Poštnina plačana t golorrnf.
Leto XI., št. 162
Ljubljana, sreda 16. julija 1930
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
UredniStvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126t Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582). Cd je: Kocenova oL 3- Telefon it. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Egipt na pragu revolucije
Ljute poulične borbe med egiptskimi nacijonalisti in policijo v Aleksandriji — 14 oseb ubitih, nad 250 pa
ranjenih
London, 15. julija, s. V Aleksandriji je danes prišlo do težkih nemirov in krvavih pouličnih bojev. Več tisoč oseb se je udeležilo velike nacijonalistične simpatijske demonstracije v počast voditeljem nacijonalistične stranke in bivšega ministrskega predsednika, Nahas paše.
Množica je pričela groziti policiji, ki je končno streljala na demonstrante. Nastala je nepopisna panika. Več mrtvih in ranjenih je ostalo na mestu. Točno število mrtvih se zaradi splošne zmešnjave še ni moglo ugotoviti. Ker je množica stalno naraščala in se je egiptska policija izkazala kot preslaba, so prišle angleške čete na pomoč policiji ter zasedle razna prometna križišča.
Kairo, 15. julija, g. Po napetosti, ki je že nekaj dni vladala v Egiptu je prišlo danes v Aleksandriji do izbruha ob priliki krvavih spopadov med pristaši Na-has-paše in policijo.
Policija je bila prisiljena rabiti orožje ter je oddala več salv v razburjeno množico. Mnogo demonstrantov je bilo ubitih, še več pa težko ali lahko ranjenih. Demonstracije so se pričele na Glavnem trgu, kjer je več govornikov
spravilo zborovalce v tako razburjenje, da so pričeli metati proti policiji kamenje in druge predmete. Policija se je končno postavila na streho sosednjega sodnega poslopja ter oddala več salv v množico, ki je bila zaradi ostrega postopanja policije zelo razburjena.
Splošno pričakujejo novih nemirov. Veliki oddelki čet so bili mobilizirani. Evropejci so pobegnili v poslopje borze, ker obstoji nevarnost, da bodo pričeli nižji sloji s plenjenjem. Množice so na mnogih krajih mesta razdrle ceste ter uporabljale kamenje za orožje. Na nekaterih krajih so bile postavljene barikade. Tovorne avtomobile, na katerih so se pripeljala policijska ojačenja, je množica napadla in sežgala.
Aleksandrija nudi sliko bojnega polja. Epipčanske čete so zasedle vse važnejše točke mesta. Iz Kaira odhajajo še vedno nova vojaška ojačenja v Ale-ksandrijo.
Pri današnjih nemirih je bilo 14 oseb ubitih, med njimi 8 Evropejcev. Število ranjencev prekaša 250. Močne vojaške patrulje korakajo skozi mesto. Na najbolj eksponiranih krajih so postavljene strojnice.
Hindenburg ščiti bojne organizacije
Predsednik Hindenburg odpovedal poset v pruskih delih izpraznjenega Porenja, ker pruska vlada še ni ukinila prepovedi udejstvovanja
»Stahlhelma«
Berlin, 15. julija, s. si. Pismo, v katerem je predsednik Hindenburg odpovedal pruski vladi svoj poset v Porenju, je prišlo docela nepričakovano ter je učinkovalo kakor bomba. Skoraj vsi berlinski listi objavljajo to pismo na prvi strani.
Pismo komentirajo politični krogi najrazličnejše. Splošno pa ga smatrajo kot demonstracijo predsednika Hinden-burga proti politiki pruske vlade, ki stopa precej ostro na prste nacionalističnim boiniin organizacijam ter odkrito podpira socialistične protiorgani-zacije. Vsekakor bo imelo to pismo še velike posledice, ker bo morala pruska deželna vlada, ki jo sestavljajo socialisti, demokrati in centrum, izvajati konsekvence.
Nacionalistični listi, posebno oni iz Hugenbergovega tabora, oduševljeno pozdravljajo ta korak predsednika Hin-denburga ter ga tolmačijo s tem, da je z njim definitivno prelomil s socialisti in cla bo pričel z izvajanjem politike močne roke, opirajoče se na nacionaliste, kot jo je že pričel pri sestavi dr. Brtiningove vlade, ki je izposloval imenovanje Treviranusa in Schilleja, ki sta
znana kot zagrizena nacionalista, za ministra. Socialistični in demokratski tisk se zaenkrat še vzdržuje komentarjev.
*
Berlin, 15. julija, s. Kakor znano, je nameraval državni predsednik Hindenburg prihodnji teden posetiti izpraznjeno porenjsko cono. Danes pa je poslal pruskemu ministrskemu predsedniku dr. Oto Braunu senzacijonal-no pismo, v katerem odpoveduje svoj poset v prusko-porenjskih mestih Wies-baden, Aachen, Trier in Koblenz, ker pruska vlada ni ukinila prepovedi delovanja nacionalističnega bojnega udruženja Stahlhelm, kar smatra Hindenburg kot neenako postopanje z udru-ženji, ki obstojajo v Porenju. Hindenburg bo posetil le bavarski in liessen-ski del Porenja.
Berlin, 15. julija, g. Pruski n.inistr-ski predsednik dr. Oto Braun je na pismo državnega predsednika llindenbur-ga glede ukinitve prepovedi udruženja Stahlhelma v Porenju in na Westfal skem dal negativen odgovor. Nato so bile odpovedane-vse svečanosti o priliki osvobojenja Poreuja.
Odgovori skandinavskih držav na Briandovo spomenico o osnovanju evropske unije
Norveška, Švedska in Danska pozdravljajo Briandovo pobudo za osnovanje evropske unije ter žele, da bi dozorela nova institucija v kar najtesnejši zvezi z Društvom narodov
Pariz, 15. julija AA. Odgovarjajoč na memorandum francoskega zunanjega ministra Brianda sprejema danska vlada misel sodelovanja med evropskimi narodi v okvirju Društva narodov in misli, da bi bilo treba v sedanjih okolnostih ustanoviti stalen politični odbor, ki bi odgovarjal Svetu Društva narodov. Dalie je danska vlada mišljenja, da je treba predvsem načeti gospodarske probleme.
Pariz, 15. julija AA. Odgovor švedske vlade toplo pozdravlja Briandovo spomenico in izjavlja, da bo Švedska z vso simpatijo sodelovala pri francoski pobudi in pri nadaljnih odločitvah v Ženevi.
Navzlic temu izraža odgovor švedske vlade željo, naj bi bodoča organizacija Evrope bila popolna. Konferenca zastopnikov vseh evropskih držav naj bi se vršila pod
pokroviteljstvom Društva narodov. Prvi sestanki naj bi ne veljali razpravi o gospodarskih vprašanjih. Bodoča evropska unija bo morala vsekakor obsegati večino evropskih držav in vse evropske sile, ki so zastopane v Društvu narodov.
Pariz, 15. julija AA. Odgovori danske in norveške vlade na Briandovo spomenico so bili izročeni francoskemu ministrstvu za zunanje zadeve v Parizu. Obe severni vladi soglašata z bistvenimi predlogi Briando-ve spomenice.
Jugoslovenski odgovor
Beograd, 15. julija, č. Odgovor naše vlade na Briandovo spomenico o evropski uniji je že odposlan v Pariz. Odgovor ]e pozitiven in vsebuje tudi nekoliko predlogov. Besedilo pa ne bo objavljeno pred soboto.
SOKOL TONE MALEJ UMRL
Tragična smrt najmlajšega člana naše tekmovalne vrste v Luxem-bourgu — Podlegel je poškodbam pri padcu s krogov — Njegove
truplo bo prepeljano v Ljubljano
Luxembourg, 15. julija. AA. Davi ob 7. je umrl na poškodbah, ki jih je dobil pri tekmovanju, Sokol Tone Malej. Njegova smrt je zbudila pri njegovih tovariših veliko žalost, ki jo delijo ves Luxem-bourg, ves luxembourški tisk in vsa luxembourška javnost.
Manifest rumunskih liberalcev
Stranka je vzpostavila stike s krono in je pripravljena podpirati napore kralja Karola za povzdigo Rumunije — Nadaljevala pa bo protivladno borbo in odklanja vstop v koncentracijsko vlado
Bukarešta, 15. julija d. Vodstvo ''iberalne stranke je izdalo manifest, v katerem iav* Ija, da je zopet vzpostavila stranka stike s krono, ki more sedaj računati na podporo vseh rumunskih strank pri svoiih naporih za povzdigo Velike Rumunije. Po avdijen* ci voditelja Vintila Bratiana stavlja libe= ralna stranka vse svoje sile na razpolago državi, tako pri delu za notranjo konso* lidacijo kakor za afirmacijo Rumunije v zunanjem svetu. Tako stopa liberalna stran* ka zopet v politično življenje, pri čemer bo zasledovala predvsem dva cilja. Prvič in« formirati kralja in narod o resničnem sta* nju raznih perečih vprašani in drugič na* daljevati neizprosno borbo proti sedanji vladi.
V memorandumu, ki ga je izročil Vintila Bratianu kralju Karolu, izreka le temu lis
beraina stranka popolno lojalnost, obenem pa tudi razgalja vso škodljivost obstoje* čega vladnega režima, ki popolnoma zane* marja reševanje pereče gospodarske krize. Iz krogov vlade se sicer širijo vesti, da bi bila za nujno reševanje gospodarske krize najprimernejša koncentracijska vlada, v ka* teri bi imela narodno seljaška stranka od* ločilno besedo. Pri tem pa pozabljajo ti krogi na to, da so danes odnošaji med po« sameznimi rumunskimi strankami tako na* peti, da ni misliti na sestavo koncentracij* ske vlade. Liberalna stranka že v naprej odklanja vsako sodelovanje v konceitra« cijski vladi, ker je trdno uverjena, da ni mogoče z voditelji narodne seliaške stran* ke uspešno započeti delo za omiljenje go* spodarske krize, ki so jo zagrešili baš ti ljudje s svojo kratkovidno politiko.
Ali je sploh mogoče, da je naš mili brat Tone Malej plačal našo zmago v Luxembourgu s svoj m mladim in topim življenjem?
Trdo, neusmiljeno poročilo govori tako. Resnica je tao žalostna, tako težka, da se je za nan brani in jo od sebe odbija naša tako globoko ranjena bratska ljubezen. Sprejeti jo moramo vase, da se z njo obogati galerija s'ik — razprostrta v naših dušah — onih lic, ki so nam bila v življenju med najdražjimi in ki nam ostanejo po smrti dragocene svetinje naše dušev-nosti.
Sokolska zmaga, priborjena ood svetim praporom Jugoslavije, je dobo jevana s smrtjo dragega brata Maleja, ki ie z vedrim licem in čistim srcem nastopil pot do venca časti in slave za domovino, ki pa se je na jasno njegovo čelo sklonila smrt z uničujočim svojim poljubom.
Koliko tragike v tem edinstvenem primeru, ko so na mednarodnih tekmah jugoslovenski Sokoli merili zdrave in polnovredne svoje moči z narod" kulturnega sveta! Koliko vzvišenega ponosa obenem, ko moremo in moramo s solzami v očeh gledati, a z mirno iz-proženo desnico kazati na bledo lice svojega brata, rekoč; Glejte, dopolnil je svoje življenje v službi sokolskih idealov, ki so mu bili bistvo plemenite duše in. ki so se z njo vred prelili v večnost! >s
Bratje, ne plakajmo, ne obupujmo Ostanimo zvesti spominu brata Maleja s svojim sokolskim delom, ki se naj stopnjuje iz dneva v dan, da bo v tem delu in v plodovih tega dela živel nje gov žarni obraz, ka,V>r se v valovih morja zrcali vedrina neba.
Naj njegov vzneseni, čisti značaj stoji pred nami kot živa priča sokolske navdušenosti in sokolske požrtvoval nosti — značaj in deloljubna volja, ki ju je mogla zlomiti samo smrt.
Brat Tone Malej, umrl si in ostal si živ v dušah vseh tisočev bratov in sestra, ki danes na častni straži stoje okoli tvojega ranega mrtvaškega odra Obseva Te luč neugasnih sokolskih idealov. Iz naših src prihaja njih žar.
E. Gangl.
Sporočilo načelnika dr. M urnika
Ljnbljana, 15. julija. Kratko, a pretre-sujoče poročilo o smr*' br. Toneta Maleja se je v poznem popoldnevu bliskovito razširilo po v.jej Ljubljani. Vest je prišla tako nepričakovano, da ji nihče ni mogel verjeti, dobila pa je žal polno potrditev, ko je ureduištvo »So-kolskega glasnika« ob 19. prejelo iz Luxembourga naslednjo brzojavko:
»Malej umrl zaradi preloma hrbtenice. Obvestite mater. Prevoz zagotovljen — Murnik«
Takoj po prejemi te depeše je I. podstarešina SKJ br. Engelbert Gzngl sporočil tragično njvico Savezu v Beogradu in obenem je bilo brzojavno naročeno Sokolskeiru društvu v Bohinju, naj Malejevi materi, bivajoči v Srednji vasi, sporoči vest o smrti ljubljenega sina.
Dan in ura povritka tekmovalne vrste s krsto preminulega tovariša še nista znana. Morali bi prispeti v četrtek, a se bo prihod najbrž nekoliko zakasnil.
Iz življenja Toneta Maleja
Težko in bridko je pisati o mladem živ* ljenju, ki se je komaj razmahnilo k poletu, pa ga je že k tlom stri in uničil udarec ne* srečne usode. Triindvajset zornih mladeni* ških let lega s Tonetom Maleiem v grob; zlato sokolsko srce, ki je šele začelo prav utripati, je utihnilo za vedno.
Iz krepkega, žilavega rodu Bohinjcev je bil pokojni Tone. Rodil se je 16. januarja 1907 v Savici pri Srednji vasi. Po vojni (1922) je prišel v Ljubljano, da se izuči obrti. Kot 14*leten mladenič se ie cakoj učlanil pri Sokolu I. na Taboru in začel pridno vežbati v oddelku moškega nara* ščaja. Sokol I. je bil takrat v najlepšem raz* voju in njegova nada je bil izredno krepki naraščaj, ki se je takrat še vežbal v telo* vadnei v šoli na Ledini, odnosno na novem letnem telovadišču na Taboru.
Od mladih nog je Toneta odlikoval ple* menit značaj, ljubezniva odkritosrčnost, ti* ha natura. Nikoli in nikamor se ni silit v ospredje, samo vežbal je vztraino in sokol* ske discipline niti enkrat ni kršil s tem, da bi neupravičeno izostal od vaje. 2e kot naraščajnik je bil telesno krasno razvit, mišice so se mu jeklenile, a stasa |e ostal vitkega. Uspehi njegovega vztrajnega vež*
banja so bili kmalu vidni na zletnih na* stopih tudi pri tekmovanjih. Ves napredek je kazal bodočega mednarodnega tekmovat* ca. Pod vodstvom Jožeta Gorianca je ie kot naraščajnik postal pravi mojster na drogu in na brad. j i, k čemur ga je poleg fizične moči posebno usposabljala elegant* na. lahka postava.
Kmalu potem, ko je z 19. letom presto« pil v članstvo in se pri tekmovanju za pr* venstvo Jugoslavije 1927 plasiral takoj za Primožičem, se mu je tudi že odprla pot pred svetovni forum. Uspešno je sodelo* val pri mednarodnih telovadnih tekmah L 1928. v Amsterdamu. Ta nrvi veliki uspeh ga je samo vzpodbujal k najvestnejšemu nadaljnjemu vežbanju. Pa je moral lani k vojakom. Seveda se je tej dolžnosti rado* sten odzval. Služil je pri ietaskem polku v Petrovaradinu. Kolikor je na sistematsč* nem vežbanju v tem času izgubil, je letos po povratku v Ljubljano prav hitro zopet nadomestil. V zadnjem času se je prav približal oni sijajni virtuozni spretnosti, ki jo ves gimnastični svet občuduje pri Pri* možiču in Štuklju. Postal je ponos in vzor« nik Sokola L
Pri letošnjih tekmah za slovansko pr* venstvo v Beogradu smo ga opazovali mir* nega, discipliniranega, strumnega v ostrih napetih borbah. Pridobil si je simpatije vseh gledalcev, a tudi njegovi uspehi so bi* li častni. Dosegel je s 173.85 točkami de* veto mesto, pri tem pa je treba upoštevali, da sta bila izmed jugoslovenskih tekmoval* cev pred njim samo Primožič in Šumi.
Takoj po vsesokolskem zletu je v naši mednarodni telovadni vrsti, določeni za Luxembourg, v kateri je bil najmlajši in poleg Štuklja najbolj tipični lahkotni te* lovadec, skušal izpopolniti nekatere nedo* statke. Metanje krogle mu ie povzročalo preglavice. Tehtal je namreč samo 59 kg, visok pa je bil 168 cm.
V	Luxmebourgu se je zadržal Malej po* sebno resno, svest si lepih uspehov. Že takoj v nedeljo, v pričetku tekmovanj pa je njega in Štuklja dohitela nesreča. Oba na krogih. A dočim je Štukeli pri padcu dobil kolikor toliko lažje poškodbe, je Ma* lej padel tako usodno, da se mu je zlomla hrbtenica. Štukelj si je v bolnici tma.u opomogel, vendar pa so mu zdravniki za* branili nadaljnje tekmovanje. Stanje To» neta Maleja pa se je naglo slabšalo — in evo tragične novice: podlegel je . . .
V	tistih jutranjih urah, ko so novine po vsem svetu oznanile novico o svetovnem prvaku Primožiču, je brat Malej umrl ka« kor sokol s strtimi krih. Doloa leta se že naši iokoIsLi junaki mojstrsko kosajo na mednarodnih tekmah, še nikoli pa ni bila njihova zmaga plačana s tako dragoceno žrtvijo.
V	preprosti kmečki hiši v Bohinjskem kotu plače mati za svojim ljubljenim si« nom, z njo dva pokojnikova brata in dve sestri. Globoko sočustvuje z niimi vse So« kolstvo, vsa Jugoslavija, ki je izgubila ene« ga svojih najboljših, najplemenitejših smo v.
Rezultat mednarodnih tekem
Lraembourg. 15. julija. AA. Pri mednarodnih telovadnih tekmah so dobile:
Jugoslavija 4 prva, 1 drugo in 2 tretji mesti.
Češkoslovaška 3 druga in 4 tretja mesta.
Madžarska 1 prvo in 1 drugo mesto.
Francija 2 drugi in 1 tretje mesto.
Kako sijajen je doseženi rezultat za naše Sokole, se vidi tudi iz tega, da so naši telovadci dobili vabilo, naj pridejo prihodnje leto v Pariz na tekme za prvenstvo sveta, in leta 1932 na olimpi-jado v Kalifornijo. Ves luxembourški tisk piše, da je bila Jugoslavija na teh tekmah najboljša, čeprav sta ji manjkala dva najboljša tekmovalca Stukelj in Malej. Nesreča, ki je ta dva zadela, je zbudila obče sožalje.
Vedno nove prijateljske vezi med Jugoslavijo in Francijo
Pomemben govor francoskega poslanika g. Darda povodom beograjske proslave francoskega narodnega praznika
Beograd, 15. julija AA. O priliki proslave francoskega narodnega praznika je imel francoski poslanik na našem dvoru g. Emile Dard govor, v katerem je najprej navajal, kaj vse se je od proslave lanskega praznika dogodilo za še večjo utrditev prijateljstva Francije in Jugoslavije. O priliki sestanka vzhodnih bojevnikov je jeseni po-setilo 300 bivših borcev pod vodstvom svojega predsednika Jugoslavijo. Posetili so Beograd, Dubrovnik in Split, kjer jim je bil povsod prirejen triumfalen sprejem. Mestc dni pozneje, v oktobru, je bil odkrit v Ljubljani spomenik Ilirije, ki ga krona Napoleonov kip. V njegov temelj je bil vzidan pepel neznanega vojaka Napoleonove voiske, brata onega junaka, ki počiva pod Slavolokom v Parizu. Tej proslavi so prisostvovali voini minister Hadžič, mestni župan ljubljanski in govornik sam. Letos je bila spet v veliki dvorani beograjske univerze v navzočnosti namestnika ministra zunanjih zadev dr. Kumanudija, profesorjev univerze in velikega števila naiod-ličnejšega občinstva komemoracija v spomin velikega francoskega državljana Geor-gesa Clemenceauja. Nato je bil zabeležen svečani sprejem bivšega francoskega ministra Loucheurja in državnega podtajnika Marineauja o priliki veličastnega vsesokol-skega zleta. Pri vseh teh prilikah se je pokazalo verno prijateljstvo Jugoslavije do Francije in neomajna vera v edinstvo njunih čustev, ki se vzajemno izpopolnjujejo. Krasna manifestacija teh čustev je bil mogočni dar treh milijonov dinarjev, zbranih
iz vseh delov in vseh stanov Jugoslavije za kraje južne Francije, ki so trpeli po poplavi. Po volji predsednika odbora Cede Mihajloviča bo ta vsota porabljena za izgradnjo poškodovanih krajev in za šolo v srbskem slogu, ki bo francosko deco učila hvaležnosti in ljubezni do Jugoslavije.
Nadalje ie poslanik g. Dard povedal, da je nedavno tudi sam prepotoval velik del Jugoslavije. Bil je naprej v Splitu, Dubrovniku in Kotoru in se udeležil sprejema dveh podmornic v naši Iuki. Dalje je bil v Zagrebu, kjer mu je bil prirejen nad vse prisrčen in ljubezniv sprejem o priliki otvoritve novih prostorov »Prijateljev Francije«. Nato je potoval v Skoplje, Bitolj in Debar, tedaj v one kraje Južne Srbije, ki so največ trpeli zaradi vojne. Mogel je z radostjo ugotoviti, da se tjakaj vračajo blagostanje, red in delo. Jugoslavija vidno napreduje pod modrim vodstvom Nj. Vel kralja Aleksandra.
Kakor Francija je tudi Jugoslavija verna idealom miru. Jugoslavija stremi za istimi ideali, < kakor francoska republika; na teh idealih temelje smernice, ki vodijo Evropo, in nadejamo se, da pridemo po potu g. Brianda do splošne pomiritve.
Prežet teh čuvstev, g. Dard radostno ugotavlja napredek francoske kolonije In francoskih ustanov v Jugoslaviji in dviga čašo na čast Nj. Vel. kralju Aleksandru in predsedniku francoske republike. Vsi navzoči so z burnimi vzkliki pozdravili ta zdravico.
Nove
intrige na Balkanu
Razdorno delo komunističnih rekrutov v grški vojski_ Napori za
oviranje zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarijo
^Atene, 15. julija, M. Grški rojalistič-ni list »Fos« ter informativni list »In-dependance« objavljata vesti o veliki
komunistični propagandi v grški vojski in pravita, da se že dalje časa zlasti v makedonskih garnizijah vrši zelo aktivna komunistična propaganda, ki so jo započeli novi komunistični re-kruti, predvsem delavci tobačnih tovarn, pristaši komunistične mladinske organizacije. Člani te organizacije, ki so bili razmeščeni po vseh vojaških enotah, so dobili naredbo komunističnega vodstva, naj vrše čim intenzivnejšo propagando pri vojakih in razširjajo med ljudmi komunistične letake ter brošure. Komunistična propaganda je zavzela zelo velik razmah zlasti v garnizijah v Drami in Seresu, kjer so vojaške oblasti aretirale okoli 30 rekrutov in jih deportirale na otok Kal-pak.
Te dni je bila odkrita zelo živahna komunistična propaganda tudi v Nau-su. Aretirana stabila neki narednik in neki podnarednik, ki sta bila takoj deportirana. Tudi v Solunu so aretirali nekega narednika, ki je delil komunistične letake. V Atenah so oblasti od-krde med vojaki živahno komunistično propagando, ki je imela namen, pridobiti tudi oficirje prestolniške garni-
zije za komunistični režim.
•
Beograd, 15. julija. M. Ruski emigrantski list >Golos< piše, da delajo boljševiške organizacije Kominterne z vsemi silami za izvajanje svojih tajnih načrtov na Balkanu, ki imajo namen, da bi se čim bolj poslabšale razmere med Jugoslavijo in Bolgarijo, pri čemer izkoriščajo seveda tudi napetost francosko - italijanskih odnošajev in špekulirajo s splošnim evropskim oboroženim konfliktom.
«



Preiskava o nesreči
v Pašmanskem prelivu
Italijanska preiskovalna komisija je z akti odpotovala v Rim — Naša komisija bo Izročila zapisnike o preiskavi ministrstvu pravde — „Francesco Morosini" je f e
popravljen
Beograd, 15. julija, p. Iz Splita poročajo, da je naša strokovna komisija, ki ji je bila poverjena preiskava vzrokov nesreče parnika »Karadjordja«, včeraj dokončala svoje delo. Komisija je podrobno proučila nesrečo ter o vsem sestavila zapisnik. Zbrano gradivo je zelo obširno. Komisija bo poslala vse spise državnemu tožiteljstvu, ki bo še tekom tedna izdelalo obtožbo in jo poslalo ministrstvu pravde. Čim bo ministrstvo pravde dobilo obtožnico in druge spise, bo vse skupaj dostavilo po diplomatskem potu italijanskim oblastim za izročitev družbi »San Marco« v Benetkah, ki je lastnica parnika »Francesco Morosini«. Obtožnica bo zelo obširna in podrobna.
Zanimivo je, da je italijanska službena komisija, ki je prav tako dovršila svoje delo, nenadoma odpotovala v Rim. To je zbudilo tem večje presenečenje, ker ni dala sploh nobenega odgovora pomorski direkciji v Splitu, ki jo je naprosila, naj ii dostavi svoje spise v prepisu, da bi se preiskava čim hitreje vodila in v obojestranskem interesu čim prej zaključila.
Beograd, 15. julija, p. Italijanska ladja »Francesco Morosini«, ki je povzročila nesrečo »Karadjordja*, je popolnoma popravljena. Posebna italijanska komsija je precenila škodo, ki jo je imela ladja pri katastrofi. »Morosini« bo zopet vozil na svoji dosedanji progi.
