanje doma in ugoto-
vila, da je vsaka investicija v obnovo smiselna. Dokon-
čati bo treba dela za dvoranski pod, dokončati dela za
ogrevanje, popravilo elektrike in strehe, ter ureditev
sanitarij. Vse to so ocenili z minimćdno ceno vrednosti
100.000 dinarjev, od tega jim je že krajevna skupnost
Vojnik odobrila 30.000 dinarjev, kar je dober zgled
sodelovanja.
12. marca predvidevajo skupen sestanek predstavni-
kov Prosvetnega društva in krajevne skupnosti, da bi
se dogovorili za širšo akcijo obnove kulturnega doma,
saj je sama društvena dejavnost ustvarila potrebe, ki
so brez lastnega društvenega prostora neizvedljive. Ce
samo omenimo delo knjižnice, ki je lansko leto beležila
2000 izposojenih knjig. Recitacijska skupina sedaj vadi
v šoli, dramske dejavnosti pa ne more reizvijati, ker
nima odra. Samo v lanskem letu je imela 10 nastopov.
Med najbolj delavnimi je pevski zbor, ki je imel lani 49
nastopov in šteje 26 pevcev. Izredno delavnost je poka-
zala tudi godba na pihala, ki je imela lani 18 koncertov,
sodelovala na 14 proslavah in 18 pogrebih. V njej sode-
luje 27 glasbenikov, ki imajo vsi svoje instrumente in
obleke. Kulturni dom bi torej vsem dejavnostim v
društvu pomenil boljše pogoje dela. Vse sile bodo
usmerili v to, da bodo obnovo čimprej dosegli, videti
pa je, da bo novo vodstvo (predsednik Beno Podrgajs)
dosledno izvajalo dogovorjeni program. Tudi pove-
zava s krajevno skupnostjo se vedno bolj krepi in prvi
dokaz je že pomoč obnovi doma. Ta pomoč pa seveda
ne bi smela ostati samo s strani krajevne skupnosti. Po
točno izdelanem načrtu in finančnem predračunu, bi
tudi kulturna skupnost celjske občine morala name-
niti del sredstev za obnovo doma, ki je pred leti dajal
streho premnogim kulturnikom, če se spomnimo
samo vseh dramskih revij, ki so bile leta in leta zapo-
red v Vojniku.
Osnovna šola nudi v sedanjih razmerah kolikor
more, vendar to ni isto, kot urejen, z odrom ustrezno
opremljen dom, ki ga rabi društvo z.dvema močnima
dejavnostima: pevskim zborom in godbo na pihala,
sedanja recitacijska skupina je v bistvu tudi dramska,
pa to ne more biti, ker nima odra.
Prosvetno društvo France Prešeren v Vojniku je
torej pred novim pomembnim obdobjem. Tudi zaradi
tega, ker se je Vojnik sam kot kraj zelo razširil in v
novih stanovanjskih blokih in hišah mnogi društveno
dejavnost niti ne poznajo. Zato jim naj bi nenazadnje
tudi p>omagala oglasna deska, ki so jo sicer nekoč v
Vojniku že imeli.
DRAGO MEDVED
»PRO MUSICA«
ČAR BAROČNE GLASBE
Sodelovala Martha Kessler, Vladimir Škerlak
Beograjski komorni an-
sambel »Pro musica« je go-
stoval v Celju v sredo, 28. fe-
bruarja. Sodelovala sta ro-
munska mezzosopranistka
Martha Kessler in violinist
Vladimir Skerlak.
V vrsti letošnjih abonmaj-
skih koncertov je bil to šesti
in zadnji. Komorni ansambel
je bil ustanovljen pred 12 le-
ti, v tem času je prepotoval
Jugoslavijo in dober del
Evrope. Dirigent je Djura
Jakšič, koncertni repertoar
obsega pretežno baročno
glasbo. Na celjskem koncer-
tu so uvodoma igrali Concer-
to grosso Francesca Gemi-
nianija, prirejenim po Coreli-
jevi sonati. V bistvu je to 18
varijacij na Corelijevo temo,
ki si kontrastirajo v tempih
in dinamiki. Ansambel je di-
namične odtenke lepo nian-
siral, sicer pa bi imel pri-
pombe na račun premalo
točne skupinske igre. V Bac-
hovi kantati »Ict\ habe ge-
nug« se je predstavila ro-
munska mezzosopranistka
Martha Kessler s sočnim gla-
sovnim materialom in odlič-
no tehniko. Dikcija (v nem-
škem originalu) je bila jasna,
baročni melizmi zaokroženi
in stilno korektni. S svojo in-
terpretacijo je Kesslerjeva
znatno pripomogla k uspeli
prireditvi, manj pa solo-
oboist, ki je svoj del korekt-
no zaigral, a je manjkalo mu-
zikalnih akcentov in izraza.
Vrhunec tega baročnega
večera so bili Vivaldijevi
znameniti »Štirje letni časi«,
koncerti za violino in orke-
ster. Koncertantni del je bil
zaupan našemu rojaku Vla-
dimirju Skerlaku, ki živi v
švicarskem mestu Luzern
kot koncertni mojster tam-
kajšnjega orkestra. Škerlak
je imeniten violinist, izredno
muzikalen, z visoko razvito
tehniko. Nastopa preprosto,
skromno, a njegova igra je
tako čista in izrazita, da po-
tegne za sabo ves ansambel,
da se kar iskri od zanosnega
čara baroka. Izredno lepo di-
ferencirana dinamika je da-
jala nekaterim stavkom sfe-
rični prizvok, tako npr. Lar-
go v koncertu »Zima«. Na-
sprotno je v zadnjem stavku
koncerta »Poletje« solist z
ansamblom vštric z bravu-
rozno igro, z dramatičnimi
slapovi tonskih gmot priča-
ral nevihto, bliskanje in gr-
menje.
Sodeč po močnem aplavzu
je baročna muzika očarala
poslušalce, tako starejše na
večernem koncertu kot tudi
mladino, za katero je ansam-
bel »Pro musica« koncertiral
istega dne dopoldne in po
poldne.
EGON KUNEJ
SIP PRIZNANJA
ZA IZJEMNE DOSEŽKE
Miniaturne gravure Adija Arzenška
že lansko leto so se Sipo-
vi delavci dogovorili, da bo-
do podeljevali posebna
priznanja za dosežke članov
delovnega kolektiva in ob-
čanom, ki so se izjenmo zav-
zeli za gospodarski in druž-
beni napredek. Tako je za-
pisano v prvem členu samo-
upravnega sporazuma, ki so
ga delavci šempetrskega Si-
pa sprejeli 14. junija 1978.
leta. Sipovo priznanje je
miniaturna gravura savinj-
skega likovnika Adija Ar-
zenška s posvetilom in pi-
smenim dokumentom, kjer
je tudi natiskano besedilo
samoupravnega sporazuma
o podeljevanju priznanj. Le-
tos bo dobil to priznanje, ki
ni član kolektiva, predse-
dnik republike Tito.
V samoupravnem sporazu-
mu je točno opredeljeno,
kdo lahko dobi priznanje in
za kaj ga lahko dobi. Obsto-
jajo tudi vrste priznanja in se
ra^kujejo med seboj po for-
matih gravure. Miniaturna
gravura Adija Arzenška sim-
bolizira kovino kot osnovo,
na kateri temelji dejavnost
Sipa, motiv upodobitve pa
kaže na kmetijstvo, za kate-
rega proizvajajo Sipo ve te-
meljne organizacije in je tudi
značilnost Savinjske doline,
kjer je sedež delovne organi-
zacije Sip.
Sip priznanja podeljuje de-
lavski svet delovne organiza-
cije na utemeljene predloge
temeljnih organizacij, oziro-
ma delovne skupnosti, druž-
benopolitičnih organizacij
ali pristojnih organov uprav-
Ijiuija ali samoupravne sku-
pine delavcev. Praviloma
podeljujejo priznanja enkrat
letno in to ob prazniku de-
lovne organizacije. V samo-
upravnem sporazumu je tudi
omenjeno, da v naslednjih |
desetih letih ni moč odpravi-
ti njegova vsebinska določi-
la. K samoupravnemu spora-^
zumu je dodano tudi besedi-;
lo dveh recenzij o Ukovnem
delu Adija Arzenška, ki sta;
ju napisala umetnostna zgo-j
dovinarka Milena Moškon in
likovni kritik in publicist
Aleksander Bassin.	|
Vsekakor gre za izredno
vzpodbudno dejanje, vredno
posnemanja, saj nosi v sebi
prvine ustreznega vrednote-^
nja dela samih Sipovih de-^
lavcev in seveda tudi nepo-
srednega povezovanja z
umetniki, ki svoje stvaritve
na organiziran in družbeno
verificiran način dajejo v ši-^
roko uporabo in s tem širijo,
vpliv estetskih in trajnih vre-,
dnot.	i
DRAGO MEDVED
ét. 9 - 8. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
Ustanoviteljica prve slovenske ženske
organizacije v ZDA
PORTRET
Ugledna rojakinja Marie Prislanova je bila
doma v Rečici ob Savinji
Malokdo najbrž ve, da je
Marie Prislandova, naša
ameriška rojakinja iz She-
boygana, ustanoviteljica in
zdaj častna predsednica
prve velike slovenske orga-
nizacije na ameriških tleh.
Slovenske ženske zveae, ki
ima blizu trinajst tisoč čla-
nic v petnajstih ameriških
državah, rodom iz Savinj-
ske doline, da je to Cemeto-
va Mari^ (ali najbrž Mici-
ka) iz prijazne Rečice.
Čeprav živi že dolga de-
setletja na tujem, kjer zdaj
odraščajo že njeni vnuki, je
z vsem srcem navezana na
svojo domačo deželo, pose-
'^ej še na svojo rojstno Reči-
j, kjer se je vselej za dalj
časa ustavila, kadar je v po-
vojnih letih prišla obiskat
Slovenijo. Življenje te zave-
dne slovenske žene in zag-
пше društvenice je tako
bogato, da res zasluži, da se
vsaj kratko pomudimo ob
njem, čeprav ona sama prav
nič ne želi pisanja o sebi,
kar je že večkrat poudarila
ob n^inih srečanjih, kadar
je obiskala našo deželo.
BISTRO DEKLETCE, KI
JE ŽELELA POSTATI
UČITEUlCA
Rodila se je v Rečici ob Sa-
vinji 21. junija 1890. Njen oče
Franc Cerne se jepriselil iz
Slovenjgradca. Bü je čevljar,
a ga to delo ni preveč veseli-
lo. Bil je bister možak, znal je
nemško in italijansko. Ko je
mala Marija imela tri leta, se
je družinica izsehla v Trst.
Mati se je zaposlila kot hotel-
ska kuharica, oče pa je po-
stal pristaniški finančni pre-
glednik. Pregledoval je tovo-
re na ladjah, ki so priplule v
Trst. Otrok je bil čez dan pre-
puščen skrbi stare Italijan-
ke, kasneje pa sta starša de-
kletce poslala k babici nazaj
y Rečico. Po dveh letih, ki so
jih Cernetovi preživeli v
Trstu, je nanesla priložnost
za izselitev v Brazilijo, o ka-
terih je oče zvedel veliko do-
brih novic. Pisali so babici
na Rečico, naj kdo pripelje
dekletce v Trst, a babica ni
našla nikogar, ali ga v svoji
preveliki skrbi za vnučko ni-
ti ni iskala. In tako je Marija
ostala pri babici in dedu,
starša sta pa odpotovala. Ni-
koli več se niso videli. Mama
je umrla že prvo leto po pri-
selitvi, oče se je pa kasneje
drugič oženil in čisto pozabil
na svoje doma. Sele veliko
kasneje, ko je Marija že odra-
sla in se izselila v ZDA, je
prek avstrijskega konzulata
zvedela za očetov naslov. 2.1-
vel je v Rio Claro v Braziliji,
kjer je imel kavni nasad. Do-
pisovala sta si in si izmenjala
fotografije. Umrl je 1. 1940.
Marija je odraščala na Re-
čici v domu babice in deda
in ni posebno pogrešala star-
šev. Ded Jože Rosenstein je
bil šestnajst let avstrijski vo-
jak v Mantovi, kjer se je izu-
ril za prvovrstnega puškarja.
Znal je pripovedovati brez
števila zanimivih zgodb, a
žal je kmalu umrl. Babica je
bila dobra, ljubeča, a tudi
stroga. Marija je bila lako-
mna na knjige. Brala je skri-
vaj v postelji, pa tudi med
delom na njivi. Z eno roko je
pulila korenje, v drugi je dr-
žala knjigo. Ko jo je babica
zalotila, je priletela krepka
klofuta.
Trinajstletna je dovršila
domačo šolo. Zavidala je so-
šolki Cirilki Deleja, hčerki
poštarice, ki je šla zatem v
višjo šolo. Ko jo je mati pri-
pravljala za sprejemni izpit,
sta se skupaj učili. Takrat je
sama pri sebi sklenila, da bo
postala učiteljica. Sama si bo
prislužila za šolanje. A le
kako?
V AMERIKO, DA SI
PRISLUŽI ZA ŠOLANJE
Sosedje Ozimčevi so že
več let živeli v Ameriki, kjer
so na stanovanju imeli deset
delavcev in so potrebovali
pomoč za hišna dela. Se ve-
dno je sanjarila o učitelj-
skem poklicu, ko se je komaj
dorasla odpeljala v Ameriko
v Sheboygan, kjer živi še da-
nes. Joj, kako je bila razoča-
rana. Lesene hiše, prašne ce-
ste, golazen v kuhinji, težko
delo in slab zaslužek - 6 cen-
tov na uro. Tako so se njene
sanje, da bi si prislužila za
šolanje, razbile. S trudom si
je prihranila kakšen dolar,
da ga je poslala babici za
»kofetek«, več pa ji ni ostalo.
Ko ji je babica umrla, je bila
zanjo vez z domačo deželo
pretrgana. Postala je ameri-
ška državljanka in se omo-
žila.
Ko je prišla v Ameriko je
najbolj pogrešala slovensko
pisano besedo. Neki delavec,
ki je stanoval pri njeni go-
spodinji, je bil naročen na
Glas naroda, a je časopis
skrbno skrival pred drugimi.
Lepo ga je prosila, naj ga ji
pusti brati. Končno se je
omečil, a le pod pogojem, da
mu bo vsak večer prinesla
pivo iz bližnje gostilne. Dol-
go je kolebala, saj v gostilno,
ki je bila polna napol pijanih
moških, ni marala hoditi. A
končno je želja po branju
zmagala. Vzela je vrček za pi-
vo in šla v gostilno, kjer je
pri kuhinjskih vratih prosila
gostilničarko, da ji ga napol-
ni. Skritega pod predpasni-
kom je prinesla domov.
NA BRANIKU ZA
ŽENSKO
ENAKOPRAVNOST
Težko je bilo takrat življe-
nje naših žensk v Ameriki.
Marija, ki je zdaj postala Ma-,
rie, ie to do podrobnosti
spoznala. Imele so polne hi-
še delavcev, za katere so ku-
hale in prale in to v najtežjih
pogojih brez vsakršnih go-
si)odinjskih strojev. Zraven
so bile matere, gospodinje,
strežnice in vse drugo svoji
družini. Neka njena prijate-
ljica, ki se je omožila, ji je
povedala, da ji je mož dan po
poroki velel, naj obleče nje-
gove hlače. Mislila je, da je za
šalo, pa ga je uljogala. Seve-
da je bila smešna v preveli-
kih hlačah in mož se ji je na
vse grlo krohotal. Potem pa
ji je povedal, da je to hotel,
zato, da ne bo nikoli pozabi-
la, da je le mož tisti, ki pri
hiši nosi hlače. Marie je bila
seveda neznansko ogorčena
na prijateljičinega moža. Te-
ga dolgo ni mogla pozabiti.
Leta 1915 je bila izbrana za
tajnico prvega ženskega
društva v Sheboyganu. Mož-
je so se čudili in se posmeho-
vali: le zakaj ženske potrebu-
jete svoje društvo? Društvo
je spadalo k Kranjsko slo-
venski katoliški jednoti, ki je
imela že več ženskih dru-
štev. V njenih pravilih pa je
bilo zapisano, da smejo na
državni konvenciji jednote
ta drržavni koncenciji jedno-
te ta društva zastopati samo
moški člani. To je Marie raz-
jezilo. Sedla je in napisala za
glasilo KSKJ članek, v kate-
rem je povdarila: »Če so žen-
ske sposobne svoje društvo
voditi, so prav gotovo spo-
sobne, da ga tudi zastopajo.«
Na prvi konvenciji je njen
predlog propadel. A Marie je
vzpodbudila še druge žen-
ske, ki niso odnehale. Na
drugi konvenciji je bil pred-
log sprejet z nekaj glasovi
večine. Tako so na konvenci-
ji KSKJ, ki je bila leta 1923 v
Clevelandu, ženske prvikrat
zastopale svoja društva. Bilo
jih je 39. Na predlog glasov-
nega tajnika J. Zalarja je bilo
izglasovano še eno piod pred-
sedniško mesto, za katerega
je dobila Marie Prisladova
največ glasov.
ROJSTVO SLOVENSKE
ŽENSKE ZVEZE
Leta 1926 se je Marie Pri-
slandova kot delegatka žen-
skega {Kxlpomega društva iz
Sheboygana udeležila ameri-
ške konvencije ženskih dru-
štev. Začudena in vzradošče-
na je poslušala poročila in
predloge in neprestano ugo-
tavljala, kaj vse zmorejo žen-
ske, pa so tako malo prizna-
ne in upoštevane. Vse pod
tem vtisom je napisala vroč
članek v Amerikanskega
Slovenca in pozvala ameri-
ške rojakinje, da ustanove
svojo organizacijo, kjer se
bodo si)oznale med seboj, se
druga od druge učile in po-
vedale Ameriki, da so na sve-
tu ženske, ki se imenujejo
Slovenke.
Članek je izzval veliko
odobravanje in ni ostal brez
posledic. Se isto leto je v
Chicagu, v ameriški državi
lUionis, zaživela prva sloven-
ska ženska organizacija na
ameriških tleh - Slovenska
ženska zveza. Ustanovno
zborovanje je sklicala Marie
Prisland iz Sheboygana v
ameriški državi Wisconsin,
ki je bila dvajset let njena
predsednica, danes pa je
čćistna predsednica. Posebej
težko je bilo v prvih letih uti-
rati pot novi organizaciji v
neprestani borbi proti zasta-
relim nazorom, podcenjeva-
nju ženske in njenega dela
ter ob skrbi za dvig in ra-
zmah organizacije. A ener-
gična Marie in njene sode-
lavke so to zmogle. Prislan-
dova je sestavila pra\alnik
poslovanja zveze in njenih
podružnic, ki jih je bilo vse
več in več. Pred desetimi leti
je imela organizacija 93 po-
družnic v petnajstih ameri-
ških državah. Leta 1928 je bi-
la na njeno pobudo in s sode-
lovanjem pri organizaciji iz-
dana knjiga »Ameriška Slo-
venka«, leto pozneje je S2Z
začela izdajati svoje meseč-
no glasilo, revijo Zarja. V po-
družnicah gojijo članice pet-
je, dramatiko, imajo gospo-
dinjske, šivalne in družbene
klube, nekatere podružnice
imajo tudi knjižnice s slo-
venskimi in angleškimi knji-
gami. Za mladino prirejajo
prireditve za materinski dan
in božičnice, imajo razstave
ročnih del in kuharske tečaje
za pripravljanje slovenskih
jedi. Leta 1935 so pri zvezi
ustanovile odbor za športne
aktivnosti, že štiri leta prej
pa je začela delovati keglja-
ška liga, saj je kegljanje zelo
priljubljen šport naših žensk
v Ameriki. Članice zveze so
zavarovane za posmrtnino,
ki znaša sto dolarjev.
2e od leta 1939 deluje pri
zvezi tudi mladinski odde-
lek, ki obnavlja in pomlaja
članstvo. Od leta 1943 deluje
pri zvezi tudi šolninski
sklad, iz katerega podeljuje-
jo vsako leto mladim članom
štipendije na podlagi šolskih
uspehov in socialnih razmer.
Zelo uspešna je bila v zad-
njih letih tudi akcija zveze za
pomoč slovenski mladini na
Koroškem pri šolanju na slo-
venski gimnaziji v Celovcu.
V aprilu 1941 se je tudi Slo-
venska ženska zveza po svo-
jih predstavnicah udeležila
ustanovnega sestanka Jugo-
slovanskega pomožnega od-
bora za pomoč okupirani do-
movini. Decembra 1942 je bil
sklican Slovenski narodni
kongres na podlagi resoluci-
je, ki jo je sprejel tudi glavni
odbor SŽZ in jo objavil v
svojem glasilu 21arji kot po-
ziv ameriškim Slovencem za
pomoč okupirani rojstni do-
movini. V sklad SANS (Slo-
vensko ćuneriškega narodne-
ga sveta) kjer je bila Marie
Prislandova prva p|odpred-
sednica, je zveza prispevala
1200 dolarjev, v sklad Jugo-
slovanskega pomožnega od-
bora, slov. sekcija, pa nad
3000 dol. Po vojni je zveza in
njene podružnice iz svojega
dobrodelnega sklada poslala
v domovino pomoč v obliki
živil, obleke, zdravil, zdrav-
niških instrumentov, šolskih
potrebščin itd. v vrednosti
nad 34.000 dolarjev.
KNJIGA »FROM
SLOVENIA TO
AMERICA«
Pero in pisalni stroj sta bi-
la skozi vsa njena ameriška
leta najzvestejša spremlje-
valca Marie Prislandove. Ma-
la vnukinja jo je nekoč vpra-
šala: »Grandma, ali ne pišeš
preveč? Bolela te bo glava.
Ali veš, koliko črk moraš na-
pisati za dve koloni v Zarji?«
Dekletce je to samo izraču-
nalo. Dognšila je, da ima slo-
venska kolona 5400 črk, an-
gleška pa tri tisoč. Torej nad
osem tisoč vsak mesec. In še
je hotela vedeti, koliko let že
toliko piše. In razložila je
vnučki, ki tudi sama rada pi-
še in slika, takole:
»Leta 1915 sva z župnikom
Chemetom, ustanoviteljem
nćiše fare, organizirala žen-
sko podporno društvo, kjer
sem prevzela tajništvo in ta-
koj začela pisati in se boriti
pri jednoti za žensko enako-
pravnost. V Glasilo KSKJ
sem pisala dvanajst let, ka-
sneje pa štiri leta tedensko
rubriko Doma in drugod. Od
leta 1915 sem bila poročeval-
ka »Amerikanskega Sloven-
ca« (najstarejši slovenski list
v ZDA, ki je izhajal 75 let, op.
ur.) do takrat, ko je prenehal
izhajati. Od leta 1926 pišem
za zvezo. Veliko pisanja je
zahtevala knjiga »From Slo-
venia - to America« in ku-
harska knjiga, ki sem jo dva-
krat prenovila. V arhivu je
na stotine pisem zveznih od-
bornic in članic, na katera
sem odgovorila. Urada pri
JPO-SS in SANS sta tudi za-
htevala ogromno pisanja.
