PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. oostale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 129 (9434)
TRST, sreda, 2. junija 1976

TRIDESET LEI REPUBLIKE
Pred tridesetimi leti na današnji dan je ljudstvo v Italiji z zmagovitim referendumom tudi formalno prelomilo z osovraženo in Kompromitirano monarhijo in se o-predelilo za republiko. O tem, Kakšna naj bo ta republika, je odločila ustavodajna skupščina, izvoljena istega dne.
Odporništvo, republika, ustava so v Italiji tri politična mer.la, Ki jih tudi danes kritično vedno Znova preverjamo.
Republika temelji na delu, piše v prvem členu ustave. Na delu, ki Daj nima samo dolžnosti ustvarjanja dobrin, ampak tudi ustavno pravico, da soodloča pri oblikovanju glavnih smernic družbenega razvoja. Po 30 letih ta ustavna Pravica še ni uresničena.
V enem izmed členov ustave je rečeno, da so stranke sredstva demokratičnega dogovarjanja pri usmerjanju državne politike. Toda y posebnem členu sledečih norm ustave je tudi rečeno, da je Prepovedano v kateri koli obliki obnavljanje fašistične stranke. Prav v teh dneh, kot že mnogokrat doklej, ugotavljamo, da se tudi ta òlen ustave ne izvaja, če lahko ob-stajajo organizacije z izrazito in lavna razglašano fašistično ideolo-9'jo in krvavo izvajano fašistično Prakso.
Člen 6 ustave govori o zaščiti narodnostnih manjšin in se dopolnjuje v členu, ki govori o deželnih avtonomijah. Ko se sklicujemo na ta člen — in žal se moramo nanj sklicevati zelo pogosto
se globoko zavedamo in v vsa-Kodnevni praksi spoznavamo, da nam republika še veliko, zelo veli-Ko dolguje.
•n še so členi, ki nalagajo republiki dolžnost, da odpravlja raz-J'Ke med njenimi državljani, pa le ta dolžnost še daleč, zelo daleč od stvarnosti.
Zato je prav, da se letos ko Proslavlja republika svojo tride-setletnico, globlje zamislimo v pomen teh spoznanj in globlje za-vedamo nerazdružljivosti svojih državljanskih dolžnosti od državljanskih pravic: v polni meri uži-Vati, kar uzakonjuje republiška u-stava in zato terjati, da nam pošteno izplača svoj tridesetletni dolg. Zato, da bo republika res takšna, kakršno so si zamislili in Za kakršno so krvaveli partizani v Apeninih, Liguriji, Piemontu in v naši deželi in kakršni je postavljala temelje prva izvoljena u-stavodajna skupščina.
Ze zaradi tega, ker se proslavlja 30-letnica republike, so go-vorniki glavnih italijanskih strank 'zkorist.li priložnost in se zami-sllli v pomen te svečanosti in politične naloge, ki stoje pred Italijo v teh dneh. Tajnik KPI Berlinguer je tako ugotovil, da je žalostno, če so na svobodi fašistični morilci, medtem ko je Nen-Pi (PSI) poudaril, kakšen raz-korak je sedaj med gmotnim in količinskim razvojem Italije in stagnacijo njenega političnega po-Jozaja. Tajnik KD Zaccagnmi 'pa I® mnenja, da terja demokratični sistem republike večje zavzetosti za pravičnejše odnose. Pri tem se sprašuje, ali ni potrebno Spremeniti tudi način vladanja.
Sindikalna federacija CGIL -ClSL - UIL je medtem oklicala «predvolilno premirje», kar je Martino komentiral z mislijo, tta bi socialno premirje in dogo-v°r vlade s sindikati bila potreb-P® za izhod iz krize. Toda to ,a'iko doseže samo vlada, ki bo uživala zaupanje italijanskih delavcev.
Na švicarsko-italijanskem ob-Ptejnem prehodu pri Chiassu so Ustavili fašističnega poslanca Sac-ruccija, ki je skušal zbežati iz Jtaiije, preden bi parlamentarna komisija sklenila dovoliti začetek sodne obravnave proti njemu za-j_adi krvavih dogodkov v Sezze komano, kjer je pod fašističnimi streli padel mladi komunist Luigi tže Rosa.
Koordinacijski odbor SSG je po Učerajšnjem sestanku s predstav-Piki enotne sindikalne federacije s-GIL, CISL in UIL in po proučitvi Položaja po vseh dosedanjih intervencijah pri strankah ustavne-9a teka, načelnikih deželnih svetovalskih skupin in pri ministrstvu za prireditve v Rimu, skle-P't, da nadaljuje z zasedbo gle-oslišča in z akcijo za zagotovitev Lnančnih sredstev in priznanja statusa stalnega gledališča usta-Povi.
Parlamentarna komisija, ki vo-. ' Preiskavo o škandalu Lockheed, I® včeraj znova zaslišala Mario avo, bivšo upravnico družbe ^■opi.EI. in drugih Crocianijevih Podjetij, ženska ni povedala bistveno novih stvari, priznala pa j® vsekakor, da je bila v stiku udi z bančnim zavodom IBI. Po žasliševanju je komisija sklenila, ®a bo že v soboto odpotovala v delegacija, v kateri bodo Predsednik Castelli ter poročeval-Ca D'Angelosante in Codacci Pi-SaPelli, da zasliši vodilne funkcio-'tetj* ameriške letalske družbe
BERLINGUER^ NENNI_ IN ZACCAGNINI OB DRŽAVNEM^ PRAZNIKU^ |	P0JCSmmj_S PRCDSTAVNIKI ENOTNC SINDIKALNI FEDERACIJI
Po 30 letih je italijanska republika Koordinacijski odbor SSG sklenil potrebna protifašistične obnove
Sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL oklicala predvolilno premirje Socialistični tajnik De Martino o nujnosti dogovarjanja vlade s sindikati
(Od našega rimskega dopisnika)
RIM, 1. —* Italija proslavlja 30-lefnico referenduma, ki je postavil na noge republiko. Tokrat se proslavlja ta obletnica v vzdušju volilne kampanje, kar bi lahko bila tudi priložnost za obujanje in primerjanje idealov sil, ki so oblikovale republiko, če bi se ne doga
jalo, da še krožijo po njenem ozemlju nekaznovani morilci mladega De Rose ali da se nekateri, kot je misovec Saccucci, celo dičijo z naslovom poslanca italijanskega ljudstva. S to mislijo začenja tajnik KPI Enrico Berlinguer intervju za rimski levičarski dnevnik.
Sam začetek volilne kmpanje dokazuje, da so na delu sile, ki hočejo zaostriti napetost. Dejstvo, da je Saccucci še na svobodi tudi zato, ker so demokristjani svoj čas glasovali proti ustreznemu ukrepu — nadaljuje Berlinguer — terja od nas jasne obveze, da bo parlament čim-prej dovolil aretacijo. «Preprečiti mu je treba, da bi se izognil pravici,» izjavlja Berlinguer in se na-loteva političnega položaja z u-gotovitvijo, da sta doslej samo KPI PSI jasno obrazložila predloge glede bodoče vlade: «PSI predlaga zasilno (dado, ki naj ne bo zaprta do komunistov, KPI pa predlaga široko koalicijo solidarnosti med ljudskimi, demokratičnimi in protifašističnimi silami. V bistvu se ta dva predloga krijeta.» Berlinguer dodaja, da so predlogi KD za vlado po volitvah brez smisla, zato upa, da bo KD na volitvah ošibljena in tako prisiljena k naglejšemu obnavljanju stališč. Z vladami, ki bi bile podobne prejšnjim, vztraja tajnik KPI, mogoče napredovati: stvari pa se spremenijo, če bo v vlado «vključena resnična novost, sila obnavljanja in mislimo, da so to komunisti».
Tudi Pietro Nenni, eden izmed prvoborcev republike, ocenjuje to 30-letnico: «Priča smo kričečemu protislovju med količinskim razvojem italijanske družbe in stagnacijo kakovosti napredka.» Nenni se nato spominja utvar in nad, ki so jih gojile politične sile v prvih povojnih letih, in še poudarja, da mora-volivci 20. junija «ponovno izbojevati smisel republike, ustave izpred 30 let, duha protifašistične e-notnosti, ki ni mit, pač pa kritična samokritična dobra volja».
Benigno Zaccagnini se spominja 30-letnice republike v govoru, ki deloma premešča ozke okvire sedanje volilne kampanje in je zato tudi drugačen od prejšnjih. «Preučiti mo-
ramo, kakšni so najustreznejši načini vodenja države, za obnovo načina vladanja, kajti doslej absolutno veljavna pravila in dogmi padajo, od meščanskih do svobodnjaških in kolektivističnih. Demokratičnemu sistemu je postavljena naloga, dolžnost, da poišče odgovor na zahteve družbe, ki stremi po večjem smislu pravičnosti, svobode, varnosti, človečnosti. Demokratični sistem ima skratka trajno dolžnost, da oblikuje bodočnost Italije.»
v kroniko voliine kampanje spada vsekakor tudi sklep sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL, da od 10. junija do volitev «zamrzne» vsako stavkovno akcijo, da bi na ta način ne vplivali na'volitve ali jih motili.
Istočasno so sindikalisti pozvali vlado, naj konkretno omogoči izseljencem vrnitev v domovino za volitve. Zato pa ne zadostujejo izred-
ni vlaki, pač pa predvsem poseg vlade pri evropskih vladah, da bi le-te omogočile delavcem izredne dopuste. Sicer bodo izseljenci, ki se odpravijo na volitve, ob službo.
Sklep sindikatov ,da okličejo nekakšno «socialno premirje» je komentiral tajnik PSI De Martino, ko je poudaril, da bi dogovor med vlado in sindikati zares omogočil izhod iz krize, ki tare Italijo. V Angliji, je poudaril socialistični tajnik, je tak dogovor sindikatov z vlado bil mogoč, ker tam vladajo laburisti. Tudi v Italiji bi torej bil mogoč sporazum, če bi vlada bila taka, da bi delavcem dajala ustrezna jamstva.
CANDIDA CURZI
vanju predsednik republike Leone predsednik vlade Moro, tajnik KPI Berlinguer PSI De Martino. PLI Zanone, medtem ko ga je v njegovi sobi obiskal predsednik KD senator Fanfani.
redne intervencije dežele ■ Delegacija SSG pri gen. konzulu SFRJ Renku Solidarnost Skupnosti slovenskih dramskih gledališč in drugih ustanov
Zaccagnini operiran
BOLOGNA, 1. — Tajnika KD Zaccagninija so v mestni bolnišnici operirali na prostati, kjer je imel kamne. Okreval bo najkasneje v osmih dneh. Bolniku so poslali brzojavke z željami o skorajšnjem okre-
MOSKVA, 1. — V drugem dnevu svojega uradnega obiska v Moskvi se je predsednik Filipinov Marcos sestal s sovjetskim predsednikom Pod-gornim. Oba sta poudarila, da pomeni sedanji obisk filipinskega predsednika v Sovjetski zvezi odprtje novega obdobja v odnosih med obema državama.
TOKIO, 1. — Med svojim potovanjem na Japonsko je libijski minister _za petrolej Mabruk izjavil, da se bo po njegovem mnenju cena nafte pred koncem leta zvišala. Podražitev bo, po njegovem mnenju, postala neizogibna zaradi inflacije v državah izvoznicah petroleja. Med svojim obiskom na Japonskem je Mabruk govoril tudi o možnosti japonskih naložb v Libiji.
V PRIČAKOVANJU, DA ZBORNICA DOVOLI SODNI POSTOPEK
MISOVSKIPREVRA TNIK SACCUCCI SKUŠAL POBEGNITI IZ ITALIJE
Policijski agenti so ga ustavili na obmejnem prehodu pri Chiassu, vendar mu niso odvzeli službenega potnega Usta ■ SID uvedel preiskavo o zadržanju svojega agenta karabinjerskega podčastnika Treccie
RIM, 1. — Fašistični poslanec Sandro Saccucci je skušal danes ponoči zbežati iz Italije skozi švicarsko - italijanski obmejni prehod pri Chiassu, kar pa mu ni uspelo. Policijski agenti so ga namreč prepoznali ter mu sporočili, da imajo u-kaz, da ga. ne smejo spustiti iz Itcdije. Saccucci, ki je prišel na mejo z avtom «lancia beta», ki jo je baje vozil njegov svak, je brez vsakega komentarja spet zapustil mejni prehod. Po nekaterih vesteh, naj bi fašistični poslanec skušal zbežati iz Italije tudi po mejnem
prehodu na Breneru. Dogodek je [ povlekel iz žepa samokres in mu še žeto nejasen, kaže pa_ vsekakor, [ga naperil v čelo. Rosella se je
takrat podal v beg. Njegovo priče-
«ITALIJA V IZLOŽBI»
ZVRSTI FAŠIZMA
Fašistov je več zvrsti. V eno spada Pietro Allatta, človek, ki je osumljen umora mladega Lui-gija De Rose v Sezzah. Njegov primer spada v okvir bolezenskega fanatizma: Allatta nosi samo črno srajco, pozdravlja samo s stegnjeno roko, nosi verižice in obeske s kljukastimi križi, doma govori nemško, vzreja hčer in sina (ki ga je krstil za Benita) po tekstu knjige «Mei:: Kampf» in po Rosenbergu, ko gre na ulico nosi vedno orožje in ima ob sebi dvojico psov dobermanov. Zanj je volilno zborovanje samo povod za strelni spopad.
V	drugo zvrst spada poslanec Saccucci, ki so ga izvolili v zbornico zaradi zaslug v neuspelem državnem udaru Valeria Borgheseja in izkorišča parlamentarno nedotakljivost v enaki meri kot samokres, za katerega meni, da je sredstvo učinkovite polemike. Potem pa, kot vsi fašisti na koncu, poskuša beg po že izhojenih poteh v Švico.
V	tretjo zvrst spada Almirante, ki bi rad uveljavil fašizem v «dvovrstnem jopiču», vendar nažene Saccuccija iz MSI samo po umoru v Sezzah. Nekaj tednov prej je sam «jamčil» za Saccuccija, ko so ga nekateri hoteli izločiti iz kandidatnih list.
V	četrto zvrst spada Caradonna, znani voditelj rimskih pretepačev, ki izraža solidarnost Saccuccija in odklanja «zmernost» Almirante-ja, pri tem pa naslavlja svoje pozive «nevidnim legijam», ki naj «porežejo noge rdečkarjem»: «U-darite jih sedaj», zaključuje svoj letak, «razbijte glavo komunistom.»
Toda načinov, kako biti fašist, je še mnogo mnogo več, tudi izven desničarskih strank in organizacij: tak je Sogno, bivši.partizan, ki je poskušal «liberalni državni udar» v upanju, da mu bo
uspelo ugrabiti predsednika republike in ga prisiliti, da ukaže «novi red» in izroči vlado Pacciar-diju.
Obstaja še dostojnejši način. Taki so, na primer, industrijci, ki dajejo svoj denar fašistom (zraven pa ga dajejo tudi drugim strankam). V to zvrst spadajo tudi Agnelliji, ki so dajali denar So-gnu in sedaj naivno zagotavljajo, da ne vedo zakaj.
Potem je fašizem «črnih mrež» v katerih so vpleteni generali, tajne službe, sodniki, ministrstva, parlamentarci, mafija: vse skrbi to, da bi javnost nikoli ne izvedela resnice o prevratniškem načrtu zadnjih let.
Potem so Fanfanijeve čenče, ki se v Grossetu kesa, da so «pustili svobodo tistim, ki bi jo radi zakopali» (misleč komuniste) in se nostalgično spominja kongresa nemške CDU, ki je pod Adenauerjem postavila KP izven zakona.
Toda to niso samo čenče. Gre za odgovornosti, ki padajo na ves konzervativni del KD, ki bi rada ohranila oblast in se zato okorišča tudi misovskih glasov: Te glasove je kdaj .poplačala tudi tako, da je Saccuccija rešila pred aretacijo in mu posredno dopustila, da je še naprej rovaril, tja do trga v Sezzah.
Nihče ne dvomi o Zaccagninije-vem protifašizmu, saj se trudi, da bi stranki ustvaril «nov obraz». Vendar je njegov napor obsojen na neuspeh, vsaj dokler se ne bo KD odpovedala «logiki oblasti», ki omogoča obstoj fašizma (v dvovrstnem jopiču ali brez njega, kot je Allattov) in mu dopušča rovarjenje proti republiki, ki je stara 30 let a se ni cepljena proti fašistični kugi. Fašizem se lahko onemogoči, toda samo s tem, da se ustavi mehanizem, ki ga poraja in hrani.
MARIO DEZMANN
da Saccucciju niso odvzeli na meji službenega potnega lista, do katerega je imel pravico kot član parlamenta.
V zvezi z ukrepom o odvzemu službenega potnega lista je italijansko zunanje ministrstvo sporočilo da je na zahtevo notranjega mini strstva proučilo zadevo o odvzemu 30. maja. Rimski kvestor Macera pa je istega dne zahteval od gene ralnega pravdnika Del Giudiceja dovoljenje, da odvzame potni list misovskemu poslancu. Državni pravdnik je izrazil pozitivno mnenje, nakar je minister Cossiga stopil stik z zunanjim ministrstvom, ki potni list pred časom izdalo, da bi sprejelo ukrep o odvzemu. Včeraj so poslali vsem obmejnim prehodom brzojavko, v kateri zahtevajo od obmejnih organov, naj onemogočijo Saccucciju odhod iz Italije nekaj ur kasneje, pa so poslali še drugo brzojavko, v kateri zahtevajo tudi odvzem službenega potnega lista. Iz še nepojasnjenih vzrokov je policijski agent, ki je preprečil Saccucciju odhod iz Italije, videl samo prvo brzojavko, o drugi pa ni nikoli slišal.
Namestnik državnega pravdnika v Latini De Paolis nadaljuje medtem s preiskavo, da bi pojasnil vse podrobnosti v zvezi s streljanjem, v katerem je v petek, kraju Sezze Romano, zgubil življenje mladi komunist Luigi Di Rosa. Potem ko je zasliševal Pietra Allatto, fašista, ki ga dolžijo, da je streljal na Trgu Ferro di cavallo, kjer je bil ubit mladenič, je dve uri zasliševal tudi Allattovega sina Benita. Danes zjutraj pa je bila na vrsti Allattova hči Palma.
De Paolis je nato zaslišal Angela Pistolesija in nekatere druge priče v zvezi z vlogo, ki jo je imel karabinjerski podčastnik Treccia v dragičnih dogodkih v Sezzeju. De Paolis je ugotovil, da je Troccia odšel iz Rima skupaj s Pistolesijem, ki je občinski uslužbenec ter je že imel opravka s pravico zaradi tatvine in dezerterstva ter je kandidat MSI za rimski občinski svet. Troccia in Pistoiesi in drugi dve osebi so prevozili pot iz Rima do Sezze Romano z autom «alfa romeo 2000», ki ga je latinska policija zaplenila. Namestnik državnega pravdnika je ugotovil, da sta Troccia in Pistoiesi odšla iz Rima z namenom, da se udeležita Saccuccije-vih shodov ter sta pred tragičnim streljanjem v Sezzeju bila prisotna na dveh volilnih shodih, ki ju je fašistični poslanec imel v latinski pokrajini.
Značilno je tudi pričevanje Francesca Roselle, 48-letnega kmeta, ki je povedal De Paolisu, da je stopil k Saccucciju takoj potem ko je slišal prve strele in da ga je vprašal, kaj se dogaja. Saccucci, pri katerem je bil podčastnik Troccia, mu je ukazal, naj takoj odide. Rosella pa je vztrajal in je hotel1 vedeti, kaj se dogaja. Nato je Saccucci
vanje so potrdile tudi druge priče, ki soglasno trdijo, da je bil nod-častnik Troccia s Saccuccijem v Sezzeju. Zasliševanje Angela Pistolesija je trajalo skoraj dve uri.
Iz krogov obrambnega ministr-stva Poročajo, da je šef italijanske obveščevalne službe SID admiral Casardi sklenil uvesti preiskavo o zadržanju podčastnika Troccie, je kot znano agent SID.
Kolektiv Stalnega slovenskega gledališča je po včerajšnjem sestanku s predstavniki sindikalne enotne federacije CGIL - CISL - UIL, ki so jo zastopali sindikalisti Gerii, Curri in Rosano, po poročilih zastopnika kolektiva Maria Uršiča in direktorja SSG dr. Benedetiča o dosedanjih razgovorih s strankami u-stavnega loka, občinami, načelniki deželnih svetovalskih skupin in s predstavniki ministrstva za prireditve v Rimu ter po ponovni ugotovitvi, da je sedanji krizni položaj ustanove posledica pomanjkanja takojšnjih sredstev za nadaljevanje gledališke in kulturne dejavnosti ter pomanjkanja priznanja pravnega statusa stalnega gledališča, sklenil, da nadaljuje z zasedbo gledališča in da V največji možni meri sensibilizira javno mnenje za vprašanje nadaljnjega obstoja Stalnega slovenskega gledališča v Trstu.
Zasedba Kulturnega • doma traja danes že štirinajsti dan. Včeraj je delegacijo koordinacijskega odbora SSG sprejel deželni tajnik Krščanske demokracije Sergio Coloni. Ta sestanek je bil dogovorjen ob obisku delegacije gledališča pri načelnikih svetovalskih skupin strank stavnega loka, zastopanih v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine. Odbornik Coloni je s pozornostjo vzel na znanje vsa dosedanja prizadevanja za rešitev kritičnega stanja slovenske gledališke ustanove. Ob ugotovitvi, da so vsa prizadevanja kolektiva in upravnega sveta SSG za rešitev vseh perečih vprašanj, ki so privedla do zasedbe Kulturnega doma, v celoti upravičena, je Coloni obljubil delegaciji svojo podporo in podporo Krščanske demokracije v smislu izredne intervencije dežele Furlanije - Julijske krajine za premostitev kritičnega finančnega položaja obenem z obveznostjo, da bo v novem parlamentu njegova stranka predložila poseben zakon za dokončno rešitev statusa SSG.
Delegacija koordinacijskega odbora SSG je včeraj obiskala tudi generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka. Delegacija je utemeljila svoj obisk na podlagi določil londonskega memoranduma in o-simskega sporazuma, po katerih i-mata matični državi pravico ščititi interese narodnostnih manjšin. Generalni konzul je z veliko pozornostjo poslušal izvajanje gledališke delegacije v zvezi z razvojem dogodkov, ko je bil kolektiv prisiljen zasesti Kulturni dom v Trstu zato, da bi ohranil ustanovo. Generalni kon-ki j zul SFRJ Ivan Renko se je obve-! zal, da bo ukrenil vse potrebno
MEJO JE BAJE PREKORAČILO 10.000 VOJAKOV
SIRSKI OBOROŽEN POSEG V LIBANONU
Ogorčeni protesti libanonskih naprednih sil
smislu diplomatskih pooblastil, ki so mu na razpolago.
Skupnost slovenskih dramskih gledališč, ki vključuje vse slovenske gledališke ustanove, je na izredni seji sprejela vrsto sklepov v podporo prizadevanjem SSG za dokončno rešitev njegovega položaja. Med ostalim je izrazila svojo zaskrbljenost nad nastalim položajem vsem slovenskim in jugoslovanskim organom. Še posebej se je Skupnost obrnila na ambasadorja republike Italije v Beogradu s prošnjo, da se za rešitev vprašanja SSG z vso odločnostjo zavzame pri osrednjih oblasteh v Rimu.
Včeraj je bila na obisku v zasedenem Kulturnem domu tudi delegacija Glasbene matice v Trstu, ki je izrazila kolektivu SSG vso svojo solidarnost. V pismu kolektivu je rečeno, da odbor in profesorski zbor z zaskrbljenostjo spremljata boj kolektiva za ohranitev gledališča, da opozarjata na skrajno nujnost takojšnje in dokončne javnopravne in zlasti ekonomske ureditve položaja ustanove v prepričanju, da bo javna oblast sprejela upravičene
S Cankarjeve proslave na liceju «France Prešeren» v Trstu so gledališču poslali sledečo solidarnostno izjavo:
«Licej ,.France Prešeren” zaskrbljeno snremlja prizadevanje Stalnega slovenskega gledališča v Trstu za njegov obstoj. Pridružuje se zahtevi slovenske javnosti in vseh ustanov, da se morajo tej osrednji slovenski kulturni ustanovi zagotoviti tudi vsa potrebna finančna sredstva za njegovo nemoteno in uspešno delovanje na narodnem in kulturnem področju.»
Predsedstvo Slovenskega gospodarskega združenja, zbrano na redni seji dne 31. maja 1976, izraža popolno solidarnost in podporo boju Stalnega slovenskega gledališča za dosego pravne in s tem v zvezi gmotne ureditve, ki mu po 30 letih neprekinjenega povojnega visokega umetniškega delovanja upravičeno pripada. Obenem poudarja, da je brezbrižnost in nerazumevanje do problemov SSG le še en dokaz, da gre za pomanjkanje politične volje
zahteve in zagotovila nemoteno de-1 pri urejevanju slovenske problema-lovanje SSG.	| tike.
............
