Št. 626.
V Ljubi|ani, četrtek dne 23. novembra 1911.
Leto 11.
: PoMaezM štcvfika • vlaaijtv :
JHmO' M«|a mk d ta — Ml ob mMUi la — •b i a|atoa), ab ponadaljkOi ob M. 4o-uit: v L}abljaai v apravalftva K Ul i dattavljtajt« m dan K 1*N; ■ poit* i K «►—, paUetaa K M--, tatrtlatao K »-, K HO. St inaaaaHtva aatottk— K M'—. TaMoa Umnika 308.	i
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev X
Uredništvo In upravniStvo je v Frančiškanski ulld l Dopiti se poiiljajo uredništvu, naročnina upravništv«. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi ae M vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnica, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« oglašanju popust. Za odgovor je priložiti lamko.
:	Telefon	Številka	303.	s
Klerikalni rekurz — zavrnjen!
Vesela vest je prišla z Dunaja: upravno sodišče je zavrnilo rekurz naših ljubih klerikalcev proti občinskim volitvam v Ljubljani, ker se ni hotelo podati v službo naše klerikalne stranke, kot se je podal baron Schwarz, temveč je sodilo po zakonu in pravici, kakor je to pri tej ugledni instituciji navadno.
Nenormalnim razmeram na ljubljanskem magistratu bo napravljen sedaj v najkrajšem času konec, vitez Laschan se vrne v palačo na Bleiwei-sovi cesti, na starem, častitljivem ljubljanskem rotovžu zavlada pa zopet .mestni parlament", z županom na Čelu.
Je pa tudi že skrajni čas za to, ker več kot eno leto izjemnih razmer v tako veliki občini kot je Ljubljana je več kot preveč, da pretrpi občina razne škode, ki jih morda ne bi pretrpela v normalnih razmerah.
O vsem tem se je že dosti govorilo in pisalo in bilo bi res nepotrebno ponavljati ono, kar je vsakemu že znano in trditi ono, o čemur je vsakdo prepričan, ne izvzemši niti naših klerikalcev, ki so dobro vedeli, da i° ? ?v°jini rekurzom samo škodovali Ljubljani in so ravno zato — rekurz tudi vložili.
Hudobni in maščevalni so naši klerikalci tako, kot morda nobena druga stranka v državi; nasilje za nasiljem izvršujejo klerikalci in s takim cinizmom, kot to delajo največji tirani in ako bi imeli toliko moči, bi prekosili v nasiljih ne samo Tomašiča, sedanjega hrvaškega bana, temveč tudi samega Khuena, radi katerega so se svoje-časno toliko zgražali.
Seveda, načelno klerikalci ne morejo odobravati nobenega nasilja, ali oni stojijo na stališču, da je njim vse dovoljeno, oni opravičujejo vsako svoje nasilje z ljudsko voljo, kakor bi bila volja Ljubljančanov, da so vladale na mestnem magistratu tako dolgo izjemne razmere I Le naj vprašajo klerikalci Ljubljančane o tem za njihovo mnenje, pa bodo slišali odgovor, ki jim bo dolgo šumel v učesih!
Ta odgovor klerikalci takointako dobijo, če prej ne, ptf prvih občinskih volitvah! Tri leta bo pač sedelo v cestnem svetu ljubljanskem 14 klerikalcev, potem se pa njihovo Število gotovo prav občutno skrči, ker ljubljansko prebivalstvo se vedno bolj za-yeda, kdo je največji njegov sovražnik in ljubljanski volilci bodo smatrali v bodoče klerikalne kandidate za mestni svet ljubljanski — za provokaterje, ker vsaka klerikalna kandidatura v Ljubljani« je v resnici provokacija ljubljanskega prebivalstva, od katerega bi se s tem zahtevalo, da glasuje za svoje največje sovražnike.
.Poteptati v prah in uničiti vse kar ni našega", to je geslo naših klerikalcev, to je maksima vsega njihovega delovanja, zasužnjiti slovenski
narod tako popolnoma, da bo sledil klerikalnim voditeljem kot čreda ovac, pokorno in brezpogojno, to je cilj klerikalne stranke, ki se pa mora izjaloviti in čem večja bodo klerikalna nasilja, tem prej bo klerikalizem — padel.
Kaj porečejo klerikalci sedaj, po tako uničujoči obsodbi upravnega sodišča, ker o tem ni nobenega dvoma, da je z razsodbo upravnega sodišča obsojena klerikalna hudobija? Oni so to sami pričakovali, ker so sami dobro vedeli, da se nepravilnosti pri občinskih volitvah od strani narodno-napredne stranke niso vršile, pač pa so na nečuven način terorizirali vo-lilce oni, klerikalci.
No, pa klerikalci bodo mirno vtaknili v žep tudi to obsodbo, ker njim se je šlo samo za to, da ostane Laschan čem daije na ljubljanskem magistratu, da je Ljubljana čem dalje oropana avtonomije.
Iz slovenskih krajev.
Iz Stožlc Oblasti hočejo posebno žganjepitje, kolikor mogoče omejiti s tem, da prodajalnam, branjevcem in tudi gostilničarjem ne podelijo pravice točiti žganje. Tudi v Stožicah se nahajata dve prodajalni, kateri se protipostavno poslužujeta žganjetoča itd. Gotovi sta si, da se na katoliški podlagi sme vse delati, ako imamo župnika in župana, katera skrbita za svojo nenasičeno bisago. Prva, vdova Kordinova je pri občinskih volitvah z vso katoliško gorečnostjo agitirala v prid katoliški (?) stranki pri njenih žganjepivcih. Drugi, branjevec Ramovš (posavski Rotšild) je pokazal pri občinskih volitvah svojo mnogobrojno barvo, postal je čez noč katoliški mož. Pravijo tudi, da dobi kot novi občinski odbornik v kratkem času tudi gostilniško koncesijo (katoliško restavracijo). Posavski paša, s pooblastili voljeni župan Vilfan mora molčati, ker on kot gostilničar zalaga omenjena dva s pijačo, da zamore kot tak preživeti svojo mnogoštevilno družino Kaj pa bisagar župnik? V prodajalni Kordinove ga vidimo večkrat it', ne vemo, ali hodi gledati Kordinovo, mogoče trobi v frakelj ali pa blagoslavlja šnops. Poskrbeli pa bomo, da bodo za one, kateri se skrivajo pod farov-ško suknjo, ravno tiste pravice in dolžnosti kot za druge.
Iz Mekinj pri Kamniku. Grozovito se jezi klerikalni dopisnik kljub sijajni zmagi .eselesov" ob priliki naših občinskih volitev v .Domoljubu" od dne 16. t, m., tedaj v listu, katerega pošten človek še s cunjo ne prime, nad mekinjskimi in kamniškimi iiberalci, kakor tudi nad kamniško meščansko korporacijo, ki je dala naprednim volilcem svoj glas. Seveda, kakor je bilo od poštenega (?) dopisnika naj pošten ej šega lista .Domoljuba* tudi pričakovati, ne manjka v tem dopisu tudi laži. Kdo more trditi, da je vodil shod pri .Bečinu*1 v Godiču
zadnji večer pred volitvijo kamniški liberalec? Povejte, lažnjivi hinavci! — Nekaj naravnega pa je, da je kamniška korporacija, katera tako hudo leži v želodcu farovškim požeruhom in ko-ritarjem, svoj glas oddala samostojno in treznomislečim ljudem. Da se je ogromna večina volilcev volitev udeležila ima največ zaslug naš župnik Rihar — človek, ki si ne upa pogledati nikomur v obraz — in pa njegov oproda Niko Loboda, ali po domače .mekinjski mežnar" in tudi krojač Hribar, ki si je znucal skoro noge. Župnik Rihar je bil dva dni pred volitvijo tako bolan, da niti božje službe ni mogel opravljati, na dan volitve pa mu je menda sama .mati božja" podelila čudodelnim potom obilo zdravja, tako da je bil mož urnejših krač, kakor kak dvajsetletni mladenič. Na izkaznice so se pritiskali občinski pečati še le na volišču in prav žal nam je, da tu res ni bil navzoč kak kamniški liberalec, ki bi bil bolje znal paziti na manipulacije teh mekinjskih poštenjakovičev. Kaj ima opraviti občinski pečat na dan volitve v agitacijski dvorani? Če župan .Sporn" ni mogel tega preje storiti, tu bitega | ne smel. V volilni dvorani izročiti občinski pečat župniku, da ga odnese v agitacijsko pisarno, je nedopustno. — Pečat je last občinskega urada ln ga sme vporabljati le župan in njegov namestnik, ne pa glavni agitator klerikalne stranke župnik Rihar. Ste raz-zumeli, gospod župan. Veselo znamenje, da .so se našli tudi v občini Mekinje možje, ki so bili do danes do cela klerikalni, ki ne capljajo na komando Župnika, ki pač dobro gospodari za nikdar sito farško bisago, ne pa tako za ubogega kmeta. O klerikalni agitaciji pisati bi bilo odveč, ker te poštenjake itak cel svet pozna. Zato se danes omejujemo samo na ta suha dejstva. Vera, bera, župnikov okrogli trebušček in take stvari so tudi pri nas, kakor povsod drugod v nevarnosti, stare tercijalke, nerazsodni kmetje, prisiljeni mežnarji in raznovrstni koristolovci pa sledijo župnikovim željam za kozarec vina ali za skledico sladke kave. Kaj se hoče? Treba bo ljudem odpreti oči, zato bomo v kratkem posvetili v občinsko upravo z bakljo. — Da, dani se tudi med kmečkim ljudstvom!	X.