Težave Macdonaldove vlade
Poglobitev spora med vlado in delavsko neodvisno stranko — Liberalci kršijo dogovor o lojalni opoziciji — Novi krediti za borbo proti
brezposelnosti
London, 15. julija, d. V vladnih krogih je vzbudil rezultat seje izvršnega odbora neodvisne delavske stranke veliko skrb za prihodnost. Vladni krogi se boje, da se bo spor v delavski stranki še bolj poglobil, kar bi povzročilo delavski vladi še večje težkoče.
Neugodno pa je vplivalo na vlado tudi nedavno^'glasovan je 30 liberalcev, ki so z Lloyd Georgem na čelu glasovali proti vladi in ko je le za las manjkalo, da ni vlada padla. Politični krogi menijo, da pomenja to glasovanje kršitev dogovora o lojalni opoziciji med liberalci in delavsko stranko.
Liberali in Lloyd George, ki so glasovali proti vladi, zanikajo očitke vladnih krogov in trditev zakladnega ministra Snowdena, da so hoteli s pomočjo konservativcev vreči sedanjo vlado. Kljub vsem nesoglasjem med liberalci in delavsko vlado pa še ni pričakovati, da bi prišlo do vladne spremembe. Obe opozicijonalni stranki se predobro zavedata,
Protikomunistični
pokret na Finskem
Povsem nenadoma so prišla poročila o energični antikomunistični akciji na Finskem; evropska javnost je bila popolnoma neinformirana in si ni mogla predstavljati, ali gre za posnetek fašizma ali kaj drugega.
V resnici gre na Finskem za prav svojevrsten pojav, za gibanje, ki je nastalo iz specifičnih finskih razmer. Borba zoper komunistično akicjo pomeni namreč nekaj drugega v srednji ali za-padni Evropi, nego na Finskem, republiki, ki je neposredna soseda sovjetski Rusiji; na njo meji Finska z dolgo mejo. črto, potegnjeno po slabo poseljenem ozemlju, kjer je kontrola mejnega prometa zelo težavna. Nadalje je treba imeti pred očmi dejstvo, da je bila Finska, komaj osamosvojena, prva na vrsti, ko je val boljševiškega prevrata posegel preko sovjetskih meja. Domači finski boljševiki so se bistveno ojačili z dotokom sobojevnikov iz Rusije, tako da je njihova vojska premogla bele finske čete. Finska je že bila preplavljena z rdečimi četami in bi se bila za stalno preuredila v sovjetsko republiko; tedaj pa so beli poklicali na pomoč Nemce, ki so prišli z večjo armado, vrgli boljševike nazaj in obnovili finsko samostojnost
Odtlej komunistični pokret na Finskem ni mogel dobiti večjega pomena. V zadnjih letih pa se je znova ojačil. Lansko leto n. pr. so komunisti priredili več zborovanj, na katerih so nastopili vrh tega v ruskih oblekah, kar je med njihovimi nasprotniki vzbudilo še večje vznemirjenje. Pričel se je v toku poslednje zime večji 'antikomunistični pokret, katerega središče so postale vzhodne province, meječe na Rusijo, v prvi vrsti provinca Lappo, v kateri se je organizirala liga za pobijanje komunizma. Brž se je razširila čez vso državo, a ime ji je ostalo po imenovani provinci. Pričela je z odločnimi akcijami zoper komuniste, preprečila s silo celo vrsto komunističnih zborovanj, tu in tam zgrabila govornike ter jih odpeljala neznanokam, enega ali drugega postavila kratkomalo čez rusko mejo s pretnjo, da mu pojde za življenje, ako se vnovič pokaže na Finskem. Lappovci so v nekaterih mestih naskočili komunistične domove in tiskarne ter jih razdejali.
Iz navedenega se razvidi, da je lap-povsko gibanje prav energična organizacija, ki ima za smoter z vsemi razpoložljivimi sredstvi vršiti borbo zoper komuniste. Vodje lappovcev, na čelu jim Kosola, sicer odločno zavračajo, da bi imeli fašistične tendence, vendar pa se vidi, da bojnih sredstev prav nič ne izbirajo. Ko uporabljajo nasilja, se sklicujejo na metode, kakor so jih uporabljali boljševiki v krvavi meščanski vojni na Finskem, naglaša-joč, da hočejo na vsak način preprečiti ponovitev takih grozot. V ta namen je njihova parola, da stoji »narod nad zakoni«, kar daje načelno osnovo njihovi akciji. Njihovo vodstvo pripada intelektualnim krogom, tudi študentje so močno udeleženi, v ostalem pa se naslanjajo na finsko kmečko prebivalstvo.
Vladno krizo so povzročili lappovci
da bi bila vsaka vladna sprememba v seda-Djem trenutku brezmiselna in bi le škodovala notranjemu in zunanjepolitičnemu položaju Anglije.
Vrh tega bo parlamentarno zasedanje r kratkem zaključeno in ne bi imelo nobenega smisla izzvati vladno krizo, ki bi imela v političnem življenju lahko usodne posle-die. Res je, da se je število brezposelnih zelo pomnožilo, odkar je delavska vlada na krmilu. Kljub temu priznavata opozicijonalni stranki, da delavska vlada ni temu kriva in da je naraščanje brezposelnosti pojav splošno svetovnega značaja.
Ker so se izdatki za podpore brezposelnim zelo povišali, bo vlada zahtevala od parlamenta, naj ji odobri kredit 10 milij. funtov sterlingov za pobijanje brezposelnosti. Dosedanji stroški za brezposelnost znašajo 60 milijonov funtov sterlingov.
s tem, da so zahtevali od ministrstva odnosno parlamenta prav posebne ukrepe zoper komuniste. Vlada se je sicer sama nagibala k izjemnim odredbam zoper komunistično nevarnost, vendar daleč ne v oni radikalni meri, kakor zahtevajo lappovci. Ti hočejo spremeniti tudi volilni red, ki naj bi onemogočil izvolitev komunistov; število poslancev naj se zmanjša od 200 na 150; samo oni državljani in njihove žene, ki plačujejo davke, naj bi imeli volilno pravico in proporcionalni sistem naj se odpravi.
Te zahteve pa v parlamentu niso dosegle večine in tudi vlada ni bila zanje. Radikalno usmerjeno vodstvo lappovskega pokreta pa noče odnehati, zato je razumljivo, da je vlada podala demisijo.
Iz davčne službe
Beograd, 15. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta bila na predlog ministra financ imenovana: za davčnega kontrolorja II/2 davčne uprave v Laškem Blažko Devetak, kontrolor davčne uprave v Šidu; za višjega davčnega kontrolorja 2/II. davčne uprave v Mariboru Ferdo Prelog, kontrolor davčne uprave v Murski Soboti.
Za ohranitev Nansenove ladje »Fram«
London, 15. julija AA. Snoči je kraljevo društvo umetnosti razpravljalo o načrtu ohranitve ladje pokojnega Nansena »Fram« Kralj ie poslal društvu poročilo, v katerem je izrazil svoje simpatije za ta načrt in obljubil svojo podporo. Istotako sta pozdravila omenjeni načrt ministrski predsednik Macdonald in Baldwin, ki sta se v pismih toplo spominjala pokojnega Nansena.
Na sodnike je streljal
Bukarešta, 15. julija, d. Pred sodiščem v Bukarešti se je moral zagovarjati bivši predsednik temešvarske trgovske zbornice in generalni bančni ravnatelj Ocrea, ker je zakrivil polom Temešvarske banke. Obtoženi Ocrea se je na razpravi tako razburil, da je med zaslišanjem potegnil iz žepa revolver ter pričel streljati na sodnike. Ti so se v paničnem strahu jeli skrivati pod mizami in klopmi ter na ta način utekli kroglami. Lažje ranjen pa je bil neki starejši zapisnikar, ki se ni mogel dovolj naglo skriti pod klop. Ko je Ocrea izpraznil revolver je povžil strup ter se nezavesten zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Smrt filmskega režiserja
Hollywod, 15. julija, g. Znani igralec in režiser Rudolf Schildkraut je danes umrl za posledicami srčnega napada, ki ga je dobil pri delu v filmskem ateljeju.
Milijoni miši uničujejo polja v Transbajkaliji
Moskva, 15. julija. Po vesteh iz Transbaj-kalije so povzročili milijoni miši v tamoš-njih pokrajinah velika opustošenja. Prebivalstvo s strahom opazuje morje miši, ki v velikanskih množinah preplavljajo polja in uničujejo vse, kar dosežejo. Sovjetski znanstveniki zatrjujejo, da gre za neko poseeb-no vrsto med mišjo in podgano. Mili se pri svoji ofenzivi ne bojijo niti ljudi niti Živali. Prebivalstvo beži pred navalom glodalcev. Miši se pomikajo počasi naprej in morajo pri tem prebroditi tudi široke reke, kjer jih pogine na milijone. Kljub temu se val ne zmanjša in prebivalci mnogih vasi so ceio zapustili domove in zbežali v notranjost.
Iztir jenje st. gothardskega brzovlaka delo protifašističnih elementov
Vlak je skočil iz tira, ker so bile poškodovale tračnice in zrahljani pragi — Fašistični tisk dolži protifašiste, da so izvedli ta atentat v zvezi z zagonetnim letalom nad Milanom
Beograd, 15. julija. M. Kakor smo že poročali, je včeraj ob 1. ponoči skočil v bližini italijanske postaje Conne s tira st. gothard-ski brzovlak. Nesreča se je pripetila med postajama Serogno in Camnago, med katerima je vczil z brzino 70 km na uro. Na nekem ovinku je zmanjšal strojevodja brzino na 40 km. Kakih 50 metrov dalje od tega ovinka pa je lokomotiva skočila s tira in pričela drveti preko pragov in kamenja. Vlak je še vozil 100 metrov daleč, nakar se je lokomotiva s prtljažnim vozom in vagonom prvega razreda prevrnila po pobočju, dočim je ostal del kompozicije vlaka drvel jse nekaj časa naprej in se nato ustavil. Težko ranjena sta bila samo strojevodja in kurjač.
Po nesreči so prometne oblasti takoj uvedle preiskavo in ugotovile, da so bili poškodovane tračnice in izvlečeni iz zemlje pragi. Da ni došlo do večje nesreče, je samo srečno naključje, ker je strojevodja zmanjšal br-
zino.
Italijanski listi so objavili o nesreči sami
kratek komunike prometnega ministrstva. Oblasti smatrajo, da gre za delo protifašističnih organizacij, katerih akcija je postala zlasti zadnje čase posebno živahna in jo spravljajo tudi v zvezo z letalom, ki je metalo na Milan protifašistične letake. Fašistični listi pišejo zelo obširno o tem letalu ter prinaša »Corierre della Serrac poseben uvodnik z naslovom >Temni elementi v Franciji«, o katerih pravi, da so se združili v svrho preprečenja sporazuma med Italijo in Francijo. ^Corierre della Serra« pravi med drugim, »komaj je nastopilo nekoliko boljše razmerje med Francijo in Italijo z izjavo zunanjega ministra Brianda, že so se pojavili tajinstveni elementi, ki ogražajo Briandovo akcijo. V Italiji je dobro znano, da Francija ni sama tolerirala teh elementov, temveč da so od gotove strani dobivali celo denarno podporo v svoje namene. Vsi politični atentati, ki so imeli namen usmrtiti Duceja, so imeli svoj izvor v Franciji.«
Avtomobil z gasilci treščil v jarek
Zaradi neprevidnosti šoferja treščil avtomobil z 20 češkimi gasilci v jarek in se razbil — 17 gasilcev težko ranjenih, dva pa podlegla
poškodbam
Proseč, 15. julija d. Po gasilski slavnosti v Čeških Ribnih se je vračalo proti Budi« slavi 20 gasilcev s tovornim avtomobilom, ki ga je vozil nek mladi neizkušeni šofer. V bližini Proseča je izgubil šofer oblast nid vodilom avtomobila na ostrem ovinku in se je zaletel preko ograje mostu ter tre* sčil 7 avtomobilom v tri metre globok rek. V jarku se je avtomobil prevrnil in pi kopai pod seboj vseh 20 gasilcev.
Pog'ed na kraj nesreče je bil grozen. "od razvalinami avtomobila so ležali z zlomlje« nimi udi gasilci in obupno klicali na po« moč. Na njihove klice so pritekli na po* moč prebivalci iz okolice ter pričeli rese« vati ponesrečence, izmed katerih jih je bi«
Drž. hipotekama banka za Bosno
Beograd, 15. julija č. Davi je prišel s svojega inšpekcijskega potovanja po Bosni generalni direktor Državne hipotekarne banke Gjuričič, ki je izjavil glede na gospodarski napredek Bosne v zvezi z osnovanjem ®nove podružnice Državne hipotekarne banke, da sta člana upravnega odbora Vukanovič in Dimovič skupaj ž njim posetila Banjaluko, kjer bo podružnica otvoriena. Letos je Drž. hip. banka oddala v Bosno že 40 milijonov posojil, v samo Banjaluko pa 15 milijonov.
čsl. poslanik.na Bledu
, Beograd, 15. julija. AA. G. dr. Albert Flieder, pooblaščeni minister češkoslovaške republike v Beogradu, je odpotoval v nedeljo 13. t. m. na Bled. Gosp. Flieder bo ostal na Bledu mesec dni.
Nenavadna eksplozija
Skrad, 15. julija č. Priližno kilometer daleč od Skrada se je pripetila nenavadna eksplozija. Avtomobilu pivovarne »Union« ki je vozil pivo v Skrad in sosedne kraje, se je pokvaril motor, nakar se je voz vnel. Ko je šofer videl, da tovora ne more rešiti, je skočil z voza in gledal, kako so druga za drugo pokali sodčki in steklenice s pivom. Na vozu je bilo 35 hI piva, nekoliko soda vode in mineralne vode. Vse ie v kratkem času zletelo v zrak. Rešiti se ni moglo ničesar, ker je bila nevarnost prevelika.
Ljubljanski stavbenik gradi na Cetinju
Beograd, 15. julija. AA. S sklepom ministra za zgradbe ter v soglasnosti z ministrom financ in predsednikom ministrskega sveta je poverjena gradba uradniških hiš na Cetinju gosp. Franju Tavčarju, podjetniku iz Ljubljane, za izlicitirano vsoto 5,264.437 Din.
Mariborski dijaki v Belgiji
Bruselj, 15. julija. AA. Dijaki mariborske trgovske akademije potujejo o priliki pro slave stoletnice belgijske nezavisnosti po Belgiji v naučnem cilju. V Bruslju so odšli na grob Neznanega junaka ter položili nanj venec samih rož. Dijake je vodil odpravnik poslov našega poslaništva gosp. Ristič.
Zborovanje indijskih knezov
Sinila, 15. julija, s. Indijski knezi so'imeli danes zborovanje, na katerem so razpravljali o Simonovem poročilu. Govori se, da so odobrili ustanovitev indijske zveze in da so pripravljeni »vstopiti v veleindijski svet, da pa odklanjajo kot nezadostna finančna in druga priporočila v Simonovem poročilu. Dalje so tudi razpravljali o sestavi delegacije knezov na londonski imperijalni konferenci.
Zaradi krivega pričevanja obsojen na smrt
London, 15. julija, d. »Daily Herald« poroča iz Newyorka, da je bil tam aretiran neki John Macdonald, ki je pri zaslišanju na sodišču med drugim tudi priznal, da je po krivem prisegel in krivo pričal v procesu proti delavcema Mooniyu ln Bilingse-mu kot glavna priča. Oba delavca, ki sta bila obtožena, da sta izvršila 1. 1918< bombni atentat v St. Franciscu sta bila nato na podlagi njegovega pričevanja obsojena na smrt. Pozneje sta bila pomiloščena na dosmrtno ječo. Sedaj sta bila oba delavca, ki sta že presedela nad deset let v ječi izpuščena ter jima bodo prirejene velike manifestacije v Newyorku.
Presenetljiv rezultat tekme za srednjeevropski pokal Ambrosiana : Ujpest 4:2 (2:1)
BudimpeSta, 15. julija g. Senzacija je bila današnja zmaga Ambrosiane nad Ujpsstom v tekmovanju za srednjeevropski pokal s 4:2 (2:1). Ujpest, ki je veljal za favorite, je docela odpovedal. 25.000 gledalcev. So» dil je Dunajčan Frankenstein.
Io 17 smrtnonevarno ranjenih. Ranjence so prepeljali v okrajno bolnico v Proseču, kjer so jih zdravniki celo noč prevezovali in operirali. Med drugim je bila tudi amputi« rana starosti budislavske gasilske župe, Krejzerju, desna roka. Tekom noči pa sta podlegla težkim ranam dva gasilca.
Šofer, ki je bil ostal od vseh oseb :ia avtomobilu edini nepoškodovan, je zbežal ter so ga našli nato zjutrai v Lubnem s prestreljeno glavo. Ko so ga težko ranje« nega prenesli v bolnico, je iziavil, da se je ustrelil, ker se zaveda, da se je zgodila strašna nesreča samo zaradi niecr '"" ''epre« vidnosti.
Vtis naše zmage nad Brazilijo v Inozemstvu
Beograd, 15. julija p. Iz Pariza javljajo, da je uspeh jugoslovenske reprezentance v Montevideu proti močni brazilski repie« zentanci prišel proti vsakemu pričako^a« nju ter je učinkoval po vsem svetu kot prava senzacija. Brazilsko moštvo ni bilo samo favorit za svetovno orvenstvo, tem* več je tudi favorit v tekmovanju za s>ve« tovni pokal. Senzacija je tem večja, ker se pričakuje, da bo Jugoslavija nremagala tu« di Bolivijo. Listi priznavajo da je Braz:» lija predvedla odlično igro. zlasti v dru« gem polčasu, vendar pa so Jugosloveni zmagali s silnim poletom. Oni so realizi« rali vse, kar se je dalo realizirati. Pariški listi pišejo, da je Jugoslavija zabila tudi tretji gol, ki pa ni bil priznan, ker so žogo našli izven gola.
Dunaj, 15. julija p. O imJoslovenski zmagi v Montevideu pišejo dunajski listi kot o dogodku svetovnega značaja ter po« udarjajo, da je ta zmaga dokazala, da se jugoslovenske nogometaše ne sme podce« njevati niti onstran Oceana
Beograd, 15. julija p. Zelo dober vtis jc napravila vest iz Zagreba, da zagrebški listi navdušeno pozdravljajo poročilo o zmagi jugoslovenske reprezentance v Montevideu. Zlasti simpatično pišejo »Novosti« in »Ve« čer«. (Kakor znano, so v naši reprezentanci sami beograjski igralci, ker so določeni za« grebški igralci zaradi takrat še nelikvidi« ranega spora z JNS odklonili sodelovanje. Op. ur.)
Kako dolgo še?
Klici iz kočevskega revirja.
Kočevje, 15. julija
Ko je konec maja sklenila Trboveljska premogokopna družba pogodbo z upravo državnih železnic o nadaljnjih dobavah premoga iz njenih rudnikov za železniške kurilnice in lokomotive, se je naše delav« stvo oddahnilo. Kriza, ki je bila tako dol« ga kakor še nikoli, je bila za njimi, začelo naj bi se z rednim normalnim deiom.
Pri nas se z rednim delom še do danes ni pričelo. Običajna sobota in nedelja kot dneva praznovanja, večkrat pa pride, da poleg nedelje in sobote pride še ponede« ljek. Število narejenih tedenskih šihtov znaša torej pet, oziroma štiri. Če računa« mo, da zasluži povprečni delavec 40 Din za osemurno delo, znaša to na teden 200 Din, oziroma 160 D n, kar je na mesec 800 Din oziroma 640 Din. Kdor si upa osem ali dest, pa tudi več«člansko družino pre« živeti s tem denarjem čez mesec, naj sto« pi na plan. Naš delavec rudar jo mora! Namesto da bi se delalo res normalno s po'nimi šihti, tako da bi rudarji zaslužili polno mezdo in bi z njo odplačevali dolg počasi, a gotovo, morajo sedaj zopet stra« dati. Kdor ne veruje, naj gre na rud.iik! Marsikdo mora iz dosedanjega zaslužka kljub temu odplačevati dolg. ki ga je na« pravil v času, ko je prinašal borih petnaist kovačev na štirinajst dni domov lačni že« ni in stradajočim otrokom. Upniki so sit« ni in hočejo imeti dolg poravnan. Rudar mora tako od svojega bornega zas'užka še 50 ali 100 dinarjev odšteti na štirinajst dri svojemu dolžniku. Drugi rudarji morajo odplafvati dolgove v rudniškem konzumu, koder so dobivali prej živila na upanje...
Razmere na našem rudniku so neznosne. Na eni strani mal nereden zaslužek, na drugi strani pritisk in grdo postopanje paz« nikov napram delavstvu. Baš v nedelio te« den se je zgodil na rudniku grd zločin, ko je paznik okrog 10. ponoči do krvi pre« tepe' s palico mladega delavca iz 'udii» ka. Ko je priskočil na pomoč svojemu to« varišu še en delavec, se je spravil paznik s palico tudi nanj. To se je vršilo sredi nove koloniie. Ker se je nabralo okrog teh dveh tepenih delavcev veliko delavstva iz kolonije, ki se ie zavzelo za svoia dva to» variša, ie paznik izginil. Enilog k temu je bil ta, da sta bila oba delavca dru2i dan iz obrata — odpuščena. doč'm paznik še vedno nemoteno pohaja na delo.
Kočevsko rudarstvo se zaradi tega upra« vičeno pritožuje in k?iče: Kako dolgo še?
Kraljica Marija v Sarajevu
Beograd, 15. julija, p. Danes opoldne je nenadoma došla v Sarajevo Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu adjutanta podpolkovnika Pogačnika. Čeprav je došla nenadoma, so jo vendar takoj spoznali, ko je nakupovala po trgovinah razne predmete. Iz Sarajeva je odšla v Ilidže, kjer je obedovala v hotelu »Hercegovina«; sprejela je v avdijenci upravnika kopališča Besaroviča. Ob 5. popoldne je odpotovala z avtomobilom, ki ga je sama šofirala, navdušeno pozdravljena od Drebivalstva. v Han Pijesak.
Ministri na počitnicah
Beograd, 15. julija AA. Minister zunanjih zadev g. Vojislav Marinkovič je odpotoval danes ob 19.55 na Bled, kjer bo ostal nekoliko tednov na oddihu.
Split, 15. julija č. Davi ob pol 6. je prišel semkaj s parnikom »Oplenac« minister prosvete Boža Maksimovič ter nadaljeval z avtomobilom preko Sinja in Knina pot v Bihač. V Bosni se bu mudil nekoliko dni. Ob 8.30 dopoldne je odpotoval iz Šibenika minister dr. Drinkovič in prišel v Split ob 10. dopoldne. V Šibeniku je bil tudi naš dunajski poslanik dr. Angjelinovič, ki se ie nato vrnil v Split.
Namestnik finančnega ministra
Beograd, 15. julija, p. »Službene Novinec objavljajo ukaz, s katerim je imenovan za namestnika finančnega ministra dr. Švrlju-ge za čas njegovega bivanja v inozemstvu minister brez portfelja dr. Oton Frangeš.
Ljubljanski podžupan v Beogradu
Beograd, 15. julija, p. V Beogradu se je mudil ljubljanski podžupan prof. Evg. Jarc, ki je danes posredoval v finančnem ministrstvu, v ministrstvu za gradbe in v notranjem ministrstvu pri pomočniku Peroviču v zadevah ljubljanske mestne občine. Posredovanje podžupana prof. Jarca je veljalo zlasti regulaciji Ljubljanice, pospešitvi odobritve načrta za zgradbo nove carinarnice in carinski oprostitvi potrebščin za razširjenje cestne železnice. Podžupan prof. Jarc je no-, coj odpotoval nazaj v Ljubljano.
Dvolastniška komisija v Vrnjački banji
Vrnjačka Banja, 15. julija, p. Snoči je bil prirejen svečan banket na čast bolgarskim delegatom, ki so prišli, da skupno z našimi delegati končno izvedejo likvidacijo dvolast-r niških posestev ob jugoslovensko - bolgarski meji. Banketa so se udeležili poleg članov naše in bolgarske delegacije tudi zastopniki naših oblastev. Danes so člani bolgarske delegacije posetili predsednika občine in ?i ogledali mesto in okolico. Jutri se prične oficijelno delo mešane komisije.
Danske gimnazijke v Ljubljani
Snoči so prispele v Ljubljano maturanti-nje ženske gimnazije iz Kodanja, 27 po številu, s svojim direktorjem in njegovo soprogo ter z dvema profesoricama. Mlade študentke so na potovanju preko Srednje Evrope in so si ogledale že Francijo in Zg. Italijo. Na kolodvoru so jih pozdravili danski konzul gosp. Aleksander Knez, v imenu mestne občine gosp. mag. ravnatelj Šebeuik in v imenu tujsko - prometnega sveta gosp. Inšpektor Wester. Na kolodvor je prispelo tudi lepo število maturantk ženske realne gimnazije in nekaj maturantov pod vodstvom gosp. direktorja Juga in gdč. Zemlja-nove. Izletnice so prejele pri prihodu od svojih ljubljanskih koleginj šopke lepih cvetlic in so se nato odpeljale z avtobusi v »Mladiko«, kjer jim je gdč. Zemljanova priredila udobno prenočišče. Jutri dopoldne si ogledajo znamenitosti Ljubljane in odpotujejo nato proti Dunaju.
Otvoritev javne kuhinje v Mariboru
Maribor, 15. julija
Danes ob 12. je bila otvoritev prve jav» ne kuhinje v Mariboru v prostorih posiop« ja na Slomškovem trgu, v katerem je eks« pozitura OUZD. K otvoritvi so se zbrali zastopniki mesta, Delavske zbornice m raznih drugih korporacij, ki so sodelovaU pri ustanovitvi. Kuhinja je nameščena v prostorih prejšnje delavnice g. Kravosa, ki pa so jo mora! adaptirati. So tri lepe sobe, kuhinja in nekaj stranskih prostorov.
