»ojfiHMi pfUm^^ BotpirtmL s m> šotr* Um*m » fo»o^ > cmm »w»«ini |fr»i|M Pin --»o. TRGOVSKI >',V plSf^*W tASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO Ir7' ’ 'šs-- IN OBP feoinflt*« 1» opovnflRv« 1» v UabQaat, OradlU« Nev. ilJU — Ooplal M Ot vrat*)*. — tuv pr« tekev*- vzA^°* -* — Sito. tvUfom SJ& NarotnlMtaoz.mlJoSItSilotooOkr-* *a pot teta D 1T*~» a Crtrt lfla D O’*', Rttaetoo 0 5 ~, u - - Plata to tott m * IJuMJart J LETO V. LJUBLJANA, dne 10. oktobra 1922. ŠTEV. 118. List stane od 1. septembra 1922: celoletno Din 90.— L j. (K 360.—); polletno Din 45.—, t. j. (K 180.—); četrtletno Din 22.50, t. j. (K 90.-); mesečno Din 7.50, t. j. (K 30.—); posamezna št. Din —.65, t. j. (K 2.50). Izvozna politika. Konec svetovne vojne je postavil vse države brez razlike pred tolika vprašanja, da države niso znale, katero bi prej in kako bi rešile. Ne Angleška, ne Prancoska niso prvi moment znale, kakšno smer naj vzamejo v trgovinski politiki. V strahu pred konkurenco nemške industrije sta biiP skoraj obe enaki, pa sta iskale poti in sredstev, da obvarujeta svojo industrijo pred jiemško konkurenco in osigurata svojim izdelkom svetovni trg. Kolebala je tudi Amerika. Italija je padala iz ene skrajnosti v drugo. Najprej je popolnoma odprla meje izvozu, da jih je čez malo časa popolnoma zaprla. Ako je vladala nestanovitnost in negotovost v trgovinski politiki v velikih in vrejenih državah, ni čudno, da nr b'lo boljše v naši novi, popolnoma neurejeni Jugoslaviji, ki se je morala boriti z notranje in zunanje - političnimi težkočami. Vsi poizkusi, ki so se vršili v drugih državah, so se poizkušali tudi v naši, čeravno je naša država agrarna a za-padne so industrijske, in tedaj ne more biti dobro za agrarno državo to, kar je dobro za industrijsko. Industrijska država mora s svojimi proizvodi na trg, da je ne izprodine konkurenca. Jugoslavija kot Čista agrarna država mora gledati na to, da dobi za svoje agrarne pridelke industrijske izdelke po najugodnejši ceni. Naša izvozna politika mora imeti pred očmi: 1. v državi mora ostati toliko poljedelskih pridelkov, da krijejo potrebo ljudstva in preostajajo za seme, 2. višek se mora izvoziti, vendar to ne sme dvigniti draginje, 3. za izvožene pridelke se morajo nabaviti po najugodnejših cenah industrijski izdelki. Gotovo je, da naša država s po-Četka ni mogla vršiti naloge glede 1. in druge točke, ker so ji manjkali prav vsi pripomočki, lotila se je le tretje točke in skušala rešiti to nalogo z kompenzacijskimi pogodbami. Neizkušenost se je pokazala v teh pogodbah in zato niso imele popolnega uspeha, posebno ne one z Češkoslovaško. Ukinile so se potem kompenzacijske pogodbe, odpravil) so tudi izvoznice, s katerimi so držali ceno pšenica na K VSO ki je malo dni potem prišla na K 5, začelo se je eksperimentiranja, katero je spravilo našo državo tako daleč, da mora danes uvažati zrnje in moko iz Rumunske in Bul-garske, mast pa iz Amerike. To je posledica brezglave trgovinske in enostranske veleagrarne politike, popolne svobode v izvozu, kakoršno so zahtevali agrarci. To svobodo so izkoriščali agrarci, da navijajo cene, so izkoriščali lovilci konjunkture, da čimprej obogatijo, so izkoriščali odjemalci naših proizvodov, da so tlačili našo valuto. Vsem nam je pred očmi, da je naša valuta padala najbolj tedaj, ko se je vršil najživah-nejši izvoz. Letos so taki naši prijatelji prezgodaj začeli tlačiti našo valuto, kar je vendarle preplašilo tudi najvnetejše zagovornike agrarne politike. Neznosna draginja v državi, gospodarska propast duševnega delavstva, posebno uradništva, množeča korupcija in nezadovoljnost je prisilila vlado, da krene na drugo pot in začne premišljevati o zleh posledicah svoje brezbrižnosti. Ali ni sramota za agrarno državo, katera proizvaja mnogo nad svojo potrebo, da mora uvažati poljedelske pridelke in jih uvaža mnogo cenejše, kot so domači. To je dokaz, da med prebivalstvom ni čuta vzajemnosti, nego prevladuje brezsrčno izkoriščanje širokih