Domoljub - - — - —-----------^ Leto 53 Štev« 17 f? EfuMfaM 24. aprila 194O Kmečki tabor S« maja p Murski Soboti CitStiimaka voinja dovoljena Priprave za letošnji veliki kmečki tabor, ki ga prireja Kmečka zveza skupno z Zvezo poljedelskih delavcev v nedeljo, dne 5, maja v Morski Soboti, so v polnem tek«. Ia vseh delov Slovenije se pripravljajo kmečki ljudje, da bodo ta dan obiskali našo Slovensko Krajino in t« v časa, ko je najlepša, v spomladanskem cvetja in zelenja. Toda ae bomo šli samo na klet. Šli bomo, da javno pokažemo in dekažemo kmečko slogo in stanovsko zavednost vsega slovenskega kmečkega ljudstva. Sli bomo v Mursko Soboto, da damo novega poguma; kdor le more, naj pohiti 5. maja na kaSeSki tabo* v Misrsk® Soboto. Z odlokom GD br. 2705? je bila odobrena cfc ilaae Kmefcke sveže Seiirttnska vaz »a eena. Ta ugodnost velja na progah šelesnijske direkcije Ljubljana za vožnjo tja od S. do 5. maja, za povratefe pa od 5. do t. maja letos. Člane opozarjamo, da si pri svojih edinicah preskrbijo legitimacije. Spored tabora je naslednji! Ob 6 zjutraj bodnica iajsfar s stolpa iarne cerkve; ob pol 9 dopoldne služba božja v iarni cerkvi; ob pol 10 slavnostni sprevod skozi mesto na stadion SK Mure; ob pol 11 dopoldne na istem mestu tabor, aa katerem govorijo zastopniki Kmečke zveze in Zveze poljedelskih delavcev; ob pol 12 dopoldne slavnostna predstava Davorin Petančičeve igre; »Slovenskega kmeta povest« istotam. Glede časa odhoda od doma si zapomnite, da morate priti vsi, ki potujete skozi Ljubljano, oziroma skozi Zidani most ali Celje od doma z onim vlakom, ki pripelje v Ljubljano pred odhodom vlaka, ki pelje iz Ljubljane v nedeljo, 5. maja ponoči ob 0.45, oziroma iz Zidanega mosta ob 2.40, iz Celja pa ob 3.26. To se pravi, da morate 6d dotta že v SS&oto, 4. maja z zadnjim večernim vlake«, le pni. ki ste doma ob progi Maribor-Pragersko-Ormož-Ljutomer in Murska Sobota-Hodoš, se peljtte od doma v nedeljo, S. maja sjntraf s prvim jutranjim vla-ktrtftf Točnejša navodila za udeležence s podrobnim voznim redom za posamezne vloge bodo objavljena v majski številki Usta »Orač« ia po potrebi tudi v prihodnji številki našega lista ter r dnevnikih. Taborski znaki bodo po i din ln se bodo dobili na dan tabora. Naš letošnji kmečki tabor mora biti mogočna kmečka prireditev, kakor sta bila to dosedanja kmečka tabora na Brezjah in pa v Celju! Vse kar kmečko čuti, 5. maja v Mursko Soboto! 99 Komunist" »Komunist v besedi in v dejanju,« tako se je navadno predstavljal tisti človek in dopovedoval svojim poslušalcem, da komunisti niso tako nevarne in neverne zverine, kakor jih slikajo hudobni ljudje, zlasti še duhovni-\ ki, katerim gre seveda le za komando, ki jo bodo izgubili, kakor hitro bo komunizem svobodno zavladal na svetu. Duhovniki seveda trepetajo pred komunizmom in pa bogatini. Zakaj tem bo takrat za vselej odklenkalo, ko bo prišel komunizem do besede. »Komunist« je bil sin premožnega kmeta. Tudi njegovemu očetu bi moralo odklenkati in odzvoniti, ko bo prišel komunizem do popolne veljave. Takrat se bo edino revežem dobro godilo, zakaj rešeni bodo bede in pomanjkanja in imeli bodo vsega dosti. Duhov- nike in bogatine postreliti, to je bilo njegovo geslo, s katerim je omamljal svoje poslušalce zbrane navadno ob litru, ki so s poželjivimi očmi, z vso dušo in z vsem hrepenenjem pričakovali tistih zlatih časov, »ko bodo imeli siromaki vsega dosti«. »Potem bo pa treba še reveže postreliti,« se je vtaknil v komunistovo modrovanje Štefanov Matevž, »zakaj tudi oni bodo imeli vsega dosti.« | »Tiho bodi« ga je ustavljal komunist, »ti-!h0 bodi ti, ki slišiš travo rasti in vidiš vodo cveteti.« f »Rad -bi pa le vedel, kje je meja med siromaki, ki nimajo ničesar in med bogatimi, ki imajo vsega dosti.« »Kaj te pa to brigal« »Veš, bogat bi ne bil rad, zato, ker rad živim. Rad bi pa dočakal tistih časov, ko bodo imeli reveži vsega dosti. Zakaj takrat bo na vsem svetu res lepo in prijetno.« »Tiho bodi, če ne ti prikopljem eno tako, da boš imel koj vsega dosti.« »Hvala lepa za pojasnilo. Zdaj vsaj vem, kdaj bom imel vsega zadosti. Takrat, ko m© bo pobrala smrt.« »Molči... če nek Matevž je utihnil, plačal in šel, zakaj tudi med prerokovimi poslušalci je začelo nevarno grmeti in groziti in izkupil bi jo bil, če ne bi bil odjenjal. »Ali ste ga videli, kako je šel t Tega smo že ugnali,« se je bahal prerok komunizma. »In tako bomo vsakega ugnali in pognali iz svoja srede, kdor se bo drznil komunizmu nasprotovati!« Tako je komunist lahko neovirano razlagat svojo besedo in slikal zlate čase svojim vernikom, dokler in kakor je hotel. Vsi so z globokimi požirki srkali in pili njegovo besedo in čakali zarje tistega jasnega dne, ko bodo svetu zasijali zlati časi. »Ko bodo komunisti pflšli do besede in do veljave,« je modroval Požinjkov Joža, »takrat bo tako, kakor v časih tistega Haeeta, ki so ga v Kranju zajeli in zaprli. Tudi on je imel piko le na bogatine. Bogatim je kradel, da je lahko revežem delil. Bog ga živi!« »Ali ti misliš, da bodo komunisti kradli?« »Ne tega ne mislim, samo delili bodo.« »Kje bodo pa jemali?« »Kjer hočejo, samo da meni ne bodo.« Zgodilo se je pa, da je »komunistu v besedi in dejanju« umrl oče. Zapustil je čudno oporoko, katere vsebina je bila ta, da zapušča vse svoje premično in nepremično premoženje svojim sinovom in hčeram. Zaupa jim, da se bodo prijateljsko med seboj sporazumeli in si premoženje pravično med seboj porazdelili. Sodnik je bral to čudno oporoko in zmajeval z glavo. Ker pa je bil znan s hišo pokojnega in je hotel žalujočim ostalim ustreči, je dal dedičem na prosto voljo, naj si med seboj porazdele — pravično porazdele očetovo dedšČino, češ če bomo delili s cenitvijo, bodo stroški narastli, premoženje se bo pa manjšalo. »V teku enega meseca mi sporočite svojo voljo,» je naročil dedičem, preden jih je odslovil. »Samo da bo delitev pravična, pa bom vaše sklepe drage volje potrdil in podpisal.< Bratje in sestre so imeli svoj družinski sestanek in povedali svoje zahteve. Pri tistem sestanku se je izkazal »komii-; nist v besedi in v dejanju«. Njegove zahteve, so bile take in tolikSne, da so ostali kar gledali, koliko bo še nanje prišlo, če bodo tako »pravično delili« očetovo premoženje. 4N Nemci ujeli. Približno 200 nemških vojakov pa je odšlo čez ivedako mejo, kjer ao bili internirani. Važnost zasedb« Narvika po Anglež* Pomen angleškega vdora na Norveško skozi pristanišč« Narvik je trojem: 1. Z zased-bo Narvika ao Angleži osvojili najsevernejšo točko, do kamor so bili prišli Nemci in bodo odtod lahko prodirali proti jugu, ne da bi se jim bilo treba bati kakega nemškega napada od zadaj ali p« tega, da bi Nemci mogli ovirati dovoz angleških ojačenj zdaj, ko je nemška v0)na mornarica onesposobljena za resnejše nastope. 2. Z zasedbo Narvika, ki leži blizu švedske meje, so Angleži preprečili Nemcem, da bi mogli od Narvika prodirati proti švedski meji ter zasesti področje švedskih železnih rudnikov pri Kiruni, odkoder je Nemčija dobivala večino železne rude. Vse to železo bo sedaj dobivala Anglija. 3. S tem je Nemcem preskrba s švedskim železom onemogočena, zakaj Angleži bodo lahko če se jim bo zdelo potrebno — preprečili tudi malenkostni dovoz rude po švedskih železnicah iz Kirune na jug. Ta dogodek pomeni za Nemčijo poleg uničenja polovic® njene vojne mornarice najhujši udarec v sedanji vojni — piše angleško časopisje. Nemci zasedbo Narvika po angleških četah do danes »ploh še niso priznali. Kaj je z nemške posadko v Narvika 1 Dobro poučeni francoski krogi javljajo, da se položaj na Norveškem za Anglijo in Francijo znatno izboljšuje. Iz Narvika še tri nobenih poročil, kaj se je zgodilo z nemško posadko, ki je po izkrcanju Angležev odšla v hribe. V vojaških krogih menijo, da so se razpršili v majhne skupine, ki bodo po gorskih poteh, ki jih očividno dobro poznajo, hoteli priti do švedske meje in zbežati na Švedsko. Z drugih pristanišč, ki so jih »a zahodni obali Nemci zasedli, ne poročajo nobenega nemškega napredovanja v notranjost države, izvzemši pri Oslu, kjer se je Nemcem posrečilo, da ao nekoliko razširili zasedeno ozemlje. Tudi na jugovzhodu so Nemci napredovali in so zasedli Frederikstad in Sarpsborg ter so tako prišli tik do švedske meje. V Oslu so Nemci prijeli 300 odličnih meščanov, ki jih drže kot talce za primer, če bi se kdo spuntal proti nemški zasedbi. iznenadenja v Nemčiji zaradi izkreavanja angleških fcet prod Narvikom Glasilo švicarskih Italijanov »Corriere del Ticino« prinaša iz Berlina naslednje poročilo: Izkrcanje angleških čet pred Narvikom je Nemci trdijo, da so potopili Angležem v bojih okoli Norveške 4 velike bojne ladje, 8 križark in 11 borbenih rušilcev, kar je naj brž pretirano! Angteši uradno trdijo, da so od 8. do 15. aprila izgubili na severnem morju samo 4 rušilce. Angleži ao prepovedali vse pošiljatve hrane, obleke in denaria iz Anglije "v no vtralne države. vzbudilo močan vtis po vsej Nemčiji, celo v narodnosocialističnih krogih. Vojaške osebnosti pravijo, da bo zaradi tega treba uporabiti na Norveškem dosti močnejše vojaške oddelke, kakor pa so mislili v začetku. Zaradi tega stopa v prvo vrsto vprašanj« Švedske. Po sodbi nemških odločujočih krogov je treba vprašanje Švedske v kratkem rešiti z vso odločnostjo. V zvezi s tem mnenjem napada nemški tisk Švedsko in pravi, da ima Nemčija pravico streti »vse ovire, ki stoje napoti uresničenju njenih načrtov«. Zavezniška in norveška vojska sta so združili tadi na srednjem Norveškem Angleško vojno ministrstvo poroča uradno: V zadnjih dneh je letalstvo s sodelovanjem brodovja doseglo izredno pomembne uspehe med operacijami proti sovražniku. 