Kot predsednik zadruge »Zadružni dom«, ki je lastnica hiše, je pozdravil navzoče šolski upravitelj Grčar, zlasti pa župana g. Juvana, zastopnike mestne občine, za« stopnike mestnih obratov, ki so pri uredit« v kuhinje sodelovali, zastopnike institucij, ki so k ustanovitvi pripomogli, zastopnika Delavske zbornice Kopača in Svetka, stro« kovne komisije Vuka, borze dela Žužka, predsednika Narodne strokovne zveze Kra« vosa, zastopnika Splošne delavske zveze Jugoslavije Kramerja, zastopnika mesta Ce» Ija magistratnega svetnika Šubica, zastop« nike lokalnih delavskih in drugih organi« zacij ter novinarjv. V preglednih obrisih je orisal pomen nove ustanove, ki bo mnogim rodbinam nadomestovala dom, ter izrazil, da bo ta dobrodelna ustanova brez vsake« ga pristranskega obeležja. Ustanovo bo oskrboval ljubljanski odbor za vzdržev.n nje delavskih ustanov.
Za adaptacijo te ustanove je bilo *reba 100.000 Din, prav toliko za nove naprave. Govornik je izrekel toplo zahvalo pred« vsem Delavski zbornici, ki je dala inicija« tivo in tudi moralno ter materialno kuhi« njo znatno podprla, mestni občini in vsem drugim činiteljem, ki so pripomogli, da ie bila ta ideja uresničena Mestni župan dr. Juvan je v svojem govoru istotaku poudar« jal veliko socialno važnost ustanove, ki jo bo občina podpirala z vsemi močmi. Ude« leženc so imei nato skupno kos;lo. ki je bilo zelo okusno. Jutri prične kuhinja po« poslovati za široko javnost.
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved za sredo}
Izpremenljivo vreme bo trajilo dalje.
\
Naši kraji in ljudje
Naši Sokoli na mednarodnih tekmah v Luxembourgu
Že včeraj smo poročali o krasnem uspehu, ki ga je dosegla jugoslovenska sokolska vrsta na mednarodnih telovadnih tekmah v Luxembourgu. Njen član, mariborski Sokol Jože Primožič si je osvojil med vsemi tekmovalci prvo mesto in je postal svetovni prvak v telovadbi, naša vrsta kcxt taka pa je zasedla tretje mesto.
O pomenu Primožičeve zmage bi bilk) odveč pisati. Prvi med vsemi telo-
Jože Primožič svetovni prvak v telovadbi
vadci sveta — teh par besed govori in pove več od najdaljših člankov in najboljših govorov. Sumiju in Štuklju se je zdaj pridruži še Primožič. Prvi je bil prvak na obeh dosedanjih povojnih mednarodnih tekmah, prirejenih od mednarodne gimnastične unije 1. 1922 v Ljubljani in 1. 1926 v Lyonu, Štukelj pa si je na pariški olimpijadi 1. 1924 iz-vojeval ponosni naslov »prvak prvakov« v telovadbi. S Prknožičevo zmago v Luxembourgu je ostalo svetovno telovadno prvenstvo še dalje v jugoslovenskih rokah, v čast in ponos jugoslovenskega Sokolstva in vsega našega naroda. S posebnim zadoščenjem pa lahko beležijo to novo lavoriko v svoj častni venec slovenski Sokoli, iz katerih srede sta izšla Primožič in cela naša tekmovalna vrsta za Luxem-bourg in ki so s tem znova pokazali, da niso bili samo pionirji Sokolstva v jugoslovenskih pokrajinah, temveč da stoje še vedno v njegovih prvih vrstah. Skupno z vsemi jugoslovenskitni Sokoli in z vsem jugoslovenskim narodom so ponosni, upravičeno ponosni na svojega brata Jožeta Primožiča.
Krasen in časten je tudi uspeh naše telovadne vrste kot celote. V težki borbi z izbranimi najboljšimi telovadci šestih držav so si priborili tretje mesto. Prvi so bili, kakor je bilo pričakovati, Čehoslovaki, drugi Francozi, tretji naši, četrti Madžari, peti Luksemburža-ni in šesti Belgijci.
In tako častno mesto so zasedli, čeprav jim je bila usoda tako protivna in nenaklonjena, kakor še nikdar in kakor menda še nobenemu narodu ob enaki priliki. Na prvi dan tekem, v nedeljo, sta se pri vajah na krogih štukelj in Malej ponesrečila in se tako poškodo-
vala, da so ju morali odpeljati v bolnico. Malejeve poškodbe so na žalost precej hude, Štukelj pa si je kmalu opomogel, vendar pa tudi on ni mogel nadaljevati tekmovanja.
Na ta način je izgubila naša tekmovalna vrsta dva člana, na katera je poleg Primožiča najbolj računala. Z železno sokolsko voljo in disciplino pa je, čeprav oslabljena in po nesreči dveh ljubih bratov pretresena, žilavo nadaljevala neenako borbo in dosegla kljub nasprotovanju usode tako časten rezultat. Ako bi ji ne bila sredi tekmovanja iztrgana oba odlična člana, bi bila jugoslovenska vrsta brez dvoma tudi v Luxembourgu vsai na drugem mestu, kakor je bila v Ljubljani in Ly-onu.
Hvala in čast našim Sokolom!
E	S DANES OB 4., POL 8. IN 9. ZVEČER i ob na}niž]ih letnih cenah i sijajna n e m š k a UFINA filmska OPERETA v glavnih		
L	»iv^oii guvutlld 111 JJUJCLčl LILIAN HARVEY \VILLY FKITSCH	i	Valček
h	€litni kino jftaiica		ljubezni
j[			Telefon 2124.
Velika kaplja grenkega, pregrenkega pelina je padla v čašo radosti in jo skalila. Ravnokar, tik pred zaključkom te strani nam poročajo:
Brat Tone Malej, najmlajši član naše tekmovalne vrste, je v Louxem-bourgu podlegel poškodbam, ki jih ie dobil pri nedeljskem padcu s krogov.
Svojo mlado, kipeče življenje je položil na oltar Šokolstva in svoje jugoslovenske domovine. Sokolska zgodovina beleži enega junaka in mučenika več.
Podrobnejša poročila o tragični ne-
• sreči objavljamo na 1. strani.
Slava spominu sokolskega brata To-*l neta Maleja! ?| •- t[
O dežju in hladu
Ljubljana, 15. julija Vse, kar je prav — poprej neznosna vro» čina, zdaj že več dni naravnost mraz.
Kar zijali smo od vročine, ki nas je gna* la v vodo Save, Sore in Ljubljanice iti re
Gasilski dom v Ljutomeru
Naše mesto je dobita že tretja društve« ni dom: poleg sokolskega in katoliškega doma še dom gasilskega društva, ki je bil pred kratlcimd ovršen. — Naše prostovolj« no gasilsko društvo je bilo ustanovljen«* 31. julija 1. 1871. in bo torej prihodnje le« to slavilo svojo šestdesetletnico. Kakor ve«
ni bilo drugače v vse mogoče" hiže okrog I	S?**? J?"®!; mesHh ln
mocfo v«. k,'tir> rsA^A	I "g1*1 1% bilo tudi to društvo do prevrata
v nemških rokah ter zavzemalo napram
narodno«zavednim ok.)liš<:'m društvom po«
seben položaj. Bilo pa je dobro organ * .
rano ter za takratno dobo tudi dobro
opremljeno. Ob prevratu je z oblastjo v
občini vred prišlo v slovenske roke, ven«
dar je v tistih negotovih časih izginilo pre«
oej društvenega orodja in obleke, kar je
■moralo društvo s precejšnjimi stroški na«
Naša sokolska tekmovalna vrsta; od leve na desno so bratje: Leo štukelj, Peter šumi, Tone Malej, Rafael Ban, Jože Primožič, načelnik SKJ in vodja vrste dr. Viktor Murnik,
Stane Žilic, Gabe Zupančič, Boris Gregorka
mesta. Vse je bilo odveč, kar je imel člo« vek na sebi, še kopalne hlačke so grehe. Zdaj pa naenkrat tak prevrat. Moški smo jenjali udrihati čez svojo bedasto modo, ovratnik naenkrat več ne tišči in ne reže v kožo, povšeč so nam dolge hlače, veselimo se visokih čevljev, zavijamo se* celo v površnike in že smo — prehllajeni.
Nad mestom in ostalo deželo te3ci sivi oblaki, iz katerih vrtajo v že prenamočeno zemljo ostri tanki svederčki skoro noč ;n dan z izjemo nekaj solnčnih uric. Hlad veje tam zunaj in v mestu, na ulicah in celo v sobah mrazi. Naše Trnovčanke in Krakovčanke niso več zadovoljne. Veseli obrazi so se jim širili v prijeten smehljaj, takoj začetkom dežeyja, a so se jim nagu« bančila čela, ko noče odnehati. »Kaj pa tudi bo z ubogo solatko, ki jo je dež sko« ro zatokel v zemljo in so posamezni listi skoro kakor prešiti od ostrih kapelj. Pa tudi cene dež ni dvignil in ne znižal, tako da bogme sploh ni ne eno ne drugo . . . Sama škoda!
Po mestu begajo ljudje. Vsakdo pospe« ši korak, se stiska pod pristreške, izgine v to ali ono vežo, se zaleti v kavarno ali sta« novanje, gleda žalostno skozi šipe in neje« voljen stresa z glavo: »Ja, kdaj bo spet lc« po?« Mesto odgovora se nebo še bolj po« temni, od nekod daleč se razlega pritajen grom in dež prične še v gostejših in moč nejših curkih udarjati ob ulični tlak.
V Ljubljani smo imeli davi komaj 12 stopinj, čez dan ne dosti manj. Barometer je kazal 759 mm in še se je črta krivila navzdol. Padavin je bilo do večera okrog 40 mm.
Na netlakovanih cestah in ulicah seveda ne manjka blata in brozge. Proti temu se« veda tudi niso zavarovani damski škor« njiči, ki so se pojavili v prav gostih parih, kakor v pomladanskih ali jesenskih de» ževnih dneh.
Postreščki pred Slonom, pred kolovdo« rom in Mikličem se stiskajo skoro preže« bii pod pristreške in si gladijo modre jo« piče, ki se svetjo mokrote. »Sakra, slabi posili . . .!« Fijakarski konji stoje vdani v usodo pred »Šestico«. Voda curlja od njih in vozov, izvoščki sami pa se naslanjajo brezposelni v točilnici ter se razburjajo čez avtotaksije, ki spet udrihajo čez one ali v zaprtih vozovih na Aleksandrovi ce« sti. V obeh taborih nekoliko dobrodušne hudomušnosti, ki prihaja do izraza v manj ali bolj posrečenih »vicih« na kožo teh in onih. Zdajle si jih lahko izmislijo za poln pehar. Branjevke na trgu so obule debele copate, kajti, to niso mačkine sol« ze — tudi v poletju si lahko nabereš rev* matizem.
Še bolj moti dež naše podeželane. Kmet gleda žalosten izpod streh na polje, kjer se je upognilo še nepožeto žito k tlom.
»Dežja preveč, še krompir bo jel tjniti, če bo šlo tako naprej. Pesa se sicer redi, a je vprašanje, če se bodo debelili tudi prašiči.«
Povsod bi bilo polno drobnega dela, ki pa gre zaradi mokrote komaj izpod rok.
Prijet cerkveni tat
Črnuče, 15. julija
V Črnučah, priznani iztetni vasici Ljub«	.	. _______ __
ljančanov, so doživeli ljudje v noči od so	Ivanjcev. Zidno	opeko je dobavila ope«
— i.» _ _ __ J _ 1 1 _ _____lx_1 ____1____;__•	I	L'ornrt L' »»ni« i r, i-.	_____ 1._____ TI"
domestiti. Do 1. 1927 se društvo zaradi raz« nih nesoglasij med članstvom in drugih neprilik ni moglo prav razvijati. Mestna občina je sama delovala na to, da se dru« štvo reorganizira in tako je izredni občni zbor meseca januarja 1. 1927. dal društvu nov odbor in položil s tem temelj za ži« vahnejše delovanje. Načelstvo je prevzel g. davčni upravitelj Lovro Kuharic, v od« boru pa so sami zavedni in delavni možje, kair je razvidno iz dejstva, da si je dru« štvo že istega leta nabavilo novo težko motorno brizgalno in gasilski avto. Lani je kupilo še majhno motorno brizgalno, ki jemontirana na gasilski avto. Tako je društvo vedno dobro pripravljeno, da po* hiti v slučaju potrebe z največjo brzino na kraj nesreče. Ker se je izkazalo, da je staro spravišče orodja v mestni hiši pre« majhno in vlažno ter za dolgi gasilski a v« to neprimerno, je društvo lani začelo gra« diti moderen gasilsV dom in sicer v last« ni režiji z garnacijo mestne občine. Ves gradbeni materija! se je brezplačno zvozil na stavbišče. Razen Liutomereanov so vo« žili tudi posestniki iz okoliških občin, zla« sti z Moste, Krapja, Cvena. iz Babinec, Stročje vasi, Pristave in Radomerja. Vsa dela, izvzemši tesarska so izvršili ljuto« merski obrtniki: zidarska Prelog Joško, mizarska Pihlar Ivan, kleparska Teodor Verbnig, ključavničarska Kari Kairba, sli« karska Horvat Janko, ki jih je opravil za« stonj, tesarska pa tes. mojster Kančič iz
bote na nedeljo precejšnje razburjenje.
Ko sta se vračala okrog polnoči domov dva mladeniča, sta opazila da je župna cerkev vsa razsvetljena, prav kakor bi se brala polnočnica, na steni pa je bila vid« na ogromna senca moške postave. Mladem« ča sta jela izganjati tatu iz zaklejene cor« kve in pri tem huronsko kričala, da so se zbudili vsi ljudje v bližini. Tat je jel ga« siti prižgane lestence in končno je vladala v božjem hramu tema. Kmalu se je zbralo mnogo ljudi, a nobeden se ni upal v cerkev, češ, da je v cerkvi polno tolovajev,
karna Krainz, stienšo pa opekarna Honig« mann. Za stavbo se je porabilo približno 80.000 zidne opeke, 6000 strešne opeke. 3 vagoni cementa, dva vagona apna, 170 kubičnih metrov peska. 180 kub. m pro.L ca in tri vagoni ugaskov. Stavbeni les je poklonila mestna občina ter plačala tudi tesarsko delo. Stavbišče je podarila dru« štvu gdč. Vaupotič, zdaj poročena Vre«. Načrt pa je izdelal g. Vidmar . uradni bivše gradbene sekcije v Murski Sobo* Stavba stoji v bližini postajališča za majhnim nasadom dreves m grmičsvji t.-r
ker so tako »korajžni«, da se upajo pri po« I odgovarja popolnoma potrebam gasilske«
»T..	-__..n:	I rja firjlštva \7 ri f 1 i i 11 t u unlil-f. .- ~
slu objestno svetiti.
Slednjič sta prišla orožnika, ki sta pre« vidno vstopila v cerkev. Na veliko začti« denje pa je trepetal za cerkvenimi vrati bledikav fantič, star jedva 16 let ter si obu« val čevlje. Orožniki so ga ukllenili in od« vedli na zaslišanje. Tat je 16«letni Vojska, doma iz Ljubljane. V cerkev se je vtiho« tapil ob Marijinem zvonenju ter ga je cer« kovnik po odhodu zaklenil. Mislil je, da bo sedaj, ko je cerkev zaklenjena, brezskrbno vršil svoj posel A, žal. je bila pušica prazna
ga društva. V pritličju je veliko spravišče za avtomobil, brizgalne in drugo gasilsko orodje, v nadstropju pa lično stanovanje za orodjarja in dvorana za seje in zboro« vanja. Kras vse stavbe je visoki zidani stolp za sušenje cevi :n razgled. Po p vot-nem načrtu bi naj bil lesen, vendar pa je v svoji^ sedanji obliki primernejši Na vrhu je ploščad, odkoder je s pomočjo poseb« nega kazala lahko ugotoviti kraj požara. Vse poslopje napravlja vtis lepe in strnje« ne celote.
Zasluga je gasilskega društva, oziroma
in denarja ni dobil. Kaj ga je privedlo do j njegovega sedanjega odbora da se je v tega da je prižgal vse sveče tudi na oltar« Hnh; t^h Ut	s, ZlJf.7Je_v
ju, se ne da tolmačiti. Mogoče fant dušev« no ni popolnoma zdrav.
KULTURNI PREGLED
Prof. Mijo Vamberger
Včeraj smo na kratko zabeležili vest, da je umrl v okolici Karlovca naš rojak, dolgoletni gimnazijski profesor v Karlovcu Mijo Vamberger. Z njirn je zapustil svet profesor kafeksoben, mož, ki je svoje najboljše sile posvetil šoli in mladini. Bil je zlat vzgojitelj, zato so ga v Karlovcu imenovali idjačka * mamica«. Jugoslovenski stenografi bodo ohranili njegovo ime v hvaležnem spominu, saj je bil eden prvih in največjih pionirjev stenograije na slovanskem jugu.
Manj znano je literarno delo pokojnega profesorja Vambergerja. Za slovensko slov stvo se je vsekdar živo zanimal, čeprav je kot pravi ^Ilir iz Štajera« pisal hrvaško in se _ kakor tudi Slovenci iz Štajerske docela vživel v hrvaške razmere. Osebno zvezo med njim in slovensko literaturo je vzdrževal že dolgo pokojni Vatroslav Holz. L. 1898. je objavil prof. Vamberger v zagrebški reviji >Vienac< daljšo studijo o Antonu Aškercu, pesniku, ki je bil dolga leta njegova največji simpatija. Potem, ko je ta študija izšla, se je razvila med Vambergerjem in Aškercem zanimiva korespondenca, ki jo je Vamberger nedavno izročil svojemu rojaku, g. univ. prof. dr. Ilešiču. Prof. dr. Ilešič je sploh zbral o Vambergerju kot človeku, šolniku in literatu prav zanimive podatke. Spisal je za »Našo dobot daljši biografski članek, ki bi imel iziti ob Vambergerjevi
osemdesetletnici v spetembru t. 1. Usoda pa je hotela, da se je ta jubilejni sestavek iz-premenil v nekrolog. Tako bo »Naša doba« v eni prihodnjih številk zaslužnemu šolniku prof. Vambergerju poplačala vsaj po smrti del tiste pozornosti in ljubezni, ki jo je v vseh dolgih letih bivanja na Hrvaškem posvečal svojim ožjim rojakom.
Vsem, ki so poznali rajnega prof. Vambergerja, bo ostal častitljivi mož v trajnem spominu!
Novele Ivana Cankarja v izdaji Srpske književne zadruge. Kakor smo že zabeležili, je »Srpska književna zadruga« sprejela v svoj program izdajo izbranih novel Ivana Cankarja. Izvedeli smo, da je bila g. Niki Bartuloviču poverjena naloga, da novele izbere, prevede in opremi z daljšim uvodom. Knjiga bo precej obsežna.^ G. Bartulovič, ki je svoj čas spisal v »Književnem jugu« eno najlepših sintetičnih študij, kar jih sploh imamo o Cankarju, je že sredi dela za to publikacijo, ki bo Cankarja gotovo približala znatnemu delu srbskega čitajočega občinstva.
Proslava 25-Ietniee pesnika Asnyka. V zvezi s 25-letnico smrti slovečega poljskega pesnika Ashyka organizirajo poljska književna društva velike svečanosti v spomin pokojnemu pesniku. Slavnosti bodo v Zakopanih dne 2. avgusta ob navzočnosti delegacij iz Poljske in iz inostranstva. Tudi iz Jugo-
slavije se pripravlja izlet na to proslavo. V prireditvenem odboru je zastopnik naše države, varšavski delegat jugoslovenskega prosvetnega ministrstva prof. Julije Benešič. Podrobnejše informacije o slavnostih in o izletu daje Poljski generalni konzulat v Zagrebu, Haulikova ul. 8.
Kvartet Zika je izpremenil ime. Posih-mal se bo imenoval Praški kvartet. Ustanovljen na slovenskih tleh se je sedaj stalno zasidral v češkoslovaški prestolnici.
Iz znanstvene književnosti. Znani socialistični teoretik Werner Sombart je izdal novo knjigo »Die3Nationalekonomieenc, ki jo nemški tisk živahno komentira in ponekod ostro kritizira. — Berlinski sistematik Art-hur Titius je začel objavljati novo izdajo velikega obsežnega in za duha našega časa značilnega dela «Versuch einer Verstaendi-gung zwischen Naturwissenschaft und Teolo-gie«. Prva izdaja je bila v kratkem času razprodana. Pisec izhaja s stališča krščanske teologije in skuša premostiti razodetje in naravoslovna spoznanja. Titius je eden redkih bogoslovcev, ki se dobro spozna v naravoslovju, vendar i teologi i naravoslovci gledajo njegov poizkus nekako ob strani, le širše občinstvo je očividno zanj navdušeno, ker je tako hitro razgrabilo več ko 50 tiskovnih pol obsegajoče delo. — »Ethnopolitischer Almanach« sta izdala v dunajski Braumuller-jevi založbi Otto Junghann in Max Hildebert. Almanah vsebuje ves materijal o sedanjem stanju manjšinskega vprašanja. Razvrščen je po abecednem redu držav in prinaša vse polno dokumentaričnih podatkov. Tako posne-
mamo iz poročil nemških listov. Ker smo Slovenci živo zainteresirani na manjšinskem vprašanju, ne bi bilo napak, če bi kdo tudi pri nas ocenil ta almanah in pokazal, ali so se Nemci naučili večje objektivnosti v narodnostnih vprašanjih in zadevah.
dobi treh let dvignilo iz mrtvila, si na« bavilo moderno gasilsko orodje in posta« vilo dom, ki spada med najlepše te vrste v naši državi. Pozabiti ne smemo, da spremlja ljutomerska javnost delovanje društva s simpatijo in razumevanjem ter da ima za negove potrebe vedno tudi od prte roke. Slovesna otvoritev impozantne stavbe gasilskega doma v Ljutomeru bo v nedeljo 10. avgusta. Pokroviteljstvo n*d to slavnostjo je prevzel g. ban Dravske bano« vine, blagoslovil pa bo dom škof mari« barski.
Mednarodni kongres gledaliških in glasbenih kritikov bo ob koncu septembra v Pragi. Ali bo zastopana tudi Jugoslavija? Na prvem kongresu v Bukarešti so mučno občutili odsotnost države, ki je bila najbližja, kakor da pri nas sploh ne bi bilo umetniškega življenja in kritikov. Po vsej
verjetnosti bodo praška gledališča in glas- , . .	- ...........
bena društva priredila za kongresne dni °genj Pri	v gozdu nad Kremno pri
celo vrsto reprezentativnih predstav in kon-	v!leIa so se že napravljena dr«
cerlov.	va g' Pravica, župana iz Livolda, in kne«
»Hanoarc. Prejeli smo 10.-12. številko 187 k^Slb^.?' Z^ravič" je P°goreo glasila cionistične omladine Jugoslavije »Ha- I JLL: "J?11PetTov drv" Auerspergu pa
Velik gozdni požar
o * i i- x j . Borovec, 15. julija Fretekh teden je izbruhnil nenadoma
noar«, ki izhaja v Zagrebu. Ta židovska rc vija pričuje, da se je v vrstah jugoslovenskih Židov pričelo novo živo idejno kva-šenje. »Hanoar« je dobro urejevan list, in-teresanten zlasti z ideološke strani. Pavao
nekaj nad dvajset.
Požar je nastal zaradi zadnje silne vro« cme. V bližini omenjenih drv so namreč napravljali oglarji velike koDe. Na kraju, kjer so žgali, so pustili še precej oglja, ki
ifl 7APPIA	trinAn/t	__T
teresanien zia&u z iueuius>Ke strani, ravao I	it.	'	■ i .'. — 'V
Wertheim, Cvi Rothmiiller. Branko Gross-	£ V*1a?J	P"Pojoče-.a soln«
mann in drugi židovski omladimi skušajo	Požar i'* nLIL	^J'
na osnovi sodobne židovske filozofije zdru- " - ^ uPaz,ia neKa zensKa- KI 'e nam« žiti versko čuvstvovanje s cionističnim nacionalizmom. Zanimiva je glosa na str. 281.:
»Revolucija omladine nije nikakav revolt protiv starijih. Ona je revolucioniranje omladine same. Ona nije borba protiv drugih nego borba protiv sebe same«. Židovski rm.&diiiski pokrel je v ^einsm oriiu pojav, ki je vreden pozornosti.
rala suhljad po ondotnem gozdu. Takoj se je obrnila proti Borovcu in tam obvestila gasilce, ki so šli takoj na delo. Gasilci so mogli požar le omejiti, da ni uničil še dni« ge večje skladovnice drv. last kneza Au» ersperga. Nevarnost je obstojala, da se ne bi od vetra razširil požar tudi na gozdna drevesa, kar bi postalo usodno za ves !ep> gozd, ki se razprostira nad	cs Ki«,
karju.
P*,;
Domače vesti
*	Odlikovanje. Nj. Vel. kralj je nestorja Jugoslovenskih kiparjev, Ivana Rendiča, odlikoval z redom sv. Save 2. stopnje. Red je staremu umetniku osebno izročil prosvetni minister Boža Maksimovič, ki se je te dni mudil v Supetru na otoku Korčuli.
*	Vojaške vesti. Izpit za čin rezervnega sodnega podporočnika so opravili Vladimir Kante, Leon Pompe, Peter Strohal in Josip Voršič; za čin aktivnega konjeniškega podporočnika konjeniški narednik Viktor Ru-gale; za čin rezervnega nižjega vojaškega uradnika pa Franc Colarič in Anton Jakopič.
*	Osebna vest. Vdova vojvode Mišica Je prispela v Maribor ter namerava preživeti več tednov v Mariborski koči na Pohorju.
*	Poljski skavti v Jugoslaviji. Že nekoliko dni se mudi v Beogradu skupina mladih Poljakov - skavtov, ki so prišli, da spoznajo Jugoslavijo ter si ogledajo njene znamenitosti. Iz Beograda polete mladi poljski gosti v Dalmacijo. To je prva poljska skavtska skupina, ki je posetila Jugoslavijo.