slojev, ostuden eguizem. Znano je že daleč po svetu, da je naša država bogata na prirodnih dobrinah in vendar ne moremo dobiti industrijskih izdelkov po ugodnih cenah. Svet nas zavida radi izobilja, a mi vseeno gladujemo in plačujemo neverjetne cene svojim pridelkom in še višje uvoženim industrijskim izdelkom. Posledice enostranske politike! Vlada je sama uvidela, da imamo te preveč in lotila se je druge. Ne rabimo pa eksperimentov, nego le red in dober sistem v uvozni in izvozni politiki. Tudi se ne sme nuditi javnosti prilika, da upravičeno govori o korupciji in podpiranju pasameznikov. Poročilo podano na manifestacijskem zborovanju v Ljubljani dne 6 oktobra 1922 o našem železniškem prometu. Častiti zborovalci! Vsakomur je jasno, da brez rednega železniškega prometa in zlasti brez rednega tovornega prometa ne more živeti narod, ne more obstati država. Odveč bi bilo, ako bi hotel iz tega mesta razmotrivati in dokazovati tako poglavitno resnico. Naloga poročevalca je druga: Dokazati hočemo, da je položaj v našem železniškem prometu obupen, da ni videti nikakega znamenja, ki bi kazalo na izboljšanje položaja, nasprotno, da nam neposredno preti popolni zastoj tovornega prometa po naših železnicah Naznaniti Vas hočemo z dejstvi, ki so bila doslej javnosti znana le po nejasnih splošnih govoricah ali po učinku v konkretnih slučajih, ki so prizadeli posameznim podjetjem neznosno škodo. Povedati moramo, da pri nas ni javnega funkcijonarja ne politika, ki bi vedel za dejanske razmere in ki bi pojmoval nevarnost, koja grozi uničiti državo, ustvarjeno s tolikimi žrtvami in s toliko ljubeznijo. Ako namreč proučimo današnji položaj, ako obupujemo nad pasivnostjo onih, ki jim je v prvi vrsti dolžnost skrbeti za redni železniški promet, potem bi radi priznali, da malomarnost in nedelavnost ne izvirata iz pomanjkanja dobre volje, marveč edinole iz nepoznavanja kompleksa dejstev, ki morajo neposredno dovesti do popolne in definitivne ukinitve tovornega prometa na vseh progah, ki vežejo preko Slovenije in Hrvatske našo državo s srednjo in zapadno Pvropo. Že vsa leta sem se čujejo splošne pritožbe nad nezadostnim poslovanjem železniškega aparata. V slednjih tednih P* se glasijo te pritožbe kot obupni klici in kot obtožbe, ki jih ni več mogoče preslišati. Odkar se je industrija v Sloveniji organizirala v trdno sklenjeno organizacijo, smo neprestano opozarjali vse pristojne činitelje na prometne težkoče, ki ovirajo našo produk- cijo in naše delo. Porabili smo vsako priliko, da predočimo vladi prcmetne razmere, pod kojimi trpimo, nikdar pa se nismo protivili zahtevam železniških uprav, v kolikor so bile iste stvarno utemeljene in razumljive. Stavljali smo konkretne predloge na premembe spo-rovozne tarife, v kolikor so se take premembe zdele potrebne. Zahtevali smo, da se skliče tarifni odbor, ki naj obstoječo tarifo revidira in našim novim gospodarskim razmeram prilagodi. Ako smo se izjavili proti linearnemu povišanju železniške tarife, smo to storili z utemljitvijo, da se mora ob priliki izdatnega povišanja te tarife poskrbeti za to, da tarifa upošteva posebne potrebe važnih industrijskih panog. Navzlic temu smo sprejeli zadnje linearno povišanje tovorne tarife brez protesta, v zavesti, da potrebujejo železniške uprave za svoje redno poslovanje povišanih denarnih sredstev. Ena zahteva železniških uprav pa je, ki nam je po nepotrebnem povzročila veliko škodo, da smo morali proti njej glasno ugovarjati. Dovolite, da to stvar na kratko pojasnim, ker značilno ilustrira postopanje državne železniške uprave. Kakor Vam je znano, je Ministrstvo Saobračaja v tem poletju zaseglo v prilog železnicam malodane ves premog boljše kakovosti, ki se v Sloveniji producira. V prvi vrsti gre tukaj za premogovnike Trboveljske družbe. Kontingent na premogu, ki ga zahtevajo za se železniške uprave, se je stopnjema zvišal in je dosegel v mesecu septembru t. I. višino 230 vagonov dnevno. Na tem premogu par-ticipirajo Južna