Torej, če bi se dalo prešteti
vse napisane črke - bi jih bi-
lo na milijone. Leta 1969 je
pri založbi The Bruce Pu-
blishing Comp, v Milwaukee
izšla njena knjiga »From Slo-
venia - to America«.
Bogato ilustrirana knjiga
vsebuje številne podatke in
je takorekoč nekakšen leksi-
kon v malem. Kratko spre-
govori o zgodovini Slova-
nov, zatem o Jugoslaviji in
se končno dlje pomudi v Slo-
veniji (Slovenia - the Beauti-
ful) njenih turističnih lepo-
tah, kulturi, običajih itd. V
nadaljnjih poglavjih beremo
o naseljevanju Slovencev v
Ameriki.
Največja vrednost knjige
je v tem, da je namenjena
naši mladi ameriški genera-
ciji, dà se ta zave korenin
svojega rodu in vsaj v krat-
kih obrisih spozna deželo
svojih dedov in se seznani z
našimi ameriškimi pionirji,
ki so z več kot trdim delom
pomagali graditi današnjo
Ameriko.
O tem, zakaj je napisala to
knjigo, avtorica pripove-
duje:
•Večkrat so me kje prosili,
da naj govorim o svoji rojßtni
domovini. Nikdar pa nisem
bila predstavljena kot Slo-
venka. To me je bolelo. Ko
sem spet prejela takšno vabi-
lo, sem pisala jugoslovan-
skemu konzulu v Chicago in
ga prosila, da naj mi pošlje
velik zemljevid, kjer bom
poslušalcem lahko pokazala,
kje je Slovenija. Konzul mi
je telefoniral, da ima sicer
velik zemljevid, a ga ne more
poslati po pošti, ker je preve-
lik. Prinesel ga bo sam. To je
tudi storil. Ko sem jaz govo-
rila o domačih krajih, je on
kazal na zemljevidu, kje ti
kraji so. Ob koncu so ga mia
de članice kar zasule z vpra-
šanji. Vsaka je hotela vedeti
za kraj svojega očeta in ma-
tere. Naslednje dni mi jih Je
veliko telefoniralo. Prosili so
me, da naj bi napisala knjigo
o domačih krajih. Prestrašila
sem se, saj to ni enostavna
reč.«
Ker je pogumna in vztraj-
na, je stvar izpeljala. Iz zapi-
skov, ki jih je zbirala skozi
štiri desetletja in katere je se-
veda še dopolnila, je v letu in
pol nastala knjiga. Da je bilo
vse to povezano z mnogimi
skrbmi, delom in stroški, je
razumljivo. Knjiga je bila v
enem letu razprodana. Čisti
dobiček je Marie Prislando-
va poklonila šolninskemu
skladu zveze. Na splošno že-
ljo je knjiga doživela že prvi
ponatis.
Leta 1966 je Marie Prislan-
dova prejela za uspešno dol-
goletno vodstvo organizacije
Slovenske ženske zveze in za
zasluge pri širjenju in utrje-
vanju bratstva in slovenske
kulture v ZDA bronasto pla-
keto s častnim imenovanjem
za Slovenko leta, januarja
1972 pa častno priznanje me-
sta Sheboygana, kjer stalno
živi.
To je skromen oris življe-
nja in dela Savinjčanke Čer-
netove Micike iz Rečice, ki je
pred desetletji odšla v Ame-
riko, da bi si prislužila za šo-
lanje in postala učiteljica, a
se ji ta njena želja ni nikoli
uresničila.
INA SLOKAN
Rečica ob Savinji - rojstni kraj Marie Prislanove
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-8. marec 1979
PREZGODNJI GROB
KARMEN STRNAD
Na območju Radeč in
med celjsko srednješol-
sko mladino je žalostno
odjeknila tragična vest,
da je tragično preminula
KARMEN STRNAD, še
ne sedemnajstletna dija-
kinja drugega razreda
celjske gimnazije, doma
iz Hotemeža pri Radečah.
Svoje mlado življenje je
končalo v domači kopal-
nici zaradi napake v elek-
trični napeljavi.
Kratko je bilo življenje
Karmen Strnad, vendar
tako bogato in polno
prvih uspehov mladostni-
ce, ki je veliko obetalo.
Karmen je bila odlična di-
jakinja, izredno nadarje-
na za lepo slovensko be-
sedo, bodisi da je tekla iz-
pod njenega peresa, ali pa
jo je gojila kot recitator-
ka, kot ena najvidnejših
ustvarjalk pri mladin-
skem gledališču v Rade-
čah. 2e kot osnovnošolka
je bila prizadevna pri vo-
denju mladinske organi-
zacije, ki je iskala novih
možnosti in pobud za ce-
lovitejše uveljavljanje
mladih v naši družbi, ta-
ko na kulturnem, kot na
političnem področju Ni
bilo proslave, niti akcije
mladih, pri katerih bi
Karmen ne prispevala
svojega levjega deleža.
Vsi, ki so jo poznali, so ji
zaradi resnosti pristopa k
nalogam prisojali višjo
starost, kot je bila resnič-
na, čeravno je bila mla-
dostno razigrana in polna
ideeilizma.
V našem uredništvu
smo Karmen spoznali že
kot osnovnošolko. Bila je
naša redna sodelavka, ne-
kaj časa pa je na praksi
preživela med nami in se
navduševala za težak ča-
snikarski poklic. Vsi smo
računali nanjo. Z vso re-
snostjo in zavestjo, da bo
iz nje postala dragocena
osebnost. Ne bo več pri-
hajala z nasmehom na li-
cih in s svojimi prispevki
v rokah. Težka je ta izgu-
ba za mladinsko organi-
zacijo, za uspešno rade-
ško mladinsko gledališče,
za sošolce, ki so jo imeli
radi in jo upoštevali. Naj-
težja pa je izguba za star-
še, sestrico in brata. Z njo
je šlo v prerani grob toli-
ko nad, toliko obetov, to-
liko ljubezni.
Vsaka smrt prizadene,
ob takšni pa svet onemi v
bolečini in onemoglem
očitku prekrnti usodi.
GASILSKI
JUBILEJ V
GORNJI VASI
Ko so gasilci društva Gor-
nja vas v Preboldu ocenjeva-
li na letni konferenci delo v
preteklem letu, so ugotovili,
da so izpolnili sklep, ki so ga
sprejeli leto dni prej in tako
dogradili prizidek gasilske-
mu domu. Dela sp potekala
skozi vse leto. V prizidku bo
garaža, orodjarna, sejna soba
in sanitarije. Tako bo dvora-
na poslej služila več name-
nom. Mladinci bodo v njej
našli svoj prostor za svoje
dejavnosti.
Načrt za letos je več kot
bogat. Letos praznuje gasil-
sko društvo šestdesetletnico
obstoja. Gasilsko slavje bo-
do povezali s krajevnim
praznikom, ki ga bodo letos
praznovali v Gornji vasi.
Za ta jubilej bo vas dobila
novo avtobusno postajališče,
asfaltiran bo cestni odsek iz
Gornje vasi proti gornjemu
Preboldu, vaščani, največ
gasilci, pa bi radi obnovili
gasilski dom.
Za tako velike naložbe so
potrebna precejšnja denarna
sredstva. Prispevali jih bodo
krajani, svoje deleže pa naj
bi dale tudi delovne organi-
zacije, krajevna skupnost,
občinska gasilska zveza, te-
lesnokulturna skupnost in
še kdo.
Dela pri gasilskem domu
že potekajo. Letos so popri-
jeli tudi mladinci. Zavzema-
jo se, da bi čimprej dobili
svoj prostor.
Letos pa bi radi zgradili tu-
di športno igrišče, ki je po-
trebno tako mladim kot ga-
silcem. V vasi skoraj ni pro-
stora za gasilske vaje.
Gasilci se zavedajo odgo-
vornosti, zato so že doslej
opravili veliko prostovoljnih
delovnih ur, dosti dela pa jih
čaka tudi v prihodnje.
SEDRAŽ NAD LAŠKIM
UGLEDEN ZLAT PAR
Slavila sta Frida in Franjo Diaci
Februarja leta 1929 sta si
na Dolu pri Hrastniku ura-
dno obljubila medsebojno
zvestobo in pomoč kot za-
konca Frida in Franjo Diaci.
Diacijeva sta bila otroka iz
delavskih družin in sta tako
spoznala življenje s temnejše
strani. Njuno skupno življe-
nje sta doživljala v skromno-
sti in delavnosti kot napre-
dna državljana. Okusila sta
strahote obeh vojn. Prvo kot
otroka, drugo kot udele-
ženca.
Začetek druge svetovne
vojne ju je zatekel v Sedražu.
Franjevo aktivno družbeno-
politično delo kljub dobri
konspiraciji ni ostalo neo-
pazno domačemu izdajalcu.
Začetek njegovega naro-
dnoosvobodilnega dela sega
v julij leta 1941, ko se je ude-
ležil prvih ilegalnih sestan-
kov. V stalni zvezi je bil z
narodnim herojem Gvidom
Pavličem. 5. novembra 1942
so po izdaji Franja Diacija
aretirali. Zaprt je bil v laških
in mariborskih zaporih. V za-
četku januarja 1943 so ga in-
ternirali v Dachau od koder
se je vrnil 9. junija 1945.
Kljuboval je vsem tego-
bam, izčrpanosti in bolezni.
Vključil se je v zvezo borcev
ter v delo za obnovo in
izboljšanje življenjskih ra-
zmer ter družbene dejavno-
sti v Sedražu. Skorajda ni bi-
lo akcije društev ali organi-
zacije v Sedražu, v kateri ne
bi sodeloval oziroma bil po-
budnik in nosilec. Za vsa pri-
zadevanja in uspehe so mu
bila podeljena različna priz
nanja in odlikovanja. Dobi
je tudi odlikovanje tovariš
Tita - Red zaslug za narod
srebrno zvezdo in Red repu
blike z bronastim vencem.
V vseh njegovih preživetil
delih in akcijah mu je zvest(
stala ob strani žena Frida
Rodili sta se jima dve hčerki
imata vnuke. Vsi so j imi
hvaležni za ves njun trud ii
skrb.
Ob tej priložnosti jima j(
čestital ob prisotnosti soro
dnikov in predstavnikoA
družbenopolitičnega življe
nja v Sedražu in KS Rimskt
Toplice predsednik občin
ske skupščine Laško Jožt
Rajh, ki je potrdil njune
skupno življenjsko pot.
FANIKA LAPORNIK
ét. 9 - 8. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
BILA STA
PRESREČNA!
s tem pismom, bi se rada
zahvalila našemu odboru
Rdečega križa v Marija
Gradcu, ki je 17.- februarja le-
tos povabil na sprejem in
srečanje vse nad 75 let stare
krajane. Med njimi sta bila
moja starša Kari in Angela
Teršek.
Ko sta se vrnila s srečanja
domov, sem v njunih očeh
razbrala veliko srečo. In po-
tem sta z velikim navduše-
njem pripovedovala, kakšno
je bilo razpoloženje, kaj so
povedali govorniki in kako
prijetno je bilo poslušati
otroško petje. Bila sta pono-
sna, da se je Rdeči križ spo-
mnil na stare ljudi. Tako kot
moja starša, so verjetno tudi
drugi ugotovili, da kaj takš-
nega niso pričakovali.
Zato vsem, ki so to sreča-
nje pripravili, iskrena hvala,
predvsem predsednici Rde-
čega križa tovarišici Kladni-
kovi pa tovarišu Pušniku.
Hvala tudi šoferju, ki je z ve-
liko potrpežljivostjo vozil
ljudi skupaj in potem tudi na
domove.
KARLA TERSEK
Padež 9, Laško
NI VSE DOMAČA
SOLATA
Prišla je v uredništvo in se
potožila ter pokazala, kaj je
našla v kozarcu »Domača
mešana solata«, izdelku Ži-
vilske industrije Kamnik.
»Da, ta kozarec konservi-
rane solate sem kupila v do-
mači trgovini. Toda, trgovci
niso krivi za to, kar sem naš-
la v njem. Poglejte, del pla-
stične rokavice in kar velik
del železnega obročka...
Čeprav je šlo za mešano
solato, plastika in železo ven-
darle ne sodita v to mešani-
co,« je poudarila M. S. iz Dol-
ge gore pri Ponikvi pri Gro-
belnem.
Z njeno ugotovitvijo se v
celoti strinjamo. Plastika in
železo v resnici ne moreta
prispevati k boljši mešanici
in kakovosti domače mešane
solate!
UREDNIŠTVO
NEDELJSKI
VOZNI RED
Potem, ko delavnike pre-
bijejo na delovnem mestu,
mnogi vsaj ob nedeljah, radi
gredo pogledat malo okrog
po svetu. Tudi Vitanjčani v
tem niso izjema. Toda, to je
omogočeno samo tistim, ki
imajo svoj avto, dočim so
oni, ki so odvisni od javnih
prevoznih sredstev, torej av-
tobusov, obsojeni, da tudi
nedelje prečepijo v doma-
čem kraju. Medtem ko je na-
mreč avtobusni vozni red ob
delavnikih še kolikor toliko
sprejemljiv, pa je nedeljski
tako neroden, da bolj res ne
bi mogel biti. Prvi avtobus
odpelje iz Vitanja ob nede-
ljah šele ob 9.00 uri in pripe-
lje v Celje ob 9.35, ko je za
nadaljevanje vožnje v kak
količkaj oddaljenejši kraj že
prepozno, posebno, če se ho-
čemo še isti dan vrniti. Prav
tako odpelje zadnji avtobus
za Vitanje iz Celja že ob 16.30
uri. Tako imamo v Celju rav-
no dovolj časa, da naravna-
mo svojo uro po celjski in
opravimo kvečjemu še kak
obisk v bolnici, dočim je
obisk kina ob nedeljah ne-
mogoč.
Kako je do tega voznega
reda prišlo, ne bi vedel pove-
dati. Gotovo je le to, da ga
prebivalci Vitanja nismo
predlagali. Morebitne spre-
membe, v katere pa ni upati,
bi se morale izvršiti v tem
smislu, da bi jutranji avto-
bus odpeljal iz Vitanja dosti
prej, večerni pa iz Celja poz-
neje, vsaj ob 18. uri, tako kot
ob delavnikih.
VITANJCAN
UREDNIŠTVO: Gre za ra-
zmišljanje znanega, ne ano-
nimnega Vitanjčana. Zato
smo njegove misli tudi ob-
javili. V premislek vsem,
zlasti pa tistim delavcem
pri Izletniku, ki bodo se-
stavljali nov vozni red. Si-
cer pa bi bilo kar prav, če bi.
takšne pripombe Izletniku
posredoval še kdo drug, re-
cimo Krajevna skupnost ali
Krajevna organizacija
SZDL, pa ne zato, da bi glas
enega ne zalegel, marveč za-
to, da bi v takšnom predlo-
gu le prišla do veljave želja
večine.
IZLETI ZA VSE!
Spoštovani urednik Milan
Seničar! Ker vsako leto pri-
pravljate izlet na morje za sto
kmečkih žensk, bi vara rada
predlagala še izlet nas osta-
lih, ki bi bile tudi reflektant-
ke za skupinske izlete.
Naša želja bi bila enaka re-
lacija. Odhod naj bi bil iz Ce-
lja. Tako bi se lahko takšnih
izletov udeležili tudi ljudje iz
okolice Celja. Morda bi ga
pripravili še v aprilu, ker je v
tem času ob morju še malo
turistov.
Upamo, da boste željo re-
dnih bralk Novega tednika
upoštevali.
VALERIJA GRAČNER
UREDNIŠTVO: Končne od-
ločitve v uredništvu glede
organizacije drugih izletov
še nismo sprejeli. Moram pa
priznati, da je predlogov ve-
liko in da bržčas ne bomo
mogli ostati do njih ravno-
dušni.
VITANJSKA
KNJIŽNICA
ODLIČNO
Poleg osrednje knjižnice
delujejo v konjiški občini še
tri podružnice in sicer v Lo-
čah, Zrečah in Vitanju. Prav
vitanjska spada med najbolj-
še, saj se je v zadnjih petih
letih število njenih bralcev
od 45 povzpelo na 305, števi-
lo knjižnih enot pa od 700 na
preko 2000. Veliko je bralcev
kmetov, za katere je najbolj
primeren »bralni čas« pač
zimsko obdobje. Prav zanje
pogrešajo v knjižnici več
kmečkih povesti in knjig.
Knjižnico dobro obiskuje tu-
di mladina, saj niso redki
obiski najmlajših prvošolč-
kov, ki jim na ta način tovari-
šice dovolj zgodaj vcepljajo
ljubezen do knjige in branja.
U. M.
ZA NOV
REFERENDUM V
ŽALCU
Dopoldne se je v Žalcu pri-
čela seja predsedstva OK
SZDL na kateri so najprej
podali analizo in oceno voli-
tev v KK SZDL in krajevnih
skupnostih, v nadaljevanju
pa bo beseda med drugim te-
kla še o akciji Nič nas ne sme
presenetiti, obdavčitvi kme-
tov po dejanskem dohodku
ter delovanju in nadaljnjem
razvoju centra usmerjenega
izobraževanja. Na seji bodo
govorili tudi o priprava!? na
četrti referendum v občini.
J. V.
RAZSTAVA ACA
MARKOVIČA V
VELENJU
Do sobote bo v avli skup-
ščine občine Velenje odprta
razstava likovnih del slikarja
samouka Aca Markoviča iz
Prebolda. Sam Markovič
pravi, da želi v svojih delih
izraziti rahlo zabrisano vsak-
danjost z vsemi elementi fi-
guralike in kompozicije ter
svojega pogleda na svet. Tre-
ba pa je priznati, da je Aco
Markovič ime, ki se vse bolj
uveljavlja.
J. V.
OTO PESTNER
POJE V ŽALCU
Vsak mesec enkrat poskr-
be v žalski Nami za plesno
glasbo in razvedrilo. Gre za
priljubljene prireditve z na-
slovom Romantika ob sve-
čah. Stalni gostje, ki skrbe za
zabavo so Vokali s pevko
Majdo Centrih, vsakokrat pa
gostuje tudi kakšno znano
ime naše zabavne glasbe.
Medtem, ko je na zadnji po-
dobni prireditvi pela Elda
Viler, pa se bo v soboto pred-
stavil Oto Pestner.
J. V.
IGRE BRATSTVA
IN ENOTNOSTI V
ŽALCU
v Žalcu so že imenovali
odbor za pripravo sindikal-
nih športnih iger delavcev
upravnih organov pobrate-
nih občin. Gre za vsakoletno
športno prireditev, na kateri
sodelujejo ekipe športnikov
iz Kruševca, Bačka Palanka,
Travnik, Trogir, Varaždin,
Kumanovo in Zalee. Športna
srečanja se bodo pričela v če-
trtek, 7. junija, zaključila pa
10. junija.
J. V.
DVA PROBLEMA
S PLANINE
Pereč problem v zvezi z
ureditvijo kraja, je na Plani-
ni tudi odlaganje smeti. Ta
problem bi radi rešili tako,
da bi v dogovorih s posamez-
nimi vaškimi skupnostmi na
različnih krajih odpirali ja-
me za odlaganje smeti in jih
potem tudi sproti zapirali.
Najtežji bo seveda začetek,
kajti nihče ne bo težil za tem,
da bi ravno v njegovem kra-
ju začeli z odlaganjem smeti,
čeprav gre tu za povsem or-
ganizirano delo in je ta pro-
blem treba reševati celovito,
v skrbi za snago in seveda za
varovanje okolja.
Tudi trgovina bo na ob-
močju krajevne skupnosti
Planina doživela v srednje-
ročnem načrtu občutne
izboljšave. V Planinski vasi
bi odprli trgovino in to v za-
sebnem sektorju, kar bo
edinstven primer na našem
območju, razširili pa bodo
obstoječe zmogljivosti trgo-
vin na območju krajevne
skupnosti v dogovoru z Mer-
xom in Kmetijskim kombi-
natom Šentjur.
D. M.
SREČANJE
STAREJŠIH V
ZREČAH
v ponedeljek bo zreška
krajevna skupnost, organiza-
cija Rdečega križa in SZDL
pripravili sedaj že tradicio-
nalno srečanje krajanov, sta-
rejših od 70 let. Za več kot
120 krajanov so pripravili tu-
di prijeten, program in skro-
mna darila, za katera so po-
leg organizatorjev prispevala
še kolektiva Cometa in
Uniorja, ki se je letos še po-
sebno izkazal.
Ü. M.
OBISK IZ J LA V
KONJICAH
Jutri bodo Kmetijsko za-
drugo v Slov. Konjicah obi-
skali aktivni oficirji JLA
celjske garnizije. Z gostitelji
se bodo pogovorili o samou-
pravni organiziranosti in o
kooperacijskih odnosih v
kmetijstvu na območju ko-
njiške občine. Gre sicer za
stalno obliko usposabljanja
starešinskega kadra in sode-
lovanja z organizacijami
združenega dela, vendar je to
pot prvič, da so se starešine
JLA odločile za ekskurzijo v
OZD kmetijske proizvodnje.
U. M.
TRŽNICA
Cene na celjski tržnici so
se v zadnjih dneh nekoliko
dvignile, predvsem zelenjavi
in solati, kolikor jo pač je.
Tako lahko kupite regrat po
70 do 100 dinarjev za kilo-
gram, motovileč kar po 90 ali
celo 120 den^ev, radič pa je
po 100 dinarjev. Tudi špina-
ča je draga - po 120 dinarjev.