16. aprila so letala napadla pred Bergenom nemške tr- Zahvala Podpisani Novak Anton, posestnik, Svibno it. 38, Jagnjenic* p.Radeče pri Zidanem mostu, se zahvaljujem upravi »Domoljuba« za takojšnjo izplačilo 1000 - din požarne podpore, ko mi je pogorela stanovanjska hiša. Vsem pa Domoljuba toplo priporočam, Novak Anton, Svibno št. 38. govske ladje in potopile vojaški transport. Napadla so tudi sovražno podmornico in jo zadela. 17. aprila so naša letala večkrat napadla Stavanger, sestrelila eno nemško letalo vrste Heinkel m eno vrste Dornier. Vsa naša letala, so se vrnila v oporišče. Križarka, ki je bila zadeta pri bombardiranju Stavangerja, je včeraj priplula v svoje oporišče. Poveljstvo angleške mornarice sporoča: Izkrcavanje angleških čet na Norveškem se nadaljuje. Stik z norveško vojsko je vzpostavljen. Na več krajih ob norveški obali se nadaljuje izkrcevanje angleških čet. Norveškim četam se je posrečilo priti v stik z angleškimi četami na kopnem in na morju. Po vesteh, ki jih je norveška vlada dobila od poveljnika norveške armade severno od Trondlijema, se zdi, da je mobilizacija končana. Poveljništvo omenjenih norveških čet sodi, da se bo lahko upiralo nemškim silam. Nemško napredovanje postaja vedno bolj počasno. Nemška fronta teče južno od jezera Mjosen do Randsfjorda in Sperlena v krogu kakih 60 km okoli Osla. Angleži o izgubah nemškega brodovja Angleška admiraliteta je objavila pregled operacij na morju v času od 10. do 17. aprila. Sporočilo pravi, da je bila potopljena samo ena zavezniška ladja, pač pa več nevtralnih. Angleška trgovska mornarica ni imela nobenih izgub. Nemci so izgubili v tej dobi več ladij v skupni tonaži 50.486 ton. Od tega je bilo zaplenjenih nemških ladij za 9498 ton medtem ko so bile ostale nemške ladje po- topljen«. Po podatkih anglešk« admiraliteta zn»*ajo izgube nemšk« zahodne mornarice od začeika vojn« 2o nad 400.000 ton. Po tem poročilu so postale oni teden žrtve napadov naslednje nevtralne ladje: grška »Orefis«, švedska »Sveabog«, švedska »Injes«, holandska Velooitas«. Od zavezniških ladij s* j« potopila samo norveška ladja »Tosca«. Skupno pa so angleške sile zaplenile pretekli teden naslednje nemške ladje: »Nordland«, »Blanken-burg«, »Ulster«. Anglešk« podmornice pa so> potopile naslednje nemške ladje: »Rio de Ja* neiro«, »Amasis«, »Poseidon«, »Kreta«, »Leopold Monsun«. Norveški rušilec »Raudendals« pa je potopU za 8460 ton -lemškega brodovja, angleški rušilec »Antares« pa je potopil t Skagerraku za 6440 ton nemškega brodovja^ Oba tabora grozita Angleški minister Herbert Morrison je iz« avil z ozirom na grožnje, ki jih je bilo zadnjo dni slišati, čjš, da bo »Nemčija Anglijo zasula z bombami«, da bo angleški odgovor takoj sle« dil, kakor hitro bi nasprotnik izvedel kakšen napad na angleško civilno prebivalstvo. Mini-« ster je nadaljeval: »Maršal Gdring nam je za>-grozil z velikimi bombnimi napadi na ust;« reke in na severno Škotsko. K temu morem samo toliko povedati v okviru tega odgovora, da smo na prihod nemških bombnikov pri« pravljcnL Naša protiletalska obramba v Angliji je pripravljena. Ako bi se pripetilo, da bi Nemci izvedli bombne napade na civilno prebivalstvo v Angliji, je prav gotovo, da bi 2« angleško javno mnenje samo prisililo katero koli angleško vlado, da mora angleško letalstvo gotovo odgovoriti z enakimi napadi na Nemčijo, in sicer takoj. Ako nas napadejo, m ne bomo tresli. Ne bomo se zrušili, ampak bomo stali ravno pokonci, pripravljeni, da vsak udarec takoj vrnemo z največjo silo in tudi a največjimi učinki.« m&99 m ereift priMa po zra&c Nemci so poslati v Trondhjem znatne okrepitve tako v pogled« moštva, kakor tudi orožja. Okrepitve so prišle po zraku s posebnimi letali vrste »Junkers«-, ki so tako zgrajena, da lahko prenašajo manjše tanke. Nemška letala so vzletela z danske obale v Jyllsn-du. To bi bilo v nasprotju z izjavami nemških' predstavnikov ob priliki zasedbe Danske, da se danskega ozemlja ne bodo posluževali kot oporišča za svoje vojaške nastope. k N v W H 3 v KAJ JE NOVEGA C. Anton Vevk novi stolni kanonik ' Ljubljanski škof dr. Grežori) kož man j« imenoval 15. t- m. za kanonika (ad bacutamj ljubljanskega stolnega kap:U>a g. duhovnega svetnika Aatona Vovka, mestnega župnika v Tržiča. Novi kanonik te je rodil 19. maja i 900 t Vrbi pri Breznici v Prešernovi rojstni hiii. Njegova mati je bila sečaktaja pesnika Pre- jema. Gimnazijo je študiral v Kranj« in St. Vidu, kjer je z odliko maturiral, bogoslovje pa v Ljubljani, kjer je bil posvečen za duhovnika 29. junija 1923. Tri leta je kaplanoval v Metliki, 1926 pa je prišel kot kaplan v Tržič, kjer je po odhodu župnika Matije Skerbca postal I. decembra 1928 župnik. Leta 1936 ga je ljubljanski škof imenoval za škofijskega duhovnega svetnika. V Tržiču je posvetil vse avoje sposobnosti ki moči delu za Boga ia duše. Tam je bil ves čas duša bogatega društvenega življenja. Nai Gospod Bog blagoslavlja novega g. kanonika * vso »vojo milostjo! DOMAČE NOVtCE d Sir« glavni odbor Glavne zadružne ZIZS '.r1 ,pred kratkim V* predsedstvom predsednika Zveze dr. Antona Korošca svojo iejo, na kateri so bili navzoči odposlanci iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane, Splita, Sarajeva Novega Sada in »kopija. Izgovarjali W> se o vseh perečih gospodarskih vprašanjih. zlasti pa o nadzorstvu nad cenami. Sprejo je bil sklep, da bo GZZ zaprosila pristoj- "aj bi se ™»»»™W© nad ce-«» rineje in ostreje izvajalo in da je treba dati uradu za nadzorstvo nad cenami 4 vsa potrebna sredstva in oblast na razpoiaga Sa včerajšnji seji »o se Uvili ludi z vpraSa-njem Jugosktvansko-bolgarskega zadružnega zavoda. Daljša razprava §e je gibala okrog vprašanja cen modre ga lice. Odbor je ugotovili, da cene, določene od urada za kot-frolo cene, ne veljajo za tovarno »Zorkar, ki ima posebno pogodbo z državo za dobavlja nje modre gslice. Te cene se ravnajo po ceni bakra na londonski borzi. Zveza bo zahtevala, da se poslej zmerom izvršuje pogodba, ker bo modra galica tovarne >Zorka< letos cenejša za potrošnika. p Gradbeni minister dr. Mika Krek je te dni ime! v Trbovljah shod, ki ga je priredila krajevna organizacija naše stranke. Shod je bil v Društvenem domu, čigar dvorano je do zadnjega kotička napolnilo trboveljsko delavstvo. Minister dr. Krek je v poldrugi ari dolgem govoru podal pregled naše zunanje in notranje politike ter zlasti poudaril, da glede naše države niso mogoča nobena presenečenja — kar ao zborovalci z velikim navdušenjem »prejeli. Govornik ie pocdaril dalje, ds naša državna obramba r zadnjih 7 T*"*™ T u - '«1**2 dogodkih pokazalo, da je sajboljša obrtef za naio nevtralnost moralna mofe,!;zacij stva in skrbao pripravljen« vo>.Wa. Zua^J Jittčni del njegovega govora in izvajaj™m pripravljenosti za obrambo domovine so U, deležna posebnega odobravanja. d Pri zaprtja ali pri matajab r a^ vzemite zjutraj na teiče kozarec nan,« »Franz-Josef« vod«. d Kov« HM tobaka veljajo od 15. aprju Trafike morajo prodajati od tega dne loto po novih cenah, čeprav so na zavitkih ou». čeoe ie ctar« cena. d 8*1 s« m bo podražila, izjavljajo rodajni krogi. ^d Ura, aakH za birmo, Cdca, Pretep, d S napa dalafiia n »giaievanje tajen, Banska uprava opozarja prebivalstvo, ^ imajo oblastva nalogo strogo izvajati pr«). piše uredbe o zglaševanju prebivalstva, p« teh določilih se mora vsako bivanje v kakta kraju prijaviti krajevni policijski obiajij, kjer pa tega ni, pa občini. Vsak hišni lastnik ali odgovorni upravitelj mora v 21 urah pri. Ljubljanski občinski svet dela ' V petek, 19. aprila, je imel ljubljanski občinski svet sejo, na kateri je sprejel mnoge zelo važne predloge. | Zimska poatoč. Sejo je vodil župan dr. Juro Aciiešič, ki }e poudaril, da je odbor za zimsko pomoč v Ljubljani zbral nad pol milijona d mar je v v gotovini, za blizu 100.000 din pa ima zagotovljenih dariL Gosp. župan je naštel javna dela, pri katerih so zaposleni brezposelni delavci. f Za nižje mestne asložbence. Občinski svet je potrdil posojilo pet milijonov dinarjev za graditev Doma onemoglih na Bokalcah. Občina bo najela en milijon dm poaojila za kolonijo enodružinskih hišic, ki bodo namenjene v prvi vrsti nižjim mestnim uslužbencem, ki bodo z dolgoletnim odplačevanjem lahko prevzeli hišice v svojo last. Uriulinke bodo zidale gimnazijo. Sprejet je bil tudi zaključek pogajanj z uršuhnskim konventom glede regulacije in podaljšanja Šu biče ve ulice. Uršulinke bodo gra-jfcle novo gimnazijsko poslopje in so priprav-l|ene odstopiti enonadstropno hišo št 19 v Se-lenburgovi ulici, da se lahko podaljša Subičeva ulica do Zvezde. V ta namen bo treba tudi podreti šest metrov širok del dvonadstropnega šolskega poslopja, kakor tudi za njim ležeča gospodarska poslopja. Nadalje bo treba pre-staviti samostansko ograjo v regulačno črto. Samostan je na vse to pristal m dobi za hišo 19 v Selenburgovi ulici 600.000 din odškodnine za šest metrov široki del dvonastropne šolske stavbe 400.000 din, za poslopja na dvoriščih in v ozadju 700.000 din, tako da znZ »kupna vsota odškodnine 1,700.000 din To vsoto mora mestna občina odplačati v šestih