železnica, Direkcija državnih železnic v Zagrebu in Direkcija v Beogradu, poleg teh pa še poedine proge v Vojvodini. Istočasno s takimi povišanimi zahteyami je izdalo Ministrstvo saobračaja stroge odredbe, da se morajo ti kontingenti opremiti brez ozira na število dostavljenih vagonov. Še več, Ministrstvo je izdalo ukaz na Južno železnico, da ne sme odpremiti za privatne potrebe ne ehega vagona, dokler ni odpremljen ves železniški premog. Znano je, da odvisi produkcija teh premogovnikov v prvi vrsti, lahko rečemo, izključno od redne dostave zadostnega števila vagonov. Ako bi železnice te vagone redno dostavljale, bi se produciralo dovolj premoga, da se krijejo vse nujne potrebe. Dejansko pa se je dostavljalo trem glavnim rudnikom Zagorje, Trbovlje in Hrastnik v mesecu septembru na dan povprečno le 314 vagonov, to je za najmanj 63 vagonov na dan manj nego bi se moglo z današnjim obratom producirati premoga oziroma nego bi bilo potrebno da se zadosti najnujnejšim potrebam industrije in ostalih konzumentov. Ukaz Ministrstva na Južno železnico, ki sem ga preje omenil, je protizakonit in krši veljavni železniški obratni pravilnik. Ob enem pa dokazuje nepoznanje rudniškega obrata. Predno pride premog v vagone, mora pasirati separacijo. Iz separacije pride premog sortiran, koso-vec posebej, posebej drobni premog in zdrob. Ker pa železnice prevzamejo izključno le kosovec, je jasno, da se morajo vagoni, založeni z dobrim premogom, sproti odpremljati na konsu-mente, ki itak kosovca v obče ne dobe, da more separacija sploh delovati. Odločno smo se protivili temu nesmiselnemu postopanju železniškega ministr- stva ter smo zahtevali, da naj železniške uprave brezpogojno zajamčijo redno dostavljanje vagonov našim premogovnikom, s kojim se zagotovi preskrba železnic s premogom, ne da se oropajo ostali konzumenti. Ko se je izkazala potreba za nujno akcijo v cilju izboljšanja železniškega prometa, nameravala je Zveza industrj-cev sklicati konferenco, ki naj položaj prouči in naj stavi primerne predloge. Med pripravami za to konferenco smo pa prejeli od poklicanih strokovnjakov točne informacije, ki so nas prisilile, da smo namesto predvidene konference sklicati današnje manifestacijsko zborovanje. Uverili smo se, da ne smemo odlašati niti 24 ur več, da moramo nqpiudoma obvestiti našo javnost o dejanskem položaju, da moramo glasno povedati vladi in vsem činiteljem, ki sodelujejo v zakonodaji in upravi države, da stojimo pred katastrofo. Že v času svetovne vojne se je mnogokrat razpravljalo o nevarnosti, da železnice odrečejo službovanje. Odkar pa živimo v novi, lepi naši Kraljevini, smo isto trditev opetovano zopet culi. Ko je pred nedavnim časom g. železniški minister orisal položaj državnih železnic z odkritim pesimizmom, takrat se mu je to od mnogih strani štelo z zlo, Češ da krši ugled in kredit države pred inozemstvom. Vobče pa je bila naša javnost mnenja, da so govorice o ukinjenju železniškega prometa prazne pretnje in nihče ni hotel verjeti, da more priti do take katastrofe. Danes moramo konstatirati, da je katastrofa že nastopila, da železniško-tovarni promet za Slovenijo faktično več ne obstoji. Slovenija nima več zveze s Hrvatsko, Vojvodino in Srbijo, marveč je popolnoma izolirana od ostalega sveta. Ne moremo pokrivati dejstva da je tc katastrofo v prvi vrsti zagrešila brezglava politika Direkcije državnih železnic v Zagrebu. Vse to dokažemo. Za tako dokazanje pa potrebujemo obsežen materijal, ki ga je težko uvratiti v pregledno matematično obliko. Večkrat se je navedlo in se še do danes navaja, da nam primanjkuje lokomotiv in vagonov. Tako mnenje je pomotno, v istini izgledajo stvari vse drugače. Vse državne železniške proge v Sloveniji od Jesenic do Ljubljane in do Bunjarcev in Karlovca, pa tudi Južna železnica od Maribora do Zagreba in Siska, vse te proge so z vagoni, zatrpane. Deloma so to pokvarjeni vagoni ki se ne morejo odpremiti naprej, deloma so prazni vagoni, ki čakajo na novo porabo in deloma