Globlje korenine
gospodarske krize
Za gospodarske opazovalce v Italiji je že tradicija, da vsako leto spomladi s posebno pozornostjo prisluhnejo poročilu o splošnem stanju in razvojnih težnjah mednarodnega in domačega gospodarstva. ki ga podaja na skupščini zavoda Banca d’Italia njen gu-'
Banca d’Italia in izpodjedala njegovo glavno statutarno vlogo ter s tem majata trdnost celotne italijanske gospodarske strukture, je guverner Baffi v svojem poročilu podrobneje analiziral, navedel pa je tudi vrsto posegov, s katerimi naj bi vodilni krogi v državi
verner. Njihovo zanimanje v dobril - praktično politične sile. ki bodo
meri opravičuje dejstvo, da drugih takšnih priložnosti skoraj ni, letos pa je bilo zanimanje za poročilo toliko večje, ker vodi od av-1 gusta lani osrednji denarni zavod novi guverner dr. Paolo Baffi, ki ga poslovni k/ogi poznajo kot veščega bančnega tehnika, niso pa še imeli priložnosti spoznati njegovih gledišč, kar zadeva razvoj splošne gospodarske politike v državi.
BEJRUT, 1. — Libanonska kriza je zadobila v teku današnjega dne povsem novo razsežnost, ko je v spopade med nasprotujoče si libanonske oborožene skupine posegla sirska vojska. Po še nepotrjenih vesteh so močni sirski oddelki po segli na območju Akarja, da bi vzpostavili mir v tem delu Libanona. Baje so Sirci posegli na zahtevo predstavnikov dveh kristjanskih vasi, ki so jih muslimanske oborožene skupine že dalj časa oblegale.
Nekaj ur kasneje, okrog poldne, pa je prišlo do množičnega vdora na libanonsko ozemlje in sicer vzdolž ceste Damask - Bejrut v Dolini Bekaa. Po nekaterih vesteh naj bi sirske oborožene sile v Libanonu sedaj štele kakih 10 tisoč mož. ki jih spremlja in ščiti dokajšnje število oklopnih vozil. Sirske čete so takoj razdelile v dve koloni, od katerih ena koraka proti mestu Zalile, druga pa je namenjena v južni Libanon.
Mesto Zahle, v katerem prevladujejo kristjani je bilo v preteklosti prizorišče krvavih spopadov in je dalj časa pod pritiskom muslimanskih sil. Mesto leži kakih 50 kilometrov vzhodno od glavnega mesta Bejruta. Kolona, ki je namenje-proti Zahleju, šteje približno 4000 mož in 200 tankov: na svojem pohodu je zasedla vse položaje, ki bili doslej v rokah raznih libanonskih skupin, od muslimanov, do Palestincev, kristjanov in libanonske vojske. Vsi so se kot kaže umaknili brez boja, razen dveh oddelkov na-testinskih gverilcev, ki so se skušali postaviti Sircem po robu in ki 80 jih slednji aretirali.
Sirski poseg v Libanonu je povzročil ogorčene reakcije med naprednimi silami. Organizacija za osvoboditev Palestine in libanonska.
Revica sta negativno ocenili. sirski reakcijo..
poseg, ki po njunem mnenju sodi v okvir izroelsko-francosko-ameriške zarote, katere cilj je razdeliti Libanon na manjše verske države. V teku današnjega dne bi morale libanonske organizicije skleniti, ali bodo sprejele sirski ultimat ali pa ga zavrnile. Sestali so se tudi kri-stjanski voditelji, ki so v glavnem naklonjeni sirskemu posegu, doslej pa niso sprejeli uradnega stališča. Edini, ki je sirski poseg ostro obsodil, je bil notranji minister Ca-mille Chamun, ki pa je protestiral samo zato, ker so sirske čete zasedle tudi tiste položaje, ki so jih doslej nadzorovali kristjani.
Proti posegu sirskih oboroženih sil v Libanonu se je izrekel tudi vidni predstavnik kristjanov Raymond Edde, čigar stališča so zelo podobna stališčem muslimanske levice. Edde je pozval vse Libanonce, naj premostijo verske razprtije ter naj se združijo v. borbi proti Sircem. Podobno izjavo je dal tudi Kamal Džumblat, ki pravi, da bodo nastopili z vsemi silami, s katerimi razpolagajo proti sirskemu posegu katerega cilj je pridružiti si Libanon.
Sirski poseg sovpada z obiskom sovjetskega ministrskega predsednika Kosigina v Damasku. Kosigin je dopotoval iz Iraka, kjer je imel vrsto pogovorov s tamkajšnjimi voditelji. Nobenega dvoma ne more biti, da bo v ospredju pogovorov med sirskim predstavnikom Asadom in predsednikom sovjetske vlade Ko-siginom prav položaj v Libanonu, še zlasti po neposrednem posegu sirskili oboroženih sil.
•Iz Izraela ni bilo do sedai nobenih uradnih reakcij,, politični , opazovalci na Bližnjem vzhodu pa se bojijo, da bi sirski poseg v Libanonu utegnil povzročiti izraelsko
Dejansko je P. Baffi na skupščini, ki je bila pretekli ponedeljek v Rimu, presenetil svoje poslušalce s poročilom, ki je bilo s tehničnega vidika na višini ugleda, ki ga na tem področju uživa njegov avtor, hkrati pa je bilo o-barvano s socialnimi in političnimi argumentacijami, ki smo jih v dobri meri pogrešali v poročilih bivšega guvernerja G. Carlija.
Tiskovne agencije in dnevno časopisje so včeraj na široko poročali o Baffijevem govoru na skupščini Bunce d’Italia. Kljub temu bi se danes ponovno povrnili na ta problem — sicer je guverner na skupščini navrgel toliko materiala, da se bodo razprave okrog njegovega poročila še nadaljevale — in opozorili na nekatere točke, ki si jih je vredno nekoliko podrobneje ogledati. Baffi je med drugim naglasil — kar je javnosti še predobro znano, vendar v tem predvolilnem času ne manjka po-skusov, da bi zadevo prikrili ali vsaj^ omilili _ da je Italija s finančnega vidika danes praktično na kolenih. Neprimerno bolj presenetljiva pa je njegova trditev, aa Banca d’Italia sama, oziroma urada za menjavo valut (LIC), danes nima več vzvodov, na katere bi pritisnila, da bi še naprej nadzirala finančna in valutama gibanja. Banca d’Italia torej izpoveduje svojo nemoč, da bi se v tem težavnem gospodarskem trenutku uspešno zoperstavljala inflacijskim in špekulativnim pritiskom, ki se porajajo na domačih tleh in v tujini. Drzna in zaskrbljujoča izjava, ki utegne sprožiti v nekaterih krogih določene reakcije m najbrž ne v smeri, ki si jo guverner italijanskega osrednjega denarnega zavoda obeta.
Kje so razlogi, da je bila Banca d’Italia potisnjena v položaj, iz katerega ne more več vplivati na finančna in valutna dogajanja? Baffi, navaja dva vzroka: kriv je naraščajoči državni primanjkljaj, ki se veča mimo vsakega nadzorstva (konec lanskega leta je dosegel 14.200 milijard lir) in ki ga mora Banca d'Italia kriti s tem, da tiska na kupe novega denarja kar seveda pospešuje že tako razširjeno inflacijo: drug element ki nosi odgovornost za nemoč zavoda, pa jo po Baffijevem mnenju politike sindikatov, ki zahtevajo vedno nove poviške pri plačah in me-zdah, čeprav se storilnost proizva-jalmh sredstev, in med njimi tudi dela, ne le ne veča v istem razmerju, temveč celo nazaduje. Ta dva glavna dejavnika, ki omejujeta možnost poseganja zavoda I
po 20. juniju prevzele krmilo države — odpravili predpostavke dolgotrajne krize italijanskega gospodarstva. Med temi posegi je Baffi posebej omenil preustroj tako imenovane premične lestvice, s pomočjo katere se plače, mezde in pokojnine delno prilagajajo naraščajoči draginji, ki nas spremlja že leta in leta in ki postaja iz dneva v dan hujša.
O prvem faktorju, to je o naraščajočem primanjkljaju v državnih računih, ne kaže posebej razpravljati. Podatki o njegovih razsežnostih, ki prihajajo v rednih presledkih v javnost, so že sami po sebi dovolj zgovorni. Vprašanje premične lestvice — in na to so sindikati že reagirali — pa je popolnoma različno, če namreč državni primanjkljaj zadobiva iz meseca o mesec čedalje večje razsežnosti, je temu kriva v prvi vrsti pomanjkljiva, ozka in neustrezna gospodarska politika osrednjih organov, njihova razsipnost in negospodarno obračanje velikih, finančnih sredstev, ki se stekajo v državne blagajne. Za postopno dviganje premične lestvice (in za zahteve v zvezi z obnavljanjem vsedržavnih delovnih pogodb) pa je zaman iskati krivca izven teh istih krogov. Nujnost sprotnega prilaganja plač, mezd m pokojnin izhaja namreč iz iste neurejene gospodarske politike, zaradi katere se finančna sredstva, ki se stekajo v državne blagajne, izgubljajo skozi sto špranj in špranjic državnega budzeta, namesto da bi jih pretapljali v nove produktivne naložbe, ki bi zagotavljale večjo storilnost proizvodnih sredstev in glavnega med njimi — dela — in s tem avtomatično vzporednost med razvojem gospodarskih dejavnosti in dviganjem življenjske ravni prebivalstva. Guverner Baffi poziva sindacate, naj ne zahtevajo poviškov. ki bi bili večji od poviškov, ki se priznavajo delavcem v drugih evropskih državah, sicer bo italijanska proizvodnja na tujih trgih nekonkurenčna. V teoriji je to res, toda upoštevati je tudi treba, da italijanski delavec jc danes v poprečju slabše plačan kakor delavci v drugih razvitih državah, poleg tega pa mora sam nositi bremena, ki jih nalagajo neurejen položaj kar zadeva zdravstvo, šolstvo, javne prevoze in ne nazadnje številni pojavi gospodarskega in družbenega parazitizma.
Glavni izvor današnje krize, pred katero tudi Banca d’Italia zdaj polaga orožje, je po vsem tem v bistvu samo eden, in s tem edinim dejavnikom splošnega nazadovanja se bo morala spoprijeti nova vlada. Boj bo zahteval krepke zakonodajne posege, uvedbo novih prijemov kar zadeva plače in mezde in preustroj javnih financ, do cilja pa bomo prišli samo v primeru — kakor je dejal na skupščini zavoda Banca d’Italia njen bivši guverner G. Carli - če bo nova vlada uživala potrebno podporo družbenih sil.
ELIO FORNAZARIČ

TRŽAŠKI DNEVNIK
NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENC
Slovenska skupnost predstavila program in kandidate na parlamentarnih volitvah
Deželni tafaik Drago Stoka orisal dvajset temeljnih zahtev narodnostnega in družbeno gospodarskega značaja
Slovenska skupnost je na včerajšnji tiskovni konferenci orisala svoj volilni program in predstavila kandidate na parlamentarnih volitvah 20. junija. Deželni tajnik dr. Drago Štoka je v uvodu obrazložil razloge, zaradi katerih se je stranka tokrat odločila za samostojen nastop in med drugim dejal, da je bila to njena pravica in dolžnost, še posebno potem, ko je po maju lani postala stranka deželnega značaja. Samostojen nastop je bil nujen tud; glede na skorajšnjo ratifikacijo osimskega sporazuma ,ki odpira ogromne pravne, gospodarske, narodnostne in socialne probleme. Štoka je poudaril, da je njegova stranka med prvimi pozdravila sporazum, kar zadeva dokončno ureditev meje, istočasno pa izrazila tudi svoio zaskrbljenost glede pravne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Potrdil je tudi oceno SSk, po kateri člen 8 pogodbe pomeni razširitev zaščite, ki je doslej na osnovi londonske spomenice o soglasju veljala le za tržaške Slovence, na vse Slovence v Italiji.
Deželni tajnik SSk je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi predvidenih razlastitev slovenske zemlje zaradi ustanovitve industrijske proste cone na Krasu, češ da bi razlastitev 5 kvadratnih kilometrov zemlje lahko pomenila nepopravljiv udarec. Prav tako vzbuja skrb dejstvo, da se bo na Krasu predvidoma naselilo od 5 do 6 tisoč družin, kar bi utegnilo imeti hude raznarodovalne posledice.
O vzrokih samostojnega nastopa in o problemih, ki jih odpirajo osvm-ski sporazumi, je bil govor tudi v nadaljevanju tiskovne konference, ko so poleg pokrajinskih tajnikov za Trst Dolharja in za Gorico Paulina spregovorili tudi kand'dati SSk na prihodnjih volitvah. Tako je Dolhar, na primer, izrazil globoko razočaranje slovenskih volivcev zaradi zadržanja krščanske demokracije, predvsem v zvez: z vprašanjem rabe slovenščine v izvoljenih svetih, pa tud; komunistične in socialistične stranke, ki sta sicer predložili zakonska osnutka o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, vendar sta dopustili, da sta osnutka obtičala v zaprašenih predalih parlamentarnih uradov. Z več strani pa je bilo tudi izraženo upanje, da bo SSk vendarle uspelo, da
bi izvolila svojega predstavnika v parlament, in sicer senatorja. Končno je bil tudi poudarjen pomen predstavitve slovenske liste v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini, tako da se bo tamkajšnje prebivalstvo — kot je dejal kandidat iz Trbiža Simon Prešeren — lahko prvič izreklo za povsem slovensko stranko.
Toda preidimo k programu, ki se deli na dva dela: narodnostni in gospodarsko - socialni del. Prvi del zajema deset točk in prav toliko zahtev, od katerih je na prvem mestu zahteva po globalni zaščti. V tem okviru naj bi bila odpravljena absurdna prepoved rabe slovenščine v deželnem svetu in v občinskih in pokrajinskih svetih v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Zaščitni zakon naj bi tudi vseboval porme, ki naj bi slovenski narodnostni skupnosti omogočile vsestranski razvoj tako v narodnostnem, kot v socialnem in ekonomskem pogledu in zajamčile nemoten razvoj v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Druga točka vsebuje zahtevo po
pravični podpori vsej slovenski kulturni dejavnosti, kot tudi slovenskemu tisku ter športu in rekreacijski dejavnosti. Program se dalje zavzema za ustanovitev slovenskega o-kraja za slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini v okviru šolske reforme ter za takojšnjo u-stanovitev avtonomne slovenske televizije v okviru RAI, saj je že pravi škandal — kot je rečeno v programu — da smo edina narodna manjšina v Italiji brez svoje televizije, ker se je to vprašanje za o-stale manjšine ustrezno rešilo.
SSk zahteva dalje, da se napravi konec razlaščanju slovenske zemlje in krivičnemu krčenju ozemlja, na katerem živijo Slovenci. Treba je takoj odpreti slovenske šole v Benečiji, ker imamo Slovenci vso pravico imeti šole v materinem jeziku tudi v videmski pokrajini, kjer živi avtohtono slovensko prebivalstvo. Sledijo zahteve po priznanju pravice do rabe slovenskega jezika v
(Nadaljevanje na zadnji strani)
VČERAJ, OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
Občutena Cankarjeva proslava dijakov znanstvenega in klasičnega liceja
Joško Lukeš o nostna izjava
boju kolektiva SSG in solidar-dijakov zavoda «F. Prešeren»
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiuiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii
ZARADI VOLITEV NAJKRAJŠE S0LSK0 LETO
la srednjih šolah se je pouk zaključil na osnovnih šolah pa se bo v soboto
Objavljeni učni izidi na srednjih šolah - Zaključni izpiti 4. junija, velika matura pa 1. julija
Šolsko leto 1975-76, ki se te dni zaključuje, je bilo bolj kratko kot prejšnja zaradi političnih volitev, ker so pač v šolah volišča. Marsikdo u-pravičeno sprašuje, ali mora biti prav šola vsakikrat prizadeta zaradi volitev, saj že itak imamo v Italiji najmanj učnih dni (zaradi počitnic, cerkvenih in državnih praznikov).
Kot smo na kratko že poročali, se je pouk na srednjih in višjih srednjih šolah zaključil 29. maja, na osnovnih šolah pa se bo končal 5. junija. Medtem so bili objavljeni učni uspehi dijakov, ki letos nimajo zrelostnih izpitov. (Sezname bomo začeli objavljati v jutrišnji številki našega dnevnika.)
Izpiti na osnovnih šolah (iz 2. v
UiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAmiiiikiimiiiifiriimii
ŠTEVILNE PREDVOLILNE MANIFESTACIJE V NAŠEM MESTU
Pojutrišnjem prvi shod PSI Pajetta (KPI) danes v Trstu
Socialistično kampanjo bodo odprli Tringcle, Košuta in Ghersi - Član vsedržavnega vodstva KPI bo govoril na festivalu «Unità» pri Sv. Jakobu
V skladu s sklepom, da čim bolj omeji propagandno dejavnost zaradi resnega položaja v deželi, še posebno po katastrofalnem potresu
6.	maja, bo socialistična stranka uradno začela volilno kampanjo šele pojutrišnjem, 4. junija, z organizacijo prvega volilnega shoda. Po prvotnem programu bi moral priti v Trst namestnik vsedržavnega tajnika Mosca, ki pa je bil zadržan v Rimu. Tako bodo na shodu, ki bo ob 20. uri na Trgu Goldoni govorili nosilec kandidatne liste za poslansko zbornico, bivši deželni tajnik Gioacchino Tringale, pokrajinski tajnik Lucio Ghersi in slovenski kandidat za poslansko zbornico Dušan Košuta.
Volilna kampanja KPI pa je že zelo živahna. Danes bo prišel v Trst član vsedržavnega vodstva partije Giancarlo Pajetta, ki bo zvečer ob 19. uri govoril na festivalu «Unità» pri Sv. Jakobu na vrtu za Vatikanom. Jutri popoldne ob 17. uri pa bo Pajetta govoril v industrijski coni.
Včeraj sta medtem v Ricmanjih govorila kandidata v poslansko zbor nieo inž. Antonio Cuffaro in Stojan Spetič.
Cuffaro je predvsem odgovoril polemičnim tonom demokristjanov, ki trdijo da sta v nevarnosti svoboda in demokracija. V naših krajih, je dejal, je preizkusni kamen demokratičnosti odnos do manjšin, do Slovencev. Kaj lahko pokaže KD na tem področju, razen izmikanja in neuresničenih obljub?
Cuffaro je KD kritiziral tudi zato, ker se po eni strani zavzema za sodelovanje, na meji, na drugi pa v volilni kampanji tajinstveno molči o sporazumu iz Osima. Obsodil je vlado ker v zakon o ratifikaciji m vključila temeljne obveze za zaščito slovenske manjšine in je celo zapisala v uvodu k temu ukrepu, da bo «uresničila že priznane pravice». Cuffaro je ponovil obvezo KPI, da se bo glede manjšinskih zadev dosledno držala načela neposredne povezanosti z vsemi Slovenci.
Kandidat KPI je poudaril, da so za premostitev hude gospodarske in politične krize v Italiji krvavo potrebni komunisti, ki stremijo po vladi enotnosti vseh zdravih ljudskih sil.
Stojan Spetič je prav tako polemiziral s KD in izrecno omenil Fan-fanijev govor proti «pretiranim svoboščinam», ki posredno grozi tudi manjšinam in dokazuje, kako pomembno je, da se slovenski volivci aktivno udeležijo tega političnega boja in prispevajo k spremembi razmerja sil v novem parlamentu.
Negativni pojav te volilne kampanje so formalni poskusi razprševanja glasov po nepotrebnem, je poudaril Spetič in navedel primer, ko so celo med seboj različne stranke, kot liberalci, republikanci in socialdemokrati, premostile idejne in programske razlike ter osredotočile svoje volivce na enega samega kandidata. Med Slovenci pa so razlike zelo majhne, saj je naša zgodovinska značilnost, da kljub svetovnonazorskim opredelitvam nastopamo skupaj vsakokrat, ko gre za naše pravice. O teh pa smo bili vedno enotni in složni. Zato pa KPI poziva vse Slovence, naj prispevajo na aktiven način k preusmeritvi italijanskega političnega življenja in torej k odpiranju novih perspektiv tudi za specifične probleme naše manjšine.
3.	razred in ob zaključku 5. razreda) bodo cd 7. do 15. junija. Zaključni izpiti na srednjih šolah (po dokončanem 3. razredu) se bodo začeli 4. junija, izidi pa bodo morali biti objavljeni najkasneje 15. junija.
Zrelostni izpiti, ali velika matura, na višjih srednjih šolah se bodo začeli 1. junija s pismeno nalogo o splošni kulturi. Naslove nalog določa ministrstvo za šolstvo, na slovenskih šolah pa so morali dosedaj prevajati besedilo nalog, ki so enake za vse šole podobne vrste po vsej državi.
Omenjeno ministrstvo je še določilo predmete za zrelostne izpite na višjih srednjih šolah. Tako je za slovenske višje srednje šole določilo, -da bodo na * klasičnem liceju maturanti pisali nalogo o splošni kulturi v slovenščini ter prevod iz latinščine .v slovenščinoir-Barznanstvenem liceju nalogo v slovenščini in nalogo iz matematike, na učiteljišču nalogo v slovenščini in nalogo iz matematike, na trgovskem tehničnem zavodu pa nalogo iz slovenščine in nalogo iz knjigovodstva.
Za ustne izpite so bili določeni naslednji predmeti, izmed katerih si dijak izbere enega, drugega pa določi izpitna komisija. Za maturo na klasičnem liceju: slovenščina in slovensko slovstvo, italijanščina in italijansko slovstvo, zgodovina in državljanska vzgoja ter matematika. Na znanstvenem liceju: slovenščina in slovensko slovstvo, italijanščina in italijansko slovstvo, filozofija, fizika. Na učiteljišču: slovenščina in slovensko slovstvo, italijanščina in italijansko slovstvo, pedagogika in filozofija, prirodoslovje, kemija in zemlje-pisje. Na trgovskem tehničnem zavodu: slovenščina in slovensko slovstvo, italijanščina in itahjansko slovstvo, trgovinstvo in blagoznanstvo. Vsi maturanti morajo razen tega odgovarjati tudi na vprašanja, ki se nanašajo na njihove pismene naloge. Kot je znano, že nekaj let ni več na maturah popravnih izpitov. Kdor
izdela, izdela, ali pa mora naslednje leto spet vse ponavljati.
• Enotna pokrajinska federacija delavcev trgovinske stroke sporoča zainteresiranim, da je po prekinitvi pogajanj z vsedržavno zvezo trgovcev sindikalna federacija napovedala nove pobude za dosego zastavljenih ciljev v korist delavskega razreda. Predvsem ne bodo več uslužbenci trgovinske stroke opravljali nadur, v petek zjutraj, 4. tm„ bodo stavkali 4 ure, poleg tega pa bodo v obdobju od 5. do 12. t.m. opravili še nadaljnje 4 ure stavke. Vendar je vsedržavna sindikalna federacija oprostila delavce naše dežele napovedane akcije
«Z občutkom krivde na vesti bi se poslovili od letošnjega šolskega leta, če se ne bi pred počitnicami vsaj skromno oddolžili našemu velikemu besednemu umetniku in mentorju Ivanu Cankarjm.
S temi besedami so dijaki znanstvenega in klasičnega liceja «France Prešerem v Trstu začeli včeraj svojo proslavo v počastitev 100. obletnice Cankarjevega rojstva, ki so jo obogatili z lepim kulturnim programom, v katerem so z občutkom podali odlomke iz Cankarjevih govorov in romanov, njegove prelepe misli in slavospeve domovini ter odlomke iz njegove drame «Hlapec Jernej*. V tem delu programa so nastopili Boris Mihelič, Nevo Radovič, Rosanna Petaros, Patricija Perčič, Peter Filippe, Andrej Pisani, Tanja Smotlak, Jasna Rodošek, Ksenija Dobnla, Rojc in Cosina, medtem ko so dijaki klasičnega liceja izvedli recital iz dela «Hlapec Jernej*. Program, ki sta ga sestavila in naštudirala prof. Antonac in prof. Šah. sta z glasbenim vložkom izpolnila dijaka Kuret in Bitežnik, za zaključek pa je nastopil še pevski zbor, ki je zapel Volaričevo «Eno drevo», Mersin - Vrab-čevo «Oj Božime» in Vrabčevo «Zdravljico».
Proslave se je udeležila tudi de-
iiiiiiiiiiifiiiniiiiiiiiimriiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiKiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiuaiiMiiuiimHiiuii
PO RAZSODBI DEŽELNEGA UPRAVNEGA SODIŠČA
Clan obrtniške sekcije SGZ uradno v pokrajinski komisiji
Slovenski predstavnik tudi v deželnem odboru za ob tništvo
Večkrat smo že poročali o priii-, bil imenovan dolinski obrtnik Luci-vu, ki ga je vložilo Slovensko go- ! jan Žerjal, kot predstavnik SGZ. V
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
spodarsko združenje na deželno u-pravno sodišče, zato ker ni bil v pokrajinsko komisijo za obrtništvo imenovan sindikalni predstavnik SGZ.
Po pravični razsodbi deželnega upravnega sodišča ki ni samo v celoti sprejelo vsa dokazila SGZ, temveč tudi poudarilo, da morajo biti Slovenci v smislu 3. čl. deželnega statuta deležni posebne pozornosti in upoštevanja.
Deželna uprava je po dvomeseč nem zavlačevanju in birokratskem postopku končno z odlokom predsednika deželnega odbora z dne 7.
4.	1976 (ki pa je bil objavljen šele v št. 34 deželnega vestnika z dne 20. 5. 1976) imenovala novo pokrajinsko komisijo za obrtništvo tržaške pokrajine. Iz komisije je seveda izpadel en član Associazione artigiani in na njegovo mesto je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiNtmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Tragična nesreča na ladji «Isonzo» v novem pristanišču
Fovor kave zgrmel v podpalubje in pokopal mladega pristanišinika
26-letni Massimo Reddi je včeraj popoldne v bolnišnici podlegel hudim poškodbam - V zadnjih dneh še dve nesreči na delu
Mlad pristaniščnik se je včeraj smrtno ponesrečil med raztovarjanjem ladje v tržaškem pristanišču. Gre za 26-letnega Massima Raddi-ja, rojenega v La Spezi!, ki pa je od otroških let živel v našem mestu kjer je stanoval v Ul. Raffineria 4.
