3i%haja irikraL 11a iecUn-. v torek, četrtek, soboto. ti Ihreetimes aueek Tu e^cl M «4 O^M 1* 1 M f A ■ — T - - _f __. * _ * ♦ 1 • « • nrPr rrrr ATTni L-A L>-I C /1 m« TTrt Juraj Ramuščak iz Gary, Ind. in pa njen preč. duhovni vodja Rev. Dragotin Jesih iz Milwaukee, Wis. Tudi ostali odborniki so naredili silno veliko za to organizacijo, a pri ustanovitvi sta bila glavna voditelja gori imenovana. Zajednica izdaja tudi svoje lastno glasilo po dvakrat na mesec, ki izhaja v Cleveland-du, O. Urednik glasila je Rev. M. G. Domladovac, ki ga prav fino urejuje. Spomin na te može, ki s0 se še pravočasno dvignili in ustanovili to Hrvatom tako potrebno katoliško organizacijo, bo živel na veke mej katoliškimi Hrvati v Ameriki! Vam bratje delegatje, ki ste se zbrali na tej drugi konvenciji Vaše ljubljene Hrvatske Kat. Zajednice, pa kličemo krepko naprej, na delo, ki Vas še čaka! Na desettisoče hrvatskih katoliških radnikov ima te dni uprte svoje oči na Vas in v Vaše delo, pričakuje od Vas pametnih in koristnih ukrepov za prospeh Vaše organizacije. Naj Bog blagoslovi Vaše koristno delo za Vaš bratski narod in Vašo dično Kat. organizacijo! Naj se krog Vaše organizacije do prihodnje konvencije podesetori! V to naj Vam pomaga Bog i Majka Božja! Mi Vam čestitamo in Vas prav iz srca pozdravljamo! T • -o- Razlika med posameznikom in kolektivno maso. Vsak posameznik, ki zakrivi proti zakonu pravice, se mora podvreči sodnijskemu procesu. Kar sodnija odloči se vzame za merodajno in konec je spora. Tako dela individualni — posamezni — človek. Vse drugače pa je pri narodih kot kolektivni — skupni — maši. Kar posameznik naredi, celokupen narod ne stori. Posameznik se podvrže sodnijskemu procesu, narod kot kolektivna masa se ne uda, ta rajše 'poseže po vseh sredstvih, gre v vojno raje, kot bi priznal svojo napako in se podvrgel pravični razsodbi. To so torej razlike, ki pokazujejo pri posamezniku civilizacijo in izobrazbo individualnega človeka, ki si da in dovoli stvar pojasniti na pravični in pošteni podlagi. Na drugi strani pa pokazujejo te razlike, da narod kot kolektivna masa ne poseduje tega kar navadni posameznik poseduje — pokazuje naravnost in jasno na kolektivno neizobraženost. Komplicirano in dvoumno je to, a resnično je v svojem bistvu. Na podlagi pojmovanja posameznika in njegovih dolžnosti pridemo do prepričanja, da bi se dalo prav lahko urediti en centralni svetovni tribunal, ali če hočemo reči mednarodno razsodišče, ki bi reševalo vse spore mej narodi in državami. Toda imeli so ga že v Hagu desetletja nazaj. Pa ga je kdo upošteval? Vojne so se radi njega prav tako napovedavale, kakor preje, ki ga ni bilo. Nihče se ni oziral na to razsodišče, kar je znak, da mej narodi še ni prave civilizacije*ne izobrazbe. Kadar bodo države in narodi prišli do takega pojmovanja da je država in narod prav tako dolžan se ukloniti pravičnosti in resnici kot posameznik, tedaj bo nastopila doba, ko bodo države m narodi svoje spore poravnavali ne z mečem in krogljami, ampak z pravico in resnico. Dal Bog, da'bi doTega kmaTuTrišlo?^^ da bi se sPra" preč. gg. duhovnike, ki so mi veliko pomagali z svojimi priporočili v cerkvi in s svojimi priporočilnimi pismi, kar jim Bog plačaj in Marija. Prav tako zahvaljujem pa tudi vse cenjene naročnike, ki so mi šli na roke in pridno obnavljali svojo naročnino. Hvala tudi vsem trgovcem in podjetnikom, ki so naročili od mene o-glase. Vsem skupaj Bog plačaj in na zopetno svidenje! Leo Mladich, pot. zastopnik. -o- Chippeva Falls, Wis. — Cenjeno uredništvo: — Ne vem če ste že kdaj dobili kak dopis iz tega kraja. Chippeva Falls se nahaja kakih 60 milj od Willard-ske naselbine in je precej veliko in lepo mesto z lepo vrejeno bolnišnico sv. Jožefa, v kateri se nahajam tudi jaz. Bolnišnica je zidana iz opeke in ima 4 nadstropja. V pritličju imajo kapelo, kjer se bere vsako jutro okrog 6. ure sv. maša. Meni kot katoličanki je prav dobro delo, ko sem poslušala latinsko petje, in ker sem imela molitve-nik seboj, sem opravila vsako jutro sv. mašo, seveda iz leže, ker mi ni bilo mogoče drugače. V bolnišnici sv. Jožefa so 'pa tudi po hodnikih lepe sohe, Kraljice Majniške in Srca Jezusovega, vedno lepo okrašene s svežimi cvetlicami zato skrbijo sestre. Občudovala sem sestre, kako nehote se mu izvije vzdih iz bolnega telesa: 4'Da domače solnce lepši sveti — in hrib domači lepši zeleni V Pozdravljam vse znance in prijatelje kot tudi vse čitatelje tega lista. Mrs. Perovšek. -o-- Farrell, Pa. — Žalostno novico imam za