Iz Kranja. .Društvo vrtnarjev in prijateljev vrtov" se je ustanovilo v Kranju. Društvo ima namen, v krajih, koder bivajo Slovenci, pospeševati vrtnarstvo v splošnem, kakor tudi v korist članov. Kolikor več bode pristopilo članov, toliko boljše bode napredovalo društveno delo. Od napredka društva je odvisna korist, katero uživajo člani. Z veseljem in zaupanjem pristopajte k toli pomembnemu društvu in delajte za njega. Kar storite za društvo, ste storili zase, ker društvo je vaše in za vas. Boljši razvoj vrtnarstva bi bil v korist vsemu prebivalstvu v deželi. Kolikor večje bode zanimanje za vrtnarstvo — tembolje bode splošno gmotno stanje v deželi — in kolikor več bode prijateljev vrtov, to-
m m
Gora Sinaj je znana že iz biblije starega zakona, ker je tam baje bog dal Mojzesu na dveh kamenitih ploščah znanih 10 zapovedi za Žide. Ta gora je danes važna v vojaškem oziru zaradi turško-laške vojne. Egiptovska vlada zato namerava goro Sinaj utrditi tako, kakor je n. pr. utrjen Gibraltar, in nastaniti tam trajno posadko. S te gore bo tudi najbolje mogoče čuvati Sueški prekop.
noči okoli po vaseh. Ali so to duhov-ske stvari ? Pridigujete, da je ponočevanje greh. Kako pa se pravi kaplanovim pohodom in ali ima greh? E kaj še, greh naj imajo drugi, kaplan je .božji namestnik" ki se ga greh ne prime 1 Pustite torej posvetne stvari drugim in držite se svojega poklica. Gospod dekan, če ne napravite kaplanovemu početju konca ne bomo dvomili, da ste vi mojster in kaplan .ksel*. To revče se tako podi za volilci, da ga komaj frak dohaja, tudi nekaj kantonov je že s kolesom polomil, mogoče se še ubije. Konečnt tudi prosimo v uradu napram strankam malo več uljudnosti, ker taka u-ljudnost, ko ste jo izkazali pri tem krstu je res vredna, da se ji — četudi brez muzikanta — zagode.
Iz Jesenic. V kratkem se vrše na Jesenicah občinske volitve. Klerikalna stranka je že postavila svoje kandidate in tudi socijalnodemokratična se že pripravlja. Le napredna stranka drži roke križem in menda čaka, da bodo volitve kar slučajno ugodno zanjo izpadle. Skrajni čas je, da naprednjaki kaj ukrenejo. Položaj je ugoden, treba je izbrati samo prave ljudi. Kakor je gotovo, da zmagajo socijalisti v tretjem razredu, če dobe napredne glasove, tako je tudi gotovo, da zmagajo naprednjaki v drugem in prvem razredu, če dobe socijalistične gasove. Sramotno bi bilo, če bi napredna stranka prezrla te volitve, ki so tako velikega pomena za narodni in gospodarski razvoj Jesenic, ki je ena izmed najpomembnejših občin na Gorenjskem. Klerikalizem se ne sme šopiriti pri nas in odtu zastrupljati celo Gorenjsko! Naprednjaki, na delo!
Iz Trsta. (Zavod sv. Nikolaja.) Zopet trkamo na Vaše človekoljubno srce ter prosimo pomoči našim slovenskim služkinjam v Trstu. Slaba letina je tudi letos prisilila veliko število
liko lepša bode narava, boljši ljudje in prijetnejše življenje,
Iz Postojne. Bodite krotki in ponižnega srca, tako je učil naš Zveličar. Toda, kakor že znano, za njegove namestnike ta nauk ne velja, kar se je zopet izkazalo tukaj pri nekem krstu. Na dekanovo vprašanje po otrokovem imenu je babica povedala dve imeni. Ker otrokov oče ni vedel, da je mati določila dve imeni, se je izrazil ozir. vprašal: .vsaj menda ni potreba dveh imen". To popolnoma u-ljudno vprašanje pa je žegnanega gospoda, ki je že, — kakor je bilo opaziti — iz kdovekakega vzroka, komaj čakal, da razsuje jezo — tako razkačilo, da je v takem tonu kakor malokateri gorjanc svojega pastirja, otrokovega očeta nahrulil rekoč: .To pa je moja stvar, to vas nič ne briga, to so duhovske stvari, vi se držite vaše muzike, duhovniške stvari pa pustite." Torej tako, oče se ne bo smel za ime svojega otroka brigati, ker so to po dekanovem mnenju duhovske stvari! Kdo pa ima drug pravico in dolžnosti do otroka kot oče? Oče mora skrbeti in on je odgovoren zanj, ali ga boste nemara vi redili? Sploh ne vemo odkod ta nenadna jeza. Mogoče radi slovanskega imena, ali morda zato ker krst nič ne nese; kaj ne, poroka z »ofrom* se bolje izplača? Če ste mnenja, da se mora vsak le za svoje delo brigati, naj bi bila tudi vaša dolžnost, da primete vašega ka-plančka pošteno za ušesa, kajti on se za vse drugo bolje briga kot za svoj poklic. Vprašamo ali je to duhovska sl var da to kaplanče dan in noč agitira za bližajoče se občinske volitve? Izmed premnogih slučajev navedemo samo enega. Preteklo soboto ob devetih zvečer je bil še na sestanku pri .Oberklerikalcu" Smrekarju v Otoku, potem je šel še v eno uro oddaljeno vas Zagon. Kaj pa ima iskati po
IMCHEL ZEVACO
LISTEK
Ljubimca beneška.
Odklonila je, češ, da hoče vstati nekaj dni sama v stari Dandolovi hiši.
Nato je dodala:
— V drugačnih časih, bratranci, bi bila izpolnila dolžnost gostoljubja in vas povabila na pogrebščino. Toda saj veste, kaj se godi . . . morda je moja hiša v neredu . . .
Sorodniki so z veseljem sprejeli ponudeno jim prostost, ker jih je mikala radovednost, kakšen da je čudni hrup, ki razburja vse mesto, in zakaj da so na dan doževe poroke z Adrijo srečavali preteče tolpe, ki so kričale:
— Altieri! Altieri!
Nato je Leonora odšla v spremstvu dveh služabnikov proti Dandolovi hiši.
Pred hišnimi vrati je odslovila služabnika, ki sta se vrnila v palačo Altieri.
Na pragu hiše je srečala starega Filipa, ki je plašno poslušal oddaljeni bojni trušč.
— Vi, gospa! je vzkliknil starec in slenil roke.
— Da, jaz . . . Ali mi lahko daš ključ sobe, kjer sem prebivala kot dekle?
— Kako morete vprašati.
— Moram, je dejala ona z usmevom, ki je bil sicer miren, a.je vendar razodeval njene strašne misli. Moram, kajpada; saj hiša ni več naša.
— Oh, gospa, vse je narobe ... a vstopite, hiša je vašj^ saj veste, zato ker je njegova.
mogla spraviti iz sebe.