*	Sprejem gojencev v vojaško obrtno šolo. Po odredbi ministrstva vojske in mornarice se sprejme lestos v prvi razred vojaško - obrtne šole zavoda »Obiličevo« 50 gojencev, ki se bodo šolali na državne stroške. Prošnje za sprejem naj se pošiljajo na naslov: »Upravniku vojno za-natlijske škole zavoda »Obiličevo« u Kru-ševcu« najkasneje do 5. avgusta. Vojaško-obrtna šola ima dva tečaja: pomočniškega, ki traja štiri leta in je obvezen za vse učence, ter mojsterskega, ki traja dve leti in ki je obvezen samo za izbrane učence. Učenci se uče naslednje obrti: kemijsko -laborantsko, strojno-ključavničarsko, elek-tro - montersko, strugarsko, mizarsko, kleparsko in druge.
*	Velika propagandna razstava slovenskih čipk in vezenin Je sedaj na Bledu v poslopju osnovne šole. Razstava traja do 25. t. m.
*	Gasilska razstava. Na ljubljanskem velesejmu od 1. do 4. avgusta t. 1. ne bo zanimiva samo za gasilce, ampak tudi za vsakega lajika, posebno za gospodarje in izobražence, da bodo videli, kal vse si je izmislila ljubezen gasilca, da obvaruje svojega bližnjega premoženje in življenje. Zanimiva pa bo zlasti za vsakega izobraženca, ker bo razvidel na statističnih tabelah razvoj gasilstva od prvih prl-četkov do danes
*	Stenograiična tekma na Christofovem učnem zavodu v Ljubljani, Domobranska cesta 7, se je vršila pretekli torek ob 8. zjutraj. Tekme se je udeležilo lepo število gojenk in gojencev Diktiralo se je pet minut z brzino 100 besed v minuti. Tekmo je vodila strokovna učiteljica gospa Ivanka prof. R o b i d o v a. Tema diktata je bila: Ivan Cankar: »Podobe iz sanj« (»Peter Klcpec«). Prva je bila gdč. Stanislava K a m n i k a r iz Spodnje Šiške, druga gdč. Marta Š k e t iz Sevnice ob Savi, tretja gdč. Marija Ravnik iz Skednja pri Trstu, četrta gdč. Josipina J a n e ž i č iz Pe-rovega pri Kamniku in peta gdč. Matilda O a s p e r i n iz Knittelfelda. Lepo in hitro delo mladih stenografinj je presenetilo ter je zavodu na lepem in častnem uspehu, s katerim je zaključil 27, šol. leto, čestitati. Kakor smo poučeni, nastopi več absolventov in absolventinj svoje službe, mnogi pa imajo službe že zagotovljene.
*	Ladjedelnica v Kralievlcl. Lastniki ladjedelnici v Kraljeviči, ki jo je, kakor znano, prevzela angleško-jugoslovenska skupina, je sedaj nabavila dok za Kraljevico, tako da bo odslej ta ladjedelnica lahko prevzemala večja naročila naših brodolast-nikov tako popravila poškodovanih, kakor t^idi izdelavo ricvih ladij.
*	Smrtna kosa. Na Laborah pri Kranju je po težki bolezni umrla ga. Antonija Vilfan, gostilničarka. Njen pogreb bo jutri ob 9. v Šmartnem pri Kranju. — V nedeljo je po dolgi, mučni bolezni na posestvu v Skradu preminula blaga gospa Marija Lončaričeva, soproga tudi v Sloveniji obče znanega in uglednega velepodjetnika g. Josipa Lončariča. Njeno smrt objokujejo svojci kot najboljšo mater in vzorno soprogo. vsa okolica pa kot veliko dobrotni-co. Zaradi srčne dobrote in izredne ljubeznivosti Je uživala obče spoštovanje. Veličasten pogreb v ponedeljek v Skradu je dal vidni izraz temu spoštovanju. Nad njeno go milo se je porosila marsikatera solza z zdihliajem: Prezgodaj si šla od nas! Globoko užaloščenima rodbinama naše sožalje!
*	Noviee iz Amerike. Slovenski Narodni dom, krasno poslopje na 80. cesti v Cleve-landu, je 29. junija proslavil desetletnico svojega obstoja, desetletnico, odkar je ta dom zavetje slovenskim društvom, mladini in tamkajšnjim Slovencem sploh. Direktorij doma je pri tej priliki izdal lepo spominsko knjigo, ki je priča uspešnega delovanja tamkajšnjih rojakov. Popoldne se je v dvorani doma vršil koncert, pri katerem so so-
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: L Čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago i %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin. Ljubljana: 7, 759.0, 13, 85, mirno, 10. —. Maribor: 7, 757.2, 14, 85, SW4. 10, —. —. Moatar: ni depeše
Zagreb: 7. 758.9, 16, 75, NW4, 7, —. —. Beograd: 7. 760.2, 18, 65, mirno, 0. —, —. Sarajevo: 7. 761.6, 12, 80, E2, 0, —. —. Skopi je: 7. 671.9, 17, 65, NW2. a —. —. Rab: ni depeše
Split: 7. 760.1, 20, 55, ENE2, 0, —. Vis: ni depeše Kumbor: ni depeše
Solnce vzhaja ob 4.27, zahaja ob 19.44. Luna vzhaja ob 22.39, zahaja ob 9.44. — Najvišja temperatura v Ljubljani 14.4, naj* nižja 12. — Najnižje temperature: v Ma« riboru 12, v Zagrebu 13, v Beogradu 18, v Sarajevu 12, v Skoplju 10, v Splitu 17.
delovala pevska društva >Zvon,< »Slovenija'., >Cvet« in »Ilirija^, zvečer pa je bil slavnosten banket Znani slovenski slikar Gregor Perusek se je nedavno podal na trimesečno potovanje po zapadni Ameriki, zlasti po Kaliforniji. — V Clevelandu se je na izletu z avtomobilom smrtno ponesrečil rojak Frank Ivančiž, star 44 let, po rodu iz Ilirske Bistrice na Notranjskem. V Ameriki je bil 17 let. — V New Waterfordu v Kanadi Je umrl rojak Bartel Horvat, rojen v Ptuju na Štajerskem, star 61 let. Bil je eden prvih slovenskih priseljencev v Kanadi, kjer je imel tudi svoj lasten dom. — V Mulberry-ju (v državi Kansas) je izvršila samomor Ivana Zupanova, roj. Grilova. Skočila je v opuščeno premogovo odprto jamo, polno vode. Vzrok: nesrečno družinsko življenje. Njen mož je v zaporu zaradi kršenja probi-bicije. Zapušča štiri otroke. — V Calumetu je umrl Miha Pavlin, star 53 let, po rodit iz Trzina pri Ljubljani. Zapušča ženo in petero otrok, od katerih je najstarejši star 17 let. — V Milvvaukeeju je rojak Blaž Lavrič pri tamkajšnjem civilnem sodišču vložil tožbo za 50.000 dolarjev odškodnine, ki jo zahteva od rojaka Franca Veminška, ker mu je ta odtujil ženo Marijo.
Olga čehova
v pretresljivi tragediji iz aristokratskih krogov
žena v plamenu
Ob 4., pol 8, in 9. Najnižje letne
cene!
KINO IDEAL.
*	Težka avtomobilska nesreča v Zagorju.
Trgovec Peter Cekulič iz Loborja pri Kra-pini je v nedeljo dopoldne s svojim tovornim avtomobilom peljal 16 izletnikov v Rogaško Slatino. Vsi dobre volje so se izletnik ob 10. vozili skoz Krapino. Zvečer pa se je pripeljal v Krapino avtomobil nekega trgovca iz Karlovca ter prosil tamkajšnjega zdravnika za prvo zdravniško pomoč, češ da se je ob pol 8. zvečer avto s potniki prevrnil s ceste v pet metrov globok jarek. Zdravnik, ki je hitel na kraj nesreče, je ugotovil, da je pri nezgodi soprogi učitelja Mužjaka iz Labora zlomljena ključna kost ter da je zadobila tudi težke notranje poškodbe. Tudi njen mož je bil težko poškodovan, istotako tudi posestnik Žabar in njegova hčerka Ljerka. Tudi ostali potniki so bili več ali manj poškodovani. Pravi čudež pa je, da so trije otroci ostali nepoškodovani.
*	Konje so ukradli. Pred dnevi so cigani iz okolice Varaždina ukradli v Radgoni tri konje. Cim so jim bili naši orožniki za petami, so možje pobegnili. Njihove žene so bile s konji vred ujete v bližini Murske Sobote in sedaj čepijo v soboški jetnišnici, kjer na vse pretege tajijo, da bi se bile udeležile kraje. Konji so bili vrnjeni last-nikom v Radgoni.
*	Zasledovan tat. Pred nekaj dnevi se ie splazil v stanovanje posestnika Jakoba Še-tina v Kamni gorici št. 4 neznan, dozdevno mlad tatič, ki je preiskal vso obleko, visečo v sobi ter odnesel srebrno moško uro z verižico in obeskom v obliki križa, dalje listnico s 425 Din gotovine in še nekaj drugih predmetov. Nato se je lotil tudi neke druge omare, v kateri je Imela obleko domača služkinja Ivana Zatler. Iz ročne torbice Je vzel. 100 Din gotovine, srebrno žensko zapestno uro, verižico, tri pare zlatih uhanov, zlato ovratno verižico s podol-gastimi členki, dve zlati verižici z različnimi obeski, več zlatih prstanov in iz jedilne shrambe nekaj slanine. Kakor se domneva, je izvršil to tatvino lSletni Stanko C., brezposelni delavec, ki se je že dalje časa potepal po Glincah in vaseh okrog Kamne gorice. Osumljeni fant je pobegnil in ga orožniki nikakor ne morejo
izslediti.
Iz L)ttbl]ane
u— Surov napad in nesreča. Med zidarskimi delavci, zlasti med Bosanci in Hrvati pride često do raznih prepirov, ki se kaj radi razvijejo v pretepe. Ti se navadno ne končajo preveč krvavo, ker Je hitro kdo zraven, ki pokliče stražo ali jih celo sam pomiri. Hujše je pa, kadar eden ali drugi dobi prehudo piko na tovariša in ga počaka ponoči s kolom v roki. Takega sovražnika si je nekoč nakopal tudi mladi delavec Joso Brozovič, doma od nekod iz Like, stanujoč v ljubljanski okolici. Ko se je včeraj ponoči vračal domov v barako, ga je v bližini Zelene jame napadel nekdo s kolom in mu skoro prebil lobanjo. Zjutraj so napadenca prepeljali v splošno bolnico, kjer leži sedaj med življenjem in smrtjo. — Delavec Martin Oven se je peljal v ponedeljek dopoldne s kolesom po cesti proti Bizoviku. Tam pa mu je nenadoma prlvo-zil nasproti neki avto, kf se mu je Oven srečno ognil. Istočasno pa je prlvozil za avtomobilom neki kmetski voz, pod katerega je padel Oven. Voz je vlekel nesrečneža kakih 15 metrov daleč s seboi in ga težko poškodoval. Ovna so prepeljali včeraj zjutraj v ljubljansko bolnico.
u— Nerodne ženske. Na Krakovskem nasipu, pred dalmatinsko gostilno »Trnovski zvon«, je nastal predsnočnjim okrog 17.30 nenadoma velik kraval. Tam se je namreč pojavila mlada ženska, ki se je v pijanem stanju obregovala ob mimo idoče in jih zmerjala z najbolj nesramnimi psovkami popolnoma brez vsakega povoda. Stražnik je skušal pijanko spraviti stran, a se mu je ženska upirala. Ko jo je srečno privc-del do stražnice, so morali telefonirati po »zelenega Henrika«, s katerim so spravili žensko v policijske zapore. — Marijo P. ki je omožena in stanuje nekje v barakah, je včeraj zjutraj pregledal policijski zdrav, nik, ki je odredil, da so jo spravili zaradi bolezni na dermatološki oddelek splošne bolnice. — 271etna bivša služkinja Geno-
m potrebi&ae najeeneje
r drogarijah KANC, LJUBLJANA
KANC (WoUrM', MARIBOR cenik a^TiS! Izvršujemo vsa amaterska dela.
vefa S. je bila pred par dnevi aretirana zaradi tajne prostitucije in vlačugarstva. Oddana je bila zaradi bolezni v bolnico, a je že naslednji dan pobegnila. Včeraj okrog 24. jo je zpet aretiral neki stražnik, ko se je na Marijinem trgu pajdašila z nekimi moškimi. Trmoglavo Genovefo so sedaj zaprli in se bo zdravila ambulatorično. — Aretirana je bila tudi 241etna Albina Č., ki se je potikala ponoči po Kolodvorski ulici.
Danes ples
v hotela
BELLEWDE
Mvlra HOSSV KO% JAZ«
u— Okraden pri kopanju. Akademik Fran Baltič, stanujoč na Mirju 27, je prijavil, da mu je dne 13. t m. ukradel neznan uzmovič iz kabine v kopališču Kole-zija 3000 Din vreden fotografski aparat. Ukradeni aparat je znamke »Ika«, poleg pa so bile tudi tri kasete v črnem etuiju. Drznega tatu doslej ni bilo mogoče izslediti.
Iz Maribora
a— Diplomiral je na pedagoški višji šoli v Beogradu g. Ljubo G o r u p iz Maribora. Čestitamo!
a— Proslava 25Ietnlce gasilnega društva na Pobrežju se minulo nedeljo zaradi dežja ni mogla v nameravanem obsegu izvršiti ter se vrši v nedeljo 20. t. m. popoldne s programom, kakor je bil določen za minulo nedeljo, na kar opozarjamo vse prebivalstvo Pobrežja in sosednih občin.
H— Iz našega gledališča. Za prihodnjo sezono je angažirala uprava našega narodnega gledališča za režiserja in pevca gosp. Gjoko Trbuhovič, člana beograjske operete, ki si je pri zadnjem gostovanju beograjske operete v Mariboru na mah osvojil vso publiko.
a— Otvoritev kopalnega bazena in vodovoda pri Mariborski koči. V Sloveniji gotovo ni nobene tako moderno opremljene planinske postojanke, kakor je Mariborska koča na Pohorju, obenem pa tudi ne tako podjetne in agilne podružnice SPD, kakor je mariborska pod vodstvom njenega velezaslužnega, izredno inicijativnega predsednika gosp. dr. Senjorja. Mariborska koča predstavlja sedaj že pravcati hotelski obrat z vsem komfortom. Število letoviščarjev narašča od leta do leta in je koča tudi letos polna gostov iz vseh pokrajin naše države. Prav te dni je dobila zopet izredno odličnega gosta. V soboto je namreč prišla gospa Luiza Mišic, vdova po vojvodi Zivojinu Mišiču, slavnemu zmagovalcu na Kolubari, ter ostane v Mariborski koči dalje časa. Tudi ona je bila v nedeljo priča redkega planinskega slavja na Pohorju : otvoritve bazena (planinskega kopališča) ter vodovoda, ki sta ponos mariborske podružnice in vseh ljubiteljev zelenega Pohorja. Poleg številnih sezonskih gostov so prisostvovali slovesnostim tudi načelnik SPD g. dr. Fran Tominšek iz Ljubljane, g. dr. R. Mam za bansko upravo, ravnatelj g. Franc Pišek za Podravsko podružnico, g. Vek. Uo-lubovič za SK Maribor in ves planinski zbor. Po cerkvenih opravilih g. prof. dr. Somraka «e ie razvilo pravo planinsko zborovanje In so vsi Tovorniki čestitali mariborski podružnici SPD k novim krasnim pridobitvam. Vec junaških plavačev je takoj po otvoritvi bazena napravilo skok v bazen, iz katerega so zopet naglo Švignili in zdirjali potem po se-nožeti. Ko je še nebo samo poslalo svoj blagoslov, se je razvila v koči nad vse prisrčna planinska zabava.
a- Novo planinsko postojanko namerava zgraditi podružnica SPD v Slovenski Bistrici pri Sv. Treh kraljih pod Velikim vrhom na Pohorju. Veliki vrh ie »mpo-zantna razgledna točka z razgledom po panonski nižini na Donačko goro, BoC, Konjice, Konjiško goro itd. Pod vrhom pa je taiinstveno Črno jezero, kier konjiški Win-dischgratzovl goje postrvi. Od tam ie markirana pot na Klopni vrh in k Arehu. U<1 Velikega vrha je pa markirana pot iz Slovenske Bistrice preko Tinia pri Svetin
Treh kraljih.
a— Sreski kmetijski odbor za srez Maribor desni breg je na svoji seji v soboto izvolil za načelnika župana Jakoba rior-iančiča iz Sv. Miklavža, v ožji odbor pa poleg njega župana Srečka Robica iz Limbuša, Leopolda Valjaniča iz Betnave, župana Jožeta Kolmana iz Slivnice, posestnika Ivana Samasturo iz Spodnje Poljska-ve in župana Ivana Hauptmana iz Poljčaij. Kot delegata v banski kmetijski odbor sta bila izvoljena ekonom Vinko Gornlak iz Slovenske istrice in načelnik Florjančič.
1
Dr. Jamar
ne ordinira do nadaljnega.
Advokat „
dr. Makso Snuderl
naznanja,
da le preselil svojo pisarno
na Aleksandrovo c. 28
(I. nadstropje) v hlftl zavarovalnice ,.Feniks"
Dobro vpeljano, prvovrstno krojaško obrt
v mestu ODDAM. — Ponudbe na oglasni oddel. »Jutru« pod »KroJaSka obrt«. 10251
a— Češki akademiki niso šli skozi Maribor. Danes popoldne so se nameravali peljati skozi Maribor na svoie letno letovanje v Radovljico, kjer bodo letovali
skupno z iugoslovenskiirii akademiki, češkoslovaški akademiki. Peljali pa se niso skozi Maribor, marveč je sprejela JCL brzojavko, da so se peljali preko Jesenic naravnost v Radovljico.
a— Češkoslovaški letoviščarji na Jadranu. Kljub slabemu vremenu ni prav nič nazadoval obisk Cehoslovakov, ki potujejo na Jadran. Včerajšnji praški brzovlak, ki je vozil skozi Maribor je bil zopet nabito poln Cehoslovakov, ki so se peljali proti Splitu. Z njimi se je pripeljala tudi ekskurzija češkoslovaške ženske mladine v posebnem vagonu. Deklice bodo prebile mesec dni na morju pri Splitu.
a— Smrtna kosa. V ponedeljek popoldne je umrl v splošni bolnici železničar Anton K r e v h v starosti 62 let
a— Iz mariborske borze dela. V tednu od 6. do 12. t. m. je iskalo delo 97 moških in 51 ženskih oseb. Prostih mest je bilo 129. Delo je dobilo 50 moških in 44 žensk, 4 osebe so odpotovale, v evidenci so ostale 603 osebe.
a— Zopet avtomobiUka nezgoda. V nedeljo zvečer okrog 18. je mehanik Srečko Vokač iz Pobrežja z avtom tovarnarja Relcba napravil v družbi artilj. narednika Hrasta izlet proti Kaninici. Ko sta se vračala nazaj po Koroški cesti je Vokač kljub polzki cesti vozil z veliko brzino. Pri prvih hišah na Koroški cesti je zaradi tega zdrčal avto najprej proti plotu neke biše. nato pa naglo okrenil proti plotu Steinbrennerjeve vrtnarije. Pri tem je zagrabil mlinarja Bogomira Rozmana, ki je v tem hipu pripeljal mimo plota in se prijel zanj. Rozman je dobil težje kontuzije na levem kolenu, kolo pa je popolnoma zveriženo. Tudi avto je dobil več poškodb. Vokač je poškodovan precej močno na prsnem košu, narednik Hrast pa lahko na levi nogi Vse tri poškodovance je rešilni avto odpremil v bolnico, kier so pa Hrasta takoj odpustili. Vozila so spravili na dvorišče rešilne postaje.
a— Za odpravo nerednosti na trgu. Zadnje čase se je razpasla razvada, da so v popolnem nasprotju z določili čl. 14 tržnega reda in pa pravilnika za javna tržišča branjevke in kmetice prodajale sadje kar po tleh in trotoarjih. Mestno načelstvo je sedaj izdalo stroge odredbe in pozvalo k sodelovanju na njih izvrševanju tudi policijo. Branjevke smejo i dopoldne i popoldne prodajati samo na stojnicah na določenih mestih, kmetice pa samo na mizi, ki bo postavljena od magistrata do Lekarniške ulice.
a— Že deset družin pod mostom. Kolonija žalosti pod mostom se je povečala zopet za eno družino. Pod hladnimi oboki bivakira sedaj že deset družin z nedoletnimi otroci. Mariborska mestna občina nima možnosti, da bi nudila tem siromakom streho, ker ima vsa svoia stanovanja zasedena, gradnja novih stanovanj pa je zaradi finančnih težkoč nemogoča. Potrebno bo pač malo več uvidevnosti in potrpežljivosti pri hišnih gospodarjih, oziroma stanodajalcih. Neprestano naraščanje deložacij more dovesti še do nedoglednih posledic.
a-^ Žagiea za železo v zavoju češenj. Dne 34. junija je neki Leopold Alojz prinesel v jetnišnico zavoj češenj in cigar za jetnika A. Z. Pri preiskavi so našli v paketu žaglco za žaganje železa in fanta izročili policiji. Tain je Alojz izpovedal, da ni vedel, kaj ie v paketu. Izročil mu ga je pred magistratom neki okrog 301etni moški in mu tudi plačal za pot 10 Din. Po opisu so včeraj aretirali 311etnega brezposelnega Alojza Brinovška. Brinovšek je tajil, toda Leopold Alojz ga je pri konfrontaciji takoj 6poznal. Brinovška, ki je komaj 50. junija bil izpuščen po osemmesečni kazni, so izročili sodišču.
a— Hud mesar. V ponedeljek zvečer okrog 20. je na Glavnem trgu stal neki narednik - dijak z dvema znankama. K njim je pristopil mesarski pomočnik Josip M. in začel vojaka psovaii in ga poditi stran, končno je potegnil mesarski nož in ga hotel zabosti. Vojak je poklical stražo, ki je vročekrvnega mesarja aretirala.
a— Izpred senata trojice. Včeraj se Je morala zagovarjati pred senatom trojice mariborskega okrožnega sodišča 35 letna služkinja Marija Rozman iz Brebrovnika pri Ormožu, kjer je letos dne 20. aprila zvečer odložila svojega mesec dni starega otroka v listnjak posestnika Kikla. Dejanje je takoj priznala in rekla, da ima skrbeti še za tri otroke. Mož jo je pred desetimi leti zapustil ter živi v Gradcu In se ne zmeni ne zanjo niti za deco. Svoje dejanje je storila v prepričanju, da bodo otroka našli in boljše skrbeli zanj, nego more ona. Obsojena je bila na 6 mesecev strogega zapora pogojno na dve leti. — Svinjsko meso je zadišalo 24 letnemu delavcu Franu Hojniku in njegovemu enako staremu tovarišu Maksu Hrovatinu iz Kukove pri Ptuju. V noči od 8. do 9. aprila sta posestniku Franu Hrgi v Domovi ukradla hrastovo dunko (leseno posodo za meso in zabelo) z zabelo in svinjskim mesom, skupaj 140 kg v vrednosti 2000 Din ter razne druge stvari. Dobila sta pn šest mesecev strogega zapora.
Iz Celja
e— Razglasitev vojaškega razporeda. Po
naročilu poveljnika celjskega vojaškega okrožja bo v nedeljo 20. t. m. točno ob 8. na Glaziji ob Ljubljanski cesti priobčitev vojaškega razporeda vojaškim obveznikom ter dajalcem živine, vozov in motornih vozil. Mestno načelstvo poziva zato vse v mesto Celje pristojne vojaške obveznike rojstnih letnikov od 1880 do 1900 ter lastnike živine, vozov in motornih vozil in sicer ne glede na pristojnost, ki bivajo v mestu Celju, da se osebno zglasijo na Glaziji. Vsak mora prinesti s seboj vojaško izpravo, lastniki konj za vsakega konja voj. stočni list in lastniki motornih vozil pa za vsak avtomobil ali motocikel novo evidenčno številko. Temu pozivu se nI treba odzvati rezervnim oficirjem, oficirjem v pokoju in onim v ostavki, stalno In začasno nesposobnim obveznikom, stalnim m začasnim vojnim invalidom ter vsem onim, ki niso pristojni v mesto Celje in to samo v primeru, ako niso lastniki živine, vozov in motornih vozil. V primeru neodziva stroga kazen.
OGLEJTE 81
vedno bogato zalogo KUHINJSKE POSODE, m sicer modre, sive, rjave ali aluminijaste, pri tvrdki z železnino
Stanko Florjančič,
LJUBLJANA,
SV. PETRA CESTA ŠTEV. 35. 8952
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je 15. t m. umria 5Sietna delavka Jera Mrakova s Polzele.
e— Karambol motorikla z avtomobilom. Celjski obrtnik F. K. se je peljal v soboto s svojim avtomobilom po državni cesti iz Celja v Ljubljano. Na nekem ovinku na Trojanah pa mu je pripeljal nasproti z veliko brzino neki inotociklist po sredini ceste. K. je vozil pravilno po desni strani ceste, 'ločim je motociklist po sredi ceste zavozil v K.-jev avtomobil in mu popolnoma odrezal levi blatnik. Pri karanibolu je motociklist zletel preko avtomobila na cesto, dočim se je motorno kolo popolnoma razbiio. K sreči je dobil motociklist le nekaj lažjih poško«lb.
e_ Nezvesta žena. Policiji je prijavil delavec Franz Z., ki je uslužben v VVestnovi tovarni v Gaberju, da mu je pred dnevi pobegnila žena Terezija, stara 39 let, z 21Ietnim brezposelnim delavcem Avgustom J. Preden pa je z^ustila moža, ki je bil v tovarni, je nezvesta Terezija nabavila na možev račun v Kolbeznovi trgovini razno manufakturno blago za 723 Din ter ie prodala nekemu trafikantu vse pohištvo v stanovanju za primerno nizko ceno. Z izkupičkom in mladim ljubčkom se je odpeljala v južne kraje. Te dni pa ie prejel neki prijatelj od G. kartico iz Niša, kjer se beguna nahajata in iščeta službo. Seveda naslova nista sporočila. Pač pa ju bo policija gotovo izsledila, ker je mož zahteval ženino zasledovanje s tiralico in je policiji tudi izročil njeno fotografijo.
e— Nočni napad. V soboto ponoči okrosj 23. sta se vračala Westnova delavca Alojzij Pertinač in Alojzij Seme skozi Spodnjo Hu-dinjo domov. Nenadoma sta iz teme planili dve moški postavi, ki sta ju napadli z odprtimi noži in ju tako obdelali, da sta morala oba delavca poiskati zdravniško pomoč v celjski bolnici.
e— Tatvina v stanovanju. V Samostanski ulici je vlomil neznan tat v neko podstrešno stanovanje in odnesel natakarici Pavli Dečmanovi par srebrnih uhanov, srebrn obesek in zlat prstan v skupni vrednosti 240 Din, sostanovalki Ceciliji Grobelnikovt pa srebrno zapestno uro, vredno 300 Din.
e— Tatvina kolesa. V ponedeljek 14. t. m. opoldne okrog 13. je odpeljal neznan tat Antonu Pcrcu, hlapcu pri Pallosu, iz veže trgovine Zangger v Gosposvetski ulici 100O dinarjev vredno moško dvokplo znamke »Styria«. O tatu policija še nima nobenega sledu. Kolesarske tatvine se v Celju v zadnjem času močno množe.