poročati. Tukaj se je odigral žalostni slučaj dne 16. junija. Popoldan je Jakob Žagar doma iz Iške vasi fara Ig streljal najprvo na svojo hčer, ki je ušla. Potem je streljal, na svojo ženo, katero je zadel v rarrio. Žena bo ozdravila. Potem je raz-grajalec Žagar ustrelil še sebe dvakrat v glavo in se nahaja v bolnišnici, ne da bi se kaj zavedel. On gotovo ne bo ozdravel. Ta strašni prizor se je odigral radi družinskega prepira, kar je zelo sramotno za Slovence. Pozdrav vsem čitateljem, listu Edinosti pa želim, da bi kmalu dnevno prihajal. Ženske so še zakaj, a možje za nič . . . Žensko so dosedaj imeli možje za manj zmožni element kot moške. Zlasti v politiki ženski niso zaupali toliko, kot moškemu. Mislili, so, da ženska je pač ženska, ki je vstvarjena za pred peč in dom, a za vse drugo je mož, ki nosi hlače. Toda ženske so večkrat pokazale, da so take sodbe o njih napačne. Kdor ne vrjame naj pogleda v Belo hišo v Washington, D. C. Na državnem krmilu so sami možje, pa niti toliko ni- s skrbjo so pazile, da je bil vsak so naredili, proti sladkornim ve-katoličan ored onemriirk tm-i /■rt^niL-nm A-> ::u _________m? katoličan pred operacijo pri sv. spovedi in sv. obhajilu. V .sobo kjer sem bila, je prišla tudi mlada dekle in drugi dan je imela biti operirana na slepiču. Njeno ime je bilo Edna Dobrovski. Sestra se ni mogla zapomniti njenega imena in jo je vprašala če je PoljsTca. Toda deklica ni hotela na noben način biti Poljska. Njena mati je bila Nemka, in da ona niti besedice ne zna Poljskega jezika. Kaj pa je bil tvoj oče, je morda bil Poljak. "Ja» pa moja mati je vzela di-vors od njega. Pred letom sta mi umrla oba. Vpraša jo nadalje, -rižnikom, da bi jih zaustavili. Ženske pa so nahitro organizirale v svoji lokalih,svoje klube in primorale verižnike, da so prenehali s svojim verižništvom Ženskam gre v tem oziru čast! Ko bi se nahajale v Beli hiši ženske mesto moških, mnogo več pametnih sklepov bi zagledalo dan, kot jih pa zagleda sedaj, ki tam sede možje. Ali morda ni resnica?! Po šolah uče, da se mora začeti na lestvi pri ta spodnjemu klinu. Munšajnarji pa delajo ravno nasprotno, ko gredo v klet po , ta kratkega prično pri ta zgor- za spoved. Toda odgovorila »njem klinu. (Konec.) Ko smo prišli v mesto, smo se srečali z drugimi uporniki, kateri so v času naše odsotnosti pritegnili nase tudi moštvo strojnice. Tudi pri II. nadomestni stot-niji so se brez obotavljanja pridružili in demoliranje se je pričelo tedaj ne le po eraričnih skladiščih, temveč tudi po privatnih trgovinah, kar je trajaio do ranega jutra. Vračal sem se truden, izmučen s svinčeno težkim želodcem vsled preobilo za-vžitih jedi in pijač na svoje mesto. Prišedši v barako sem padel na slamnico ter takoj zaspal. Vzbudil sem se nekako ob enajstih dopoldne ter šel nekoliko na pregled. A komaj sem stopil na cesto, sem zagledal, da ženejo gručo Janezov v senci bajonetov tuji vojaki. Hitro sem se skril za tamkaj stoječe drevo, toda prepozno. Opazil me je nekdo od one patrulje in ko so prišli do mene oziroma do drevesa, sem se moral na poziv vodje straže pridružiti drugim. 'Spoznal sem, da govore niši tiratelji mažar-sko. Bili so v polni vojni opremi. To je moral biti gotovo kak polk na poti v fronto, a vsled rabuke je bil poslan semkaj. Zaprli so nas v male celice v samostan. Zatrjujem, da sg nas nabasali v vsako teh lukenj toliko, da smo ležali in sedeli drug vrh drugega. Pred vrati je stal surov ma-žarski vojak, ki je pri vsakem hrupu prijemal za držaj oz. vži-galno vrvico ročne granate. V takem mučnem položaju sem o-stal z drugimi vred tisto popoldne in celo noč. Drugo jutro se mi je posrečilo preriti se do vrat, ter prositi stražarja, da me pusti na stran. Po dolgem čakanju na druge, katere je vodil zopet drug stražar, sem prišel na vrsto. U-šel sem takrat čisto slučajno, brez namena. Ko sem prišel iz stranišča, sem pogrešil stražnika. Izrabil sem priliko, preskočil tistih par stopnic iz prvega nadstropja na dvorišče, ter se pomešal med Mažare. Nobeden me ni ničesar vprašal. Prišel sem brez ovire zopet nazaj v barako na svoje mesto. Srečen sem bil, da sem se iznebil tega neprijetnega zapora. Dobil sem še par tovarišev, kateri so se tudi na enak način izmuznili iz zapora v samostanu in s temi smo ugibali kaj se bo zgodilo sedaj z nami. Eden pravi: "Decimirali nas bodo." A drugi ga zavrne: "Najhujše, kar bo, bo to, da nas bodo pognali sedaj naravnost v strelske jarke." Zadnjemu sem se pridružil tudi jaz, ker^sem vedel, da je avstrojsko-mažarski teror že