Reddi je bil zaposlen kot težak v pristanišču. Včeraj dopoldne je delal v podpalubju ladje «Isonzo», ki je zasidrana oh šestem pomolu v
novem pristanišču. Ladja je pred dnevi pripeljala v Trst tovor kave. Reddijeva naloga je bila, da je v podpalubju pripravil tovor vreč, ki so ga nato z žerjavom dvignili in prenesli na kopno. Prav med dviganjem tovora pa se je okoli 10.45 iz še nepojasnjenih razlogov utrgala debela jeklena vrv, s katero so bile povezane vreče kave, ki so tako padle na mladeniča z višine kakih šestih metrov.
Reddiju so nemudoma priskočili na pomoč delovni tovariši, ki so ga izvlekli izpod kupa vreč in ga prenesli na kopno, nato pa z rešilnim avtom pristaniške ustanove prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma leve noge, domnevnega zloma kolka in domnevnega zloma reber. Njegovo stanje pa se je žal kmalu poslabšalo in nekaj ur po sprejemu v bolnišnico so ga premestili na oddelek za p-ži vi jan je, kjer pa je kljub zdravniški negi okoli 16. uri umrl.
Reddi je živel v Trstu s starši: pred leti se je zaposlil v pristani-
šču, kjer so ga vsi cenili kot pridnega in vestnega delavca. Nesreča ga je doletela prav v trenutku, ko se je pripravljal na novo življenjsko pot: prihodnji mesec bi se namreč moral oženiti.
V zadnjih dneh sta se v Trstu pripetili še dve nesreči na delu. V soboto je v skladišču štev. 14 v starem pristanišču nerodno padel 27-letni uradnik Rinaldo Po-penda iz Vicolo Ospedale Militare 2, ki je zaposlen pri podjetju Burger. Sprva je mislil, da ni nič hudega, ker pa bolečine niso prenehale, se je veraj zatekel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 45 dneh zaradi zloma v gležnju desne noge.
Včeraj ponoči pa se je ponesrečil tiskar dnevnika «H Piccolo» 46-letni Adriano De Marchi z Reške ceste 329. Malo pred eno uro mu je roka zašla med kolesje ro-. tacijskega stroja; zaradi udarcev in prask se bo moral zdraviti mesec dni na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice.
okviru poprej omenjene italijanske organizacije je prišlo še do ene zamenjave v vrstah izvedencev.
Omenjena pokrajinska komisija ni sedaj nekaj mesecev redno delovala prav zaradi priziva SGZ, čeprav so jo skušali člani večinske organizacije nelegalno aktivizirati. Sedaj pa je spet polnopravna in je včeraj imela svojo redno sejo, katere se je prvič udeležil tudi novoime novani Žerjal. Predstavnik SGZ, Grgič, je na seji poudaril, da je bilo končno pravici zadoščeno, da pa je to le prvi korak slovenske organizacije za uveljavljanje svojih pravic. Uspeh SGZ je pozdravil in mu čestital tudi predstavnik druge manjšinske organizacije v komisiji UPTA - CNA.
Obrtniška sekcija SGZ pa je doživela še eno zadoščenje. Z odlokom predsednika deželnega odbora je bil imenovan v deželno komisijo za obrtništvo kot izvedenec dr. Milan Klobas.
legacija kolektiva Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, v katerem imenu je spregovoril igralec Jožko Lukeš, ki je poudaril, da so prišli na šolo, da seznanijo dija-štvo in šolnike z borbo za nadaljnjo usodo slovenskega gledališča v Trstu. «Prišli smo med vas,» je poudaril, «ker vemo, da imamo prav med vami najbolj zveste prijatelje in obiskovalce. Prav gotovo ste z našo borbo in našimi zahtevami že obveščeni: ne borirne se samo za naša službena mesta, samo za vsakdanji kruh in zaslužek; borimo se za nadaljnji obstoj te naše glavne kulturne ustanove v Italiji, ki je predstavljala vsa povojna leta središče vse naše kulturne dejavnosti, istočasno pa tudi tisti sedež, kjer smo se lahko srečavali z dosežki drugih bratskih gledališč iz Jugoslavije in kjer so potekale v glavnem vse naše najvažnejše prireditve, od glasbenih pa do kultur-no-prosvetnih.»
«Obračamo se do vas» je Lukeš zaključil svoj govor, «da nam v naši težki borbi pomagate. Vaš glas v oporo našim zahtevam bo dragocen, saj bo ponoven dokaz, da se tudi vi zavedate važnosti našega poslanstva, da svoje gledališče ljubite in da ste mu pripravljeni v njegovi pravični borbi pomagati in mu stati ob strani.»
Dijaki so s ploskanjem sprejeli igralce in njihov poziv, nato pa so jim izročili solidarnostno izjavo, v kateri naglašajo, da spremljajo z veliko pažnjo prizadevanje gledališča za njegov obstoj. «Pridružujemo se zahtevi slovenske javnosti» je rečeno v izjavi, «da se morajo tej osrednji slovenski kulturni ustanovi zagotoviti vsa potrebna finančna sredstva in urediti tudi ostala vprašanja za njeno nemoteno in uspešno delovanje na narodnem in kulturnem področju.»
SPOROČILO ZAVODSKIM IN OSNOVNOŠOLSKIM SVETOM
Tajništvo Sindikata slovenske šole, vabi zavodske in osnovnošolske svete. da s svojimi vlogami na šolske in druge pristojne oblasti podprejo upravičene zahteve kolektiva Stalnega slovenskega gledališča, da osebno obiščejo kolektiv in mu izrečejo svojo solidarnost.
Sindikati preklicali stavko uslužbencev javnega sektorja
Pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je po večurnem sestanku s predstavniki krajevnih u-stanov preklicala stavko uslužbencev javnega sektorja, ki se je pričela
v	ponedeljek in ki bi se morala nadaljevati še danes in jutri. Sindikal- j ni zastopniki so namreč v razpra- ‘
vi	dosegli ustrezna zagotovila za popolno uresničevanje delovne pogodbe omenjenih delavcev. Na vsak način bo po ponovnem delovanju krajevnih ustanov potreben še nov sestanek, ki bo v četrtek dopoldne, na katerem bodo v celoti določili podrobnosti perečega vprašanja.
Kljub pozitivnemu preobratu položaja pa sindikati pozivajo delavce, naj bodo še naprej pripravljeni na nove sindikalne akcije. Napovedali so tudi, da bo v prihodnjih dneh delavska skupščina.
V tržaški občini so stavkali tudi uslužbenci občinskega podjetja, ki skrbi za prevoz in pokop mrtvih, zaradi česar je bilo precej nevšečnosti in težav. Položaj bi se moral že danes normalizirati, saj bodo ti uslužbenci nadaljevali z delom, kot bodo nadaljevali z delom tudi uslužbenci drugih oddelkov javne službe.
NA ZBOROVSKEM VEČERU GM
Prva izvedba Merkuje ve
■v
«Oči nana Marička»
V okviru zaključnih prireditev šole Glasbene matice je bil sinoči v dvorani Jacobus Gallus v Trstu v Ul. Ruggero Manna 29 zborovski večer, na katerem so nastopili trije pevski ansambli Glasbene matice in sicer otroški pevski zbor šole Glasbene matice in mladinski pevski zbor šole Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta ter komorni zbor Glasbene matice pod vodstvom Janka Bana. Podrobna ocena bo še sledila. Naj navedemo le, da je številno občinstvo z zanimanjem sledilo prvi izvedbi Mer-kujeve pesmi v rezijanskem narečju «Čiči nana Marička».
Danes na Repentabru osmi «ex tempore»
Danes na Repentabru, z začetkom ob 9. uri, bo osmo slikarsko tekmovanje «ex tempore», ki ga prireja šolski patronat. Prijave v stari šoli na Colu.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 31-948) so na razpolago vstopnice za petkov (ob 21. uri za red A) in sobotni koncert (ob 18. uri za red B), ki bosta pod taktirko Ralfa Weiker-ta in s sodelovanjem pianista Joffre-ya Swanna.
Šolske vesti
Učenci in profesorji srednje šole Simon Gregorčič v Dolini vabijo na ogled razstave risb in izdelkov. Razstava bo odprta danes dopoldan v dolinski Torkli.
Ravnateljstvo znanstvenega liceja «France Prešeren» obvešča, da bo razstava risarskih in grafičnih izdelkov dijakov odprta do sobote, 5. junija, vsak dan od 9. do 12. ure.
Osnovna šoia Prosek prireja razstavo risb in ročnih del danes, 2. junija. Razstava bo odprta od 9. do 13. ure in od 16. do 20. ure. Istega dne bo ob 19. uri šolska prireditev.
Učenci in medrazredni svet osnovne šole na Opčinah vabijo starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 2. junija, ob 17. uri v Prosvetnem domu. Ponovitev bo v soboto, 5. junija, ob 18.30 v Finžgarjevem domu.
Zaradi stavke občinskih uslužbencev bosta razstava in zaključna prireditev devinskih in sesljanskih učencev v osnovni šoli v Sesljanu v soboto,
5.	junija, od 16. do 20. ure.
Učenci državne osnovne šole «Albert Sirk» v Sv. Križu vabijo drage starše in vse vaščane na zaključno šolsko akademijo združeno s proslavo 100-letnice Cankarjevega rojstva, ki bo v domu «Albert Sirk» (v društvu) v nedeljo, 6. junija, ob 18. uri. Na proslavi bo nastopil tudi član SSG iz Trsta, domačin Livij Bogateč, ki bo recitiral odlomke iz Cankarjevih del.
Prosveta
PD Lipa Bazovica sklicuje zbor v soboto, 5. junija, ob 21. uri v Bazoviškem domu. Vabljeni.
Razna, obvestila
Sekcija ANPI - VZPI Devin - Nabrežina vabi bivše partizane, politične preganjence, deportirance in simpatizerje na občni zbor, ki bo v soboto,
5.	junija, v dvorani I. Gruden v Nabrežini s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo o sedanjem stanju r '2. Pregled izvršenega dela; 3. Volitve odbora sekcije; 4. Razno.
'*'•*	'»n-M iUi RITD'K) •
Podporno društvo v Rojanu obvešča, da bo v nedeljo, 6. junija, ob
9.30	in ob 10. uri v drugem sklicanju 84. redni občni zbor.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 2. junija PROGLASITEV REPUBLIKE Sonce vzide ob 4.18 in zatone ob 19.47 — Dolžina dneva 15.29 — Luna vzide ob 8.30 in zatone ob 22.54. Jutri, ČETRTEK, 3. junija PAVLA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24,3 stopinje, najnižja 16,5, ob 19. uri 21,6 stopinje, zračni pritisk 1012,6 rob rahlo pada, nebo pooblačeno, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, morje skoraj mimo, temperatura morja 18,6 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biar-oletto, Ul. Roma 16: Davanzo, Ul. Bernini 4; Ai Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine; tei. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137: Milje: teL 271-124.
Kino
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston 15.30 «Adele H., una storia d'amore». Barvni film.
Mignon 15.00 «Yellow 33». Režiser: Jack Nickolson. Igrajo Karen Black, Wilham Tepper in Michel Margotta. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.00 «Ma il tuo funziona o no?». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «La bestia». Igrajo Sirpa Lane, Lisbeth Kummel, Elisabeth Kaza in Guy Trejan. Barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Stupro». Igra Mar-gaux Hemingway. Barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Un letto in società». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Eden 16.30 Emanuelle Nera « Orient reportage». Igrata Eli Galleani in Gabriele Tinti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Luna di miele in tre». Renato Pozzetto in Stefania Casini. Barrai film.
Aurora 16.00 «L’uomo che cadde sulla terra». Igra David Bowie. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 15.30 «Il comune senso del pudore». Igrajo Alberto Sordi, Claudia Cardinale in Fiorinda Bolkan. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 «Scandalo». Barvni film. Igrata Franco Nero, Lisa Castoni. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 15.00 «La bocca del piacere». Barvni film.
Moderno 15.30 «Sandokan». Igrajo Ka-bir Bedi, Carol André in Philippe Leroy. Barvni film.
Impero 15.30 «Cinque matti vanno in guerra». Igrajo:	Les Charlottes.
Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «Cipolla Colt». Igrata Franco Nero in Sterling Hay-den. Barvna kavbojka.
Ideale 15.00 «Un calibro 20 per lo specialista». Igra: Glint Eastwood. Barvni film.
Radio 14.30 «Pelle d’asino». Igra Jeane Mareis. Barrai otroški film.
Astra 16.00 «Il corsaro dell’isola Verde». Barvni film.
Abbazia 15.00 «McKlusky, metà uomo, metà odio». Igrata Burt Reynolds in Jennifer Billingsley. Barrai film.
Volta (Milje) 15.00 «La notte dei generali». Igrata: Peter O’Toole in Omar Sharif. Barrai film.
Razstave
V	občinski galeriji sta odprla razstavo tržaška slikarja Griselli in Cer-necca, ki bosta razstavljala do 7. junija.
V	galeriji «n Tribbio» je odprl razstavo svojih del tržaški kipar in slikar Mariano Čeme. Razstavljal bo do 11. junija.
Galerija «Tommaseo» v Ul. Canai-piccolo je odprla razstavo del slikarja Vincenza Marie De Bernarda, ki je po rodu iz okolice Neaplja, zadnja leta pa živi v Gorici. De Bernardo bo razstavljal do 13. junija.
V	galeriji «Mignon» na ■ Korzu 9 ■je odprl -razstavo tržaški slikar Emilij Primossi - Primožič, ki je pripravil vrsto najnovejših del, med katerimi je tudi nekaj zelo majnih slik. Razstava bo trajala do 12. junija i11 bo odprta občinstvu po običajnem umiku.
Izleti
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» Skednja priredi v nedeljo, 13. junija, celodnevni izlet na Vrhniko in v Ljubljano. Za izlet bodo vpisovali vsak delavnik do sobote, 5. junija, m®" 18. in 20. uro v društvenih prostorih-Pohitite s prijavami!
Prispevki
V počastitev spomina dragega Zvonka Pertota darujeta Ani in Lado Vodopivec 10.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Zvonka Pertota darujejo učiteljstvo in het osnovne šole v Rojanu 26.006 lir za Marijin dom v Rojanu.
Vladimir Vremec daruje 5.000 hr za Dijaško matico.
Kolegici Veri Pertot izreka globoko sožalje učiteljstvo osnovne šole v K°' janu.
Laura in Aleš Lokar se jeta žalovanju družin Pertot in p11 lani ob prerani smrti Zvonka "e tota.
Ob smrti Zvonka Pertota družina Dolhar globoko sočustvuje z užaloščenimi svojci.
• Od jutri dalje bo glavna postaja avtobusne proge št. 10 v Ul. Val-maura pred hišno številko 15. Zaradi tega bo na progi nekaj manjših sprememb.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - ULICA F. FILZMO -	<2^	61-AA6
TEČAJI VALLI V MILANU DNE 1.6.1976
Ameriški dolar: debeli	849,-
drobni	820.-
Funt šterling	1495 —
Švicarski frank	345,75
Francoski frank	178,—
Belgijski frank	20,85
Nemška marka	324,50
Avstrijski šiling	45,—
Kanadski dolar	840.-
Holandski florint	305,-
Danska krona	138.—
Švedska krona	186.-
Norveška krona	149,-
Drahma: debeli	22,25
drobni	23.-
Dinar: debeli	45,—
drobni	45,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
V ponedeljek, 31. maja, nas je zapustil naš dragi mož, papa in nono
ZVONKO PERTOT
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 3. junija, ob 16- uri iz barkovljanskega pokopališča.
Žalostno vest naznanjajo: žena Marcela, hčeri Vera in Savi, zeta Gigi in Armando, vnuki Igor, Štefan, David, Luka, vnukinja Sandra, sestra, bratje, svakinje, svaki, nečaki ter drugi sorodniki
Iskrena hvala zdravnikom in osebju kardiološkega oddelka; posebna zahvala dr. Rafku Dolharju
Trst, 2. junija 1976 (Pogrebno podjetje Zimolo)
GORIŠKI DNEVNIK
PRED 12. OBČINSKO RAZSTAVO DOMAČIH VINi
Gospodarska kriza in razvoj vinogradništva v zgoniški občini
Kljub obilnemu pridelku, kakovost vina znatno boljša od prejšnjih let
Zaostrujoča se gospodarska kriza, ki jo v večji ali manjši meri občutijo skoraj vse države na svetu, ima svoj prvenstveni izvor v vrtoglavem povišanju odkupne cene petroleja, ki so jo določile države, ki razpolagajo s to dragoceno surovino. Inflacijske posledice so bolj vidne in moreče v revnejših državah, k; ne zmorejo tolikšnega bremena zaradi prenizkega deviznega računa na nodlagi izvoza.
Italija žal zaseda eno izmed prvih mest na simbolični lestvici držav, ki plavajo v najslabših vodah. To realno najbolje odraža hudo deficitarno stanje plačilne bilance, kar pomeni, da država uvaža vse preveč proizvodov v primerjavi s čedalje bolj omejenim izvažanjem svojih pridelkov. V dobri meri (čeprav ne izključno), je k temu botrovala vse prej kot posrečena izbira vlade pred nekaj leti, ki se je pod pritiskom kapitalističnih družb in industrijskih mogotcev jasno opredelila 2a brezpogojno industrijsko polit:ko. Tako so bili vsi napori, vse podpore, vse naložbe usmerjene za o-mogočenje čim izrazitejšega razvoja in ekspanzije industrijskih dejavnosti.
Vendar ta izbira «z vrha», ki navidezno ni imela šibkih točk, se je danes, ko to vsi občutimo na lastni koži, izkazala za vse prej kot posrečena in je jasno pokazala svoj škodljiv učinek, ker je bilo tako «de facto» kmetijstvo, ki je še zmeraj nenadomestljiva osnova gospodarske stabilnosti neke države, potisnjeno ob stran in resnično prepuščeno samo sebi. Kljub povišanju cen o-snovnih živil in uslug, je ostala odkupna cena kmečkih proizvodov vse prenizka in nerealna, da bi poplačala trud neposrednih obdelovalcev, kar je treba pripisati sploh pomanjkanju vsakršne kmetijske politike. Zato se je občutno razpaslo izžemanje posrednikov v stremljenju po čim izdatnejšem zaslužku in zato se je tudi povišala prodajna cena posameznih proizvodov.
Nič čudnega torej, če smo bili priča množičnemu begu delovne sile z domačij, z grunta s podeželja, saj je dajala zaposlitev v tovarni višji in zanesljiv zaslužek, čeprav so delavci opravili sorazmerno manjše število delovnih ur Ker se je tako zmanjšala proizvodnja kmetijskih pridelkov, mora država letno uvažati za 3 tisoč milijard lir prehrambnih izdelkov, katere bi lahko, ob doslednejšem vodenju gospodarstva, v^e-liki meri sama pridelala. Od tu iz-vxa vedno bolj škripajoča plačilna bilanca, zaradi neizbežnih inflacijskih učinkov oa smo dožiVeli 'šč devalvacijo, se pravi manjšo kupno moč denarne enote.
Tudi v naših krajih je kmetijstvo doživelo isto usodo in je v propadajoči fazi, saj se je sorazmerno zelo zmanjšalo število tistih, ki se poklicno ukvarjajo z obdelovanjem zemlje in z živinorejo. Veliko pa je pol-kmetov (na podeželju ima skoraj vsaka družina svoj vrt ali njivo), ki opravljajo drugo dejavnost v industrijskem, oziroma trgovskem sektorju, ob prostem času pa se posvečajo delu na polju, da pridelajo malo povrtnine, krompirja in vina vsaj za svoje domače potrebe.
Na območju zgoniške občine je -
med vsemi kulturami najbolj razvito vinogradništvo, ki je celo v ekspanziji, in ker je od petka, 4., do nedelje, 6. t.m., v Zgoniku 12. razstava domačih vin, bomo pobliže analizirali vinsko proizvodnjo na osnovi prijav vinogradnikov samih. Skupno 80 vinogradnikov je prijavilo 946 hi belega vina in 362,5 hi terana, se pravi, da je uradno proizvodnja vinske kapljice v letu 1975 znašala kar 1.308,5 hi. Ta globalen podatek jasno priča, da je bila lani dobra letina, saj je v primerjavi z letom 1974 proizvodnja belega vina narasla za 141 hi, terana pa je bilo 86,5 hi več, skupno Kar 227,5 hi več kot v letu 1974. Realna količina vinskega pridelka pa je čila nedvomno še višja, saj marsikdo prijavi le tisto vino, ki ga namerava prodati, nekateri manjši proizvajalci pa sploh vina ne prijavijo, ker ga uporabljajo le za domačo potrošnjo. Iz navedenih številk lahko sklepamo, da je vinogradništvo res globoko ukoreninjeno v vseh vaseh zgoniške občine. Kljub obilni proizvodnji enologi trdijo, da je kakovost lanskega vinskega pridelka boljša kot v prejšnjih letih.
Prvenstvo največje količine vinske proizvodnje si 'asti Salež, kjer je 32 vinogradnikov pridelalo kar 393,5
hi vina (286 hi belega in 107,5 hi črnega), med posamezniki pa so pridelali Karlo Štolfa 46 hi. Pepi Škrk 27 hi in atojan Stubelj 26 hi. Na drugem mestu glede na količino, vendar na prvem z ozirom na manjše število vinogradnikov, je Sama-torca, kjer je 17 vinogradnikov pridelalo skupno 385 hi vina (270 hi belega in 115 hi črnega), med posamezniki pa so imeli Maks Pipan 45 hi, Franc Colja 42 hi in Pepi Gruden 41 hi. V drugih vaseh so pridelali: Zgonik 202 hi na 12 kmetov (152 hi belega in 50 hi črnega), Zagradec 79 ni na 2 kmeta (54 hi belega in 25 hi črnega), Repnič 59 hi na 6 kmetov (43 hi belega in 16 hi črnega), Oevinščina 23 hi na 2 kmeta, Gabrovec 20 hi na 2 kmeta, Brišče 50 lil in oroseška postaja 25 hi na 1 samega kmetovalca. Med večjimi proizvajalci naj omenimo Mira Žigona iz Zgonika (71 hi), Justa Vodopivca iz Koludrovce (44 hi) in Antona Bnsčaka iz Brišč (50 hi).
12. razstava vin bo najlepša priložnost za ljubitelje žlahtne kapljice, da sami ocenijo, katera vina so najboljša, tako da bodo nato v toplih jnoletnih mesecih «šli na gotovo», ko bodo videli razobešeno tradicionalno bršljanovo frasko.
—bs—
iiiiiiiiiimriiiimiiiiiimimiiuimuimuiiiiimmiiiuimiiimmuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KRADEL JE VSE, KAR MU JE PRIŠLO POD ROKO
Tri leta in pol zaporne kazni zaradi tatvin v hišah na Krasu
Njegovo delovno področje je bilo v devinsko-nabrežinski in zgoniški občini
VČERAJ ZJUTRAJ NA TISKOVNI KONFERENCI
Goriški šolski skrbnik obrazložil razna vprašanja ob zaključku leta
Vprašanje popoldanskega pouka na slovenskih šolah - Šolski prostori za izvenšolske prireditve
Tržaško kazensko sodišče (predsednik Gervasi prisednika Cola in Fermo, državni tožilec Brenči, zapisnikar Bernazza) je včeraj sodilo 27-letnemu Brunu Bergamascu, doma iz S. Canziana, ki pa je stalno naseljen v Šempolaju l/a. Bergamasco je bil obtožen številnih tatvin — na seznamu jih je kar 41 — v raznih hišah na zahodnem Krasu, točneje na področju devinsko-nabre-žinske in zgoniške, delno pa tudi
moramo najprej, da mladenič, ki je na včerajšnji razpravi priznal tatvine, ukradel vse kar mu je prišlo pod roko. V dolgem seznamu najdemo radijske aparate, televizo rje, zlatnino, telefonske žetone kolo, gospodinjske stroje in nekaj avtomobilov, ki pa se jih je le poslužil, da je odpeljal ukradene predmete in jih nato pustil na stranskih cestah. Seznam pa se nadaljuje z mnogo bolj nenavadnimi predmeti,
tržaške občine. Bergamascova «spe- med katerimi naj omenimo
cializacija» je bilo vlamljanje v vile, hiše, prikolice, barake, ropotarnice in hleve; svoje delo ie o-pravljal vedno ponoči m v hišah, za katere je vedel, da ni nobenega doma. Njegovo «delovno področje» je imelo še d ve značilnosti : popolno pomanjkanje javne razsvetljave in odsotnost varnostnih organov. Šele po dokaj podrobni preiskavi so ga izsledili nabrežinski karabinjerji. Nekateri lastniki okradenih hiš so namreč prepoznali svoje predmete in po pričevanju tistih, ki so te predmete dobili od Bergamasca, so ga končno izsledili. Omeniti je še treba, da je mladenič kradel od junija 1972 pa do oktobra lanskega leta, ko so ga aretirali.
Kaj je kradel Bruno Bergamasco? Odgovor na to vprašanje bi bil precej dolg. Obtožnica namreč vsebuje natančen 3 in pol strani dolg opis vsega ukradenega blaga. Povedati
naga-
toliiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiinmmniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimJuiuumiB
Hvale vredna pobuda Bazovcev
cene živali, konjsko kožo, kmetijsko orodje, buteljčna vina, športno o-premo in za nameček še «ovratnice» za koze (le kje jih je našel!).