novi reparacijski vagoni iz Nemčije. Zatrpa-nost naših postaj se poostruje od dneva do dneva. Kar tiče najprej državnih železnic, konstatiramo, da je deponirano v Ljubljani, v Dravljah in na postajah gorenjske proge Ljubija na-Jesenice nič manj nego 1882 pokvarjenih vagonov, vagonov, ki so potrebovali deloma le manjših popravil, ki pa stojijo že mesece in leta na tiru in naravno čedalje bolj propadajo. Takih pokvarjenih vagonov je na vseh progah v Kraljevini prilično 14.000. — Na dolenjskih postajah od Ljubljane dol. kol. do Metlike je znašal dne 17. septembra tl. zaostali tovor, ki vsled zaprtju Karlovca ni mogel naprej 242 vagonov, dne 30. septembra 1.1. pa že 531 vagonov. Na mali postaji Rožnidol-Pribišje pred Semišklm tunelom je tega dne stalo 94 vagonov, v postaji Novomesto 48 vagonov, v Mimi peči 44, v Veliki loki 53, na Grosupljem 61. Med temi vagoni je bilo drv in rezanega lesa 143, premoga 72, železnine 12, režijskih pošiljk 26. Iztega dne je stalo poleg iastnih praznih vagonov na dolenjskih progah 65 re-paracijskih vozov, na gorenjski progi pa 108 takih vozov. Prevzemanje re-paracijskih vozov tvori vobče izredno kahimiteto. Reparacijska komisija v Wiesbadenu in Freilassing-u je obvestila našo železniška upravo* da se morajo reparacijski vozovi prezpogojno sprejeti Tako je bilo 30. septembra tl. svizira-nih 250 teh vozov, za koje na naših postajah ni več prostora. Po dolenjskih progah sploh ni več mogoče deponirati vozov, ker so že sedaj zastavljeni deloma tudi prometni tiri, tako da ni niti v večjih postajah mogoče izvršiti križanje vlakov. Iz Avstrije pa prihajajo zopet reparacijske pošiljke in grozi nam, da bo Avstrija oddajala vsaki dan 250 vozov, s kojimi ne vemo kam Na vseh postajah dolenjskih prog ne bo zasedel en prometni tir z reparacijskimi vozovi. (Dalje prih.) Pokojninski zavod za nameščence. (Nadaljevanje.) Predmet zavarovanja je pričakovanje za zavarovanca 1.) rente, ako bi bil nesposoben si kaj zaslužiti; odnosno starostne rente; za zaostale svojce; 2.) rente za vdovo, 3. vzgoje-valnih prispevkov za otroke; 4. enkratne odpravnine zaostale vdove, odnosno otrok, ali siromašne matere. Pravico do rente za onemoglost ima zavarovanec brez ozira na starost, če nastopi pridobitna nesposobnost (onemoglost). Nesposoben, kaj prislužiti je oni, ki zaradi telesne ali duševne hibe ne more dalje izvrševati poklicnih dolžnosti svoje zadnje zavarovanju zavezane službe. Za nesposobnega kaj prislužiti, se smatraj nadalje zavarovanec, ki je dosegel 65. leto starosti, ako ni v službenem razmerju, zavezanem zavarovanju. Ko nastopi pridobitna nesposobnost po preteku časa čakanja 120 prispevnih mesecev ali prej zaradi nezgode, sestoji 'renta za onemoglost iz osnovnega zneska, v prvem primeru tudi iz stopnjevalnega zneska. Osnovna renta znaša tri desetkratni znesek povprečnega mesečnega prispevka prvih 120 prispevnih mesecev ali morebitne krajše prispevne dobe. Letni stopnjevalni znesek se odmerja z eno osminko premij, ki so dospele po 120 prispevnih mesecih. Ako nastopi pridobitna nesposobnost brez nezgode po preteku najmanj 60, toda manj nego 120 prispevnih mesecev, znaša fenta za onemoglost dve tretjine osnovne rente za 60 prispevnih mesecev, a za vsak nadaljni mesec eno 180desetin-ko osnovne rente. Dokler se plačil- Podlisfek. Od začetnika do popolnega tftooco. (43. nadaljevanje). »Petdeset procentov proti dokumentom plačljivo pri nemški prekomorski banki tukaj; za drugo polovico fakturnega zneska nam pošljejo Krapp, Pinto in Comp. dva meseca po dohodu blaga v Buenos-Aires bančno trato z devetdesetimi dnevi po vpogledu na London ali Hamburg, kot pač mi želimo.^* »Ker traja vožnja semkaj en mesec in se zopet izgubi en mesec za vožnjo rimese, bi imeli torej računati s sedemmesečnim terminom, od katerih bi odpadli štirje na bančno trato, in se jih torej smatra kot garantirane. — Ali ste napravili sploh kaka poizvedovanja glede Krapp, Pinto in Comp.?