kolikor toliko zrahljan in upal, da se ne bodo upali poslati vsled- razburjenja trpečih avstrijskih narodov nad nas krvnike ter izzvati s tem nov upor na drugi strani. Imel pa ni prav ne eden ne drugi, kajti Avstrijci so delali po svoje in s tem "svojim" tudi žalostno končali. Nekako ob dveh popoldne je prišel vojaški avditor iz Gradca. Nagnali so nas iz barak na dvorišče in pričelo se je zaslišavanje. Pred nami je stal avditor in nek častnik, kateri nam je pre-stavJjaI njegove besede, v slovenščino. Spominjam se, da je govoril, da bomo najhuje kaznovani, in da ne zaslužimo drugega kot smrt na vešalih, vendar, ker je sam cesar Karel polku naklonjen ter mu dal ime njegovega sina Otona "Kronprinz-Regi-ment;" in ker se je na raznih bojiščih junaško izkazal, izraža u-panje, da če odkrito imenujemo krivce upora, bodo le oni kaznovani s smrtjo, a mi moramo pokriti in izbrisati zločin proti državi z nadaljnimi junaškimi čini na polju časti in slave .A nihče izmed nas ni imenoval nikogar. Vsak je izgovarjal le sebe, da se upora ni udeležil, kot dokaz je navajal svojo osebno navzočnost. Ko je avditor uvidel, da ne bo zaželjenega uspeha, nam da znamenje za razhod. Zamišljeni, malo v skrbeh, smo se vrnili na svoja ležišča. Tretji dan je bil razglašen preki sO/i in izvedeli smo, da bo ustreljenih več u- pornikov Nikdar ne bom p0za. bil dan 16. maja 1918., kajti ta krat je izvršilo avstrijsko voia" ško sodišče strašen zločin n d nedolžnimi mladimi ljudmi t niso želeli drugega kot zadost' 1 ne hrane in konec morije ljUd stva. Popopldne ob dveh so naš nagnali zopet iz barak v nastoo in odkorakali smo par sto korakov po cesti izven mesta. Na le-vi se je razprostirala mala tra-tica, a takoj za njo strmo pobočje hriba. Tu smo obstali, ter se postavili v čelne vrste. Kmalu smo opazili čudno razvrščeno četo, katera se je pomikala proti nam. Kot prva je bila četica ma-žarskih vojakov, a za njim so korakali štirje naši vojaki, obsojeni po prekem sodu na smrt z ustreljen jem, obdani od štirih Maža-rov. Kot zadnji so bili naši, katere so izgnali iz zaporov ter jih pustili zastražiti, akoravno smo bili vsi brez vsakega orožja, s celim polkom preostalih Maža-rov. _Ta žalostni, pretresujoci sprevod je zavil mimo nas na tratico ter kakih petnajst korakov od nas obstal. Začeli smo se zavedati, da so nas prignali sem zato, da bomo priča grozni moriji mladih in gladnih ljudi ter da bi izbili iz nas enkrat za vse-Jej upornega duha. Nato nam je prebral častnik obsodbo, vsled česa se kaznovani ustrele, a sleo-ro prepričan sem, da ni vedel ne on niti mi, zakaj. Vseh se je polastilo globoko sočutje do nesrečnih žrtev, jeza da se ne moremo otresti krutih Mažarov, ki so nas trpinčili pri vsaki priliki. Na tratici je bilo že vse pripravljeno. Prvi je moral pred puške korporal Hafner, ki je bil priznan glavnim krivcem upora. To je bil dotični, katerega sera preje omenil, da nas je spravil vse k uporu. Pravim ne on! On ni imel tako mogočnega uplira na nas, da bi nas vrgel s svojimi par besedami v naročje smrti. Avstrijska vlada sama je zanetila upor in v prvi vrsti bi morala dajati ona odgovor. Pokleknil je pred štirf vojake-rablje. Vojni kurat mu je govoril poslednje bodril ne besede, a njemu ob strani stoječi major je izvlekel sabljo, vzdignivši jo visoko kvišku zamahnil ter zavpil "Fe-uerf" Iz gozda je odmevalo "Feuer." kakor bi narava sama zahtevala ogenj na one, kateri to vrše. Slišali smo netočno pokanje pušk. Torej tudi rablji so se zavedali, da vrše strašno dejanje nad sestradanimi ljudmi. Hafner je padel, a umreti ni hotel, akoravno je imel štiri pro-jektile v sebi. Zopet je počila puška, menda na povelje zdravnika, ki je ugotovil, da še ni mrtev. Vendar še ni umrl, ter s tem dokazal, kako težko umirajo nedolžni. Šele po šesti krogli, katera mu je prevrtala čelo, ter mu razbila^zadaj vso lobanjo, je izdihnil dušo. <|f Drugih dveh ali treh se vsled razburjenosti, jeze, otožnosti in sploh čuvstev, katera navdajajo človeka v takih trenutkih, ne morem spominjati. Vem le toliko-da se je ponavljalo prejšnje dejanje, dokler niso bili vsi obsojenci mrtvi. Po končani justifi-kaciji smo se zopet vrnili v spremstvu Mažarov na svoja mesta. Dva ali tri dni potem sta bila zopet dva ustreljena, vendar to pot nismo bili prisiljeni pri* j sostvovati. Bil je četovodia Rogelj, ki je bil večkrat odlikovan in še nek drug mladenič. Nekaj drugih so obsodili * [večletno ječo. So li morali naste-|piti kazen takoj ali po vojni, ne vem, ker od teh obsojencev nisem nikogar poznal. Tako se je končal naš up°r.' za katerega smo prvotno mi^'1' da nam ni prinesel nobenega du. A kmalu smo spoznali. & je bil to predhodnik pogina ^ sile, ki^-nas je tlačila in mu" do skrajnosti. Pregovor pravi: "Dobro pa dobro kravo je tefko dobiti-In kdor je to zapisal, ta je resnico zapisal. Kdor je tako cre"" čen, ^iaj hvali Boga V NEDELJO POPOLDNE. •f Pi*e Rev. J. C. Smoley. TEDENSKI KOLEDAR 6 po bink. — Jezus nositi 4000 mož. Mark. 8. 