Leonora je vztrepetala, odprla je usta, da bi odgovorila... toda glas ji je zastal, nobene besede ni Pokimala je samo in vstopila.
— Nate ključ svoje sobe, je rekel stari Filipo. Gospod Roland je spoštoval vaše spomine in ni izpremenil ničesar.
— Hvala, je dejala ona s šibkim glasom.
Nekaj časa je gledala okrog sebe, kakor da si hoče nasititi oči z okvirjem nekdanje svoje sreče.
Starec je pač razumel, da se vrši v duši njegove gospe nekaj nenavadnega, svečanega.
Gledal jo je plaho, rekel pa ni ničesar.
Videl je, kako je šla počasi po lesenih stopnicah in se izgubila v polmraku kakor prikazen.
Stari Filipo je nagubal čelo in začel naporno premišljati, primerjati in ugibati, kakšen bo konec obupa, ki ga je čital na Leonorinem obrazu.
Mahoma pa je vzkliknil, kakor da mu je prišlo na um.
— Naj se zgodi, kar se hoče! je zamrmral. Toda on edini more . . .
In začel je teči proti veliki cedri na sredi vrta, kolikor so mu dale noge.
Deset minut nato se je vrnil, vlekoč za sabo starega doža Kandiana, ki ga je bil spravil iz zatišja, kamor ga je skril Roland za današnji dan.
Peljal ga je v obednico.
_ Počakajte me tu, visokost, je dejal.
Slepec je brezbrižno ubogal vse, kar so mu veleli.
Stari Filipo je stekel po stopnicah navzgor.
Potrkal je na Leonorina vrata iz zaklical iz previdnosti:
— Jaz sem, gospa!
Leonora je prišla odpret.
— Kaj hočeš? je vprašala prijazno.
Obenem je skrila majhno stekleničico v nedrije.
Ta kretnja ni ušla pozornosti starega sluge.
Začel je trepetati.
— Ravno tega sera se bal! je mislil sam pri sebi.
— Kaj hočeš? je vprašala Leonora vnovič, prijazno kakor
prej.
— Gospa! GospaI Zakaj ste se oblekli v dekliško obleko! je vzkliknil starček in sklenil roke.
— Ali te to vznemirja? . . . Kar tako, prišlo mi je ravno na um . . .
— Oh, gospa, zakaj ste skrili strup v nedri?
Ona je obrnila glavo stran in vprašala tretjič z isto prijaznostjo:
— Kaj bi rad?
— Gospa . . . nekdo je tu, spodaj, v obednici, ki bi rad govoril z vami.
— Nekdo?
— Da, neki gospod, ki ga vi poznate . . . žlahten starček, ki ste ga nekdaj ljubili kakor rodnega očeta.
— Kakor rodnega očeta! je dejala Leonora zamolklo.
— Gospa, ako dvajset let, ki sem jih zvesto preslužil v Dandolovi hiši, zasluži svoje plačilo, ako še niste pozabili, da sem vodil vaše prve korake na tem vrtu in vas obdajal z neprestanim oboževanjem, dajte se preprositi in pojdite k temu možu, ki vas čaka.
Sklenil je roke.
Dve solzi sta mu zdrčali po velih licih, razritih od starosti in gorja.
Silno genotje se je polastilo Leonorinega srca.
— Naj bol je dejala s šibkim glasom.
— Pojdiva dol . . .
Česa se je nadejal stari Filipo, da je silil Leonoro k Rolandovemu očetu?
Ali je zasledil pri ubogem blazniku žarek dramečega se razuma ?
Ali je hotel doseči z genotjem svidenja srečen preobrat v duši mlade žene?
Na poti po stopnicah je Leonora vprašala:
— Kdo je ta mož?
— Videli boste, gospa, je odgovoril Filipo in hitel naprej . . .
Leonora je šla počasneje.
Oblekla je bila odelo, ki ga je nosila na predvečer Rolandove aretacije in ga hranila tudi potem, s skrbjo, ki so jo posvečali tiste čase predmetom rodbinskih spominov.
Ko je Leonora stopila v obednico, je zagledala moža, ki je sedel sam v naslanjaču, z obrazom obrnjenim proti luči.
Filipo je bil izginil.
Leonora je pristopila in spoznala starega doža.
— Oče Rolandovi je zamrmrala.
-	(Dalje.)
slovenskih deklet, da so prišle iskat službe v naše mesto. Ob zadnjem ljudskem štetju pa se je že itak slabo poselsko stanje še bolj poslabšalo. Dekleta, ki so se pokazale pri svojih italijanskih gospodarjih kot zavedne Slovenke, so imele veliko neprilik. Veliki naval deklet v zavod in obča draginja sta pritirala zavod v veliko gmotno stisko. Stanovanje se vedno draži, deklet pa toliko, da nam primanjkuje prostora. — Za o pa zaupamo tudi letos v usmiljene dobrotnike, v slavna županstva In ugledne denarne zavode, da nas ne zabijo, ter nam pomagajo iz zadrege in po trebe po svoji moči. Saj kar darujemo v blage namene, ni zavrženo, to nam ljubi bog pa na druge načine stokrat povrača. Usmilite se ubogih zapuščenih. brezposelnih deklet, ki se nihče zanje ne zmeni, ki pa so tako potrebne naše ljubezni in podpore. Ne zavrzite naše prošnje, odzovite se jej! Karla Ponikvar, predsednica. Malvina Plaper, blagajničarka. Maša Grom, tajnica. Zinka dr. Rybafeva, odbornica. Marija Žitnik, voditeljica notranje uprave.
DNEVNE VESTI.
Ljubljanske občinske volitve pred upravnim sodiščem. Upravno sodišče je včeraj pod predsedstvom predsednika upravnega sodišča markija Baquehema zavrnilo pritožbo dr. Pegana proti veljavnosti občinski volitev v Ljubljani. Občinski svet se torej snide v najkrajšem času.
Konec klerikalne komedije. Včeraj opoldne se je odigral na Dunaju red upravnim sodiččem zadnji akt lerikalne komedije, v kateri je igral glavno vlogo znani ljubljanski advokat dr. Pegan. Dr. Peganu je bilo sicer dobro znano, da igra v tej komediji silno žalostno, smešno in naravnost sramotno vlogo, katero mu je določil fanatični njegov general dr. Šušteršič. Toda kaj so klerikalcem mar vse blamaže. Saj so že nanje navajeni, njih volilci so pa v svoji neumnosti tudi z vsem zadovoljni. Dr. Pegan, drugi dr. Pogoreto, je torej sramotno pogorel. Metal je neprestano naprednim Ljubljančanom baklje pod noge, končno pa je le on pogorel, pogorela pa je ž njim tudi slavna kranjska deželna vlada, ki je na eni strani ogenj gasila, na drugi ga vedno iz nova podnetila. Klerikalne komedije je torej konec. Klerikalce bo to pogo-riše spominjalo le na eno dejstvo, katerega se dobro zavedajo: Slovenska stolica, bela Ljubljana, ostane vedno v naprednih rokah. Če je niso mogli zavzeti dne 23. aprila 1911, ko je stala na njih strani deželna vlada, ko so lahko komandirali Laschana in ljubljansko policijo, ko so imeli na razpolago orožništvo in vojaštvo, tedaj
- je ne bodo zavzeli nikdar. G. Laschan
- se v kratkem poslovi iz magistrata, na njega mesto pa stopi po 15mesečni pavzi zopet napredni župan, katerega čakajo velike in težke naloge.
Zasluženo plačilo. Ljubljanski volilci se še dobro spominjajo na zadnje občinske volitve v Ljubljani, dne
23.	aprila t 1. Volitve so bile v resnici silno burne in nepričakovano živahne. Napredna ideja je zmagala. V bitki so bili poraženi ravno dotični možje, ki so kopali drugim grobove, to so khrkalci. Nemci so si kakor znano pridobili proti svojemu priča-
- kovanju nenavadno število mandatov, socijalisti so bili' z ozirom na škandalozni volilni red tudi lahko zadovoljni
z rezultatom. Da prikrijejo svoj strahoviti poraz in potolažijo osrednjo v|ado na Dunaju, ki je bita z vso gotovostjo prepričana, da zmaga v Ljubljani opozicija, so vrgli klerikalci v s«/et celo vrsto najpodlejših laži o naprednjakih. Cela Avstrija je bila takrat prepričana, da so se naprednjaki
(Piše E. Rumpelj.)