fZT, ^ začenši z 1 cm v letoš„)Cm letu. Na svoje stroške pa m^-ra občina prestaviti obzidje in zgraditi ho<££ ob posestvu. Obzidje bo zgrajeno m omamah talno, ker to zahteva pcmembooet Subtim ceste ia bodo U dela veljala okrog 45C.000 dinarjev. Vse skupaj bo torej veljalo mestoo občino 2,150.000 din. Samostan pa se nasprotno zavezuje, da bo v novo zgrajenem giau- i zijskem poslopju vzdrževal do leta 1960 gin-nazijo kakor tudi vse dosedanje svoje jam šoie. Stroške za postavitev obzidja in hodnih bo moral samostan povrniti v primeru, če ti po svoji krivdi prenehal vzdrževati šole. Dragi važn i skk?i. Obravnavane ao bile ie razne ©dprodsje in nakupi zemljiSč ter odpisi, nakar je storil poročevalec nujen predlog, naj občina najsm« pri SUZOR-ju r Zagrebu posojilo 15 milijonar dinarjev. Modernizacija ceste Ljubljana—Jerica je stopila v odločilni stadij in če obči« ne bo dala svojega prispevka 7 milijonov din, se utegne zgoditi, da državni prispevek, li znaša prav toliko, zapade in bo denar porabljen drugje. Dalje je bila obljubljena že lani izvršitev kanalizacije v Trnovem. Ne samo ia-radi obljube, ampak zaradi nujnih potreb je treba dati Trnovemu, ki je ie popolnoma M-zidano, čimprej kanalizacijo, saj občina ne w>' skrbeti samo za središče, ampak tudi za periferijo. Skrajni čaa je tudi, da se zgradi ljudsko kopališče, ki bo služilo tistim Ljubljančanom, ki ne morejo obiskovati kopališč izven Ljubljane. Dalje čaka fte polno nalog v zvezi z ščito pred ieUl»lqjni.v Ifltiljj vse to naj, bo najeto posojilo 15 milijonov din po obrestni meri b% in z odplačilom v dvajsetih letin. V tem primeru bi občina vsako leto moral« odplačati 1,200.000 din za amortizacijo tej« posojila. Občinski svet je pooblasti! župan* naj ukrene vse potrebno, da se to posojilo uredi in čimprej izvrši. , Končno je izrekel občinski svet svojo odločno besedo, naj župan ukrene vse potrebne* da pride spomenik pokojnemu kralju Aleksandru v Zvezdo, kamor edino spada. Velik zakrament v Kristusu in Cerkvi Mlada ženin in nevesta stojita pred po-\ rohiim oltarjem. Mainik, ki ju poroča, nagradno v svojem poročnem nagovoru omenja besedo velikega apostola Pavla: Ta skrivnost ie velika, jaz pa pravim: v Kristusu in v Cerkvi" Kako n0J lo razumemo f Zakon nt je -veza dveh ljudi za skupno delovanji in življenje, pomen in znamenitost zakonske zve-"»e obstoja v tem, da mora ta zveza bili v resici podobna tisti popolni zvezi, ki obstoji med Kristusom in med njegovo Cerkvijo. 7,veza med Kristusom in med sv. Cerkvijo je tesna, ljubezniva, avc.s in nerazvezljiva, torej mora tudi zakonska zveza taka biti, da ne izgubi svojega pomena in zakramentalnega posvečenja. Zakon naj prinaša Kristusu in njegova Cerkvi novo življenje, nove milosti. Jz zakona prihajajo novi duhovniki, novi očetje in nove matere, država dobiva iz vernih dru-ži» svoje zveste in vdane uradnike, iz zakona mora prihajati sreča in blagor na vse človeštvo. To pa bo prišlo le it zakonov, ki se bodo čimbolj približali vzvišeni podobi najpopolnejše Kristusove zveze in vdanosti, katere On od vseh vekov ohranjuje, in izkazuje sveti Cerkvi. glasiti vsakega stanovalca, ki se vseli v hiš«, in v istem roku naznaniti tudi njegov odhod. V kmečkih občinah velja dolžnost samo za tuje državljane in osebe, ki niso stalni prebivalci tiste občine. Upravitelji hotelov in vsakovrstnih prenočišč morajo vsakega gosta priglasiti iu odglasiti v 12 urah po prihodu, odnos no po odhodu. Oblastvom je naročeno, da proti vsem tistim, ki bi kršili te predpise, strogo postopajo. — Uredba o prigluševanju prebivalstva določa za kršitev njenih predpisov kazen do 500 din globe, če pa v določenem roku globa ne bo plačana, pa zapor 10 dni. d Uvoz sirovi« za. na*o industrijo je silno prrefe vprašanje, ki zanima gospodarstvenike in tudi vlado. Poseben odbor pri trgovinskem ministrstvu ima nalogo voditi točen pregled nad potrebami naše industrije, »la»ti pa glede potrebnih sirovin, ki jih treba kupovati v državah s svobodno valuto. Zaradi tega | bodo morali vsi industrijci prijaviti še ta me* j "ec vse količine sirovin, ki bi jih radi dobili i n tujine. Odbor v ministrstvu bo imel nalogo | spraviti potrebe v sklad z deviznimi možno-[ slnii in obenem poskrbeti, da bo vsako industrijsko podjetje dobilo del sirovin in ne samo nekatera, ker bi so sicer moralo v mnogih tovarnah ustaviti delo. d Dolžnost vsak« lene f», da pazi na redno stolico, ki jo doseže a nar. »Frans-Joeefovo* grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Fraas-Jeiiefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in sanesljivOk o«L n«. a. kr. 0X74«, d Iz državnih gotdev t Bosni se izražajo »talno velikanske množine lesa. Strokovnjaki »o izračunali, da je Slo v 20 letih iz Jugoslavije za okrog 25 milijard din lesa; vendar pa »nso ljudje in država od tega imeli nobenih Posebnih koristi. Čeprav se je les na debelo izsekaval in prodajal, pa se nl nihče po-br'Ral za zasajanje novih drevesc. Na zasedanju Kmetijske zbornice v Sarajevu so pripovedovali, da potekod gozdove brezobzirno izsekavajo in da je treba izdati potrebne ukrepe, ker bo sicer država v doglednem času brez lesa. Posebno pa priporočajo, naj bi država prekinila vse pogodbe, ki jih ima z zasebniki za sečnjo državnih gozdov. d Nadzorstvo cen tudi nad mesnimi izdelki. Ban dr. šubašič je odredil, da se na Hrvatskem kontrola cen razširi tudi na vse mesne izdelke, salo in svinjino v svežem stanju. Nadalje je maksimiral ceno za modro galico na 6.68 din franko vagon tvornica. Trgovci na drobno smejo vračunati pri prodaji do 100 kg tudi 50 par zaslužka. d Na bregu Kokre pri Kranju so našli zalogo krzna. Pred nedavnim je bil izvršen v Kranju drzen vlom v trgovino s krznom, ki je last BerčiC-Guerinija. Tatovi so tedaj odnesli za okrog 80.000 din krzna. Dne 14. apr. pa so našli na levem obrežju reke Kokre dve debeli vreči, ki sta bili pošteno nabasani s samim krznom. Ugotovili so, da je bilo vse to krzno ukradeno v trgovini Berčič in da je vredno nad 23.000 din. Kje je ostalo ukradeno krzno, doslej ni bilo mogoče ugotoviti. d Prepovedano je vsako objavljanje tečajev tujih valut ln deviz razen onih, ki jih objavljajo tečajnice naših borz. d Pretiran izvoz živine iz naše države v tujino ni samo povzročil draginjo na domačem tržišču, temveč je povzročil tudi neke vrste krizo v naši živinoreji. Samo v zadnjih petih mesecih je bilo prodanih v tujino iz naše države nad 50.000 govedi, kar pomeni, da je šlo ven dvakrat toliko živine, kakor pa poprej v enem letu. Ce bo šlo tako naprej, bo kmetovalcem zmanjkalo živine za opravljanje kmetijskih del in s tem bo ne samo prizadeto poljedelstvo, temveč se bo zavrlo tudi razplojanje živine in v nekaj letih naša VT1I1 iz Centralne vlnarne v V JL J*. LlH&lfanl bodo zadovoljila ...........JTl VaSe pivce najbolj I država sploh ne bo mogla več izvažati živine. Zato pravijo strokovnjaki, da bi bilo pri nas treba izvoz živine ne prepovedati, pač pa preoenovati v taki meri, da bodo upoštevani ne samo interesi izvozne trgovine in tujih potreb, temveč tudi domači trg in domača živinoreja. Povrh bo pri nas zaradi navedenih pojavov prišla v veljavo odredba, ki bo uvedla po dva brezmesna dneva v tednu, in $t. vzemite 1—2 ASPIRIN tablete Ni drugega zdravita po imenu »Aspirin", temveC edino-l« „Bayer"-jev Aspirinj 0¥. *•»> S kr. »m od ii. XII. HM. sicer v ponedeljek in petek. Takrat se meso ne bo smelo prodajati, niti klati živina. d Izšli so prvi kolki banovine Hrvatsko po 10, 20, 50, 100 in 250 din. Kolki so dvojni, za sodni jo in za davkarijo. Na kolkih je brvatsljj hrb. Kot okraski so uporebljeni posnetki starih hrvatskih spomenikov v; Splitu. d Najvišje eene sa koruzo?Iz Belgrada poročajo, da bo v kratkem objavljena uredba o obveznem popisu zalog koruze pri^ vseh' proizvajalcih v državi, kajti doslej so bile popisane zaloge samo pri mlinih ter trgovcih, Kdor ne bi pravilno prijavil zalog, bo kaznovan denarno do 50.000 din, odnosno z zaporom do 30 dni. Poleg tega je bil sprejet predlog, da se brez carine uvozi 10.000 vagonov koruze. Romunija nam nudi koruzo za 43.5% ceneje kot znaša naša cena na našem trgu. Toda s samo ureditvijo preskrbe s ko- Balkan odklanja vsako varuštvo Besedilo pogodbe o tem nadzorstvu, katero so jugoslovanska, madžarska in bolgarska vlada odobrile, bo predloženo v potrditev mednarodni komisiji za plovbo po Donavi. V tej komisiji so poleg obdonavskih držav še Nemčija, Italija, Francija in Anglija. Pogodba vsebuje štiri glavne točke: 1. Plovba po Donavi je odslej prepovedana vsem ladjam, ki bi jih bilo mogoče spremeniti v bojne ladje. — 2. Osebje na ladjah, ki plove po Donavi, bo odslej pod posebnim nadzorstvom obdonavskih držav. — 3. Pod posebnim nadzorstvom bodo tudi vsi tovori takega blaga, katero bi bilo mogoče uporabiti za oviranje aH onemogočanje plovbe na Donavi ter za poškodovanje obrežnih pristaniških naprav. Zlasti velja to za cement, razstreliva itd. — 4. Vse tiste carinske določbe mednarodne pogodbe o plovbi po Donavi, ki so milejše od posebnih carinskih določil obdonavskih držav, bodo za- menjali s temi ostrejšimi določili ter carinili po njih blago, ki gre po Donavi. Ta pogodba za zagotovitev plovbe na Donavi je prva politična pogodba med Romunijo, Madžarsko, Bolgarijo in Jugoslavijo, ki s4 doslej niso mogle zediniti za noben skupen nastop, V tem dejstvu je njen veliki pomen, ker predstavlja začetek novega sodelovanja in složnega nastopanja med državami južno-vzhodne Evrope, hkratu pa je ta pogodba stvaren dokaz, da so te države za vsako ceno odločene braniti svojo nevtralnost ter se obvarovati grozot, kl bi zanje nastale, Ce bi se vmešale v sedanjo vojno. Pogodba priča tudi, da te države ne bodo pustile, da bi vojskujoče se sile s kakršnimi koli koraki kršile njihovo politično neodvistaost In nedotakljivost. — Va zadnjih poročilih je mednarodna komisija za plovbo po Donavi besedilo pogodbe o nadzorstvu soglasno odobrila. x Gospodarska pogajanja z Rusijo BPGS u m b8o izdamo v Bckradn am'ed- redaS fenatodankih zitz z Raiiio. Srbria 'e -J «>r- * *■•» »m«*,.