1 Nedelja — Presv. Kri Jezusova. 2 Pondeljek — Marijino Obiskovanje. Oton. 3 Torek — Lafrank, opat. 4 Sreda — Proglas. Am. neodvisnosti. 5 Četrtek — Ciril in Metod, slov. apost. 6 Petek — Izajija, prerok. 7 Sobota — Lovrencij, spoz. -o- tretja božja zapoved — NEDELJA IN PRAZNIKI. Posvečuj Gospodov dan! Tretja zapoved nam zapoveduje, da posvečujemo nedeljo ali Gospodov dan, prepoveduje nam, ta dan oskrunjati. Naravni zakon zahteva, da posvečujemo od časa do časa en dan, da ta dan posvečujemo s če-ščenjem Boga, dasiravno ne določa nikakega posebnega, dolo čenega dneva. Toda pozitivni božji zakon pa določuje sedmi dan. Mojzesovo razodenje predpisuje "soboto," zakon Nove Zaveze predpisuje nedeljo. Sobota je bila določena v Stari Zavezi v spomin, da je Bog počival po šesterih dnevih stvar-jenja, v spomin tudi na dobrote, ki jih je skazal Izraelskemu ljudstvu, ko jih je rešil egiptovske sužnosti. Apostoli so potem postavili mesto sobote nedeljo, v večni spomin velikih skrivnosti Kristusovega vstajenja in prihod Tolažnika sv. Duha. Te skrivnosti, ki so nas duševno osvobodile in prestvarile, so veliko večje kakor skrivnosti Stare Zaveze, se niso vršile sedmi dan, marveč prvi dan v tednu. Gospod sam je posvetil ta dan v gotovem smislu, ker se je dve ne delji zaporedoma prikazal apostolom v njihovi sredi, ko so bili zbrani v molitvi. Ni bilo torej brez vzroka, da so apostoli določili ta dan v češčenje in ga imenovali tlGospodov dan," da so zapovedali vernikom, da morajo ta dan posvečevati. Je gotovo prav in koristno in pametno, da posvetimo en dan Bogu. če pomislimo, da celih šest dni obrnemo za posvetne skrbi. Posvečevanje nedelje je o-čitno spoznavanje naše sv. vere, posvečevanje nedelje okrepčuje našo dušo. Posvečujmo vedno Gospodov dan, krščanska pobožnost zahteva to od nasv Ne oskrunjajmo Gospodovega dneva z delom, z opuščanjem službe božje, sv. maše, ne oskrunjajmo ga s pijančevanjem in požrešnoštjo! Bog, je zagrozil kazen tem, ki bodo njegov dan oskrunjali: "Vsak naj vrže od' sebe ostudno-sti svojih oči in nikar se ne o-nesnažite z egiptovskimi mali-ki; jaz sem Gospod, vaš Bog. Dražili so me pa in me niso hoteli poslušati ... Tu sem dejal, da bom razlil nad nje svojo ne-voljo in izvršil svojo jezo nad njimi. Storil sem pa zavoljo svojega imena, da bi se ne oskrunilo pred narodi . . . Vzdignil sem bil svojo roko nad njimi ... ker 1 1 os nt aqpos s Cora i[2jabz os skrunili » moje sobote" (Ezeh. 20.). vorov? Ravno tako pa ne bo mogel apologet nasprotnikov pripraviti do tega in jih prepričati, da bi molčali. Vendar pa zmaga sijajno vedno le krščanska resnica. D. Maupasant: SIMONOV OČE. (Konec.) APOLOGETIKA. Kristusovi čudeži. Če je bil Kristus Bog, potem je moral svoje božanstvo dokazati in potrditi s .čudeži. Ravjio o čudežih so pa veliki dvomi, u-govarjajo nasprotniki. 1 Seveda morajo nasprotniki tajiti čudeže; to, prijatelj, boš lahko razumel. Tajiti jih morajo brezverci, panteisti, svobodomi-sleci, ne da bi (dalje raziskavah; ker, če bi jih ne tajili, bi bilo njihovo stališče že radi enega samega čudeža ne vzdržljivo. "Čudežev ni; ako je kak čudež, potem je Bog tudi." To je resnica, nepobitna resnica, katera dela brezvercem, bogotajcem največ preglavic. , Pri načinu, s katerim bi se radi izmuzali čudežem, ki so zgodovinsko dokazi, pa pridejo brezverci v največja protislovja, ali pa pokažejo, da jim ni nič mar za resnico in da nimajo nikake prave volje, da bi resnico našli. Kristus je delal čudeže javno, očitno pred vsem ljudstvom, pred prijatelji in sovražniki, brez vsakih posebnih priprav, s samim dotaknenjem s svojimi rokamj, s samo besedo, pri ne-navzocih s samo voljo. Delal je čudeže vseh vrst, na mrtvi naravi, na ljudeh, na mrtvih, na duhovih. Ozdravljal je raznovrstne bolezni, ne samo vročinsko bolezen, ozdravljal je tudi stare, zastarele, vkoreninjene, neozdravljive bolezni, kakor gobovce, celo 38-letnega mrtvoudnega, ozdravljal je prirojene organične napake, kakor slepoto, ozdravljal je gluhe in mutaste, in pri teh čudežih se ni posluževal ni-kakih