(Konec)
Izmed vseh sodelujočih pevskih moči si izbere kritik najboljše in jih kritizira sicer najostreje a pravično. Kakor že rečeno, Ljub Ijana nima stalnega opernega osobja in zato ne velja naše gledališče kot fiksni faktor v muzikalnem oziru ima pa veliko nalogo kot prehodni k. Noben pevec ki dospe v Ljubljano, nima namena ostati stalno tu (v mislih imam seveda le prima-moči) ' temveč sprejme to mesto, ker je bil ali v to prisiljen ali pa je dober po-- litik. Pri nas nimajo umetniki nobene prihodnosti, ker je gledališče financi-jelno bankerotno in ima ravnateljstvo vedno dovolj skrbi za obstoj gledališča sploh. Zelo veliko vlogo pa vrši ta oder kot prehodno sredstvo. Ob razvajenosti naše publike je težko sta-
na dan volitev posluževali vseh mogočih in nemogočih rabijatnih sredstev. Ljubljanske nune so slikali nemški časopisi kot nekake mučenice, ki so za „ svoje" prepričanje prenašale najostudnejše napade. Klerikalci so bili vsled teh podlih laži skoro prisiljeni vložiti rekurz proti volitvam. Sram jih je bilo, a storili so vendar svoj korak. Kranjska deželna vlada je rekurz zavrnila, nakar je prišla pritožba na upravno sodišče. In čujtel Upravno sodišče je prišlo do zaključka, da je dokazano, da niso pristaši na-rodno-napredne stranke volilcev niti z grožnjami niti z nasilstvom odganjali od volilnih lokalov. Hujše brce res niso mogli dobiti naši klerikalci. Z Ljubljane je torej zbrisan madež, s katerim so jo hoteli omadeževati podli klerikalci, neoprani in omadeževani pa ostanejo še vedno — klerikalci in njih zavezniki Nemci.
Draginjska predloga in naši klerikalci. V drugi ljudski zbornici menda ni hujšega nasprotnika dra-ginjske predloge kakor so slovenski klerikalci. Niti češki in nemški agrarci niso šli s takim navdušenjem v boj proti draginjski predlogi, kakor naši klerikalci, ki vedno trobijo, kaki prijatelji delavske mase da so. Glavni junak v tem boju je župnik Hladnik, ki je bil določen za glavnega contra-govornika proti draginjski predlogi. Hladnik je nastopil v zbornici proti uvozu argentinskega mesa in proti zvišanju uvoza živine iz Srbije. Kaj bodo neki rekli k temu njegovi vo lilci. Kranjski kmet je moral letos prodati vsled pomanjkanja krme svojo živino za naravnost bagatelno ceno. Kje naj prihodnje leto tako poceni zopet kupi živino. Kranjski fajmoštri je gotovo ne bodo tako poceni prodajali. Sicer nas pa zelo veseli, da smo si tudi klerikalne ljubezni do meščanstva na jasnem. Če si bodo klerikalni kolovodje v Ljubljani še kedaj drznili govoriti o ljubezni klerikalne stranke do Ljubljančanov oziroma sploh do meščanskih in delavskih slojev, tedaj jih bomo vedno spomnili na njih delovanje v zbornici.
Nehonetnost očita .Slov. Narod* »Slovencu", ker je ta dostavil policijski polemiki proti „Jutru“ še par neslanih opazk proti nekaterim magi-stratnim uradnikom. Kaj pa, ako so tudi te denuncijacije bile napisane pri policiji? Mi ne bi dvakrat rekli, da je temu res tako, ker je konec notice v .Slovencu” pisan ravno tako kot začetek.
Na raportu. V nedeljski številki smo priobčili članek o razmerah pri ljubljanski policiji, ki je bil kakor znano konfisciran. Mislili smo, da bo njega vsebina ostala neznana tudi policiji sami oziroma šefu Lavterju in komisarju Jančigaju. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Naslednjega .dne je sklical Lavter vso ljubljansko policijo na raport. Izjavil je stražnikom, da mu je natančno znano, kdo je spisal notico in poživljal dotičnjka, naj se zglasi tekom 48 ur, sicer bo kazen zelo huda V resnici se čudimo, kako se Lavter drzne tako sugerirati in groziti popolnoma nedolžnim stražnikom. Ne iščite pisca v stražniku, ampak v svoji nesposobnosti.
Vpokojenje učitelja je brez zadostne utemeljitve nezakonito. Graška .Paedagogische Zeitschrift“ prinaša v 21. štev. z dne 10 novembra 1911 jako važen članek glede tega predmeta. Upravno sodišče je razveljavilo odlok naučnega ministrstva ter izreklo za učiteljstvo važno razsodbo, da se učitelj ne sme gtalno vpokojiti, ako se zadostno ne utemelji, zakaj se je izvršilo vpokojenje. Neki ljudski učitelj je bil vpokojen, ne da bi vedel zakaj. Vložil je radi tega takoj rekurz na naučno ministrstvo, ki je pa vpokojenje potrdilo. Učitelj se je nato pritožil na upravno sodišče, Češ, da se
lišče igralcev in kdor ugaja resni (nesugerirani) publiki in pravičnim kritikom, ta je dosegej idostopna večja gledališča. B li so časi, ko je veljal naš oder kot nekak* pripravljalni kurz za češko narodno divadlo. Ako so ti časi že minuli ali ne — raje molčim. Tisti pevec, ki reflektira na res umetniško in materi j e 1 -no sijajno prihodnost, naj se zadovolji z resno in pravično kritiko, ki se jo poda njemu kot p o popolnosti hrepenečemu in ne le slavohlepne-m u človeku. Pri tem naj izostanejo osebnosti in antipatija, pred očmi naj se ima resnično le cilj in pa zavzeto stališče obeh faktorjev ob napovedani poti do dosege popolnosti. Pri tem je pevcem mnogo več koristno kot le slavospevi; kajti pomisliti se mora, da resničen umetnik ne bode ostal pri nas, ko ga plačajo drugje lahko trikrat tako visoko. Tisti pa, ki reflektira le na slavospeve in se ne zmeni za upravičene nasvete — v mojih očeh ni umetnik in naj se huduje radi tega kolikor boče in psuje po poljubnosti. Vsak resen umetnik, ki se je svoje
morajo vzroki vpokojitve navesti že zato, ker skuša vsaka pritožba na ta način izpodbiti razloge prejšnjih intanc. Upravno sodišče je ugodilo učiteljevi pritožbi in razveljavilo izpodbijano razsodbo radi nedostatnega postopanja. V razsodbi se navaja: Ker ima reku-rent pravico do nadaljnega pravnega sredstva potom inštanc. sledi iz tega, da lahko zahteva vsaj to, da izve, na kakem pravnem vzroku sloni njegova vpokojitev. Ker deželni šolski svet ni nevedel nikakih vzrokov, zato bi že naučno ministrstvo ne smelo potrditi te naredbe. Sicer je res, da je naučno ministrstvo navedlo vzrok vpokojenja, a s tem se še ni doseglo saniranje omenjenega nedostatnega postopanja. Zato je imel rekurent pravico do tega, da se reši vprašanje dejanskega stanu potom administrativne inštance. Toda tudi po ministrstvu naznanjeni vzrok vpokojitve, t. j. bolezen rekurenta, je nedostaten, ker se naslanja na dve zdravniški spričevali, ki se ne sttinjati.