* Te A« )i bSo irjan v Beljrad* a*Ted- a»> aradsiig frW9tiv: Kfct Vi:.» •« i-jtzgi tpormm z rUio Zvez* *»j';«-uir.Ti rtj-abfik da t« ial:*» poja-jaaja za vres&o {'a^vtlnl alik&T smMI obe-au cTtavaaa. V i« saatn bi te iasela »klestiti tfgfl«riBska po£o&* šo pJačihia po£»-i>.a Pc/g*aap bodo t Moakni kaofcw me bo r trnke« oip*$a\o ragoakrvusako odposlanstvo pod rc&tvoa i. Mikrrida Gjorg»evi£a, birie£a lisami t<{* raiaiatra. V btfi političnih kresih je ttradso »poročilo ijate vlad« o zaietkn ttfmklh pegajanj t Sovjetsko vzbmdilo t itn« pozorno« t ta dogodek kot prn korak za začetek rtaaii iiptom»takih ociodi^er med Ja-gotiavijo ia Sovjetsko 8m|o. JožoiUrija je bila edina evropska država, ki dcafej ai imela m kakih politični in ne redsdi zvez z Fnijo. Srb-ia ;e U zr*z* pretrgala kta 1917 po raski r*vcv»-etji Med noro Jagoiiavijo is aoro Ror.;o j« ruio zbužaaje ote^o zaradi delovanja jsgo»lovaa.ikJi kočij--it.ov, ki »o | med drugi« pripravijaB napad ca pokojse^a kralja Vtkusdri I Zed5aite' », nakar i« r.a-ia drt- t zaiela odločen boj proti luaa ttizms. Fraki*, SuJcrlae to i« it« vitje e-rrop*ke države držale t tvojih odaoiaiih i SorieUko I?ni jo, je pokazala, da redne politične is go-tpodirtk* zveze lahko obstoje navzlic odSoč-oema tlaliiču do komunizma in pofeijanfu njegove prop2|a=de. Tako je aa primer Terčija vet ia« bila v odličnih političnih in gospodarskih zvezah ( Sovjetiko Parijo, a je zr.ala b kra tu popolnoma zatreti kcananizem s tem. da je za vtaJko državi nevarno politično propagando določila smrtno kazen. leni r<*>oa Da f osebe. Oro&iki oo te «*be legitimirali i« rrsazau Koruze, zato smo pa izvažali izredno ] nreisfcali kVc n« RtOA -i_______ izražali bona«, zato s>mo pa izvažali izredno reiiko štvine, za kar smo porabili aoaine količine konrae. Tako je f* pričakovati, da bo za koruzo uvedena najvišja cena. V zvezi s toni f s »e proučuje tudi vpraianje določitve ■•»•»Mi cen entalife Ce prid« do načelne rešitve, bi se začelo iz-vri^ati nadzor-tvo e« tudi nad večino kmetijskih proi/vodov. d IHaava ia ajeiri pritoki <,tal»« »padaj«. Voda fe polagoma odteka tudi iz popjavije-»ih naMfij. Sedaj t« ^Je odkrivajo ftfžlKjte ja ^»cU v vaeA in ff.ertih. Kriva 1'aianka j« bila na primer »jj v,a zalita i„ je voda »taia povprečno po pofdrujr meter viftofco. Kaffni|.% opustošenje pa ^ nedvomrv, vidi v predmestjih Krnela k(er je uničenih okrog l.yw> hi.? K^-r *",m <*?i, sedaj ni nevarnosti da bi reke narasle. v. ^ Ta S,pa m M-SBiil odlikoTasje. V Eartvu je bi te dni z redom «v. Save V. st. odlife-n-an odličen prosvetni delavec s Bruno v ^™ 10 nepretrgoma 40 let do m? »oie. blu/.bo>al je, po raznih krajih,Istre kie je Uhanov f neg. foMra J lje Slm pft"/ in 8ice' v višini po ~ nI'"«" i« '"»!» preiskali. k>r pa niso naili ničesar obreme-oilcega pri ojih, so jih ipt-t izpustili Orožnikom ae je pa zdelo tudxK>, kaj ti ljudje, o katerih se je ie deij časa govorilo, da se bavijo s tihotapskimi posli delajo poooii poleg žtlf zoiee. Zato so v sredo zgodaj zjutraj na taneno preiskali doiieoi kraj ter nažli med grmovjem ia praprotjo okoli 50 kg saharina, zavitega v številne zavitke. Te zavitke so pometali lz vlaka nemški železničarji na dogovorjenem mestu, kjer naj bi tihotapci to blago pobrali. Orožniki so čisto slučajno preprečil njihovo namero ter razkrinkali nevarao tihotapsko družbo. Ugotovili so, da je bil ta fS r ^ nefcf lekarni. M ga libtibo&pai SjS) M 23 ^".^Mokrtg d) Ko te je vračal demav »d »orreha. ZeleouSki obbodnik Iva« Sorfak je nažeL ko ie opravljal svojo službo med postajama Skv-venska Bisirica Poijčane, JrZ [Z Jt ga svojega tovanža-železniiarja deseiarja VL f>rt"tio«*-«lirr fj*"**'«* ----- - - * Žiegla. V sredo zvečer okrog 10 ae je vra, pocesrečece« od pogreba »roje sestre M gi od Slo». Bistri« prou Poij&Mffi Zaradi barj« m aL.:ai ai ^ prihajaj vlaka, ki ga ;e podri ia Ea od reza i VokoT oogo. Dobil je najbri tudi hude notranje k! mm m V »kioem stanja g, je B;J£ tovarn Soriak, ki je Ukoj priskrbel za lZ v« v boJnfciko v Celje. Paoeerečenee « , bolaiiaj« ai nii zavedei ter j« pc-,:odUra podlegeL d) Ped t«i je psudel V nedeljo, R »pr proti večeru s« je pripetila noreča, pn k,! teri je oažel smrt hlap«, ki je bil šele krat-m časa uslužben pri itofeteku v Žal<-U Hla-P« j« peljal s svojim tovariiem seno v Ojstrico. Ko se je vračal * praznim vozom, so se naenkrat spla&li kouji in faiapec je padel pod voz Uko nesrečno, da so mu šla kole« teikeg* vena ie* t,«**« m mu ^ poškodbe. Hudo ranjenega so pripeljali pred gosUino Piaviak, kjer mu je domači gospod župnik podelil sv. poetedaje olje. Še i-ti v čer je revež izdihnil. d) Velik peža* pri Slivairl Pretekli le-den je v Orehovi vaa i na Žtajerskim izbruh-nU požar, ki je uničil dve kmetiji z aorspo. darskimi poslopji OoreU je začelo pri pose-stfliKu Lešniku, kateremu je gorela in bližnje gospodarsko poslopje. Zaradi hudega vetra pa ao se plameni raziirili tudi ni oiizajo hi«, posestnika Kečnika. kateremu je pogorela hiša io bližnje gospodarsko poslopje. Zaradi hudega vetra pa eo se plameni razširili tudi na bližnjo biSo posestnika Reč-niJM kateremu je ogenj prav tako uničil hi* in skedenj. Ogenj je tako hitro uničeval, da . so mogh rešiti le nekaj kosov pohištva. -' bk,)d<> cenijo na 150.000 din. trgovinskih odnosov z sovjetsko i « 2L Rusti° s .Sovjetsko Rusijo^je po iSiS"' I ,, . Ju«°8,l«vii» P- ^ v Kurijo predvsem lab-- • J JUŽ vijo, se mora zavedati, da ji bo proti zunanjemu napadu pomagala vsa Balkanska zve< za s Turčijo, kateri bi zaradi pogodbe, skle-njene lansko jesen, pa pomagali še Anglija ia Francija, pišejo angleški listi. i Angleški kralj je baje poslal italijanskemu osebno pismo, naj Italija ne stopi v vojno proti zaveznikom. i Anglija In Francija ne bosta ogrožali nedotakljivosti Balkana, je izjavil Charoberladn« Velike spomladanske poplave so tudi V, Ameriških Zed. državah. 65 tovornih vlakov z nemškim premogom prispe dnevno preko 7 obmejnih postaj v Italijo. Tadi francoske čete so se izkrcal« 1$ aprila rta Norveškem. i 450.000 mož ima sedaj pod orožjem Švica. AMERIKA s Drobiš. V Vandlingu Pa je bila imenovan za županjo Slovenka Mary Korošec. — Pri zadnjih volitvah v Calumetu Mich. je bil ponovno izvoljen za župana Joseph SchneHer. Za mestnega tajnika Mike Štrucelj, John Štrucelj pa za nadzornika. V sosednjem Ah-meeku je pa bila rojakinja Anna Puhek izvoljena za blagajničatko, rojak Joaeph Geršifi pa za davčnega cenilca. V Kinneyu, Mimi. je zmagal pri volitvh za" mestnega nageljuka Hrvat Dan Smiljanič. — V NaehwaukH, Minru je pri mestnih volitvah kandidiralo šeai kandidatov za mestnega načelnika. Zmagal ie r na splošno željo igra ponovila v nedeljo 28. aprila ob 3 popoldne. Domačini in oko' žani se s tem lepo vabijo k prireditvi. Ne bo vam žal, ako pridete. Loka pri Mengša. Tu ie umrl v visoki starosti 80 let Peter Brojan. Pokojni je bil v vsej okolici znan kot mož strogo katoliškega prepričanja. Bil ie 40 let naročnik »Dorooijubat Naj počiva v miru. Morarfe. V samotnem gozdiču pri Dvorjah, ne daleč od Sv. Andreja, je bil v nedavni nofi aapaden Fran« Urbančič s P Jate. Neznanec, ki se mu je pridružil med potjo, ga je udaril po glavi z nekim trdim predmetom. Zbil ga je na tla ter se sklonil, da bi opravil svoje zlobno delo. Prepodilo pa ga je drdranje voza, ki se ie bližalo gozdiču. Voznik je našel Urbančiča ob cesti vsega krvavega ter mu pomagal v bližnjo hiša lam so ga zasilno obvezali in odpravili k zdravniku. - Krajevna kmečka zveza bo zgradila res vzorno sušilnico. Obljubljena je denarna podpora ter bomo * delom v kratkem že pričeli. Sušilnica bo stala v Krascah. pridejo pa na vrsto tudi še drugi kraji. - Prijazna dolinska vas Drtija je z osuševanjem močvirja dobila lepo vaško pot okrašeno z drevoredom. Zahvala gre vodstvu vodne zadruge, ki je z gradnjo tako potrebne poti ovekoveiila svoje koristno delo. „ ®r- Kri« pri Belih vodah. Slovečo božjo pot tok? p0Pra,vIi?li in ^ževati cerkve v taki višini. Vse je treba zvoziti iz doline v vi- šino 1054 m. Pa če so naši predniki imel: ,„ cerkve zidali, bomo imeli tudi mi pogum ,i, .