naravnih sredstev. Pokazal je svojo moč in oblast nad elementi, nad naravo, zapovedal je morju in viharju, da sta utihnila, hodil je po morju po valovih, pustil je Petra, da je šel po valovih, premenil je vodo v vino, na njegovo besedo je figovo drevo takoj usahnilo, dvakrat je na čudežen način pomnožil kruh. Njegova moč in oblast je segala celo k mrtvim, obudil je tri mrtve v življenje, končno še samega sebe. Njegovi sovrstniki niso dvomili o čudežih, njegovi sovražniki so te čudeže priznavali, trdili so samo, da jih dela s pomočjo hudobnega duha. Moderni dvomi o čudežih prihajajo prepozno. Čemu pa so ostali njegovi sovrstniki v neveri? Vzrok je bila njihova pokvarjena, hudobna volja. Sleporojeni jim je rekel, ko so ga vpraševali, kdo ga je ozdravil: "Ko bi ta ne bil od Boga, bi kaj takega ne bil mogel storiti." In kaj so storili? Izobčili so ga iz sinagoge; in to je bil zadnji korak nevere I Izgovorov bodo imeli nasprotniki vedno dovolj, in presneto bi moral biti človek neumen, da ne bi našel kakega odgovora. Ali ste že slišali kedaj o kaki tožbi, o kakem procesu, da ne bi bili odvetniki še pri tako jasni zadevi ne našli nikakih ugo- CANONSBURG, PA. VABILO! Vse Slovence in Slovenke uljudno vabimo na veliki piknik ki ga priredi Združeno ženstvo na ALEXANDRU PLACE na navadnih prostorih v bližini publične šole V NEDELJO DNE 1. JULIJA 1923. Na pikniku bo obilo zabave, izborni prigrizek in dobra ledena pijača za suha grla. Svirala bo izvrstna Slovenska godba. Torej rojaki ne pozabite na naš piknik ta dan, ampak pridite v velikem številu iz cele okolice in jamčimo vam, da nikomur ne bo žal. Za obilno i^deležbo se priporoča ODBOR ZDRUŽENEGA ŽENSTVA. Simon je imel novega očeta zelo rad in je še z njim skoraj vsak večer po končanem delu na izprehod'. V šolo je hodil pridno, napram tovarišem se je vedel dostojno, na besedičenje ni odgovarjal. Neki dan ga je pa nagovoril paglavec, ki se je bil prvi zagnal vanj: — Nalagal si nas. Saj nimaš o-četa, ki bi mu bilo ime Filip. — Kako to, da ne! se je razburil *Simon. Paglavec si je mel roke in na-ljeval: — Če bi imel očeta, bi moral biti mož tvoje matere. Simona je to pravilno dokazovanje vznemirilo, vendar je odvrnil : — Pa je le moj oče! '— Naj pa bo, je dejal paglavec in se zarežal. Ampak prav tvoj oče pa le ni. Deček je povesil glavo in krenil razmišljen proti kovačnici o-četa Loizona, kjer je Filip delat. Kovačnica je bila med samim drevjem. V njej je bilo silo temno, samo rdeči svit ognja na velikanskem ognjišču je obseval s svojim živim odsevom pet kovaških pomočnikov, ki so goloroki razbijali po nakovalih, da je strašno odmevalo. Stali so kakor hudiči v ognjenem svitu, gledali razbeljeno železo, kamor so padali udarci, s kladivom pa so se dvigale in padale tudi njih težke misli. Ko je Simon vstopil, ga ni videl nihče; tiho se je splazil do prijatelja in ga potegnil za zavihani rokav. Ta se je obrnil. Hitro so vsi prenehali z delom in pogledali, kaj hoče deček. Sredi te nenavadne tišine se je oglasil Simon tiho in plaho: —Kako je to, Filip. Michau-dov mi je pravkar dejal, da ti le nisi moj oče? — Zakaj pa ne? je vprašal delavec. Otrok je z vso svojo nedolžnostjo pojasnil: — Ker nisi mož moje mame. Nihče se ni zasmejal. Fildp se je sklonil ni položil čelo na drugo stran svojih velikih rok, ki so oklepale toporišče kladiva. Razmišljal je. Njegovi štirje tovariši so gledali in Simon, ki je bil med temi orjaki še manjši, je čakal s strahom na odgovor. Zdaj pa je izpregovoril eden izmed kovaških pomočnikov za vse druge in rekel Filipu: — Naj govore ljudje kar hočejo, Blanchotte je pa le dobra in vrla ženska, navzlic vsej svoji nesreči delavna in poštena. Dobremu možu bi bila lahko najboljša žena. — Res je, so pritrdili še drugi trije. Delavec je pa zopet povzel besedo : — Je mar njena krivda, če je grešila? Obliubil ji je, da jo vza- me. Kolflčo jih poznam, ki niso storile nič drugače, pa jih danes vse spoštuje. — Prav res! so vzkliknili vsi trije tovariši hkrati. In govoril je še naprej. — Pomislite, kako se je morala ubožica mučiti, ko je čisto sama vzgajala otroka, in koliko je prejokala, samo če je stopila iz Hiše in šla v cerkev. To ve samo Bog! — Tudi to je res! so pritrdili drugi. Slišal se je samo še meh, ki je razpihaval ogenj. Filip se je orno pripognil k Simonu: — Pojdi k mami in ji povej, da bi rad danes zvečer z njo govoril. S temi besedami je spravil o-troka do vrat. Vrnil se je k delu in že je padlo kakor na en sam udarec pet kladiv na nakovalo. Tako so