— Enak slučaj se je zgodil pred kratkim tudi na Kranjskem. Vpokojen je bil znan učitelj-pisatelj in glasbenik, ne da bi vedel zakaj. Mož je vložil potom nekega državnega poslanca pritožbo na naučno ministrstvo. V slu-šaju zavrnitve pritožbe se obrne tudi na upravno sodišče. O tem slučaju, ki vsled svoje krivičnosti kriči do neba, se bo še pisalo. Za danes povemo le toliko, da je dotični vpokojenec star le 56 let in je dosegel komaj 32 definitivnih službenih let. Bil je bolan na očeh. Šolska oblastva v deželi niso čakala, da bi ozdravel. Še za časa njegovega bivanja v deželni bolnici so ga penzijonirali in osivelega, zaslužnega moža pahnili na cesto. Dne
24.	oktobra so mu poslali dekret, da je vpokojen ter mu ukazali, naj do konca meseca izprazni svoje stanovanje. Ševedal pozabili tudi niso, odvzeti mu aktivno plačo in od aktivne plače nakazati mnogo medlejšo pen-zijo. Če to ni brutalno, potem res ne vemo, kaj naj bi se brutalno imenovalo. [Mož je ozdravel in je sedaj duševno in telesno čvrst, kar lahko dokaže s pričevalom odličnega zdravnika
— specijalista. Pohaja po vasi — a kmetje majejo z glavami in se čudijo, kako se more take ljudi vpokojiti. Tako jel Kakor rečeno, bomo o tem še govorili, magari proti volji nekaterih modrih glav, uvaževaje Schopenhauerjev nasvet: .Če ima resnica biti škandal, pa bodi; izvrši se škandali*
Iz .Ljudskega odra*. Nismo načelni nasprotniki .Ljudskega odra", ker priznavamo njegovo dvojno nalogo : vzgajati občinstvo za pravo gledališče in diletante za prave igralce, ali kakor vidimo, so nastale že v začetku prav velike ovire za pravilen razvoj tega odra. Prof. Robida zmerja igralce s smrkovci in drugimi sličnimi imeni in jih tudi sicer na vse mogoče načine šikanira, tako, da so se ti končno uprli in zahtevajo njegov odstop, radi česar - ni nobenih skušenj več in tudi predstav najbrže še dolgo ne bo. Šicer pa mnogi igralci ne sodelujejo iz veselja, ali kakega navdušenja, temveč zato, ker so k temu, kot uslužbenci raznih klerikalnih zavodov in podjetij, siljeni, kar ne more dobro vplivati na razvoj .Ljudskega odra".
■{• Edvard Volčič. V Novemmestu je umrl včeraj nenadne smrti znani sodnik in juridični pisatelj g. Edvard Volčič.
Poročil se je gospod Josip Lavrič trgovec na Glincah z gospodično Vikco Tončič iz Kamnika. Častitamo!
Odborova seja .Matice Slovenske" dne 17. nov. — Predsednik se spominja pokojnega ustanovnika in odbornika .Matice Slovenske", dr. Jos. Vošnjaka ter poroča, da so od zadnje odborove seje zborovali gospodarski, knjižni, tehniški in znanstveni odsek (v jurid., literarnem in zemljepisnem pododseku) ter da se je dne 16. nov.
stroke res kdaj in pa temeljito učil, ve presoditi nasvet kritika, pomisliti pa mora, k d o je kritik in kaj ve isti o predmetu. Le prezirljiv smehljaj mu ne pomaga vedno, kajti koristi nima kritik od svoje izjave, temveč igralec. Kaj mar meni konečno, poje li ta ali oni s pravim nastavkom ali ne, mar pa je to pevcu, kajti na njem je, da se napak odvadi, ker to je baš le njemu v korist. V tem oziru tudi ni najti šikan temveč le dober nasvet. Ako bi bil pa kritik pevcu v resnici sovražen, bi ga hvalil in pustil peti v napakah saj si je svest, da ga s tem v istih tako utrdi, da je za večji oder nezmožen, Pri velikih odrih igra prvo vlogo nastavek ne pa donenje glasu potom takozva-nega »knčdelna*. Pri vsakem pačenju usten in vratu pa nastavek ni naraven temveč nagačen. Kdor mi tega ne veruje — naj pusti.
Ljudje, ki so prisiljeni ostati pri našem odru so zelo dvomljivo smatrati za umetnike. Ostanejo pač zato, ker so v svojih strokah nezmožni ustvariti res kaj popolnega, kar se na večjih odrih zahteva. Vsak, ki je dosegel isto višino, izgine tudi iz Ljubljane kajti šolo je dovršil. Večnemu
vršil prvi literarni sestanek. — Za 1. 1911. je plačalo 2630 članov; kakih 50 poverjenikov še ni poslalo članarine. Za pokritje stroškov manjka še vsaj 2300 K. Za hišna popravila se je izdalo 1539 K Nekemu zavodu se prepusti denarna vloga brezobrestno. O dobri se misel, .Letopisu" dodajati primerne inzerate. — Tisk letošnjih publikacij se bliža koncu. Rokopis »Avi-jatika" se vrne pisatelju v eventuelno preuredbo. Sprejme se novela .Hudodelci". .Pesmi potepuha" se odkaže-jo recenziji. Za .Jurčičevo spomenico" .Matice Slovenske* ne bo na razpolago Jurčičeva zapuščina. Predlog o izdanju Jurčičevih političnih uvodnih člankov se odkloni. Avtor šolske „So-matologije in higijene" se opozori na .Šolsko Matico11. Obeta se *Matici“ prevod bolgarskega romana .Pod jarmom" (Vasov). Razpisuje se natečaj za beletristični slovenski spis, ki bi ga ob dvojnem honoriranju za 1. 1912 skupno izdali »Matica Slovenska* in .Matica Hrvatska".
Za obrambni skad Družbe sy. Cirila in Metoda so se nadalje prijavili: 947. Tržičan (plačal 200 K); 948. Slovensko omizje v Gradcu (plačalo 70 K); 949. Podružnica sv. Cirila in Metoda na Pivki (plačala 200 K).
Čegava je ura? Pred kratkim je prinesel neki dvanajstletni deček k nekemu tukajšnjemu zlatarju popolnoma novo nikljasto uro na prodaj, češ da mu jo je dal oče. Deček je navedel napačno ime in stanovališče in je pustil uro na mizi in pobegnil. Ni izključeno, da jo je kje ukradel.
Nepošten hotelski sluga. Janez Novak iz Križov je imel v pondeljek velikega mačka, pa niti toliko denarja, da bi si mogel kupiti slanika. Zato je šel v gostilniško sobo, je odprl tam godbeni aparat in iz njega vzel denar. Nato je pa pobegnil. Toda še zvečer so malopridneža prijeli.
Tatvina. V torek zvečer je ukradel doslej še neznan tat pred Rovškovo trgovino v Kolodvorski ulici obešeno suknjo in se je z njo spustil v beg. Lastnik trgovine je zasledoval tatu do Prečne ulice, kjer je tat vrgel suknjo stran in pobegnil, ne da bi ga kdo mogel prijeti. Policija pa mu je baje že na sledu. Če je le resi
Priporočljiv hlapec. V torek je izročila neka trgovka s premogom svojemu hlapcu Andreju Erjavšku 149 K z naročilom, naj poravna neki račun na dolenjskem kolodvoru. Hlapca pa ni bilo več nazaj. Trgovka je stvar seveda takoj naznanila, policija pa je hlapca zalotila v znani hiši v Zvonar-ski ulici in ga je aretirala. Denarja je zabunkal že več ko polovico.
Sam se je kaznoval. V torek zvečer je prišel v neko tukajšnjo iz-kuho čevljarski pomočnik Alojz Kregl in je zahteval najprej kave, potem pa še drugih jedi. Ker možakar ni imel denarja, mu seveda niso mogli postreči. To ga je pa tako razjezilo, da je začel razbijati ter je zdrobil šipo na vratih. Pri tem pa se je tako porezal na rokah, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. Eno kazen si je torej razsajač naložil sam, drugo mu bo pa naložilo sodišče.
Atentat trgovskega učenca na profesorja. V Zagrebu je na trgovski šoli sprožil 19 letni učenec trgovske šole Milivoj Ščerbak proti profesorju dr. Schneiderju samokres, pa ga ni zadel. Nato je ustrelil sebe in je takoj mrtev obležal. Atentat je izvršil zato, ker ga je profesorski zbor kaznoval, ker ni hotel hoditi v cerkev. — Dijaki so zagrozili s stavko, toda ravnatelj je zagrozil, da bo vsakega izključil, kdor bi stavkal. — Ščerbak je bil sin odvetnika iz Koprivnice, nadarjen fant — žrtev našega nazadnjaškega šolskega sistema.
Mlad ponarejalec denarja. Te dni je prišel k branjevki Ivani Bor-jevi v Sori neki 13 letni deček in je
r.TiTiiiMii  -- Ti rTTTiTiii ' i i ■ ■■'■	  lIT-JIi
šolarju postane pa umetnost le vsakdanji kruh in ne tudi višji cilj.