™ to prelepo cerkev Sv. Križa, dedittj^ ^h^ tov, za stoletnico .epo [»opravili. Dobri r„', ; radi darujejo za to cerkev ki kraljuj« na7V" vinjsko in Šaleško dolino. Vsem dobrotnikom so že ali še bodo kaj darovali, naj božji Zveli« tisočero povrne. Stoletnico in ar. birmo tT' praznovali 16. junija. Pred to slovesnos t, tSl trije romarski shodi. Prri shod bo 3. mau denje »v. Križa - drogi na biakoftni ponSl Ijek. 13. maja, in trot« na praznik Srca jS? vega, 31. maja. Na predvečer shoda ie vedno mT diga in pele litanije. Ob shodih je prvo sv on™" vilo vedno ob šestih, drugo pa ob praznikih desetih, ob delavnikih pa ob osmih. Vsak netrt je sv. maša ob sedmih. Romarji, pridite' Svet<>. križka cerkev naj se ob vsakem shodu zonet t,T polni, kot nekdaj. Pri Sv. Križu iščimo pJ^J1'l težkih časih. i"*11 pri «'»• sapija. Dae 16. aprila amo pokopali vzornega moža g. Permeta Josipa, posestnika v Ponovi vasi. Bil je žu-pan občine &t Jurij, bivži oblastni pesi«, nee, odbornik okraj, krneti isV?C0 odbora, II. podnačelnik okraj, cestnega odbora, pred-tednik Društva t\ ureditev podzemelj, skft lam v Ponovi va-al. dolgoletni edbo-nik Prosvetnega društva, dolgoletni podnačelnik krajevne Kmečke zveze soustanovitelj in dolgoletni odbornik gasilnega društva St. Jurij, predsednik JRZ, dolgoletni odbornik bivše SLS, načelnik kmetijske nabavne za-drugo in načelnik hranilnice in posojilnice Su Jurij, načelnik vodne zadruge, načelnik nadzorstva živinorejske in mlekarske zadruge Št. Jurij. Bil je pravi ljudski župan, ki se je veliko trudil za dobrobit svojega ljudstva, katerega je zastopal na svojih položajih. V njegovi hiši je bilo samo dobro časopisje. Da jo imel tmv>go prijateljev. jo dokazal njegov veličastni pogreb, ob premnogi udeležbi ljudstva, ki to ca obdali s številnimi venci. Truplo pokojnika je bilo prepel ano iz hiše žalosti na farno pokopališče v St. Jurij. Pogreb je vodil domači župnik g. Svigelj v spremstvu še drugih 3 duhovnikov. Pokojnika je spremljala na zadnji poti velika množica ljudi, med njimi šolska mladina iz Št. Jurija in Skociiana z uiiteljstvom. Nato so šla gasilska društva št. Jurij, Ponova vas in Škocijan. Zastopana so bila So Besede (formi) " 8p,,H,1 »ellkonla. Ilustrira! .kad «llka> L. Bušme« Bila je radovedna, toda k Vidmarju ni mogla, zalo je stala na njivi z roko na čelu, kakor bi ne dihala. Cez dolgo se je spomnila, da je pozabila doma grablje. Ko se je spust,la nizdol po klancu, je prišel Firarjev Cene »oiegl je Franceta oostrelil!« Kakor da so ji le besede vzele pamet. Zdrvela ie £,lvVer, Di g.!?dala' kam "toPi- so brezgUvo kr v ito Vr^ ^18^ bii" Njei P« * "darila vsa zelnik- hl^ VrgJl8!.je?ez rante- ki *> »grajale Peskov zetmk; bilo je podoba, da je pero. ka je.zl?te!a predpasnik se ji je odnel Zdefo sena,iTe'8e ' * Hwta V da »»i bil fc ffi vat in daljšalo JJ TV vse je nekam pta- skoraj padla v ET « * — >Moj France, moj Francelt nriiJ,dmar Z® 8ta! pri oknu brez be»e Cemetna' ^ ^aj nI potreba roči. Ljudje so rekH h« » i in da ®e 2 ne P* Andrej drug. * ^ France « ^ bo RAZNO Koliko daaarfa tebta Afa Km? Znani indijski knez Aga Kan se je mudil v zadnjem času r Vzhodni Airiki, kjer se j* restal « številnimi molia-medanskimi osebnostmi. Kn«z i* v svoji domovini, kakor tnano, ne samo prosvetni, temveč tudi verski poglavar svojih podložnlkov in se za verska vprašanja zelo ranima. V Nairobiju. prestolnici angleške kolonije Keaj«, >o mu pred odhodom v domovino priredili poslovilni večer. Guvernerji to mu ob tej priliki darovali ček, ki ustreza vrednosti zlate palice v njegovi telesni teži. Aga Kan i« določil, naj se ta vsota 30000 fuiitiv šter-lingov razdeli v dobrodelna namen«. Profesorska- Profesor Pika prid« domov brez dežnika. Gospa Metka ga VpraSa: »Kda| «1 r» °Pa* zil, da nimaš dežnika?-« — Pikaj »Ko je nehalo deževati ln »cm r je »apel ialosliiike pred hišo, v eerkvi in pri odprtem grobu Naj mu bo lahka domača žemljica, ostale pa nai tolaži B«*. ^ K«,,,*.. *„«,. ao so naznanili zvonovi, da le umrl« v 70. letu starosti, previden« s sv. zakramenti Perne Ack, roj. Zabret Vi Kapljevasl. Pokojna je bila zelo verna žena. Vse svoje otroke je vzgojila v pravem katoliškem duhu. Pri njih si dobil samo dobre katoliške knjige in časopise. — Naj počiva v miru! — Dekliški krožek v Komendi bo priredil v nedelio 28. aprila ob 3 popoldne v Domu v Komendi krasno igro »Prisegam«. — Požar je uničil kozolec Baštien Janezu, mizarskemu mojstru iz Klanca, v nedeljo 21. aprila: Udarila je strela in tako je nastal požar. Kresai»e. Sadjarji ie ugibajo, kako bo s sadno letino. Sicer ni pričakovati takšnega pridelka, kot je bil preteklo leto, nekaj pa vseeno kaže. Neki posestnik iz tukajšnjih krajev je na vprašanje, kako kaže s sadjem, hudomušno odgovoril, da se boji, da ga še za nedeljske lovce in izletnike ne bo dosti, te ga bodo tako pridno nabirali kot so ga preteklo jesen. Nekateri izletniki prav neusmiljeno pustošijo po vrtovih. Pri tem se izg^vdrjjajo. da nas sadje nič ne stane. Zaščita male kmetije Nisem strokovnjak, pa bt se vendarle rad pridružil onitn, ki razpravljajo o zaščiti kmečke posesti. Lek, ki bi g-i priporočil, je pristno domač, obsežen v kratkih besedah, namreč: niknr so nepremišljeno n- zadolžujte: to pa, kar dol-gujetc, skušajte pošteno poravnati. Vemo, kdo se za zaščito najbolj poganja. Oni, ki tičijo v dolgovih, pa bi radi, da bi jim ne bilo treba vračevati. Hudo je, ako človek zabrede v dolgove po nesreči brez svoje krivde. Bridke izkušnje imajo taki ljudje, zato si resno prizadevajo, vrniti vse do slednjega beliča. Mnogo jih je, ki si naposled le opomorejo in zlezejo na zeleno vejico. Poznamo pa še druge vrste dolžnikov — take, ki so se zadolžili po malomarnosti, morda celo z namenom, da ne bodo nikoli vrnili. — Tem velja pregovor, ki pravi: »Kadar prosi, zlata usta nosi; ko pa vrača, hrbet obračale Upnik jim .je ie nadležnik, kl skoraj ie pravice nima do tega, kar je posodil. Ako terja, mu zamerijo in tajijo. Pustijo se tožiti in Že odvetnika najamejo^ četudi vedo, da ne bodo uspeli. Za vračilo nimajo denarja, sa pravda m imajo. Koliko posestev gre na dražbo in so prodana na škodo upnikov. In pod roko ti prodajajo, ali pa prepišejo skrival na ženo in otroke. Upniki so v mnogih primerih revni ljudje, ki pridejo ob svoje borne prihranke. Nisem proti zaščiti kmečkih posestev; uredijo pa naj tako. da ne propadejo že najeta posojila. Vsaka zaščita na škodo upnikov bi bila ne-spametua in krivična. dobiti nekaj denarja za sadie, da plača davke in obleče družino. Pred 3 leti so takšni sadjarji dejansko napadli kmeta, kl jih le podil od sadja. Kostanjevica. V nedeljo 28. aprila bomo imeli v Kostanjevici veliko kmečko zborovanje, in sicer takoj po prvi sv. maši. Govoril bo načelnik Kmečke zveze in senator g. Brodar. Pridite na to naše kmečko zborovanje tudi iz okoliških občin, Zborovanje bo ob vsakem vremenu v prosvetni dvorani. — Pozdravljamo ukrep nalega občinskega odbora za razdelitev občinskih potov. 'Res skrajni .čas je, da se to uredi. Pri popravilih potov naj bi se z oziroiu na splošno kojist malo strožje postopalo. Skolja Loka. Naše Kat. prosvetno društvo bo priredilo 2. junija t. 1. veliko tombolo. Še v tem • letu hočemo namreč dosedanje društvene prosto^ re popolnoma preurediti, tako da bo naS novi društveni dom res primeren in v ponos vsej žup-«111 se ir-K-varua.il>. ua »um* ...v niji. Stroški bodo seveda precejšnji, a Se večja 'Ali res ne pomislijo takšni ljudje, da mora kmet bo naša darežljivost in ljubezen do mladine, ki f naj se še naprej vzgaja v verskem in narodnem duhu. Tudi tombola naj pripomore k temu, da bomo čim prej imeli preurejeui novi dom. Za to pridno segajte po tablicah, v zavesti, da že za 8 din morete nadeti krasne dobitke velike vrednosti. Ne bo vam žal! — V nedeljo popoldne smo pokopali posestnika Martina Eržena. Rajnemu naj Bog da večno plačilo! ; Studenec pri Sevnici. V nedeljo 14. aprila ot> 4 popoldne se je pojavil rdeči petelin v Zavratcih na strehi zidanice Alojzija Selaka. Zgorelo mu je ogrodje in precej krme, vino so rešili. Od zidanice se jo ogenj razširil na poleg stoječo hišo Mihaela Smaglja ter jo upepelil. Ker človek nO ve, kdaj ga nesreča čaka, je dobro, da si preskrbi ob novem letu prvo in najbolj gotovo pomoč r. naročitvijo »Domoljuba«. Skoda je velika, pomofl nujno potrebna. ' Preigaaje. NaSa farna cerkev Sv. Marjete se vidno lepša od tedna do tedna. Za velikonočne praznike smo videli na vseh oltarjih nove krasne prte. Farani so zbrali denar za obnovo glavnega oltarja in za napravo nove Marijine slike, ki jo^ bomo imeli v maju in drugih Marijinih prazni-, kih na glavnem oltarju. Ta Marijina slika bo blagoslovljena na praznik vnebohoda 2. maja pri deseti sv. maši. Vabimo vse (sosednje larane, d* 6e te slovesne pobožnosti udeleže. Preska. Akademija FO in DK se le v nedelj« 14. aprila kar najboljše obnesla. Telovadne točke, deklamacija, govor dr. Blatnika, zaobljuba mladcev, vse je biio prav izvrstno. Skoraj ne vemov komu bi dali prednost. Mladina, le vztrajaj na' tej poti do konca! Tudi obisk ie bil prav dober. 1al:o da je bila dvorana premajhna. Tudt v tem' oziru smo bili na vso moč zadovoljni Skoda, da! nas bosta predsednik FO Jože Mer in organist Ludvik Tramte, ki sta im«id sa akademijo pole« DK največ zaslug, že 6. maja zapustila, ker m* rata oba iti k vojakom. 70letnico svojega živ Breznica nad škofjo ___etnico svojega živi je; _ Klobovs. Življenje mu ni bilo posuto z rožicami, saj je moral s trdim delom služiti kruh, ki mil ga skopa zemlja male bajte nikdar ni dala dO; volj. Z drvarjenjem — to je njegov najljubši poklic, saj se v gozdu počuti najbolj doma -» je služil kruh, da je vzredil svojo diuzmo — T otrok ži,vi, 5 so pa umrli. Pri svojem dela pa ni nikdar pozabil Boga. Vse skozi je osta« vere« katoličan. ». Te dni praznnjj nai vaščan Jakti Tudi ______.. našlo pri njem odprta vrata. »Domoljube prihaja v hišo že 40 let in prav toliko časa tudi katoliško časopisje jo e. Ko bo sedaj skromno pm,.