Za to serijo tatvin je državrti tožilec predlagal tri leta zapora, sodišče pa je bilo še strožje in obsodilo Bergamasca na 3 leta in pol zapora ter na 300 tisoč lir globe
Z Bergamascom se je na zatožni klopi znašlo še pet mladeničev, ki so bili obtoženi manj pomembnih kaznjivih dejanj. Gre za osebe ki so bile bolj ali manj povezane z Bergamascom in so bile obtožene nedovoljene posesti orožja (Bergamasco je kradel tudi orožje), prekupčevanja z ukradenim blagom in kršitve zakona o javni varnosti. Obtožnice so bile zelo razvejane in jih zato ne bomo razčlenjevali. Povemo naj le, da se je sodišče odločilo za sorazmeroma visoke kazni in obsodilo Ferruccia Gozzija, ki stanuje v Nabrežini — kamnolomi na 6 mesecev zapora in 3 mesece pripora, Sergia Sisallija iz Na brežine — kamnolomi 25/u na 6 mesecev zapora, 200 tisoč lir globe in 3 mesece pripora, Rosaria Mannello iz Trsta, ki je bil kot finančni stražnik obsojen tatvine o-rožja, na 9 mesecev zapora in 3 mesece pripora, Franca Ciurmanija pa na 6 mesecev zapora, 60 tisoč lir globe in 3 mesece pripora. Kazen je pogojna za vse obsojence, razen seveda za Bergamasca. Sodišče je končno oprostilo Tržačana Franca Milellija, ki je bil obtožen prekupčevanja z ukradenim blagom.
s-*.	*• •<’
Naša slika prikazuje stavbo v Bazovici, v kateri je bila pred vojno domača društvena gostilna. Pozneje je stavba prešla v zasebno last in vse je kazalo, da bo objekt za vedno izgubljen za vaško skupnost. Ko pa se je pred časom izvedi0, da namerava zasebnik stavbo in obsežen vrt prodati, se je med Bazovci spontano porodila zamisel, da bi ob skupnih prizadevanjih objekt odkupili Ustanovili so odbor, na njegovo pobudo je nastala zadruga in njeni predstavniki so začeli s Pogajanji. V hudi konkurenci z baznimi zasebniki in ustanovami je zadrugi, ki ji predseduje Mirko Križmančič, uspelo objekt ponovno zagotoviti vaški skupnosti. Bazovci so dober del potrebnih sredstev Prispevali iz svojega, za razliko Pa so najeli posojilo pri Tržaški kreditni banki. S tem pa je bilo odpravljeno le prvo delo: zdaj bo treba prostore preurediti, ponovno odpreti društveno gostilno, poskrbeti ?a .začasno rešitev otroškega vrtca iz sedanje stiske in sploh pomisliti, kako najbolje «obrniti» skupno imo-'dno v splošno korist domačinov in njihovih kulturnih potreb. Prav zato ki bilo dobro, da bi k tej pobudi,
ki je menda prva te vrste v naših krajih v vsem povojnem času, konkretno pristopilo čim več vaščanov.
Kriške žene na izletu v Mantovi
V nedeljo je kriška sekcija Združenja italijanskih žena (UDI) priredila avtobusni izlet v Pegognago pri Mantovi, katerega se je udeležilo nad 40 žena. Delegacija žensk Jz tega kraja je bila namreč v Križu ob priliki zadnje svečanosti v Rižarni. Prva etapa izleta je bila Mantova, kjer jih je pričakovala delegacija UDI in jim razkazala zgodovinske nomembnosti mesta, nato so se udeleženke izleta odpeljale v bližnjo Pegognago, kjer so jih župan in celotni občinski odbor toplo sprejeli. Zatem je bilo skupno kosilo in izmenjava daril v prijetnem in prijateljskem vzdušju. Za Križanke se je zahvalila Zofka Sedmakova, ki je domačinom podarila veliko sliko kriškega spomenika in jih povabila naj v prihodnosti še pridejo v Križ.
S. T.
Včeraj prva seja delovne skupine geologov in seizmologov
Na sedežu deželnega odborništva za javna dela v Trstu se je včeraj sestala delovna skupina geologov in seizmologov, za katero je dal pobudo deželni odbor in ki bo ocenila varnost področij, na katerih bodo ponovno obnovili naselja. Delovno skupino sestavljajo krajevni in vsedržavni izvedenci.
Na včerajšnji seji so razpravljali o načinih in kriterijih pregledovanj ter raziskav. Odločili so, da bodo med tednom z geološkega vidika pregledali eno ali dve prizadeti občini, kar bo kasneje koristilo za nadaljnje izvide. Prihodnja seja delovne skupine bo v ponedeljek.
Goriški šolski skrbnik dr. Camil-lio Imbriani je imel včeraj zjutraj tiskovno konferenco ob zaključku šolskega leta. časnikarjem je obrazložil vrsto stvari o življenju šole v Posočju. Ze uvodoma naj povemo, da je v odgovorih našemu uredniku dejal, da so, v soglasju s pristojnimi ravnatelji in predsedniki zavodskih svetov, poskusno nameravali še pred koncem letošnjega šolskega leta odpraviti popoldanski pouk na slovenskih srednjih šolah. Do poskusa pa ni prišlo, ker je potres, z vsemi posledicami, tudi v naših šolskih poslopjih preprečil nove pobude in tudi zato. ker se je šolsko leto zaključilo pred predvidenim rokom. Dr. Imbriani je tudi dejal, da so na višjih šolah skeptični s tem poskusom, medtem ko bi bil potreben na nižji srednji šoli v Ulici Randaccio. Če stvar ne bi bila mogoča, pa naj bi popoldanski pouk osredotočili na en ali dva dni: dijaki naj bi ostali v šoli, kjer naj bi bilo poskrbljeno tudi za hrano in za varstvo v šolskih prostorih. Dodatna finančna sredstva ima šolski skrbnik na razpolago. Prav tako pa je šolski skrbnik ponovil tezo, da bi lahko v Doberdobu našli prostor za nekaj paralelk nižje gimnazije.
Šolski skrbnik je v svojih izvajanjih dejal tudi, da so knjigovodski uradi šolskega skrbništva vestno na delu, da uredijo nove plače in tudi izplačilo zaostankov šolnikom, na podlagi dekreta štev. 13 z dne 30. 1. 1976. S tem v zvezi je povedal, da so se nekateri šolniki ponudili, da pomagajo v prostem poletnem času pri računanju in izrazil upanje, da bo stvar rešena za vse šolnike na Goriškem v najkrajšem času.
Dr. Imbriani je dejal tudi, da so v tem šolskem letu prvič uvedli na Goriškem tečaje za delavce, kot jih določajo najnovejši predpisi. V 150 letnih urah (pouk traja tri leta) dobijo delavci splošno vzgojo in imajo možnost dobiti diplomo nižje srednje šole. V Tržiču so i-meli štiri razrede z 86 delavci — dijaki, v Kočniku pa enega s 17 gojenci.
Po mnenju šolskega skrbnika se izvoljeni šolski sveti lepo razvijajo, čeprav imajo še vedno delno vezane roke zaradi osrednjih predpisov, ki omejujejo pristojnosti teh svetov. Na vprašanje časnikarjev je tudi povedal, da so bile letos težave s proračuni teh svetov, vendarle pa so bila11 sredstva že določena v Rimu, pa čeprav precej omejena. Sicer pa se bodo pristojnosti teh svetov razširile, ko bodo izvoljeni še tisti organi, ki so predvideni v pooblaščenih odlokih.
Dobri so bili v letošnjem šolskem letu odnosi med šolskim skrbnikom in šolskimi sindikati, manj je bilo tudi dijaške kontestacije.
Zanimivo pa je vprašanje uporabe šolskih prostorov za izvenšolske namene. Letos, ob koncu januarja, je minister za šolstvo poslal šolskim skrbnikom okrožnico s katero, upoštevajoč obstoječe zakone, prepoveduje uporabo šolskih prostorov v izvenšolske namene. Prve dni letošnjega februarja je dr. Im-
občinam. Prišlo pa je do nesporazumov in naš urednik je šolskega skrbnika vprašal kaj meni o izjavi tržiškega župana dr. Maianija, kar so zabeležili tudi v časopisih, da mu je šolski skrbnik prepovedal gledališko predstavo italijanskega Stalnega gledališča o Rižarni v šolski telovadnici. Šolski skrbnik je dejal, da je pri tem le upošteval obstoječe predpise in da je prošnja tržiške občine za telovadnico prišla šele dan prej v Gorico. Dejal je tudi, da je ob prejšnjih prilikah dovolil tr-žiški in tudi drugim občinam uporabo šolskih prostorov v izvenšolske namene.
Vprašanje šolskih prostorov je' v glavnem na Goriškem zadovoljivo, je dejal šolski skrbnik, težave pa so se pokazale po potresu, ko je bilo treba nekatere šole izprazniti. S tem je izrecno omenil slovenske šole. Dejal pa je, da mu je zna-
PD KRAS - DOL POLJANE
ob 25-letnici delovanja pevskega zbora vabi na jubilejni koncert, ki bo v soboto, 5. t.m., ob 20.30 v Domu Andrej Budal v štan-drežu.
no, da se zaključujejo pogajanja med goriško občino in škofijo za najem prostorov semenišča v Ulici Alviano. To naj bi rešilo vprašanje šolskih prostorov, ni pa povedal kakšni šoli bodo namestili v tem poslopju.
Deželna prvenstva v okviru mladinskih iger
Moška odbojkarska ekipa slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici je zmagala pokrajinsko prvenstvo v okviru mladinskih iger, zaradi česar se bo 17. junija v Gradišču udeležila deželnega dela prvenstva. Istega se bosta z Goriškega udeležili ekipi srednjih šol iz Ronk in Favetti iz Gorice.
Vedno v okviru mladinskih iger bo danes v Gorici deželno kolesarsko prvenstvo, katerega se bo udeležilo kakih 80 tekmovalcev. Zaradi tega bodo danes od 10.30 do 13. ure zaprte za promet naslednje ulice: Leopardi, Oriani, Boschetto, Brigata Pavia, Colombo, Montecucco in Brigata Casale.
Vedno danes bosta na sporedu deželni prvenstvi v kotalkanju (v Gra-dežu) in jadranju (v Tržiču).
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Podpora ohsine poimenovanju trgovske šole po I. Cankarju
Obnovljeni upravni sveti nekaterih ustanov
Verjetno bodo v kratkem času spet odprli za avtomobilski promet, vendarle z določenimi omejitvami, Most 9. avgusta čez Sočo v Gorici, ki pomeni najkrajšo vez med našim mestom in srednjo furlansko nižino. Sedanja omejitev prometa ne škoduje samo prebivalcem od Lečnika do Krmina, ki morajo v Gorico čez pevmski in novi štan-dreški most. Nepričakovano veliki promet je tudi spremenil vsakdanje navade Podgorcev in štandrežcev. Most bodo najbrž odprli samo za avtomobilski promet v dnevnih u-rah, ponoči pa bo zaprt. Prepovedan pa bo vsak promet za tovornjake in avtobuse. To je povedal na ponedeljkovi seji odbornik za javna dela Zucalli svetovalcem Del Benu iPSI), Fornasiru (PLI) in Sta-bonu (KD), ki so hoteli vedeti kako je s stabilnostjo mostu. Ish> časno pa je Zucalli dejal, da obstajajo določene težave z uporabo mostu, ker so strokovnjaki ANAS u-gotovili. da je treba most na novo zgraditi, sicer ne bo dolgo vzdržal. Stac 'nost je že bila negotova, potres pa mu je zadal zadnje udarce.
Na ponedeljkovi seji so svetovalci sprejeli tudi predlog predstavniških teles in profesorskega zbora slovenskega zavoda za trgovino, da se šola poimenuje po Ivanu Cankarju. župan De Simone je dejal, da občim ka uprava sprejema na zna-
niiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiviiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO PRETEKU ŠESTLETNE MANDATNE DOBE
Odv. Peter Sanzin je v goriški bolnišnici predal ključe predsedniku odv. Agostinu Maju
Novega predsednika so izvolili zastopniki sredinskih strank V zadnjih šestih letih je bilo v bolnišnici veliko napravljenega
Odv. Agostino Majo je od ponedeljka zvečer predsednik upravnega sveta goriške splošne bolnišnice. Izvolili so ga člani novega upravnega odoora, ki so se prvič sestali 31. maja potem ko so bili imenovani od deželnega sveta, od goriške občine in od zavoda za socialno skrbstvo. V novem upravnem odboru bo za podpredsednico Rea di Gianantonio (KD), odborniki pa so demokristjana Armando Obit in Pietro Della Vedova, socialdemokrata Alfio " Zampi in Albinó Pillon, socialist Giorgio Dellago, komunista Renato Zalateu in Ado Furlan. Sko-ro vsi člani upravnega sveta so že opravljali razne funkcije, v glavnem so bili občinski svetovalci. Tudi odv. Majo je bil od leta 1961 do 1971 občinski svetovalec liberalne stranke v Gorici, bil je pokrajinski tajnik in tudi član vsedržavnega sveta PLI, pred nekaj leti pa je iz te stranke izstopil in sedaj ga je na to odgovorno mesto predlagala kot neodvisnega republikanska stranka.
V ponedeljek je prišlo do «predaje ključev» s strani prejšnjega predsednika, socialista odv. Petra San-zina. Ta je izrekel novim članom u-
briani to okrožnico poslal podreje-1 pravnega sveta dobrodošlico, nato nim šolskim oblastem in v vednost ! so novi odborniki izvolili predsedni-
LASTNIK NE BO IZPOLNIL OBLJUB?
Govorice o zaprtju tovarne Nuova Lacego v Sovodnjah
Industrijec Della Santa namerava odpreti nov obrat v kraju Valvasone ■ Poseg sindikatov
ka in podpredsednico. Takoj so prevzeli nove funkcije in odv. Majo se je nato sestal z obema direktorjema bolnišnice.
Dosedanji predsednik, odv. Peter Sanzin, se je ob zaključku njegove mandatne dobe zahvalil za sodelovanje članom prejšnjega upravnega sveta, uslužbencem bolnišnice in sindikatom, ki so sodelovali pri razvijanju bolnišnice tudi s kritičnimi pripombami, deželnim in mestnim oblastem, ki so pripomogle, da se je bolnišnica' V tem razdobju precej razvila.
Odv. Sanzin pravi v svoji izjavi, da je prišlo v zadnjih" letih do precejšnjih sprememb na področju zdravstvene oskrbe in da so te spremembe terjale veliko prizadevanja in veliko žrtev s strani vseh. Goriška bolnišnica je danes zelo moderno urejena in za zgled številnim drugim v deželi in državi, še pred nekaj dnevi je ugledna poluradna revija «Ospedali d'Italia» napisala, da spada goriška bolnišnica med 452 bolnišnicami v državi v skupino sedemnajstih, ki imajo funkcionalne karakteristike popolne varnosti. To karakteristiko je treba upoštevati za področje dojenčkov in njih oskrbe. Le specializirana bolnišnica za dojenčke v Trstu je enakovredna goriški bolnišnici na področju naše dežele.
Mali oglasi
IŠČEMO sposobno za hišna in kuhinjska dela dopoldan in popoldan eventualno s kosilom. Zanesljiva priporočila. Telefonirati ob delavnikih na št. 761-301 od 8.30 do 12.30.
DARILA
Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o - Velika izbira ur «SEIKO» — Posebni popusti.
Urama in zlatarna
LAURENTI
Trst ■ Trieste • Largo Santorio 4
Delavci in sindikati papirničarjev CGIL, CISL in UIL so zaskrbljeni zaradi položaja v sovodenjski tovarni Nuova Lacego. Po neuradnih vesteh, ki pa so verjetno verodostojne, naj bi industrijec Della Santa, ki je vzel v najem sovodenjsko tovarno, nameraval, ko zapade najemniška pogodba, zapreti ta obrat in zgraditi novo tovarno v kraju Valvasone v pordenonski pokrajini. Da so te govorice resnične je dovolj, da povemo, da si je Della Santa pred kratkim v Valvasoneju kupil večje zemljišče, ki ga je s kmečkega področja spremenil v industrijsko. Obenem velja omeniti, da industrijec ima v tem kraju že drugo tovarno, kar naj bi potrdilo govorice, da hoče tu osredotočiti svoje obrate. K temu naj dodamo še prošnjo na deželno odbomištvo za delo za finančno pomoč za gradnjo nove tovarne.
Če so te govorice resnične in v sindikalnih krogih nimajo dvoma, da je tako, preti nevarnost, da Della Santa ne bo izpolnil obvez, ki | jih je dal pred šestimi meseci na deželnem odbomištvu za delo, in sicer, da bo čimprej odkupil sovodenjsko tovarno (sedaj jo namreč ima v najemu) ter, da bo v obrat zaposlil 120 delavcev. Sindikaliste in predvsem zainteresirane delavce pa najbolj skrbi dejstvo, da lahko Pri' de do zaprtja obrata, s čimer bi zadali velik udarec krajevni industriji ter pripomogli k povečanju števila brezposelnih.
Zaradi tega je pokrajinska sindikalna federacija poslala deželnemu odbomištvu za delo pismo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi teh govoric. V pismu je rečeno, da industrijec Della Santa ni izpolnil obljub delavcem, sindikalistom in deželnemu odbomištvu. Zaradi tega sindikati prosijo deželo, da bi učinkovito posredovala in preprečila za-
prtje sovodenjske tovarne. Sindikati nadalje zahtevajo sestanek med c.e-želnim odbomištvom za delo in sindikati. Na sestanku naj bi med drugim razpravljali tudi o vprašanju izplačitve odpravnine delavcem (teh je 300), ki so bili zaposleni v stari tovarni Lacego.
Doberdobska občina solidarna s SSG v Trstu
Na zadnji seji doberdobskega občinskega odbora, na kateri so bili načelniki svetovalskih skupin, so ocenili položaj, v katerem se nahaja Stalno slovensko gledališče v Trstu. Potem ko so poudarili važnost in neprecenljivo vlogo, ki jo je SSG imelo v razdobju zadnjih tridesetih let, s tem. da je plemenitilo ne samo kulturo slovenske narodnostne skupnosti, marveč je bogatilo tudi kulturno stvarnost celotne dežele Furianije-Julijske krajine, so z o-gorčenjem obsodili pristojno min-strstvo, ki še ni poskrbelo za pu-blicizacijo SSG in ga primemo finančno podprlo. Zaradi tega so na seji sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo ministrstvo za turizem in prireditve, naj v duhu republiške ustave in nedavno podpisanega o-simskega sporazuma, nemudoma naredi ustrezne korake, da bo SSG v Trstu zagotovljeno nemoteno delovanje v korist slovenske narodnostne skupnosti in v korist kulturnemu bogastvu celotne dežele Furianije-Julijske krajine.
Vaje v kotalkanju v Štandrežu
Na kotalkališču Doma Andrej Budal v Štandrežu so v ponedeljek popoldne, na pobudo prosvetnega društva «Oton Župančič», pričeli z vajami v kotalkanju. Že prvi dan se je javilo petindvajset mladih kotal-karic in kotalkarjev, v glavnem iz Štandreža. Vaje so vsak dan, od 17. do 18. ure, vadita Livij Rožič in Lucija Pisk. Društvo vabi vse, ki jih kotalkanje zanima, da pridejo k vajam.
nje to odločitev in da pobudo podpira. Predlog profesorskega zbora in zavednega sveta so podprli z izjavami svetovalci Paulin (SSk), Sanzin (PSI) in Battello (KPI) in poudarili, da odločitev sovpada s stoletnico Cankarjevega rojstva.
Na seji so tudi izvolili zastopnike občine v nekaterih upravnih svetih. Med temi sta upravni svet mestnega podjetja za luč, vodo, e-lektriko in metan. Za predsednika je bii potrjen dr. Marino Marin, demokristjan. Nato so bili izvoljeni štirje člani upravnega odbora. Ti so demokristjan Lionello Concetti (dobil je 25 glasov), socialist dr. Štefan Bukovec (24), socialdemokrat Vincenzo Esposito (23) in komunist Mario Del Neri (22). Za namestnika sta bila izvoljena republikanec Carlo Tavagnutti (18) in socialdemokrat Elio Condussi, komunist Giuliano Bos je dobil le 14 glasov, Albin Šuligoj od Slovenske skupnosti pa 9 glasov. To je izzvalo hude proteste komunistov in socialistov.
Do prepira v sredinski večini pa je prišlo pri glasovanju za upravni svet mestne lekarne v štandrežu. Potem ko je bil za predsednika izvoljen demokristjan Mario Saracino, so bili v upravni svet izvoljeni dr. Karel Brešan od Slovenske skupnosti (20), demokristjan Claudio Tosoratti (19), komunist Mario Del Neri (17) in republikanec Francesco Lanzino (14). Ni bila izvoljena socialdemokratka Lucia Fait, ki so jo kasneje izvolili kot suplentko skupno z demokristjanom Marianom Mainijem.
Kino
Peteani, Peter Pavel Rener, Vanda Srebotnjak, Marija Terpin, Bojan Tomažič. Trije dijaki imajo popravne izpite.
Včeraj nismo objavili, da je v II. razredu učiteljišča izdelala tudi Do-rela Cingerli (odličnjakinja).
V I. razredu učiteljišča pa nismo izvedeli za izid za Marino Korošec.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 6. junija, izlet z lastnimi sredstvi. Izletniki bodo peljali čez Vršič in obiskali kraje: Kranjska gora, Jesenice, Planino pod Golico, Španov vrh (sedežnica) in Črni vrh. Predviden je tudi ogled narciznih polj. Odhod ob 7.00 pred mejnim prehodom Rdeča hiša (na italijanski strani). Prijave sprejemajo do 18. ure v petek, 4. t.m., na sedežu SPD v Ulici Malta 2.
SPD priredi 13. junija vzpon na Blegoš v Cerkljanskem pogorju. Odhod z lastnimi sredstvi ob 7. uri pred mejnim prehodom Rdeča hiša.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73-328.
Gorica
VERDI 15.00-22.00 «La bestia». S. Lane. Barvni film. Mladim pod 18. letom prepovedan.
CORSO 14.45—22.00 «L’uomo che cadde sulla terra». D. Bowie. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 15.20-22.00 «Don Milani». C. Gora in M. Berti. Barvni film.
CENTRALE 15.15—21.30 «Sandokan -II. del». K. Bedi. Barvni film.
VITTORIA 15.00—22.00 «Il drago di Hongkong». J. Vang Yu. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 «H misterioso caso Peeter Bront». Barvni film.
PRINCIPE 15.00—22.00 «Il giustiziere». Barvni film.
Včeraj-danes
iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Valentina Porcedda, Pamela Loredan, Arnold Pastrello, Bruna Scians, Mattia Gergolet, Massimo Bigaj, Corrado Thomann.
SMRTI: 86-letna gospodinja Maria Delbello por. Mezzani, 51-letni upokojenec Marcello Tomasetig, 88-letni upokojenec Domenico Colugnat, 70-letni upokojenec Umberto Bigotto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89. tel. 24-43.
Zadnji konj v Doberdobu je odslužil Pojacotevim
• Otroške negovalke, ki bi rade dobile začasno službo v goriških otroških jaslih, naj naslovijo prošnjo na kolkovanem papirju na županstvo. Tu bodo dobili tudi vsa ustrezna pojasnila.
Na gimnaziji-liceju objavili izide
Na gimnaziji - liceju so včeraj objavili zaključne izide, ki jih povzemamo tudi mi.
I.	razred
Izdelali so: Marko Bukovec, Davorin Devetak, Ana Marija Ferletic, Mauro Leban, Loredana Nanut, Lovrenc Persoglia, Irene Princi, Ivan Sirk. Trije dijaki imajo popravne izpite.
II.	razred
Izdelali so: Viviana Berlot, Albert Devetak, Marko Marinčič, Eneo Pavletič, Goran Rustja, Marija Spaz-zapan, Ivo Tommasi, Lučana Tomšič. En dijak ima popravne izpite. Za Culot Eleonoro nismo izvedeli za izid.
III.	razred
Vsi dijaki so pripuščeni k izpitom.
IV.	razred
Izdelali so: Danja Bregant, Marijana Cevdek, Danijel Jarz, Robert Kocina, Tatjana Košič, Anton Malič (odličnjak), Nadja Marinčič (odličnjakinja), Igor Prinčič, Livio Semo-li, Jožica Simčič, Marta Vižintin, Marko Vogrič. En dijak ima popravne izpite, 1 pa je bil zavrnjen.
V.	razred
Izdelali so: Aleš Doktorič, Mauro Dornik, Jordan Ferletič, Renco Fran-dolic, Franka Jarc, Aleš Lojk (odličnjak), Marko Lutman, Mavricij
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Prejšnji teden je zadnji konj «zapustil» Doberdob. Odslužil je gospodarju Slavku Gergoletu, Pojacotu, potem ko je z njim obdeloval kmetijo celih 23 let. Kupil ga je kmalu potem, ko se je priženil k Prinol-dotevim. Sedaj je tudi pri njih zabrnel glas traktorja in ostareli konj je moral, po dolgoletni zvestobi gospodarju, v klavnico. Pojacotov «Mali», kot so mu pravili domači, je postal zgovoren dokaz, kako se vas polagoma modernizira. Bil je zadnja živalska vprega v vasi. Z volom je zadnji zahajal v senožet Rado Lakovič, čast pri zadnji konjski
vpregi v vasi pa so jo obdržali pri Pojacotovili. Poleg vsakodnevnega dela na polju je konj sčasoma postal tudi redek zoološki primer v vasi. Hodili so ga ogledovat otroci, posebno tisti šolarji, ki jim ni bilo dano drugje videti konj, kot v filmskih kavbojkah.