nabijali do večera, krepko, z vso močjo, z veseljem. Ali kakor poje na praznik veliki zvon v stolnici vse glasneje kakor drugi zvonovi, tako je odmevalo tudi Filipovo kladivo, ki je padalo z vedno večjo silo, vse bolj kakor druga štiri. Okoli njega so švigale iskre, oči so se mu svetile in tolkel je kar se je dalo. Ko je potrkal pri Blanchotti, je bilo vse nebo z zvezdami po-' sejano. Oblekel je bil nedeljski suknjič, .preoblekel srajco in si naravnal brado .Mlada žena se je prikazala na pragu in mu rekla otožno: — Kaj pa mislite, gospod Filip, da prihajate k meni tako pozno? Hotel je odgovoriti, pa je samo zajecljal un zmeden obstal. Oglasila se je zopet ona: — Saj si lahko mislite, da še ne smem dajati ljudem še bolj v zobe. — Kaj pa je, naj govore, če le hočete biti moja žena, se je oju-načil. Odgovora ni bilo, zdelo se mu je pa, da je slišal, kakor bi bilo v sobi nekaj padlo. Skočil je noter. Simon, ki je bil že v postelji je slišal poljub in besede, ki jih je njegova mama šepetala. Potem pa je začutil, kako ga je prijatelj s svojimi orjaškimi rokami vzdignil, in slišal njegove besede: — Povej svojim tovarišem, da je tvoj oče kovač Filip Remv, ki bo navil ušesa vsakemu, ki ti bo storil kaj zlega. Ko so bili drugo jutro že vsi dečki v šoli in bi se moral že skoro začeti pouk, je mali Simon vstal in izpregovoril bled in s tresočimi se ustnicami, a vendar s krepkim glasom: — Moj oče je kovač Filip Re-my. Naročil mi je naj vam povem, da odtrga ušesa vsem, ki bi mi kaj storili. Tistikrat se ni nihče zasmejal. Kovača Filipa Remyja so poznali vsi. Bil je tak oče, da bi bil lahko vsakdo vesel, če bi bil le njegov. Izvoz bombaža iz Egipta. V mesecu novembru 1. 1922. je znašal izvoz bombaža iz E-gipta 1 milijon 134.884 meter-skih stotov, leta 1921. v istem mesecu pa 675.545 meterskih stotov. NAZNANILO IN ZAHVALA! Vsem mojim prijateljem in znancem naznanjam tužno in žalostno vest, da mi je nemila smrt vzela .mojo prisrčno ljubljeno hčer MARIJO, OMOŽENO KORŽEN, ki je dne 4- junija previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Dne 2. junija je bila še zdrava in ie preje celi teden delala v Western Electric Co. v Chicago. V nedeljo je nanagloma zbolela in je mogla takoj v bolnišnico, a bilo je že pre-kasno in naslednji dan se je mogla posloviti od tega sveta. Prav lepo se zahvalim vsem, ki so jo prišli pokropiti, ki so darovali cvetlice in vence za na krsto. Najlepši venec je sv. maša, neki mož in žena sta naročila za sv. maše za mojo hčer. Dobri Bog naj povrne njima stotero I Zlasti se zahvaljujem tudi Rev. P. Kazimirju Zakrajšeku in organistu Mr. M. Cvenku, ki sta prišla na dom po truplo ranjke in potem tudi spremeli iz cerkve na pokopališče. Največ stroškov pri pogrebu in o-pravkov sta imela spoštovana Jožef in Julijana Kukman iz Chicage. Bog naj njima stotero poplača! Vsem prijateljem in znancem, kot tudi vsem čitateljem prosim, da ko čitate to žalostno naznanilo, da zdih-nite z menoj: "O Jezus, ki si jo iz tega sveta poklical, bodi milostljiv njeni duši! Njej in vsem pokojnim vernim dušam Bog daj večni mir in pokoj! Pokojna se je rodila 18. novembra 1899. Umrla je 4. junija 1923. Žalujoč iostali: Frank Koržen, soprog. John in Marija Culjan stariši. Utica, 111. dne 20. junija 1923. Sedem let star stari oče. V Kaliforniji se je pripetilo, da se je omožila sestra 6 let starega bratca. Čez eno leto se je pri zakonskem parčku oglasila Mrs. Štorklja in pustila za spomin krepkega sinčka. Bratec od omožene sestre je bil star 7 let in povedali so mu, da je postal "stric" novorojenemu babiju. Bratec oziroma tedaj že tudi stric se razkorači in jo mahne po mestu sam. Na ulici ga ustavi policaj in se pošali z njim: "Kdo in čegav pa si in kam tako modro?" "He!" odgovori sedem letni stric: "Kaj me ne poznate, jaz sem ta in ta, letos sem postal stric in stavim, da drugo leto bom že stari oče!" in je ponosno korakal naprej. —«—o-- — V Kansasu so glasom poročil pričeli že z žetvijo žita. Zadnja povodenj, je po enih krajih silno poškodovala žitna polja. CLEVELAND, OHIO. Slovencem v Clevelandu in okolici naznartjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmiernih nizkih cenah. Rojakom se toplo priporočam! FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland, O. Izredna Ponudba Za Mesec Junij 5 KNJIG ZA DOLAR. 