-svež in zdrav, mu tudi ml Mohorjeve knjii. noval svoj jubilej, ... , « želimo iz vsega srca, naj ga Bog še dolgo ohra ni zdravega in čilega. Obenem pa mu ze tUdI sedaj čestitamo k 40 letnemu jubileju, ki ga b« Pridigar na ptnllei, V državi Newy"jr!i je živel zelo pobožen duhovnik, ki je bil izvrsten govornik. Bil pa j« izredno majhne postave. Zaradi govorniške nadarjenosti je bii pogostoma povabljen na različne tare, da i« vodil «v. milijon. Ko je tegr. vodil v neki cerkvi, kjer so imeli zelo veliko prižnico, je U mali duhovnik prišel nanjo, tako da verniki niso videli drugega ko oii ia not, kar je med nekaterimi povzročilo »meh. Da hi temu odpomogel, ko is imel drugo pridigo, j« naročil ministrantu, saj nu prinese kako prutico, da boi nji stal. Jo je seveda dosti pomo.gMo in duhovnik je začel svojo pridigo > besedami-. »Še malo, in me bost« »ideji, in spet ™»|o, pa m« ne Voste videli..i V tej p«, j* poza-ml. da stoji ua pruiiei, flopil j« korak nazaj U >*l!inil v prižnico. Vsakdo «■ lahko misli, kako j« Dno mogoče vernikom resno vzeti uvodne besede pridigarja. >Ker nimajo cementa. In zdaj ni potreba štirnek France je počasi okreval ter bi! poklican za pričo; Siegla so bili namreč našli z zlomljeno nogo. Zmešano je govoril in pravil, da imai srnjakove uhlje. Naj pogledajo. Ležal je na kupu iamenja in vse je kazalo, da je hotel nekam bežati. France je povedal, da je počil strel, da se potem ne spominja nič več. Da j« zazrl nad seboj nekoga, ki ga je klical in da je uzrl svojo sobo. Pokazali so mu neko puško. Da jo pozna in da Je Sieglova. Ce sta se kaj prepirala? Seveda in Sfe hudo. Ni bil videti pri pravi. Spet je hotel, naj mu dam pu-Skol »Kakšno puško, ko je p* palica!« Tu je France nekaj zamolčal. Puško jo bil nekaj hipov prej skril pod votlo skalo. i »Kaj se pravi: spet?« je silil sodnik. Na povedal je tisto o Stanišču. -..■•• In zakaj vse to, če bi morda vedel? Zakaj? Zaradi onega, ko sem ga držal nad: prepadom v Cavhu.« ... . ' »Tako, tako!« je dejal sodnik. »Ce bi vaS uatreliU »Potemtakem sem sam kriv. Zakaj pa je tiščal za ! Rezko?« ■ • . , . *Da, da!« je rekel sodnik in France je smel iz sobe. »No, da!« Te besede ao inu šumele v uSesih, da ae je s težavo privlekel domov. . , Nazadnje sta bila Rezka to France nemudoma na '"»Pa sem le mislil, da se ne boš bienil prej ko Jaz!« je rekel Andrej. Lende ni maral k Vidmarju. Da bo ostal pri Andreju. Rezka ga ni mogla pregororiti. V mislih je imela še nekaj: pri Vidmarju se ji je zdelo mrtvo in tiho. Da bodo morali takoj kupiti psa. Kupila je novo tonlo ten ga postavila v pasjo kočo; Vidmar jo je gledal ter so obrnil na pragu. Tisti hip je pomislil, da bi b"0 prav, če bi polovico grunta zapihal Francetu. Kaj bol . 8a nekaj ae je zgodilo pred šagro: Božanje prišel k Rezi. Dvignil je roko ter rekel; ,»Mir vam bodli Niste na vrsti« — hodil je od hiše do hiše »in tudi. ne bom pri vas,« je nadaljeval. »Dokler ne bo^kakor mora, no bom pri vas.« »Ona je začela!« je rekla Ruparica. . »Zdaj pa vi, da se.zravnata1* , ' Ni sedel. Reza pa kvišku. , . i »Se to, ali me Imate, za neumno?« , »Imaml Ce ne, bi,se ne akregalil« , Cez^tri^dni je spet' prišel mimo. »Pogledat sem pri". Sel, če ste vsi adravi, rekM so, da, niste.« »Smo!« je rekla Reza. ^■■H^H •J »Niste!« " 'd n ■ « Ni sedel ter nl rekfl. ve« besede. Ko je; pričel drugi $an, je 2e vedela, da je tudv pri Poloni. »Moram napraviti konep; vae a? že muw\< j«, mislila. Ponudila, mu Je stol 3odcl je, Mtof J ^ bilo nič. Vprašal Je, kako je z žitom, $e ima^ka* oUv«., '»Hudo bo zanjo!«, je vzdihniL • " L praznoval jeseni, kar ji skupno z ženo Ano roj. &iak delila bridkosti ia r«dusti življenja.' ,\a moogs leta! Sv. Tomaž. Pretekli lorck je 31 letni posestnik Majcen Stanko iz >avec pri Sv. Tomažu nad Ormožem umrL Zapušča žeao ia dve hčerkici pod dve leti stari. .Njegova smrt je navdala \*o okolico z globoko žalostjo in iskrenim sočutjem s hudo prizadeto draiino. P.ajai je bil vzoren mož. član Tomaževske prosvete; kot član Apo-stolstva mož je vsako prvo nedeljo v mesecu klečal pri obhajilni mizi. Za njim žaluje igralska družina kat. prosvete. ki je izgubila z njim zelo dobro odrsko moč. Na zadnji poti so ga, kot svojega bivše« člana, spremili rudi člani fantovskega odseka v krojili. - Rajnemu naj šteti veiaa luč! škofja Loka. V visoki starosti 79 let je timrl posestnik ia gostilničar Martin tržen. Bil je vseskozi pošten id vesten mož in tudi svoje otroke je vzgojil v pravem krščanskem duhu. »ii otroci delujejo zelo t naših društvih Po-grob se_ je t risi ob veliki udeležbi, saj je bil pokojni«; zrlo zaana osebnost. Naj mu bo Bog duber ia pravičen plačnik, preostalim pa naše gi..>oo4o sožalje' »Gori! Gori!« Peli« pri YHm§ **ri. Dne 14. aprila ioso pokorili Vidie Joiefo, po domače Mi-hevčevo mamo. Umrla ie v najlepši dobi 49 let Od 11 otrok jih »vi še 7. ki zelo pogrešajo svojo mama Pogrešali jo bodo tudi siromaki, za katere je vedno skrbela. Bila ie res dobra iena in skrbna mati. Xaj po. čiva t miru. svojcem naše iskreno sožalje* Tržit Pri Sv Ani Bad Tržičem se je zgo- .S'B preAilaiškega iTaTil ** Pr^!*«« dva oseb-" fant je videl le enega ia se iL.1™0, >*>.'*» «°rn"ti. tod. medtem £ je liij, poškodbe po glavi iB ime[ je rloa. ijeno desno nogo. Prepeljali so pa t Jjublian-bolnišnico ia fe, nekaj daj domov 7"a .\7rJn> aUl'1 Udihai' d,^ Planinska Davča, kaj si doživela! Nabrežji dom planeai so zajeli Bim-booi! bim-bom! so klici zabraeti ia množica je aa pomoč prispela. Ia strašna groea vse jc spreletola; tramovi kot soegovi so kopneli; Tatovi ognja k cerkvi so kitelil Is od straha so srca zadrhtela: »Marija, saj si aaša pomočnic«! Ohrani, brani drago ua svetišče! Pokaži, da si milostna kraljica!« Si v hip o veter drago smer polič« ia z ajtm odide grozna plaaaeaka... Ostani, Mati, še nam zavetišče! A. Davčar. ličast« pogreb jc pričal, kaka j« bil Vjtoi mi, njegovi tUgi dai«. pr.cui« r""1^ Mir '« , darov« nuat A»a Reanum. ,),,. i |c Bila j. mati deveta umrla 42 let. - bla j. .... otrokom. _ m"'1 rt* mati tn ima. aa katero «mm:o 0k„:, l 11 svet.* ;>i«n». .Močna ž«u. g £ tti^f vela p* le za svoio biio m draiino c, ~T "»t« <»«>»»', «•*<*»• Porabljala «vojih verEh 2? tooeh. - Tud. slab časopis ,li kaj,«. * , .doi-prostora v eieni druiini. - >IW>1,X met* go let pnis.elj m «ve4o»al«e Prodanov, faL Par dni za tem pa j« umrla * Z*. Kokn J. r i** ievem stara aa ti Ne*. Sfeja, .tar. 70 leL - fe CeUn«o_lu*o ««o priitevati med najb0i,ie zupoil«, kier te domu^ epo kričao»l<0 l i- k kakor je bilo nekdaj. dra^VlJ'"* li; »Itreno »ožaljel ^ 06 "l pn- Craoče. le dni smo pokopali člani™ vi • jine družbe Lukežič Ivanko. je umrla pa njena srstra Marija, ftč h^1' uomato družino, ki ,e v ,ako kratkem č?,„ " iz njetništva je nastopil kot najboljši ipralec na prosvetnem odru, nastopal je kot izvrsten telovadec pri bivšem Orlu in tekmoval po raznih mednarodnih lekm.ik. Posvetil »e je zlasti podbi, katero zelo ljubi. Ustvaril si je tudi prijeten družinski krof. pre/et s krščansko Iju-beznijc. Jubilantu ob tej priliki iskreno čestitamo m želimo, da bi še dalje veliko pripomogel k procvitu naše prosvete! Sv. Vid nad Cerknica Ono nedeljo smo imeli občni zbor Krajevne organizacije JRZ. katerega »o se udeležili njen predsednik gospod dr. jos. Kamušič, g. po,|anec Franc Gabror-sek 10 lepo število naših somišljenikov ki »o z zanimanjem sledili poročilom. Gospod dr. Kaniusic ie poročal o delu naše organizacije v pretekli dobt !D o delu naših voditeljev /a slovensko avtonomijo. C. Gabrovšek je obširno govori! o zunanjem ia notranjem političnem F^iLaJU dri,T.e. T se"ar'J' vojni vihri. «>bema gospodoma, ki / vso vnemo pri/a-devata poživiti naše jjolitično. kulturno in gc-spodarsko delo se prav iz ,rca zahvaljuje^., St«Wc pri s«v»ic^ Pretekli četrtek, Jl.Vi-FJ^.^ S^LT'*!* k^ske«. raoia Aidnik, STŽ ZJi0Ž'*lbZm i« visoko starost ] ««oro 81 let Pred 18 mesec. * f. r,del artvood. k^li Ve!ik3 ie • ai" r JL " V .Domoljub««. » vedm zvest .omili^ik. Veliko let j. bil tudi kljncar pod™i.« c«r!rv. Urha t Rov^iah In drugega niti besedice. sosi^Jlf vMkai,-Ste1tn! Pok>M ^ »P^fa. Ljudje 80 se zaceli ze suvah s komolci. Ona naj oride-e ie n, >Kadar 0b1' ^^ >hadar porečete, pride'« vpadaTiTČL^'? iD nro je ^."av.^t c",p"' ™ >Pa »i je, svetnica!« r". *e je jokala ler zaslaajala lice B^tjan je vstal. jTudi ona je jokaTa^c BtetaJ.'da '' i« zbežala svinj, stala Polon, ^ Sk°raj *> vrglo: na klancu je da fS,^ ^ bi ^ P^ebovall; Boš,jan je rekel, »Seveda bi te!c je rekel KatoStl L" —k"> £ k'ancu. Sann'^'.^" ' ^ zidu in p« niivl da i^ff-i ' Re» »<*la da ne bo ušla nazaj c " ^ "l®- >Ti pa ostani, >Bom. kakor rečeč!« je odgovorila Polona. Rublia kar dv« čUna. Ohranil! bomo obe prid-m id pošlem dekleti v najlepšem, trajnem V t ,>®i.Jx>f»T»'« r miru! ' Železniki. 19. aprila smo v našem trgu noto-pali vzornega poštenjaka in starega naročnika »liomoljuba« - Janeza Petrača, p d ,š-i. raorca«, starega 86 !e?. IV,Igo dobo 60 let ie zve-sto m oteno delal pri g. Kgerju v žele/nitih, ■Marsikaj vedrega m zanimivega je vedel povedati o preteklih časih tn o razvoju našega trga. po zadnjega je bil skoro vedno zdra. pred kratkim pa je začel nekaj bolehati ,n smr, j, 3iekalo t neumornem delu; bil je tud »si«, »ovni dan gasilnega društva in dolgoletni cer-kveri, zvonar. Ljudje » ga imeli radi iu r« »poslovali. Njejcovega pogreba so se udeležili Svinja se je obrnila in zbežala v svinjak. Boštjana sta pozabUi pred hišo. jateij^cL 80 86 ^ k° 90 ^ s!a spet pri- Reia je muhasta!