Podražil se je tudi paradiž-
nik, ki ga prodajajo po 44 in
50 dinarjev, pa ohrovt, ki je
po 30, dražje je tudi kislo ze-
lje in kisla repa - po 20 dinar-
jev. Krompir je po 7-8, fižol
po 30-35, čebula po 8-12, če-
sen po 50-86 korenje po 15,
zelje po''12, hren po 50, črna-
redkev in rdeča pesa po 20
dinarjev. Cena jabolk je ra-
zlična, po 10, 16 in po 17 di-
narjev, tudi grozdje ima dve
ceni: 20 in 25 dinarjev, pa tu-
di pomaranče so po 17 in 22
dinarjev. Limone prodajajo
po 22 dinarjev, hruške po 25,
banane po 15 in suhe slive po
35 dinarjev.
Cena jajčk je kar visoka: 3
dinarje bo treba odšteti za
eno jajce, skuta in kisla sme-
tana sta po 32 oziroma 40 di-
narjev, surovo maslo pa po
75.
POROKE
CELJE
Poročili so se štirje pari,
med njimi DUŠAN BANKO,
dipl. ekonomist, Gomilsko
in HELENA ZAGODE, fri-
zerka, Žalec.
SLOVENSKE KONJICE
STANISLAV FIJAVŽ,
strojnik. Polene in DARIN-
KA MARINŠEK, delavka.
Stranice; MILAN ŽNIDAR-
KO, delavec in IVANA MA-
LEC, delavka, oba iz Nove
Dobrave; SILVO HRIBER-
NIK, mesar, Zbelovska gora
in ROMANA RECNIK, de-
lavka, St. Slemene; MAR-
JAN ŽNIDARKO, steklarski
delavec. Prevrat in IRENA
LESKOV AR, kuharica. Ko-
njiška vas; ANTON OGRI-
ZEK, ključavničar. Mali
breg in EVICA RANCNÍK,
gospodinja, Sp. Zreče;
FRANC MARGUC, delavec.
Konjiška vas in DANIELA
STOPAR, delavka, Bezina;
MIROSLAV LAMPREHT,
mizar, Škalce in VIKTORI-
JA KOPRIVNIK, krojačica,
Križevec; JOŽE MOŽINA,
ključavničar, Ločica in JO-
ŽICA PETRIC, natakarica,
Bezina ter MIROSLAV PA-
JEK, kovinostrugar, Lapaca
in ALBINA BRUMEC, tr-
govka, Sp. Grušovje.
SMRTI
CELJE
ALMA ŠEL, 73, Ljubljana;
OTILIJA PISANEC, 75, Ko-
njice; ALOJZIJ FALNOGA,
74, Škofja vas; ANTON
OGRAJENŠEK, 62, Andraž;
MARIJA HORVAT, 70, Ce-
lje; ANGELA ŠVENT, 55,
Klane; CECILIJA MACEK,
84, Lesično; ERNEST PE-
RUS, 78, Gračnica; LUCIJA
BAUDAS, 82, Celje; URSU-
LA ŠEŠKO, 72, Košnica pri
Slivnici in CILKA FRANC,
67, Celje.
SLOVENSKE KONJICE
STANISLAV MERNIK,
54, Suhadol; JOŽE ARC-
NIK, 59, Blato; IGNAC
KRONEKER, 80, Konjice in
JOŽE BRGLEZ, 59, Breg.
ROJSTVA
CELJE
25 dečkov in 29 deklic.
^KUHARSKI
.RECEPTI '
ZDROBOVI
KROKETI
Potrebujemo 2 del pšenič-
nega zdroba, 1/2 litra mleka,
5 dkg masla, 2 jajci, drobtine,
malo muškatnega oreščka in
sol.
V 1/2 Utra za vrelega in ra-
hlo posoljenega mleka z ma-
slom počasi dodajte 2 del
pšeničnega zdroba in ga med
mešanjem kuhajte, dokler se
ne zgosti.
Maso ohladite, nato pa do-
dajte 2 jajci in malo muškat-
nega oreščka ter vse skupaj
dobro zmešajte, tako da do-
bite gladko zmes. Na deski,
potreseni s kruhovimi drob-
tinami, oblikujete podolgo-
vate krokete in jih ocvrite v
olju, da dobijo lepo rjavo
barvo. Okus pa kroketom
lahko še izboljšate, če masi
dodate mleto šunko, možga-
ne ali parmezan.
ZDROBOVI
ŽLIČNIKI S
SKUTO
Potrebujemo 30 dkg pret-
lačene kisle skute, 1 del sme-
tane, 1-2 jajci, 1 del pšenič-
nega zdroba in drobtine.
30 dkg pretlačene kisle
skute dodamo 1 del smetane,
1-2 jajci in 1 del pšeničnega
zdroba. Vse dobro premeša-
mo in pustimo stati pol ure.
Maso ponovno premešajte in
oblikujte žličnike. Počasi jih
kuhajte v slani vodi.
Žličnike lahko zabelite z
maslom, v katerem ste pre-
pražili kruhove drobtine. Po
želji in okusu pa jih lahko
tudi sladkate.
TONE ŠKERBEC
SPORED
OD 8. D014.3.1979
Četrtek, 8. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 V ŽIVO - ŽENSKA
IN NJENO ZDRAVJE (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00
Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila,
15.45 Zabavni globus, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in
pozdravi, 16.30 LIK ŽENE V LITERATURI (vmes ob
17.00 Kronika), 18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 9. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes
ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega spo-
reda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in
pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15
Rezerviran čas, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek
sporeda.
Sobota, 10. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi,
17.45 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek spo-
reda.
Nedelja, 11. 3.: 10.00 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30
Mladi mladim, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstav-
ljamo vam, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna
oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska
oddaja, 14.00 Zaključek sporeda.
Ponedeljek, 12. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z
vami (vmes ob 9.00 Poročila), lO.OO Zaključek dopol-
danskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila,
16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00
Kronika, 17.15 Glasba, ki je ne poznamo, 17.30 Športni
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 13. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila 15.45 Reportaža, 16.00
Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo-
bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domače zabavne
glasbe, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek
sporeda.
Sreda, 14. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30Aktualno, 17.45 Iz
zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
OBISKALI SMO ZABUKOVICO
VELEMESi
V srcu pod Gozdnikom, Kotečnikom in <
Zabukovica, kjer je pred leti »umrl« rut
razkropili s trebuhom za kruhom
»Srce« Zabukovice je dvignjeno nad bivâi rudnik oz zdajšnji tovarni Minerva in Sigma,
bifejem, trgovino, pekarno, mesarijo, kot da bi hotelo k lepšemu in boljšemu. Med zdaj še
golim drevjem se bohotijo obnovljene in nove hiše pomešane s kozolci ter gospodar-
skimi poslopji pa čeprav ni »čistih« kmetij. Nekaj čarobnega je v tej vasici...
Na naših sredinskih stra-
neh Novega tednika pred-
stavljamo deveti kraj z šir-
šega celjskega območja. To-
krat ne gre za krajevno
skupnost, ampak zaselek v
okviru neke krajevne skup-
nosti. V prvi letošnji števil-
ki smo začeli z nekoč rudar-
skimi Libojami, zdaj pa
smo se ustavili v skorajda
neposredni bližini Zabuko-
vici, kjer so pred leti iz zna-
nih razlogov tudi zaprli ru-
dnik ter so zaradi tega dobi-
li dve tovarni.
»Kmalu smo v dolini. Po
njej žubori bister potoček
Artičnica, v čigar temnih
tolmunčkih opazimo zdaj
pa zdaj po kakšno rdeče-
pikčasto postrv. Tam, kjer
se dolinica zoži in jo neu-
smiljeno stisneta samotnik
Kamnik in stožčasti Goz-
dnik, so zavedni Zabukov-
čani postavili takoj po
osvoboditvi skromen, toda
dostojen spomenik desetim
talcem, ki jih je v tej samoti
zverinsko pobila gestapov-
ska morilska tolpa.
In že smo v matičnem ru-
dniku Zabukovici, pod či-
gar upravo spada tudi liboj-
ski rudniški obrat. Gore ja-
lovine izpričujejo, da je tod
zemlja nagosto prerita z ja-
ški in rovi in da je hranila
in še hrani v svojih nedrjih
bogate sloje kvalitetnega
zabukovškega premoga. Za-
starela separacija komaj
zmaguje požiranje in sorti-
ranje premoga iz obeh ru-
dnikov.
Tako v Zabukovici kakor
tudi v vsej dolinici skoraj
črne Artičnice je niz rudni-
ških objektov, delavskih
stanovanjskih blokov in hi-
šic, ki so odraz neutrudljive
gradbene dejavnosti rudni-
škega kolektiva in posa-
meznikov.«
(Drago Predan: Liboje in
njegova okolica, izdano v
brošuri ob 25. letnici liboj-
ske Svobode 1954, stran 19
in 20)
TAKO JE BILO NEKOČ
Iz Žalca do Griž je po to-
krat izredno slabi in kotanja-
sti cesti z mnogimi udarnimi
luknjami v komaj vidnem
zbledelem in osiromašenem
asfaltu dobra dva kilometra.
In prav v krajevno skupnost
Griže spada tudi »zaselek«,
vas ali kraj Zabukovica, ki je
oddaljena od spodnjega dela
z bivšim rudnikom, trgovi-
nami, Minervo in obratom
Sigme tri kilometre in do
»srca« na hribčku še dva.
Tam je med drevjem stisnje-
nih nekaj hiš z gospodarski-
mi poslopji in lesenimi bara-
kami, ki služijo kot zatočišče
za avtomobile, spodaj je ga-
silski dom levo in desno pa
naprej in nsizaj pa so razme-
tane samotne hiše, za katere
domačini s ponosom pravijo,
da so vse po vrsti »partizan-
ske hiše«.
V gasilskem domu, ki so
ga začeli graditi sami z last-
nim denarjem in rokami ter
ga še gradijo, smo se zbrali,
da bi poklepetali o kraju,
kjer je vse zelo razgibano, žal
pa o vsem tistem preredko
pišemo. Tam so doma pri-
dni, zavedni ljudje, katerim
poštenost sije iz oči in diha z
besed. Tam živijo ljudje, ki
ne prenesejo krivice in laži
pa umazanih poslov. Tam ži-
vijo ljudje, ki so v hudih letih
druge svetovne vojne mnogo
pretrpeli in prav zato znajo
ceniti vse dobro.
Spodaj je garaža za gasil-
ski avtomobil in prostor za
orodje ter klubska soba, pod
streho so si uredili simpatič-
no dvorano za okoli 150 lju-
di. Vse je v lesu, poden je
zaenkrat še samo betonski.
»Vsega pač ne zmoremo
naenkrat,« potarnajo tisti, ki
so se zbrali k razgovoru. Po-
sedemo okoli dveh miz, ob
robu prijetno zagori iz peči,
notranjost pogreje nekaj
močnega... Za uvod v kle-
pet! V razpravo! V klen po-
govor, kjer je vse jasno izri-
sano, ostaja samo okostje
brez balastnih okraskov, kot
jih nekàteri radi lepijo, da bi
naredili vso stvar lepšo.
Zabukovčani tega niso na-
vajeni, saj jih je življenje izu-
čilo, daje treba zemljo obde-
lovati, Ce ni drugega pa tudi
z rokami!
Prijetno klepetajočo po-
sadko so sestavljali:
IVAN GROBELNIK, ki je
predsednik vaškega odbora,
zaposlen pa je kot varnostni
tehnik v velenjskem rudni-
ku. Do UKinitve domačega
rudnika je kruh služil, v
njem. Sam je bil četrti rod
domačih rudarjev, sin pred-
stavlja že petega. Z veseljem
in ponosom pove, da se kna-
povskemu stanu niso odpo-
vedali pa čeprav so zaprli za-
bukovški rudnik.
KAZIMIR KELHAR je
upokojenec, »srebro« (25 let)
je srečal v domačem rudni-
ku, v njegovih črnih nedrjih.
Je tajnik krajevnega odbora
ZZB NOV v Grižah, sicer pa
pristen Zabukovčan.
NEŽKA RIBIC je že en
mesec upokojenka, nazadnje
je delala kot kuharica v gri-
ški osnovni šoh, pred mnogi-
mi leti je tudi delala v doma-
čem rudniku. Tokrat je go-
vorila o delu mladine, social-
nem skrbstvu, aktivnosti že-
na, prizadevnosti Rdečega
križa...
RUDI KRK je kot namest-
nik poveljnika predstavljal
domače PGD, v njegovem
imenu pa je govoril tudi
predsednik FRANC KRK.
Gasilska tradicija v družini!
OTO HLACAR je zaposlen
kot skladiščnik v žalskem
Ferralitu, sicer pa predse-
dnik vaškega odbora mla-
dih.
IVAN POTOČNIK je pred-
sednik sveta Krajevne skup-
nosti Griže, sicer pa domačin
iz Zabukovice.
MIRO PETROVC je pred-
sednik Planinskega društva
Zabukovica.
CESTE, TELEFON,
ELEKTRIKA...
Zabukovica ima trenutno
oko 650 prebivalcev, kraj pa
spada, kot smo že omenili,
pod KS Griže. Pod Zabuko-
vico spada še del Pongraca
do pod Mrzlice pod Kalom,
kjer je »meja« s Trbovljami
in na drugi strani do Sončne-
ga hriba, kjer je »meja« z Li-
bojami. Hišnih številk je 192!
Večina domačinov se vozi na
delo v Celje, Velenje, Žalec,
Store in le redki ostajajo na
delu v domačih tovarnah Mi-
nervi ter Sigmi.
Rudnik so »odprli« okoli
leta 1790, po zgodovinsk
podatkih pa so Celjski grol
premog (zunanje, samo r
ter pod zemljo) kopali
mnogo prej. Vse kaže, da
bili začetki rudarstva v
koimenovani Kurji vasi. 1
dnik so zaprli leta 1966 ini
mesto njega dobili dve tov
ni. Minerva in Sigma
prevzeli prostore bivšega i
dnika.
Solo imajo v Grižah, !
mor otroke izpod Mrzlice i
zijo s kombijem, ostali
gredo v glavnem peš ali z
tobusom, ki pripelje sa
do doline. Žal za avtol
sploh ni urejeno postaj
šče, ni ute s streho, ni sme
kaza in ni voznega reda.^
to že dolgo zahtevajo pa
dobijo. Morda bo kaj bo
ko bo sprejet urbanistični
zazidalni načrt, ki je v izd(
vi. Po urbanističnem načf
bo določen zazidalni okd
in prostor za gradnjo stail
vanjskih blokov zlasti za A
trebe obeh tovarn. Seve?
če bo denar.	f
Pred desetimi leti so zgjj
dili vodovod (zajetje pT
Gozdnikom) in to s svojf
rokami ter svojimi sredst
Pri elektriki so problemi
transformatorjem in zaiT
tega napetost niha.
transformator bi moral r
programu biti zgrajen že^
ni. Pa še ni! So obljubili^
nič! Veliko je interesentov
telefon, ki ga v vsem zaselj'
tudi ni. Pomagajo si s teleî^
ni v Minervi ter Sigmi, doj,
pa je poprečne hoje 25 if
nut! Ce pride do nesreče
Z večino svojimi sreds^
in delom so uredili kraje\^^
ceste, postavili so si gasili
dom, ki je tudi kulturno si
dišče kraja. Najbolje tudi
trgovino, saj jim ne odgovk'
ja odpiralni čas (zaprejo lil
takrat, ko grejo z dela!) in'l^
čakati je treba. Pravijo,
radi delajo in da so tudi
kazali, vendar bi bilo pr«
Stara otožnost na nove upe!
V dolini se razvija industrija in v dolini ostajajo upi za še boljšim kosom kruha ter želja, da bi še več domačinov ostalo doma ter jim ne bi bilo
treDa v odročne kraje za delom.
miNO
kvco počiva vas
iin so se domačini v giavnem
lbi dobili tudi kaj širše po-
jči. Zaslužili so si jo. Upra-
eno.
al pa imajo tudi v svojih
4ah nekaj takšnih kraja-
f, ki še doslej niso porav-
) samoprispevka za ceste
>odobno (zaposleni so pri-
vali po 2000 in upokojen-
0	1000 din), po drugi stra-
»a vse zahtevajo in se celo
kirijo« preko poravnalnih
tov.
azmišljajo, da bi podalj-
cesto do Liboj, jo uredili
sfaltirali. Tako bi bil mo-
krožni. avtobusni pro-
;. Pa tudi s strateškega
jžaja bi bilo to dobro. Do
1	naj bi prišlo kmalu. Gre
lolžino 1500 metrov,
emogoč je dostop do po
idovih razmetanih hiš, ki
krse po vrsti partizanske,
fčasih so bile tam velike
močne kmetije, danes ni-
jo niti enega »čistega«
iBta več.
ÜDNIK ZIBELKA
ÎOLETARIATA
•red vojno so bili težki po-
i in rudnik je bil »srce«
Jetariata. Zaslužek je bil
b, delali so tudi po samo
dni v tednu. Izredno pa je
) razgibano kulturno in
itično delo, katerega glav-
iosilci so bili Albin Vipot-
, Peter Šprajc st.. Rudi in
ka Cilenšek, Pongrac in
lika Raček, Anica Vipot-
in Franc Letonja, kate-
so se kasneje pridružili
i številni Skojevci Peter
ajc ml., Ludvik Zupane,
•ka Padar, Stane Judec,
ika in Anton Žagar, Nadi
•ek, Marija Klemen ml. in
gi.
I^ajevna organizacija
o Nov Griže ima 199 čla-
od tega jih je 65 v Zabu-
;ici. Kar 13 je starejših od
'fi pet nad 80 let. V vasi
>ukovica (ime je nastalo
ker vas leži pod hribom
^ovca, kjer prevladuje
gozd!) je padlo 46 do-
-inov, v celi krajevni or-
^zaciji pa 73. Kot talci je
' Ustreljenih 21 Zabukov-
čanov, v KO ZZB NOV Griže
pa 35. Sedemnajst Zabukov-
čanov je bilo žrtev fašizma.
Skupno je torej bilo v kraju
84 žrtev med drugo svetono
vojno.
Pred začetkom II. svetov-
ne vojne so imeli samo v Za-
bukpvici tri pevske zbore
(danes nimajo niti enega
več!), tamburaški orkester
(tudi tega ni), dramsko sekci-
jo (je ni več) in igrali so od-
bojko (je tudi ni več)! Vse je
bilo zelo razgibano. Res je,
da mnogi hodijo na vaje v
Griže, vendar to le ni tisto,
kar je bilo nekoč. Usta-
novitelj in prvi vodja tambu-
raškega orkestra je bil znani
revolucionar Albin Vipot-
nik, ki pa je to delo po letu
1938 zaradi obremenitev s
partijskim delom opustil in
ga je nasledil Peter Sprajc.
Vadili so pri Vipotniku do-
ma, kasneje pa v gostilni Co-
cej, ki je sploh bila znana kot
zbirališče naprednjakov. V
začetku vojne je tamburaški
orkester razpadel, saj so vsi
odšli v partizane. Od dvanaj-
stih članov jih živi še devet.
V Srbijo so bile izseljene
štiri družine in to Ježeva, Je-
rebova, Hriberškova in-Pot-
nikova ter posameznika Sev-
šek in Reberšak. Slednjemu
se je takoj uspelo vrniti in se
je vključil med partizane.
Leta 1942 je sledilo množič-
no izseljevanje v različna
nemška taborišča, 24. avgu-
sta 1941 pa je prišlo do orga-
niziranega napada partiza-
nov v sklopu Savinjske čete
na rudnik Zabukovica.
»Rudnik v Zabukovici, ki
je bil med obema vojnama
pod državno upravo, je zapo-
sloval tristo do štiristo delav-
cev. Po okupaciji dežele so
Nemci hiteli prazniti premo-
govne sloje tudi v Zabukovi-
ci. To jim je bilo treba pre-
prečiti.
Ker se Savinjska četa ni
čutila dovolj močno za tako
akcijo, so se domenili, da pri-
de za akcijo na pomoč Revir-
ska četa, kar se je tudi zgodi-
lo. Napad na rudnik je bil
načrtovan za noč od 24. na
25. avgust. Potem ko so se
nad Preboldom združile Sa-
vinjske in del Revirske čete,
so se naslednji večer prema-
knile v neposredno bližino
Zabukovice. Tu so dobili še
zadnja poročila iz doline, četi
sta bili razdeljeni v skupine,
vsaka z določeno nalogo v
akciji.«
(Rado Zakonjšek: Velika
preizkušnja, stran 59)!
PET SPOMINSKIH
OBELEŽIJ
Na prostoru, kjer leži s
svojimi zaselki Zabukovica,
imajo pet spominskih obele-
žij.
V Pongracu, kjer je bilo
ustreljenih deset domači-
nov, imajo spomenik talcev.
Obeležje je pod Gozdni-
kom, kjer so izdaU bunker in
sta padla dva partizana.
Pri Breceljnu v Zagrebenu
sta ob hajki padla dva parti-
zana.
Na Podvinah je spomin-
sko obeležje, kjer je na sam
dan svobode padel Leopold
Tkalec.
Peto spominsko obeležje
je pri Jegrešniku, kjer so so-
vražniki požgali celo doma-
čijo in je padlo sedem domo-
ljubov.
OD POŽAROV DO
KULTURE
V vasi so ustanovili Pro-
stovoljno gasilsko društvo
leta 1924, zdaj pa imajo 71
članov. Najprej so si za svoje
potrebe postavili barako, le-
ta 1971 pa so začeli graditi
nov dom, ki je zdaj kljub še
ne popolni gotovosti vsem v
ponos. Se pred tem so leta
1970 dobili nov prapor! Dve
leti kasneje so dobili novo
brizgalni, ki je zamenjala
ročno, katero so kupili leta
1928. Gasilsko opremo so
najprej vozili s konji, potem
pa so kupili »odslužen« trak-
tor »ferguson«, ki je bil prvi
na kmetiji v Vrbju. Traktor
je še danes v uporabi, čeprav
imajo že tudi avtomobil. Ob
ukinitvi rudnika so dobili
nekaj »preperelih« cevi, ne-
kaj članov in tako se je druš-
tvo okrepilo. Letos namera-
vajo kupiti novo motorko.
Pri gasilskem društvu je
bila včasih zelo delavna tudi
dramska sekcija in so tako
letno pripravili po dve ljud-
ski igri. Med drugim so igrali
tudi Miklovo zalo. Režiser in
masker je bil Peter Sprajc
starejši.
Zdajšnji dom so zgradili
popolnoma sami, s svojim
delom in svojim denarjem.
Plačali so samo elektriko,
ker moža s to »profesijo« ni-
majo v svojih vrstah. Za vsa
druga dela pa imajo svoje
»profesionalce«.