Ko je zadnjič prestopil hlevski prag so pri Pojacotovih bili precej otožni. Da bi ta redek spomin svečano zabeležili, smo napravili tudi priložnostno sliko. K gospodarju in konju se je postavila tudi gospodinja Petrina Ferletič, ki mu je to-Aijco let steljala in trosila ovsa
V IZDAJI INSTITUTA ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA V LJUBLJANI
«Razprave in gradivo» tokrat o naših manjšinah v Avstriji
Razprave o koroških in štajerskih Slovencih ter o gradiščanskih Hrvatih
Bolj redko se pri nas dogaja, da bi znanost sprotno, skoraj takoj reagirala na aktualne politične pojave, zlasti na zunanjepo-litične kot je to primer z dvojno, 7.-8. številko «Razprav in gradiva», ki ga izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V tem resničnem zborniku znanstvenih razprav po besedah urednika Draga Druškoviča, «s tematsko ubrano številko posreduje Inštitut za narodnostna. vprašanja v Ljubljani z vrsto prispevkov — v glavnini sintetično in le deloma analitično izraženo predstavitev sodobnega položaja koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov — narodnih manjšin v republiki Avstriji. Ob njih ponatiskuje kot gradivo nekaj dokumentacije, s katero sta slovenska in hrvaška manjšina v pravkar minulem dvajsetletju o-pozarjali avstrijske oblasti nase — na njuni narodnosti posebej zadevajoča, a nerešena vprašanja.
Zbranih prispevkov ni pobudilo v prvi vrsti teoretsko snovanje, raziskovanje in iskanje, čeprav tega ne velja odmisliti, temveč dogajanje, ki je v omenjenem obdobju prizadevalo in še prizadeva narodnostni razvoj Slovencev in Hrvatov v republiki Avstriji.»
V	nadaljevanju spremne, oziroma uvodne besede, pa je urednik še zapisal:
«Omenjeni motiv za objavo se nam zdi koristen tudi še zato, ker predstavitev naših pogledov na vprašanja omogoča sporejanje znanstveno raziskovalnih dosežkov in tudi razlik pri izvedencih dveh različnih družb držav — in to ne glede na bližine ali razdalje in razsežnosti pri že doseženem posameznem ali skupnem razumevanju položaja narodnostnih (etničnih) skupnosti, položaja obteženega z manjšinam nenaklonjenimi ideološkimi usedlinami preteklosti, v miselnosti, v prevladujoči družbeni zavesti, celo pri spoznavi kakor tudi v življenju samem; saj gre za zamotano dogajanje v bi-kulturnem območju, za narodnostno. jezikovno mešano področje.»
Tako ali drugače, znano je, v kakšnem kritičnem in težavnem položaju je prav .zdaj slovenska narodnostna skupnost na avstrijskem Koroškem in bo zato prav v tem trenutku slovenska znanstvena beseda iz matične dežele lahko zato tem bolj koristila in marsikaj prispevala na eni strani k olajšanju in solidarnosti s slovensko narodnostno skupnostjo onkraj severne meje Slovenije, na drugi strani pa bo avstrijskim in tudi" ostalim svetovnim izvedencem za te probleme lahko marsikaj prispevala k razjasnitvi, poglobitvi in tudi zgodovinski resničnosti in neusmiljenosti manjšinskega vprašanja. Zato urednik Druškovič ob koncu uvoda upravičeno zaključuje:
«Iz sedanjega razgleda je videti. da se je Inštitut za narodnostna vprašanja tokrat koristno odločil za natis tematske številke-pri-čevanja o usodi dveh narodnih manjšin čeprav ne ravno številnih, a vendarle prisotnih na e-vropskem torišču, tembolj po helsinških sklepih in dokumentu. Tudi mimo formalno določenih položajev ostaja tako njihova notranja in mednarodna usoda še naprej v žarišču splošnega in ne le znanstvenega zanimanja. Prav zato bo tudi znanstvena osvetlitev zastavljenih vprašanj koristna tudi še v nrihodnosti »
V	zborniku je zastopanih devet slovenskih in hrvaških znanstvenih avtorjev, ki skušajo sintetično, pa tudi analitično obravnavati posamezna, zgoraj navedena vpra šanja.
Uvodni prispevek je napisal dr. Vlado Benko pod naslovom «Specifičnost ureditve pravnega in dejanskega položaja naših narodnih manjšin v Avstriji», v katerem avtor argumentira stališče, da je s členom 7 državne pogodbe Avstrija sprejela mednarodne pravne obveznosti za ureditev položaja slovenske in hrvaške narodnostne skupine. Sledi razpra-
va dr. Borisa Bohteta pod naslovom «Nekateri mednarodni vidiki avstrijskih obveznosti glede slovenske manjšine — s posebnim ozirom na avstrijska stališča, ki so prišla do izraza v OZN in ob izmenjavi diplomatskih not med SFR Jugoslavijo in Republiko Avstrijo v letu 1974.»
Tretji prispevek je napisal hr-vatski avtor dr. Budislav Vukas, ki je svoje delo v zborniku pod naslovom «Pravila medjunarodnog prava o pravnom položaju gradiščanskih Hrvata u Austriji» o-bjavil v srbohrvaščini. Zelo pomemben je dalje prispevek dr. Janka Pleterskega pod naslovom «O teritorialni zasnovanosti manjšinske zaščite in o protipogodbe-nih stališčih in praksi Avstrije»,
Drago Druškovič razpravlja o upoštevanju manjšine kot subjekta lastne usode, medtem ko je dr. Vladimir Klemenčič v svoji razpravi podvrgel kritiki uradne avstrijske popise prebivalstva v le tih 1951, 1961 in 1971 glede na slovensko manjšino in slovenščino kot občevalni jezik.
Dr. Tone Zorn pa razmišlja o manjšinski šolski problematiki na avstrijskem Koroškem, medtem ko Dušan Nečak razpravlja o manjšinskem varstvu v Avstriji po točki 3 člena 7 avstrijske državne pogodbe. O kršitvah določb petega odstavka člena 7 avstrijske državne pogodbe govori v svojem prispevku Janez Strgar, medtem ko je naslednja razprava, natisnjena spet v srbohrvaščini izpod peresa Mirjane Domini, posvečena diskriminaciji gradiščanskih Hrvatov kot narodne manjšine v Avstriji. Zadnja razprava v zborniku pa je posvečena Slovencem na avstrijskem Štajerskem in jo je napisal dr. Tone Zorn.
Ob koncu pa je dodano, kot smo že na začetku omenili, gradivo koroških Slovencev kot pomemben dokument v njihovem boju za narodnostne pravice.
Razprave Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani so torej prišle o pravem času in zahtevajo, seveda, poglobljeno branje in razmišljanje	D.	Ž.
V nedeljo so imeli v Borštu praznik. Dobili so obnovljeno dvorano v srenj-ski hiši. Za to priložnost so pripravili lep kulturni program, na katerem so nastopili šolski otroci (slika zgoraj), domači mešani pevski zbor ter gostje iz Kočevja, namreč moški pevski zbor in godba na pihala
•llllllllllllllllllllllllllHinilllllll*lll*l*llil*lllllllll**IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllfWIIIIIIIIIIIIIIIIHflllllllllllllllllllllllll»IIIIIIIUIIIIIIIlll II lllllllll 11*11 llllllllllllllllillHIIIIIIIIIIIIHIUMIlll III Ulili IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIHIIIIIIIII
NA VABILO KLUBA SLOVENSKIH ŠTUDENTOV
Kriška «Vesna» na Dunaju izrazila solidarnost s koroškimi Slovenci
v
Koncert v dvorani Delavskega doma - Številno občinstvo - Pobuda Solidarnostnega komiteja, ki strnjuje več komponent avstrijskih demokratičnih sil
Pevci kriške «Vesne» so se na Dunaju fotografirali za spomin
Kriški pevci se bodo prav gotovo radi spominjali svojega sodelovanja na mogočni manifestaciji solidarnosti s koroškimi Slovenci, ki je bila v soboto, 22. maja ob 21. obletnici neizpolnjene avstrijske državne pogodbe na Dunaju. Prav tako se bomo te manifestacije radi spominjali tisti, ki smo se je udeležili ali kakor koli na njej sodelovali. Pobuda za manifestacijo je prišla iz Kluba slovenskih študentov na Dunaju in tamkajšnjega Solidarnostnega komiteja, v katerem so zastopane različne komponente avstrijskega demokratičnega življenja.
Zanimanje za to prireditev na Dunaju je bilo veliko, vendar pa ni mogoče prikriti dejstva, da je v zvezi z njo vladala tudi dokajšnja zaskrbljenost, saj je bila dober teden po hudih izgredih na dunajski univerzi, med katerimi je avstrijska policija nastopila na strani fašistov proti demokratičnim študentom.
Zaskrbljeni so bili tudi pevci zbora Vesna, kajti imeli so zelo malo časa na razpolago za pripravo na izreden koncert na Dunaju. V polni meri so se namreč zavedali, da peti v takem mestu kot je Dunaj, ni vsakdanja zadeva. Vmes so prišle še druge težave, med katerimi je bila tudi
ta, da nekateri člani zbora niso mogli na Dunaj zaradi obolelosti ali zaradi drugih zaprek. No, končno so se stvari le uredile.
Člani zbora «Vesna» so se z avtobusom odpeljali proti Dunaju v soboto, 22. t. m. zgodaj zjutraj. Pot, ki je vodila mimo krajev v Furlaniji, ki jih je opustošil potres, je bila daljša, kot je bilo predvideno, ker je moral avtobus voziti po raznih obvozih, ker je glavna cesta zaprta za promet. Zato je avtobus dospel v Celovec s skoraj enourno zamudo. Mirko Messner, ki je bil dodeljen za vo diča, je bil že zelo zaskrbljen, česar ni mogel prikriti, ko smo se v Celovcu z njim srečali. Bal se je namreč, da ni morda nastala kakšna zapreka. Bal se je toliko bolj. ker je vedel, da so vstopnice za koncert bile že nekaj dni prej razprodane.
Na cilj smo prispeli pozno popoldne in se najprej zglasili na sedežu Kluba slovenskih štude itov. Po krajšem oddihu, kateremu je sledila še vaja, so pevci odšli na večerjo in nato v koncertno dvorano Doma sindikatov.
Prireditev se je začela točno ob 20. uri. Dvorana je bila popolnoma zasedena. Na samem začetku je zbor pod vodstvom Frančka Žerjava zapel Vrabčevo Zdravico,
ki jo je hvaležno občinstvo navdušeno pozdravilo. (Vsebino pesmi je namreč na samem začetku v nemščini obrazložila napovedovalka, isto je storila tudi za vse o-stale pesmi).
Sledil je govor o pomenu manifestacije in o borbi koroških Slovencev za lastne pravice. Govoril je (v nemščini, seveda, ker je bila manifestacija namenjena predvsem nemško govorečim Dunajčanom) predsednik Kluba slovenskih študentov na Dunaju Mirko Boroč-nik. Med drugim je govornik podčrtal, da medtem ko oblasti in avstrijske vodilne politične stranke na pritisk nazadnjaških sil ne izvajajo dolpčil avstrijske državne pogodbe in težijo za tem, da bi prišlo do njene revizije, omejitve ali celo odprave pravic, ki jih za slovensko narodno skupnost na Koroškem in hrvaško narodno skupnost na Gradiščanskem predvideva 7. člen državne pogodbe, avstrijske napredne demokratične sile, ki so pristopile v enotni Solidarnostni komite, podpirajo pravično borbo koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Govornik je dalje podčrtal dejstvo, da se krog tistih, ki obsojajo nesprejemljivo politiko do narodnih manjšin v Avstriji čedalje bolj širi in da zajema ljudi različnih političnih ali svetovnonazorskih tokov; podčrtal je še, da bi revizija državne pogodbe močno škodovala narodnostnim skupnostim v Avstriji, zlasti manjšinskim, pa tudi demokraciji v državi in ugledu Avstrije v svetu.
Spregovoril je tudi predstavnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Avgust Brumnik, ki je med drugim dejal, da «21 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nobeno določilo njenega 7. člena ni izpolnjeno po duhu in črki, ter da so Slovenci na Koroškem bolj kot kdaj koli po drugi svetovni vojni ogroženi. Na koncu svojega govora je Avgust Brumnik v imenu svoje organizacije pozdravil iniciativo, ki se na Dunaju razvija v močno solidarnostno gibanje.
Manifestacijo je pozdravil tudi predstavnik Koroškega narodnega sveta Franc Wedenig. Med drugim je dejal, da se Koroški narodni svet zaveda pomena dela, ki ga opravlja Klub študentov
na Dunaju, dela, ki je v prid slovenski narodni skupnosti in krepitve demokratičnega življenja v Avstriii.
Sledil je prvi del koncerta zbora Vesna. Na sporedu so bile v glavnem narodne in umetne pesmi, ki so občinstvo čedalje bolj ogrevale, kar so potrdili dolgotrajni a-plavzi in pa zahteve po ponovitvah.
Med prvim in drugim delom obsežnega sporeda zbora je na željo prirediteljev spregovoril podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Trstu Mirko Kapelj. , V govoru, ki so ga sproti prevajali v nemščino in ki je bil deležen velikega odobravanja, je med drugim poudaril naslednje: «Pevski zbor Vesna iz Križa, ki je zbor delavcev, želi s pesmijo izraziti solidarnost z bojem za pravic koroških Slovencev; prišel je na Dunaj, da pozdravi zavzetost Solidarnostnega komiteja v tem bo-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
I Italijan «ga» veliko popije a ne preveč
RIVA DEL GARDA, 1. — Poprečni Italijan precej pije in rad pije dobro vino. Zato se poraba vina iz leta v leto veča, hkrati so kaže tendenca po izbiranju vedno boljšega, bolj kakovostnega vina. Do teh ugotovitev so prišli italijanski strokovnjaki, ki so se zbrali te dni v kongresni palači v kraju Riva del Garda. Sem jih je prišlo 800 na 31. letno zasedanje enotehnikov, to se pravi strokovnjakov za vino.
Strokovnjaki so razpravljali o tem, kaj italijanski potrošnik najraje pije in ugotovili ali bolje prikazala so to kar je doslej povedala anketa, ki so jo začeli že 1969 a je še niso končali: anketa je doslej povedala, da 85 odstotkov odraslih Italijanov pije vino. kar 90 odstotkov italijanskih državljanov nad 18 let starosti pa vino «uporablja». Samo ob sebi se razume, da je med moškimi procent pivcev višji kot pri ženskah, vendar pa tudi ženske vedno pogosteje pijejo. Najmanj nije —- mladina. Največji potrošniki vina so moški v starosti med 36. in 55. letom, to se pravi, da je doba dvajset let najbolj zrele starosti doba najintenzivnejšega pitja.
In vendar je «il bicchiere del pasto» nekaj realnega. Med obedom 40 odstotkov pivcev popije le kozarec vina, 17 odstotkov pivcev si ga privošči pol litra, 5 odstotkov «tudi kaj več». Kaže pa da popije Italijan veliko več vina kot pravi ta statistika, kajti v Italiji pride od 112 do 114 litrov vina na državljana na leto. To je veliko, kajti upoštevati moramo dejstvo da mnogi ne pijejo, da mladina ne pije, pa tudi med starimi ljudmi je veliko tistih, ki zaradi starosti ne morejo veliko piti. Iz tega izhaja, da tisti ki pije, ne spije le 112 do 114 litrov vina na leto, pač pa veliko, veliko več. In to kljub temu, da Italija pride la na leto nekaj nad 60 milijonov hektolitrov vina, kar bi ustrezalo poprečju, če upoštevamo dejstvo, da Italija šteje 56 milijonov prebivalcev.
Italija nekaj svojega vina izvozi, hkrati pa ga tudi uvaža v okviru normalnih trgovinskih odnosov normalne izmenjave s sosednimi deželami, predvsem pa v okviru Evropske gospodarske skupnosti, kjer pa se pogosto kaj zatakne, saj smo imeli pred nedavnim ostro «vinsko vojno» med Francijo in Italijo, ko so francoski vinogradniki napadali uvoznike italijanskega vina v nekaterih pristaniščih
Na sedanjem zasedanju so vino-logi ugotovili, da italijanski potrošnik zadnje čase vedno bolj sega po bolj dragem in kakovostnem vinu in da se med poprečnimi pivci vedno bolj uveljavlja tudi tako imenovano vino «Doc», gre za dokumentirano pristna vina.
liiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiriiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiii
Iz umetnostnih galerij
itlt
M. Cerne razstavlja v galeriji «Tribbio»
Tržaški kipar Mariano Cerne, ki se dolgo let ni predstavil s kako kompletno razstavo pač pa se je udeleževal s posameznimi deli le kolektivnih prireditev in manifestacij. se zadnja leta predstavlja redno, , v trenutkih se nam zdi celo preveč pogosto, kajti zares ni nujno, da se neki umetnik predstavlja s tolikšno rednostjo. In vendar nas nova razstava, ki jo je Mariam 'Černe pripravil in v soboto odprl v tržaški galeriji «Il Tribbio» na Starem trgu — Piazza Vecchia v Trstu, navdušuje, kajti obsežno galerijo je napolnil z zares kvalitetnimi deli. In teh ni niti malo, kajti Mariam Cerne je za to priložnost pripravil dvanajst majhnih skulptur, ?iadalje deset gra-
fičnih listov in prav toliko risb.
Med risbami prednjačijo, kot vedno pri njem, akti, ženski akti, za katere bi mogli reči. da so resnično dobro pripravljeni. Toda Mariam Cerne je še bolj doma v kiparstvu in zato je njegova skulptura šestih sov pravi u-motvor. prav tako je odlična njegova skulptura, ki prikazuje tri sove, poseben biser pa je mali bron «Begunka».
Na odprtju razstave v soboto se je zbralo zelo veliko ljubiteljev umetnosti in umetnikovih prijateljev. Navzoča sta bila tudi brata Scabar, znana tržaška strokovnjaka za vlivanje umetnin, ki sta vlila vseh enajst razstavljenih bronastih del in eno skulpturo iz srebra.
JOŽKO HUMAR	7.
Primož Trubar je živel in se vzgajal tudi v Trstu
(Odlomek iz dela «Primož Trubar • rodoljub ilirski»)
Nekateri italijanski zgodovinopisci, med njim Tržačan Pietro Kand-ler. vidijo v Bonomu pravega katoliškega škofa, v vsem predanega rimski cerkvi.
Takole piše Kandler: «Le-ta (Bonomo) je cenil Primoža Trubarja, tržaškega kanonika in kranjskega pridigarja, ki je pozneje prestopil k protestantom in je tako vrgel senco suma, čeprav povsem neupravičeno, na našega škofa».
Mar je bila ta «senca suma» res povsem neupravičena? Res je, da ni bil Trubar kriv tej «senci suma», temveč Bonomovi nazori in njegova dejanja, ki so bila povsem neodvisna od Trubarjevega vpliva.
°Kmalu po Trubarjevem prihodu v Trst je Bonomo na prigovarjanje tržaškega zdravnika Melhiora Cerronija. ki je bil velik zagovornik cerkvene reforme, povabil v Trst italijanskega pridigarja Giulia Ie-renziana. Terenziano je bil ravnokar prestal dveletno preiskavo; italijanska inkvizicija ga je obdolžila, da je v Bologni učil krive nauke, da je pridigal, da le vera in ne «dobra dela» opravičujejo človeka pred Bogom, da je spoved nepotrebna in čaščenje svetnikov odveč.
In takega pridigarja je Bonomo povabil v Trst. Terenzianove pridige so v Trstu privabile številne poslušalce. Tudi Trubar gotovo ni zamudil te priložnosti. Ko je poslušal njegove pridige, si je pridobil mnoge izkušnje v načinu pridigovanja, posebno pa mu je morala ugajati vsebina njegovih pridig: Terenziano je smešil praznoverje pre-
prostega ljudstva, obenem pa obsojal nepošteno življenje posvetne in cerkvene gospode.
Trubar in Terenziano sta se tudi osebno srečavala na Bonomovem dvoru. Tako je Trubar lahko marsikaj izvedel o reformacijskem gibanju v italijanskih državah.
Vse kaže, da so Terenzianove pridige močno ugajale tudi Bonomu, kajti v naslednjem letu ga je spet povabil v Trst. V pismu mu je med drugim sporočil, da so doslej v Trstu vsa prizadevanja pri oznanjanju čiste evangeljske resnice «rodila le malo sadu med tem surovim ljudstvom s trdo bulico, zakaj množica vztraja pri svojih starih zmotnih ceremonijah in navadnih zlorabah ter ne neha preganjati luči božje besede in lajati zoper njo.»
Terenziano se je že odločil za pot v Trst, ko ga je prijela beneška inkvizicija. Rimski cerkvi so bile njegove pridige nevarne, zato je moral v ječo. Po prestani kazni se je zavedal, da ima na izbiro le dvoje, al ponovno zasledovanje inkvizicije ali beg iz Italije. Odločil se je za beg. Zatekel se je v Švico, kjer je s svojim pridigarskim delom lahko nemoteno nadaljeval.
Ni izključeno, da se je med Trubarjevim bivanjem v Trstu, tja zatekel pred italijansko inkvizicijo in tam pridigal tudi minorit Giovanni Mollio iz Montalcine pri Sieni.
Trubar je v nekem pismu (1. 1557) švicarskemu reformatorju Bullin-gerju namreč zapisal: «Bonomo je bil velik dobrotnik Giuliu Terenzianu, Montalciniju in drugim iz Italije, ki jih je na lastne stroške vzdrževal...»
Montalcinijeva zgodba pa je nadvse zanimiva in poučna.
Giovanni Mollio — Montalcini je bral biblijo — verjetno ne Vulgate. temveč sodobne prevode — da bi lahko pisal proti reformacijskim spisom, pri tem pa se je sam spreobrnil k reformaciji, čeprav je na zunaj ostal v rimokatoliški cerkvi. Zaradi njegovih evangeljskih nazorov so ga 1. 1533 izgnali iz Bologne. Šel je v Neapelj, pa tudi od tod .o ga pregnali. Potem se je skrival pred inkvizicijo po raznih italijanskih mestih. Trubar nam poroča, da je bil tudi v Trstu pri Bonomu, ki ga je «na lastne stroške vzdrževal». Nekaj let pozneje so ga zasledili v Raveni. Od tod je bil v verigah poslan v Rim. kjer ga je inkvizicija dala 6. septembra 1533 na Trgu Campo di Fior živega zažgati.
Ko je Trubar pisal Bullingerju, kako je Bonomo sprejemal pod svojo streho Terenziana, Montalcinija in druge «krivoverce» iz Italije, gotovo ni imel namena, da bi se pred zgodovino opravičeval, češ da ni kriv Bonomovega «krivoverstva». Dobro pa je vendarle, da je to zapisal. Označil je Bonoma takega, kot je v resnici bil, ne pa takega kot ga hočejo za današnjo rabo prikazati nekateri italijanski zgodovinopisci.
* * *
Leta 1557 je Trubar zapisal, da je Bonomo «njemu in drugim razlagal poleg Vergila tudi Erazmove Parafraze in Kalvinove Institu-tiones v laškem, nemškem in slovenskem jeziku».
Vergila in Erazma je Bonomo utegnil Trubarju in drugim razlagati že ob prvem njegovem bivanju v Trstu, ko je mladi Primož bn še deški pevec v škofovem pevskem zboru. Kalvin pa je svojo latinsko pisano knjigo «Christianae religionis institutio» (Temelji krščanske vere) izdal prvič 1. 1536 v Baslu, drugo izdajo pa je pripravil 1. 1539. Tako je Bonomo mogel razlagati Kalvinovo Institucijo šele ob drugem Trubarjevem bivanju v Trstu. Takrat pa je Trubar bil že zrel mož, v katerem je dozoreval načrt za njegovo reformatorsko delo med slovenskim ljudstvom. Jasne in skladno urejene misli v Instituciji so odprle Trubarju nove poglede na vero, svet in družbo.
V razgovorih z italijanskimi novoverci je Trubar, .:i se je vedno živo zanimal za dogajanja po svetu, izvedel tudi marsikaj o razvoju reformacije v švicarskih mestih in kantonih in o Kalvinovem reformatorskem in političnem delu.
Kalvin, ki je bil leto mlajši od Trubarja, je v Parizu študiral teologijo in pravo. Hotel je postati katoliški duhovnik. Ob branju Erazmovih in Lutrovih del pa je postal vnet zagovornik reformacije. V Parizu si je zaman prizadeval dobiti podporo za svoje ideje. Zbežati je moral v tujino. Zatočišče je dobil v Baslu, kjer je dokončal in izdal svojo Institucijo.
Prav v tem času pa ga je njegov rojak Guillaume Farei, ki je vodil v Ženevi boj za reformo, prepričeval, da je njegova dolžnost, da v tem boju pomaga.