« »Takoj včeraj pri nemški prekomorski banki in tudi pri severonem-Ski banki, ki sta mi bili od gospoda Rrappa navedeni kot reference. IM obeh zavodih sem prejel prvovrstne ni razredi ne spremene, bi znašal v I. plačilnem razredu največji znesek invalidske rente po štiridestih letih letno Din 450, v III. plačilnem razredu 900 in v XIV. plačilnem razredu 6750 Din. Kenta za onemoglost gre brez dokaza pridobitne nesposobnosti kakor starostna renta: 1.) z moškim zavarovancem po 480 prispevnih mesecih; 2.) zavarovantkam po 420 prispevnih mesecih, toda ne pred doseženim 55- letom starosti ;< 3.) zavarovancem, ki so dovršili 70-, in zava-_ rovankam, ki s« dovršile 65. leto starosti ter so prebili najmanj 60 prispevnih mesecev. Pravico do vdovske rente ima vdova zavarovanca, ki je prejemal ob smrti rento za onemoglost ali starostno rento ali je imel nadejo na tako renta Vdovska renta znaša polovico rente, odnosno tega, česarr se je imel nadejati zavarovanec. Pravico do vzgojevalnega prispevka ima vsak otrok, star manj nego 18 let, če zavarovani oče ali zavarovana mati umre in če je prejemal umrli oče ali pa je prejemala umrla mati v tem času rento za onemoglost ali starostno rento, ali je imel, odnosno je imela nadejo za tako rento. Toda nezakonski, nepo-zakonjeni otroci in otroci iz zakona, ki ga je sklenil zavarovanec šele, ko je užival rento za onemoglost in starostno rento, nimajo pravice do vzgojevalnih prispevkov, sloneče na zavarovanju njih cčeta. Enkratno odpravnino dobi vdova, ako ni ostala vdova, po enakih delih otroci zavarovane osebe, ako umre, ne da bi se pripetila nezgoda pred potekom 60 prispevnih mesecev in ako so v ostalem izpremenjeni pogoji za prejemanje vdovske rente ali vzgojevalnega prispevka. Ako niso zaostali niti vdova niti upravičeni otroci, ima zapuščena siromašna mati, za katero preživljanje je prispela zavarovana oseba, pravico do enkratne odpravnine. Pokojninski zavod ima pravico, uvesti zdravilni postopek, da se zopet doseže pridobitna sposobnost prejemnika rente za onemoglost. Dajatve se zagotove s stalnimi premijami. Iz premij je nabrati premijsko rezervo. Vrhu tega je iz upravnih prebitkov napraviti varnostni zaklad. Stalne premije je treba plačevati za vsak prispevni mesec v višini 1 % zavarovanih letnih prejemkov. Prispevki se razdeljujejo na službodajalca in nameščenca tako, da odpada na službodajalca oni del prispevka, ki presega eno petino, a ne presega dveh petin najvišjega prispevka, polovica, a od onega dela prispevka, ki presega dve petini najvišjega prispevka, ena tretjina. Ostanek mora plačati nameščenec. Zavarovanje dajatev, ki sezajo čez normalne zahteve, se vrši v posebnem oddelku z ločeno upravo in informacije glede tvrdke in popolno potrdilo o tem, kar mi je že gospod Krapp sporočil. Razun tega dobimo gotovo jamstvo tudi po blagu, ki nam ga bodo konsignirali.« ; A, ljudje nam hočejo napraviti konsignacije? To pa napravi zvezo za tembolj sprejemljivejšo?« Kateri produkti bi prišli tu v poštev in kakšni bi bili pogoji? »Konsignacije bodo obsegale poleg ovčje volne in kvebraškega lesa tudi osušene in osoljene živinske in konjske kože. Kakor hitro jim javimo svoje potrdilo, odide prva pošiljka, pribl. 75 ton, tekom meseca februarja, se bo torej križala z našo pošiljko. Petdeset procentov vrednosti naj se plača v Buenos-Aires proti predaji dokumentov nemški prekomorski banki, nadaljnih 25 procentov vzamejo Krapp, Pinto in Co. na nas in sicer s tratami v sterlingih ali markah šest mesecev po vpogledu, in preostali saldo jim bo po prodaji vsaJae konsignacije vpisan v dobro in vsakokrat zaračunjen. — Krapp, Pinto in Comp. nam pošljejo vsakih šest do osem tednov svoja natančno detajlirana naročila, in mi jih izvedemo kot predpisano in po kolikor ločenim podajanjem računa. Temu odcjelku se morajo preodkazovati vsa plačila prispevkov, ki sezajo čez normalno mero, kolikor ne služijo za kritje prejšnjih primanjkljajev prispevkov. Preluknjači prestavljive na 7in 8 cm THE REX CO., LJUBLJANA. Iz pravosodne