In še to: zadnjo igro so odi-
grali leta 1934!!!
Zdajšnji gasilski dom je
center vsega dogajanja v kra-
ju. Letos si želijo tudi asfalti-
ranje ceste do doma in pa
asfaltiranje prostora pred
njim. Zabukovški gasilci se
radi pohvalijo, da izjemno
dobro sodelujejo s sosednji-
mi društvi, zlasti v Grižah,
Vrbju in industrijsko četo v
KIL Liboje.
ODLOČNO ZA
»HRIBOLOGE«
Planinsko društvo Zabu-
kovica ima trenutno 1500
članov in se po svoji dejav-
nosti uvršča med najdelav-
nejša tovrstna društva pri
nas. PD je bilo ustanovljeno
leta 1950 na pobudo Rada
Košca, ki je bil tudi prvi
predsednik. Člani gojijo
izletništvo, ohranjajo tradici-
je NOB in sodelujejo z zvezo
borcev, imajo kočo na Ho-
mu... Ker smo o dejavnosti
društva pred štirinajsitmi
dnevi v NT obširno pisaili,
naj bo tokrat to o njih dovolj.
KONEC UVOD V
ZAČETEK
Sovogorniki so postajali
vse dinamičnejši. Vedno bolj
so bile njihove razprave, pri-
pombe, predlogi »vroči«.
Zavzeto delajo in zavzeto
gledajo na vse, kar se dogaja
pri njih in okoli njih. Veliko
problemov so odpravili, veli-
ko jih je še prisotnih. Sami
sicer zmorejo dosti, vendar
včasih bi le bila dobrodošla
tudi kakšna pomoč.
Sicer pa nisem dal »brez
veze« naslov današnjemu za-
pisu iz kraja Zabukovica, da
je to »vas z zgodovino vele-
mesta«!
Prepričan sem, da se nisem
zmotil, kajti vse njihovo mi-
nulo in današnje delo pa že-
lje za prihodnje so še bolj bo-
gati, široki in velikopotezni,
kot je to bilo možno prikaza-
ti v današnjem zapisu. Zato
tudi konec današnjega zapi-
sa pomeni začetek pogostej-'
šega zahajanja in »javljanja«
iz Zabukovice, ki je sicer v
dolini temna, zgoraj pa svet-
la in čista, da te očara...
S fotoaparatom in besedo je
poskušal vse skupaj za vas
na papir »spraviti«
TONE VRABL
lUDNIŠKO
OBELEŽJE
v Zabukovici si kraja-
i prizadevajo, da bi del
stega, po čemer slovijo
to je rudnik - ohranili,
al ni veliko ostalo, saj
' vsaj zunanje objekte
>nišili. Vsaj delno bodo
>skušali to nadomestiti
skromno spominsko
'oščo. In prav je tako,
^jti takšno obeležje bi
ilo kraju tudi poseben,
fagocen pečat.
Ivan Grobelnik: »Treba bo
poleg ostalega najti tudi pro-
stor za odpadke, kajti zdaj
vsak vrže vse tja, kamor mu
paše!«
Kazimir Kelhar: »Samo na
prostoru Zabukovice imamo
pet spominskih obeležij, ki
nemo govorijo o tistem, kar
so padli prispevali za našo
svobodo.«
Nežka Ribič: »Včasih je bilo
praznovanje Dneva žena bolj
pristno, prijetno, domače,
brez visokih besed in boga-
tih daril.«
Rudi Krk: »Gasilci smo med
najdelavnejšimi v kraju in ni
je akcije, da ne bi bili zraven.
Mislim, da je tako tudi edino
prav.«
Oto Hlačar: »Mlaamci veli-
ko delamo, žal pa tistega ne
znamo .spraviti' na papir.
Zdaj si bomo dokončno ure-
dili še športno igrišče.«
Franc Krk: »Od konjev pre-
ko traktorja smo napredova-
li do gasilskega avtomobila.
Upam, da se bomo tudi dru-
gače dobro opremili za po-
moč v nesrečah.«
Ivan Potočnik: »Ljudje so
navajeni in pripravljeni dela-
ti in prav zaradi tega sem
prepričan, da je prav, da do-
bijo tudi kakšno ,zunanjo'
pomoč.«
Miro Petrove: »V kraju je
650 krajanov, v našem pla-
ninskem društvu pa je 1500
članov. Mislim, da to pove
vse.« Pa še res je!
V Zabukovici živi tudi 85-letna Mari-
ja Ocvirk, za katero vsi sogovorniki
niso našli dovolj lepih besed, tako jo
imajo radi zaradi njene prizadevnosti,
volje, šaljivosti, skrbnosti, pridnosti.
Je najstarejša članica krajevnega od-
bora ZZB NOV Griže iz Zabukovice,
aktivna na področju dela Rdečega kri-
ža in še vedno planinka. Kljub letom je
lani odšla peš na Gozdnik. »Veste, ti-
sti, ki se vozijo v hribe, so turisti, mi, ki
pa hodimo peš, smo pa ta pravi planin-
ci. Žal nas je vedno manj.« O Mariji
Ocvirk, čudoviti mami iz Zabukovice,
bomo še pisali, kajti danes je za njeno
bogato življenje in delo premalo pro-
stora. »Zdravi bodite in pridite!« so
bile njene besede ob odhodu in seveda
močan, iskren stisk roke. »Pokazala
vam bom tudi dokumente, imam veli-
ko za povedati,« so bile zadnje besede,
ki sem jih še ujel ob odhodu iz hiše
pod robom gozda, kjer stanuje vedra
'in prijetna Marija Ocvirk.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-8. marec 1979
v huda nesorazmerja vpeto (nič hudega sluteče) živinče: mar spet izguba.
KRATKE S
PLANINE
Na Planini bi radi uvedli
tudi lekarniško službo. Nov
zdravstveni dom beleži letno
okoli 16.000 zdravstvnih
uslug krajanom, po zdravila
pa morajo v oddaljenejše
kraje. Z lekarniško službo bi
radi na Planini rešili dva pro-
blema: prodajo zdravil v le-
karni za ljudi in posebno
prodajo zdravil za živino, saj
je območje Planine močno
živinorejsko razvito.
Posamezne vaške skupno-
sti v krajevni skupnosti Pla-
nina, bi rade v dogovoru z
veterinarsko službo organi-
zirale osemenjevalnice, saj
jih je na območju cele kra-
jevne skupnosti premalo.
PREMALO POSPEŠEVALCEV
(NE)POTREBNA RAZMERJA
Kdo pobira smetano in IíoIíIío?
Sedanje razmere na kme-
tijskem trgu nikakor niso
najbolj ugodne, da bi lahko
bile dovolj solidna podlaga
za načrtovanje naslednjega
srednjeročnega obdobja, so
ugotovili na nedavni seji
medzadružnega sveta za
celjsko območje. Za to go-
vore tudi cene, sprejete
pred kratkim, ki tudi niso
najbolj vzpodbudne in od-
pirajo vrsto vprašanj, sicer
res že znanih, pa zato nič
manj aktualnih.
Mnenje večine je namreč
bilo - podlaga za takšno
mnenje pa nedolgo tega iz-
delana študija kmetijskega
inštituta - da obstajajo zelo
očitni in jasni dokazi, kakš-
no naj bo razmerje med ceno
koruze in krmil ter živinorej-
skih proizvodov in ob tem
tudi, da je nujna sprememba
cen proizvodov. Takšno ra-
zmišljanje je potrebno (in tu-
di ukrepanje v tej smeri), saj
bo brez njega živinoreja za-
gotovo še naprej prinašala
rejcem izgubo.
Slišali smo tudi primerja-
vo razmer na farmi kmetij-
skega kombinata Žalec, ki
namerava povečati proiz-
vodnjo mleka (pri sedanji ce-
ni) kljub večji mlečnosti po
kravi za 1%, medtem ko bo-
do predvideni stroški letos
skočili kar za 34%.
Nemogoče razmerje je na
dlani in jasno je, da je 1%
zvišanja za ceno pri mleku
odločno premalo in da bi bi-
lo treba iskati rezerve pri
zmanjševanju stroškov re-
produkcijskega materiala.
Končno pa: tudi za rast cen
industrijskih izdelkov velja-
jo omejitve, ki so jih sprejeli
z zvezno in republiško reso-
lucijo.
Znova se je pokazalo, da je
tako na celjskem kot tudi
drugih območjih še vedno
premalo kmetijskih pospe-
ševalcev, saj kmetije s čeda-
lje intenzivnejšim urejeva-
njem (preusmerjanjem) svo-
jih gospodarstev ne najdejo
dovolj časa za strokovno
usposobitev. Da bi dobili več
kmetijskih pospeševalcev,
bomo morali začeti razmiš-
ljati o ustreznejšem nagraje-
vanju.
Tudi bi bilo dobro, da bi
bilo kmetu enkrat za vselej
jasno, koliko dobi za pride-
lek od cene, ki jo moramo
plačati v'trgovini in drugod
za jijegov trud, pa tudi živil-
ska industrija, trgovina in ne
nazadnje razni posredniki.
Pogled v statistiko o rasti
cen živil ne kaže tudi dejan-
ske rasti dohodkov kmetov.
In kot mnogokdaj je tudi
tokrat prišla do izraza ugoto-
vitev, da je širša povezava
kmetijstva na celjskem ob-
močju in v Sloveniji s trgovi-
no in predelavo še vedno
preskromna. Ob tem pa
kmetje izražajo nezaupanje
ali bolje rečeno strah, da bo
takšna, za njih sicer ustrezna
organizacija veliko stala,
vzdrževanja pa naj bi odtrga-
lo precejšen del sredstev. Z
različnimi dajatvami naj bi
njihov že tako odškrnjeni
dohodek postal še nekoliko
manjši, zato bo treba razmiš-
ljati tudi v tej smeri.
m. straSek
MLADI O KMETIJSTVU V
TRN A VI
Konferenca mladih v kmetijstvu pri žalskem Hmezadu,
OK ZSMS Žalec ter veterinarski zavod Celje so letos pripra-
vili v Trnavi področno kviz tekmovanje pod naslovom
»Mladi in kmetijstvo«. Tokrat se je prijavilo kar deset ekip
in sicer: Laško, Slovenske Konjice, Prevalje, Slovenj Gra-
dec, Polzela I., Polzela II., Šentjur, Šmarje, Trnava in Mo-
zirje.
V dvorani zadružnega doma so pred številnim občinstvom
odgovarjiiii na vprašanja iz poljedelstva, travništva, silira-
nja, živinoreje, sadjarstva, vidnogradništva, strojništva in
kmetijske zakonodaje. Vse ekipe so odgovarjale po sedem-
krat, seveda bolj ali manj uspešno. Največ znanja je poka-
zala ekipa iz Slovenskih Konjic, ki osvojila prvo mesto. Za
drugo in tretje mesto sta se potegovali ekipi iz Slovenj
Gradca in Šentjurja, ki sta imeli ob koncu tekmovanja
enako število točk. Po štirikratnem dodatnem vpraševanju
so imeli več sreče Slovenj graj čani ter zasedli drugo mesto.
Četrto mesto pa si delita ekipi Polzela II. in Laško. Kviz
tekmovanje je bilo dobro organizirano.
Na sliki ekipa Slovenskih Konjic, ki se je izkazala kot najbo-
lje pripravljena, ob sprejemu prve nagrade - 500 kg dušika.
Naročilnico za gnojilo jim izroča predstavnik tovarne dušič-
nih gnojil iz RUS.
TONE TAVCAR
KDO MORA
PLAČATI?
Člani šmarskega izvrš-
nega sveta so se na svoji
zadnji seji kar dobro uro
ubadali z vprašanjem ve-
terinarsko higienske služ-
be ali bolje rečeno, z
obravnavanjem odloka,
ki naj to službo pripelje v
normalna pota in še pose-
bej poskrbi za nemoten in
dobro organiziran odvoz
živalskih trupel.
Služba je menda do se-
daj delovala dobro in
prav zaradi tega naj bi tu-
di za vnaprej ostala v ob-
činskem središču. To ve-
lja poudariti že zaradi če-
dalje večjega obsega koo-
perantske reje prašičev in
goveje živine ter drugih
živali.
Veterinarji se bodo mo-
rali dobro organizirati že
zaradi zdravju škodljivih
posledic, ki nastajajo v
proizvodnji, porabi in
prometu z živalmi, suro-
vinami, proizvodi, krmili
in odpadki, tudi živalski-
mi odpadki. Predstavnik
izvršnega sveta je zlasti
poudaril, da bi morali
kmetje primere, ko imajo
opraviti z živalskimi tru-
pli, čimhitreje prijaviti
veterinarski službi, saj
gre morda navsezadnje
tudi za kužno bolezen.
Odvažanje živalskih
trupel je sicer v občini
urejeno: trupla gredo do
zbirališča v Lahovni pri
Celju, vendar pa obstaja v
šmćirski veterinarski služ-
bi še vrsta vprašanj, ki jih
niso uspeli rešiti niti na
zadnji seji izvršnega sve-
ta.
KORUZA IMA MNOGO CEN
Nove cene, objavljene v februarju, ne bodo spodbu-
jale živinorejcev k pitanju živine in reji molznic. Tako
so opozarjali na vseh sejah medzadružnih svetov. Ne-
kateri predlogi za uskladitev cen pa so bili premalo
pretehtani, saj so temeljili le na ceni koruze, okrog 5
din za kilogram. Dejanske cene pa so v raznih krajih
države zelo različne.
Iz kmetijske oddaje televizije Zagreb smo zvedeli, da
so kmetje začeli prodajati koruzo, ki jim plesni. Odku-
povalci jo posuše v sušilnicah. Kmetom plačajo za
tako, ki ima od 15 do 50% poškodovanih zrn 1,80 do
2,60 din za kg, za boljšo, ki ima le 2% poškodovanih
zrn, lahko pa okrog 30% vlage, pa 3 din. V nekaterih
krajih Hrvatske je kmetje veliko prodajo. Kmetijski
strokovnjaki pa menijo, da bodo zaradi tega imeli v
drugi polovici leta manj dopitane živine. Ne ve se tudi,
kakšna bo cena suhe koruze poleti.
V skupnosti za načrtno in poslovno sodelovanje
agrokompleksa Vojvodine so se konec januarja dogo-
vorili, da bodo neposušeno koruzno zrnje odkupovali
od kmetov po 2,90 din kg. Kršilce dogovora bodo
kaznovali tako, da jih ne bodo upoštevali pri delitvi
uvožene koruze.
Živinorejci očitajo nekaterim mešalnicam krmil, da
so imele lani previsoke dohodke prav zaradi tako ra-
zličnih cen koruze, vtem ko so bila krmila za takratne
cene pitane živine in mleka predraga. Enako so še zdaj.
Različne cene koruze opozarjajo, da bodo tudi naši
živinorejci morali take razmere bolj upoštevati in ne le
računati s tisto ceno, ki se oblikuje na blagovni borzi v
Novem Sadu. Sicer ne vedo, kje naj iščejo koruzo po
nižji ceni. Kmetijske organizacije, ki jo odkupujejo od
kmetov, zahtevajo zanjo, če jo prodajo naprej, tako
ceno, kot je v Novem Sadu. Ne marajo pa, da bi k
»njihovim kmetom« prišli po koruzo kupci od drugod.
Načrtovalci kmetijske proizvodnje v Vojvodini pra-
vijo, da bo letošnja setev koruze odvisna ne le od cene,
temveč tudi od sklepanja pogodb porabnikov koruze s
pridelovalci, da bodo imeli zagotovljene kupce. Nasvet
bi bil zelo dober, če bi se lahko zmenili tudi za ustrezno
ceno. Tržna cena na novosadski borzi ob prevzemu
koruze ne more biti sprejemljiva. Kakšna torej? Taka,
kot so jo pri medrepubliškem dogovoru upoštevali za
določitev cen pitane živine - 2,70 din za kg? Ali v
agrokompleksu Vojvodine dogovorjena cena za seda-
nji odkup? Ali taka, kot jo nekateri pridelovalci predla-
gajo že dalj časa, namreč enaka varstveni ceni mehke
pšenice, ki je zdaj 3 din za kg?
Živinorejci bi bili gotovo zadovoljni s katerokoli teh
cen, čeprav je med njimi nekaj razlike. Toda kdo bo
pripravljen skleniti tako pogodbo? Nekaj pa je gotovo:
svoji živini ne bodo mogli privoščiti koruze po 5 din
kg, ker jim za take pitance ne bo nihče plačal dovolj
visoke cene.
JOŽE PETEK
VOJKO RIZMAL
UUBITEU TONOV
V Žalcu razvijajo barvne slike. Pomembna pridobitev.
Nasproti samopostrežne
trgovine v Žalcu so odprli
fotolaboratorij za izdelavo
barvnih fotografij, ki bo v
veliko pomoč fotografom-
amaterjem. Najsodobnejši
stroji so porok za dobro
kvaliteto slik in če drugega
ne, ne bomo zapravljali de-
viz in nosili filme razvijati
čez mejo. Žalsko novo pri-
dobitev so toplo sprejeli.
Je že tako, da gre vse svojo
pot naprej. Se pred leti je bil
fotografski aparat nekakšen
pojem, ker si ga pač ni mogel
vsakdo privoščiti. Danes je
tudi pri nas mogoče dobiti
fotoaparate najbolj znanih
tovarn, tehnično izredno iz-
popolnjene. In vse več nas je
takšnih, ki se s črno-belo fo-
tografijo ne zadovoljimo več.
Večina ljudi danes slika v
barvah. Roko na srce - čisto
drugačen odnos ima človek
do fotografije v barvah. No-
bena skrivnost ni, da je veči-
na nosila barvne filme razvi-
jat v Avstrijo in celo Italijo,
kjer so vsaj glede tega malce
pred nami. Pred dnevi pa je
svoj fotolaboratorij za razvi-
janje barvnih filmov v Žalcu
odprl Vojko Rizmal.
O pomembnosti takšne
pridobitve niti ni, da bi pose-
bej pisali. Ce drugega ne, pri-
hranjena nam bo pot izven
meja naše domovine. Ali pa
čakanje na pošto, pa še devi-
ze je bilo treba imeti.
Prvo, kar vsakogar zanima
je seveda, kakšna je kvaliteta
slik, ki jih izdeluje Vojko Ri-
zmal. Sam pravi, da glede te-
ga ni treba imeti skrbi, saj je
nabavil najmodernejše stro-
je za izdelavo barvnih foto-
grafij. Iz Amerike in Velike
Britanije.
Zaenkrat je treba na slike
počakati kakšnih deset dni,
ker ljudje pač še ne vedo za
njegovo obrt, nasproti samo-
postrežne trgovine v Žalcu, v
isti zgradbi kot je tudi ke-
mična čistilnica. Sicer pa iz-
deluje vse formate slik. Tudi
v sami občini so ga lepo
sprejeli, precej pa so mu v
pripravah pomagali načelnik
oddelka za gospodarstvo pri
SO Žalec Jože Cerovšek, pa
Sejla Medvešček in Miran
Vovk. V naslednjih dneh se
bo povezal tudi z veleblagov-
nico T, kjer bodo sprejemali
naročila, tako da Celjanom
ne bo treba prav zaradi tega
v Žalec.
Kakorkoli že, laboratorij
bo v veliko pomoč fotograf-
skim amaterjem, pa tudi ne-
katerim delovnim organiza-
cijam in drugim.
ét. 9 - 8. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 15
TOZD TTG ENOTA CELJE
DOBRO SO
ßOSPODARIU
Hkrati tudi povečana prizadevanja za temeljitejše
uveljavljanje zakona o združenem delu in samoupravnega
dela sploh
ste že bili v celjski Ko-
lodvorski restavraciji
ali Golding baru? Pa pri
kiosku ob avtobusni po-
staji? Ste že kupili krom-
pirčke na Titovem trgu?
Ste v poslopju železniške
postaje v Celju že kupili
železniško vozovnico, pa
avtobusno ali avionsko
karto? Se spomnite od-
ličnih kranjskih klobas
v Zidanem mostu na po-
staji? Ste že spili kavico
v bifeju na postaji v Sev-
nici, Litiji ali v Dobovi?
Ste že bili v Pirševem
domu nad Mislinjo ali v
bifeju v Avto Celje na
Ipavčevi, ko ste čakali
na popravilo svojega av-
tomobila? Če ste ali če še
niste, pa prav gotovo ne
veste, da vse to spada v
TTG TOZD CELJE, ki
deluje v okviru delovne
organizacije, ki se ime-
nuje Podjetje za turizem,
transport in gostinstvo
Ljubljana, vse skupaj pa
sodi v SOZD Železniške-
ga gospodarstva.
Danes bo tekla beseda
o celjskem tozdu, ki ima
tri poslovne enote, ki go-
jijo dve osnovni dejavno-
sti: gostinstvo,kamor so-
di klasična družbena pre-
hrana ter kioski in turi-
zem, ki zajema takoime-
novano šaltersko službo
in turistično prodajo. V
tozdu združuje delo 155
delavcev, ki opravljajo v
večini dvoizmensko delo,
ponekod pa tudi troi-
zmensko. Tozd je bila for-
mirana 1974 leta in še da-
nes ni povsem organiza-
cijsko in samoupravno
zaključena. V obdobju
1977/78 se je enota Atom-
ske toplice tudi izdvojila
in postala svoja temeljna
organizacija združenega
dela. To je najbolj skopa
osebna izkaznica TOZD
TTG Celje, naše današnje
pisanje pa ima namen ob
času zaključnih računov
in gospodarjenja nekoli-
ko obširneje posvetiti go-
spodarjenju in vsemu ti-
stemu, ki sodi zraven, ozi-
roma v bistvo dobrega
gospodarjonja in medse-
bojnih odnosov, torej kre-
pitve samoupravnih pra-
vic in dolžnosti in izvaja-
nja zakona o združenem
delu.
JE KOLODVORSKA
RESTAVRACIJA
SAMO ZA TISTE S
KOVČKI?
Nikakor ne in zato ima
celjska še poseben polo-
žaj in družbeno vlogo.