(Nadaljevanje sledi)
SREDA, 2. JUNIJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: Veliki poveljniki: Jamamoto
12.55	Šola avanture, dokumentarec
13.30	DNEVNIK
14.00	«Sosia in cerca di guai» in «Le avventure di Sherlock Holmes»
16.00	Program za najmlajše: Beli kamen
16.30	Program za mladino: Srečanje z novo glasbo
16.55	Petrove prigode
17.05	Konj iz žgane gline, druga epizoda
17.30	DVOJNA IGRA
Delo je napisal Robert Thomas, prevedla pa ga je Betty Foa, režira Anton Giulio Majano
19.30	Volilne kronike
19.40 Kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45 REPUBLIKA, KI SMO SI JO IZBRALI
Na dan 2. junija 1946, torej pred 30 leti so bili italijanski dr žavljani poklicani, da izberejo med monarhijo in republiko ter tudi da izvolijo ustavodajno skupščino. Italijanski volilni upravičenci so izbrali republiko, dali dotedanjemu kralju Umbertu dva dni časa, da zapusti deželo. Vso oblast je prevzel De Gasperi, v nekaj dneh pa je ustavodajna skupščina izbrala Enrica De Nicolo za začasnega predsednika republike 22.10 Športna sreda: Lahka atletika, prenos iz Turina Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
15.00	KOL. DIRKA PO ITALIJI: trinajsta etapa, diskusija o etapi
17.00	Konjske dirke, prenos iz Milana
18.00	Vam ugaja Italija?
18.30	Rubrika dnevnika 2
19.00	DNEVNIK 2, kratke vesti
19.02 Tajnosti morja: «SREDOZEMSKE AVANTURE»
Sardinija je zelo lepa in bogata ostankov starih civilizacij, predvsem še predzgodovinskih, pa tudi onih iz dobe stare Kartagine in starega R'ma. K tem pa je treba dodati tudi ostanke potopljenih mest in zelo skalovito obalo, vzdolž katere je plul Vailati, ko je iskal najlepše kraje tega področja, predvsem vodna bogastva. S Sardinije pa je Vailati stopil na Sicilijo, ki je bila nekoč povezana z Afriko, kar dokazujejo «vršički» podvodnih vzpetin . .,
19.30	Volilne kronike
19.40 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.45	Šerif v New Yorku: JENNYN STRAH, TV firn
22.05	V evroviziji «IGRE BREZ MEJA» za leto 1976
Letos se bodo teh kolikor toliko popularnih iger udeležile ekipe iz Blakenberga v Belgiji, Nimesa v Franciji, iz zahodnonem-škega Trostberga, iz angleškega Blackpoola, iz holandskega mesteca Pijnackera, iz švicarskega Huttwilla ter iz Jesola v Italiji.
Prvi dve srečanji bodo prenašali kar neposredno Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
18.00	Leteči vrtnar
18.15	Pionirji fotografije
18.45	Obzornik
19.00	Od zore do mraka
19.35	ŽIVLJENJE IN DELO VLADIMIRA NAZORJA, dokumentarec
20.15	Risanka
21.00	Film tedna: VOHLJAČ
Film je izdelal Joseph Mankiewicz, ki je za film predelal Shakespearovega Julija Cezarja, njegov film je tudi Bosonoga grofica, pa tudi Kleopatra ali film Nenadoma lansko poletje. Gre za visokega ustvarjalca in zato je tudi Vohljač veliko delo, pa čeprav je po svoji vsebini bolj kriminalka, če bi ne imel takšnega režiserja in takšnih igralcev, bi verjetno ne bil to velik film. Tako pa nudi gledalcu zares velik učinek ...
23.15	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 23.20 DNEVNIK
23.35	Miniature: Odeita,''četfii 'del'
Koper — barvna
20.55	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	ŠVEDSKI RALLY, dokumentarna oddaja
22.05 IGRE BREZ MEJA, prvo srečanje v Nimesu v Franciji 23.25 ZELO POSEBEN ZDRAVNIK, serijski film
Zagreb
18.45	Daljnogled
19.15	TRENUTEK SPOZNANJA
19.45	Glasbeni amaterji
TRST A
7.15.	8.15,	13.15,	14.15,	20.15
Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Orkestri; 10.00 Ital. simfonija; 10.40 Plošče; 11.00 Mladinski o-der: Alarm na vesoljski postaji; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Melodije;
15.45	Radijska igra «Veliki beg»; 16.25 Zbori in orkestri; 17.00 Program za mladino; 18.30 Koncert:
19.00	Orkester; 19.10 Avtor in
knjiga;	20.00	Šport;	20.30	Simf.
koncert; 21.50 Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30,	8.30,	12.30,	15.30,	18.30.
19.30. 21.30 Poročila; 8.00 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je: 10.10 O-troški kotiček; 11.15 Plošče za mladino; 11.30 Orkester Strasser;
11.45	Z nami je; 12.05 Glasba po
željah;	14.00	Samouprava;	14.10
Plošče; 14.35 Pismo iz...; 14.40 Slovenski pevci; 15.00 Znanstvena oddaja; 15.35 Juke box; 16.30 Z nami je; 16.45 Zbor Illersberg; 17.15 Ansambel La Vera Romagna; 17.45 Med rojaki v zamejstvu; 18.00 Samoupravljanje; 18.15 Izložba hitov; 19.00 Progresivna glasba; 19.35 Iz priljubljenih oper:
20.00	Prenos RL; 20.30 Lahka glasba; 21.00 Zbori v večeru; 22 00 Literarna oddaja; 22.15 Orkester Heath; 22.35 Pisana glasba.
RADIO 1
8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranji program; 8.30 Jutranje
popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Četrti program;
13.30	Volilne kronike; 13.40 Kla
virski mojstri; 14.05 Drobec satire; 15.30 Nadaljevanka:	15.45
Ona in jaz; 17.05 Operna in komorna glasba; 17.35 Knjižne no vosti; 18.10 Kol. dirke po Italiji:
19.30	Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Radijska priredba.
RADIU a
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
8.45	Melodrama; 9.35 Nadaljevan-
ka; 9.55 in 10.35 Skupen radijski siored; 11.00 Orkester; 14.00 Plošče ;	15.20	Volilne kronike:
15.35 Glasbeno-govorni spored;
18.30	Kol. dirke; 18.45 Plošče: 20.00 Supersonic; 21.45 Popoff.
SLOVENIJA
7.00, 8.00. 10.00, 14.00, 16.00,
20.00	Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Na današnji dan; 9.08 Glasbena matineja;
10.05	Za mlade radovedneže; 1(1.25 Zapojmo pesem; 10.40 Samoupravljanje; 12.03 Urednikov dnevnik: 13.10 Opoldanski koncert; 13.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam;
15.05	Glasbeni dnevi v Bratislavi:
16.45	«Loto vrtiljak»; 17.45 Sprehodi instrumentov; 18.05 Studio ob 17.00; 19.00 Iz repertoarja zbo rov; 19.25 Sopranistka Vilma Bukovec; 20.50 Lahko noč, otroci!:
21.00	Koncert; 23.20 S festivalov jazza: 00.05 Cesar Valejo: Pesmi; 00.15 Jug. pevci.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne bo vam uspelo da bi rešili dve nalogi hkrati. Ne bodite preveč popustljivi do osebe, ki vam je pri srcu.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Razodenite svoje ideje nekomu, ki jih bo razumel. Dokaz iskrene privrženosti vam bo nudil zadoščenje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Da bi mogli izkoristiti vse priložnosti, morate svobodno razpolagati s časom. Ljubosumnost.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Potegujte se samo za stvari, ki imajo trajno vrednost. V čustvenem pogledu pokažite več strpnosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Na' osnovi doseženih uspehov si boste izgradili osnovo blagostanja. Z iskrenostjo boste odpravili nesporazum.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan je primeren za finančne operacije. Zagotovljena je rešitev vašega srčnega vprašanja.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne dovolite, da bi vas okoliščine moralno uničile. V čustvenem pogledu bo pobuda prišla od nasprotne strani.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22 11.) Danes je priporočljivo, da v svojem delu nekaj tvegate. Ne zanesite se na svoja čustva.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Rešili se boste iz zelo nevšečne situacije. Primemo razumevanje z ljubljeno osebo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nekatere spore je moč rešiti samo s pomočjo diplomatičnega čuta. Skušajte pozabiti nevšečno doživetje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Postavili si boste trdne osnove za bodočnost. Potrebno je, da se otresete lenobe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.)' Trenutek je ugoden za vse, ki imajo namazan jezik. Postavljeni temelji se bodo izkazali za trdne.
SPORT SPORT SPORT
KOLESARSTVO

12. ETAPA «GIRA»
PO ZELO POČASNI VOŽNJI GLAVNINE FONTANELLI ZMAGOVAL V PORRETTI
Felice Gimondi še redno na prvem mestu skupne lestvice
PORRETTA TERME, 1. — Toplo sonce je danes dokaj polenilo tekmovalce, tako da favoriti niti niso preveč poskušali izvesti kakega napada. Vozili so zelo počasno ter lepo družno in tako je do pobega, ki je odločil današnjo etapo, prišlo šele približno 40 km pred ciljem, ko je ušel Fontanelli. Glavnina na njegov pogeb ni reagirala in fant je sam nadaljeval pot proti etapni zmagi. V zaključnem delu proge se je sicer za njim pognal še Francioni, toda ujeti ga ni več mogel. Prvi del glavnine je na cilju zaostal za Fontanelli jem za več kot dve minuti, drugi del pa celo za četrt ure. V tem drugem delu tekmovalcev so bili predvsem hitrostni vozači, katerim očividno vožnja v vzponu tik pred ciljem ni prijala. Prav zaradi naporne vožnje na tem delu proge je odstopil Portugalec Agostinho.
Roza majica je tako tudi po tej etapi ostala v lasti Gimondija, ki je ves čas vozil v ospredju in pazil, da bi mu kateri izmed bolje uvrščenih tekmovalcev ne pripravil neljubega presenečenja.
Lestvica 12. etape:
1.	Sigfrido Fontanelli (It.), ki je
prevozil 215 km dolgo progo v 6.37’29'’	s p.h. 32,454 km/h
2.	Francioni (It.)	po	16”
3.	Moser	210”
4.	De Vlaeminck (Bel.)
5.	Vicino (It.)
6.	De Vitte (Bel.)
7.	Rossignoli (It.)
8.	Fabbri (It.)
9.	Draux (Bel.)
10.	G.B. Baronchelli (It.)
11.	Oliva (šp.)
12.	Polidori	(It.)
20.	Merckx	(Bel.)
22. Gimondi (It.)
Skupna lestvica:
1.	Felice Gimondi	65 22'54”
2.	De Muynck (Bel.)	po 44”
3.	Moser	52”
4.	De Vlaeminck (Bel.)	54”
5.	Merckx	(Bel.)	1'04”
6.	Panizza	112”
OBVESTILA
TENIŠKI KLUB GAJA organizira
ZAČETNIŠKI TEČAJ za mladino od 10. do 16. leta pod Vodstvom prof. Borisa Košute.
Tečaj se bo predvidoma začel Po 16. juniju. Za pojasnila in vpisovanje telefonirati na št. 226-161,
do 15. t.m., od 14. do 17. ure.
* * *
Športno združenje Dom v Gorici obvešča odbojkarje prve ekipe, da bo jutri zvečer, v četrtek, ob 21. uri trening v telovadnici tehnične šole ITI.
7.	Bellini	1’31”
8.	G.B. Baronchelli	1’34”
9.	Bertoglio	HO”
10.	Battaglin	1’43”
Jutrišnja etapa bo merila 146 km in bo zelo naporna. Prav gotovo bo prinesla na skupni lestvici precejšnje spremembe.
DIRKA VETERANOV
Marušič in Macarol danes v Coroni
Po nedeljskem nastopu na dirki po Lonjerju se bodo danes kolesarji veterani lonjerske Adrie udeležili krožne dirke v Coroni pri Maria-nu, ki so jo morali prejšnji četrtek
prenesti zaradi izredno hudega neurja, ki je zajelo deželo. Osemdeset kilometrov dolgo krožno dirko, ki se bo pričela ob 15.30, prireja klub Moratti iz Gradišča, rezervirana pa je v glavnem za deželne tekmovalce. Če ne bo tudi danes tekmovanja oviral dež, bodo za Adrio nastopili vsi štirje kolesarji, v upanju, do bodo dosegli kaj pozitivnega, saj je proga speljana povsem po ravnini in je primerna za vozača, kot sta Marušič ali Macarol.
R. Pečar
ODBOJKA
NA TURNIRJU, 30-LETNICE DIJAŠKEGA DOMA V GORICI!
Pri moških na prvem mestu «Naš prapor» pri ženskah pa g or iški Mladinski krožek
Nastopalo je kar trinajst šesterk - Turnir je bil zelo zanimiv - Mnoga presenečenja
AMSTERDAM, 1. — SZ je obvestila mednarodno šahovsko zvezo, da se ne bo udeležila letos v oktobru šahovske olimpiade, če bo ta potekala v Izraelu.
Prejšnji teden so se večer za ve-1 Prvo mesto v moškem tekmova-čerom vrstile na odprtem igrišču nju je zasluženo osvojila ekipa pro-slovenskega dijaškega doma «Simon | svetnega društva «Naš prapor» (Pev-Gregorčič» v Gorici odbojkarske tekme turnirja ob 30. obletnici njegove ustanovitve.
Turnir je bil vseskozi zanimiv in privlačen, saj je na njem nastopalo vsega skupaj kar 13 ekip (9 v moški konkurenci in 4 v ženski), katere bomo v naslednjih vrsticah poimensko navedli. Tudi presenečenj ni manjkalo, saj so morala moštva, ki so bila glavni favorit za zmago, večkrat poražena zapustiti igrišče. Ob robu igrišča se je vsak večer zbralo tudi precejšnje število gledalcev, kar dokazuje, da je ta turnir tudi v tem smislu popolnoma uspel.
IttTI I II I lili I Hill Hilli I 11 I III 11IIIFI11 II IH11IIIIIH II IH II I1IIIIIIII lili Ulil || || III |l||||||||||| III IIIIHIIIIIIIIllIIflll Ulil lllllllllll III Hill IIIIIIIIIIIIH lili llIlllIHlllKllfMIII lili III lil mn
KOŠARKA
V TRŽIČU ZA POKAL A. MELLONI
ITALCANTIERI PREMOČAN ZA BOR
NEjkpi streSes je bil Vatovec, ki je dosegel kar devetindvajset točk
Italcantieri — Bor 100:58 (43:31)
BOR: Pertot, Klobas 12, Žerjal 4, Vatovec 29, Hrvatic 2, Kapo 2, Kraus 2, Francia 7 SODNIKA :	Tamburini (Pesaro)
in Damato (Perugia)
PROSTI METI- Bor 6:18. PON: Kraus, Klobas, Hrvatič in Francia.
Tudi v drugem kolu tega turnirja so borovci visoko izgubili. Italcantieri je bil vsaj za razred boljši od naših košarkarjev, predvsem zaradi višinske prednosti.
Kljub temu oa so «plavi» večji del prvega polčasa vodili in so večkrat spravili v težave domačine, ki pa so v drugem polčasu s hitrimi protinapadi in točnimi meti povsem pregazili utrujeno borovce.
Najboljši v Borovih vrstah je bil Valter Vatovec, ki je bil obenem tudi najboljši strelec. Dobro je i-gral v obrambi Mauro Francia.
1. DIVIZIJA
Bor — Ferroviario 94:108 (79:79, 08:88)
BOR: Perko 8; Mazzucca 12, Volk 10, Parovel 2, Renato Knaip 6, Bruno Knaip 21, Udovič 14,- Trevisan 8, Marassi 12; Pegan FERROVIARIO: Pieri 9, Panizzi 2, Bernobi 6, Pucci 19, Cavallaro
limiiiiiuiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHuiiiHiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiuiii
NOGOMET
OB 10. URI NA PROSEKU
DANES ZSŠDI-IZOLA
Tekma sodi v okvir priprav na «Turnir prijateljstva»
Danes bo na Proseku, s pričetkom ob 19. uri, prijateljska nogometna tekma med reprezentanco Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Izolo.
Za reprezentanco ZSŠDI bodo i-grali naslednji nogometaši:
BREG: Marino Kraljič in Milan Mikuš;
GAJA : Bruno Rismondo in Branko Grgič;
KRAS: Bruno Verša in Sergij Husu; PRIMOREC: Mauro Kralj in Boris Kralj;
PRIMORJE: Andrej Kapun, Edi Bezki in Žarko Race,
ZARJA: Vojko Križmančič, Mirjan Žagar in Stojan Metlika;
VESNA: Sandor Tence m Žarko Bogateč;
JU VENTINA: Ivan Plesničar, E-mil Nanut in Kare Mikluš; SOVODNJE: Bruno Marson in Slavko Gruden.
MLADOST: Aldo Ferletič, Karel
Ferfolja in Bruno Dužman.
Tekma bo za reprezentanco ZSŠDI dobra priložnost in koristen trening za pripravo na 2. nogometni turnir prijateljstva, ki bo 5. in 6. junija v Kopru in na katerem bodo sodelovale poleg naše reprezentance še: obalna reprezentanca Slovenije, kraška reprezentanca (Slovenije) in reprezentanca koroških Slovencev.
Današnja tekma med ZSŠDI in Izolo pa ne bo samo navadno nogometno srečanje. Organizator _ je namreč sklenil, da bo čisti, dobiček namenjen žrtvam potresa v Beneški Sloveniji.
NOGOMET
HELSINKI, 1. - V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Helsinkih je Švedska premagala Finsko z 2:0 (0:0).
21, Mian 6, Pierini 13, Leoncin 7, Marsich 2, Cecchetti 12.
PROSTI METI: Bo: 23:40; Ferroviario 22:56.
PET OSEBNIH NAPAK: Mazzucca, Volk, Parovel, Renato in Bruno Knaip, Udovič, Pucci, Mian, Pierini, Cecchetti.
SODNIKA: Lenardon in Grossitti.
Borovci so v tekm: proti Ferro-viariu nezasluženo izgubili v dveh podaljških. Naj omenimo, da so zadnji podaljšek igral: le v štirih. Sodnika sta dobesedno pokvarila tekmo ter hudo oškodovala našo ekipo. Dosodila sta «plavim» kar 43 osebnih napak. Vseeno pa so se mladi domačini dobro borili proti nasprotniku, ki je imel oba sodnika na svoji strani. Kljub vsemu so «plavi» skozi celo tekmo vodili. Na koncu pa so jih nasprotniki vedno po sodnikovi zaslugi dohiteli in v zadnjem podaljšku tudi prehiteli.
UDO
Calza Bloch — Bor 67:77 (27:40)
CALZA BLOCH: Trentin 9, Bar-zellato 5, Bertocchi 0, Durini 14, Penchiarutti 5, Nait 4, Privilegiati 18, Visentin 12.
BOR: Mazzucca 12, Kneip Renato 4 Kneip Bruno 22, Parovel 2, Udovič 12. Trevisan 2, Pegan 2, Marassi 7, Volk 10.
PROSTI METI: Calza Bloch 5:10, Bor 5:6.
PON: nihče.
SODNIKA: Passi in Mogorovich
Borovci so v povratnem srečanju s Calzo Bloch ponovili uspeh prve tekme. Tokrat so zaigrali lepo in učinkovito bodisi v obrambi kot v napadu. Povsod se je poznala premoč gostov; «plavi» so namreč vodili vse od prve minute. S hitro igro, ki je značilna za Borovo peterko so domačine dobesedno nad igrali. Tokrat se je najbolj izkazal (poleg Knaipa) odlični Pegan, ki je učinkovito zaigral v obrambi ip napadu.
UDO
1. MOŠKA DIVIZIJA
V	tem prvenstvu bodo naše ekipe danes zopet zaposlene
V	A skupini bo Boi igral proti močnemu moštvu Grand1 Motori. Po izredno lepi tekmi prot. Ferroviariu je pričakovati, da bodo Štokljevi varovanci tudi danes ponovili tako igro.
V	B skupini pa se bo Kontovel spoprijel s Scogcettorr B, ki je v nedeljo celo zmagal v Tržiču proti ekipi POM.
Lažjo nalogo pa bodo imeli pole-tovci, ki bodo doma igrali proti Staranzanu, ki sodi med slabše ekipe te skupine.
«PROPAGANDA»
V	predzadnjem kolu prvenstva «propaganda» bo danes v Dolini slo-
ma, Oslavje, Št. Maver), pred še-sterko Mladinskega odseka iz štan-dreža. Tretje mesto je zasedel Mladinski krožek - Gorica, četrto pa PD Danica z Vrha.
V ženski konkurenci, ki se je odigrala vsa v sredo zvečer, je zmagala ekipa Mladinskega krožka -Gorica, ki je v finalni tekmi premagala števerjanski Briški grič.
Poglejmo sedaj posamezne rezultate in končne lestvice:
ŽENSKE
Polfinale:
Mladinski krožek GO - Dijaški dom «S. Gregorčič»	2:0
Briški grič - Naš prapor 2:0
Finale
za 3. in 4. mesto:
Dijaški dom «S. Gregorčič» - Naš prapor	2:0
za 1. in 2. mesto:
Mladinski krožek GO - PD Briški grič	2:0
Končna lestvica:
1.	Mladinski krožek - Gorica
2.	PD «Briški grič» - Števerjan
3.	Slov. dijaški dom «S. Gregorčič» - Gorica
4.	PD «Naš prapor» (Pevma, O-slavje. Št. Maver)
POSTAVE ŽENSKIH EKIP
Slov. dijaški dom - Gorica: Černič Manuela, Bensa Dolores, Miklus Loreta, Bensa Elijana, Primožič Manuela, Miklus Franka, Srebrnic Jolanda, Zotti Katja in Semolič Lilijana.
PD Briški grič - Števerjan: Maraž Loreta, Maraž Sandra, Terpin Miryam, Perše Tiziana, Pia Kom-janc, Perše Silvana, Marinčič Nadja in Peric Damjana.
Mladinski krožek - Gorica: Cijan Vida, Devetak Doriana, Tomšič Lučka, Petejan Adrijana, Cotič Damjana, Tomšič Paimira in Miryam Petejan.
PD «Naš prapor» (Pevma, Oslavje, Št. Maver): Prinčič Neva, Buzzi Verena, Prinčič Darja, Klanjšček Gabrijela, Uršič Susana, Miklus Tatjana, Prinčič Loredana in Marta Vižintin.
MOŠKI
A SKUPINA
Mlad. odsek (Štandrež) - Dijaški dom «S. Kosovel» (TS' 2:1 PD Sovodnje - Mladinski odsek (Štandrež)	2:1
Dijaški dom (Trst) - PD Sovodnje	2:1
Končna lestvica A skupine:
1.	Mladinski odsek (Štandrež)
2.	Dijaški dom «S. Kosovel» - Trst Nov svetovni rekord je postavi-] 3. Prosvetno’ društvo «Sovodnje»
la na 400 m mešano tudi Birgit I Zaradi boljše razlike v točkah pri-Treiber s časom 4’48”79. Doseda-1 pada 1. mesto MO Štandrežu pred nji SR Tauberjeve je bil 4’52”20.1 Dijaškim domom iz Trsta.
III 1*1 lil IIIIIHIH HI IIHIIIIIIIIIHIim Hill HI II IIHIHHlHIHHIlllHlIllIlllllHlinilllll lllllllll IIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIHIIII
venski derbi med Bregom in Borom. V prvem delu so zanesljivo zmagali borovci in Perkovi varovanci so tudi danes favoriti.
V nedeljskem kolu sta obe naši ekipi slabše -grah in seveda visoko izgubili.
FINALE DEČKOV
Kontovelci bodo jutri zaključili svoje nastope v finalu dečkov. Ob
10.30	se bodo namreč doma pomerili z ekipo Don Bosco, ki je naše košarkarje v prvem delu visoko premagala.
Naši košarkarji se bodo seveda skušali posloviti od svojega občinstva z zmago in take zaključiti letošnjo izredno bogate sezono še z enim velikim zadoščenjem.
edko
PLAVANJE

Dva svetovna rekorda
BERLIN, 1. —- Vzhodna Nemka Komelia Ender je na državnem prvenstvu postavila nov svetovni rekord na 100 m prosto s časom 55”73. Njen dosedanji rekord je bil 56"22. Bolje od prejšnjega SR je plavala tudi drugouvrščena Barbara Krause: 56” 01.
NOGOMET
ZADNJE KOLO D LIGE
Le čudež bi lahko rešil Pomicino pred izpadom
Triestina bo igrala v gosteh s San Donà
Danes bo zadnje kolo prvenstva D lige. Po predvidevanju je Triestina premočno zmagala, saj je vodstvo kluba pred začetkom sezone nakupilo več dobrih igralcev. Tržačani si bili od vsega začetka v vodstvu in med prvenstvom izgubili le dve tekmi. Matematično gotovost napredovanja v višjo ligo so si zagotovili že več kol pred koncem prvenstva.
Če je na vrhu lestvice že vse odločeno, bo zadnje kolo povedalo, katero bo tretje moštvo ki bo sledilo Pro Gorici in Bassanu v amatersko ligo. V skoraj brezupnem položaju se nahaja drugo tržaško moštvo Ponziana.
Danes bo na domačih tleh igralo proti Bassanu; tudi v primeru zmage, nimajo Tržačani mnogo možno-
sti za obstoj v ligi, ker njihovemu neposrednemu tekmecu za izpad, Portogruaru, zadostuje le točka na današnji tekmi. Tudi v primeru, da Portogruaro na današnji tekmi izgubi, ima mnogo več možnosti za obstanek v ligi, ker ima boljšo razliko v golih. Ponziano lahko reši le izredno visoka zmaga, kar pa je skoraj neizvedljivo, če upoštevamo zadnje grde nastope Tržačanov.
Ostale tekme niso važne za bistvene spremembe na lestvici.
DANAŠNJI SPORED
Lignano - Adriese; Ponziana - Bas-sano; Legnago - Conegliano; Dolo -Monfalcone; Mostrina - Montebellu-na; Audace - Pordenone; Chievo -Portogruaro; Pro Gorizia - Sampie-trese; San Donà - Triestina.