1 Na negotovih potih, zanimiva povest, izdala Zveza kat. Slov..........................35 2 Učitelj v boju proti alkoholizmu, poučna knjižica...................................45 3 Spolnuj zapovedi, spisal Rev. F. Bernik. Knjiga vsebuje 470 strani, veliko dobrih nasvetov in lepih misli .......................50 4 Kako si ohranimo ljubo zdravje, izdala Dr. sv. Mohorja, prepotrebna knjižica za mlade in stare ................................25 5 Koledar Dr. sv. Mohorja 1921 ...........20 i Skupaj: ................$i-75 Ako naročite vse te knjige skupaj, jih dobite za en dolar. Imamo jih samo omejeno število, zato nikar ne odlašajte z naročbo. KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd St., Chicago, IH. SL0YEOI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST NemeceK 1439 W. 18th Street IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI« KE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE 8 30-LETNO IZKUŠNJO! VSO ODPRAVO nn GLAVE DO NOG si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR" l J- J. DY0RAK k CO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. . jxi. ^®0®®®®®00®0®®®®0®®®®®®®®0®®® Novi 1923 model Oliver pisalni stroj NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN! UČITELJI! Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in ponudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do $50. in zraven boste dobili boljši stroj kot dosedaj. POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovni sistem štev. 3. Vsak Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drugi uradnik bi ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Oliver pisalnega stroja. S tem si prihranite čas in delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA POI SKUŠNJA. NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: nekateri jih imajo do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modela: OLIVER ŠTEV. g. Z novim vzorčnim črkovnim sistemom; štev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55- Ako ga plačate takoj v gotovini : $49.5o. OLIVER ŠTEV. 11. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje $75. Ako ga plačate v gotovini: $67.50. PIŠITE PO NAŠ CENIK — IN PROSTO POISKU-SNO PONUDBO. PIŠITE ŠE DANES po brezplačni cenik, ki Vam opiše in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. II. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke in prosta poiskušnja. Vi lahko pišete po Oliver stroj brez vsake obligacije. Nobene? rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali za stroj vsak mesec nekaj. Ali pa če plačate v gotovini in si prihranite, za kolikor dobite popusta. Ako pa ne bi bili zadovoljni, ga lahko vrnete na naše stroške. THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY Oliver Typewriter Building Chicago, HL "EDINOST* v» i 4? "MALENKOST T ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus. Pa general Prim je umrl, vzemši s seboj v grob svojo skrivnost. Tri mesece pozneje pa je prinesel vladni uradni list kraljevo pismo, ki je imenovalo Jakoba de Tellez-Ponce, markiza de Sab^clell za ministra plenipoteciarija in poslanika na otoman-skem dvoru v Carigradu. Njegovo bivanje v Carigradu je kmalu rodilo čudne sadove. Nekega jutra Sarahi, žena kadijeva, ni odpirala oken, ni gledala tja čez Marmarsko morje proti sinji obali azijski, njena vrata so ostala zaprta. Šepetali so si v palači, da je bilo slišati ponoči v njenem stanovanju krik in ropot in da sta dve temni senci hiteli po hodniku irt nesli črn zavoj . . . Straže pri stolpu ob Marmarskem morju so slišale, da je težka stvar pljusknila v vodo. Drugo jutro so valovi na azijski strani Bospora vrgli na suho truplo zadavljenega evnuha. Od španskega poslaništva sem, gori pri Peri, pa je priplavala na sinjih valovih njegova -široka vrhnja suknja, prepasana z bičem iz kože povodnega konja, znamenjem njegove službe . . . Poslanik vsega tega ni videl. Odpotoval je tisto noč in tako zelo se mu je mudilo, da je utegnil vzeti s seboj le čisto mej-hen zvitek kot prtljago . . . In s tisto majhno prtljago v roki smo ga videli vstopiti v Grand-hotel. Ubegli poslanik carigrajski je stanoval v četrtem nadstropju hotela in ie plačeval za stanovanje 12 frankov na dan, veliko za človeka, ki ima 200 tisoč durov dolga, pa tnalo pravzaprav za ministra plenipotenciarija, poslanika, ekscelenco senora don Jakoba de Tellez-Ponce Melgarejo, markiza de Sabadell. Pri luči bakrenega svečnika je ob peči hlastno prebiral španske in francoske liste, ki so poročali o političnem preobratu v njegovi domovini, ga razlagali in ugibali o bodočnosti. Zdajpazdaj mu je ušel jezen vzklik, robata kletev, trla ga je huda jeza, kakršna se vzbudi v nasilnih, svojevoljnih značajih, kadar