Glede na njeno lokacijo
in na v!ogo celotne posta-
je v Celju, so njeni gostje
zelo raznoliki. Vanjo se
res ni vlagalo nekaj let,
zato je oprema danes za-
starela, je dejal šef po-
slovne enote KR SiME
DEBELIC. Kolodvorska
restavracija zaposluje 90
delavcev in 27 učencev v
gospodarstvu, lansko leto
pa so realizirali 43,000.000
dinarjev. V doslej obsto-
ječih pogojih dela kaj več
tudi ne bi mogli storiti. Iz
sedanjih dveh kuhinj bi
radi zgradili eno central-
no, s čemer bi povečali
proizvodnjo za 40 odstot-
kov. Celjska kolodvorska
restavracija prispeva po-
memben delež k potre-
bam družbene prehrane
Celja in se po tem razliku-
je od tipičnih kolodvor-
skih restavracij v manjših
mestih, ki so na voljo de-
jansko samo tistim, ki po-
tujejo. Radi bi tudi poso-
dili obstoječe restavracij-
ske prostore in dokončno
razbili negativen prizvok
»kolodvorskega«.
ZIDANI MOST JE
RES KRIŽPOTJE
Se načrti gospodarjenja
z realno sliko izvedenega,
oziroma bolje rečeno pre-
seženega načrta so se
močno razšli. Kolodvor-
sko restavracijo v Zida-
nem mostu vodi MARI-
CA DREMELJ. Lani so
ustvarili 13,000.000 dinar-
jev, kar je nad vsemi pri-
čakovanji, kljub temu, da
delajo v zelo slabih delov-
nih pogojih. Vse je staro,
med najstarejše objekte,
oziroma prostore sodi
ravno sama restavracija
na železniški postaji v Zi-
danem mostu, kjer bi lah-
ko ilustrativno in malce
hudomušno rekli, da so
vlaki dobili električne lo-
komotive, šank v resta-
vraciji pa je ostal kot sim-
bol prihoda tako imeno-
vane južne železnice, to-
rej predstavnik časov Ma-
rije Terezije, oziroma
Franca Jožefa.
V poslovni enoti Zidani
most, bi radi še hitreje
stopili na pot napredka.
Lanskoletni gospodarski
rezultat jim je vliv upa-
nja, obenem pa potrdil
pravilnost njihove usme-
ritve. Na vsak način bi ra-
di posodobili restavracijo
v Zidanem mostu in bife
v Dobovi. Tam nekaj let
ni bilo na postaji nobenih
gostinskih uslug in so za-
to postavili kar kiosk, ki
pa danes ne zadošča več
tistim potrebam, ki se ka-
žejo iz leta v leto, v tem
kraju, kjer so daljši po-
stanki vlakov, ker se me-
.njavajo slovenski in hrva-
ški železničarji. V Dobovi
so dosegli prodajo ob vla-
ku, radi pa bi nudili pot-
nikom še več. V Zidanem
mostu so sicer napeljali
centralno kurjavo, druge
stvari še čakajo. Tarejo
jih tudi Kadrovski pro-
blemi, vendar so v po-
slovni enoti Zidani most
optimisti, saj kolektiv je
dober in računajo, da bo
letošnje leto tudi moralo
biti tako uspešno kot lan-
sko, ko so presegli vsa
pričakovanja.
PRODAJNO
INFORMATIVNI
TURISTIČNI
CENTER
To je cilj sedanje turi-
stične poslovalnice, ki jo
vodi JOŽE HOHKRAUT.
V njej je zaposlenih 16 de-
lavcev, dejavnost pa je
dokaj razvejana. Skrbijo
za prevoz potnikov po že-
leznici in za druge prevo-
ze (avtobusi, letala in dru-
go), načrtujejo letovanja
in izlete, posredujejo pri
nabavi potnih listov, ima-
jo menjalnico ter blagaj-
no za železniški promet.
To je edini primer v Slo-
veniji, da turistična po-
slovalnica TTG prodaja
karte za železniški pro-
met v celoti. Delovni po-
goji niso rožnati. Pri-
manjkuje jim prostora in
ljudi. Imajo neprekinjen
delovni čas, zaposlene so
večinoma ženske, torej
matere z otroci. Upošte-
vati moramo tudi to, da se
je celotna turistična po-
slovalnica v bistvu razvila
iz preproste šalterske
službe. Zato imajo za svoj
razvoj predvidene večje
načrte.
V mislih imajo dvoje:
zadovoljevati potrebe sa-
me železnice in Celja ter
njegove okolice. Zato na-
črtujejo prodajno turistič-
ni center, ki bi lahko po-
nujal tako imenovani
dnevni migraciji vse, kar
rabi potnik na poti in obi-
skovalec Celja. Zato bi or-
ganizirali tudi prevoze v
hotele, organizirali izlete
in druge storitve, vključ-
no z rent a car službo. Ra-
di bi tudi močneje prodrli
v krajevne skupnosti in
uvedli nov način dela, ta-
ko da bi krajani lahko v
svojih krajevnih centrih
(ne samo v Celju) kupova-
li in rezervirali vozovnice,
se prijavljali za izlete in
druga potovanja. Skrat-
ka, načrtov je veliko in bo
kazalo o tem pisati še poz-
neje in podrobneje. Naj
omenimo za sedaj le to,
da bodo morali v turistič-
ni poslovalnici še urediti
dohodkovne oc^pose z že-
leznico, saj jim sedaj pro-
dajajo karte na vseh bla-
gajnah le za neko provizi-
jo, to pa nikakor ni v skla-
du z zakonom o združe-
nem delu.
Tako smo prišli do no-
vega poglavja, ki je v delu
tozd TTG Celje dokaj ob-
RAZBIJANJE
TRADICIJE
CENTRALIZMA
NEKDANJE
DRŽAVNE SLUŽBE
S formiranjem tozda, so
se v njem pojavile mnoge
stvari, ki so še izraziteje
pokazale na razvoj med-
sebojnih odnosov, oziro-
ma na obstoj določene
miselnosti, ki izvira iz
dolgoletne tradicije, ko je
centralistična uprava re-
ševala vse naloge v zvezi z
delom in gospodarje-
njem. Današnje nove sa-
moupravne oblike dela in
življenja v tozdu ali de-
lovni organizaciji so po-
vsem druge in prvi, ki se
morajo boriti za spremi-
njanje starega, so komu-
nisti. V TTG Celje jih je
17, kar pomeni 14 odstot-
kov od zaposlenih. Sekre-
tar OO ZK je JOŽE POZ-
NlC, ki je dejal, da je čuti-
ti še prešibko prisotnost
sindikata in partije pri
uveljavljanju interesov
delavcev. Upoštevati je
treba strukturo zaposle-
nih, kjer je veliko takih z
nizko izobrazbo, brez
kvalifikacije, veliko je vo-
začev (50 > in mater z otro-
ci. Tudi partija sama ni
delala kot bi morala, zato
je prišlo do zamenjave
vodstva. Zdaj skušajo za-
gotavljati dosledno izva-
janje zakona o združenem
delu. Dosegli so, da je de-
lavski svet sprejel sklep,
da ne sme direktor ali ra-
čunovodja ničesar nare-
diti po svoji volji, kadar
gre za pomembne odloči-
tve, ali kadar gre za odre-
janje vsote denarja za
skupne službe. Z njimi še
niso urejeni dohodkovni
odnosi in bi jim na njiho-
ve zahteve lahko plačeva-
li marsikaj, ne da bi vede-
li, kaj delajo za njih in ko-
liko je to delo vredno. Za-
to brez samoupravnega
sporazuma ne bodo dajali
nič na pamet. Delajo na
oživljanju novega, saj so
enega že imeli, je bil slabo
pripravljen in ni bil spre-
jet. Velik poudarek dajejo
v organizaciji ZK izobra-
ževanju, oživljajo pa tudi
delo samoupravnih de-
lovnih skupin, kajti zara-
di deljenega delovnega
časa težko vsklajujejo vse
časovne termine in je de-
lo v manjših skupinah tu-
di učinkovitejše.
RENESANSA
DELAVSKEGA
SVETA
Vodi ga EMIL PRAZ-
NIK. Sele v zadnjem času
dela delavski svet tako,
kot bi moral vedno, so de-
jali v pogovoru delavci
TTG Celje. Njegov pro-
gram je sicer v skladu z
delom strokovnih služb,
pri sestavljanju programa
sodeluje tudi tajnik sa-
moupravnih organov. Ta-
ko dela že eno leto in vi-
deti je, da je vse njegovo
delo usmerjeno v nekakš-
no kompletno samou-
pravno sanacijo celega
tozda. Sanacijo v smislu
angažiranja resničnih sa-
moupravnih sil, na kon-
kretno odločanje o razvo-
ju in rezultatih dela, da
delavski svet ni samo na
papirju. Samo za ilustra-
cijo omenimo, da več let
nazaj niso kupili za delav-
ce celjskega tozda niti
enega stanovanja, v zad-
njih dveh letih pa kar
šest.
ZDAJ DVE
ORGANIZACIJI
SINDIKATA, RABILI
BI KONFERENCO
Sedanji dve organizaci-
ji, ena je v Celju in druga
v Zidanem mostu delata
vsaka zase. Nujno bi rabi-
li konferenco za združe-
vanje skupnih interesov,
ki se vežejo na razvoj ce-
lotnega tozda. Delovni in
življenjski pogoji delav-
cev so zelo pomembni.
Prej smo zapisali, da so
domala v vseh enotah sla-
bi delovni pogoji, da je
prostorska stiska, obse-
žen delovni čas, kjer je
ponekod tudi nočno delo,
velik odstotek zaposlenih
žena, itd. Tudi sindikat
vodi sedaj bitko za ureja-
nje odnosov s skupnimi
službami.
V celoten sklop priza-
devanj za temelj itejšo sa-
moupravno podobo toz-
da, sodi nedvomno tudi
aktivnost samoupravne
delavske kontrole, ki ji v
TTG Celje predseduje
TATJANA KOSIR. Po
njenih besedah samou-
pravna delavska kontrola
deluje v mejah možnosti.
Se sicer ne izgublja v po-
drobnostih povsem te-
hnične ali administrativ-
ne narave, ampak skrbi
za »globalno« samou-
pravno izvajanje samou-
pravnih aktov in vsega,
kar vpliva na samouprav-
ni razvoj dela in življenja
v tozdu in je v sorazmerju
z aktivnostjo novih sil v
tozdu, ki si prizadevajo
zagotoviti čimvečji druž-
benoekonomski in sa-
moupravni razvoj.
ODLIČNI REZULTATI
LANSKEGA LETA
Za konec še direktor
tozda MILAN GERŽELJ
z najosnovnejšimi podat-
ki o podobi lanskoletnega
gospodarjenja. Ustvarili
so 5,4 milijarde prometa
ali na delavca 12% več od
predlanskega leta. Priho-
dek je bil večji za 8%, do-
hodek na delavca pa za
19%. Zaloge so zmanjšali
za dvakrat, neplačano
realizacijo pa kar za de-
setkrat. Poprečni osebni
dohodek je bila v letu
4.886,00 dinarjev, lansko
leto pa 6.686,00 dinarjev.
V tozdu so lansko leto na-
menili za individualne
kredite 250.000 dinarjev,
najnižji osebni dohodek
je bil 3.953,00 din, najvišji
pa 11.148,00 dinarjev.
Amortizacije so ustvarili
za 950.000 din, za sklade
jim je ostalo 4,725.000 di-
narjev. Samo v poslov-
nem skladu imajo 40%
več kot prej. Razmerje
med skladi in osebnimi
dohodki je 25 : 75.
Vsi ti uspehi so rezultat
prizadevanj celega kolek-
tiva. Upoštevati je treba
težke delovne pogoje, ve-
liko migracijo delavcev.
izobrazbeno strukturo, ki
je dokaj neugodna, velika
fluktuacija in visok od-
stotek bolniške. Vendar
jim vse to ne jemlje pogu-
ma. Letošnje leto so si za-
stavili smel načrt. Plan
naj bi povečali za 18% z
racionalizacijo dela od
nabave, proizvodnje in
kvalitetnejše ponudbe.
Izdelali so tudi akcijski
program, ki v podrobno-
sti predvideva naloge. V
skupnem planu je sicer
zapisano kaj mora biti na-
rejeno v tem letu, z akcij-
skim programom pa bi
radi opredelili kako bo to
narejeno in kdo bo to de-
lal. Gre torej za nekakšno
demokratizacijo nalog.
To delo bo tudi tromeseč-
no preverjal koordinacij-
ski odbor za boljše gospo-
darjenje. Skratka, v TTG
Celje so v načrtih smeli,
ker so jim dosedanji re-
zultati dela vlivali upanje
na razvoj, ki naj bi dal re-
zultate zadoščenja za elo
in razvoj novih odnosov v
kolektivu, ki je že doka-
zal, da marsikaj zmore.
Milan Gerželj, direktor TOZD TTG Celje, Sime Debelič, šef poslovne enote Kolodvorska restavracija Celje, Marica Dremelj, šef
poslovne enote Kolodvorska restavracija Zidani most, Jože Hohkraut, šef turistične poslovalnice, Jože Poznič, sekretar OO ZK, Emil
Praznik, predsednik delavskega sveta in sindikalne organizacije v Celju, Tatjana Košir, predsednica samoupravne delavske kontrole in
Vlado Pešec, predsednik OO sindikata v Zidanem mostu
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-8. marec 1979
ét. 9 - 8. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 17
ŠENTJUR
NA NAJBOLJŠI POTI
Velik uspeh moškega pevskega zbora
Zadnje dvoletno obdobje
je v tridesetletnici obstoja
moškega pevskega zbora v
Šentjurju gotovo najaktiv-
nejše in najuspešnejše.
Ko je predsednik Jaka
Tanšek nanizal zborovo de-
javnost, je dejal, da je obse-
gala 11 samostojnih koncer-
tov, 7 pevskih revij in tekmo-
vanj, 11 proslav, 8 različnih
kulturnih prireditev in 8 po-
grebov.
Iz seštevka javnih nasto-
pov kaže predvsem opozoriti
na gostovanje v Szegedu v
sosednji Madžarski in na-
stop v pobrateni Užički Po-
žegi v SR Srbiji. Ta nastopa
sta imela tudi povratni uči-
nek, saj je bil šentjurski zbor
gostitelj zbora Erkel Ferenc
iz Szegeda in mešane kultur-
ne skupine Petar Lekovič iz
Požege.
Zborovodja Edi Goršič, ki
dirigira zboru že polnih de-
set let, je prav lani dosegel z
zborom največji uspeh. Na
republiški reviji v Mariboru
je zbor osvojil bronasto pla-
keto mesta ob Dravi.
Zbor ima 47 pevcev, kate-
rih povprečna starost je 36
let. V zadnjem času ima ne-
kaj težav z basovsko zased-
bo, problemi pa so nastali tu-
di s prostorom za vaje, saj je
število pevcev že tolikšno,
da učilnica v glasbeni šoli ni
več zadostovala. Zato se je
zbor preselil v prenovljeno
dvorano gasilskega doma.
Zbor je na najboljši poti,
da doseže še boljše uspehe.
Sicer pa prav zdaj navezuje
stike s prosvetnim društvom
Danica v sv. Primožu v Po-
djuni na Koroškem. Računa-
jo, da bodo šentjurski pevci
odšli na gostovanje že to po-
mlad, seveda pa bodo koro-
ški pevci zapeli tudi v Šent-
jurju.
E. RECNIK
KULTURNO DRUŠTVO »ŠMIHEL« V BRASLOVČAH
VISOŠKA KRONIKA
Spodbudni stiki z zamejskimi Slovenci
Pretekla nedelja je bila v
Braslovčah v znamenju po-
bratenja, prijateljstva in so-
delovanja s Koroškim kul-
turnim društvom iz Smihela.
Sodelovanje med-tem druš-
tvom in društvom v Braslov-
čah traja kratek čas, prvič so
se srečali pred mesecem dni,
ko so Braslovčani gostovali
v Smihelu z »Vdovo Rošljin-
ko« in moškim pevskim zbo-
rom. Že takrat so se domeni-
li za povratni obisk. Člani
šmihelskega društva so se
predstavili Braslovčanom s
Tavčarjevo »Visoško kro-
niko«.
Ob obisku so bili naši za-
mejski Slovenci deležni pri-
srčnega sprejema, ki so jim
ga pripravili člani Kulturne-
ga društva Braslovče z osta-'
limi družbenopolitičnimi or-
ganizacijami. Z navduše-
njem je njihovo predstavitev
Visoške kronike sprejelo tu-
di braslovško občinstvo. Ob
tej priložnosti je nastopil tu-
di moški pevski zbor Bra-
-slovče pod vodstvom Ivana
Marovta. Po predstavi je bilo
srečanje, na katerem so tako
gostje kot gostitelji izrazili
željo po še tesnejšem sodelo-
vanju.
Iz razgovora, ki smo ga na-
vezali z Anico Brišnik, ki je
nosilec kulturnega življenja
v Braslovčah, smo o nastan-
ku tega sodelovanja izluščili
tole: »Prosvetno društvo
Braslovče si je že dolgo žele-
lo navezati stike s kakim so-
rodnim zamejskim druš-
tvom. Pred nedavnim se mi
je ponudila priložnost, da
sem z enim od znancev lah-
ko šla v Avstrijo. Vozili smo
se od vasi do vasi tar spraše-
vali po slovenskih kulturnih
društvih. V Pliberku so nas
napotili v Smihel in rezultat
tega prvega srečanja vam je
znan.«
Predsednik kulturnega
društva Smihel pa nam je o
sodelovanju in delu društva
povedal takole: »Sodelova-
nje z braslovškim prosvet-
nim društvom nam je v veli-
ko veselje, saj nam je bil nji-
hov obisk pri nas lep kultur-
ni dogodek in spoznanje, da
slovenska beseda pri nas na-
pravi dober vtis. Z delova-
njem naših društev pa je ta-
ko: zaživijo, nekaj časa do-
bro delajo, potem dejavnost
nekako zamre, dokler po-
novno ne začne delovati z
novo močjo. Seveda imamo
nekaj težav tudi z jezikom,
saj obiskujejo mladi v glav-
nem nemške šole in torej
knjižne slovenščine nimajo
priložnosti dobro spoznati.
Po drugi strani pa tudi pri
nas poznamo problem pre-
majhne aktivnosti, saj je bolj
udobno sesti pred televizor
kot pa se aktivno ukvarjati s
pripravami raznih priredi-
tev.«
T. TAVČAR
Lestvico zabavnih melodij vam po-
klanja KONUS TOZD BLAGOVNA
HIŠA CELJE s prodajalnami v Celju,
Rogaški Slatini in Slovenskih Konji-
cah
LESTVICA
ZABAVNIH
MELODIJ:
1.	MEXICAN GIRL - SMOKIE
2.	ANA - SREBRNA KRILA
3.	IF I SING YOU A LOVE SONG
4.	SUMMER NIGHTS - JOHN TRA-
VOLTA in OLIVIA NEWTON JOHN
5.	POGUM-PRIZMA
KUPON
za lestvico zabavnih melodij
Glasujem za pesem .................................
izvajalec ....................................................
Ime, priimek, naslov...............................
Plošče in kasete melodij, ki ste jih
izbrali, so vam na voljo v prodajnih
enotah KOVINOTEHNA - TOZD TE-
HNIČNA TRGOVINA Celje.
LESTVICA
DOMAČIH
MELODIJ:
1.	NA POTI DOMOV - TERGLAV
2.	NA PLESU - KREŽE
3.	DVAJSET LET S HARMONIKO -
ŠTIRJE KOVAČI
1 po klanCku gor, po KLANC-
KU DOL - AVSENIK
5. KRKA SANJAVA - SLAK
KUPON
za lestvico domačih melodij
Slasujem za pesem .................................
izvajalec ....................................................
[me, priimek, naslov...............................
Nagrajenca: Alojz Kvas, Trnovlje 10 a, Celje
Milan štebe, Solčava 47
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje
Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15,
lestvica zabavnih melodij pa vsako soboto ob 17.45.
Vsakič nagrada mala plošča._
JANKO KAČ:
шпимт
PRVI DEL
Mirno je sopla vsa dolina ob Savinji v žgoči pripeki pasjih
dni. Brez veka se je povešala mlada otava kakor puh komaj
izleglih piščancev in je medlela ajda po njivah. Krompirje
že odcvetel, le fižol je še pocvital po preklah in so košate
sončnice zrle z velikimi rumenimi očmi kakor zamaknjene
v sonce. Zelenih kmeljnikov visoke butare so bile vse oblo-
žene z bledim cvetjem. Težke veje po sadovnjakih so se
šibile prav do tal. Z brajd so bingljali še raztreseni grozdi
žlahtni ne. Bahato razkoračeni kozolci so bili nabiti rume-
nega ječmena, blede rži in rdeče pšenice. Raz svislije dišalo
po senu.
Pred šumečim čebelnjakom je sedel v senci košate črnice
gospodar ponosne kmetije, Matija Kolenc. Ves je bil v
senci, le noge je iztegnil na sonce, da mu toplota iz njih
izpije protin in starost.
"Hlače so vroče, kar čudo, da se ne kadi od njih'<, sije šel
devetdesetletnik s tresočo se grčasto toko po kolenih.
"Noge pa, kakor da niso iz mesa. Prej se bo ogrel ledeni
cçelj na svečnico kakor moje noge v julijski pripeki. »Zor,
oča, zo:* mi je rekel še pozimi žalski doktor Miško. Prav
ima. Kako bi tudi ne imel, ko že vsaka baba ve, da me bo
stisnilo... Nikogar ni več, kije videl šibo božjo Napoljona.
Jaz sem ga videl. Voda je bila odnesla takrat grobeljski
brod, mlin in mlinarja. Voda je hujša kot ogenj, še mogoč-
nega cesarja je ustavila, da je moral prenočiti na naši pošti.
Ko ga je pozdravil oče in so se srečale njune oči - oba sta
imela jeklenosive, - je rekel cesar, kakor je mnogokrat
ponavljal moj oče: »In om ziperb!* (Un homme superbe:
Ponosen človek). Kolenci smo bili vedno rod puntarjev.
Deda Tomaža je ubil celjski krvolok Friderik, ker je razdejal
s svojimi hlapci prebolsko graščino. Bili so ravni možje in
so umrli ponosne smrti. Jaz, zadnji njihov potomec, pa
zorim v betežno starost kakor baba in grejem na soncu
protin. Sin Tona - kakor da ga ni! Pišemo 1892. leto in je o
svetem Antonu Padovanskem izpolnil štirideseto. Posta-
ven fant je, pa se ne oženi, čeprav je bil že na dvajsetih
svatbah starešina. Kar furenga in furenga! Deklet je dosti
ob cestah, ki rada gledajo mojega Tona. Tice so, tice... Da
se le ne bi kje opekel!«
V premišljevanje zatopljen ni opazil, da je senca prišla že
čez noge. Ko so se pa tudi hlače ohladile v senci in je
zapihalo mrzlo po nogah, se je vzdramil, vstal in pomaknil
stol spet na rob sence. Pri tem mu je ušlo oko preko vrta
proti gmajni, kjer so ob Šketovem studencu prale perice,
pripogibajoč se nad kamenite perivnike, da so se ostro
odražala krepka, ožgana meča od beli spodnjic.