prakse:. Obrtno sodišče. Tožencu B., čegar tvrdka je sicer vpisana v trgovski register, zaplenilo je oblastvo večjo množino zlatnikov. Ker je bii osumljen, da jih je nameraval iztihotapiti v inozemstvo. Da se obvaruje škode, pogodila sta se s tožiteljem A., da bo ta posredoval, da se bo zaplemba razveljavila. Tožitelj A. trdil je, di je imel s posredovanjem mnogo izdatkov ter je v plačilo teh izdatkov in ostanka obljubljene nagrade iztoževal znesek 50.000K. Trgovsko sodišče je. tožbo takoj brez doloCitve naroka zavrnilo, ker ne more biti govora na tožencevi strani o kakem trgovskem opravilu v smislu trgovskega zakona in tudi ne, da je to opravilo spadalo k obratu njegove trgovske obrti, katere obratni predmet je glasom trgovskega registra trgovina z vinom in mešanim blagom. * Tožitelj F. P. je bil od 20. 1. 1922 pri kavarnarju M. I. kot poslovodja v službi z mesečno plačo 1000 K, prosto hrano, stanovanjem in perilom. Dne 17. 2. 1922 odpovedal je tožitelj službo na 14 dni, toda toženec ga je že 22. 2. 1922 odslovil. Tožitelj zahteval je za vso odpovedno dobo plačo in odškodnino za hrano in stanovanje. Obrtno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker se je iokazalo, da mu je tožitelj pretil, da mu bo škodoval, kjer bo mogel, češ da dobi tudi od hišnega gospodarja 5000 K, če mu pomaga toženca spraviti iz hiše, nadalje, da bo toženca ovadil policiji zaradi prekoračenja policijske ure in da bo sicer šel on od hiše, kmalu za njim pa tudi toženec. V teh pretnjah, katerih uresničenje bi utegnilo biti za toženca zvezano z izdatno gmotno škodo, uvidelo je sodišče tako pretenje in tudi žalitev, da je bil toženec po obrtnem redu opravičen, tožitelja takoj odsloviti. Vsled tega je tožbeni zahtevek zavrnilo. * Tožiteljica M. Z. vstopila je 22 5. 1922 kot kontoristinja v službo pri stavbeniku l. B. z mesečno plačo 3000 K. Dogovorila sta 7 tedensko odpovedno dODO. Dne 1. julija 1922 je toženec !. B. tožiteljico brez odpovedi odslovil, vsied mogoče dobrih cenah. Dalje prejmemo šest tednov pred odhodom vsake konsignacijske pošiljke natančne podatke o sestavi in vrednoti iste, nakar damio po tukajšnji nemški prekomorski banki njeni podružnici v Bueno-Aires brzojavno naročilo, naj odvzame konossemente proti plačilu 50% vrednosti ali dotičnega zneska. »In kako je s tovomino in zavarovalnino?« Tovornina došlih in izišlih pošiljk se plača na namembnem kraju, tako, da torej Krapp, Pinto in Comp. plačajo tovomino naših dobav, ki jih imamo napraviti prosto krov Hamburg; nasprotno pa mi poravnamo tovomino in stroške na nas konsig-niranega blaga ob prihodu. Kar se tiče pomorskega zavarovanja, želi gospod Krapp, da zavarujemo mi odposlano blago s petimi procenti fakturnega zneska plus tovomine' in pripišemo premijo na fakturo. Tudi za ^ konsignacije, ki nam jih izvršijo, naj mi krijemo zavarovalnino za račun Krapp, Pinto in Ootnp. in sicer po deset procentov nam odposlane vrednosti plus tovomine.c »Toda za zneske, ki jih na ta način predložimo, nam morajo biti se- česar je tožiteljica zahtevala plačo za odpovedno dobo v znesku 4500. Toženec je ugovarjal, da je bil k takojšni odslovitvi opravičen in je tozadevno kot razloge navajal: 1) da je tožiteljica neredno zahajala v službo, včasih celo 10 — 15 minut prekasno, ni pa trdil, da jo je radi tega opominjal, 2) d« je tožiteljica nekoč vpisala že s svinčnikom v knjigo znesek prevzetih znamk in kolekov 58 Din potem pa to izradiraia. 