« R»iši bi bil videl, da bi se prepirali. B*,* £ ^ ^ ^ Matevžek tudi, senetiti. ^ 8U g* boteh na "hem obe pre- ^ca^e^pririiV?^^ Po- bova Tona in ImeU „L , ,e bi,a Prišla Vir- »ta se s r ^ »« l«kast p^ ,„ P-«, in pZTit Tr^^K^^J^ ^ kmetavzih!« lrst >Kdo P« bo pri teh i. j^asra-j-" ^ - konec. Taflca voda ia rutliae. Proleaor na vteačiliiču r avstralskem mestu Mel-bourneu Ivard je aapr»vil zanimive posknse. da bi nfoioril učinke Uko imenovan« »težke vode«, ki sestoji kakor običajna voda iz kisika in vodika, tod« iz težjega vodika, na rastlin«. Dogaa! je. da vpliva ta voda sa rmtli-n«, ki vsebujejo zelenilo, pospcievalao. rastlinam, bi aiaaro zelenila, pa rast zadrta je To se do-Ko bi le to za gotovo vedela, ko bi le to vedela!« je ponavljala in dvigala svoj posineli in obenem razpaljeni obrazek proti nebu »Ko bi kaka žival ali kako drevo spregovorilo in reklo: do Hreptjova je ie milja ali dve — bi morda še prišla .. .t Toda drevesa so molčala, d A, zdelo se Je celo, da eo ji neprijazna in ji zapirajo pot s koreninami. Baša se je neprestano spotikala ob vozle in grče teh korenin, ki so bile s snegom zaprašene. Cez nekaj časa ji ie postalo neznosno težko, vrgla je torej topli plašč od sebe in ostala v sami suknjiči. Ko se je tako olajšala, je šla in šla še ur-neje, zdaj spotikajoč se. zdaj padajoč na globljem snegu. Mali čevlji iz tenkega safiana, podloženi s kozuhovino, brez posebnih podplatov, so bili sicer "•vrstni, ko se je vozila v saneh ali jahala na konj", niso ji pa zdaj zadostno varovali nog pred udarci ob kamenje in grče. Ker si Jih je bila P°leg tega mnogokrat zmočila pri prehodih čez vodo in jih je delala neprestano vlažne toplota sedaj vročično razpaljenih nog, so Be ji lahki kaj Hitro gozdu raztrgali. »Boso me objame ali Hreptjov aH smrt,« jo Pomislila Baša. Iu žalosten smehljaj JI jo razsvetlil obrazek; tolažilo jo je namreč vendarle, da hodi tako vztrajno in da Če umrje na poti, ne bo mogel Mihael nikoli zavreči spomina nanjo. In ker se je sedaj že neprestano razgovarjala z možem, je takoj rekla: >0j, Mihalek, druga bi še toliko ne storila, na primer Eviea.. .< Na Evico je morala marsikrat misliti na tem begu, marsikrat je tudi molila zanjo, ker ji je bilo jasno, da če ni Azija ljubil tega dekleta, bo zadela njo in vse druge ujetnike, ki so ostali v Raškovu, strašna usoda. »NJim je hujše kakor meni,< je ponavljala vsak trenutek in mlset na to ji je dajala novih moči. Ali zdaj, ko je minila ena ura, ko je minila druga in tretja, so pojemale te moči z vsakim korakom. Polagoma Je sonce ntonilo za Dnjestrom, oblilo nebo z rdečo zarjo in ugasnilo. Sneg je zadobil vijoličast odsev. Potem je tisto zlato in škrlatno žareče morje na nebu začelo temneti in se vedno bolj zoževati; razlito preko polovice neba se je Bpremeniio v jezero, jezero v potok, slednjič je zarja zablestela kakor svetla nit, raztegnjena na zahodu — in se umaknila temi. NaBtala je noč. Minila je še ena ura. Gozd Je postal črn in skrivnosten in ker ga ni majala nobena sapica, je molčal, kakor bi se zbiral in razmišljal, kaj naj napravi s tole bedno stvarco, ki se je v njem izgubila. Vendar ni bilo nič dobrega v tej njegovi otrplosti in tiišni, bila je neobčutnost in odrevenelost. BaSa Je šla neprestano in vedno hitreje lovila zrak s spečenimi usti, tudi padala je vedno bolj pogosto zaradi teme in pomanjkanja moči. Glavico je imela obrnjeno navzgor, toda ni več gledala na včlikl voz, da bi ji bil kažipot, ker je izgubila vsak občutek za smer. Sla je, da bi šla. Sla je zato, ker so jo začeli obletavati pred-smrtni prividi, zelo jasni in sladki. Tu se na primer začenjajo hitro stekati štiri strani gozda, združujejo se v štiri stene in tvorijo hreptjovsko sprejemni«). Baša je v njej in vidi vse natanko, v kaminu gori velik ogenj, nn klopeh pa sedijo kakor navadno častniki. Gospod Zagloba draži gospoda Snitka; gospod Motovidlo veoren duhovnik, dober govornik in moder vzgoji/4 telj. Velike zasluge ai je pridobil tudi za gospodarski procvit samostana ia prenovitev »amostantk« octfcve. V občevanja odlikuje g. dekana neprisiljena pri« jasnost in umerjena dostdjaostvenost. V besedi jO mehak, obziren in vljuden Ustnice obkroža prikup-Ijiv nasmešek, ki hkrati odseva tudi s kostanjev« sivih oči. V pogovoru ne pride v ca drago. Svoj« že itak bogato znanje je izpopolnjeval tudi na pO" tovsnjn po Italiji, Franciji in Nemčiji. Leta 1938 j« nekaj tednov pastiroval med našimi rojaki v Severni Franciji, kjer je nadomeščal izseljeniškega duhovnika g. Grimsa. Lanske velite počitnice pa se je mudil med našimi brati v New ioifctt, Clevelaadtt in Chicagi. 2e iz dijaških let je g. Demšar tudi marljiv aotrudnik naših mladinskih in nabožnih listov. Sedaj je imenovan na važno in odgovornosti potno mesto ribniškega dekana, kamor bo odšel v četrtek, dne 25. aprila. Ribniški larani se ga že naprej vesele ki mu pripravljajo slovosea sprejem. Veselju svojih rojakov se pridružuje tudi pisec teh vrstic e vročo željo, da bi novi g. dekan dolgo in uspešno med njimi deloval. Dr. Fr. Trdna. Gora sv. Florjaua pri Vačah. Kakor vsako leto tudi letos praznujemo Flojjanovo nedeljo dne 26. aprila, to je v nedeljo pred praznikom sv. Florjana. Ob 10 bo sv. mala s cerkvenim govorom. Vabljeni bližnji in,daljni častilci svetega Florjana, da skupno prosimo zaščitnika požarov, aa nas varuje časnega in večnega ognja. Stara Oselica. Neverjetno tragični slučaj nuti. Pretekli torek, 16. aprila popoldne je žena čevljarja Marija Mrak v spremstvu 91etne hčerke Štefke nesla ua Trebijo prodat surovo maslo. Pot vodi pod hribom. Kar zasliši iz hriba doli velik hrušč, spozna, da se kotali doli na pot skala in hitro etečeta obe naprej. Pa — neverjetno — žena teče naravnost v smrt,-kajti 20 kg težka skala odskoči ravno v glavo oziroma v tilnik uboge Micke, ji zada strahovito rano in raernesari popolnoma zadnji del glave. Uboga ponesrečenka se zgrudi takoj mrtva na stezo. sedi tiho in gleda v plamen, iu kadar v plamenu kaj zapiska, pravi s svojim sateglim glasom: .Duša v vicah, kaj potrebuješ?' Gospod Mušalski in gospod Hromika kockata z Mihaelom. Baša prihaja k njim in pravi: .Mihalek, sedem na klop in se malo pritisnem k tebi, ker mi je slabo.' Mihael jo takoj objame: ,Kaj ti je, mucka? ali si morda...' in se nagne k njenemu usešu in nekaj šepeta, ona pa odgovarja: ,0j, kako mi je slabo I* Kako svetla in mirna je vendar sprejemnlca, kako drag ji je ta Mihaeli — samo Baši je tako Blabo, da jo je kar strah... Baši je tako slabo, da jo vročica naglo zapušča. Premagala jo Je namreč že predsmrtna oslabelost. Prividi izginjajo. Vrača se zavednost in z njo Rpomin. »Bežim pred Azijo,« si govori Baša, »v gozdu sem, v noči, ne morem priti do Hreptjova, umiram.« Po vročici Jo objemlje sedaj naglo mraz in jI prešinja telo prav do kosti. Noge se ji Sibijo in slednjič poklekne v snegu pred drevesom. Najmanjši oblak ji sedaj ne zatemnjuje misli. Kako rada bi živela, a ve natanko, da umira. Ho-teč priporočiti dušo Bogu, začenja govoriti s pre-trganim glasom: >V imenu Očeta in Sina...« Nadaljnjo molitev ji mahoma pretrgajo neki čudni glasovi, ostri, presunljivi, škripajoči; razlegajo se zoprno in glasno v nočni tišini. Baša odpira usta. Vprašanje ,kaj je to?' jI zamira na ustnicah. Za trenutek položi trepetajoče prste na obraz, kakor bi ne hotela verjeti, in iz ust se ji naglo iztrga krik: »0 Jezus, o Jezus, to ao žrjavi vodnjakov, to je Hreptjov! 0 Jezus!« Nato pa to Se pred trenutkom umirajoče bitje poskoči in sopeč, trepetajoč, s solzami v očeh, x valujočimi prsi hiti skozi gozd, pada in se zopet dviga ter ponavlja: Hak. Sidka. b m takk pmr iramkar pr« b® pn-Inb |fii—' onjc namcc ■ p kliče- SHtt. ali M ban »at »atai" £.0 rti. on ar nc |ac, odbit t askatk oonun a trtfct Acu£*n. ic pove tat m it a^bis. Slnan utiad o ^iraek me tkto#j> en?-jtaM* —■ JSSttCS MS 4 ffll£$38ČKsa. T četrtek «au> iaiaatot. ubtii. o"» laeiiei narieib. pnfrehcev pokopal ImilaiMU oi«!L hmartw b arunaic e- vxaks pasmi obokati UdelatiaKi «• obžoega zbore poi-"•HfikMi » ik «mu m ko; ca a« zve- sto ob «*raa: ssšeats »trtfeeltc ir. toruj.cc Sta«» OmSbo. Nomok. aa bo »eim t •naša. k® ic pr. um t ara praznik ic ae je .m ptaisconrai ( alofesc«. aprarikm ai. it uprarčle zmir&. ob i, ker ta dam vsaki ieios v krsjgT leael * prafonmi proeeaijasni, k ce «»ar»io te opr»Tjti. Tc T ved»o£t risat- saaeaom. oa o* i»-e»e murna eanon; hodili iejc sa iti ar-a Pridite soja! «!Utra,. pa or. tam iaoko če jjhsIdjmk k »r. eakrasaretv — tapet wmd Stara Gfeatica. Metlika. ls»k dac skoraj bere* prmtžbe t liKtifc o šktKii. katero je »spravil zajec s« vihI-lK-m drevju. p„ m Je j-tiai. a člorek. kateri J3" Pam« m razum, uupreri večjo škoolo. Lacskc Ifio ,e tBkajšaji t Moj odi^.r ne<.adii ** o«*«® »«M dmesca. ketera so bila tafcni porsraoa pokmijem,, kar jih je pa ^tokv. m bila te duj pokradena. Ali ue rs služi i»k riotmec cajpTroirjo tajen- Skoraj |>i bij na-požar r Stamsi vasi pri posenniko Molk«. /T?". ko }<• družica pravkar spraiijals k uotitku. je pekdo fK^taka;! ozevj r hiioo streho. ki je bila krila s damo Domači »arilci v} T kratke« tam pogasili Ako bi ne bi! teko hitro opetev iB (x»raw-n. tri se bi! rastni »a poiorieo rasi ker mj pošilja ie »tiipaj IB Tttma s iIaaKI krita. - Zada ji ča* Sr ?.a in.r«-uet knjijr Dražbe *v. (hm- ^ »»Krfaike. Aa oS.conjo m«^«,;«. ▼ ?