»Kovačeva Micika ima najlepša!« se je zasačil Matija pri
čudni mislil, ne pa na ženske. Za Tona bi pa bila... Kako da
ga le tako dolgo ni iz Celja?« seje ozrl po poti pod bregom,
koder bi moral priti sin.
Ostro starčevo oko je tedajci obviselo na temni senci, ki
se je izvila izmed grmovja gmajnje pri spodnji brvi periš-
nice:
»Kako pa, da je napravil tak ovinek? Zaradi peric?...
Hudi so babji jeziki, zares. Pa kaj hočejo Tonu? Da bi ne
bila kakšna ženska vmes? Jezik i nemarni!« se je razsrdil
starec brez pravega vzroka, pograbil palico in stol ter oddr-
sal v hišo povedat ženi Poloni, naj pripravi malico za sina.
II.
Prav čudna reč je človeški pogled. Človek gleda, kako bi
se potuhnil in zlezel skrivaj za hrbtom ljudi, ki bi jih nerad
opozoril nase. Pa je, kakor bi na glas vpil in trobil: »Le sem
poglejte! Tukaj sem jaz, ki bi se vam rad prikupil!« Še pri
živalih je tako. Mesar je imel dva silno huda psa. Sosedov
Venek je hodil mimo v šolo in se ju je silno bal, ker sta
ve^no renčala nanj. Pa mu je rekel oče: »Ko greš mimo
njiju, ne glej tja, temveč v stran in ne bosta te opazila!«
Cenek seje ravnal tako in je imel posihmal vedno mir pred
psoma.
Le nekaj korakov je še delilo Tona od gostega hmeljnika.
Zagorel rdečeličen možak sivih oči in ostrega nosu, pod
katerim so se košatile močne kostanjeve ruse. Tak je bil
Tona Pazno je gledal perice, ki so se nagibale nad perišnico
s hrbti proti njemu.
»Ukanem jih jezičnice!« se je že razveselil Tona v svojem
hudo obloženem srcu in pospešil zadnje korake proti var-
nemu zatišju hmeljnika, ko se se kakor na povelje vse
perice zravnale in ozrle naravnost vanj.
Vsa kri je planila Tonu v lice, da je ves jezen revsknil:
»Preklete babe! Kakor lovski psi te zavohajo!« In je utonil
za hmeljevim zelenjem.
Fidelčka, drobno in suho ženšče, bajtarica, ki je praia na
spodnjem perišču, se je zasmejala, da je pokazala brezzobno
čeljust: »He, he, tak je le res!« In je škodoželjno pogledala
Kovačevo Miciko.
Brez ogledov in brez oklicev so ljudje določili Miciko
Tonu za nevesto. Saj tudi pri nas kakor v Indiji starši sparijo
prav zgodaj svoje prvorojence: grunt h gruntu ali vsaj denar
h gruntu.
Globoko se je sklonila Micika čez perivnik, pomočila
hodno očetovo srajco daleč v rečišče in pričela biti z njo ob
kamen, kakor da bije po umazanih brezzobih Fidelčkinih
čeljustih.
»Z Balantovo kuharico in s Tonom misliš« je prinesla
Fidelčki v mlin Štefanova Jerka, ki je slišala sicer že nekaj
govoriti, a ni vedela nič natančnega.
»Pa še manda ja nima, še menda ja ni... », je hitela vpraše-
vati ribjeoka Kompoštela, fečkaje s pražnimi rokavci po
perivniku.
»Me pa še nismo nič vedele!« so se čudile ostale perice.
»Saj Kolenčeva mama tudi še niso nič vedeli«, je važno
razlagala Fidelčka. »Davi sem šla v cerkev, pa so stali
Kolenčeva mama na pragu. »Dobro jutro, mama«, sem re-
kla. »Lep dan bo,« sem rekla. »Menda bo«, so odgovorih.
»Za mlačev smo pripravili pa je moral Tona neutegoma v
Celje...«
»Aha, zavoljo Balantove«, mi je naenkrat ušlo.
»Kaj, zavoljo Balantove?« je hlastnila ona kakor riba za
trnkom.
»Kaj, da res nič ne veste?« sem se začudila.
»Ti se čudiš? Saj vendar veš, da so domači zadnji, ki kaj
izvedo, najzadnja pa mati. Kaj veš, za božjo voljo?« so silili
Kolenčeva mama v mene. Kar v kuhinjo so me vlekli in
postavili predme skodelico dišeče kave in kos požinjavke.
Kaj sem hotela, povedati sem jim morala, da Balantova
kuharica že ziblje. »S kom?« me je Kolenka potresla z
rameni. »S kom?«
»Aa. Kakor pravijo, z vašim Tonom!«
»Lažeš!« se je raztogotila Kolenka. »Kdo je dejal tako?«
»Sama kuharica je pravila Anželakovi mojškri, da bosta
imela zaradi otroka ta teden dan na sodišču. V cerkev
moram, bom že tako mudila!« sem izpila kavo, požinjavko
pa zavila v robec.
»Da sem morala učakati to sramoto! Kolenčev sin se je
spečal z deklo!« je tugovala vsa iz sebe Kolenka... «
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-8. marec 1979
PLANINSKI RAJ
UREJA JANEZ VEDENIK
SAVINJSKI
PLANINCI
PO PLANINAH
BiH
Lansko leto je skupina pla-
nincev iz Savinjske regije
zaključila planinsko tran-
sverzalo Po planinah Jugo-
slavije, ki je trajala polna tri
leta. S pohodom po planinah
Bosne in Hercegovine, tj.
Magličem in Zeleno glavo v
Prenju ter po planinski tran-
sverzali Sutjeska, so udele-
ženci osvojili preko 50 točk
in s tem pridobili že polovico
potrebnih točk za priznanje
Bronasti znak po planinah
BiH.
Letošnje leto je Planinska
zveza BiH razpisala v poča-
stitev 60-letnice KPJ in
SKOJ pohod, ki zajema sku-
paj 9 trans verzal med njimi
tudi preko 50 točk za tran-
sverzalo Po planinah BiH.
Udeleženci razmišljajo, da se
tudi letos vključijo v to akci-
jo. Z udeležbo na tej akciji bi
40 planincev iz regije prido-
bilo pravico do Bronastega
priznanja, ki ga podelujejo
za 100 osvojenih točk. Te pa
so odvisne od teže vzpona.
Na pot bi odšli koncem
meseca junija, pot bi pa tra-
jala skupaj 9 dni. Organizaci-
jo za to akcijo bi zopet prev-
zelo Planinsko društvo Ža-
lec, ki je uspešno izpeljalo
akcijo Po planinah Jugosla-
vije. Letošnja akcija zavze-
ma dve transverzali in sicer
transverzalo Ivo-Lola Ribar
in transverzala Partizanske
bolnice 1943, odvija pa se
okrog Glamoča in Dogorja
Cincar.	IJ
VODI NOVI
TEDNIK
Pri Savinjskem meddruš-
tvenem odboru je med dru-
gim organizirano zbiranje
prispevkov, ki so objavljeni
na temo planinstva v različ-
nih časopisih, revijah na ra-
diu in televiziji. Opažamo, da
največ tovrstnih prispevkov
objavljata Novi tednik in Ra-
dio Celje, ki pa bi morala
imeti še več sodelavcev. Pre-
cej je prispevkov tudi v ra-
zličnih glasilih delovnih or-
ganizacij. Med njimi velja
omeniti glasilo ITC Naš glas,
saj objavi prispevke o pla-
ninstvu skoraj v vsaki števil-
ki. V Libojskem keramiku,
ki je izšćl oktobra lansko leto
je zanimiv prispevek Zorke
Godler Tudi libojski planin-
ci so proslavili jubilej Trigla-
va, v zadnjih dveh številkah
pa opozarjamo na sestavka
Franca Kovača o pohodu po
jugoslovanski transerzali in
o zaključni proslavi planin-
skih jubilejev v Žalcu. Glasi-
lo pivovarjev iz Laškega je
pisalo o odkritju prapora PD
Laško. Prav je, da delavce
seznanjamo s planistvom, ki
človeku nudi poceni in zdra-
vo rekreacijo, hkrati pa gre
za uresničevanje sklepa zad-
njega kongresa Zveze sindi-
katov Slovenije, ki pravi, da
je treba rekreacijo čim bolj
približati delovnemu člo-
veku.
FRANCI JEŽOVNIK
Skupina žalskih planincev je bila lani tudi na Solunski
glavi (2640 m). Letos bodo poskušali osvojiti vse pomemb-
nejše vrhove v Bosni in Hercegovini.
foto: IVAN JURHAR
IZ ZGODOVINE NOV V CELJU (31)
TONČKA ČEČ-ROZA
VŠTORAH
Piše Franjo Fijavž
Ce se vrnemo k pripovedo-
vanju Karla Juga, zvemo, da
sta se odpeljala nekega ne-
deljskega dopoldneva v me-
secu juliju skupaj s Tončko
Ceč-Rozo iz Sevnice v Store.
Na postaji ju je pričakala Jo-
žica Ocvirk, doma iz Kom-
pol. Jug je iz razgovora med
Rozo in Jožico razvidel, da
sta dobri znanki. Jožica je
povedala, da se bodo sestali
z drugimi frontovci ob dolo-
čeni uri na Dragi, torej v Lo-
ški hosti. Toda tisto nedeljo
so imeli na nesrečo vermani
ravno tam vojaške vaje. Zato
je Čečeva odločila, da se bo-
do sestali v gozdu nad Opo-
škim mostom. Toda obve-
ščanje o tej spremembi ni
dobro steklo in tako so se na
pomenku znašli poleg Roze'
in Juga le še Jožica in Ricelj
Mirko. Po Jugovem mnenju
bi se morali tega sestanka
udeležiti Š6 Albin Zupane iz
Creta in nekateri člani OF iz
okolice Stor. Sestanek z Ro-
zo je trajal dobri dve uri če-
prav je začelo deževati že
pred začetkom sestanka. Ro-
za jim je vlivala pogum za
sodelovanje v odporniškem
gibanju, prikazovala obsež-
nost in razvoj uspehov v bor-
bi proti Nemcem in Italija-
nom v drugih predelih Jugo-
slavije. Razšli so se čudovito
dobre volje četudi močno
gremočeni. Jug je predlagal
ečevi, da jo bo od vedel na
varno k znancem, kjer bi se
naj osušila. Odklonila je z iz-
govorom, da ne utegne, ker
še ima opravke v hribih nad
Storami. In že je odkorakala
- preoblečena v obleko
kmečke ženice - v smeri
Sentlovrenca. Že nasledrne-
ga dne je Jug spet srečal Ce-
čevo v Sevnici. Ce spojimo
še Jerinove podatke o obi-
skih Cečeve v raznih drugih
krajih, kjer se je udeleževala
sestankov posameznih sku-
pin frontovcev, lahko ugoto-
vimo veliko podjetnost, go-
ste premike in nenehno skrb
Roze pri snovanju mreže
osvobodilne fronte. Spozna-
mo lahko, kako neumorno je
povezovala politično delo na
ožjem kozjanskem področju
s kraji v Posavju in v dolini
Voglajne, vse do izliva Savi-
nje v Savo.
V Posavju je bil spomladi
1942. leta Marjan Jerin med
močnimi sodelavci okrožne
sekretarke za Kozjansko. Iz
vojnega lijetništva se je vrnil
v septembru 1941. leta. V
Sentlovrencu (danes Kom-
pole), domačem kraju, • ni
mogel ostati, saj so njegove
starše - poznano napredno
družino - Nemci izgnali na
Hrvaško. Nekaj mesecev se
je zadrževal v Podčetrtku pri
stricu Staroveškem. Ko mu
je tu postalo prenevarno, se
je preselil k očetovi sestri -
teti Franji Jerin v Loke pri
Zagorju. Potom Milke Aha-
čeve, ki je prihajala občasno
k Jerinovi, je dobil stik s par-
tizani in Tončko Ceč. To je
bilo v marcu 1942. leta in Ce-
čeva mu je svetovala, da se
naj zaposli na železnici, kje v
Posavju. Službo je dobil v
Sevnici in potem nekajkrat
opravil kurirsko pot po naro-
čilu Cečeve (prenos raztreli-
va za revirske partizane).
Preje omenjena Milka Ahac
je bila kurirka, a je bivala do-
ma pri svojih v Planinski va-
si nad Trbovljami. Vzdrževa-
la je mesece in mesece zveze
na vse strani, vse do tistega
usodnega dne v avgustu
1942. leta, ko jo je izdal kurir
PK KPS Ivo Jelen-Miloš.
Sam se je predal nemški po-
liciji in povzročil osvobodil-
nemu gibanju veliko škodo
(živi v emigraciji). Ahačeva
je bila ustreljena v Mariboru
2. 10. 1942.
Med Sevnico in Storami
sta vzdrževala po potrebi
zveze tudi Karel Jug in Mar-
jan Jerin. Spominjata se, da
je v tistih mesecih opravljal
zaupno in pomembno delo
za OF v štorski okolici Gre-
gor Ocvirk, zaposlen kot
praktikant pri železnici. De-
lovno mesto je imel v La-
škem, po nekih podatkih je
stanoval v Rimskih toplicah,
a se je pogosto vozil domov v
Sentlovrenc. V tej družini -
poleg očeta in matere je bilo
še dvanajst otrok - je več čla-
nov družine sodelovalo v od-
porniškem gibanju.
Ce vključimo k gornjim iz-
javam še pripovedovanje
Martina Rozmana iz Kom-
pol, ki se v glavnem ujema z
izpovedmi nekaterih, danes
še redkih živih prič tedanjih
dogodkov, spoznamo, da se
je odporniško gibanje, priče-
lo v prvih tednih okupacije,
ndaljevalo tudi v 1942. letu.
Rozman, tedaj še mizarski
pomočnik, od 1935. leta dalje
samostojen mojster, je sode-
loval pri »Svobodi«, pozneje
pri »Vzajemnosti« od 1932.
leta in je dobro poznal ra-
zmere delavcev v železarni
in šamotarni. Kot mnogi
mladi ljudje, je tudi sam so-
deloval v pevskem odseku
delavskega društva in še raje
pri odrskem odseku, kjer je
nekajkrat tudi režiral igre.
Rozman navaja, da je bil
pri njih, v očetovi hiši v La-
ški vasi, prvi sestanek ka-
snejših članov OF le nekaj
tednov po nemški okupaciji.
Poleg Rozmana so tu bili Ka-
rel Vovk, Mirko Ricelj (op.
FF: po podatkih E. Lokoše-
ka-je bil Ricelj po narodnosti
Hrvat, imel je tudi hrvaško
državljanstvo, zaposlen kot
livar v železarni, po nekaj
mesecih okupacije je bil pre-
stavljen na Ravne na Koro-
škem, sedaj je upokojen in je
v zadnjih letih nekajkrat pri-
šel iz Hrvaškega na obisk
znancev v Store), Jože Ma-
jerle in Peter Stante, ki jim je
govoril odkrito kot bivšim
sodelavcem v »Svobodi«, da
naj bodo pripravljeni sodelo-
vati v oboroženem odporu
proti okupatorju, ki se bo
vsak čas pričel. Takšno je
stališče komunistične stran-
ke, je poudaril. Stante je go-
voril o verjetnosti vojne med
Nemčijo in SZ in da bo sko-
raj nastopil čas, ko-se bomo
tudi mi, Slovenci, pričeli bo-
riti z orožjem v roki. Martin
Rozman omenja tudi redne
zveze, ki jih je imel z Jako-
bom Strnadom, Ivanom To-
fantom, Antonom Stojanom,
Maksom Zajberlom in Gre-
gorjem Ocvirkom.
Po raznih izjavah smemo
naklepati, da so bili ravno ti,
že pogosto imenovani sode-
lavci OF, v spomladanskem
in poletnem času 1942. leta
in vse do aretacij med najza-
neslivejšimi in najprizadev-
nejšimi sodelavci osvobodil-
nega gibanja v tem okolišu
in istočasno tudi člani odbo-
ra OF za Store in okolico.
Martin Rozman omenja tu-
di, da je vse, za partizane na-
brane potrebščine, zbiral
Gregor Ocvirk in jih dostav-
ljal do Jakoba Strnada. Od
tu dalje je vodila zveza k par-
tizanom na Kozjansko. Ro-
zman omenja tudi nek ob-
sežnejši sestanek v Laškem,
ki je bil samo najavljen. Tega
se spominja tudi Marjan Je-
rin. Zakaj do sestanka ni
prišlo, se ne spominjata več.
Na sestanek bi naj prišel tudi
Leon Dobrotinšek iz Šent-
jurja, ki je bil tiste dni areti-
ran kakor se je zvedelo nekaj
dni zatem.
Livarji v Železarni Štore. Slikano v maju 1940. leta (fotomojster Pelikan, Celje)
ét. 9 - 8. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
flOKOMET
IZSTOPAL JE TOMIČ
j po prvem delu na četrtem mestu
! gokometaši Aera Celje so
[ uspešno zaključili prvi del
J prvenstva v zvezni roko-
i fíietni ligi. V 13. kolu so do-
' tna popolnoma zasluženo
premagali niškega Železni-
čarja s 32:23 (16:10) in si ta-
1 j{0 priborili četrto mesto,
i Sedaj bo nastopil kratek
I odmor in naslednjo tekmo
i bomo videli v Celju 17. mar-
i ca, ko bo gostoval Borac iz
I Banja Luke.
i Na sobotnem srečanju
I smo videli nekoliko boljšo
i igro celjskega moštva. V
i obrambi so igralci zaigrali
:: bolj vneto, posebno Praznik
I in Vukoje, izredno pa se je
I odlikoval izvrstni vratar To-
I	rnič, ki bi s takšno igro lahko
j celo kandidiral za vstop med
državne reprezentante. Bil je
i| 'junak srečanja, kajti ubranil
i je kar 17 udarcev s črte. V
;! napadu še ni šlo vse tako,
II	kot bi moralo. Vukoje zaradi
poškodbe še vedno deluje
prepočasi, mladi Toplak pa
ob njem ne prevzema vloge
vodje vseh napadov. Njegov
cilj bi moral biti, da vodi igro
in zaposluje krila, ki so še
vedno premalo zaposlena.
Zato Ivezič (igral je tokrat
slabše) in Praznik ne prideta
do izraza. Boljšo igro sta po-
kazala le Božič in Pevnik, ki
igra vse bolje in bolje, škoda,
da srečanje ni gledal selektor
državne reprezentance.
Samo srečanje je pokazalo
še nekaj. Mlada igralca Pe-
ternel in Razgor se razvijata
v dobre in koristne igralce,
katerim primanjkuje nekaj
težkih srečanj. Odličen, kot
vedno, pa je bil Anderluh, ki
je z sigurnimi streli realiziral
vse svoje možnosti v na-
padu.
Tokrat ekipa trenerja Zo-
rana Živkoviča iz Niša ni
mogla presenetiti Celjanov.
Vse od začetka so imeli do-
mačini pobudo. Celjani so
pokazali mnogo več od go-
stov in škoda je, da niso v
zadnjih 15 minutah, ko so
gostje igrali z igralcem manj,
izključen je bil Mladenovič
zaradi ugovarjanja sodniku
in kletev, nadaljevali z dobro
igro, ki bi prinesla še bolj ob-
čutno zmago.
Strelci za celjsko moštvo:
Anderluh 11, Vukoje 4, To-
plak, Božič in Peternel po 3,
Praznik in Razgor 2 ter
Mro vi j e 1 zadetek.
Ob koncu je trener Aera
Slobodan Miškovič povedal:
»Ekipa je po porazu v Ljub-
ljani zaigrala v obrambi
mnogo bolj pazljivo in aktiv-
no. V napadu pa smo tudi
izkoristili mnoge priložnosti.
Junak srečanja je bil tokrat
vratar Tomič. Vsi ostali pa so
tudi popolnoma zadovoljili.«
J. KUZMA
ATLETIKA
ODLIČNI ATLETI
Lisec, Juteršekr Miklavžina najboljši
I Izreden uspeh je skromno
I zastopstvo iz celjske regije
¡ doseglo na prvenstvu SFRJ
¡ v krosu, ki je bilo v Skopju,
i Pri članih je atlet Kladivarja
I Lisec ugnai vse tekače v dr-
I žavi, Ukič je bil odličen tret-
I ji. Svet (Ve) pa šesti, ekipno
i pa Kladivar drugi. Vsi ime-
novani bodo nastopili za dr-
žavno reprezentanco na bal-
, kanskem prvenstvu v krosu!
I Pri mlajših mladincih je
I zmagal Juteršek (KI), Cmok
! je bil šesti, ekipa Kladivarja
pa ekipni državni prvak! Pri
starejših mladincih je zma-
gal Miklavžina (Ve) pred Ro-
zmanom (KI), oba sta se uvr-
stila v mladinsko državno re-
prezentanco za nastop na
balkanskem prvenstvu v
krosu.^ Pri članicah je bila
Bunderla odlična, saj je za-
sedla 2. mesto in je bila le za
sekundo počasnejša od To-
mecičeve iz Ćuprije. Tudi
Ida Bunderla se je s tem
uspehom uvrstila v državno
reprezentanco za nastop na
prvenstvo Balkana. Omeniti
velja, da so člani Kladivarja
kot ekipa dosegli 2. mesto za
Crveno Zvezdo.
Pri mlajših članih je bil
Arzenšek (KI) odličen drugi
in si tako zagotovil dres z dr-
žavnim grbom za nastop na
prvenstvu Balkana.