Iz Škofje Loke
šl— Nove stavbe. Gradbena dela v škofjeloškem okolišu prav uspešno napredujejo. Z deli Bi se pa bržkone še bolj pohitelo, če ne bi primanjkovalo zidnih opek. Gostilniško poslopje Matevža Ziherla je popolnoma prenovljeno. V ozadju je narejen nov ličen salon. Ob vojašnici si je zgradil novo stavbo Franc Šimnic, ki otvori v poslopju kantino. Poleg že obstoječih hiš: trgovca z usnjem Franca Šifrerja. Antonije Tavčarjeve, Ivane Znidaršičeve, Ivane Dolinarjeve, Pišurja Andreja in uslužbenca Jemea se zgradijo pod Kamenitnikom še nove stavbe. Graditi nameravajo tamkaj Marija Sta-jerjeva iz Spodnjega trga, Stanomk Matevž iz Škofje Loke, elektromonter Krinelj Tomaž in čevliar Bohinc iz Škofje Loke. Največja zanimivost v tej koloniji je tako zva-na ameriška stavba, ki je zgrajena povsem po ameriškem stilu z velikimi, malone izložbenimi okni z verando in enotno napeljavo kurjave. Značilno je, da je lastnik kljub visoki legi hiše prišel takoj do vode, dočim je moralo Schneiterjevo podjetje kopati nad 15 m v globino in še ni prišlo do pravega studenca, in to ob Glavni cesti.
Iz Kranja
r— Zagotovljena otvoritev tekstilne šo» le v Kranju. Preteklo soboto se je mudila v Ljubljani posebna deputacija, obstoječa iz gg. mestnega župana Cirila Pirca, di» rektorja »Jugočcške« Horvvitza in dr. Ko« čevarja. Deputacijo je sprejel podban dr. Pirkmajer. Razgovor se je v glavnem tikal vprašnaja. kdo bo nosil breme najemnine, razsvetljave ifl kurjave. G. podban je stal na stališču, da mora v smislu tozadevne« ga zakona nositi vse te stroške občina sa» ma, župan g. Pire pa je plediral za to, da bi banska uprava prevzela breme najem* nine, mestna občina pa stroške kurjave in razsvetljave. Ker je g. podban zagotovil deputaciji, da bo banska uprava omogo* čila mestni občini večje občinske dohod* ke, je sprejel župan to, da bo najemnino za poslopje, v kateri bo nastanjena nova strokovna šola in katera ie last Mestne hranilnice, plačevala mestna občina. Mest* na občina bo sedaj takoj sklenila z Mest* no Kranilnioo najemno pogodbo. Mestna hranilnica bo pa takoj pričela z adapta* cijo zgradbe. Pričakovati je da se bo šol* ski pouk pričel že letošnnjo jesen, kakor je bilo določeno od ministrstva. Ustroj šole in pogoje za sprejem v šolo bo do* ločil kuratorij, ki pa še ni imenovan.
r— Zaključek rokoborb. Predsinočnjim so bila tekmovanja rokoborske skupine Bosnič v Narodnem domu zakliučena. Pr* vo nagTado je prejel Avstrijec Kawan, pr* vak Evrope, drugo Madžar Bela \Veiss, tretjo pa Jugosloven Dušan Bosnič. Celo* kupno je bilo pet rokoborcev, ki so na* stopili na štirih večerih. V poslednjih dveh večerih so se razvile med njimi prav zanimive borbe, ki so večji del končale s uprav nepričakovanimi zmagami. Grupa je odpotovala na Bled.
r— Žalosten pojav. Pretekli petek je bilo sklicano nadaljevanje občnega zbora Narodne čitalnice kranjske, ki je najsta* rejše kulturno društvo gorenjske metropo« le s slavno tradicijo kakor malokatera organizacija. Bile je navzočih komaj 12 oseb! Društvo pa šteje skoro 300 članov. Pa niti se ne nahajamo sedaj sredi najži* vahnejše društvene sezone, na katero se ljudje sicer tako radi izgovarjajo. Radi nesklepčnosti se nadaljevanje občnega zbo« ra ni moglo vršiti in je preloženo na pe* tek. 18. t. m. ob 20. v Kocbekovi sobi Na* rodnega doma. To pomenja že višek ne* zanimanja ali pa ignoriranja te kulturne kranjske centrale.
Ic Višnje gore
vg— Postavitev klopic. Tujskoprometnc ln olepševalno društvo je postavilo te dni ob poli na kolodvor troje ličnih klopic. De'ež-na jih je bila pa tudi pot na Stari grad. Na prostoru, kjer se običajno kuri kres, so jih postavili dvoje, višje gori zopet in prav pri zidu vrhu hriba tik pred vhodom v razvalino stoji tudi ena. Imenovano društvo »e je odločilo sedaj preurediti prostor okoli cerkve v mestu v lepo teraso.
vg— Pot na kolodvor iz mesta je v slabem stanju. Zadnji naliv je napravil globoke zareze. Treba je nujnega popravila.
vg— Župna cerkevT V glavni ladiji župne cerkve se bo položil nov samotni tlak, obenem se bodo nadomestile vse sedanje stare klopi z novimi.
Iz Kočevja
kč— Zanimivo predavanje. V torek zvečer se je vršilo v okrilju kočevskega akademskega društva predavanje knjižničarja liee-alne knjižnice prof. dr. Jožeta Rusa o kočev-ski zgodovini. G. dr. Rus je podal v lepi ob liki vse zgodovinske zanimivosti o kočevskih naseljih in poudarjal zemljepisno lego kraja. Predavanju je sledila živahna debata.
Iz Kostanjevice
o— Veselja dan na Krki. Pod tem naslovom je prinesel neki dnevnik poročilo o veselici Tujsko - prometnega društva dne 6. t. m. Kakor je to poročilo na eni strani pretirano glede posameznih točk sporeda, take je na drugi strani bilo zamolčano, da ie ta dan Kostanjevico počastilo z obiskom 36 jugoslovenskih oficirjev z generalom Boškovičem aa čelu. Ta izredni poset je preseneti! domačine in tujce in je največ pripomogel k zadovoljivemu gmotnemu uspehu te lepe prireditve, ki pa je bila iz najbližjih krajev prešibko obiskana. Vendar je bila zabava prav živahna. Odbor se. je zelo potrudil, videlo pa se je, da še ni vajen prireditev v večjem stilu. Na svidenje pri prihodnji »Beneški noči«!
o— Telefon. Tu se mudeči letoviščarii in skozi mesto potujoči trgovci in domači gospodarski krogi vsak dan bolj pogrešajo telefon na tej prometni točki proge Zagreb-Liubljana Treba bi bilo organizirati vse občine krške doline, da se zavzamejo pri banskem svetu za to nepogrešljivo gospodarsko - prometno napravo.
Iz Kamnika
ka— Sprememba voznega reda. Avtobus podjetja flojak odhaja odslej zjutraj v Ljubljano ob poj S., ob nedeljah pa se vrača iz Ljubljane namesto ob pol 24. že ob 21. Tako vozi ob nedeljah in praznikih samo Rode-tov avtobus ob 23.15.
ka— Zaradi neugodnega vremena je nedelja privedla v naše kraje le malo izletnikov. Po planinah je zapadel sneg in je bil kar občuten hlad. Skoro vse prireditve v okolici so bile zaradi deževja odpovedane. V ponedeljek je pa zopet pogrelo solnce in posušilo ogromne mlake luž po naših cestah.
Iz Murske Sobote
mr— Tombola. Dne 7. t. m. je priredilo Sokolsko društvo v Murski Soboti običajno tombolo. Uspeh se ne more meriti z onimi prejšnjih let; tudi v tem se vidi splošna gospodarska kriza v Preknuirju. Ljudstva se je namreč zbralo še več, kakor v prejšnjih letih in vendar se je razprodalo sorazmerno malo kart. Glavni dobitki so bili: 2000 Din v bankovcih, iivalni stroj »Singert, moško kolo. pohištve za eno sobo, seženj drv, vreča bele moke Senzacijo je vzbudila goljufija neke ženske, Iti je enostavno izrezala iz karte eno številko in previdno prilepila na njeno mesto že potegnjeno številko, ki jo je izrezala iz druge karte. Vendar pa se goljufija ni posrečila in so orožniki žensko aretirali.
mr— Zanimiva razprava. Te dni se je vršila v Murski Soboti razprava glede zapuščine advokata dr. Czifraka, za katero sta se pravdala Josip Naday, trgovec z vinom in pokojnikova žena. Zadeva je razdelila prebivalstvo Murske Sobote na dva tabora in je bila že precej časa predmet največjega zanimanja. Kako tudi ne, saj je prišlo v poštev 30 prič in razprava, ki jo je rodilo mariborsko okrožno sodišče, je trajala dva dni ter je bila zaključena na podlagi izpovedi ljubljanskega psihiatra univ. prof. dr. Šerka in mariborskih sodnih zdravniških izvedencev gg. dr. Toplaka in dr. Zorjana. Sodbo je dobila pokojnikova vdova Karolina Czifrakova.
mr— Lovei, pozor! Slovensko lovsko društvo je dobiio nova pravila, ki so velike važnosti za podružnice, ker imajo zdaj te velik vpliv in veljavo pri centrali. Na podlagi novih pravil lahko dobijo lovci od svoje organizacije mnoge pravice in ugodnosti. Zaradi novega položaja sklicuje lovska podružnica v Murski Soboti izredni občni zbor za četrtek, 17. t. m. ob 1*3. v gostilni g. Turka.
Iz Hrastnika
h— Smrtna kosa. V pretečenem tednu je utrni upokojeni rudar g. Legvaro. Po« greb se je vršil v sredo na Dragi. Vzorne« mu in zavednemu delavcu bodi lahka do« mača žemljica!
h— Gasilska slavnost. V nedeljo 20. te« ga meseca bo blagoslovitev motorne briz« galne gasilskega društva steklarne. Slav« nostno mašo bo bral tukajšnji kaplan go« spod Žalar, blagoslovitev pa izvršil dolski kaplan g- Urbajnšek. Popoldne bo veseli« ca na vrtu izolirnice za Savo.
h— Osebne vesti. Po službeni potrebi je premeščen šef postaje g. Gruden v Polj« čane, poštna uradnica in naša odlična pev« ka gdč. Košičkova pa v Doberno pri Celju.
h— Velika gasilska vaja. V nedeljo 13. tega meseca se je kljub deževju vršila velika gasilska vaja. Na programu je bilo gašenje vasi Brnica. Vaje se je udeležijo Gasilno društvo Hrastnik in Gasilno dru« stvo steklarne ter dolsko gasilstvo. Točno ob pol 4. se je od trobil alarm. Na kraj predvidenega požara so prispeli najprvo dolski gasiloi, za njim v času 8 min. Hrast« nik, nekoliko pozneje tudi Steklarna z no« vo motorno brizgalno. Steklarna je odalje« na od Brnice približno 30 min in je dose« ženi čas dospelosti zelo lep. Vaja je bila velike važnosti za članstvo in je ponovno dokazala vzorno disciplino naših gasilcev.
h— Vajeniška preizkušnja krojaške za« druge je bila 6- t. m. Izj>it je položilo 8 kandidatov in sicer 6 šivilj in 2 krojača.
Iz Laikega
1— Smrtna kosa. V ponedeljek je umrla v Laškem po dolgotrajni bolezni v starosti 44 let ga. Katarina Ferčnik. soproga davč ne ti a izterjevalca in podnačelnika gasilnetra društva g. Jakoba Ferčnika. Pogreb bo danes ob 5. popoldne. Težko prizadeti rodbini naše sožalje.
1— Met s hadimi posledicami. Naši gasilci so v nedeljo posetili veselico Gasilnega društva v Rimskih Toplicah, odkoder so še z lastnim avtom vračali zvečer ob 8. domov. Ko je avto pred hotelom Hauke zavil proti mostu, so zgubili na eni klopi sedeči ravnotežje ter se je klop odtrgala in vsi skupaj so zleteli na trdo cesto Težko se je j onesre-čil mizar g. Miha Jelene, kateremu je odtrgalo eno uho. Odpeljali so ga takoj v celjsko bolnico. Težke poškodbe, pretres možganov, je zadobil g. Vidali, ki pa se na fcaja še v domači oskrbi, vendar so v strahu za njegovo življenje. Več drugih je lažje ranjenih, mnogi pa so si raztrgali obleke.
1 — Gledališki oder. Danes prirede v Zdraviliški dvorani člani mariborskega Narodnega gledališča »koncertni in gledališki ve'er<. Sodelujejo: Štefka Fratnikova, Stjepan Ive-lja, Franjo Tovornik in obenem kot vodja Pavel Rasberger. Na sporedu so koncertne, operne i:; eperetne arije ter komed-je.
Iz Gor. Radgone
gr— Kap ga je zadela. V ponedeljek okrog 8. zjutraj se je zglasdla na stanova« nju občinskega redarja uslužbenka vele« posetnika Adolfa Zorzinija iz Podgrada ter preplašena začela pripovedovati, da se gospodar kljub trkanju na vrata svoje spalnice ter klicanju ne zglasi, čeravno je bila njegova navada vsta.iati precej rano Ker je med njegovimi uslužbenca nastal upravičen sum, da seie pripetila kasa ne« sreča, je prosila, da se stvar ugotovi na licu mesta. Takoj sta se podala tja g. Re« velante in orožniški stražmojster 2- Re*el s ključavničarskim mojstrom g. Vrbnja« kom. Ker ni bilo mogoče odpreti vrat spalnice od zunaj, je g. Vrbnjak pristavil lestvico in zlomil šipo na oknu ter zlezel v sobo. V postelji je ležal gospodar s pre« križanimi rokami, kakor je zvečer legel k počitku. Poklicani zdravnik g. dr čremoš« nik je konstatiral, da je bil pokojnik za« det od kapi že v nedeljo okrog 11. ure
zvečer, ker je brlo truplo že utrpto. Vest o nenavadni smrti se je po trgu hitro raz« nesla, ko je ob pol 9. zapel mrtvaški zvon. Pokojnik je bil samec v starosti 66 let ter zapušča večmilijonsko premoženj« daljnim sorodnikom, ki žrve nekje v Avstriji. Ker njihova bivališča niso znana, je sodišče odredilo, da se vsi stanovanjski prostori začasno zapečatijo. Pokopali so ga na po« kopališču Sv. Petra v Gor. Radgoni. Blag mu spomin!
gr— Kolavdacija obmejnega morskega mostu se je vršila v petek 11. t. m. Ko« lavdaciji so prisostvovali z naše strani na« čelnik tehn. oddelka Dravske banovine inž. Krajec, inšpektor tehn. odd. inž. Ska-ber« ne, od murske regulacije mž. Celestina, od štajerske deželne vlade iz Avstrije pa ravnatelj deželnega stavbenega urada dr. Eichkitz in drugi. Od lokalnih faktorjev so bili narvzoči za trško občino Gornja Radgona podžupan Mavrič, od okrajnega zastopa načelnik Lančič, za carinarnico upravnik Arsenič ter istotako lokalni faks torji iz avstrijske Radgone pod vodstvom žuoana Kaufmanna. Pozdravni nagovor je imel inž. dr. Eichkitz, kateremu se je na« to zahvalil inž. Krajec ter mu pri tej pri« lik izročil odlikovanje Belega orla, s ka« terim je bil inž. dr. Eichkitz ob priliki svečane otvoritve novega obmejnega mo« stu odlikovan od strani naše vlade. Lokal« ni faktbrji iz Gornje Radgone m avstrij« ske Radgone so zahtevali da sc osedline na obeh straneh mosta in sploh prostor ob mostu nasuje z gramozom ter povalja z valjakom. Določena je bila nato takoj količina gramoza ter sestavljen račun in bodo vsa ta dela v najkrajšem času izvr« šena.
gr— Kresovanje. V spomin slovanskima blagovestnikoma je na predvečer praznika Sv. Cirila in Metoda tukajšnja podružni« ca CMD zažgala velik kres na vzvišenem gričku Hercegovščak. Pri kresovanju je sodelovala tudi domača godba Mura ter pripomogla, da je prireditev dobro uspela.
Ogorelo, zjlravo kožo
dobite, ako si oterete telo pred zračnimi in solnčnimi kopelmi z
NIVEA-CHEHE
tudi pri zastrtem nebesu, ker tudi veter in zrak porjavita kožo. Suho pa mora biti Vaše telo pri direktnem solnčnem obsevanju. In dobro oterite z NIVEA - CIIEME že naprej! To zmanjšuje nevarnost bolečega ožganja. Spričo samo njej lastne vsebine Eucerita se Nivea - Creme lahko vpije v kožo, ker šele v kožo vpita Creme more svoj dobrodejni učinek privesti do polne veljave.	Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. Tube po 9 in 14 Din.
Trgowa» t Jugoslaviji: Jugosl. P. BE1ERSD0BF & Co., d. t o. j., Maribo. - Meljska cMta«
GOSPODARSTVO
Znatne
davčne olajšave za hotelsko Industrijo
Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega in trgovinskega ministra podpisal in proglasil zakon o davčnih in taksnih olajšavah za hotelsko industrijo, ki bo imel brez dvoma ugodne posledice na razvoj naše hotelske industrije in našega turizma. Olajšave po tem zakonu bo deležna hotelska industrija t kopališčih ter v klimatskih in turističnih krajih, in sicer tedaj, če so v poštev prihajajoči obrati na podlagi potrdila pristojne banske uprave in pristojne davčne uprave neposredno v službi pospeševanja turizma in če služijo čim večjemu posečanju kopališč, klimatskih in turističnih krajev. Te začasne olajšave veljajo za hotele, restavracije, penzione in gostilne v navedenih krajih, in sicer pod naslednjimi ppgoji: 1. Navedeni obrati morajo razpolagati z vso potrebno moderno in bigijensko ureditvijo (vodovod, moderna razsvetljava, družabni prostori, čiste in primerne sobe itd.); 2. Ako so stavbe. v katerih se navedeni obrati vodijo iz temelja na novo zgrajene po obstoječih gradbenih predpisih; 3. Ako se že obstoječe stavbe preuredijo in razširijo ter opremijo z inoredno in bigijensko ureditvijo, če tudi drugače odgovarjajo obstoječim gradbenim predpisom in če adaptacijski stroški znašajo najmanj tretjino objekta brez opreme ne posredno pred adaptacijo.
Kakor je razvidno iz določb zakona, se smejo v zakonu določene davčne in taksne olajšave dovoljevati le za nove hotelske, le-toviščarske in gostilniške zgradbe in za predpisano adaptirane in preurejene ali razširjene stare zgradbe. Namen zakona je torej, z davčnimi olajšavami pospešiti grad-bo novih hotelov, penzionov, restavracij itd. v kopališčih in turističnih krajih in razširjenje ter moderniziranje že obstoječih zgradb, ki služijo tem namenom. Po paragrafu 7. tega zakona veljajo končno olajšave tega zakona še za Beograd in za mesta, kjer so sedeži banskih uprav, če tudi niso klimatični ali turistični kraji, vendar samo za nove in adaptirane hotele (torej ne za restavracije, penzione in gostilne), ki pa morajo izpolnjevati vse pogoje zakona, ter imeti najmanj 40 sob. Končno veljajo ugodnosti tega zakona za zdraviliške in letoviške domove, ako se dohodki teh domov uporabljajo izključno za ureditev kraja in za pospeševanje turizma.
Obseg davčnih in taksnih olajšav
Navedeni obrati uživajo kot taki nasled« nje olajšave: 1. Neposredni davek od do« hodka podjetja (pridobnuna) se bo odmer« j al tako, da se davčna osnova po zakonu o neposrednih davkih (čisti donos podjet« ja) zmanjša v davčnih letih 1931., 1932.. 1933., 1934., 1935. za 40 odst., v nadaljnjih petih letih za 20 odst. V enakem razmer« ju se torej zniža tudi pridobnina z dokla« dami. 2. Neposredni davek na dobiček podjetij, obvezanih javnemu polaganju ra« čunov (družbeni davek) se odmerja po enako zmanjšani osnovi kakor pridobnina, z dodatkom, da v primeru pomanjkanja osnove ni treba plačati zakonski minimalni davek po paragrafu 682 zakona o nepo« srednih davkih. 3. Obrati se nadalje opra« ščajo taks in pristojbin za glasbe in za vstopnice za zabave, koncerte, predstave in razstave, ki se prirejajo v hotelih, re« stavracijah in penziondh. 4. Takse za več« letne pogodbe se ne bodo plačevale po tTa« janju zakupa temveč za vsako leto vna« prej.
Za obrate, otvorjene v poslopjih, zgra« jenih v roku od treh let do dne uveljav* Ijenega tega zakona, z glavnico od naj« manj 500-000 do 2 milijona Din, ki izpol« njuje ostale pogoje tega zakona, se zmanj« ša davčna ornrva v toku prvega petletne, ga razdobja za nadaljnjih 20 odstotkov (torej za 60 odst.), v toku drugega petle*« nega razdobja za nadaljnjih 15 odst. (torej za 45 odst.) in v toku tretjega petletnega razdobja za nadaljnjih 10 odst. (torej za 30 odst.).
Za obrate, otvorjene v novih poslopjih zgrajenih v istem roku, s kapitalom od 2 do 5 milijonov Din, se poviša odstotek gornjega odstavka še za nadaljnjih 10 od< stotkov in pri kapitalu preko 5 milijonov dinarjev še za nadaljnjih 5 odst. Za čas« trajanja teh ugodnosti se zmanjSajo trn podlagi znižanja osnove tudi vsakovrstne doklade, ki se plačujejo na podlagi nepo«
no«evropskemu kmetijstvu. Razmotrivania o tem vprašanju so zavzela velik obseg na srednje«evropskem gospodarskem zaseda« nju v februarju t L v Breslau. ki je prišlo do zaključka, da je evropsko agrarno vpra« šanje mogoče rešiti le v širokem evropskem okviru. Na koncu opozarja pisec še i.a okolnost, da morajo vzhodne agrarne ar« žave v svojem stremljenju po olaišaniu agrarnega izvoza upoštevati, da bodo mo« rale tudi s svoje strani dati gotove kon« cesije za uvoz industrijskih izdelkov
V zvezi z gornjimi izvajanji dunajskega docenta moramo opozoriti, da je na 11.1» vedene pomisleke, ki slonijo na ne spre« menjenem uporabljanju klavzule o največ« jih ugodnostih, zunanji minister dr. Mar n« kovic deloma že v naprej odgovoril. V iz« javi, ki jo je podal v beograjskem »Pri« vrednem Pregledu« od 13. t. m., je deial med drugim: »Situacija je danes taka. da so potrebne nove metode in novi ukrepi. Zunanjo trgovino je treba reeulirati s po« sebnimi sporazumi Ze davno se klavzula o največjih ugodnostih uporablja prilago« dena novi ekonomski situaciji. Obtsoiajo pogodbe z največjimi ugodnostmi, ki de ;z» kijučujejo regionalnih sporazumov in po« godbe, v katerih je možnost carinske zve« ze že izrecno predvidena. Sistem kontru gentiranja bo v bodoče igral vse večjo vlo« go kakor se v splošnem domneva Vseka« kor je potrebno zunanjo trgovino novo re« gulirati, ker bo to zahteval tudi sistem kon« tingentiranja.
Pripomnili bi še, da ustvaritev agrarne« ga bloka podunavskih držav ni v nikakein nasprotju s stremljenjem po carinski zdru« žitvi vseh evropskih držav; nasprotno, ob« stoj takega močnega agrarnega bloka bi !e še pospešil razvoj združitve Evrope v srni« slu politike Brianda in bi prisilil evropske •industrijske države, da ugodijo upravičenim potrebam agrarnih držav glede izvoza -lji« hovih kmetijskih pridelkov, v okviru ev« ropske carinske unije.
Nemški hmeljarji urgirajo zvišanje carine na hmelj. Kakor znano ie bila nemška carina na hmelj s carinsko novelo od 14. aprila t. 1. avtonomno zvišana od 100 na 150 mark za 100 kg dočim znaša sedaj pogodbena carina 60 mark na 100 kg. To povišanje pa doslej ni bilo mogoče uveljaviti, ker je nemška carina na hmelj vezana v -trgovinskih pogodbah z Belgijo in Francijo. Sedaj zahtevajo bavarski hmeljarji, da centralna vlada čim prej stopi v pogajanja s Francijo in Belgijo zaradi revizije pogodbene carine na hmelj.
— Nova podružnica Državne liipotekarne banke. Na željo gospodarskih krogov iz vrbaske banovine bo Državna hipotekama banka v Banji Luki otvorila 1. septembra svojo podružnico. Vprašanje otvoritve te podružnice je postalo aktualno zlasti od-
srednega davka. Davek na poslovni pro« met se plačuje po kopijah računov ali na podlagi knjig o inkasu, v kolikor so bile te knjige predložene davčnemu oblastvu in so verodostojne. Zneski davka na po« slovni promet se lahko uračunajo pri in« kasu.	-v
Že podeljene ugodnosti se lahko na pred« log hotelskih inšpektorjev pri banski upra« vi ali na predlog trgovinskega ministrstva odvzamejo, ako lastnik ali zakupnik obra« ta ne vzdržuje na primerni višini pravil« no in čisto, ali se ne drži odrejenih cen, ali pa izgubi pogoje, ki so predpisani za dajanje olajšav. Ugodnosti po tem zakonu odobrava in odvzema na podlagi predlo« ženih in dokumentiranih prošenj in po predhodni izjavi trs*<>vir.ske«a ministrstva oddelek za davke pri finančnem ministr« stvu. Rok za prošnjo je 00 dni od dne, ko se obrat otvori. Po prekoračenju tega roka izgubi obrat pravico do olajšave za ves pretekli čas in za ono leto, v kate« rem je bila prošnja vložena. Podrobne do« ločbe o izvršen ju tega zakona bosta pred« pisala finančni in trgovinski minister. Mi« nister za socialno politiko ir narodno zdravje bo določil kraje, ki se imajo sma« trati kot kopališča in- minister za trgovino m industrijo kraje, ki se imajo smatrati Kot klimatski in turistični kraji.