B SKUPINA
Mladinski krožek (Gorica) - PD Danica	2:1
PD Danica - Slov. planinsko društvo Gorica	2:0
Mladinski krožek (Gorica) - Slov. planinsko društvo Gorica 2:1 Končna lestvica B skupine:
1.	Mladinski krožek - Gorica
2.	Prosvetno društvo Danica - Vrh
3.	Slov. planinsko društvo Gorica
C SKUPINA
Naš prapor - PD Jezero 2:0 Naš prapor - Kras	b.b. 2:0
Jezero - Kras	b.b. 2:0
Končna lestvica C skupine:
1.	PD Naš prapor (Pevma, Oslavje, Št. Maver)
2.	PD Jezero - Doberdob
3.	PD Kras (Dol - Poljane) Kvalifikacijski del za polfinale —
drugouvrščene ekipe vseh treh skupin:
PD Danica - PD Jezero 2:1 PD Danica - Dijaški dom (Trst) (brez boja)	2:0
Jezero - Dijaški dom (TS) b.b. 2:0 PD Danica z Vrha se uvrsti v polfinale.
Polfinalni del:
PD Naš prapor - Mladinski krožek Gorica	2:1
Mladinski odsek Štandrež - Danica	2:1
Finalne tekme za 3. in 4. mesto:
Mladinski krožek Gorica - PD Danica	2:1
za 1. in 2. mesto:
PD Naš prapor - Mladinsk' odsek Štandrež	2:1
Končna lestvica:
1.	PD «Naš prapor» (Pevma, Čisla v je, i.. Maver)
2.	Mladinski odsek - Štandrež
3.	Mladinski krožek - Gorica
4.	PD Danica - Vrh
5.	PD Jezero - Doberdob
6.	Dijaški dom S. Kosovel - Trst
7.	PD Sovodnje
8.	Slov. planinsko društvo Gorica
9.	PD Kras — (Dol - Poljane) Nastopajoče ekipe so nastopale v
naslednjih postavah:
PD Naš prapor (Pevma, Oslavje, št. Maver): Miklus Karel, Bevčar Marjan, Pavšič Rudi, Klanjšček Damjan, Radikon Stanko, Sošol Marjan, Figelj Ivan, Mužič Ferucij in Figelj Aleš.
Mladinski odsek - Štandrež: Plesničar Ivan, Corva Sandro, Nanut Loris, Mučič David, Tabaj Maksim, Nanut Lučko, Diego Marvin, Faganel Renco, Marchi Lado.
ko, Brešan Niko, Devetak- Karel,
Mavrič Marijo, Jnmièiilméiij Pwn1
Čič Vili in Kothirigff......
PD Sovodnje: Prinčič Jožko, Tomšič Marjan, Pelicon Rado, Egon Petejan, Cijan Stano, Petejan Rajko.
PD Jezero - Doberdob: Jarc Marko, Gergolet Marij, Jarc Armando, Peric Dario, Gergolet Ladi in Černič.
PD Danica - Vrh: Černič Mavri-cij, Černič Lucijan, Cotič Marko, Grilj Žarko, Devetak Leopold, Devetak Venko, Černič Venko, Devetak Avguštin, Devetak Gabrijel.
SPD Gorica: Aldo Rupel, Baucon Aldo, Baucon Edi, Baša Boris, Cantelli Rudolf, Primožič Karel, Lapanja Boris, Leban Borut.
Slov. dijaški dom «S. Kosovel» -Trst:	Klanjšček Marko, Gabrijel
Ferfolja, Semolič Silvan, Kodrič Iztok, Diego Rogelja.
Po finalni tekmi v soboto zvečer je sledilo nagrajevanje ekip. Prvi dve ekipi obeh konkurenc sta prejeli pokala Mladinskega centra -Gorica, ki je bil organizator in pobudnik tega turnirja. Drugouvrščeni ekipi sta prejeli pokala SKGZ in ZSŠDI, tretjeuvrščene pa pokal Primorskega dnevnika in SPZ; četrto-uvrščena ženska ekipa je prejela pokal zlatarne Šuligoj iz Gorice. Vse udeležene ekipe so tudi prejele v znak sodelovanja na turnirju 30-let-nice ustanovitve dijaškega doma brošuro dijaškega doma, ki je bila izdana prav ob tej priložnosti.
Vlogo sodnikov odbojkarskih tekem tega turnirja so opravljali: Jelko Petejan, Mavricij Černič, Rudi Pavšič, Lucijan Černič, Štefan Cotič, Vili Prinčič, Ace Mermolja, I-
gor Kont, David Sošol, Avguštin Devetak in Igor Komel.
DISK
TURIN, 1. — Jutri bo v Turinu mednarodni miting, na katerem bo nastopila vrsta odličnih atletov. Poleg znanih italijanskih tekmovalcev, bodo sodelovali tudi atleti iz Jugoslavije (Stekič, Savič), Trinidada, SZ, Belgije, Nizozemske in drugod.
PARIZ, 1. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije v Parizu je Brazilec Mandarino premagal v 1. kolu Jugoslovana Špeara s 6:3, 1:6, 7:5 in 6:2.
Italijan Zugarelli je premagal Britanca Feaverja z 0:6, 1:6, 6:2, 6:3, 6:4.
NAMIZNI TENIS
V SOBOTO V KRIŽU
Nagrajevanje ŠD Mladina
V soboto je ŠD Mladina iz Križa nagradilo najboljše tekmovalce zadnjega, uspelega vaškega turnirja v namiznem tenisu, ki je jasno pokazal lepe perspektive nekaterih mladih igralcev. Kolajne so dobili prvi štirje uvrščeni v vsaki kategoriji, medtem ko so najmlajši dobili nagrade, za kar so bili vsi zelo veseli. Na koncu te majhne svečanosti sta odbornik Bogateč in trener Kobal na kratko spregovorila o zadnjem turnirju in o bodočih programih društva; zmenili so se predvsem o dnevih in urnikih treningov v Ljudskem domu
S. T.
SMUČANJE
STARNBERGER, 1. - Nemška smučarka Rosi Mittermaier je danes napovedala, da je zaključila z aktivnim tekmovanjem. V svoji izredni karieri je osvojila dva olimpijska in tri svetovne naslove, letos pa je tudi zmagala na tekmovanju za svetovni pokal.
liiiiiiiiiiiiuiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiuiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiHiiiiiiHiiHiiii
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
V Bazovici danes derbi med Zarjo in Primorjem
Vesna bo igrala proti S. Anni s pomlajeno ekipo
Danes je na sporedu 28. kolo 2. amaterske lige. Na vrhu lestvice se trenutno nahajata Isonzo in Li-bertas, ki pa imata tekmo manj. I-sonzo bo sprejel v goste Aurisino in bi predvidoma morali zmagati; Li-bertas pa se bo v gosteh spoprijel s šibkejšim De Macorijem, tako da bi tudi po tem kolu moral ostati skupno z Isonzom na vrhu lestvice.
Za naše enajsterice je najvažnejša tekma, ki je na sporedu v Bazovici, med domačini in proseškim Primorjem. Prosečani ne morejo preboleti dolge krize, medtem ko je Zarja v treh zadnjih tekmah vedno zmagala. Bazovci nestrpno čakajo na ta derbi, saj so prepričani, da bodo to pozitivno serijo še nadaljevali.
Kriška Vesna bo igrala s S. Anno, ki ima na skupni lestvici 11 točk manj od Križanov; mogoč je vsak rezultat, ker je kriška enajsterica zelo nestalna. Pozitivno je dejstvo, da v kriškem moštvu nastopa veš Jlmladih igralcev, ki bodo prišli v poštev za prihodnjo.
postey za pi
sezono.
Isonzo — Aurisina E. Adriatica — Costalunga S. Anna — Vesna De Macori — Libertas Flaminio — Villesse Sagrado — Rosandra Camoanelle — Rosandra
ODBOJKA • ;
V S. VITU AL TAGLIAMENTO
Sokol starta danes na B ligo
Po izredno uspešnem prvenstvu čaka danes Sokol iz Nabrežine še poslednja in obenem najtežja prvenstvena obveznost. V S. Vitu al Ta-gliamento bo danes kvalifikacijski turnir za napredovanje v B ligo. Poleg Sokola se bosta potegovala za napredovanje še Audax iz Bočna ter Novanta Vicentina. Sam turnir bo izredno naporen, ker bodo igrali vsak z vsakim in na tri dobljene sete. V 2. ligo napreduje samo ena ekipa in bo bitka zato ogorčena ter neziprosna.
Turnir za «10. pokal prijateljstva» je prinesel Sokolu odlično tretje mesto in Nabrežinke so pokazale dokaj dobro igro v dveh tekmah, če seveda izvzamemo nekoliko bolj medel nastop proti šesterki Rijeke. Prav zato je pričakovati dobro odbojko tudi v današnjih dveh nastopih, ki je obenem tudi edino jamstvo za napredovanje. Če bo ta ka-
kovostni skok Sokolu uspel bomo imeli v prihodnjem prvenstvu kar, tri naše zastopnike med drugoligaši.
Vsaka napoved je seveda preura-njena, ker sta ostala dva zastopnika pravi neznanki. Nekateri pravijo, da je prvi favorit Audax iz Bočna in ne Sokol. Morda je prav to za Sokol velik plus, ker ne bo startal kot favorit in ima mažnost prekrižati račune tako Audaxu kot tudi No venti Vicentini. Še posebej velja poudariti, da so trenutno Nabrežinke v dobri formi in bodo igrale v najmočnejši postavi. Delno pa je odvisno tudo od žreba, ker se bo prva tekma pričela ob 10. uri.
DOMAČI ŠPORT
DAN KS
SREDA, 1. junija 1976
KOŠARKA
1.	MOŠKA DIVIZIJA
9.30	na Opčinah
Polet — Staranzano « • •
9.30	v Trstu, Pendice Scoglietto
Scoglietto B — Kontovel • • *
11.00	v Trstu, Ul. della Valle
Grandi Motori — Bor * • *
«PROPAGANDA»
11.00	v Dolini
Breg — Bor
« « •
FINALE DEČKOV
10.30	na Kontovelu
Kontovel — Don Bosco
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
16.00	v Bazovici
Zarja — Primorje
ft * »
16.00	v Trstu, Ul. Flavia
S. Anna — Vesna # • *
PRIJATELJSKO SREČANJE
19.00	na Proseku
ZSŠDI — Izola
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
15.30	v Coroni
Nastopa tudi Adria
ODBOJKA
KVALIFIKACIJE ZA ŽENSKO B LIGO
10.00	v S. Vitu al Tagliamento
Nastopa tudi Sokol
BALINANJE
POKRAJINSKO TEKMOVANJE DVOJIC
9.00	na Opčinah
Organizira Polet

ISTRSKI «■ ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
štab bataljona je dobil s to odredbo in poznejšimi nacedili dolžnosti, pravice in pristojnosti, ki jih je imel dotlej štab odreda. V organizacijskem in kadrovskem oziru je °stal štab 4. bataljona enak odredovemu. Novo je bilo le to, da so namesto treh bataljonov ustanovili štiri operativne čete. Glede taktike delovanja je odredba dosledno upoštevala načela, ki jih je opredelil glavni štab NOV in PO Slovenije v svojem ukazu z dne 30. julija 1944 o nalogah in Sektorjih delovanja partizanskih odredov, in jih prilagodila fazmeram. Med najpomembnejšimi nalogami ni bila več Mobilizacija, temveč stalno rušenje železniških prog št. Peter - Trst in št. Peter - Reka ter Divača - Pulj. Velik pomen jo štab VIL korpusa še vedno pripisoval nabavljanju blaga v Trstu za enote korpusa in organizaciji prevoza tega blaga da Notranjsko. Razen tega je bataljonu ukazal, da se aktiv-deje sodeluje v političnem delu z aktivisti OF na terenu m si še posebej samostojno prizadeva za napredek političnega dela med ljudstvom. Bataljonskemu štabu in njegovemu obveščevalnemu centru pa je ukazal, naj nadaljujeta obveščevalno delovanje v štabu 188. nemške rezervne divizije gorskih lovcev v Sežani (ex naloga) in drugih sovražnih ustanovah,
kar mu je bil že prej naložil član štaba VIL korpusa.
V končnih določbah je odredba določala, naj štab odreda takoj izpelje reorganizacijo, vse moštvo, ki bi postalo pri štabu bataljona nepotrebno, pa da na voljo štabu 18. divizije.
Štab odreda je bil 2. septembra z delom 2. bataljona v Šmagorski dolini. Naslednji dan se je popoldne preselil na Kozjane in se takoj lotil reorganizacije. Vendar je prišlo pri njenem izvajanju do mnogih nejasnosti, ker odredba ni določala, ali ostanejo pri štabu bataljona tudi vsi odredovi odseki in samostojni vodi ter kateri naj prevzamejo vodilna mesta v bataljonskem štabu in v četnih poveljstvih. Navzlic nejasnostim je odredov štab še tisti večer razpustil vse tri bataljone in ustanovil štiri čete ter v vsako uvrstil 65 mož. Po prvi razlagi odredbe in poskusu reorganizacije ne bi prišla v sestavo štaba 4. bataljona ožji odredov štab in približno 30 članov širšega štaba, temveč bi morali njegovi funkcionarji oditi v 18. divizijo. Za komandanta bataljona je bil najprej predviden Polde Krebelj, bivši komandant L odredovega bataljona, za političnega komisarja pa Leopold Zupančič, bivši pomočnik političnega komisarja 2. bataljona. Da bi odstranili nejasnosti in dokončno izpeljali reorganizacijo, se je načelnik štaba 3. septembra zvečer napotil v štab 9. brigade. Z njim naj bi se dogovoril o sodelovanju, organizaciji poveljevanja in delovanja bataljona. V štabu bataljona, še posebej pa med tovariši, ki so bili na razpoloženju, je vladala dva dni negotovost, zato so vsi nestrpno čakali na načelnika. Ta se je vrnil na Kozjane 6. septembra ob L uri. Z njim so prišli namestnik komandanta VIL korpusa major Franc Tavčar-Rok, komandant 9. brigade in drugi. Ob 10. uri se je začela konferenca, ki so se je udeležili vsi člani ožjega štaba bivšega odreda, komandanti, politični komisarji bataljonov in člani štaba VIL korpusa ter 9. brigade. Trajala je do 17. ure. Na njej so po temeljiti razpravi o
vojaških in političnih razmerah ter vlogi in nalogah bataljona sklenili, naj se večina naj izkušenejših domačih kadrov razporedi v štabu bataljona in po četah. Organizacijska struktura bataljonskega štaba pa naj ostane takšna, kakršna je bila odredova. Zato so bili nekateri tovariši, ki so bili že tri dni na razpoloženju, postavljeni na vodilna mesta v bataljonu. Pri tem je major Tavčar posebej pojasnil navzočim dolžnosti in pravice borcev ter oficirjev bataljona v primeru, če bi se izkrcala anglo-ameriška vojska/ Glede njih odnosov do pripadnikov zavezniških čet pa je poudaril, da morajo biti v skladu z vojaškim dostojanstvom, častjo in načeli medzavezniškega sodelovanja v skupnem protifašističnem boju.
Po konferenci je začel štab bataljona pospešeno urejati probleme. Iz sestave prejšnjega odreda je bilo izločenih 18 borcev in funkcionarjev, izmed teh jih je le 5 odšlo v diuge enote, 13 pa ostalo v bataljonu na razpoloženju. V naslednjih dneh pa so se poslovili od soborcev in sodelavcev namestnik političnega komisarja Janez Magister-žan, ki je prevzel dolžnost političnega komisarja 9. brigade, Ivan Majcen-Jovo, namestnik komandanta, ki je bil najprej postavljen za komandanta komande mesta Koper, poznefe pa je prevzel dolžnost komandanta komande istrskega vojnega področja, politični komisar 3. bataljona Viktor Kušar, ki je odšel na politični tečaj, in nekateri drugi bivši odredovci.
Istrski odred je imel pred reorganizacijo 2. septembra: v štabu 22, treh bataljonih 273, v obveščevalnem vodu 25. v minerskem 16 in v vodu za zveze 36, med pomožnim osebjem pa 22 borcev in bork, skupno 396. Ko so po reorganizaciji uredili razpored po enotah, je bilo 10, septembra v štabu bataljona 19, v obveščevalnem vodu 24, v vodu za zveze 35, v minerskem vodu 16, v L, 2. in 3. četi po 63, v 4. 62 in med pomožnim osebjem 22 borcev, skupno 367 bor-
cev in bork. Že 11. septembra pa je štab 4. bataljona po nalogu majorja Tavčarja odstopil okrožnemu komiteju KPS za južno Primorsko 9 borcev za stražarje in enega lunkcio-narja, ki je bil na razpoloženju, zato se je številčno stanje zmanjšalo na 358 mož.
na Pivko, druga tri pa obdržal v Brkinih. Pozneje pa je izve del prerazporeditev in kadrovske premestitve. Zato se j« ureditev čet zavlekla tja do 15. septembra in povzročile zaradi slabe obveščenosti med borci ugibanja in negotovosti Cete pa so se do 8. septembra omejile le na nujna zavaro vanja taborišč. Sicer sta nepričakovana ukinitev odreda ir v začetku nedosledno izpeljana reorganizacija prizadeli ne Rater?v F!°r?e oficirje, ker so jo razumeli kot izraz nezaupa nja višjih štabov. Da bi pomiril duhove in odpravil nezaupa nje, je štab bataljona izdal 7. septembra vsem četam okrož mco, v kateri je poudaril, da je bil Istrski odred reorgani
iaf-xV-u‘ batalJon 9- brigade zaradi izrednih vojaških ir političnih razmer, odredovi kadri pa so prevzeli v njem vsi odgovorne dolžnosti. Zato se ne sme nihče čutiti ponižanegt ai užaljenega, ce je n.pr. postal iz komandanta baialjom komandir cete. Vsakdo pa se mora zavedati, da so nadrejen stabr tako ukrepali v prepričanju, da s tem najbolje ko dilnega ^oj^11611111 razvoJu protifašističnega narodnoosvobo
V bataljon reorganizirani odred je bilo treba čimprei 7 P°?lvitl ,in Pravilno razporediti najbolj izkušene re. Zato je štab 4. bataljona izdal 10. septembra odredbo s -a ero je premestil nekatere četne funkcionarje ali pa jih na omestil s tistimi, ki so bili prej na razpoloženju, hkrati pa prerazporedil čete na operativna območja:
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6	2. Junija 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ^ ZTT « Trst
DA BI ZASLIŠALA FUNKCIONARJE DRUŽBE LOCKHEED
Delegaciji preiskovalne parlamentarne komisije odpotuje v soboto v ZDA
Dveurno zasliševanje Marie Fave - Komisija zavrnila njeno zahtevo po izpustitvi na začasno svobodo - Družba Com. El v stiku z bančnim zavodom IBI
RIM, 1.
Parlamentarna komi-1 italijanskim bančnim zavodom IBI, creiskavn o škanrialn , vezi, ki so bile navezane s posredovanjem družbe za preprodajo stanovanj m zemljišč.
Maria Fava, ki si je povsem o-pomogla od slabosti, je poudarila, da je v glavnem skrbela le za računovodstvo kakih dvajset družb, ki jih je ustanovil Camillo Crociani, in ena cd teh naj bi bila v stiku z bančnim zavodom IBI. Ženska pa je odločno zanikala, da bi imela stike z ministroma Guiem in Ta-nassijem ter z uradom bratov Le-fevbre.
Po kratki prekinitvi, med katero so. se parlamentarci nekoliko o-krepčali, je komisija nadaljevala
>IIIIIIUIIIIlIUIl|||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||uf|m(1Ir|I||||,||||||||I|||,J|||||||||||||||m|||||||||||||||||||)
STOPNJEVANJE POLITIČNE NAPETOSTI V ŠPANIJI
Uzakonitev KP in amnestija porok za pravo demokracijo
Reformni program le pesek v oči naprednim množicam - Nadaljuje se zatiranje progresistov in Baskov
sija, ki vodi preiskavo o škandalu Lockheed, je dopoldne znova zaslišala Mano Favo, bivšo upravnico družbe Com.EL, ki je takoj po izbruhu škandala pobegnila v tujino in se vrnila šele prejšnji teden, ko se je zglasila na kvesturi po dolgih pogajanjih z agenti sodne policije. ženska, ki je imela v podkupovalni organizaciji pomembno vlogo, je poldrugo uro odgovarjala na vprašanja parlamentarnih preiskovalcev, vendar pa naj ne bi, vsaj po oceni socialističnega senatorja Zuc-calaja, povedala nič bistveno novega, opozorila pa naj bi vsekakor na vezi med družbo Com.El. ter
BARCELONA, 1. — Medtem ko španska vlada z ene strani pripravlja razne reforme, se z druge strani čedalje bolj množijo aretacije in obsodbe političnih osebnosti, ki pripadajo opoziciji oziroma separatističnim gibanjem. V Barceloni je na primer policija danes zajela devet ljudi pod obtožbo, da pripadajo komunistični stranki in domoljubni protifašistični revolucionarni fronti (FRAP).
Med aretiranci sta predstavnika FRAP iz Katalonije Rafael Blasco Castany in Jose Antonio Vidal Ca-staho, ki sta se ravnokar vrnila iz Lyona v Franciji. Tam sta se udeležila kongresa, na katerem je kakšnih 300 delegatov iz razn'h šoanskih pokrajin v zastopstvu «španskega demokratičnega republi
Nekateri ministri so ob raznih priložnostih javno poudarili, da o priznanju KPŠ ni govora; v primeru te stranke naj ne bi šlo upoštevati dejanj (se pravi njenega političnega delovanja), temveč je treba že a priori obsoditi njene namene, a med temi naj bi bila, kot rečeno, uvedba totalitarnega režima. Očitno gre za divji lov na čarovnice, ki se ga vladni možje v Madridu lotevajo brez vsakih predsodkov in v popolnem nasprotju celo z lastnimi izjavami: kaj naj bi pač bolj dišalo po turobnem totalitarizmu, kot ravno zloglasni falangisti in frankisti ter sorodna nacionalistična gibanja, ki venomer javno izpovedujejo svoj gnev do demokracije in pripravljenost na boj proti njej z najogabnejšim nasiljem? In vendar niso vladni predstavniki in
kanskega gibanja», «socialistične le-j niti ne člani «pprtes» (parlament) vice» in «španske socialistične zve-	u~	—*“	'
ze», pa tudi političnih skupin v izgnanstvu. izpričalo voljo, da se v bodoče še pomnožijo napori za ponovno uveljavitev republikanskih u-stavnih načel v Španiji. Do tega naj bi prišlo z oklicanjem ljudskega glasovanja. Med aretiranci sta še dva druga člana FRAP, Jean de D os Ganete Rodriguez ter Asčen-sion Navio Martinez
V deželi Baško” pa sta bila da nes obsojena vsak na tri leta zaporne kazni Ignacio Gardazabai in Angel Maria Almazan preprosto zato, ker sta se udeležila «doktrinarnih sestankov organizacije ETA v Bilbau.
Očitno gre za ustrahovalne akcije, ki le še potrjujejo, da nima madridska vlada prav nobenega namena vzpostaviti v držav' kakšne posebne demokratične svoboščine, s katerimi se širokoustijo nekateri njeni predstavniki, ko obraziožujejo pomen in vsebino napovedanih reform. Nedavno smo s tega mesta že opozorili, da gre pri načrtovanih preosnovah zgolj za pesek v oči, tembolj, ker nima vlada jasnega programa, kako npr. zajeziti naraščajočo brezposelnost (na kraju prvega letošnjega trimesečja je dosegla najvišjo stopnjo poslednjih 20 let s 5,2 odstotka na skupnem številu delazmožnega prebivalstva — pri 13 milijonih delovnih moči jih je kar 714.000 bre' zaposlitve), kaj šele izboljšati delovne pogoje.
Večina delodajalcev je tudi sicer na strani nazadnjaških krogov, ki krojijo španskemu ljudstvu usodo iz razkošnih dvoran vladne palače.
Od tod seveda vrsta stavkovnih gibanj, ki so se v preteklosti skoraj brez izjeme zaključevala nasilno, to je z aretacijami sindikalistov, pa tudi samih delavcev. Od 10. maja stavkajo npr., gradbinci V pokrajini Cadiz. Gre za 14.000 delavcev, ki zahtevajo povišanje prejemkov za 6.500 pesov mesečno, medtem ko so gradbeniki pripravljeni na povišek komaj 3.000 pesov. Na skupščini so zatrdili, da ne bodo prenehali s stavko, dokler ne bodo delodajalci sprejeli nazaj v službo kolegov, ki so bili odpuščeni zaradi udeležbe pri stavkovnem gibanju.
Na strani delavstva stojijo kajpak vse politične sile demokratičnega tabora. Po zagotovilih madridske vlade naj bi čez slab mesec in po 40 letih «ilegale» bile zopet uzakonjene politične stranke, ali bolje «združenja» (samozvani reformatorji so se raje odločili za ta izraz z namenom da se ne izneverijo okorelemu režimskemu izrazoslovju).
zinili, ko so glasniki teh skrajno desničarskih skupin še pred kratkim uradno izjavili, da imajo namen vzpostaviti v Španiji totalitarno obliko nacional-sindakalizma. To nas seveda ne more čuditi, ko pa je minister za vojaške probleme Alvarez Are-nas izrecno dejal, da «oborožene sile ne bodo mogle nikoli pozabiti na zmago nad komunizmom».
Zaradi žolčnega nasprotovanja do komunistov je v sedanjem trenutku nemogoč vsak tvoren dialog med vlado in opozicijo sploh; ne gre namreč nozabiti, da so si stranke demokratične opozicije edine v tem, da morajo osrednje oblasti polnopravno priznati vse politične stranke brez izjeme.
Madridski dnevnik «El Pais» je v tej zvezi zapisal, da postaja spričo zdajšnje politične zmešnjave v državi neobhodno potrebna sklenitev «nacionalnega pakta» med vsemi političnimi silami, režimskimi ter opozicijskimi; le tako bodo res mogoče splošne politične volitve (vršile naj bi se v začetku 1977. leta).