Ti uspehi so nadvse spod-
budni. Žal AD Kladivar ni
poslal v Skopje zaradi po-
manjkanja finančnih sred-
stev večje število udeležen-
cev, saj bi po svojih kvalite-
tah lahko tekači in tekačice
osvojili naslov vseekipnega
državnega prvaka. Pribori-
tev kar osem mest v državni
reprezentanci za kros prven-
stvo Balkana, ki bo 18. t. m.
na Kosovem polju, pa je odli-
čen dosežek za celjsko in ve-
lenjsko atletiko.	K. J
OBČNI ZBOR AD KLADIVAR
V petek, 9. marca, bo ob
17. uri skupščina atletskega
društva Kladivar. Po poro-
čilih in in razpravi bodo
sprejeli program dela za
prihodnje obdobje ter izvo-
lili novo vodstvo. Za izvrš-
ni odbor so kandidati Mitja
Pipan, Marjan Kopitar, Sta-
ne Mele, Ada Sokač, Peter
Drofenik, Dušan Ilovar, Pa-
vle Božič, Darko Rener, An-
drej Planinšek, Andrej Pe-
terka in Stefan Jug. Nadzor-
ni odbor naj bi vodili Gu-
stav Debenjak, Metoda Ka-
stelic, Simo Važič, Poldka
Kopitar in Vojko Arzenšek,
medtem ko so predlagani za
disciplinsko komisijo Ciril
Ilovar, Miro Kocuvan in Vi-
to Gajser. Na skupščini bo-
do podelili tudi priznanja.
TV
KOŠARKA
TE2K0 S SLOBODO
Dva avtobusa za navijače za Maribor
v težkem derbi srečanju
»ned košarkarji Libele in
Slobode iz Tuzle so pred 400
gledalci v dvorani TŠC v
Celju slavili domačini. To
je bil neposreden boj za vrh
lestvice. Rezultat je bil
99:93 (54:50). Trener Zmago
Sagadin je po tekmi dejal:
"Gostje so prišli v Celje pre-
pričani v zmago. Tudi gle-
dalci iz Tuzle so jih krepko
podpirali.
V primeru njihove zmage
oi bili še vedno kandidati za
naslov prvaka v ZRK-zahod.
Tokrat pa smo z dobro orga-
nizirano igro nadigrali na-
sprotnika, čeprav je bil boj
•zredno težaven. V začetku
smo si zagotovili skromno
Prednost, vendar so gostje v
13 minuti povedli s 33:34. Do
Polčasa je bil rezultat tesen.
Po polčasu pa smo ušli go-
stom in vodili smo že s 13-
"mi koši prednosti. Boj je bil
s tem odločen, pa čeprav
smo zaradi petih osebnih na-
Pak izgubili že v I. polčasu T.
^agadina, v zadnjih dveh mi-
^^tah pa še Kralja, Subotiča
jn Polanca. Dobro smo po-
krivali nasprotne igralce, ki
bili pod našim košem izre-
dno nevarni, saj so polovili
veliko odbitih žog. Prekašali
pa smo jih v hitrosti in orga-
niziranih protinapadih, ker
je razpoloženi Poiane dose-
gel kar 44 košev. Soigralci so
mu nesebično podajali žogo
za zaključne mete. Prav do-
bro so izpolnili svoje naloge
vsi igralci. Pohvaliti velja
Subotiča, ki je po daljšem
odmoru ponovno uspešno
nastopil, Rozmana, mladega
Tovornika, pa vse ostale, ki
so nosili težo na tem sreča-
nju - Gole, M. Sagadin in Sa-
bolčki. Žal so gostje s svojim
obnašanjem motili potek
tekme, ki jé bila v I. delu
prekinjena kar za 10 minut,
pa tudi v nadaljevanju je
večkrat prišlo do zatikov, da
sta sodnika iz Zagreba izk-
ljučila iz igre kar dva igralca
iz Tuzle (Zeca in Talijana).«
Dragoceni točki sta ostali
doma. Celjani so sedaj na 2.
mestu in prihodnjo soboto
jih čaka gostovanje v Mari-
boru.
V ženski super ligi je Men-
geš premagal Libelo s 69:52
(35:32). Rezultat sam nam
pove, da so se Celjanke do-
bro držale ves I. polčas, v II.
delu igre pa so jim pošle mo-
či. V SKL - vzhod so Šetjur-
čani dosegli prvo zmago, saj
so doma premagali Dravo-
grad s 76:75 (34:48) z odlično
igro v II. polčasu. Elektra je
sredi Konjic ugnala Konus z
83:69 (42:30). Poraženi so se
vrnili košarkarji iz Laškega v
srečanju z vodilnim moš-
tvom Trnovo iz Ljubljane s
79:105 (48:58). Elektra je še
na 2. mestu, Laščani na 3.,
Konus na 4., Šentjur pa na
zadnjem.
K. JUG
NAVIJAČI
KOŠARKARJEV
POZOR!
V soboto, 10. marca, bo-
do košarkarji Libele go-
stovali v Mariboru proti
TIMI. Za navijače sta pri-
pravljena dva avtobusa,,
ki bosta odpeljala izpred
gostišča VRTNICA v Ce-
lju ob 17. uri. Prevoz je
brezplačen! Pridite in bo-
drite celjske košarkarje v
borbi za dragocene točke!
Zmagovalna ekipa OŠ I. celjske čete.
OBČINSKO PRVENSTVO
PIONIRJEV V HOKEJU
V Celju je bilo koncem preteklega tedna občinsko prven-
stvo osnovnih šol v hokeju na ledu. Organizirala sta ga
Občinska telesno-kulturna skupnost in domači Hokej sko-
drsalni klub. Med sedmimi ekipami je zmagala maloštevilna
ekipa osnovne šole »I. celjske čete«.
Za uspešen zaključek hokejske sezone v Celju so poskr-
beli pionirji, ki so se v okviru občinskega prvenstva osnov-
nih šol pomerili v tej dinamični zimski športni disciplini.
Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip, od katerih v kvali-
teti izstopa le prva ekipa OS »I. celjske čete«, kasnejši
zmagovalec. To pa tudi ni čudno, saj jo sestavljajo igralci
pionirske vrste HDK Celje.
Na ledeni ploskvi se je zvrstilo okrog 60 igralcev, ki so
pokazali dosti smisla za dinamično hokejsko igro. Gotovo
bodo mnogi med njimi našli svoje mesto tudi v pionirski ali
kasneje mladinski vrsti HDK Celje. Takšen pa je bil - med
drugim - tudi namen tekmovanja.
JT
SINDIKALISTI V
SMUČANJU
Na Rogli je bilo letošnje
tekmovanje sindikalnih
Trim iger v veleslalomu.
Med člani je zmagal L. Jovan
(Merx) pred V. Jovanom
(Transjug), Einfaltom (PTT),
Dobrovičnikom (Aero), Cva-
htetom (Nivo I) itd. Ekipno
je v prvi skupini zmagala
ekipa Slovenija avto pred
LB in Aureo, v drugi skupini
PTT pred RC I in Elektro III
ter v tretji skupini Merx pred
Nivo I in Aerom.
Med ženskami posamezno
je bila najboljša Jo vano va
(LB) pred Samčevo (občina)
in Mulejevo (Zlatarne), ekip-
no pa v prvi skupini Intere-
vropa pred Carinarnico in
UJ V, v drugi LB pred Obči-
no in Zlatarnami ter v tretji
Cinkarna pred Železarno in
EMO.
Med starejšimi člani posa-
mezno je zmagal Lisec (OS
Hudinja) pred Rožičem (Ni-
vo) in Tanškom (Libela),
ekipno pa Aero pred Žele-
zarno in Nivojem.
T. VRABL
FABJAN DRUGIČ
Marjan Fabjan, član judo kluba
»Ivo Reya« iz Celja, je v Novem
Sadu že drugič zapored osvojil
naslov državnega prvaka v svoji
kategoriji do 78 kg.
PANGERL PRVI
V	Zagrebu je bilo državno
prvenstvo v umetnostnem
drsanju, kjer je Celjan Ma-
tej Pangerl osvojil med pio-
nirji naslov državnega pr-
vaka. Pri pionirkah je bila
Mateja Aubreht peta in Li-
dja Cene osma.
USPEH ŠEMPETRA
V	nadaljevanju republiške
odbojkarske lige je Šempe-
ter doma premagal Topolši-
co, medtem ko je Ingrad iz-
gubil z Mislinjo. Vodi Šem-
peter pred Topolšico, Ingrad
pa je četrti.
UUBNO
PRESENETILO
V	ženski odbojkarski ligi
je presenetila ekipa Ljubne-
ga, ki je zmagala v Ljublja-
ni proti Viču, medtem ko je
Golovec izgubil z Mislinjo.
Golovec je četrti, Ljubno pa
osmo med desetimi eki-
pami.
CEUANKE DRUGE
Celjske kegljavke niso po-
novile lanskega uspeha, saj
,so na republiškem moštve-
nem prvenstvu osvojile le
drugo mesto za mariborskim
Konstruktorjem. Upajmo,
da bo na državnem prven-
stvu bolje. Igrale so Ludvig
(najboljša!), Bajde, Javeršek,
Gobec, Urh, Lesjak in Ma-
rine.
RUDARJU TOČKA
Začel se je spomladanski
del prvenstva v II. zvezni
nogometni ligi. Velenjski
Rudar je igral doma proti
Novemu Sadu in iztržil sa-
mo točko ob remiju 2:2. Na
lestvici so četrti z 19. točka-
mi, v prihodnjem kolu pa
igrajo ponovno doma proti
trenutno zadnjemu ljub-
ljanskemu Mercatorju.
J. KUZMA
POKAL ZLATARNE
REKU
Ob zaključku hokejske se-
zone v Celju so pripravili sin-
dikalni hokejski turnir ob
10-letnici igranja hokeja v
celjski Zlatarni. Takrat je
zmagala ekipa Reka iz Vele-
nja, ki je v odločilni tekmi
premagala Aero in osvojila
prvo mesto. Železarna Store
je osvojila drugo mesto. Ae-
ro pa tretje.
V drugi, tolažilni skupini,
so si igralci Zlatarne z zma-
gama nad EMOM 4:1 in Ko-
nusom 6:3 priborili četrto
mesto, Emo je z zmago nad
Konusom 10:1 peti in Konus
šesti.
ŠOLARJI NA ROGLI
Na občinskem prvenstvu
osnovnih šol konjiške obči-
ne je nastopilo večje število
smučarjev, ki so bili razde-
ljeni po kategorijah. Najbolj-
ši so bili smučarji O.S. Duša-
na Jereba. Rezultati:
cicibanke - Uršula Baraga
(OS Dušan Jereb); cicibani -
Andrej Zore (OS Dušana Je-
reba); mlajše pionirke -
Alenka Skerbinek (2. OS);
starejše pionirke - Andreja
Zdovc (OS Dušana Jereba);
starejši pionirji - Sašo Mla-
kar (OS Dušana Jereba);
mladinke - Mojca Lepšina
(2. OS); mladinci - Peter
Kramberger (Zreče).
VINKO POTOČNIK
STRELSKE VESTI
Celjski strelci zelo uspeš-
no nastopajo v dopisni ligi
slovenskih mest (30 ekip). V
4. kolu so dosegli izreden re-
zultat, saj so za dva kroga
izboljšali državni rekord. Tu-
di med posamezniki vodi Ce-
ljan Jože Jeram.
V Rečici pri Laškem so se
pomerili za »zlato puščico«.
kjer je nastopilo 31 strelcev
in sedem strelk. Zmagala sta
Damjan Pader in Zora La-
vrinc.
Na družinskem prvenstvu
SD Celje za »zlato puščico«
so kar trije tekmovalci osvo-
jili 278 krogov od 300 možnih
in to Jeram, Seršen in Dobo-
vičnik. Po boljši zadnji seriji
je zasluženo zmagal Jože Je-
ram.
V Storah je bilo 3. kolo ob-
činske strelske lige, kjer je
ekipa Celja še povečala švoj
naskok pred zasledovalci. V
tem kolu je med posamezni-
ki bil najboljši Jože Jeram z
279. krogi. Ekipno po 3. ko-
lih. Celje, Kovinar, Tempo,
Ingrad in ostali, posamezno:
Jeram, Dobovičnik, Jager,
Seršen, Mornik itd.
TONE JAGER
SKOKI v ZALOŽAH
V organizaciji SK Oljka
Andraž ter pod pokrovi-
teljstvom TKS Žalec je bilo
na skakalnici v Založah ob-
činsko prvenstvo v smučar-
skih skokih. Nastopilo je 27
tekmovalcev, največ uspeha
pa so imeli tekmovalci Bra-
slovč in Andraža.
Med ml. pionirji je zmagal
Verdev (Oljka) pred Zbičaj-
nikom in Jagrom (oba Bra-
slovče), med st. pionirji je bil
najboljši Trogar pred Debe-
lakom in M. Kraljem (vsi
Braslovče), med mladinci je
slavil Plaskan (Oljka) pred
Hanžičem (Braslovče) in
Turnškom (Oljka), med člani
pa je zmagal Tanjšek pred
Uratnikom in Podvratnikom
(vsi Oljka Andraž). Najboljši
so prejeli diplome TKS Ža-
lec. Najdaljši skok je imel
Tanjšek 29,5 metra.
TONE TAVČAR
ŽALEC iN CELJE
PRVAKA
V Žalcu je bilo regijsko
tekmovanje pionirjev in
pionirk v odbojki. Pri pio-
nirjih je prvo mesto osvoji-
la ekipa Žalca pred Celjem
in Laškim, pri pionirkah pa
Celje pred Žalcem in La-
škim.
T. T.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-8. marec 1979
ONESNAŽENJE
OZRAČJA
TO SR CE PE SO NE PO TO
Diagram onesnaženja od torka 27. fe-
bruarja do danes 6. marca je kljub upošte-
vanju maksimalne emisije apatičen in vse
dni beleži višje koncentracije, kot je meri-
tveno območje. Zlasti kritično je bilo v ju-
tranjih urah, ko so znašale polurne koncen-
tracije tudi do 1,90 mg/m^ zraka.
Prognoza
Glede na trenutne vremenske razmere
lahko za naslednje dni pričakujemo podob-
ne koncentracije, kot smo jih beležili v zad-
njih dneh.	Prof: ANTON STERGAR
ZDRAVILNE
RASTLINE:
LAPUH
2e v komaj nastopajoči pomladi, ko je
narava še pusta in mrzla, nas po vlažnih in
sončnih ilovnatih tleh, ob nasipih in nabrež-
jih rek in potokov presenetijo lepi, zlato
rumeni cvetovi. To je lapuh (Tussilago farfa-
ra L.). Je trajna zeUka in v zemlji ima močno
koreniko in močno razrastle pritikline. Ko
rastlina že odcvete, se pojavijo na dan kot
dlan veliki, pecljati, srčasto okrogli in na-
zobčani listi. Spodaj so belo dlakavi, zgoraj
pa zeleni. Listi imajo rahel vonj, so trpkega,
nekoliko grenkega in sluznatega okusa, cve-
tovi pa dišijo po medu in imajo podoben
okus kot listi. Med cvetenjem nabiramo
cvetne glavice, med letom pa lepo razvite in
nepoškodovane liste brez pecljev. Sušimo
jih lahko na soncu ali pri umetni toploti. Za
čaj uporabhamo mešanico cvetja in posuše-
nih listov. Ce je v lekarni naprodaj cvetje in
listje ločeno, lahko prosimo, da nam jih
zmešajo po enakih delih. Za pripravo čaja
vzamemo 2 čajni žlički na skodelico v obliki
preliva in pijemo večkrat na dan oslajen z
medom ali s prežganim sladkorjem.
Cvetovi in listi lapuha vsebujejo veliko
sluzi, čreslovine, grenčine, nekaj eteričnega
olja ter različne rudninske soli, predvsem
kot solitri. Zato vsi ti deli uspešno pomaga-
jo pri boleznih dihal in dihalnih potov. Caj
ustavlja vnetje in redči sluz. Ljudsko zdra-
vilstvo priporoča lapuhov čaj za čiščenje
krvi, obloge iz svežih, zmiksanih listov pa za
zdravljenje vnete kože in oteklin. Ponekod
pripravljajo tudi lapuhov izvleček in sicer
tako, da 100 g lapuhove mešanice nemočijo
v dobrem domačem žganju in pustijo 6 do 8
tednov na toplem, nato precedijo in jemljejo
po kapljicah pri prehladu in pljučnih katar-
jih, večkrat na dan.
V lekarni se uporabljajo lapuhovi cvetovi
m hsti kot sestavni deli prsnih čajev in raz-
mh sirupov. Ce močno kašljate vam lahko
namešajo odličen čaj iz enakih delov lapu-
ha, sladkega janeža, slezovih korenin, trpot-
čevih hstov in lučnikovih cvetov
ROŽMARIN
Navadni rožmarin (Rosmarinus officina-
lis L.) je doma v Sredozemlju, kjer raste
skupaj z drugimi zimzelenimi grmi na ka-
mnitih tleh. Je do 1,5 m visok zimzelen grm
s pokončno rastočimi vejami, ki so gosto
porastle z dolgimi in ozkimi listi. Med njimi
so lepi, svetlo modri, drobni cvetovi.
V	južni in srednji Evropi je rožmarin sim-
bol ljubezni, življenja in rodovitnosti. Pri
starih Grkih je bil posvečen Afroditi, bogi-
nji ljubezni, iz njega so pletli poročne vence,
dokler ga ni izpodrinila mirta. Tudi v naših
ljudskih pesmih se mnogokrat omenja rož-
marin in marsikatero okno še danes krasijo
kite rožmarina.
V	lekarništvu so poznani rožmarinovi
cvetovi in rastline v cvetju, iz njih pridobi-
vajo rožmarinovo olje. Rožmarin vsebuje
zdravilne grenčine in smole, saponine in
čreslovine. V majhnih količinah zboljšuje
rožmarinovo olje prekrvavljenost in širi
krvne žile, če ga damo na kožo povzroči
vnetje. Ljudsko zdravilstvo pravi, da je rož-
marin primeren za zdravljenje pri slabi pre-
bavi in lenem želodcu, celo pomaga pri sla-
bem krvnem obtoku z nizkim krvnim priti-
skom. Vendar je treba biti z uporabo zme-
ren, ker so preveliki odmerki rožmarina
škodljivi in se danes v zdravilstvu uporablja
le zunanje. Nahaja se med drugim tudi v
opodeldoku, mazilu, ki ga vtiramo v kožo
pri revmatizmu. Ce smo utrujeni po napor-
nem delu, se osvežimo, če vlijemo v kopel
nekaj rožmarinovega olja.
V	Franciji pa čislajo rožmarin tudi kot
dišavnico, poznajo pa tudi zelo znamenit
med, ki krepi in poživlja. Imajo tudi pose-
ben sir, narejen iz mleka koz, ki se pasejo po
včasih neprehodnih goščavah rožmarina,
mirte in drugih zimzelenih rastlin.
BORIS JAGODIC
V NOVEM Т
TEDNIKU VSE :
O VAŠEM KRAJU
TEDEN BOJA PROTI RAKU OD 1. DO 8. MARCA 1979
ZDRAVI OTROCI-VARNA BODOČNOST
Zgodnje odkrivanje novotvorb debelega črevesa
Teden boja proti raku, ki se
na pobudo Mednarodne zveze
izvaja vsako leto, in sicer v Ju-
goslaviji prvi teden v marcu,
ima prevsem namen, da opozo-
ri široko javnost in vse družbe-
ne dejavnike, na probleme in
potrebe boja proti raku in jih
pridobi za pomoč zdravstveni
službi in za sodelovanje v izva-
janju zdravstvenega varstva
na tem področju.
Nosilci in organizatorji te ak-
cije so predvsem društva in or-
ganizacije za boj proti raku, ki
dajejo tej akciji v danih razme-
rah in potrebah ustrezno vsako-
kratno vsebino in obeležje.
Enake napore kot slovensko
društvo za boj proti raku vlaga-
jo za zboljšanje zdravstvenega
stanja rakavih bolnikov tudi
druga društva po republikah in
pokrajinah. Vsa republiška
društva so samostojne, le make-
donsko društvo deluje kot sek-
cija makedonskega Rdečega
križa. Njihova dejavnost je zla-
sti intenzivna pri pripravljanju
zdravstveno vzgojnih progra-
mov in izdajanju zdravstve-
novzgojnih publikacij. Seveda
so vsebinski programi obarvani
z njih lastnimi problemi. Skup-
ni jezik najdejo vsi v koordina-
cijskem odboru, ki skuša napo-
re vseh čimbolj združiti, oziro-
ma si posamezna društva prek
koordinacijskega odbora lahko
bogatijo' znanje z izkušnjami in
delom drugih. Enkrat na leto je
organizirana tudi zvezna propa-
gandno-kulturna prireditev, na
kateri želimo poudariti enotnost
hotenj in dela vseh dejavnikov
boja proti raku v Jugoslaviji.
Društva oziroma njihovo de-
javnost želimo čimbolj približa-
ti občanom in delovnim organi-
zacijam in ravno Teden boja
proti raku je manifestacija, ob
kateri želimo o raku obvestiti
čim širšo javnost. Ne le od
zdravstvene službe, ampak od
vsakega posameznika je odvi-
sno njegovo zdravje, to pa še
posebej velja, kadar gre za raka-
vo bolezen. Zato ob takih mani-
festacijah vsa jugoslovanska
društva želijo čim bolj široko
obvestiti javnost, da smo kos tu-
di raku, če nanj mislimo, smo o
njem poučeni in se pravočasno
zaupamo strokovnjaku. Po vsej
Jugoslaviji se aktivni člani dru-
štev lahko pohvalijo, da pri svo-
jih akcijah povsod pri občanih
najdejo polno razumevanje za
pomoč pri svojem delu. In rav-
no društvom se moramo zahva-
liti, da smo o raku vedno bolj
obveščeni in optimistično raz-
položeni. Tematike, ki jim druš-
tva posvečajo ta čas največ po-
zornosti, so: zdravo okolje, pro-
blem zdrave prehrane in bolezni
prebavil, rak na dojki in pa
zdravstvena prosveta v celoti.