Agrarni blok podunavskih držav
Ideja ustanovitve agrarnega bloka podu« fn VM ^drz,av' to je Jugoslavije, Rumunije
£Aadza.rjk* za skuPno plasiranje krar«
tijskih pridelkov na svetovnem trgu, ki io , , . „ . T , je sprožil naš zunanji minister dr Marin- kar ]e Banja Luka po razdelltvi države na kovic, je tudi v inozemskih gospodarskih banovine postala sedež vrbaske banovine, krogih vzbudila precejšnjo pozornost. VI = Slaba letina na Madžarskem. Kakor je dunajski »Neue rreie Presse« je te dni ob« I razvidno iz najnovejšega poročila madžar-rinaČ".™Ceat duna-iskc univerze dr. skega kmetijskega ministrstva, je letošnja uotttrid Haberler članek, v katerem se pe« I žitna letina na Madžarskem zaradi suše in ca z osnovanjem tega agrarnega bloka in I vročine slabša, kakor se je prvotno priča-v katerem pravi med drugim;	I kovalo. Po najnovejših cenitvah je bilo pri-
_ Čeprav o konkretnih ukrepih, ki so pred« I delanih 18.87 milijona met. stotov pšenice videni, ni nic točno znano, vendar je jas« I nasproti 20.4 milijona met. stotov v pre-no da pri sedanjem trgovinsko«političnem I teklem letu. Pridelek ječmena se ceni na sistemu tudi skupno postopanje imenovanih 7.1 milijona stotov nasproti 8.0 milijona držav ne bi moglo nuditi znatnejših koristi stotov v pret. letu. njihovemu kmetijstvu, ker prihajajo na	„ . . . , . ,
podlagi klavzule o največjih ugodnostih v ^ Mednarodn« karte! za baker ponovno trgovinskih pogodbah vse carinske olajšave, I zniža' cen0' Mednarodni kartel za baker ki bi jih dale Avstrija, Češkoslovaška in i 3e te dni zn*ža' kartelno ceno 12.30 na 11.8" Nemčija, avtomatično v prid tudi preko« S centov cif evropska luka. Novo znižanje morskim državam, ki izvažajo žito. Samo i cene ie posledica zastoja v konsumu bana podiagi ožje trgovinske politične zdru» | kra. Od aprila, ko se je cena bakru prehod-zitve z industrijskimi državami srednje Lvrope in zapada, ki bi omogočala uvedbo carinskega režima s preferenčnimi (ugodno« stnimi) carinami v medsebojnem prometu, bi bilo agrarnim državam vzhoda mo«oče sigurno plasirati presežke žita.
Pri tem je treba upoštevati naslednja dejstva: Rumunija, Madžarska, Jugoslavija in Bolgarija imajo povprečno na leto v žitu (pšenici, rži, ovsu, ječmenu in koru« zi) izvozni presežek od 45 milijonov me« terskih stotov. Kot uvozne države pridejo v prvi vrsti v poštev Avstrija in Češko*
slovaška s povprečno letno uvozno potre« ...... . . . t	. .
bo od 16 do 17 milijonov meterskihsto« | bl bl,G P°trebno v interesu zaščite Iegalne-tov. Ti dve državi torej sami še ne moreta I ga obrtništva. Zato poziva banska uprava nuditi vzhodnim agrarnim državam dovolj« I obrtna oblastva, da neupravičena obrtova-nega trga za plasiranje svojih presežkov. I nja, ki zanje zaznajo, z vso pozornostjo za Ce prištejemo še Nemčijo z letno uvozno I sledujejo in jim napravijo konec, čim uvi-potrebo od 45 milijonov meterskih stotov, dijo, da je dana kršitev veljavnih obrest-aa«;«;!"!!™0* al ,ZVOZI?lm presežkom nih predpisov. Posebej je paziti na kritve-b aA vst rfje * češkos I o va ^k ° *' "n™-^'^ na umerja med upravičenimi obrtniki in preko 60 milijonov meterslrih stotov * kar neuspcsobUenimi osebami, ki se pojavljajo bi samo na sebi zadostovalo Pomisliti na bod,sl v ob,lkl sluzbenega razmerja, ali v moramo da vzhodne agrarne države še da« I pri)avi fiktivne podružnice ali celo z usta-ieko niso dosegle svoje žitne produkcijske j novitVIjo kake družbe z o. z. Taka razmer-kapacitete, ki bi se gotovo dvignila, če bi I )'a so pogosta zlasti v stavbinskih obrtih. bila oddaja presežka v srednjo Evropo = Dobave. Dne 4. avgusta se bo vršila olajšana. Zato je problematično, če bi Av« pri direkciji državnih železnic v Zagrebu strija, Češkoslovaška in Nemčija za daljšo ofertalna licitacija glede dobave 15.000 kg bodočnost lahko predstavljale zadostno pločevine. (Predmetni oglas je na vpogled bazo za gospodarsko združitev s podiinav« skimi državami. Le tedaj, če se okvir še razširi s pritegnitvijo ostale industrije Ev. rope, s Francijo, Belgijo in Švico, lahko ti
dvomi odpadejo tudi za daljšo bodočnost	_____________ _________
V okviru take kombinacije od Pirenej do nomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Črnega morja bi imele uvozne države uvo» Beogradu ofertalna licitacija glede dobave zno potrebo od 125 milijonov meterskih i betonskih blokov za telegrafsko kanaliza-stotov, dočim bi ; z vozni presežek agrarnih i cijo. (Oglas je na vpogled v pisarni Zborni-držav znašal 45 do 50 milijonov meterskih | ce za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem stotov. Obstojal bi torej deficit, ki bi se ' oddelku.) — Dne 4. avguste se bo vršila pri moral kriti z uvozom h prekomorskih dr« ' komandi pomorskega arzenala v Tivtu pis-/av m bi bil dovolj velik, da bi omogočil mena licitacija glede dobave raznega mate-vent. povečanje produkcije m bi obenem rijala (cevi, špirit, katran, pasta, vosek, zagotovil dovoljno zaščito na korist nnad« i koks, karbid, cement, klingerit, šamot, je-
klene krtače, smirkovo platno itd.) Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri ekonomskem odseku te komande.
BORZE
15. julija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasii v devizah Curih, London in Budimpešta. Tečaji deviz kažejo nadalje tendenco k popuščanju in so danes tečaji v splošnem nekoliko nazadovali.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes pri nespremenjenih tečajih trgovala le za aranžma po 432.25. Med ostalimi obveznicami je prišlo do prometa le v 1% dolarskih zastavnih listih Drž. hip. banke po 84.5. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 910, v Narodni banki po 8100, v Srpski po 190, v Juco-banki po 77 in v Union banki po 192 — 191, dočim je med industrijskimi papirji prišlo do prometa le v Trboveljski po 402 in v Oeaniii po 210.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.68. Berlin 13.4425-13.4725 (13.4575), Bnuelj 7.8773, Budimpešta 986.72—989.72 (9SS 22) C'ir:'i 1094,—1097.4 (1055.9), Dunaj 795-Vs (796.5), London 273.8S—274.7S (2/4.28). Newyork 56.27. Pariz 221.87
Zasrreb. Amsterdam 22.C3 do 22.71, Dunaj 795—798. Berlin 13.4425 do 1 H.4723, Bruselj 787.73. Budimpešta 986.72 do 989.72. Milan 294.20 do 296.20, London 273.88 do 274.68. Newyork ček 56.17 do 56.37, Pariz 220 87 do 222.87, Praga 166.89 do 167.69, Curih 1004.40 do 1097.40.
Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.25, London 25.03, Nevvork 514.45, Bruselj 71.85, Milan
no okrepila, je bila kartelna cena znižana že za eno tretjino.
= Zasledovanje šušmarstva v obrti. Banska uprava Dravske banovine ie nedavno izdala vsem sreskim in mestnim načel-stvom okrožnico, v kateri opozarja uvodoma na okrožnice, ki sta jih lani izdala velika župana ljubljanske in mariborske oblasti glede zatiranja neupravičenega obratovanja v obrtih vobče in stavbinskih obrtih posebej. Množe se pritožbe, da se navodila teh okrožnic ne uporabljajo, kakor
v Zbornici za TOI v Ljubljani.) Dne 1. avgusta se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertalna licitacija glede dobave 1200 ton domačega premoga. Dne 2. avgusta se bo vrSila pri računsko-eko-
ldimpeš
Bukarešta 3.06.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 96 blago, 7% Blair 86 bl., Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 122 den., Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 126 den.. Ruše 280 do 300, Stavbna 40 den., Jadransko - podunav-ska 32 zaklj.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 432.75 — 433, kasa 432.75 den., za deember 433.25 — 434, investicijsko 86.5 do 87, agrarne 54 den., S% Blair 95.5 — 96, 7% Blair 85.25 — 85.625. 7% Drž. hipotekar. banka 84.975 — 84.5, 6% begluške obveznice
76	den.; bančne vrednote: Praštediona 908.5 do 910, Union 191.5 — 191.75, Jugo 77 do
77	5. Narodna S025 — 8200. Srpska 187—190, Zemaljska 134 — 135, Poljo 56.5 — 57, Ljubljanska kreditna 128 den., industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Našička 1200 — 1300, Slaveks 64 - 65, Slavonija 200 do 210, Drava 218 — 240, Sečerana 338 do 342, Brod vagon 115 — 125, Vevče 126 den., Dubrovačka 375 — 400, Oceanija 210 — 220, Trbovlje 402 — 405.
Beograd. Vojna škoda 442 — 444 zaklj., za december 457 zaklj., investicijsko 89.5 do 90.25, agrarne 55 — 56, 7% Drž. hip. banka 86.5 — S7 zaklj.. 7% Blair 86.75 — 87 zaklj., 7% Blair 86.75 — 87-25, Narodna 8238 do 8240 zaklj.
Blagovna tržišča
LES
-j- Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za smrekove hlode (300 komadov, premer 22—25 cm, dolž. 6 m; 200 kom. dolž. 5 m; 360—400 komadov dolž. 5 m, premer 25 cm; 360 komadov dolž. 6 m, premer 18—20 cm), nadalje za je-lovino (tombante, 2500 komadov, deb. 18 mm, širine 19—30 cm, dolž. 4 m), za črni bor (200 komadov: 58 ;:<m, 25 cm, 6 m; 400 — 500 kom.: 48 mm, 25 in 28 cm, 6 m), za 100 kub. m moralov (28/58 in 36/68, 4 m dolž., ostrorobe, očeljene, povezane), za brzojavne drogove (smreka, jelka, ev. bor, 8 m dolž., premer na vrhu 11 — 13 cm in nekaj močnejših), za 1 vagon hrastovih podnic (paralelnih, ostrorobih, očeljenih, brez srca in beljave, s tolerano malih grč, dolž. 2.65 ra, deb. 46 mm, širina 19—29 cm).
ŽITO
4- Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Ponujali so pšenico (slov. postaja, mlev. tarifa, plač. 30 dni): baško, 80 ke po 250 — 252.5, 78 kg po 242.5 - 245, 77 kg po 237.5—240, baško novo. uzančno blago, brez doplačila, za julij po 210 — 212.5, za avgust po 220 do 222.5; rž: baško, novo, 72 ks, mlevska voznina, slov. postaja, plač. 30 dni po 160 do 162.5; moko: baško, >0gc, fco Ljubljana, plač. 30 dni po 405 — 410; koruzo: baško. plač. 30 dni po 162.5 — 165: ječmen: baški, novi, ozimni. 66 kg po 155 - 157.5. oves: baški, navadna voznina. po 195 — 200.
-j- Novosadska blagovna borza (15 t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 48 vaeo-nov pšenice, 22 vagonov koruze, 11 vaeonov moke, 3 vag. otrobov- in 1 vagon ovsa. Pše-niea nova: baška, 78/79 kg 167.5 — 172.5; gornjebaška ali banaška, Tisa, šlep 172.5 do 175: gornjebanaška. 78/79 kg 165 — 170-sremska 160 - 165. - Ječmen: baški! sremski, 63/64 kg 97.50—102.50. Koruza: baška, sremska 110 - 112.5. ladja Dunav 110 — 112.5. za avgust 115 - 117.5. banaška 105—110. Moka: baška. nova >0g« in »0gg« 295—305; »2« 265—275; stara »5« 225—230; »6« 160—170; >7« 100—110; »8« 90—95.
-j- Budimpeštanska terminska borza (15. t. m.) Tendena neenotna, promet srednji. Pšenia:' za oktober 18.66 — 18.67 za marč 1931 20.35 — 20.36; rž: za oktober 11.66 do 11.67. za marc 12.90 - 12.91; koruza; ?a julij 14.68 — 14.72, za avgust 14.48 — 1450, tranzitna za avgust 12.35 — 12.45.
Iz življenja in sveta
im~
I
F'* i
mi r? M H
- -L.1-
'4 ^ , -- y
r -i-	#
li^v:.....U
.....* i *

, *
- < *<
lir? JfF-t	. f . irar *
/v.



v ?

Finski kmetje proti komunizmu
Množice manifestantov na pohodu. Zgoraj: Nepregledna vrsta avtomobilov, na katerih so potovali kmetje proti jugu. Spodaj: Počitek v gozdu med pohodom.
Nova poročila o umoru carja Nikolaja II«
V	kratkem, 18. t. m. poteče dvanajst let od dneva grozovitega umora ruske carske rodbine v kleti hiše trgovca Ipat-jeva v Jekaterinburgu. K tej krvavi tragediji dodaja dopolnilne podrobnosti sovjetski pisatelj P. M. Bykov v svoji knjigi, izišli nedavno v Moskvi pod naslovom »Poslednji dnevi Romanovcev«.
P. M. Bykov poroča, da hrani sovjetska vlada doslej neizdami rokopis P. Matvejeva, načelnika carjeve straže v Carskem Selu. v Tobolsku in v Jekaterinburgu. Sovjeti ne smatrajo za umestno, da bi že sedaj izdali spomine Matvejeva, ki bi v veliki meri pojasnili doslej še zelo temne podrobnosti strahovitega pokolja ruske carske obitelji. Rokopis namreč poudarja veliko priljubljenost, ki jo je užival zadnji ruski car med ljudstvom, tako da bi bilo treba le nekoliko smelih, ki bi oteli carja iz rok stražnikov in s tem odkazali zgodovini ruskega carstva povsem drugo pot, nego jo je krenila po umoru carja. Carska rodbina je dobivala od meščanov in kmetov darila v živilih, tako da ni bila navezana na pičlo jetniško oskrbo, marveč je celo s svojimi stražniki delila podarjena živila. To pa je bilo tudi vse in vsa priljubljenost ni mogla vzbuditi v prestrašenih ljudeh toliko poguma, da bi bili napali in obvladali maloštevilno stražo ter oteli vladarja in njegovo rodbino.
V	nadalndem poroča pisec, da ostanki ubitih Članov po sežigu niso bili vrženi v rudniški rov, kakor je doslej splošno razširjeno naziranje, pač pa so jih morilci odpeljali globoko v gozd in jih pogreznili v močvirje. Zato skrbna preiskava Kolčakove vlade ni mogla odkriti najmanjšega sledu po truplih umorjencev. Tudi groba carjevega brata Mihajla Aleksandroviča, ki ga je ustrelila skupina delavcev, ni bilo nikoli mogoče najti, ker je njegove zem-ske ostanke za vedno pogoltnilo močvirje.
V	svoji knjigi opisuje Bykov sejo predsedništva osrednjega izvršilnega odbora z dne 18. julija, ki je vzel na znanje jekaterinburški pokolj. Komisar za zdravstvo Semaško je ravno poročal o svojem delu, ko je vstopil Sver-dlov in sedel na stol tik za Leninom. Med poročilom Semaška je Sverdlov X)šepetal Leninu nekaj na uho. Lenin
je ostal popolnoma miren in je pazroo poslušaj referat o zdravstvu vse do konca, čim pa je Semaško končal svoje poročilo, je Sverdlov poprosil bese de ter v svoji običajni mirnosti izjavil: »Moram vam javiti ravnokar došlo vest. V Jekaterinburgu je bil po nalogu tamošnjega sovjeta ustreljen Nikolaj. Hotel je pobegniti. Bližali so se Čeho-slovaki, zato ni bilo drugega izhoda.« Zasedajoče predsedstvo si ni upalo potrditi umora. Nastal je mučen molk, ki ga je prekinil Lenin s pozivom: »Tovariši, preidimo k debati o predlogu Semaška po posameznih členih njegovega poročila.«
Predsedstvo je prešlo k debati, toda, seja je bila kmalu zaključena, kajti razen Lenina ni bil po novici o umoru carja nihče več pozorno pri stvari. Vsi so vedeli, da se je zgodilo nekaj strašnega in razen Lenina so se vsi prestrašili posledic, ki naj bi jih izzvalo krvavo dejanje. Sovjetska vlada se je v polna meri zavedala dalekosežno-stj dogodka in se je opogumila šele čez štiri dni ter izdala uradno poročilo o umoru carja in mjegove rodbine, zamolčala pa je vse strašne podrobnosti, kj so šele kasneje proti volji sovjetov prišle v javnost.
Angleški spiritisti in Conan Doyle
Pred nekoliko dnevi umrli angleški pisatelj sir Conan Doyle, avtor znanih detektivskih romanov, v katerih nastopa oseba misleca-detektiva Sherlo-cka Holmesa, je po smrti svojega sina na bojišču zapal v duševno depresijo ter se popolnoma posvetil zagrobnim stvarem; postal je uverjen spiritist in okultist, tako da je njegovo slovstveno delovanje od 1. 1920. dalje posvečeno skoro izključno propagandi spiritizma. Svoje spiritistične poskuse je proizvajal skoro v vseh delih sveta. Celo na smrtni postelji je svojcem obljubil, da ostane tudi po smrti z njimi v neprestanem stiku. Drugi njegov sin Adrian je izjavil uredniku »Daily Maila«, da rodbina veruje očetu do skrajnosti in je prepričana, da bo vzdržala zvezo z očetom tudi sedaj, ko je že v grobu. Ta izjava je povzročila med angleškimi
Razstava ruskih umetnikov v Berlinu
Desno: Prizor ob otvoritvi. V prvi vrsti sede: komisar narodne prosvete Lunačarski (1), zastopnik nemške vlade, vladni svetnik Adriani (2), gospa Lunačarska (3). Razstavo je priredilo »Društvo prijateljev nove Rusije« v Berlinu. Levo: Leseni kip ruske umetnice Sandomirske, predstavljajoč rusko kmetico,
spiritisti veliko pozornost in vse je komaj čakalo, kdaj bo prvi razgovor rodbine z umrlim poglavarjem.
Zdaj pa javljajo iz Newyorka, da se je tamošnjemu spiritističnemu krožku že javil pokojni Conan Doyle. Baje jim je pripovedoval, da je sedaj še močno utrujen od velikega dela, ki ga je opravil v življenju, vendar bo kasneje, ko se malo odpočij^. ostal v stalnem stiku s spiritstičnimi verniki. Tudi se jim je lepo zahvalil za povabilo. To izjavo je dal pokojni pisatelj preko medija Thom-sona, ki je v podzavestnem stanju ponavljal, kaj mu pripoveduje pokojnikov duh. Angleški spiritisti, ki se jim doslej ni posrečilo priklicati duha svojega velikega rojaka, so zelo nejevoljni in z ljubosumnostjo gledajo na uspeh Američanov.
Obnova bleska talmudske znanosti
Pretekle dni je bila v poljskem Lub-linu med velikimi svečanostmi otvorjena najvišja židovska šola — rabinska univerza. S to otvoritvijo je bila samo obnovljena šola, ki je bila v 16., 17. in 18. stoletju središče židovske učenosti v Evropi. V slavnostnem govoru je višji rabin Majer Schapira v hebrejskem in poljskem jeziku ter v židovskem žargonu poudarjal slavno minulost lublinske šole ter označil za nalogo obnovljene univerze — vzpostavo bleska talmudske učenosti. Univerza je nameščena v ogromnem šestnadstropnem poslopju, ki je stalo preko 200.000 dolarjev. Stroške je zbralo židovstvo vsega sveta. Tudi poljska vlada je prispevala z znatnim zneskom. Za vpis se je prijavilo preko 500 dijakov, sprejetih pa je bilo le 120, kajti pri sprejemni komisiji je moral vsak kandidat dokazati, da zna na pamet vsaj 400 strani talmuda z vsemi potrebnimi komentarji. Ob otvoritvi je czortkowski višji rabin potrkal na vrata, z zlatim kladivcem, nakar je najmlajši dijak univerze od znotraj odklenil vrata, da so gostje šli v slavnostno dvorano. Na dan slavnosti je bil ves Lublin v zastavh in v mesto se je šeslo na tisoče židovskega ljudstva iz vseh držav.
Podmornica na zadnji poti
Ameriško podmornico »S 4«, znano po strašni katastrofi pred dvema letoma, je zadela ponovna nesreča. Trčila je ob neko ladjo in se poškodovala. Zdaj so sklenili Američani, da jo razderejo. Na sliki jo vodita dva parnika v pristanišče, kjer se bo to zgodilo.
Avtomobil angleške kraljice
V Londonu imajo stroge prometne predpise in je zadnjič morala čakati kraljica na nekem križišču skoro pol ure z ostalimi avtomobili vred. Bila je zel0 nezadovoljna. Zdaj je sklenila po-icaua, naj dobijo njena vozila posebno trobento, kj jo morajo slišati vsi stražniki. Prihodnjič bo smel avtomobil Nj. Vel. naprej, ne da bd čakal med ostalimi vozili.
šah
Ljubljanski Šahovski klub
je na svojem članskem sestanku 12. t m. v zadevi sedeža Saveza kraljevine Jugosla-vije po pretresu beograjske resolucije z dne 24. junija t. L in informacij tajnika Saveza sklenil naslednje:
1.	članstvo Ljubljanskega šah. kluba odobrava vsako akcijo, ki se vrši v pravcu resnične poživitve šahovskega delovanja, zlasti realizacije vsakovrstnih prireditev; odločitev o tem pa, kje naj bo v bodoče sedež Saveza, prepušča sklepu glavne skupščine v Zagrebu 17. avgusta t L;
2.	vsi klubi naj se udeleže po svojih najmočnejših igralcih prireditve Saveza, kjer se bo tekmovalo z moštvi na 4 deskah za državno prvenstvo in naj pošljejo svoje delegate na savezno skupščino, ki naj o vseh spornih vprašanjih dokončno odloči.
Nai klub je prijavil za tekmovanje za »rvenstvo države igralce: A. Vogelnika, Z. lupnika, L. Gabrovška in C. Vidmarja. Delegat S. š. k. na savezni skupščini bo g. A. Vogelnik. Obenem predlagamo ostalim slovenskim klubom, da zavzamejo isto stališče, da se na ta način obdrži enotnost naših društev. — R. Mrzlikar, predsednik.
PRAVI
: FRANCK:
vedno
odlilna kakovost!
Letošnje vreme
Domala ves letošnji junij je bil ne-navando lep. Vrstili so se jasni, solnč-ni dnevi in temperatura se je dvignila ter dosegla stopnjo, kakor je običajna za julij in avgust. Prave poletne vročine niti nevihte niso mnogo motile. Izostal je tudi običajni junijski vremenski preobrat, ki prinese temeljito mrzlo reakcijo domala vsako leto.
Tudi prvi del julja je prinesel enako vročino. Zle posledice suše so se kazale v vedno hujši meri, nevihte so postale sicer nekoliko številnejše in ponekod tudi silovitejše, posebno po nižjem delu dežele, po ravninah ob Savi, Savinji, Dravi ter Muri. Osnova suhemu solnčnemu vremenu je bila v enakomerno domala po vsej Evropi razporejenem zračnem tlaku, predvsem pa v dejstvu, da so na kontinentalnem delu naše celine ta čas niso pojavljale depresije.
Ob pričetku preteklega tedna se ie pričela vremenska situacija v Evropi spreminjati. Nad severnovzhodnim delom našega kontinenta je pričel zračni tlak padati in tamkaj se je razvila večja depresija, katej-e središče se je iz-obličilo do torka zjutraj nad vzhodnim Baltiškim morjem; pa tudi nad vso za-padno Rusijo se je razvil pas zelo nizkega zračnega tlaka. Spričo tega je nastalo daleč naokrog zelo vetrovno vreme. Čez srednjo Evropo je zato prodrl veter od severozapada ter jo preplavil s hladnim in vlažnim zrakom s severnega Atlantskega oceana. Povsod, kamor je prodrl ta zrak, so nastale nevihte, nato pa mirno deževje. Ker je padel zračni tlak tudi nad Sredozemskim morjem, dočim je nac južnozapadno Evropo zračni pritisk ostal razmeroma visok, se je dotok hladnega oceanskega zraka še ojačil ter prodrl čez srednjo Evropo tja do obrežja Sredozemskega morja. Povsod je temperatura močno padla in koncem tedna se je celo toliko shladila, da je pri nas v Alpah sneg pobelil vrho ve nad višino 2100 m.