3) da je zgubila tožiteljica zavitek s; pl^9 nekega delavca, ^i bi jo bil ta moral dobiti v soboto. Toda izkazalo se je prj razpravT, večinoma po toženčevem priznanju, da je tožiteljica prišla le izjemoma par minut prepozno in še takrat večinoma vsled potov, opravljenih za toženca, kar pa nikakor ne znači zanemarjanja službe skozi razmeroma izdaten čas, kar bi v smislu zakona o trgovskih nastav-Ijencih opravičevalo odsiovitev brez odpovedi. Izkazalo se je nadalje, da je imela tožiteljica znesek znamk in kolekov zapisan na posebnem lističu v svojem predalu in je neutemeljena domneva, da si ie nameravala znesek prilastiti, kar velja tudi glede delavčeve plače v zavitku, Ki ga je tožiteljica, kakor je trdila, nehote zamešala med druge papirje, kajti toženec je priznal, da je tožiteljica, ko ie prišel dotični delavec po plačo in ona zavitka ni mogla najti, izjavila takoj, da znesek poravna iz svojega in je bilo sploh izključeno, da bi bila nameravala znesek pridržati za se, ker je bilo vendar nedvomno, da bo delavec prišel po plačo. Ker v teh, od toženca ugovorjenih okoliščinah obrtno sodišče ni našlo zakonitih razlogov za takojšnjo odslovitev, je tožbi ugodilo. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Dalje.) Tovarna g. Giulini d. d. v Mostah izdeltlje aluminijev oksid, ki je polpro-dukt za pridobivanje aluminija. Aluminijev oksid se pridobiva iz dalmatinskega bauksita, natrijevega hidrata in apna. Produkcijska kapaciteta znaša 500 vagonov aluminijevega oksida letno in okrog 100 vagonov prstene barve. Aluminijev oksid izvaža v Avstrijo. Ta tovarna, ki je last nemškega državljana in ki je pripadla naši državi, bi morala uvesti tudi izdelavo galuna in aluminijevega sulfida. To tovarno bi morala država, ko bo odkupila « Sufid » v Dalmaciji, združiti žnjim in začeti producirati aluminij, ki je ,za slučaj vojne za našo državno obrambo jako potreben. Državna cinkarne v Celju producira okrog 250 vagonov žveplene kisline; razen tega je začela v zadnjem času producirati tudi bakreni sulfat -modro galico. Smodnišnica v Obiličevem ima inštalacijo za produkcijo azotne kisline veda obresti povrnjene.« /Seveda, in sicer po pet procentov od dne izvršenega plačila. Razun tega se obojestransko povrnejo še pet procentne debet in kredit oOresti, in z gospodom Krappom vsa se sporazumela, da se smatra kot podlaga za zaračunanje obresti dosoetek naših faktur Iri mesece dato, tako, da imamo torej plačati za prejeti predujem 50 procentov obresti tri mese-oe, nasprotno pa za ostalih 50%, ki zapadejo šele sedem mesecev dato, prejmemo povrnjene štirimesečne obresti. Dospetek konsignacijskih faktur iz Buenos-Aires se določi tri mesece dato konossementa, tako, da nam ostane lep obrestni dobiček, ker je vendar blago le mesec dni na potu in ga v večini slučajev lahko likvidiramo tekom prvega meseca po prihodu.« »Na ta način smo torej v vsem na jasnem-« Vi se tedaj strinjate, gospod Feldbach?« >9eveda, in sem vam še celo hvaležen, da ste vpeljali kupčijo, za nas tako dobičkanosno. Ali pride gospod Krapp še nazaj?« (Dalje prih.) iz natrijevega solitra, razen inštalacije za brezdimni smodnik. Smodnišnica v 'Kamniku ima razen inštalacij za črni smodnik tudi inštalacijo za dinamon, ki ga izdeluje za državne in privatne potrebe. Država bi morala v Jajcu za-sigurati izdelavo karbida, iz karbida kalcijev cianamid in iz njega amonijak in azotno kislino, da bi lahko v slučaju vojne producirala brezdimni smodnik in eksplozive iz amonijevega nitrata. Titanit v Karlovcu bo izdeloval eksplozive potom mešanja snovi, ki jih nabavlja iz inozemstva. Naš interes bi bil, da bi on ali država zgradil tovarno za dinamit in sicer iz materijala, ki se producira doma, tako, da bi se zasigu-rala njegova produkcija tudi za slučaj vojne. Videli smo, da mora naša velika kemična industrija sedaj še večino produktov izvažati. Ker se pa sedaj hitro razvija domača industrija, ki;se bo pozneje še hitreje razvijala, ki konsumira produkte kemične industrije, bo v kratke domače tržišče konsumiralo vse njene produkte in bo nastalo še občutljivo pomanjkanje tako, da se bodo morale stare kemične tovarne razširiti in zgraditi nove. Vkolikor se gradijo nove tovarne se ne smejo na noben način graditi na periferiji, marveč v središču države, ker to zahtevajo narodni obrambni interesi. Upamo da se bo poleg prej obstoječe industrije v kratkem času začela tudi produkcija potaše in kalijevega hidrata iz preostankov melase pri prekuhovanju; da se bo proizvajalo galun, aluminijev, sulfat, vodeno