Društvo SR Slovenije za boj
proti raku se s svojim delovnim
programom vključuje v »Me-
dnarodno leto otroka«, ki je po-
svečeno varstvu vseh otrok v
svetu pod geslom Svetovne
zdravstvene organizacije za
Svetovni dan zdravja 1979
»Zdravi otroci - varna bodoč-
nost«. Ta akcija naj zbudi druž-
beno zavest o obveznosti do mi-
lijonov otrok vsega sveta, zago-
tovi naj jim kar najboljše zdrav-
stveno varstvo ob vsesplošnih
prizadevanjih za pospešen vse-
stranski ekonomski in socialni
napredek. Narodi vsega sveta so
si na 30. zasedanju Svetovne
zdravstvene organizacije in še
potem na mednarodni konfe-
renci o osnovnem zdravstve-
nem varstvu, ki je bila v Alma
Ati, postavili za cilj »Zdravje za
vse do leta 2000«. Vsebinski
program Društva SR Slovenije
za boj proti raku vključuje za to
priliko tudi zdravstveno vzgojo
za zdrav način življenja, napore
za odpravljanje rizičnih dejavni-
kov in povzročiteljev določenih
oblik raka, za urejevanje okolja,
kako naj bi le-to najbolje ustre-
zalo psihofizičnim in socialnim
potrebam, nadalje vključuje boj
proti kajenju mladine in končno
daje pobude za zgodnejše odkri-
vanje in učinkovitejše zdravlje-
nje malignih tumorjev, ki so po
svetovni statistiki v umrljivosti
otrok od 4. do 14. leta na dru-
gem mestu, takoj za njih po-
škodbami.
V ožjem programu boja proti
raku pa se je Društvo SR Slove-
nije za boj proti raku letos odlo-
čilo za vsebino, ki jo obeležuje
geslo »Zgodnje odkrivanje no-
votvorb debelega črevesa«. Po-
gostnost raka na tem področju
narašča z razvojem civilizacije
in dosega že 10% vseh rakavih
obolenj. Hkrati pa vemo, da je ta
oblika novotvorb (polipov ali že
razvitih rakavih tvorb) med na-
jugodnejšimi za zdravljenje, ko
s pravočasno diagnozo bolnika
ozdravimo, v primeri npr. s
pljučnim rakom ali rakom na
želodcu. Kljub temu pa je veliko
nesorazmerje med uspehi, ki bi
jih lahko dosegli z zgodnjim od-
krivanjem novotvorb debelega
črevesa ter sedanjim številom,
kadrovsko zasedbo in opremo
oddelkov bolnišnic, kjer bi se
lahko ukvarjali s tem področ-
jem. Spomnimo se samo uspe-
hov pri ugotavljanju ginekolo-
škega raka in raka na dojki.
Ker je uspeh zdravljenja s po-
stopki, ki so nam danes na vo-
ljo, tem večji, čim manjša je ra-
kava razrast in čim prej pride
bolnik v roke zdravnika, ostaja
društvu za boj proti raku glavna
naloga: zdravstveno vzgojno de-
lo zaradi čimprejšnjega odkritja
in takojšnjega zdravljenja
(kakšna so začetna znamenja ra-
ka in kaj nas napelje na misel,
da je v našem debelem črevesu
nekaj narobe); usposabljanje in
motiviranje zdravstvenih delav-
cev za zahtevno in delikatno
zdravstvenovzgojno delo na
tem področju; priprava infor-
mativnega in zdravstvenovzgoj-
nega gradiva; pomoč pri širje-
nju in usposobitvi depistažne in
kurativne službe in pri nabavi
potrebne diagnostične opreme,
po možnosti iz sredstev, ki jih
prebivalstvo poklanja za reševa-
nje prioritetnih problemov iz
programa v boju proti raku. To
temo je Društvo SR Slovenije za
boj proti raku izbralo za temo
leta 1979 na pobudo in na teme-
lju sklepov posveta o malignih
obolenjih debelega črevesa in
danke v okviru Slovenskega
zdravniškega društva 12. maja
1978.
Društvo SR Slovenije za boj
proti raku deluje po strokovnih
smernicah onkološkega inštitu-
ta, strokovnjakov kancerološke
sekcije Slovenskega zdravni-
škega društva in ob široki ope-
rativni pomoči organizacij Rde-
čega križa, ki že leta postavljajo
vprašanje boja proti raku v ene-
ga izmed svojih prioritetnih
zdravstvenovzgojnih progra-
mov.
Naj bo Teden boja proti raku
apel vsem tistim, ki še ne sode-
lujejo z nami, da bi se nam prik-
ljučili - z eno samo željo: ohra-
niti zdravje, to največje boga-
stvo vsakega naroda!
Koordinacijski odbor društev in
organizacij za boj proti raku v
SFRJ
Društvo SR Slovenije
za boj proti raku
PRIPOROČA
v prodajalni NOVOST so pripravili za spo.
mladanske dni:
Ženski plašč iz nape
moški blazer
žensko ¡akno Iz velurja
Za smučarje pa še modne komplete
ét. 9 - 8. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 21
ZAKAJ V
KS HUDINJA ŠE NE ZVONIJO TELEFONI?
o problemu telefonskega omrežja v KS
Hudinja je bilo že veliko rečenega in tudi
napisanega.
Ker je bilo v zapisu z naslovom »Mlada
skupnost v enotni bitki za lastno preob-
razbo« v Novem tedniku št. 6 z dne 15. 2.
1979 mnogo netočnih navedb in obtožb
PIT, želimo bralce seznaniti tudi o tistem,
kar so predstavniki KS zamolčali.
Res je, da v KS Hudinja že dalj časa
obstaja potreba po zgraditvi telefonskega
omrežja, res pa je tudi, da za tako stanje ni
odgovorna le naša OZD.
■Na 'Vprašanje javnemu delavcu«, ki ga
je postavila KS Hudinja in objavil vaš ča-
sopis dne 2. marca 1978, smo dali konkre-
ten odgovor (objavljen dne 16. marca
1978), v katerem smo analizirali problema-
tiko izgradnje telefonskega omrežja na
tem področju, ter predlagali KS Hudinja
naslednjo rešitev:
a)	KS Hudinja naj zbere vse možne inte-
resente in postavi znesek soudeležbe 8.000
din po priključku. S tem bi zgradili omrež-
je na Zg. Hudinji.
b)	PTT Celje se obveže iz vseh možnih
rezerv vzdolž Mariborske ceste omogočiti
že v letu 1978 vključitev 100 novih telefon-
skih priključkov, ostale pa predvidoma v
drugi polovici leta 1980.
C) Gradnja v Sp. Hudinji se odloži, pre-
ko SIS PTT prometa pa se začne takoj
namensko združevanje za telefonske prik-
ljučke v Zg. Hudinji (nad 100) in ves kom-
pleks Sp. Hudinje.
d) KS Hudinja so vsi projekti, kot tudi
ostala razpoložljiva tehnična dokumenta-
cija na voljo, kakor tudi ves strokovni ka-
der РТГ Celje za razgovore o konkretni
akciji.
Za tem je stekla akcija na obeh straneh.
Dne 29. 9. 1978 (zapisnik) smo se na se-
stanku z iniciativnim odborom (navzoč je
bil tudi tov. PavUč Alojz) dogovorili:
a)	Zgradi se telefonsko omrežje za ce-
lotno Zg. Hudinjo po projektu in ponudbi,
ki jo je dal izvajalec PAP iz Ljubljane.
b)	Prispevek za telefonsko omrežje je
8.000 din ob upoštevanju 450 telefonskih
priključkov.
c)	KS Hudinja bo zbrala 50% predra-
čunske vrednosti (1.790.000 din) do 31. 10.
1978, ostali znesek pa do 1. 3. 1979.
d)	Cim bodo zbrana sredstva, PTT Celje
takoj sklene pogodbo z izvajalcem.
e)	Ker je na obstoječe omrežje možno
vključiti le 80 do 100 telefonov, bo PTT
Celje le te vključilo takoj po zgraditvi tele-
fonskega omrežja (seznam dostavi KS),
ostali telefonski naročniki pa bodo vklju-
čeni na novo telefonsko centralo Golovec
v sredini leta 1980.
Dogovor je bil konkreten in precizen.
Žal pa ni rodil nobenih sadov.
V sredini novembra (15. 11. 1978) so nas
obiskali člani iniciativnega odbora za iz-
gradnjo telefonskega onnrežja in nas obve-
stili, da jim akcija v KS ni uspela, saj bi
lahko zbrali !e 136 resnih interesentov, ki
so pripravljeni sofinancirati zgraditev te-
lefonskega omrežja.
Naj omenimo še to; da je od teh intere-
sentov njih polovica zahtevala pogoj
obročnega plačevanja prispevka.
Tako bi lahko obročno zbrali vsega 1,088
milijonov din, kar predstavlja le dobro če-
trtino potrebnih sredstev.
Iz zgornjega je razvidno, da je PTT Celje
v dani ekonomski situaciji pristopila k re-
ševanju tega problema z vso odgovor-
nostjo.
Smatramo, da z izsiljevanjem in obtož-
bami o nesamoupravnem ravnanju PTT
delavcev problemov v KS Hudinja ne bo
možno rešiti. Omenimo naj, da smo v tem
času v obojestransko zadovoljstvo rešili
podobne probleme v marsikateri KS. Za
primer naj omenimo KS Lava-Ostrožno,
kjer smo skupaj s KS zgradili naprimerno
večje telefonsko omrežje kot je Zg. Hudi-
nja.
Verjetno KS Hudinja pri imenovanju
iniciativnega odbora ni imela srečne roke.
PTT promet je v nezavidljivem ekonom-
skem položaju, zaradi česar ne more zago-
tavljati sredstev iz drugih virov. S tem so
seznanjene tudi družbenopolitične organi-
zacije, občinska skupščina Celje pa bo na
seji dne 13. marca obravnavala РТГ pro-
met, kot posebno točko dnevnega reda.
V materialu, ki je bil posredovan delega-
tom, je poudarjeno, da je hitrejšemu ra-
zvoju PTT prometa potrebna širša družbe-
na podpora. Iz tega tudi sledi, da se bomo
še vnaprej dogovarjali z združenim delom,
KS in drugimi dejavniki za reševanje takš-
nih in podobnih problemov.
Za izgradnjo omrežja v Zg. Hudinji je po
današnjih ocenah potrebno zbrati najmanj
To je predvideno v planu Območja SIS
za 1. 1979 tako, da naj vsa potrebna sred-
stva združijo uporabniki, kar velja tudi za
v.sa druga omrežja na celjskem območju
že od 1. 1977 dalje.
Glede obtožbe, da se nismo držali dogo-
vorov, le to, da nihče ne more zgraditi
omrežja po cenah izpred dveh ali več let.
Denarj ki^bi moral biti zbran vnaprej pred
začetkonT izgradnje, ni bil združen. Zato
tudi ni bilo mogoče začeti z izgradnjo.
Cena za telefonski priključek v prosto-
rih krajevne skupnosti je na prvi pogled
resda visoka.
Občane pa želimo seznaniti, da mora
PTT vložiti v vsak priključek povprečno
41.750 din v telefonske centrale in omrežja
za njihove povezave.
Investitorji stanovanjskih in drugih ob-
jektov in Komunalna SIS niso na Zg. Hu-
dinji prispevali ničesar za PTT omrežje v
ceni za kvadratni meter niti kako drugače.
Celotno breme je tako naloženo na PTT,
ki pa tega ne zmore. PTT je s svojimi
sredstvi zgradila in odprla novo pošto na
Hudinji, investira pa tudi novo telefonsko
centralo na Golovcu, ki bo služila tudi
Hudinji.
Od vrednosti objekta na Golovcu 237
milj. ND odpade v korist Hudinje okrog
20% ali okrog 5 milijard SD.
Take naložbe ni doslej bilo v nobeni KS
na širšem celjskem območju. Nasprotno,
uporabniki v nekaterih drugih občinah
kot npr. v Slov. Konjicah, Mozirju, Šmarju
pri Jelšah idr. so doumeli pravi način reše-
vanja razvoja PTT dejavnosti in združuje-
jo svoja znatna sredstva ne le v krajevna
omrežja, temveč tudi v telefonske centrale
in druge PTT objekte.
KS Hudinja je doslej zbrala le 1 stari
milijon za medkrajevno telefonsko govo-
rilnico, ki je stala preko 10. milij. SD. Za ta
prispevek se zahvaljujemo, za omrežje bo
pa potrebno združiti več.
Podjetje za ptt promet Celje
VAM JE VŠEČ
NOVA OBLIKA
IN OBLEKA NT?
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 9-8. marec 1979
ét. 9 - 8. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
JAMARSKA ODPRAVA - EKVADOR 78 (3)
DARWINOV RAJ
SRED! PACIFIKA
Tisoč dvesto kilometrov
od ekvadorske obale ležijo
znameniti Charles Darwino-
vi - Galapaški otoki, ki jim
dajejo ime velikanske želve,
imenovane Galapagos.
Otočje sestavlja devet več-
jih in nekaj manjših otokov.
So vulkanskega izvora. Zani-
mivo je, da predstavljajo oto-
ki s svojo zgradbo čudovit
laboratorij, v katerem je ^
Charles Darwin od 1859. leta '
dalje proučeval floro in fau-
no in postavil razvojno tero-
jo obstoja živalskih vrst, ki je
ovrgla vse prejšnje.
Naravnost presenetljivo je
bilo spoznanje, da obstajajo
na otokih takšne živalske
vrste in rastline, ki jih ni nik-
jer drugje na svetu. Se bolj
neverjetno pa je dejstvo, da
se otok od otoka močno ra-
zlikuje, tako glede faune in
flore in je zato vsak otok zao-
krožena celota.
Po dveh urah in pol prijet-
nega poleta na višini tri do
pet tisoč metrov in s hitrost-
jo 400 km na uro smo pristali
na letališču otoka Baltra. Po-
gled na pusto pokrajino, po-
suto z lavinim pepelom in
poraslo s kaktusi, ni preveč
razveseljiv. In bili smo kar
malce razočarani nad tako
opevanimi otoki. Svoje miš-
ljenje pa smo spremenili že
med potjo v naselje Puerto
Ayora.
Vožnja po prašni lavini ce-
sti, ki se je vila skozi pusto
pokrajino, nam je bila sprva
nezanimiva. Bolj ko smo se
vzpenjali, večje je postajalo
naše zanimanje. Pokrajina se
je hitro spreminjala. Se ob
obali pusta in suha vegetaci-
ja je z vsakim metrom višiia-
ske razlike spreminjala svoj
obraz. Vse bolj je postajala
zelena in gosta. Na višini 400
m nad morjem nas je z vseh
strani obdala celo tropska
džungla. Za nameček smo
bili deležni še prave tropske
nevihte, ki nas je prijetno
osvežila. Toda, takoj, ko smo
se začeli spuščati navzdol, je
dež prenehal in v avtomobi-
lu je zopet postalo neznosno
vroče. Kar oddahnili smo si,
ko smo v daljavi zagledali
morje in ob njem Puerto
Ayora, ki skupaj z vasico
Bellavista predstavlja edino
naseljeno področje na otoku.
Sicer pa od 4000 prebival-
cev, kolikor jih živi na otoč-
ju, več kot polovica prebiva
v teh dveh naseljih. To je tu-
di povsem razumljivo, saj so
tu najbolj ugodni klimatski
pogoji za poljedelstvo in živi-
norejo.
Poleg otoka Santa Cruz sta
delno naseljena le še otoka
San Isabela in San Cristobal.
Vsi drugi so nenaseljeni in
naj bi taki tudi ostali.
Puerta Ayora je tudi sredi-
šče vsega življenjskega utri-
pa otroških prebivalcev.
Otočje je povezano s celino z
redno ladijsko in letalsko
progo. Od leta 1970 dalje pa
se tod razvija tudi turizem.
Danes kaže naselje že pravi
turistični videz. Se poseben
pomen in veljavo pa daje
otoku znamenita Charles
Darwinova znanstvena po-
staja, na kateri številni biolo-
gi-znanstveniki z vseh kon-
cev sveta stalno ali določen
čas izpopolnjujejo svoje zna-
nje in skrbijo za ohranitev
galapaške flore in faune. Pod
okriljem svetovne organiza-
cije UNESCO in ekvadorske
vlade, ki je Galapaške otoke
proglasila za nacionalni
park, se tu bije bitka za ohra-
nitev tega edinstvenega ko-
tička na našem planetu. In
ne zaman. Se pred nekaj leti
ogrožene živalske vrste in
rastline, zdaj ponovno živijo
samostojno življenje in se ra-
zvijajo.
PIŠE: DARKO NARAGLAV
Želve velikanke, imenovane Galapagos
AVDICIJA IZ TUJIH
LOGOV
V nekem podjetju so razpisali
nova delovna mesta. Ker je šlo
za resen razpis, je sklenil kandi-
date sprejeti sam generalni di-
rektor. Mladi strokovnjaki so
prihajali, nekateri ostali, drugi
pa odšli z dolgimi nosovi.
Zelo značilen je bil razgovor
med direktorjem in enim kandi-
datom:
-	Kaj je vaš življenjski cilj,
mladi mož, je vprašal direktor.
-	Vaš položaj v tej tovarni, je
odgovoril pogumno vprašani.
Fant je bil pri priči sprejet.
Kje je to bilo, časnik, iz kate-
rega smo ta razgovor posneli, ne
omenja. Toda zanesljivo je, da
se kaj takega pri nas ni zgodilo.
Samski moški so bolj vitki kot poro-
čeni. Vzrok leži v tem:
Ko zvečer pogledajo v hladilnik, se
samci, če ni v njem nič posebnega,
napotijo v posteljo.
Poročeni pa zvečer, če ne najdejo v
postelji nič posebnega, gredo in se loti-
jo vsebine hladilnika.
★
Gost nekega gostišča v zakotnem
kraju ves nesrečen ugotovi, da v sobi
ob umivalniku ni brisače. Povpraša o
tem hišno gospodinjo.
-	Veste, to je tako. Nimamo brisač.
Sicer je pa toplo sonce in si ob oknu
lahko osušite obraz in roke. Tako dela-
mo tudi mi. -
Gost zaprepadeno gleda oštirko in
pripomni:
-	Se dobro, da v sobi ni sedeče ka-
di...-
Peter bere časopis in reče svoji ženi:
-	Pomisli, tule piše, da ob vsakem
mojem izdihu umre na svetu en člo-
vek? -
-	Si že pomislil, da bi si kupil ustno
vodo? - raztreseno odvrne žena.
★
Ljubosumnež najde ženo v postelji z
drugim. Pograbi v omari pištolo in si
jo nastavi na sence.
-	Kaj počneš, za božjo voljo?! - zav-
pije žena.
-	Le počakajta, pravi ljubosumnež,
takoj bosta tudi vidva na vrsti!
★
Janez v naglici obišče prijatelja s
prošnjo:
-	Prosim posodi mi črno obleko.
Umrl mi je oče. -
Cez teden dni sreča Janez prijatelja,
ki ga povpraša, kdaj mu bo vrnil
obleko.
Janez pa:
-	Saj ni bila zame. Bila je za očeta. -
ME Zim NE POMLAD,
PAC PA HUD PREHLAD
NACIZEM šE ŽIVI (1)
MLADI VOLČJI TROP
Stari nacisti v Nemčiji izu-
mirajo. Ne izumira pa z njimi
nacistična ideologija. Povoj-
na Nemčija je tolikanj »de-
mokratična«, da dopušča ob-
navljanje nacizma tudi med
mladino, ki se zbira okoli no-
vega nacističnega jedra v or-
ganizaciji «AKTIONS-
FRONT NATRIONALER
SOCIALISTEN« (akcijska
fronta nacionalnih sociali-
stov), ki ima svoj sedež v
Hamburgu.
Z železnimi palicami, plin-
skimi pištolami in barvnimi
spreji korakajo hitlerjevski
vnuki po nemških mestih,
razbijajo izložbena okna ju-
dovskih trgovin, mečejo v
pisarne in sedeže nemške
komunistične partije zažigal-
ne bombe, barvajo po zido-
vih kljukaste križe in parole
kot:
»Judje ven! Dol z rde-
čimi!«
To niso stari nacisti, ki jih
dajejo starostne nadloge. Ni-
ti niso pripadniki NPD (na-
cionalne partije Nemčije), ki
so se pred desetletji vrinili v
vrsto nemških volilnih
strank. Ta volčji zbor so mla-
di vajenci, dijaki in tudi štu-
denti. Tako kot tista enajste-
rica mladih, ki je korakala po
starem delu Bremena v polni
SS opravi in prepevala naci-
stično »Horst-Wessel-Lied«.
Taki so kot tista grupa najst-
nikov, ki je v Bochumu na-
padla skupino dijakov in jih
poškodovala s solzilnim pli-
nom in taki kot banda
»smrtnih glav«, ki je v Han-
novru napadla trgovine, ki
so v rokah židovskih latni-
kov.
Število teh nacističnih iz-
grednikov sicer ni veliko. Ni-
so pa tudi tako nepomemb-
ni. V Hannovru se mladi na-
cisti hvalijo, da njih članstvo
raste in vse pogostejši so te-
roristični napadi.
Tako je leta 1977 v septem-
bru bilo v Berlinu zborova-
nje krajevne nacistične sku-
pine v gostišču »Jägerhaus«.
Od tu je krenil vodja udarne
grupe Arnulf Priem proti
berlinskemu zidu in ga napa-
del z eksplozivnimi pripo-
močki. Berlinsko oblast ne
moti, da ima ta razbijaška
skupina telefonsko številko
v telefonski knjigi.
Nacistični gauleiter Wolf-
gang Rahl je bil proti temu
napadu. Pa ne zaradi miro-
ljubnosti, marveč zato, da je
za takšne akcije še prezgo-
daj. Toda tudi ta ima svojega
kritika, nekega šefa nacistič-
ne tiskovne službe Hansa
Dieterja Schröterja, ki pravi,
da je teror nujnost. Ko so pri
nekem spopadu neke druge
ektremistične skupine padli
trije policisti, je Schröter ci-
nično pripomnil: »Trije
manj, s katerimi bomo imeli
opraviti!«.
Značilno je, da imajo akci-
je teh mladih »volkov« velik
omev med določenimi sloji
Nemcev. Tako na primer za-
krknjeni nacist, advokat
Manfred Roeder pravi, da so
taki izgredi nujnost, da bi bi-
lo končno spet drugače. Ta
advokat iz gornjehesenskega
Schwarzenborna soglaša ce-
lo s teroristi kot so Baader-
Meinhofovci, češ, da do se-
danje Nemčije občutijo enak
gnus, kot nacisti. In ko je bil
umorjen generalni zvezni
pravdnik Buback, je krožil
nacistični časnik med ljud-
mi, češ, nobenega napačne-
ga sočutja pri tem in nasled-
njih truplih.
(Dalje prihodnjič)
Kot pred petdeset in več leti. Z istegnjeno desnico poz-
dravljajo mladi neo-nacisti na svojih zborih - v pivnicah
navadno - kot nekoč.
9
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo:
Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar,
tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič
(odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janež Vedenik, Tone Vrabl -
Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena poš. štev. 5 din - Celol. naročnina 230 din,
polletna 115 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon,
oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.