Suša in vročina se je s tem prekinila. V južnozapadni Evropi je vreme ostalo precej nespremenjeno, v najsevernejši Evropi pa se je vročina celo še povečala. Tam so namreč že na severni strani depresije in imajo spričo tega vzhodni odnosno južnovzhodni veter, ki je puhnil proti severnem morju silno segreti zrak iznad Rusije
RATOL
10245
je odlikovan z zlato svetinjo, ker se je pred oblastjo dokazalo, da je sigurno sredstvo PROTI PODGANAM in MIŠIM, da pa je sicer popolnoma nekvarljiv. Enako zanesljivo deluje GAMADIN proti ŠČURKOM, STENOL proti STENICAM, ARVICIN proti poljskim mišim. Dobiva se povsod. Pro-izvadja Biokemija d. d., Zagreb, Hatzova 25
Dopisi
RAJHENBURG. Jutri 17 t. m. priredijo v Sokolovi dvorani člani mariborskega Narodnega gledališča: Štefka Fratnikova, Stjepan Ivelja, Franjo Tovornik in obenem kot vodja Pavel Rasberger koncertni in gledališki večer. Na vzporedu bodo kon» certne, operne in operetne arije ter vese« loigre .
ŠMARJE PEI JELŠAH. Dne 9. t. m.
so gostovali na našem odru člani mariborskega gledališča pod spretnim vodstvom g. Pavla Rasbergerja. Kmalu po 20. se je začela polniti dvorana, kajti skrbno izbran spored je privabil v našo dvorano tudi one, ki le redkokdaj prestopijo prag prosvete. Spored je bil podan brezhibno. Predvsem moramo omeniti igralko in pevko gdč. Štefko Tratnikovo, ki je s svojim bogatim in krasno zvočnim sopranom naravnost zadivr-la sicer jako nehvaležno publiko. Po vsaki odpeti točki je morala prihajati vedno znova pred zastor. Temu sopranu se pač obeta še sijajna bodočnost. Zadnjo pevsko točko J«? morala na pritisk radostno vzhičene publike dvakrat ponoviti in še ni hotelo biti konec aplavza. Gosp. operetni pevec Stjepan Ivelja je s svojim krasnim tenorjem v hipu pridobil publiko zase. Izvajanje njegovih pevskih točk je občinstvo burno aplavdiralo. Za smeh in dobro voljo sta poskrbela gosp. in-scenator Tovornik" in gosp. vodja Pavel Rasberger. Slednji je kronal celotno prireditev z originalno podanim »profesorjem zgodovine«. Dolgo v noč je ostala publika med svojimi na mab priljubljenimi igralci, ki so nam prinesli s seboj polno torbo duševne hrane. Takih večerov bi si želeli še več. Vam, diletantje šmarčani, pa kličemo: »Posnemajte jih!« v njihovi igri in požrtvovalnosti.
Dolenjske Toplice. V zadnjih dneh so se naše Toplice do malega napolnile s kopališkimi gosti, tudi z inozemskimi. Lepo^ število med njimi je Hrvatov. Oglašajo pa se vedno še novi gostje, kj nameravajo v bližnjih dneh poseti ti nage kopališče. Zadnji dež je na polju zelo blagodejno vplival in pričakovati je dobre letine. Tudi vinogradi kažejo zelo lepo, sadna letina pa zelo slabo,
kljub temu. da je sadno drevje pomladi lepo cvetelo. Mnogo cvetja je uničil cvetoder. Dobre letine pričakujejo tudj čebelarji. Čebelni panji so polni medu, ker je čebelna Paša letos zopet zelo obilna.
SOKOL
Sokol Ježira je moral prestaviti proslavo svoje desetletnice na nod?ljo 20. julija. — Sprevod po občini prične ob 14. izpred Ur-bančka, telovadni nastop pa ob pol 16. — Zdravo!
Izšla je 15. številka »Sokolskega Glasnika, ki prinaša na uvodnem mestu govor Nj. Vel. kralja, ki ga je imel ob priliki razvitja po njemu poklonjene zastave Sokolu kraljevine Jugoslavije letos na Vidovdan. Dalje je na prvi strani priobčena zahvala Saveza SKJ vsemu jugoslovenskemu Sokolstvu za udejstvovanje in veliki uspeh vsesokolskega zleta v Beogradu. Zanimiva pa je tudi poslanica v Bogradu zbranemu slovanskemu Sokolstvu, ki jo je naslovil nanje starosta SSS br. dr. Josip Scheiner, ki se zaradi bolezni ni udeležil zleta. Vsa ostala številka je posvečena kratkemu popisu zleta. Tekst vsebuje tudi precej slik. Naslednja številka izide 15. t. m.
Sokolski koledar izda za 1931. leto Jugoslovenska Sokolska Matica v Ljubljani. Uredništvo je bilo poverjeno br. Veriju Švajgarju, ki bo pripravil ob sodelovanju mnogih drugih bratov sotruduikov kol»lar-ju zanimivo vsebino. Bratska društva opozarjamo že sedaj, da pravočasno vrnejo statistične pole, ki jih bodo prejeli konec ju-l-ja od uredništva.
Kunec julija poteče rok za prijavo in plačilo raročnine za publikacije Jugosioveusk« Sokolske Matice, ki bodo nato izšle konec leta. Izdalo se bo letos I knjigo Tyrševega zbornika, ki ga uredita br. Sieber in Šuklje, dalje Zgodovino jugoslovenskega Sokolstva 1919—1929, ki jo je napisal bivši tajnik JSS br. dr. Riko Fux. Kot tretja knjiga pa bo zlasti dobrodošla Ganglova »Sokolska čitanka za naraščaj«, po kateri bo sigurno vsak naraščajnik, pa tudi marsikateri č'an rad segel. Cena vseh publikacij je samo 20 Din, kar -znači, da je dolžnost slehernega člana, da se vpiše med naročnike Jugoslo-venske Sokolske Matice.
Tekme za prvenstvo v igrah za člane priredi ČOS letos 4. in 5. oktobra v Brnu. Tekmovalna snov obsega, kolikor je iz razpisa razvidno: hazeno, koškovo igro in te-nsi v dvojicah Vodstvo tekme je bilo poverjeno br. Antoninu Benda. Tekmovalni red predvideva najprej tekme po župah med posameznimi društvi ostroma pri tenisu med posamezniki; zmagovalce tekmujejo nato dalje v velike mokrožju, ki postavi nato končno svojo vrsto na zvezno tekmo v Brnu. Darilo za zmagovalno vrsto je prehodno darilo ČOS — mala češkoslovaška zastavica; člane vrste pa se vpiše tudi v spominsko knjigo.
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročilo iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio - orkestra.
—	19.30: Portreti iz svetovne literature. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — Napoved časa in poročila.
Četrtek, 17. julija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio - orkestra.
—	19.30: Pravljice. (Milčinski.) — 20: Plošče. — 20.15: Jugoslovenski večer. — 1.) Prenos iz Zagreba. — 21.05: Prenos iz Beograda. — 21.55: Brata Petrovčič pojeta slovenske narodne pesmi s spremile,vanjem orkestra. — Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 19.30: Godba na harmoniko in klarinet — 20.15: Jugoslovenski večer. — 22.45: Poročila. — 23. Godba za ples. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 20.15: Jugoslovenski večer. — PRAGA 17: Koncert iz Bratislave. — 20.30: Violinski koncert — 21: Koncert godbe na pihala.
—	BRNO: 17: Koncert iz Bratislave. — 18.20: Plošče. — 19.35: Koncert godbe na pihala. — 20.50: Opera »Glumači« na gramofonskih ploščah. — VARŠAVA 18: De-bussyjeva glasba. — 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 23: Godba za ples.
—	DUNAJ 11: Dopoldanski glasbeni koncert — 15.20: Koncert orkestra. — 20.05: R. Schumann: »Dichterliebe«. — 20.35: Koncert kvarteta. — 21.05: Dunajski pevski večer in ljudski koncert — .BERLIN 18.50: Zborovsko petje. — 20.30; Operetna glasba. — Goduba za ples. — FRANKFURT 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Koncert godbe na pihala. — 20: Prenos vrtnega koncerta. — Lahka glasba. — STUTTGART 19.30: Ljudje na potovanju.
20.15: Starejše operete in godba za ples. — 22.15: Klavirski in pevski koncert.
BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert. — 17.45: Godba orkestra. — 20: Ciganska godba. — 21.30: Orkestralen koncert. — Valčki. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 21.02: Operni večer.
V. Williams*
KRVAVA MAŠA
Epopeja velike francoske revolucije.
»Ne vprašujte zdaj, temveč mi samo sledite!« je odvrnil Darras. Predvsem moramo vrečo prenesti po stopnicah v pritličje. Ne iz-pregovorite besede, naj se zgodi karkoli. Ako srečava koga na stopnicah — prikazen nesrečna — nu, midva tega ne moreva preprečiti. Sicer pa bržčas ne bo nikogar... A zdaj me poslušajte! Cim bo hišnik odklenil, pohitite ven in na konec ulice, pa poglejte, če je ozračje mirno... Cim se prepričate, da v tej in sosedni ulici ni žive duše, se hitro vrnite in mi to povejte. Razumeli? Tedaj na delo!«
Vzel je težko platneno torbo s postelje, kjer je ležala, jo obesil počez na rame in ugasnil svečo. Širok pramen mesečine se je lil skozi okno.
Darras se je sklonil in prijel spodnji konec vreče. »Poprimite!« je velel tiho in Hektor je zgrabil. Njegove roke so nemirno tipale na drugem kraju vreče.
»Da, toda...« je jecal Hektor ves razburjen, »tu... on... saj vendar ni glave na truplu?«
»Tudi to ima svoj pravi razlog!« je odvrnil Darras.
Nesla sta nato svoje breme iz ateljeja in previdno po stopnicah , navzdol. Pred mračnim izhodom sta se ustavila in Darras je kolikor mogoče mirno poklical skozi okno v stanovanje hišnika:
»Mojster, prosim vas, odprite!«
Hišnik je znotraj odklenil, Hektor je nato zdirjal skozi temno ulico, dokler ni dospel do table nad vinsko kletjo. Nočni veter je tablo tiho njihal sem in tja. Ulica Cruche Cassee je bila tihotna
in zapuščena v mesečini. Nobeno okno ni bilo več svetlo, vse je počivalo v miru. Urno se je Hektor stihotapil nazaj k Darrasu. Ne-prodirna tema je obdajala vhod. Hektor je tipal okrog, da najde Darrasovo roko.
In spet sta dvignila svoje strašno breme ter ga skupno nesla iz hiše. Darras je med tem prevezal vrečo v sredini z debelo vrvjo. Ob vznožju zidu sta položila svoj tovor na tla in Hektor je zopet zaklenil hišna vrata. Darras pa je med tem s pogledom premeril višino zidu.
»Vi ste lažji kakor jaz,« je šepnil nato. »Stopite mi na ramena, poskusite se povzpeti na zid in potegnite tega k sebi navzgor. Po-trpite še trenutek! Opletite vrv okrog roke. Tako! Ste gotovi?«
Darras se je sklonil in postavil k zidu. Hektor je previdno stopil na hrbet, nikakor pa ni mogel doseči gornjega roba zidu. Skočil je torej zopet na tla in Darras se je vzravnal. Njegov obraz je bil rdeč in vroč.
»Drugače moram storiti,« je tiho dejal Hektor. «S kratkim zaletom bo gotovo šlo. Prosim, sklonite se še enkrat!«
Hektor si je odvezal vrv z roke in odstopil par korakov. Nato pa se je pognal v zalet, skočil z lahkoto na Darrasov široki hrbet in tako dosegel vrh zidu. Odrgnil si je sicer na grobem ometu kožo na prstih, toda njegov prijem je bil siguren in čvrst. Z obema rokama se je oprijel železnih palic ograje vrh zidu in se pritegnil kvišku.
Tisti trenutek so se na drugem koncu ulice začuli koraki.
»Urno!« je šepnil Darras Hektorju in mu vrgel vrv.
Hektor je prvič ni mogel ujeti. Koraki so se bližali. Zopet je Darras vrgel vrv. Tokrat jo je Hektor ujel, jo ovil okrog železne palice in pričel veliki, brezoblični zavoj vleči navzgor.
Tovor je bil sila težak. Hektorju je pot curljal s čela, vrv se mu je močno zajedla v roko, toda vreča se je dvigala višje... nji-
haje se sem in tja... vedno višje.
Razločno je bilo čuti par mož, ki so govorili na onem kraju ulice. Očitno so bili pijani.
Naposled je zavoj dosegel rob zidu. Hektor je stisnil zobe, roki sta ga strahovito skeleli. Z največjim naporom mu je uspelo, da je težko breme vendar docela pritegnil k sebi. Zdaj šele je videl, kaj je bilo na oni strani zidu. Pred njim se je razprostiral vrt. Visoka drevesa so šepetala v tihem nočnem ozračju, tla so bila poraščena z visoko gosto travo. Hektor je videl kako se je v svitu lune zibala sem in tja. S poslednjim trudom je Hektor potegnil zagrnjeno truplo še do konic pregraje na zidu, ga dvignil, porinil, spravil srečno na ono stran in spustil. Breme je onstran butnilo na tla in se skrilo med visoko travo.
Pravkar so se oni ljudje ob vhodu v ulico razšli. Eden izmed njih se je res približeval. V grozotno zeleni mesečini je bilo Hek-torja gotovo že od daleč lahko opaziti na zidu, takisto tudi Darrasa, ki je še vedno stal ob vznožju.
Hektor je hitro zastavil nogo ob železno palico plotu, se z vso silo naslonil ob njo in se sklonil navzdol k Darrasu, kolikor je le mogel. Darras se je oprijel Hektorjeve roke. Ravno tisti trenutek je Hektor tudi opazil, da se je tujec že zelo približal... Hektor ga je videl popolnoma razločno — mož je bil velik, širokopleč — in se je majal. Hvala Bogu, bil je dobro nakresan.
Slovito se je Darras držal Hektorjeve roke. Napor, ki ga je bilo treba, da dvigne tega velikega težkega moža, je bil za Hektorja strašen. Hektor je menil, da se mu bo vsak hip roka iztrgala iz ramena, toda njegova mladostna moč in vztrajnost je vendar vzdržala, potegnil je svojega novega prijatelja krepko k sebi na zid.
Pijanec se je ustavil pred nekimi hišnimi vrati, oddaljenimi komaj par metrov od zidu. Ni pogledal semkaj, temveč je imel samo ta opravek, da spravi kliuč v ključavnico. Tiho sta splezala Hektor in Darras preko zarjavele železne ograje in skočila v vrt.
Iz uradnih in drugih službenih objav
Imenovanje tolmača: Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo dr. Ivana štempiharja, odvetnika na Jeseniah, tolmačem za angleški, francoski in nemški jezik,
Mesto docenta za javno pravo je razpisano na juridični akulteti v Ljubljani. Prošnje je vložiti do 30. septembra t. L pri rektoratu ljubljanske univerze.
Razpis prodaje lesa: Direkcija šum v Ljubljani razpisuje v gozdih šumske uprave na Bledu prodajo 16.025 prm izdelanega smrekovega lubja. Ponudbe je vložiti pri direkciji šum v Ljubljani do 18. avgusta t. L — Ista direkcija razpisuje v gozdih šumske uprave v Kranjski gori prodajo 5.500 prm izdelanega mehkega, tehnično porabnega lesa, 1000 prm smrekovega lubja in 800 prm npsortiranih bukovih drv. Ponudbe do 20. avgusta pri direkiji šum v Ljubljani. — Nadalje se razpisuje prodaja 16.025 prm izdelanega mehkega, tehnično porabnega lesa in 165 prm mehkih drv v gozdih šum s ko uprave na Bledu. Ponudbe do 23. avgusta pri dirajiriji šum. Pojasnila za vse navedene prodrr*e daje direkcija šum na Bledu.
Razpis tlel v porodnišnici javne bolnice v Celju. Sresko načelstvo v Celju razpisuje javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 31. juliia t. i. ob 11. uri za polaganje terazza, iinoleja in celoteksa pri gradnji porodnišnice v Celju. Podatke in pojasnila daje tehnični razdelek sreskega načelstva v Celju. Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračuna, ki zr.aša: 1. polaganje terazza 38 tisoč 201 Din 10 p, 2. polaganje celoteksa 67 208.75 Din, 3 polaganje Iinoleja 170.775.75 dinarjev.
Objava mnogokratnika davščine od prirastka na vrednosti. Mestni magistrat v Ljubljani objavlja, da je za mesec junij 1930 določila komisija ta mnogokratnik na 9.13 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski vel iavi.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije objavlja svojo bilanco po stanju z dne 8. junija 1930.
Poziv upnikom: Zadruga državnih službe-pika za nabavku namirnica v Slovenjgrad-
cit je prešla v likvidacijo in pozivlje upnike da prislase terjatve do 1. avgusta 1930.
Podrobnosti o naši zmagi v Mosatevideu
V enem delu naše včerajšnje izdaje smo že zabeležili za jugoslovenski nogomet razveseljivo vest: zmago naše reprezen* tance z 2 : 1 (2 : 0) nad brazilsko repre* zentanco. Ta zmaga je tem važnejša, ker nam sploh nihče ni dal
piav nobenih šans proti močni enajstorici Brazilije, ki se je štela med favorite za svetovno prvenstvo Pa tudi mi sami nismo verjeli v zmago. Prišla je tako presenetljivo, da je včeraj v naši redakciji ves dan pel telefon in so športniki osebno prihajali v uredništvo, da bi dobili potrdilo vesti. Hvala bogu smo jim lahko ustregli, ker smo tudi od drugih strani dobivali poročila o naši zma* gi. V naslednjem daljše poročilo o tekmi.
Montevideo, 15. julija. Včerajšnja tekma med Jugoslavijo in Brazilijo je konča* la z zmago Jugoslovenov, ki so nastopili v svojih modrih dresih z državnim grbom na prsih.
Jugoslovensko moštvo se je javilo sod* niku
v naslednji postavi:
JakšičJrkovič, Mihajlovič*Arsemjevič, Ste* fanovič, Gjokič*Tirnanič, Marjanovič, Bekf Vujadinovič, Sekulic.
Jugosloveni so pričeli tekmo z velikim elanom, dočim se je pri Brazilcih opažala velika nervoznost. Brazilci v svoji igri ni* so pokazali nobenega pravega sistema ter so pričeli igrati precej surovo, ko so vi* deli, da imajo
pred seboj močnega nasprotnika. Očividno so Jugoslovene preveč podcenje* vali. Ko pa so uvideli, da igrajo Jugoslove* ni dober nogomet in da
utegnejo zmagati Evropci, so napeli vse svoje sile, da bi vsaj izrav* nali. Pa je bilo že prepozno. Najslabši del njihovega moštva je bila krilska vrsta, ki ni imela nobene medsebojne zveze
Jugosloveni so v splošnem vsi brez iz* jeme igrali
dobro in požrtvovalno. Zlasti so se odlikovali Irkovič, Bek, Gjo« kič in vratar Jakšič. Zadnji je delal prave čudeže ter branil neverjetne strele. Neko« liko slabša od ostalih delov moštva je bi* la krilska vrsta, v kateri se je pogrešala skupna igra, čeprav so v njej sicer dobri igrači. Sicer pa je moštvo izvajalo krasna kombinacijske poteze in je tudi dobro
I streljalo. Občinstvo je Jugoslovene na« vdušeno pozdravilo.
Prvi gol je zabil po lepi kombinaciji M ar j an o vi č *T i rn ani č v 20. minuti Tirna, nič. Sedem minut kasneje dobi Bek tik
pred vratarjem žogo ter postavi sigurno na - 2 :
Prvi polčas je potekel v premoči Jugoslo* venov.
V	drugem polčasu so se Jugosloveni
vrgli bolj na obrambo.
Brazilci so postali zelo ofenzivni in v 17. minuti doseže leva zveza častni gol za Brazilijo. Vsi njihovi napori za izenačenje so bili brezuspešni. Jugosloveni so tik pred koncem zabili še en gol, ki pa ni bil pri« znan.
Jugoslovenska kolonija je odnesla pol* na navdušena zmagovite igrače na rame« nih z igrišča.
V	četrtek igra jugoslovenska reprezen* tanca
proti Boliviji, ki je mnogo slabš," nasprotnik, zaradi če* sar jugoslov. športni krogi lahko skoraj, sigurno pričakujejo, da bo jugoslovensko moštvo izšlo
kot zmagovalec svoje skupine ter se kvalificiralo za naialjnje tekmovat nje po cup sistemu za svetovno prvenstvo.
Veslaške tekme na Bledn
Včeraj so prispeli na Bled veslači sDu. nava« iz Panceva in H. V. K. iz Zagreba ter L. S. K. iz Ljubljane. Skupno je sedaj zbranih na Bledu okoli 110 veslačev s pre* ko 20 čolni. Danes prispe na Bled 1. inter* nacionalni veslaški klub, in si.cer '. u. Au* gerna pri Dunaju. S. te.m. je zasigurana iz« vedba celotnega programa veslaških te* kem. — Tehnična dela napredujejo zelo dobro in bodo že v petek končam. Na svojevrsten način bo Organizirano ob'/e* ščanje gledalcev o poteku tekme. V to svr* ho bodo služile zastavice, nameščene na startu in na cilju, mogoče tudi na Gra* du. Rezultati se bodo oddajali z msgofo* ni. Start in cilj bo zvezan s telefonom. — V odmorih med posameznimi ločk^mi se bodo vršile tekme v plavanju in ska* kan ju, ki jih izvedeta ljubljanska kluba Primorje in Ilirija in bodo tedaj tvorile nekako preizkušnjo za predstoječe pod* savezno plavalno prvenstvo.
Športni drobiž
Zabeležili smo za ožji slovenski šport razvesljivo vest, lepo zmago Mrijana Spor. na v maratonskem teku 42 km 195 m za državno prvenstvo, čas Sporna znaša 3 ure 8 nun. 47 sekund in je izboren, če po* mislimo, da je bil teren zelo blaten in da se je ta proga pri nas prvič tekla. Dru<n je bil Zemljak (Marathon) v 3:16:41 tret* ji pa Belas (Marathon) v 3:21:30. Sporn ie prišel na cilj v zelo dobri kondiciji ter je z lahkoto pretekel zandjih 100 m. Našemu najboljšemu tekaču na dolge proge iskreno čestitamo k temu uspehu.
Tekmovanje v evropski coni za Davi* sov pokal je končano. V finalni tekmi je Italija v Genovi porazila Japonsko s 3 : 2 Nazvecje presenečenje je bil poraz Mor* purga po Haradi 4 : 6, 3 : 6, 5 : 7 Ste* fani je premagal Ohto 6 : 3, 6 : -i, 4 • 6 6: 4. V doublu je zmagal italijanski par' Morpurgo*GasImi proti Harada=Abe 8 - 6
: L,6 : x8; 2 : 6- 6 : 1. Zadnja rezultata sta bila: Morpurgc : Ohta 6 : 0 6 • ? 6 : 1 in Hairada : Štefani 6 : 2, 7 : 5 7 '• 5' Italija bo igrala v petek proti Ameriki.
Službeno iz LNP. Danes, v sredo, ob seja posl. odbora, ob 21. seja upr (K), bora v prostorih Del. zbornice. Tajnik I Ljubljanski plavalni podsavez (službe* no). Opozarjajo se klubi, ki bodo nastopili pri podsaveznem prvenstvu dne 25. 26 in 27. t. m., da morajo predložiti tehn r°fe* rentu za prijavljene tekmovalce in tekmo* valke, rojene leta 1912. in 1913. dokazilo o pravilnosti rojstnega leta (rojstni list ali pa javno listino, šolsko spričevalo) in sicer ob predaji prijav za tekmovanje Seja upravnega odbora se vrši v petek'dne' 18. t. m. točno ob 20.30 Zaradi bližajo, cega se prvenstva in važnosti seje polno* stevilnost in točnost. Tehn referent „ Plavalna sekcija SK Ilirije ima sejo na* celstva danes ob 18, v klubski sobi v ka* varni Evropi.
SK Krakovo. Danes ob 17. na igrišču bK. Jadrana pozivajo se naslednji igrači-Pek, Jeršek, Mankič Logar I. in II., Novo' sel. Kos, Novaki., Grabrijan I in II., Mag* ger, Jesenko, Koman, Sprager, Marin še k Erker, Vidmar. Prosimo, da se vsi sigur* no udeleže treninga. Kdor ne pride, ne
T. SOKLie
Maribor
("N5TRUnENfl|
-• harmorvL -
direklno iz
Tovarne
v Nemčiji oziroma tovarn, skladišča.
Cenik zastonj.
Violine od Din 95*-Ročne harmonike od Din 85*-Tamburice
od Din 98--
Gramofoni ,. -Ll od Din 34=5- t
MEINEL & HER0LD
MARIBOR štev. 10I-B
Kurja očesa
HajboljSf sredstvo prot) kurjim očesom »CLAVEN. Je mast
Dobite v lekarnah, droge-tijab ali naravnost lz tvor Biče tn slavnega skladišča
M. Hrniak
lekarnar — S is a k
krepi In zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIh Ljubljana Vil.
® fluto Škoda
zelo ekonomičen — vztrajen
OSEBNI VOZ
tipična
Tipa
422
430
645
860
22
30
45
60 K.
TOVORNI VOZ
za vse svrhe
Tipa
104
304
506
V/2
5 T nosilnosti
K^odm plačilni po$o'i 2ahtcoajtc informacije in pt»ospeQtc
t Plznu
Zastopstvo v ZAGREBU, Račkoga ulica št. 2, Ekspozitura LJUBLJANA, Poljanska cesta 69. Ekspozitura NOVI SAD, Pašičeva ulica 31.
1010-t
bo prišel v poštev za prihodnje tekme. Kdor je zaprečen, naj to javi g. Novaku V četrtek trening odpade.
SK Natakar. Danes od 18. dalje trening za vse igralce na igrišču ASK Primorja. "
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto
1930?
Neznani bogovi
v zadnjih dvajsetih letih je doživela nesrečna Kitajska neštevjlno hudih udarcev usode: poplave, kuge, meščanske vojne, napade razbojnikov in komunistov. Kitajci so molili k vsem svojim neštevilnim bogovom, a so se naposled prepričali, da to nič ne pomaga. Dognali so, da so se polastile dežele neznane »nevidne moči«. Kitajski dnevnik »Sin Ven Bao« poroča, da so odredili iz tega razloga duhovniki velikega svetišča »Cinčinise« v Šanghaju posebno celotedensko molitev na »nevidne moči«. Nebroj vernikov obiskuje svetišče, v katerem zapisujejo menihi njih imena in jim delijo lističe z molitvijo. V svetišču gori neštevilno sveč in sluge komaj utegnejo prižigati nove lučke. Predstojniki samostana čitajo nevidnim močem kar naprej imena onih, ki jih prosijo usmiljenja. Pred svetiščem pa je seveda vse polno pohabljencev in beračev, ki sprejemajo darila obuipanih obiskovalcev.