✓ Priporočal bi resnično — umetnikom, da se naj drže kritik strokovno-izobraženih oseb, kot osebnih naklo-njencev, kajti razočaranje je bridko. Vedno hvalisanje ustvari v človeku fiksno idejo v domnevanje znanja in dovršeno popolnost a ko se pokaže pred drugo publiko in drugo kritiko zna doživeti poraz. Tudi publika ni povsod taka kot pri nas in pevec mora računati vedno na vse eventu-alnosti. Letos sem čul n. pr. v dunajski dvorni operi tenorista Sch., ki je pri eni predstavi štirikrat .kiksnil". Pri nas bi propadel sigurno, nasprotno bi bili propadli že v Gradcu vsi naši pevci, ki nimajo popolnoma pravilnega nastavka. In da govorimo odkrito, teh je precej.' Pustiti se pa šikanirati od neveščih kritikov je neumno, domišljati se pa na slavospeve t a k Uh kritikov — dvakrat tako neumno.
Ako se vpošteva take stvari, bo moralna kriza izostala in če se zaveda slov. občinstvo, ki mu je sicer ljubši vsak cirkus, tudi tu svoje dolžnosti, ima slovi gledališče bodočnost.
kupil neko stvar za 20 vinarjev. Položil je novec na mizo in hitro odhitel. Novec so takoj spoznali kot falzifikat. Narejen je iz neke svincu podobne snovi na ta način, da je bil stisnjen med dva prava novca Ponarejalec denarja je baje neki pastir iz okolice.
Ogenj. Preteklo sredo se je več otrok igralo z vžigalicami pri kozolcu posestnika Janeza Grada v Gor. Kašlju. Zažgali so pri tem kozolec, ki je z vso v niem shranjeno krmo do tal pogorel. Škoda znaša 200 K.
o. bernatovkT
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana.
Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Zatekel se je lep pes. Tičar (Vorstehhund) črn in rujav, z usnjeno ovratnico. Nahaja se pri g. Reschu, karton, tov. Mengeš.
„Jutro“ in ljubljanska mestna policija.
Biža se konec izjemnemu stanju na ljubljanskem magistratu, česar se najbolj bojita dva gospoda, ki vodita ljubljansko mestno policijo — zakaj, to sama najbolje vesta. Tema dvema gospodoma (Lauterju in Jančigaju) postaja vroče in naša kritika njunega delovanja jima je skrajno neljuba in neprijetna. Da bi se torej kolikor toliko opravičila pred javnostjo in odvzela naši kritiki vsakojvrednost, sta poslala predvčerajšnjim .Slovenskemu Narodu" in .Slovencu" notico, v kateri trdita, da sta v .Jutru" napadana samo zato, ker ne dobi .Jutro" nobenih t. zv. policijskih vesti in da se jima je z naše strani celo žugalo t napadi, ako nam ne bosta teh vesti dajala.
Pozvali smo včeraj oba gospoda, naj imenujeta osebo, ki jima je žuga-la z naše strani z napadi, ker sta trdila v .Slov. Narodu" in .Slovencu'« da je ime na razpolago. Iskali smo v včerajšnjem .Slovencu" in .Slov. Narodu" zastonj po policijskih vesteh, da bi našli tam ime dotičnega, ki bi v imenu .Jutra" žugal vodstvu mestne policije z napadi v listu, ako ne bi dobivali policijskih vesti.
Povedali bomo torej mi, kdo je govoril z gg. Lauterjem in Jančigajem o tem.
Lastnik in glavni urednik našega lista je prišel — na predlog tedanjega župana g Hribarja — k policijskemu svetniku g. Lauterju, da bi se zmenila o načinu, kako bi moglo dobiti .Jutro" policijske vesti tudi zvečer oziroma po noči in pri tej priliki se je nasproti njemu pritoževal g-Lauter, da neki član uredništva prihaja na osrednjo policijsko slražnico po dnevu in po noči in zahteva od stražnikov razna poročila tudi na njihovih stojiščih, kar nikakor ni dopustno, ker stražniki sami ne morejo Pre' soditi kaj je za javnost in kaj ni.
Gospod M. Plut je na ta ta očitanja izjavil nasproti gg. Lauterju m Jančigaju, da bo dal dotlčnemu članu uredništva potrebna navodila* da tega ne stori več, ker se je s tem stališčem gg. Lauterja In Jan" člgaja popolnoma strinjal takrat, kakor se strinja tudi danes, ker to je jasno, da stražniki ne morejo sami presojati, katere vesti se lahko izročijo javnosti, ne da bi se radi tega oteževala eventualna nadaljna poizvedovanja. Ob enem je pa g Plut izrazil svoje začudenje, da v tako velikem mestu kot je Ljubljana ni po noči noben policijski uradnik v službi in ko mu je g. Lauter pojasnil, da tega ne dopuščajo mestne finance, se je končno sklenil naslednji dogovor:
Vsak dan ob 6. uri zvečer bo prišel v urad eden od policijski11 uradnikov, ki bo dal našim urednikom poročila o onih dnevnih dogodkih, ki spadajo v področje policije.
Nekaj časa je potem .Jutro* dobivalo policijska poročila, ali ker10 poročila niso bila dosti vredna, ® prenehali prihajati po nje, i*e . nam jih kdo odrekel, to raz*nerJ je prenehalo samo po sebi in .J?1 na vse to že zdavnaj pozabil*- seaaj nas pa dolžita gg. Lauter in ,Janč|gaJ dejanja, ki ga mi nikdar zakjmli nis^ mo in niti zmožni ne bi bili zakriviti ga! S tem sta ta dva gospoda jasno dokazala, da jima postaja res zelo vroče in da ne izbirata sredstev v dosego svojega namena, ki je ta, da zmanjšata vrednost naše kritike in se napravita .lepa".
Pa ne bo šlo tako! Mi ne bomo molčali in posebno g. Jančigaj naJ nam veruje, da smo bili nasproti njemu naravnost kavalirski, ker ako di mi povedali vse, bi mu postalo gOj tovo — še bolj vroče 1 Naj nas tor j ne izzival
KLALI LISTEJs.
Beseda o slovenski kritiki.
Italijansko-turška vojna.
Italija ne odneha,
to je najnovejše; ona napade Turčijo na vsak način v Egejskem morju in naj se zgodi kar hoče. Nekaj časa je premišljala, ali bi poslušala svet velikih sil in opustila vsako akcijo v Egejskem morju, končno pa se je premislila, ker je sprevidela, da mora prisiliti Turčijo na mir v Evropi in zato sedaj izjavlja, da začne s svojo toliko Časa napovedovano akcijo
v Egejskem morju
že te dni in sicer je njen načrt nespremenjen ! najprej zasede nekaj otokov, v prvi vrsti Lemnos, na katere izkrca večje število vojakov, potem bo pa z brodovjem napadala važnejša pristaniška mesta, najprej Solun na evropski in Smirno na azijski obali.
O tem so došla iz Rima naslednja poročila:
»Giornale d’ Italia* priobčuje brzojavko iz Tarenta, da se vojno brodovje z veliko naglico aprovizionira in naklada premog. V arzenalu delajo noč in dan. Pričakuje se, da odpluje brodovje v najkrajšem času v Egejsko morje. »Avanti* zatrjuje, da je ekspedicija v Arhipel sklenjena stvar in da se že v najkrajšem času izkrcajo italijanski voji v Arhipelu na turškem ozemlju. „Tribuna" piše, da je Italija pred časom opustila ekspedicijo v Egejsko morje samo vsled prijateljskih nasvetov velesil, da pa bo to ekspedicijo brezpogojno izvedla, ker jo smatra za potrebno. Italija je že obvestila tudi rusko vlado, da bo njeno brodovje blokiralo zelo važno turško pristanišče v Egejskem morju.
' Iz teh poročil je razvidno, da se v najkrajšem času *	,
vojna razširi
in da se bo vodila posebno po zimi, ko imajo v Tripolitaniji t. zv. deževni čas, ki onemogoča vsako večjo vojno -akcijo, v glavnem ua obalah Egejskega morja, v evropski in azijski Turčiji, tako, da o kakem lokalizovanju vojne na Afriko ne more biti več govora.
Z bojišča so pa došla naslednja poročila:
*Agenzia Stefani" javlja iz Tripolisa 21. novembra: Včeraj okoli 11. ure predpoldne je napadel sovražnik 2. grenadirski polk. Odgovorili smo z brzostrelnimi topovi, in mitralježami in prizadejali sovražniku velike izgube. Popoldne je sovražnik napad ponovil. Naši so Arabce pognali v beg, ki so pustili na bojišču 20 mrtvecev. Neki grenadir je pridrl čisto do sov-ražniških okopov in zaplenil več pušk in municije.