zadenejo ob odpor. Nazadnje je srdito vrgel liste v stran in obsedel v naslonjaču s stisnjenimi usti in nagubančenim čelom, pogled pa je imel uprt v plamene, ki so krvavordeče oblivali njegovo lice. Da premišljuje zločin in da ga je že tudi sklenil izvršiti, tako bi kdo rekel, ko je Jakob čez dolgo časa odločno udaril s pestjo po naslonjaču in planil pokonci. Ogledalo nad pečjo mu je pokazalo njegovo lice in strah ga je obšel, ko se je videl tako izpremenjenega, tisti otroški strah pred samoto, ki drznosti tako naglo poreže orjaške peruti. Ozrl se je naokoli. Zastor alkobe se je nalahno zmajal. Jakob se je preplašil. Pa nič ni bilo. Le vetrič je bil zganil zagrinjalo. Živahno se je okrenil k alkobi, jo odgrnil in se nasmehnil svoji otroški plahosti. Stopil je k veliki omari iz orehovine, prislonjeni k steni. Tam je ležala njegova prtljaga in popotna torbica s pismi. Odprl jo je in si je položil pisma na okroglo mizico sredi sobe, na vrh veliki zapečateni zavoj. Koraki so odmevali na hodniku. Po prstih je hitel Jakob k vratom, vlekel je na ušesa in je neslišno obrnil ključ. Nato je vzel iz žepa droben nožič za nohte, s koščenim rogom in finim rezilom, in ga je previdno pogreval v plamenu peči. Še se je obotavljal — oziral se je na vse strani — poslušal je daljni ropot, ki je prihajal z boulevarda--- Naposled se je odločil. Spretno je spravil segreto noževo rezilo pod pečat na zavoju. je parkrat potegnil in odluščil pečat. Čisto nič se ni bil nalomil ali pokvaril. Previdno ga je položil na košček papirja ob robu mizice. Zavoj je bil odprt. Jakob ga je začel preiskovati, poželjivo in ne brez strahu. V zavoju je našel odprto italijansko pismo in dvoje majhnih zavitkov. Pismo je bilo kratko in podpisano z imenom "Vit- John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. M torio Emanuele." Jakob je prebral pismo in gledal tista dva zavitka brez posebnega iznenadenja. Zapečatena sta bila z zelenim voskom, V vosek pa je bil vtisnjen framazonski pečat, šestilo in kotomer, križem djana. Oprezno in spretno je odluščil Jakob tudi tista dva pečata. V prvem zavitku je našel velik papir, popisan z določili, ki so bila zaznamovana s za poduk za one, ki so že dobiK državljanski papir, da vedo, kaj to pomenja za nje. 4- za poduk v angleščini, ker ima angleški tekst takoj poleg preveden v slovenščini. 5- *a poduk v farnih šolah v "Civics" v višjih razredih. KNJIGA IMA 87 STRANI IN STANE SAMO ioc. Naroča se pri: EDINOST W. sond Street, Chicago, ML NATIONAL CATHOLIC*WELFARE COUNCIL 131a Massachusetts Ave. M. W. Ne trpite vsled Revmatizma, živčnega trganja, bolečin v prsih, otrplih mišic Vdrgnite PAIN-EXPELLER na bolečo površino, da boste začutili žarenje, in udobna, pomirljiva pomoč bo sledila. Pristni Pain-Expeller nosi S ID KO varstveno znamko. J. KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. I1L Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELEZ-TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai. pokladam stenski oaoir. Najboljše delo. najnižje cene. Roiaki obrnite se vselei na svojega rojaka! Gimbel Hat NAJBOLJŠE VRSTE SLAMNIKE! Prodajamo jih od $1.50 naprej. V zalogi jih imamo vse vrste in v vseh velikostih. V naši trgovini dobite tudi vsakovrstne srajce in spodnje obleke, o-vratnike in vso drugo opravo. Prodajamo vsakovrstno blago za šivilje! Naše cene so nizke in zmerne! FRANK BANICH Največji slovenski Dry-Goods Store. 1902-4 West 22nd St. Chicago. DOLARSKI ČEKI Cenjenim čitateljem naznanjamo, da ie vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči v Jugoslaviji po dnevnem kurzu v Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot. Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine i do $15.00 po 95 centov. — Od $15.00 do $30.00 po $1.25. — Od $30.00 do $50.00 po $1.50. — Od $50.00 do $75.00 po $1.50. — Od $75.00 do $100.00 po $2.00. — Od $100.00 naprej po 2 centa od dolarja. H tem pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnino. BANČNI ODDELEK EDI-NOSTI, 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILL. List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj! NASA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša »lov. tiskarna ▼ Ameriki. Tiskarska.dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim drustvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi I Mi iiVršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tmko malo ali veliko. Poizkusite pri nasi TISKOVNA DR. 'EDINOST' r- 1849 W. 22nd Street Chicago, Hi ■ Phone: Canal oogi 5g5