Zahtevajte ceni/e t
0€. Suttncf, ubijati a £
Največja zaloga ur, zlatnine ln srebrnine
Lastna urotokolirana tovarna ur v Švici
Prešernova ulica 4.
(Poteg frančiškanske cerkve.)
Birmanske ure ca dečke od Oh 44— naprej Birmanske zapestne are od Dia 70.— naprej
Zahtevajte cenik, gratls in franko.
Zahtevajte povsod samo
\0A2
»American kola limonado"
katero proizvaja SIMON KUNčIe, Ljubljana, Sv. Petra cesta 45
m
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrat, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priJkien pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
MaU&glasi
JCdor hoče t
mm mM
poStje po poŠti naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco me matih oglasov naj ncer ne ho
rwyw mf«rniKUIJV CIKVCV •« muim
i; pritoii v mnatnGah a /^j* to prejel odgovora t «
CENE MAUM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
fVfgfl

Brivski pomočnik
mlaiši dob' takoi službo. Mesečna plača 350 Din in vsa oskrba v hiši. — Janko Orobelšek. in frizer. Vrhnika
brivec 27954
Šivilj, posiovodinjo
prvovrstno iščem za dam-sko konfekcijo. Ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« pod »Trajno delo«. 2/949
Trg. pomočnika
pridnega in agilnega. per-fektnega manufakturista — poleg prakse v ostalih strokah, išče Jure! Sterk. trgovina z mešanim bla-
gom.
Vinica.
27928
Kuharico
'dobro, samostojno, snažno sprejme večia trg. hiša z moderno urejeno kuhinjo. Istotam se sprejme tudi
služkinja-sobarica
Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in plačilnih zahtev na oglasni oddelek »lutra« Dod »Stalna služba 1930«.	27918
Navijalko
(špularico) dobro izvežbano — kakor tudi (ketlerico)
verižkarico
sprejmem k strojnemu ple-teniu nogavic. Ponudbe na naslov: Baebler. strojno pletiljstvo. Radovljica.
28001
Pisarniško moč
neodvisno gospodično z de žele — zmožno nemščine, sprejmem. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro •Zanesljiva 220«. 28056
Kuharica
ki opravlja tudi ostale hišne posle, z dobrimi izpričevali in znanjem nemškega jezika, dobi mesto pri manjši družini. — Dober postopek plača Din 400—450 nastOD takoi. — Ponudbe na dir. Nome, Karlovac. poštni predal 22 Priloži naj se slika. 28064
Učenko
Sprejmem v trg. mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Juira«. 27536
Prodajalko
manufakturne stroke, prvovrstno. sprejmem proti dobri plači za takoi ali pozneje. Le moč' z najboljšimi referencami naj pošljejo svoje ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Zanesljiva mo.-« 27460
Dekle
zdravo, ki ima veselje do vrtnarij::. dobi stalno službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28044
Učenca
boliših staršev. z dobrimi spričevali spreime špece-rii. veletrg. M. Spreitzer v Ljubljani.	2S031
Čevljar, pomočnika
dobro izurjenega kakor tudi
vajenca
spreime takoi Ivan Peter-neli. Radovljica 29 . 28013
Kroj. pomočnika
za fino delo. velike in majhne komade, le zmožnega spreime takoj v stalno službo Mihael Škornik. modno krojaštvo — Zidani rnnst št. 14. Zglasiti se je osebno do iS. t. m. 2S014
Hišnika
zanesljivega in ooštenega sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«.
2S021
Vajenca
za medičarsko obrt. s hrano in stanovanjem v hiši snreime Rajko Petschnig. Sv. Petra cesta štev. 59.
27999
Mizar, vajenca
sprejmem v Škofji ulici 13.
28000
Mlajšo frizerko
»li frizerskega pomočnika
(onduleria) spreimem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2S053
Gozd. adjunkta
mlajšega, vojaščine prostega. oženjenega. nemščine in srbohrvaščine veščega v govoru in pisavi, tukajšnjega državljana iščemo za vodstvo gozdarskih poslov. V gotici pisane prošnje na naslov: Sumski ured »Darda« — Dunavska banovina.	28081
Za violinski pouk
v Ljubljani iščem učitelja za ob nedeljah. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 27941
Šivilje in krojači
Tečaj za prikrojevanje damskih oblačil se prične 1. do 15.. moških oblač od 16. do 30. vsak mesec Zahtevajte naznanila (pro spekte) in cenik za krojne vzorce. Lastnik staroznane strokovne šole T e o d o Kune. Ljubljana. Jurčiče trg 2-1.	28038
Francoščino
poučujem dijake (inje) — nižješolce za oonavljalni iz pit. Cena nizka. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«
28036
Pisarniško moč
gospodično ali vdovo, ki ni imela otrok, z dežele, do polnoma neodvisno in za nesljivo v pisarni sprejmem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kakor gospodinja«.	28055
Učenko
sprejmem takoj v špecerij sko trgovino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
28048
Učenko ali učenca
s predpisano šol. izobrazbo sprejmem takoj v tr govino z elektrotehničnimi predmeti. — Vprašati vsak dan ob po! 7. nri zvečer v trgovini Bogataj — Kongresni trg štev. 19 28049
Pošteno služkinjo
ki razume kuho meščan ske hrane in opravlja tudi druga gospodinjska dela. lepega vedenja zdravo in ki ima veselie stalno služit; v boljši mestni hiši sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 28059
Vajenca
s hrano in stanovanjem v hiši spreime Josip Bach-marer. kovaški in ključavničarski mojster v Kočeviu št. 95.	2S061
Vajenko
za špecerijsko in delikatesno trgovino v Ljubljani sprejmem takoi. Naslov v cglasnem oddelku »Jutra«.
28078
Vinski potnik
dobro vpeljan in agilen dobi takoi me?to pri vinski in alkoholni veletvrdki v Ljubljani. V poštev pride le tisti, ki dokaže, da ie v letih 1928 in 1929 vinsko stroko v resnici zastopal Na druge ponudbe se ne bo oziralo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Vinski potnik«.
2S029


Ročno vezenje
vsakovrstno sprejmem v delo. Podgora 38. St. Vid nad Ljubljano.	27771
Zastopnika
za Slovenijo iščem za prvorazredne izdelke za či-ščenie čevliev. Ponudbe: Zagreb I.. 80.	28007
Vsak dan ste
revnejši!
Lahko postanete premožnejši. Vzrok? Mala mogočnost zaslužka? Brezdel-nost! Kdor hoče delati in zaslužiti — naj nikar dolgo ne premišljuje. Kdor potuje, ima mnogo znancev in sorodnikov, nai piše pod prilogo znamke za odgo-vod na: »USA«. 28077
G. Th. Rotman:
Potovanja in Čudovite prigode Tomi ja Popkinsa
118.
zaupije doktor
I. oblastv. koncesijonirana
šoferska šola
Camernik, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 30 (Jugoavto) telefon 2236 Pouk in praktične vožnje 251

Starinsko orožje
orijent. in orig. orijental opravo prodam. Ogledati dnevno med 13. In 15. uro Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27896
Prodam:
Marmor ter železno ograjo za grobnico, napravo za barvo mleti, poljske postelje lesene, žične vrvi in sode. F. Cvek. Kamnik.
27672
Razglednice
šolske in pisarniške potrebščine kupite najceneje pri tvrdki Ivan Babovec, Ljubljana, Stari trg št. 20 165
Otroški voziček
dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28040
Otroški voziček
nikljast. lep in m o d e r n naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 28043
Otroški voziček
skoro nov proda L u k i č. Sv. Petra cesta št. 75-1.
28060
Stelaže
dobro ohranjene takoj prodam. Poizve se v mlekarni Židovski stezi štev. 6.
2S072
Štedilnik
2 cilindroma, dobro ohranjen naprodaj v Mariboru. Meliska cesta št. 74.
28090
m^d m
Skladiščnik
večletno prakso, vešč vseh v lesno stroko spa-dajočih poslov, z znanjem slovenščine, nemščine in italijanščine, išče službo. Ponudbe pod »Lesni ma-nipulant« na oglasni oddelek »Jutra«.	27953
Trgovski pomočnik
začetnik, mešane stroke, ki govori tudi nemško, želi premeniti službo. Ceni. ponudbe' na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Vesten in pošten«.	27922
Invalid
36 let star. oženjen, brez otrok, želi nameščenja v Ljubljani kot sluga, vratar, nočni čuvaj ali temu podobne Nastopi lahko takoj. Ceniene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Invalid«.	27874
Blagajničarka
išče mesta v restavraciji, kavarni ali trgovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljančanka«.	27558
Trezen šofer
zanesljiv, vajen tudi vseh popravil, ključavničar, išče zaposlitve pri tovornem ali osebnem avtomobilu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	2S057
Modistinja
izurjena v vseh v stroko spadajočih delih išče službo za takoj. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Vestna« 28086
Perfektna kuharica
z najboljšimi referencami, zanesljiva, želi v kaki graščini v Sloveniji nastopni službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Stalna kuharica«.
28088
Frizerka
stara 19 let, dobra delavka išče mesto, no možnosti oskrbo. Ponudbe prosi na naslov: Kristina Riedl Maribor. Slovenska št. 16.
28089
Prodam posestvo
z enonadstropno zidano hi šo in drugimi gospodar skimi poslopji. 13 oralov zemlje, več živine, z vsem inventarjem in letošnjimi pridelki, mlin na 2 tečaja na stalni vodi, vsemi vodnimi pravicami, možna pre ureditev na vodni pogon električni tok alj za izde lovanie rdeče barve, ker ie v bližini rudnik rdeče zemlje. Kamnolom za izde lavo gramoza in drugih be tonskih izdelkov prikladno za tovarno. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 28004
Parcela
naprodaj v šentpeterskem predmestju. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 28045
Obalno kopališče
z bufejem. Studenci pri Mariboru, krasna lega. moderno urejeno, primerno tudi za kako drugo pod jetje. proda Katra Stehlik Studenci, kopališče. 28091
Mizar
samostojen, neporočen, vajen dela pri strojih, ka kor tudi popravila istih, ki se razume tudi na elektriko šče stalno službo. Gre tu di kot hišni mizar. Nastopi takoi. F. Rupnik. lesna in dustrija, Teharje. 2S085
ozor, motociklisti!
Naprodaj je za vsako ceno takoj motocikelj — stroj izbornem stanju. Električna razsvetljava, hupa. secuiss itd. Naslov v oglasnem od delku »Jutra«.	27831
Motorno kolo
F. N. 350, voženo 3000 km elektr. lučjo naprodaj za 000 Din. Istotam naprodaj tudi popolnoma novo
DAMSKO KOLO za 1000 Din. Na ogled pri Taškar-Čarman. Zg. Šiška 28050
Družabnika
inteligentnega, za zdravo
rentabilno podjetje Celju iščem. Ce bi sodeloval je 80.000 Din dovolj. Ponudbe pod »Na polovico« na podružnico »Jntra Celju.	27991
Stavbna parcela
vogalna, za Bežigradom naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Bežigrad 600 m2«. 27939
Inozemski kapital
išče industrijski ob'jekt 400 do 600 HP sile, 4000 metrov površine blizu železnice, z dovoljno delov silo v okolici. Resne ponudbe na »Intermissor«, lelačičev trg 28. Telefon 21-64.	27714
)vostanovanj. vilo
ali hišo v bližini centra vzamem v najem.	— Ponudbe na oglasni	oddelek Jutra« pod šifro	»Prosto stanovanje«.	28032
Prodajalka
mešane stroke, išče službo — nairaje na Štajerskem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27606
Šivilja
ki šiva tudi pletenine, gre šivat na dom po 15 Din dnevno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Ljubljana 32«.	28020
Brivski pomočnik
želi kamorkoli vstopiti kot praktikant. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Brivski pomočnik«. 28035
Gospodična
večletno pisarn, prakso želj premeniti mesto. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Dobra računarica«.	28027
Tisti hip zaupije doktor Hitrač bled in razburjen: »Pomoč, pomoč! Zadušil se bom!« — Začel je hropsti, jeeafi in je komaj še dihal. A takoj so ga začeli posnemati tudi ostali trije. Kako so menjali barve: posineli so. zardeli, pa zopet pobledeli. Zraka niso mogli več zajemati...
Trgovski pomočnik
železninar. vojaščine prost, ravnokar absolviral enoletni trg. tečai. želi nastopiti službo v kakem večjem podjetju. Zmožen je knjigovodstva. korespondence itd. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28009
Opekarno
že staro, samo da je dovolj materijala na razpolago. v bližini Ljubljane, ali kakega kolodvora kupimo svrho obnove. Prodajalec se sprejme eventuelno tudi kot kompanjon. Na razpolago ie opekarska rutina in vsi opekarski stroji. Pojasnila daje stavbna družba »Gradidom« v Ljub liani. Sredina 15. 2S023
Tvornica usnja
stara in dobro uvedena, v večjem provincijalnem mestu Hrvatske naprodaj. — Na željo se odda v najem tudi samo lokal za trgovino z usnjem in stanovanje. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »35« 28111
Lepo posestvo
z veletrgovino
v Ljubljani, obstoječo iz enonadstropne stanovanjske hiše (vile), velikim gospodarskim poslopjem s skladišči ter veliko kletjo, z dobro vpeljano vinsko in špirituozno veletrgovino, se iz proste roke proda za 500.000 Din. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Posestvo v Ljubljani«.
28030
Lepo posestvo
na solnčnem kraiu, 1 uro oddaljeno od Celja, z lepim gozdom, pripravnim za sekanje prodam. V sadnih letih je do 30 polovniakov sadjevca. — Poiasnila daje županstvo Velika Pirešica.
28084
Trgovsko hišo
dobro vpeljano trgovino meša-ega blaga tik glav ne ceste, s pohištvom in trg. stelažami prodam za 55.000 Din. Bergant Benjamin. pošta Novasela pri Kočevju.	28079
Več parov čevljev
dobro ohranjenih in moške obleke iz prvovrstnega blaga prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27827
1 velik ali 2 majhna lokala
s stranskim prostorom In skladiščem oddam v no-vograjeni hiši na Miklo šičevi cesti za 1. avgust. Ponudbe na oglas, odde lek »Jutra« pod »Prometni kraj«.	27937
Trgovski lokal v Novem mestu
iščem. Natančne ponudbe s ceno na podružnico Jutra v Novem mestu pod šifro »Jesen«.	28015
Vogalni lokal
trgovsko - pisarniški oddam na Miklošičevi cesti. Poiasnila daje pisarna advokata dr. Frlana, Miklošičeva cesta 4.	28018
Mlekarno
dobro idočo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	27969
Lokal za trgovino
odda Josip Bachmayer, Kočevje 95.	2S062
Bufet in trafika
zelo dobro idoča. z vsemi pravicami, sredi Ilice v Zagrebu. z vso zalogo in inventarjem radi odhoda prodam za 50.000 Din. Lep lokal s kuhinjo, vodovodom, elektriko in večletno pogodbo. Naiemnina 1300 Din mesečno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika 1930«.
28047
takoj ulici 13.
Garažo
oddam v Knafljevi 28067
Suha bukova drva
la kupi vsako množino ♦Drvara«. Zagreb. Kaman-fova ulica 3.	27917
B22SZS3E®
Lepo stanovanje
solnčno. 4 sob. kuhinje, kopalnice in pritiklin, na Miklošičevi cesti oddam s 1. avgustom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno stanovanje«.
27989
2-sobno stanovanje
za 1. avgust ali 1. september. v centru meSta išče mirna tričlanska družina Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra «pod šifro »Mirna stranka«.	27758
Stranka brez otrok
išče stanovanje 3—4 sob. kopalnice in drugih priti klin za 1. november 1930. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trajnost«.
27533
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo itd., v mestu za avgust išče starejša mirna stranka. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik stanovanja«. 27965
Sobo in kuhinjo
s 1. ali 15. avgustom iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zračno stanovanje«.	28022
Stanovanje
s 3 sobami, pritiklinami in vrtom, pri kolodvoru na Brezovici pri Ljubljani oddam s 1. septembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	27288
nosob. stanovanje
pritiklinami išče s 1. avgustom drž. uradnik za tričlansko rodbino. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Mesečno do 500 Din«.	27952
Stanovanje
1—2 sob, kuhinje ln pritiklin išče stranka 2 oseb za tako) ali s 1. avgustom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tudi periferija«.	27886
Stanovanje
do 5 sob veliko, primerno dentista. sredi mesta iščem za 1. avgust. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Dober plačnik«.	27772
Stanovanje
trisobno, solnčno in suho, vsemi pritiklinami, s solnčno verando, kopalni-itd.. v dve leti stari hiši ob Dunajski cesti oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek | Jutra«.	28065
Lepo stanovanje
dvosobno oddam s 1. septembrom. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju.
28087

2 sostanovalca
po 125 Din sprejmem v veliko, snažno in zračno sobo. s separatnim vhodom Istotam v I. nadstr. tudi oddam stranki brez otrok večje enosobno
Opremljeno sobo
veliko in solnčno, z elektriko oddam v Langusovi ulici 5-1.	27946
Sostanovalca
s b r a n o in vso oskrbo sprejmem za 650 Din mesečno. Poiasnila v restavraciji »Soča«. Sv. Petra c. št 3.	27524
Opremljeno sobo
čisto, s posebnim vhodom in elektriko poceni oddam gosnodu na Janševi c. 12 - Ljubljana VII. 2S042
Sobo
event. opremljeno, s štedilnikom. posebnim vhodom in elektriko oddam v Rožni dolini V1II-22. 28024
Čisto sobo
mirno, s posebnim vhodom — blizu kolodvora iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sobo za takoj 36«.	2S034
Sobico
po nizki ceni oddam s avgustom boljšemu. ves dan odsotnemu gospodu ali gospodični. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 28075
Lepo sobico
oddam boljšemu gospodu na Miklošičevi cesti. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	28083
Sobo
oddam gospodu s I. avgu stom v Železnikarjevi ul št. 5. Ljubljana VII. 28076
Prazno sobico
s štedilnikom takoi oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
27998
Dve lepi sobi
solnčni. skupaj, v sredini mesta, eno opremljeno in drugo opremljeno na želio. s skupnim strogo separitj-nim vhodom in razgledom na Stritarjevo nlico oddam Primerno tudi za zdravnika ali podobno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
28012
Opremljeno sobo
lepo. mesečno, sredi mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27538
Katera piem. oseba
bi pripomogla mladi gospodični za odhod v Av strijo. da se nauči nemškega iezika. Dopise pod »Plemeniti duša« na ogl oddelek »Jutra«. 27913
Blejsko jezero
Ce ni pomote, sporoči hiš no številko. Bom pisal ali prišel. Kdaj smem priti?
28016
Gospod
želi znanja s samostojno damo. staro nad 40 let, svrho skupnih izprehodov Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »B. C. L, 14«.	28003
Opremljeno sobo
eoievknp.oil u»poi-lepo in veliko, z elektriko ter parketi oddam s 1. avgustom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 28046
Naslov Jutra«
stanovanje
pove ogl.
oddelek 27985
2 lepi sobi
prazni, .parketirani in z elektriko oddam takoj na Mirju — Langusova ulica št. 5-1.	27945
Mesečno sobo
po možnosti v bližini Miklošičeve ceste išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Soba št. 37«.
28037
Sobo s hrano
pri samostojni dami na deželi išče 30 let star gospod Ponudbe z navedbo dnevne cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Letovišče«.
28058
Prazno sobo
z vso oskrbo iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Čista« 28054
Opremljeno sobo
solnčno, za 2 osebi, v bližini glavnega kolodvora takoj oddam v najem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28063
Opremljeno sobo
veliko, svetlo, suho in čisto. s posebnim vhodom, elektriko in parketom, par sto korakov od Zvezde, z zajtrkom ali brez oddam s 1. avgustom samo boljšemu solidnemu gospodu, ki je čez dan zaposlen. — Ogledati med 11. in 13. uro Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	27974
Želja
Katero pošteno dekle bi me duševno razvedrilo in i življenju spremljalo? Starost 19—27 let. Ne gleda se na zunanjost — le na dobro srce. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra-pod značko »Mirno življe nje«.	28026
Inteligent
najboljših let. nezadovoljen išče preprosto prijateljico. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Debeluška«.
28051
Ferdo Požek
se poziva, da se takoj vrne. sicer se ga bo sod-nijskim potom privedlo. — Franjo Keber.	28082
Gospod tonil
pokličite nas telefonično!
28070
§troj.
Senitve
Industrijalec
želi poročiti premožno, trgovsko naobraženo gospodično. Ker namerava obrat modernizirati, kapital pogoj. Cenj. dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zvesto srce 300«. 28002
Beli zobje
Starejši vdovec
prav dobro ohranjen, gostilniške in trgovske obrti vajen, s precejšnjim premoženjem v gotovini, želi dopisovati z gostilničarko ali trgovko, boljšo natakarico ali gostilničarsko kuharico. samsko, vdovo ali ločenko brez otrok, staro ne pod 35 let. v svrho takojšnje ženitve Le dopise s polnim naslovom na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Odkritosrčen vdovec«. — Tajnost zajamčena. 28033
Kruto varana
stara 35 let. s 45.000 Din, gospodinjsko naobražena. želi znanja v svrho čimprejšnje možitve, z dobro situiranim solidnim boljšim gospodom uradnikom, podjetnim gostiln ali trgovcem — tudi vdovcem od 36—48 let. Gre tudi izven Slovenije. Samo resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Duša iskrenosti«.	2S066
Pony konjiček
majhno kočijo in vso opremo naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
2S028
Pisalni stroj
malo rabljen, prvovrstno kakovosti, trpežne konstrukcije, vsled opustitve obrata izredno poceni naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 28010
Kdo ve
za dobre ideje- iznajdbe ali druge prilike, s katerimi se da zaslužiti. Ponudbe pod šifro »Praktično originalno« na ogl. oddeiek »Jutra«.
27808
(ZVANREDNA MULIKAl
Železna »lužinska patenl postelja zložljiva, s ta-pecirafiom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotel«, nočne službe in potujuče * osobe stane samo Dia 398.—. Razpošiljam po poitne-nom povzetju.
tako
<Z6U0A SLOŽEN
Stroj za izdelavo sladoleda
in shranjevalno omarico kupim. Ponudbe na naslov M. Lipovž. Šolski drevored 8.	27938
Pisalni stroj
rabljen, a v dobrem stanju kupim. Ponudbe na naslov: Fotograf, vila Tonies. Bled 28071
Lesena patent postelja.
zložljiva, s tapeciranim madracom. zelo praktična, stane samo D 289.
Ležalka za sunčanje —»
(Liegcstuhl) najnovijc vr« sti, stane samo Din 159«
Madraci punjeni z vol-nora stanejo samo D 751.
l. BROzovre, zagreb ilica s:.
Zastave
z aH brez grba, čisto volnene,/ garantirane barve, v lepi izdelavi, izdeluje in razpošilja r JOSIP HTVKLEK, Subotica, poštni predal 48/d. Hustrovani cenik brezplačno.	82
II
£££ato
b (8emhergove svite
;a elegantne dame
se lahko dobi samo pri: P. M. Schmitt, Ljubljana. S. Milinov,	Zagreb.
M. Mladina,	Split.
• *
II
•: •
olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovLne tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejše z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chloro-dont-paste, ki stane Din. 8"—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno upom ho Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 9
IZVEŽBAN ŠOFER
za tovorni avto »Laurin«, na pogon z ogljem, se takoj sprejme. — Mehaniki, ki so v stanju popravila sami izvrševati, imajo prednost.	10254
Pismene ponudbe z navedbo plače naj se pošljejo na:
Portland - Cementna tovarna d. d., Mojstrana.
šele sedaj sem sprevidel, da ni zdravja brez dobre prebave želodca. Pritisk v želodcu, pogosta vrtoglavost, glavobol, nespečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žila) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih je najbolje jemati
LAK8IT
ki je najprijetnejši za zauživanje, ker ima vonj in okus čokolade in je najcenejši. — Originalna škatljica za 12kratno uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 10 Din. — Po pošti razpošilja	166
DVORSKA LEKARNA, BOGOJEVICA, SKOPLJE.
2200-2500 m* prvovrstnega lesa za ladjina tla
širine 10-12 cm kupuje Ing. Drag. I>. Šidjanski
Beograd. Moskovska ul. 71 ;
TcL 16-2»	J
JUGOSLOVENSKI
DRŽAVLJANI, POZOR ?
Podružnice ustanavlja po vseh krajih in sprejme za njih ustanavljanje v Jugoslaviji poljubno število POTNIKOV tvornica obleke in perila RUDOLF
•Mcityše(c
Klobouky u Brna, československo. Pišite vsi po pogoje. Veliki dohodki in mesečna plača.	10217
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo, da je naša ljubljena sestra oziroma teta
ANTONIJA VILFAN
gostiiniearka na Laborah pri Kranju
po težki bolezni dne 15. julija mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v četrtek, dne 17. julija, ob 9. uri zjutraj v šmartnem pri Kranju.
10259	Žalujoči ostali
PATENTNE FOTELE
divane, otomane, madrace, klubne bi salonske garniture, vseh vrst žimo, gradi za, žiranice in vsa tapetniška dela izdeluje solidno in najceneje	10118
FRANC JAGER
Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 29.
KRALJEVIČA
Prekrasno morsko kopališče in letovišče, % ure od SuSaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plase-Crikvenica. Izleti v igličaste gozdove. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. številni hoteli, pensioni to privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so »Praha«, »Union«, »Riviera«, »Ca-rovo«.
Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne.
Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstvo, Kraljeviča, in vse pisarne »Potnika«.	135
„EVA" KREMA
odstrani nadležne lase brez bolečin. —
Neprekosljivo kosmetično sredstvo. Dobi se v vseh apotekah, drogerijah in par-f umerijah ali v glavni zalogi A. ZORKO, Maribor, Aleksandrova 14.	10198