Carigrajska .Agence Ottoman* pa poroča: Naše čete so z vso vehemenco naskočile Italijane in po krutem boju zavzele kavalerijsko in artilerijsko vojašnico. Vrh tega je padel v naše roke tudi vrt Ahmed Mirza. — Izgube Italijanov so zelo velike. Naš plen je izredno velik. Italijani nadaljujejo s svojimi grozodejstvi. Mnogo ujetnikov so popolnoma razsekali.
„Agenzia Štefani* poroča iz Tripolisa: V Tobruku so obstreljavale zvečer 18. novembra naše baterije arabski tabor v daljavo na 3800 metrov. Arabci, ki so se zbrali tam gotovo v svrho nenadnega nočnega napada, so zbežali. V teku noči je prišlo pred Demo do ostrega boja s sovražnikom, ki se je v temi približal mestu. Sovražnik je bil odbit s streljanjem iz pušk in mitraljez kakor tudi s salvami topov, ki so bili prenešeni iz vojnih ladij in postavljeni na ob-kopih.
O škodi, ki jo je napravila povodenj v Tripolisu, se poroča: Vodovod, ki dovaja vodo iz bumelijanskih studencev v mesto, je radi zadnje . povodnji močno poškodovan in se sedaj popravlja. — „Berl. Tagblatt* poroča iz Carigrada, da se je potopil povo-vodom povodnji cel italijanski pijo-nirski bataljon, ki je delal obkope in ga je povodenj iznenadila, rešilo se je samo trideset mož.
Pomanjkanje živil pri Turkih.
Rim, 22. novembra. Italijanski ogleduhi poročajo, da Turkom primanjkuje živil, vsled česar se tudi neprestano umikajo v puščavo, kjer se nameravajo v oazah založiti z živili.
Velikanska poštna tatvina na Francoskem.
Nenavadno drzni poštni rop, katerega so izvršili neznani roparji med Parizom in Maconom na nekem vlaku Sredozemskomorske železnice, ki spaja mesto Lyon z mestom Marseille, vzbuja v Parizu velikansko vznemirjenje. Roparji so vlomili v tri poštne vozove in pokradli večinoma vse dragocenosti. Škoda se ceni na več mi--lijonov'frankov. Roparji so zaplenili tudi 120 pisem za Orijent in Indijo.
V imenovanih vagonih so se nahajale jako dragocene pošiljatve, ki so bile povodom kronskih slavnosti angleškega kralja Jurija odposlane v Indijo. V celem je bilo v teh vagonih 115 poštnih vreč. Tatovi so morali imeti natančne informacije o poštni službi na železnicah, ker so vedeli — kar civilnim osebam ni znano — da imajo poštne vreče, ki vsebujejo dra gocene stvari, posebno znamenje, na katerega se razume le poštni uradnik. Tatovi so vse poštne vreče s temi znaki odprli in pokradli vso vsebino Poštno vrečo za francoskega poslanika v Carigradu, v kateri so bili sami di-plomatični akti, so pustili pri miru. Zato so pa vzeli veliko denarno po-^jljatev vojnega ministrstva na garnizijskega poveljnika v Marseillu.
Policija si napad na vozove razlaga na ta način: Tatovi so bili skriti na lyonskem kolodvoru in so čakali, kedaj se začne vlak premikati Ko so spoznali situacijo za ugodno, so sko čili na vlak in splezali na poštne vozove, kjer so šipe razbili. Ker se je imel vlak ustaviti šele v Maconu, so imeli časa dovolj, da so izvršili tat-tvino popolnoma v miru Ko so delo dokončali, so skočili iz vlaka. Radi tega se domneva, da so tatvino riaj-brže izvršili radi stavke odslovljeni železniški in poštni uslužbenci.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 22. nov. Na današnji seji poslanske zbornice je bila končana draginjska debata. Generalni contra govornik Hladnik je nastopil proti Uvozu argentinskega mesa in povečanju srbskega kontingenta. Glavni Progovorhik socijalist Wmter je poživljal zbornico, naj sprejme draginjsko predlogo. Popoldanska seja je bila sPopolnjena s samimi poimenskimi glasovanji o različnih draginjskih predlogih. Predlog poslanca Rennerja, da naj zbornica izjavi, da Avstrija je za uvoz argentinskega mesa v kolikor ne gre za veterinarne pomisleke, je bil sprejet Predlog poslanca Rennerja za brezpogojen uvoz preko-
morskega mesa je bil odklonjen. Odklonjen je bil predlog poslanca Wa-bra, naj se uvozu mesa ne stavijo ni-kake meje. Odklonjen je bil predlog poslanca Jerzabeka, v katerem se vlada poživlja, naj takoj dovoli uvoz zmrznjega mesa, ker Ogrska nima pravice to odkloniti. Odklonjen je bil Marekov predlog za uvoz živine in perutnine iz Rusije. Odklonjen je bil predlog poslancev Rennerja in Adlerja glede svobodne vporabe saharina. Seja je trajala do pol osmih zvečer, nakar je bila zaključena. Prihodnja je jutri.
Tomašlčeva kandidatura.
Zagreb, 22. novembra. Deputacija meščanov je ponudila Tomašiču kandi da turo v I. zagrebškem okraju. Banje ponudbo sprejel.
Ogrska zbornica.
Budimpešta, 22. novembra. V da našnji seji poslanske zbornice je bil izvoljen novim podpredsednikom Khu-enov pristaš poslanec Jankovics. Nato je Geza Polonyi razpravljal o svoji interpelaciji glede poroke nadvojvode Ferdinanda Karla in zahteval, da se takoj objavi tajni štatut Habsburžanov. Ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary je izjavil, da vlada z ozirom na položaj v katerem se nahaja, na to interpelacijo sedaj ne more odgovoriti.
Pomnožltev avttrijskih posadk na Južnem Tirolskem.
Dunaj, 22. novembra. Večerna „Zeit“ poroča iz 'Oficirskih krogov, da namerava Avstrija začetkom prihodnje spomladi pomnožiti svoje posadke na južnem Tirolskem. Pisec članka izjavlja, da bi bila Avstrija v slučaju vojne na južnem Tirolskem v jako kritičnem položaju, ker ima Italija na nasprotni strani mnogo več vojaštva.
Italijansko-turška vojna.
Italijanska akcija v Egejskem in Rdečem morju,
Rim, 22 novembra. Italijanska vlada je obvestila angleško vlado, da prične v kratkem s svojo akcijo v Egejskem in Rdečem morju. Le z ozirom na potovanje angleškega kralja v Indijo skozi Rdeče morje hoče počakati še teden dni.
V Tripolisu.
Rim, 22. novembra. »Agenzia Stefani* javlja, da so se Turki umaknili 6 km nazaj v puščavo. Na bojnem polju so pustili mnogo šotorov, orožja in municije.
Italijanske in turške Izgube.
Carigrad, 22. novembra. Turški vojni minister je izdal bulletin o dosedanjih italijanskih in turških izgubah. Po teh poročilih imajo Italijani mnogo večje izgube, kakor Turki.
Razne vesti.
* Dve deklici sta se zastrupili
z lizolom v neki gostilni v Jožefovem mestu na Dunaju. Prišli sta na Dunaj iz Neunldrchena. Ena od deklic je bila nevesta, toda mati je bila proti poroki, ker je imel ženin samo eno roko. Ena od deklic je že umrla, druga pa leži v nezavesti.
* Velika nesreča, V nekem ru-dokopu v Nordhausenu se je neki naboj prezgodaj sprožil. Kamenje je zasulo 15 mož; 11 je mrtvih, 4 so težko ranjeni, le 4 so se rešili pravočasno.
* Goljufivi trgovci. V Kdlnu je oblast aretirala več trgovcev zaradi goljufivih bankerotov. Pri trgovcu Lichtu n. pr. se je konštatiralo, da je imel letnega prometa nad milijon mark, vendar v konkurzni masi niso našli ničesar.