«Nacionalni pakt», ki ga omenja madridski časnik, nikakor ne bo mogoč, ne da bi parlament uradno priznal tudi komunistično stranko; prav tako ga ne bo mogoče doseči, če ne bo poprej uvedena splošna arane-: stija in če ne bo uresničena zamisel o krajevnih in deželnih avtonomijah.
z delom ter zavrnila zahtevo Marie Fava po izpustitvi na začasno svobodo. Komisija je sklenila, naj ženska ostane v ječi, ker bi sicer lahko prikrila marsikateri pomemben dokaz.
Pred zasliševanjem bivše upravnice družbe Com.EL sta poročevalca D’Angelosante in Codacci Pisa-nelli na kratko seznanila komisijo z vsebino drugega dela dosjeja o škandalu Lockheed, ki so ga zbrali a-meriški preiskovalci in ki ga je vlada ZDA pred nedavnim izročila italijanskemu parlamentu. V zajetnem svežnju dokaznega gradiva naj bi bilo tudi pojasnilo kaj sta pomenila psevdonima «Antelope Cobbler» in Pun; «Antelope Cobbler» naj bi bil predsednik ministrskega sveta, Pun pa načelnik glavnega štaba letalstva. Najpomembnejši in najbolj zanimiv del dosjeja pa po mnenju poročevalcev zadeva neposredne stike med odvetnikom Antoniom Lefevbrejem in družbo Lockheed.
Iz tega gradiva naj bi bilo razvidno, da se je ameriška družba pri prodaji letal «hercules» odločila podkupovanje italijanskih vladnih funkcionarjev potem ko ji je spodletel sporazum za prodajo protipodmomi-ških letal P-3. Podkupnine, ki so jih funkcionarji zahtevali, so bile tudi znatno višje, kot je družba pričakovala.
Komisija je nadalje še sklenila, da bodo predsednik Castelli ter poročevalca D’Angelosante in Codacci Pisanelli odpotovali v Washington že v soboto 5. junija v spremstvu funk-conarja pravosodnega ministrstva dr. Brancaccia ter nekega policijskega funkcionarja, ki je neposredno zadolžen za stike z ameriškimi kolegi. Namen potovanja v ZDA je neposredno zaslišati glavne funkcionarje ameriške družbe, ki so bili vpleteni v škandal. Po poročanju časopisne agencije ANSA naj bi se, za to potovanje zavzemali predvsem komunisti in socialisti, medtem ko naj bi ga skušali zavlačevati demokristjani in misovci. Končno pa je komisija, z 'edinò izjčhid" ‘rrtifeovskega poslanca Pazzaglie, enotno sklenila, naj Castelli in poročevalca odpotujejo v ZDA v soboto. V zvezi s tem sklepom je socialistični senator Zuccaia poudaril, da kljub sporazumu med Italijo in ZDA o vzajemni pomoči pri razkrinkavanju podkupovalcev, obstajajo še vedno pregrade, ki bi lahko znatno otežkočile delo komisije v Washingtonu. Vsekakor pa je to še dokaz več o nujnosti tega potovanja, da bo lahko komisija, ki je izraz italijanskega parlamenta, lahko neposredno ocenjevala politično voljo a-meriških oblasti za razkrivanja ozadja škandala.
Funkcionarja parlamentarne komisije Strarflacci in Noccillo, sta včeraj prispela v Washington, da pripravita teren parlamentarni komisiji. Funkcionarja sta že navezala stik z državnim tajništvom in s pravosodnim ministrstvom, od katerih sta zahtevala pomoč pri zasliševanju 16 prič.
V odsotnosti predsednika in poročevalcev bo delo komisije vodilo predsedstvo. Komisija se bo znova sestala v sredo, ko bodo Mario Favo soočili z odv. Antonellijem in drugimi pomembnimi obtoženci.
Med včerajšnjim «Memorial Day» so se Američani poklonili spomina pa dilli v vojni. Na osrednji svečanosti, ki je bila na pokopališču v Arlinghtonu, je govoril predsednik Ford, ki je poudaril, da se morajo ZDA v boju za mir in napredek posiužiti vsega svojega političnega in gospodarskega vpliva. (Telefoto ANSA-UPI)
iiiiiiiiiiiriiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiuiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiii
MESEC BM PO KATASTROFALNEM POTRESU
Še vedno nerešeno vprašanje, kako zagotoviti prebivalstvu varno streho
Ljudje nočejo barak, da se ne bi ponovil primer Beliceja, šotori pa jih ne ščitijo pred vremenskimi neprilikami - Včeraj še pet potresnih sunkov
VIDEM, 1. — Skoraj mesec dni, cializiranimi tvrdkami. To vpraša-
s Ir-«vt-rsrtFvirvPol w/-\wv	v»/™»«-* n Ir» »/-v li 1\ »r» Vv 11 /-» L11 /-j I	KV»	v» o -r l-\ v» o v '
po katastrofalnem potresu, ki je opustošil Furlanijo, Beneško Slovenijo in Rezijo, je vprašanje varne strehe še vedno glavni problem. Kot je znano se je prebivalstvo odločno uprlo barakam, ker noče, da bi se tudi v teh krajih ponovil primer Beliceja, izkušnja pa je pokazala, da šotori vendarle ne ščitijo prizadetega prebivalstva pred vremenskimi neprilikami. Deželni zakon o obnovi in popravilu poškodovanih hiš predvideva kot začasno rešitev montažne hišice in s tem v zvezi je dežela že navezala stike s spe-
PRETORIA, 1. — Južnoafriška in izraelska vlada sta podpisali sporazum o poglobitvi sodelovanja na znanstvenem, tehnološkem in kmetijskem področju.
DARUJTE
ZA ŽRTVE POTRESA!
V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo včeraj prejeli;
V	UREDNIŠTVU :
Ito Kolerič 10.000 lir, družina Berto Švab 15.000 lir.
V	TRŽAŠKI KNJIGARNI : Matilda Grgič 5.000 lir, prosti
prispevki ob zaključni prireditvi slovenske osnovne šole v Bar-kovljah 60.000, Žarko in Severina Vekjet 10.000, učenci in učiteljstvo osnovne šole v Borštu 32.000 lir.
* * *
POVZETEK
V	uredništvu	25.000 lir
V	Tržaški knjigami	107.000 »
132.000 lir
Prejšnja vsota 25.808.240 »
SKUPAJ
25.940.240 lir
+ 545 N-din.
* * *
Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu - Ul. Montecchi 6 od 8. do 19. ure,- v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, v Gorici - Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki.
nje je bilo tudi predmet razprave na sestanku med izrednim vladnim komisarjem Zamberlettijem in deželno delegacijo, ki jo je vodil predsednik Comelli, dokončnega sklepa pa še ni.
Montažne hiše naj bi postavili na področjih, kjer ne bi kvarile okolja, potem ko bodo opustošene vasi in mesteca obnovljena pa naj bi hiše služile socialnim namenom.
Medtem se na prizadetem področju nadaljuje rušenje hudo poškodovanih hiš, ki ogrožajo reševalce in prizadeto prebivalstvo. Delo dobro napreduje v Huminu, kjer pa poslopja zgodovinskega središča tudi zaradi stalnih sunkov nezadržno drsijo po pobočju ir, jih' bo treba zato porušiti. V Osoppu so obnovili promet v zgodovinskem 1 središču kot tudi v Resiutti, kjer so porušili skoraj vse poškodovane hiše. Istočasno začenjajo z izvajanjem načrtov za popravilo manj poškodovanih poslopij.
Zaradi stalnih sunkov — danes so jih zabeležili pet, najjačji od katerih je bil opoldne — so ceste na prizadetem področju še delno zaprte za promet. To je primer pokrajinske ceste od Učje do državne meje, kjer bodo začasno usposobili za promet stransko cesto, ki so se je med vojno posluževali ameriški vojaki, vsekakor pa bo vsaj za dva tedna promet ohromljen. Prav tako so zaprte tudi ceste Trasaghis • Avasinis, Tipana - Platišče in po krajinska cesta pri Huminu bodisi zaradi razpok na cestišču kot tudi zaradi usadov. Končno pa so danes odprli prometu cesto Cornino - Peo-nis, tako da ne bodo slednje vasi več oskrbovali s helikopterji.
daleč od tam je bil nedavno zajet «napist» Nicola Abbatangelo, o katerem so preiskovalci prepričani, da je bival v enem od omenjenih stanovanj.
Tam so orožniki našli nekaj streliva, zapleten aparat za izdelovanje avtomobilskih evidenčnih tablic, napravo za ponarejanje raznih dokumentov, stroj za reprodukcijo fotografij ugrabljencev, propagandno gradivo, sveženj vsakovrstnih ključev, brošure ter še seznam z imeni načelnikov rimskega, milanskega in turin-skega letečega oddelka policije, karabinjerskih častnikov, ki vodijo preiskave v zvezi z ugrabitvami, novinarjev, diplomatov in političnih osebnosti.	-....
FRANKFURT, 1. — Na sedežu glavnega štaba V. ameriškega armadnega zbora v ZR Nemčiji sta počili danes dve bombi, ki sta povzročili veliko gmotno škodo. Ranjenih je bili; 16 oseb. V Bonnu pa je sodnik Herbert Schmidt, ki je 1. 1972 obsodil na 10 let zapora nekega anarhista, pravočasno odkril peklenski stroj, ki so ga neznanci namestili v klimatsko napravo, tako da so ga specialisti lahko onesposobili. Preiskovalci sumijo, da so oba atentata pripravili anarhisti iz maščevanja, ker naj bi policija v ječi ubila znano revolucionarko Ulrike Meinhof.
V Rim« odkrili skrivališče NAP
RIM, 1. — Karabinjerji so odkrili v ljudski četrti Boccea v rimskem predmestju (Ul. Diomede Pantaleoni) stanovanji, v katerih naj bi se skrivali pripadniki samozvanih oboroženih proletarskih skupin (NAP). Ne-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiii mi iiiiiniiiiiiiiiiHJiiiiiiiiiiiiiiiiuiii.«fiiiiiiiiiiii Mii iiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiujiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiif uni
TRAGEDIJA BLAZNOSTI V VAREN/, MAJHNI VASICI NA TRIDENTINSKEM
Neuravnovešenec pobil s kladivom ženo in hčeri ter umrl pri eksploziji, ki jo je sam povzročil
Po trojnem umoru je Lorenzo Ceol polil spalnico z bencinom, zanetil požar ter odprl pipo plinske jeklenke in tako povzročil eksplozijo - Obup zaradi pohabljenosti, bil je namreč stoodstoten invalid, najverjetnejši vzrok tragedije
CAVALESE (Trento), 1. - Tragedija blaznosti to noč v Vareni, majhni vasici v dolini Fiemme; invalid je s kladivom ubil ženo in hčerki ter nato zažgal hišo. Požar je povzročil eksplozijo plinske jeklenke, ki je ubila tudi morilca.
Tragedija, ki je zahtevala štiri človeška življenja, se je odvijala sredi noči. Gasilci in karabinjerji, ki so nemudoma posegli in ukrotili požar, so sprva menili, da gre za
nesrečo, nato pa so na osnovi zbra-V razpravi o zadevnem zakonskem j nih indicov sestavili mozaik blaz-osnutku bi se moral parlament spo-1 nosti in smrti. Po izsledkih preiska-
prijeti 8. junija, trajati pa ne no smela več kot 53 ur, kakor zahtevajo predpisi o nujnostnih obrav Omenjeni zakonski osnutek že vnaprej odklanja možnost uzakonitve _ tistih političnih gibanj, ki s svojim delovanjem grozijo enotnosti in narodnostni celovitosti, ki v političnem boju uporabljajo nasilje in ki nameravajo uvesti v Španiji totalitaren režim. Med slednje sodi brez slehernega dvoma komunistična stranka.
ve je invalid, 47-letni Lorenzo Ceol v snu ubil ženo, 50-letno Fortunato Giacomuzzi ter hčerki Annagiulio in Carlo stari 12, oziroma 10 let. Vse tri je pobil z zidarskim kladivom, s katerim je občasno opravljal mala zidarska dela. Okrvavljeno kladivo, na katerem so bili še drobci lobanje in šop las, so preiskovalci našli na blazini male Carle.
S trojnim umorom pa ni še pote-
nico z bencinom in zanetil požar. Zatem se je zaprl v kopalnico, kjer je prerezal gumijasto cev, ki je povezovala jeklenko plina z grelcem vode, obenem pa do konca odprl pipo jeklenke. Lorenzo Ceol je postal tako žrtev lastne blaznosti; ko so plinski hlapi napolnili mali prostor, je toplota požara v sosednji sobi povzročila silovito eksplozijo, ki je vrgla nesrečneža skozi okno na dvorišče. Ko so reševalci prišli na kraj nesreče, sta Ceol in starejša hčerka Annagiulia še hropela, zaradi česar so ju nemudoma odpeljali v bližnjo bolnišnico. Prizadevanje zdravnikov, da bi jima rešili življenje, pa je bilo zaman.
Prizorišče tragedije, ki je presunilo Vareno (majhno vasico v dolini Fiemme, ki živi predvsem od turizma) je skrpmna dvonadstropna hisà na koncu vasi, kjer je Ceol stanoval z družino v pritličnem stanovanju, ker so ostale sobe
je 15 let delal v kamnolomu .v Pre-stavelu. si je: zgradil hišo s prihranki preden je moral kot invalid zaradi silikoze. predčasno v pokoj. Majhne prejemke je zaokrožal z oddajanjem sob v najem v poletnem času ter z občasnim , zidarskim delom. Doslej ni nihče podvomil v njegovo uravnovešenost, čeprav 1 je bil, po pričevanju vaščanov v zadnjih časih čudaški in se je prepiral z brati in sestrami iz malenkostnih razlogov. Pred nedavnim je silovito brcnil nosečo svakinjo, zaradi česar je bil prejšnji teden tudi obsojen. Obsodba ga je brez dvoma zagrenila, vendar pa je bil Ceol vsaj na videz miren in nihče ni predvideval tako srditega izbruha blaznosti.
Preiskovalci so ugotovili, kaj se je dejansko zgodilo, na osnovi pričevanj gasilcev, ki so prvi prišli na
šil morilske sle: nato je polil spal- dajali v najem turistom. Ceol, ki
kraj tragedije ter v nekaj minutaH riju, da mu življenje ne more
ukrotili požar, ki ga je zanetil blaznež. Gasilci so tudi skušali rediti
ki sta še hropela, vendar zaman. Moški, ki je bil z razliko od žene in hčerk, oblečen, je čakal do pozrie ure, da so njegove žrtve zaspale. Tedaj je pograbil kladivo in izpeljal svoj morilski načrt Nato je, kot rečeno polil spalnico z bencinom, zanetil požar in odpri pipo plinske jeklenke. Silovita eksplozija, ki je prebila glavno steno hiše, mu je bila usodna.
Do tu so karabinjerji in pretor iz Cavaleseja dr. Lucchini lahko ugotovili potek tragedije, ni pa še pojasnjeno, kaj je sprožilo v Ceolu morilsko vzmet, kot se tudi še ne ve, če si je hotel morilec nato vzeti življenje ali pa le zabrisati sled za zločinom. Verjetno bodo morali preiskovalci, da to pojasnijo, seči daleč nazaj v življenjsko pot moža, katerega je uničilo dolgoletno delo v kamnolomu. Morda je v prepriča-
starejšo Ceolovo hčerko in morifca, t bili najdražji.
diti več ničesar, presekal svojo življenjsko pot in pot tistih, ki so mu
Kriška «Vesna»
(Nadaljevanje s 4. strani)
ju». Dalje je govornik podčrtal, da je boj za pravice zatirane narodne manjšine, pravičen boj in da se ta boj mora nujno naslanjati na sile demokratične večine in v prvi vrsti na delavski razred.
Drugi del koncerta je obsegal partizanske in druge borbene pesmi raznih narodov. Nekatere teh pesmi je spremljal na harmoniko član ansambla Tržaškega partizanskega pevskega zbora Mirko Ferlat. Navdušenje v dvorani se je stopnjevalo, čeprav so nekateri pevci kazali vidne znake utrujenosti, bodisi zaradi dolge vožnje in napora pa tudi zaradi vročine v dvorani. Na željo občinstva je zbor moral več pesmi ponoviti in na koncu dodati še nekatere nove. Zbor je zaključil svoj spored z znano pesmijo Delavski pozdrav.
Po prireditvi so gostitelji naše pevce povabili v bližnjo pivnico,- kjer so že prej rezervirali . nekaj miz. Toda tv je prišlo do presenečenja. Skupaj s pevci ali za njimi so prišli v pivnico številni udeleženci prireditve in ob navzočnosti več sto ljudi se je, kot običajno, začel. . . nov koncert. Pesem je sledila pesmi in navdušenje je bilo nepopisno. Tu se je oglasil še zbor koroških študentov, ki se je pred nedavnim osnoval. Zbor je sicer maloštevilen a lepo uglašen. Izvajal je vrsto koroških pesmi. Skupina avstrijskih študentov je zapela še pesem jetnikov koncentracijskega taborišča, ki je močno odjeknila pri vseh poslušalcih. Toda še eno presenečenje: nenadoma je stopil k organizatorjem nekdo in izrazil željo, da bi neka skupina Norvežanov, ki je slučajno bila tam, rada zaplesala na čast udeležencem tega večera dva norveška ljudska plesa. Kasneje smo izvedeli, da je' bila to neka folklorna skupina na gostovanju v Avstriji.
Tako se je prvi dunajski dan, ali bolje povedano večer kriških pevcev nadvse prijetno zaključil. Naslednji dan so organizatorji poskrbeli za ogled raznih zanimivosti Dunaja, katere nam je objasnil naš: že večletni znanec in prijatelj Mirko Messner. -
TRŽAŠKI DNEVNIK

Slovenska skupnost
'(Nadaljevanje z 2, strani)
vseh javnih uradih in na splošno v javnosti ter po postavitvi dvojezičnih napisov v vseh krajih, kjer živijo Slovenci, po rednem izdajanju uradnega vestnika tudi v slovenskem prevodu in po javnem finansiranju Slovenske skupnosti, tako kot so tega deležne druge stranke. Narodnostni del programa se zaključuje z zahtevo, da se s posebnim zakonom zagotovi pravica slovenske manjšine do svojega predstavnika v parlamentu, tako kot je to zagotovljeno francoski skupini v Dolini Aosti in nemški na Južnem Tirolskem.
Tudi ekonomsko - socialni program SSk vsebuje deset zahtev. Najprej so na vrsti zahteve po odpravi brezpotrebnih in odvečnih vojaških služnosti, po zaposlovanju na narodnostni osnovi v javnih upravah, ustanovah ter podjetjih z državno udeležbo, po državnih posegih in posegih deželnih denarnih zavodov v obrambo slovenskega gospodarstva tako v kmetijstvu, kot tudi v obrtništvu ter mali in srednji industriji, po učinkovitejšem in resnejšem reševanju nezadovoljivih socialnih struktur v korist slovenske narodnostne skupnosti. Slovenska skupnost zahteva tudi, da se za slovenske izseljence, posebej za tiste iz Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline, ustvarijo življenjski pogoji, ki bi pritegnili naše ljudi nazaj v svoje kraje.
Posebna točka programa obravnava vprašanje zagotovitve delovnega mesta slovenskim brezposelnim in študirajoči mladini. V tej zvezi pride v poštev tudi nameravana industrijska cona na Krasu, kjer bi morala pri zaposlovanju imeti prednost mladina s prizadetega področja. V zvezi s prosto cono SSk predlaga tudi, da bi zemlje ne razlastili, ampak da bi dali lastnikom možnost najemniške pogodbe, tako da bi ohranili lastnino nad zemljišči v industrijski coni. Končno vsebuje program še zahteve po primernem zastopstvu v vseh deželnih in drugih komisijah, podporo v združevanju slovenskega prebivalstva v kulturnih, kmetijskih in obrtniških zadevah ter okrepitev storilnosti tržaškega pristanišča in širši
razvoj turistične dejavnosti v deželi.
Naj še omenimo, da je bil ta program med samo tiskovno konferenco nekoliko razširjen, saj so bile vanj vnešene še zahteve po pravični podpori slovenskim podpornim ustanovam in zahteva po ustanovitvi slovenskega višjega industrijskega zavoda.
JUTRI NA OPČINAH
Otvoritev razstave o varianti splošnega regulacijskega načrta
V pritličju srednje šole Tommassini v Bazoviški ulici 5 na Opčinah bodo jutri odprli razstavo o varianti splošnega. regulacijskega načrta, ki zajema javna zemljišča na področju Opčin, Ban, Trebč, Padrič, Gropade in Bazovice. Razstava, ki jo prireja rajonska konzulta za vzhodni Kras, bo odprta do sobote, 12. t.m. Občinstvo si jo bo lahko ogledàlo vsak dan od 9. do 12. ure.
Pred zaključkom razstave, točneje v soboto, 12. t.m., ob 17. uri bodo obiskovalcem na razpolago tudi izvedenci in urbanisti tržaške občine, ki bodo dajali ustrezna pojasnila o razstavljenem material.
Z mopedom je padla
Včeraj dopoldne so sprejeli na nevrokirurški oddelek tržaške bolnišnice 56-letno gospodinjo Anastasio Loredan por. Petronio iz Milj. S svojim mopedom se je vozila po cesti proti Trstu, ko je za njo nenadoma zahupal neki avto. Petroniova se je prestrašila, izgubila ravnotežje in padla, pri padcu pa je zadobila u-darce po glavi in rane po obrazu; okrevala bo v, 20 dneh.
Sinoči okoli 20 ure je neka ženska poklicala tržaške gasilce v Ul. di Calvola za dokaj nenavaden poseg. Njen psiček je namreč padel v tri metre globok jarek in ni mogel ven. sama pa ni vedela, kako naj bi mu pomagala. Gasilci pa so to delo o-pravili v nekaj trenutkih: v jarek so vrgli mrežo, po kateri se je živalca povzpela na cesto in stekla gospodinji v naročje.
llllllllll!IIIIIIII!llllll!lllllllllllllllllll!IIIIIlUIIIIII!lllfimiluimilAllllIMII!lltllll!lllllllllinillllll!lltlllllliTfllll
Obisk v stavnici
Našo stavnico so si včeraj zjutraj ogledali učenci 4. razreda slovenske osnovne šole v Ul. Donadoni. Pozorno so poslušali razlago šefa stavnice, ki jim je obrazložil, kako poteka delo linotipistov, stereotipistov, vse do uslužbencev v rotaciji. Ob koncu jih je naš Mario Magajna slikal pri meterski mizi.
iiiiiiiiiiiiimiiiimiiniii iiiiiiiiiiiiiiiiiiii m um,,(„)l|II(,IIIlllinlr|||||l||||||||||||||||||,mm,nuiiiiiiiiiiiiiiiK*
ENA OPROSTITEV IN ENA OBSODBA NA KAZENSKEM SODIŠČU
NOVI ZAKON 0 IZVAŽANJU VALUTE PRVIČ PRED TRŽAŠKIMI SODNIKI
Kršitelja zakona so obsodili na 100 tisoč lir globe in na za-plembo 200 tisoč lir, ki jih ni prijavil finančnemu stražniku
Tržaško sodišče je včeraj prvič obravnavalo kršitve novega zakona o prepovedi izvoza italijanske valute v tujino. Prvi se je moral zagovarjati itì-letni Adelino Gennari iz Verone, ki je hotel prekoračiti mejo v Škofijah 16. aprila letos. Gennari je po poklicu trgovec; opoldne je zaprl trgovino in se podal na izlet v Jugoslavijo. Ob odhodu iz trgovine je seveda vzel s seboj ves inkaso in, ko ga je finančni stražnik na meji vprašal, koliko lir ima pri sebi, mu je odgovoril; «Ne vem, kakih 150 ali 200 tisoč lir.» Ko je financar zahteval, naj mu pokaže denarnico, je ugotovil, da je imel pri sebi dejansko 345 tisoč lir. Tedaj so odredili zaplembo denarja in prijavili Gennarija sodišču. Sodni zbor pa je bil mnenja, da je bil trgovec v dobri veri in da ni hotel prikriti vsote, ki jo je imel pri sebi; zato so ga oprostili, ker dejanje ni kaznivo.
Drugače pa se je zaključila razprava proti. 52-letnemu Giuliu Parmi iz Brescie’. Parma se je predstavil na mejnem prehodu pri škofijah 17. aprila letos. Na vprašanje finančnega stražnika je odgovoril, da
ima pri sebi pol milijona lir. K° so ga povabili v pisarno, pa J® pripomnil, da ima . 700 tisoč lir. Tolikšno vsoto je tudi dejansko }me^ v žepu. Na včerajšnji razpravi pa je našel dokaj izviren izgovor. «K° me je financar vprašal, koliko denarja imam pri sebi, sem res govoril pol milijona, a le zato, da bi žena ne vedela, da sem vzel s seboj več denarja; ko gre člove na potovanje, se lahko pojavijo predvidene priložnosti...». Za sodni ke pa te priložnosti ne morejo bi i zadostna utemeljitev za netočno pr j avo finančnemu stražnilcu m obsodili Parmo na 100 tisoč lir S ^ be in na zaplembo 200.000 lir. i°l i razlike med vsoto, ki jo je i016* žepu in vsoto, ki jo je Pn.)®.	‘
Predsednik Gervasi, državni tozueu Brenci, zapisnikar Bernazza.
Pri Fernetičih, v bližini kamptoga Evropa, je včeraj izbruhnil požar suhljadi. Na kraj so Prl tržaški gasilci, ki so v poldrugi pogasili plamene, ki so zajeli a 10 . tisoč kvadratnih metrov povr