«pr.eto teradu' Irro orfel trn koru Is oreiam; M boni je t nekaterih CT-rkrali kaj fs-ipntveti prostor z* ljudi, kater:« ai u uutHifcJužte Tac. sta »e shajal* o«kw aa dt-ieti MeiczarK katerima bomo rekli Mahač is Sau-ček. feii-ri- sa w v '-escir' dniimf* itneiaoral*. Ve« rs* med rertresitr -TKnaviltmi »tt ka- kor na wjmu Domači organi*! ie uetbal kake> t>: jima «h> zaeodeL Cnazil ie. da sta nioiaU* pntr ciasdt. k» spet na »vojeai kr*.m OreaiuM ju je reei t» piko ia pričel igrati. Kaj vrni prav tifee. riBi« j» KUH-rmi glasneje ia naiMnted »f odj>ri ie piičali is jviiisnii ne pedala. Tudi pogovor ra »rtrlami je tiaraačal. weer bi te umiti.a ae biU razumela Barantala st» xa kravo, kater« je Smrček bvaiii na vse prrtece, ker m« je Ho zi dobiček >Teie bo pa c pt. Junju-f je dej»i prsv daaaa. Slsšaio se je skoraj po vsei rerkri. takai oreie »o tedaj nenadno utiimile. ljudje ao se spo-rieitonili ter se tcramj zdržali sa>etia (Vraino-i-«i» lutrarisči «ia w ra»edix ke ie biki ie p rt* pozao. Se «*cr-ti se ni«« ujtale okrog kaj šeie, da b; biia spregovorila kako besedi«. 1b na koru se nista odslej več prikazala vaio 'A kunca avctonam »0)0« TeB10 ™ - t^« zats moramo prar^taamo parnni, b.^TT0'«. m« «a#wtfi cA jmUu pr*« « toi tem bo pri£a»»6« delo S^Z , »»• jtie «« atrauu «wdi immkmm, SiT^tf0 ^ proflad. ki Mnik »rap nfcaii«™ „ k« baica ' *menu.te7^ T^iZŽTk,,^ ■jej. is oba sta i. «11 i »^a«« dolg c« po vrne. ruk *** P^piralt kdaj Z »^fg^^™ kdaj., je ^ u j-- ^ "J ^ ^ svetoval, narod«? T?* J^ *e„le vrnila —Ii "tez vzrfifeail ia dutarU-»Zdrava ia fimprvjf Er,«»«s Fraa: Sk^csij« 1» SSovesci. ladaia e zalomi Slotecsk« Striia v Lisfeljaui Str rama 20 — Pri vtej razga>»03»ti civt fnttc- stjka ras alej ko arej močna pogreiaH pnporočei- ia, ki bi oodJ v kratki zgoiiaoi obliki VH»trat»ii pre&td Eaieg» oarod.i njit zemlje ® nzišh 'eieei — Med svetovno vojno )t akuial podati tafee«» dr. Kr«c r »vo- za« semSto brošuri, ps voni >e p. capusl Erjavec, i»4» tedaj ie oi bilo ,a rirepolijt, dovolj eaae^pve^ »utistiteefta grajava M ladi jauinaalar; drugi pogledi «.o bili i« SCTM. ^r®^ » »to «i«no ve« brijaJi. fe Tefl. te je neobfeofco potreben. Prrii lEC«. vec^ carod* Kafeo « nMJ> ,e uS ^ pniai-vB — T koi&« fe »aa akJjTl i!!^ rofte vsrt* ter kafe^ sferami » ^_i.. »Miada Breda. » mJ?ThmiŠZSZZLT^ to » bomo, , pJSST^S^S ^r sfe « popoldne. rr*fct, l * a Craafe. Fjaton*! «d»ek h© prireda t,« A apnJa Pnjatelf mladine vabljePi! _ tabor v Ofcmpgm. v* ^ l*rje m rjA prijatelje oporarjjinvo na čebelar-ski tabor, ki bo doe 3S. aprila v GroMpiifm Na tabor« bodo prebrali naii prsauuti p«. daiateSji ia oei>eiar=i;i »troktn^jak/. Sdate« P^s--anja b<4o »draJern s Rimom. 3a bo ki-zal vsrejo bolead itd. Za«** bo ob 10 pri ^betojako Koiaka. Pr«»a tabwr«i bo Oh 9 siaih* bo£>a. Obdan! Obsk-af«. p^i tabclTie pitffcafcie. cb s« veaate vaioost le ia konstoe panoge fciovesssfcega kiwt.ptn-,' ra^a^. T^om ^ri ia ^var ^JZt a« zalosteo pikati->W:!sae!., Mihael! t ^Si "TS ^ ^ « ^ io vzel kakor pereče Z"*-* »uaSjiro: ^ a« roke ia kriknil pre- Kristuse stratir.in: ete« ^ " m tuliti a >arft4 * -H-I... J.j »en,;..c XU ipNi M T^' :- ^ M^k raz- ^u ^ /r^j^ omedieviri pri « je pripetilo, toda takoi , k,ko "> k» "»rtr m fJ ««« w zopet omedlela, in fo^aia več »iti Zt ™ " «ro pozneje d« se taie.-J " nobeneea dvomt Ko ^ rojaki zvedeli i, ^ twkw"'i- ^ eastBik, so w Zbrafi f .ra' *H>ei. Priča koral i ^^»"»rnr, 1D tiho ie- ^ Mi spravili ^ '•»mor m svarili ><»mor "Mli »»drž-rati. Sez0«p.t i i ^^ da p. je bežala ve. trden brei jeJi li/541?^ 80 !iud»e 40 sHM. jih X- Hrrabik »e^Bo»>i. Med zbranim »ojait*»m ie nastalo slednji? čudno ib riraino vrenje, ki ga je dtUi! strah, di w bi z s lasnim izbruhom škodovali zdravju bcl-a±ce. Kaposied je po Aii fivi. ali £iri?e »2>vi.? je odgovoril starček, »oda sjm Boc ve- ^ bo čez eno uro .. K Tu se mu je glas v grlu zapri, dolnja ustnica se mu te začela tresti, naglo m> ie zgrabil i rosama za glavo in sedel teiko na klop. Pridušeno Hitenje mu je nato začelo pretresati Prsi. Go je gospod Mušalski to vidri, je objel go-»poda Aenašinea. dasi mu aieer ni bil dosti pri »mi. in je tibo zatulil in gospod Senaiiner mu je pomagal. Gospod Motovidlo je izbuljil ofi. kakor da bi bolel kaj poireti. pa bi ne mogel, gospod Sni t ko je začel s trepetajočimi rokami odpenjati suknjo. u^pod Hromika pa je dvignil roke kvišku in Uko hodil po sobi. Vojaki so skozi okna zagiedeli le znake oba-P» m meneč, da ie gospa umrla, so začeli hrumet) w žalovat.. Ko je gospod Zagloba slišal ta nrop. ca je nenadoma zgrabila besnost in plan" je kot strela na majdan. »Tiha lopovi, da bi vas vrag vzel!« j* klical s pridušenim glasom. Kadalfevanfe prihodnji« Strokovna zveza viničarjev ZZD Ljutomer prireje pod pokroviteljstvo™ bana dravske banovine VinicarftiMM$«lavskl narodni tabor ob priliki 2® letnice obstoja viničarske organizacije in ob 10 letnici Viničarske kreditne sadroge, ki bo v nedeljo, dne 9. Junija 1940 (ob vsakem vreme««), v Ljutomeru, t naslednjim sporedom t Na predvečer ob 8 t dvorani Vinlčerskega doma 20 redni občni *bor viničarske ivese. Dragi dans od 7-HB zbiranje udeležencev pred Viničarskim domom. Ob E sprejem gostov aa postajališča. Zatem povorka skozi mesto v {apno cerkev, kjer bo ojs tri četrt n« S sveta maša s cerkvenim govorom, katero daruje duhovni vodja ZZD Andrej Krišmaa. Pri sveti maši ljudsko petja s spremljanjem viaičarafce godbe »Starček«. F« sveti maši obhod po mesto pred Katoliškim doasom, kjer bo ob 10 maniSe*tacii*k* zborovanje ' Govorijo predstavniki narode ia tovariši is našega strokovnega pokret«. Vabimo vse viničarfs, poljedelske delavce, industrijsko delavstvo, radarje, stavbince itd., ter vse naše somišljenike. Vabimo vso katoliško bi narodno savedao dijaštvo, akademsko mladino, katottik* mladinske, kaltur-ne in gospodarske orgaaisacije k čim večji udeležbi. Blagovolite nam čimprej sporočili, kdo in koliko edeleSencfv bo is vašega kraja. Ustvarjamo obrambni sid proti komuni-smo, gradimo narodno »vednost V naših obmejnih krajih, ter s* borimo sa zboljšanje položaja našega delavstva. Kdor fe s nami — naj se udeležil Iskreno vabi — načelstvo. aB»BBMttaBBB«lMtSMMda< daosjeS za velike namene božje; ea razširjenje božjega kra-< Ijestva; za rešitev duš, pomoč dušam v vican itd. Za -vse duš« Apostoktv« 'bolnikov se spravi vsak teden ena sv. mate Veak, ki pristopi, dobi spre« jemnico in poštnino se plača 4 din. Glasilo Apo« «tolstva bolnikov je listič Ssosrijaa. —• Prijatelj bol« nikov. Prinaša poučna in tolažila« pisma. Udje sol deležni mnogih popolnih io nepopolnih odpustkov« Kdor hoče pristopiti, naj javi na naslov: Apostolstvo! bolnikov, p. Videm-Dobrčpolj«. Na binkoitao nedeljo, 12. maja bo priredil al Apostolstvo bolnikov tvoje prvo romanje h Goep« zdravja v Ponikve. Spored bo tali: ZjeiaM t« lan, po sv. maši zborovanje v parku pri kapelici lurške Matere božje. Nagovor bo imel g. »vfetnfls Kalao; o delovanju Apoetolstva bolnikov bo poročal g, Aston Mrkim, nato bo govoril g. aisijesne p. S. Dobovšek o bolnikih io tnisijooetvu,, Konča« bo govoril i. Ft. Bore, kako naj skrbimo za bolnik«) Pa tudi vsakdo bo lahlso povedal svoje želje in t«* žave. Popoldne ob 3 bo imel g. p. Doboviek v sxr* kvi govor, nato pele litanije Matere božje in sklep. To romani« se vrši ob> vssfcsm vremenu. V slučaju slabega vremena se bo kv«o oeikvsoa sls v« most vršila v čakalnici zdravstvenega deraa. Is tfubljan* gr« vlak 5.15. Zadnji trije vafonl gredo proti Kočevju. V D6br«poIjah je treba p«j, kjer bodo ftArtl vozovi na tiete, ki se -pssje! prijavijo. Avto vozi iz Ljubljane Raiioo «S> 5.45, Naročili bomo poseben avto, ki pojde « Lj«m||ae od pol 7. Iz Dobripolj vozi vlak ob 7 evečer. Za hrano *« bo jsusJubelo, da se bo dobila sa prav stisko ceno. LJUDSKA P< V LJUBLJANI cadruga s neomejenim Jamstvom UubUana. NffcloSKeva c@sla 6 v lastni palači Gojilnica pbrestuje hranilne vlog« najugodneie Not« in stare vloge, ki so v celoti vsak čas izplačil i ve i odpovedi po s /* obrestuje po 4/«{ proti ...... ... J . _ Spjte pi>i Mali, ii oglašajo v Jonioiial»u! i£«. M - ueJKti Jji. B» Jfe •*a3K t *l»*u» »BMir-ajai "72. . jtadM. * # mu ~<* * Z*. ■ "irni - ae*vamibr-n* vaumm- jmi»i. jraež mmaaKa -subšb C&»aBNh jjjMM i- L -Mili«. rae il» |f irfMtt... ftnaafi&m f| 3E .insssii. aPnMHMM^ I .Mag* 1. J lll>HX mi. * frri It- wvwt t i I a ■»«Sat tata. ju. I aa«* »to, -»j* # O". J.WS!» * «;=»: * meatsm "•m. amtzsr aagnre. : 'M '"jr&t Pil fe » SBm Cffisr-,-M» masam: igm~ •• •"niw* m Stoti ■^mies... 3Ksmnm a, 3*mrrtcatt IS B -»m. n l't IMW .SBHC • nO."' at oje. JMiltr«!.« w i * * « M ■SifiSES Ifilil S VJte Ssasnsair "is...*; aor s* ara- $ «e* T-mse — S'. SK3Mg» »a. '-ar« .. j, .s jej, ^ ..........................- . vj te- «<«aaL 'u jass- m -oK-»«t£»B a. s; S^ SK ^' 111 I ^Prt ' aran .."sva.. Jan« -Tirig C a« sescSK« ,»- »« » aa. . ifc ^•e. ..iaB«K ai® - ^mmiMR ime. — - p jpii 'BtHliliH 1 !W "ru l^jgjflHf __® * *tiS|k-ta asišsB * ' ■"««■1. «MK. iittSfc aassso. « a „ ^^ IT w ^ a. . « Shkk aEsEjUK . 4 * j, liiiMujiiii —a---—— '-m sa mr P-ma? « Tatrr 11 "" ^MKSBte jrvavmtat!. '1 » lak iheai^ ter es. Mji mm m - * Srjona. Jfc. tc — "-jse«'«6 ® »t pm^BAcsfcik, rmstum. rrt*. ijr a U,- JB mi.iu ^ w j, nagml _