* Nad 1000 ptlčev-pevcev zgorelo. V trgovini trgovca s ptiči-pevci Jožefa Benyrja v Meidlingu pri Dunaju je nastal v nedeljo zvečer ogenj, ki je uničil vso Opravo. Ptiči, ki so bili na stenah v kletkah, so se deloma podušili, deloma pa tudi zgoreli. Bilo jih je mnogo nad 1000 v vrednosti okoli 4000 K.
* Milijonar utonil. V Genovi je utonil znani milijonar in športnik baron Leonino. Pred kratkim se je ločil od svoje žene, rojene Rotschildove, in je šel z neko igralko na potovanje. Ko je baron izginil v valovih, je mlada dama obljubila 100.000 lir onemu, ki bi ga rešil. Zaman, baron je utonil prej nego mu je kdo mogel pomagati.
* Pretep med dvema pisateljema. V hiši dvornega igralca Hodotova se je odigrala zelo mučna scena, ravno ko je bila tam zbrana odlična družba. Pisatelja Leonida Andrejeva je nahrulil pijani pisatelj Kuprin. Ko ga je Andrejev zavrnil, je Kuprin začel divjati in navzoči so ga komaj ugnali. Andrejev je izjavil, da od Kuprina ne bo zahteval zadoščenja, ker ga smatra za umobolnega.
* Velik požar. Malo mestece Simav v turškem vilajetu Brusa je pred par dnevi skoro popolnoma pogorelo. Ogenj je vpepeli! vojašnico, vladno poslopje in nad 1000 hiš. Turška vlada je poslala 1000 funtov (t. j. okoli 24.000 K) podpore prizadetemu občinstvu.
* Afera Vavrak. Obravnava proti atentatorju Vavraku, ki je izvršil v zbornici atentat na justičnega ministra dr. H^chenburgerja, se vrši v sredo dne 29. t. m. in četrtek dne 30. t. m. pred dunajskim porotnim sodiščem.
* Posebna oporoka. V Harkavu nedavno umrli zdravnik Sočava je vse svoje premoženje 300.000 rubljev volil mestnemu svetu z naročilom, da naj ustanovi in vzdržuje zavetišče za tiste posle, ki so več nego 25 let služili pri enem in istem gospodarju.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan F ut.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda h »in. Najmanjši znesek 60 Tin. Pis. menim vprašanjem je priložiti znamko 20 »in. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah. Zakl|uček malih oglasov ob 8. uri zvečer.
Več gospodov se išče na dobro hrano Kje, pove .Prva anončna pisarna. 673 10—2
Dijak sprejme instrukcijo za nižji razred. Ponudbe pod „Dijak“ na „Prvo anončno pl-sarno“.	716/2—1
Vlšješolec išče In-trukcije. Poučuje latinščino za nižjo, ali pa vsestransko izobrazbo; tudi gospodične. Ponudbe pod „Domači pouk" na „Prvo anončno pisarno".	722
Pisalni stroj že rabljen, a dobro ohranjen, z veliko pisavo se kupi. Ponudbe na Prvo anončno pisarno	724
Korespondenca.
Premožen fant želi korespondirati z lepo gospodično pod šifro .Silvo 1415* na .Prvo anončno pisarno*.	715
Gospodična želi dopisovati z gospodom, ki bi si rad prisvojil laško korespondenco, v kratek čas. Šifra .Brinetka*. .Prva anončna pisarna*.	725
Kdor išče ali oddaja kako
’ službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
▼ Malih oglasih „Jutra“. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Kupujte jmr.
Izvod samo 6 vinarjev
Zatekel se je
mlad foksterier
ki sliši na ime „Fiks“. Pes je bel in ima le na glavi rujave in črne lise.
Odda naj se proti dobri nagradi v Sodni ulici 1, II nad. P 631
Laška in dunajska
KUHINJA
nasproti glavne pošte
Od danes naprej polenovke. Okusne morske ribe se oddajo tudi ven po nizki ceni. Dobra kuhinja pod dobro znanim kuharjem Sonatto. Postrežba točna in solidna. Za obilen obiSK se priporoča	Marija	Petrlgoj.
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem prevzel od g. Domijanoviča
brivnico
na Dunajski cesti.
Obenem posredujem tam tudi za posestva, premičnine, posebno starinske stvari. (Altertahmer.)
Priporočam se slavnemu občinstvu za obisk in jamčim za točno in dobro postrežbo.	P	628
Albert Derganc
brivec in konces. posredovalec.
Dobro računale
fn prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu „pravega ; Francka: s kavnim mlinčkom* Iz zagrebške tovarne. — Kakovost »pravega .-Francka:* se Je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova Izdatnost kot najkrepkejša Izkazala.
m
t
4
n
::	DEScaadeizi.
»Ljubimca beneška
bo kmalu končan in potem pričnemo takoj priobčevati nov, ravnotako zanimiv roman, na kar že sedaj opo zarjamo vse cenjene čitatelje „Jutra\
Najbolj varno naložen denar! Največja slovenska hranilnica I
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K.
9
i
Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3.
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4V4#/* brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti.
Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
Kreditno društvo.
Posoja na zemljišča po 5°/o in proti poplačevanju dolga po najmanj iU */•. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Slovenci darujte za »Sokolski dom* v Borovljah,
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru‘
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča
v prometnem kraju. P 613
Natančneje v ,Prvi anončni pisarni*, Frančiškanska ulica 8.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
baršuni, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, dišave, mila i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri.
Modna trgovina P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI
 Sodnijska ulica št. 3-------
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
FR. SEVCIK
= puškar
v Ljubljani,
Židovska ulica št. 7
priporoča svojo veliko zalogo najbojših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Zaloga potrebščin za ribji lov.
Popravila se izvršujejo točno.
——Cenovnild na zahtevanje zastonj In poštnine proste.	.
Konfekcije za dame in deklice ter narejenih oblek in raglanov za gospode in dečke. Ogromna izbira naj novejših komadov v vseh najmodernejših barvah in krojih. =
Cene brez konkurence.
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIC
Ljubljana, Mestni trg- 5
klavirjev in harmonijev
■ BBHBBliBaagUiaBaBHBBiBi £S S 0 fB SB 81 BI IBlliaBB I
Učiteljska tiskarna. Frančiškanska ulica št* 8
SODE
trn* ohranjene, stare m nove, velike in male, prodaja
IYA5 BUttttSUI«
sodar
AbUMMuCesU oafekMfov« 2etauS.
zadruga z omejenim Jam*tvo»»	—
priporoča »mp	tatofp	a&piavqših	tiskov**	ta	Soft,	krajne Šolske svete, ž«j»nstva m druge »rade. — Tiskarna »prejema vsa v £
skmfcv « ItoofTarfeito afcoatea “ajjJMiajoea deia te jih tev*s»je točno, oknsno in po aobdnih cenah. — Tistosjt* Sorskih kajjg trt caHOpisa*
—m—UUa.   ——,	——• VNatona« *MatxVm±cw Murv. 76^09'.	——
Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar,
(Repertoarna igra češkega »Nar. divadla“ v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Ustanovljena leta 1831.	Največja zavarovalnica, avatro-ogr^ke države	Ustanovljena	leta 1831.
C kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu.
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje ki za doto ▼ vael ■ogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se j« 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala sa škode nad 10ll
milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron.
Zavaruj« poslopja i« premičnin« P*f požarnim ikodam f* aajnižjib *•*“ Zavaruj« proti tatvini, MsbttjH og^a« in cfaMkib plott. škod« ctnjuje utaj in najkalt***#*’ Uživa najbolj« Mtom, kod« P"*«*
Dovoljuj« ta Mmh dobička Mate« podporo v tmntm in ob4nok«rl*ta* naman«.
Sprejama savarovanja človalkeg« iiv-IJenj« l po najraanovrstnejiib kombinacijah pod tak« ugodnimi pogoji, ko nebesa dnga larvacovalniaa.
=:-....... vzajemno zavarovalna banka v Pragi. m:a'-":sat
Reserve In fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,866.880*58. Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica aaie države z vseskozi slovansko - narodno apravo.
1	11........... Vaa	pojasnila	dajo:	  ■	.................. ...
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici it 12.
————1	Piaarno	so v lastni bančni UH.
Preostale izvode romana
k X4oyri9-
ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v ,, Jutru*4, prodaja uprav-ništvo „Jutra" mesto po prvotni ceni (1 K)
po 60 vin. izvod.
Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na naročila brez denarja se ne ozira.
Rez. fond nad
K 800.000.