steklo, kromove soli,-amonijak in amonijakove soli, manganove soli, vodik in natrijev superoksid, cijankaiije, ferocijanka-lije. i t d., žvepleni ogljik, žvepleno kislino, vinsko aluminijevo kislino, i t d, V celi kemični veleindustriji so upravniki, inženirji, poslovodje in preddelavci tujci. Naš največji interes bi bil, da bi jih čim preje nadomestili naši ljudje in da bi mi imeli v izobilju šolanih praktičnih kemikov. V ta namen je treba čim najbolje opremiti in oskrbeti kemične odseke univerz in tehnike, da bi dobili čim bolje kemike na ta način, da bi se vsak boljši absol-viran dijak poslal na prakso v inozemstvo; dalje je treba pri srednjih šolah v Zagrebu, Ljubljani in Splitu, Sarajevu in Beogradu osnovati kemične odseke, da bi iz njih izšli poslovodje in preddelavci za naše kemične tovarne. Dalje bi bilo treba poslati čim večje število abiturijentov srednjih šol v svrho špe-cijalizacije v inozemstvo. Naš uvoz in izvoz. Pred kratkem je naše trgovinsko ministrstvo objavilo našo uvozno in izvozno statistiko za leto 1921 in izvozno statistiko za prvo poletje 1922. A ko primerjamo te statistične podatke z različnih vidikov, bomo dobili sledeče interesantne kombinacije. V letu 1921 je znašal uvoz 686,179.579 kg, v vred, 4.058,563.605 Din, 1,770.422 komadov v vrednosti 54,042.235 Din in 92.051 kom v vrednosti 9,491.802 Din. Celokupna vrednost je znašala tedaj 4.122,097.642. Trgovinska bilanca je bila v pretečenem letu z 48 odstotki pasivna, ker kakor kaže naslednja tabelica, je znašal izvoz Jugoslavije skoro samo polovico vrednosti uvoženega blaga. Izvozilo seje 1.940,466.721 kg v vrednosti ■<•907,653.224 Din. 830.140 komadov v vrednosti 542,204 5Q3 Din in 39.576 kom. v vrednosti 10,879.835 Din, skupaj Din 2.460,737.562. Razvoj našega gospodarstva se oso-bito lepo zrcali v podatkih izvozne trgovine zadnjih treh let. Po teh podatkih je znašal v letu 1919 izvoz 686,845 000 Din, a uvoz 2.982,076.276 dinarjev, v letu 1920 je znašal izvoz 1.320,606.055 Din, a uvoz 3.465,819.272 Din, v letu 1921 pa izvoz 2.460,737.562, a uvoz 4.122,097.642 Din. Iz tega je razvidno po prvih dveh povojnih letih, ko so bile naše potrebe ogromne, v tretjem povojnem letu znatno narasel tudi izvoz, kar nam očito kaže na proces ozdravljenja, na katerem se nahaja naša država. V odstotkih je rasel naš uvoz in izvoz sledeče: Uvoz v letu 1920 za 16'22 odstotkov, izvoz za 9 27 odstotkov, uvoz 1.1921 za 1897 odstotkov, izvoz za 86'34 odstotkov. Izvoz se je tedaj bolj dvigal nego uvoz. Da se je moral uvoz povečati, je samo ob sebi umevno, ako upoštevamo indu-strialni razvoj naše države. Rastoča industrializacija ima za posledico tudi rastoče potrebe po sirovinah in polfa-brikatih. Podvig izvoznega kvantuma na 86.34 odstotkov je pa dokaz za gospodarski napredek in ojačenje naše države. Da se tudi v prvem poletju 1922 še ni popolnoma posrečilo urediti našo izvozno trgovino, temu je v prvi vrsti vzrok nizko notiranje dinarja v prvih 6 mesecih tekočega leta. Vendar je bil izvoz v prvi polovici leta 1922 mnogo večji nego izvoz v prvi polovici leta 1921. Tako je znašala vrednost izvoza od januarja do junija 1921 1 160,051.982 Din, medtem ko je v prvi polovici tekočega leta znašala 1.631,483,555 Din, tedaj za 40'64 odstotkov več nego v preteklem letu. Ker pa je bila vrednost dinarja v tej periodi zelo spremenljiva, je morala biti za presojanje izvoznih številk merodajna statistika po kvaliteti. Tudi glede kvantitete je bil letošnji izvoz znatno večji nego je bil v letu 1921, kajti izvozilo se je v prvem poletju 1922 905.523 ton napram 836.311 tonam v prvem semestru 1921, toraj za 8'20 odstotkov več nego v isti periodi pro-šlega leta. Porazdelitev našega izvoza na posamezne države znaša v odstotkih sledeče (številk v oklepaju se nanašajo na prvo poletje 1921, izven oklepaja pa na prvo poletje 1922): Nemčija, odstotkov (17 06) 8-67, Avstrijja (45 51) 25 24, Italija (1674) 29.13, Švica (678) 870, Čehoslovaška (3 36) 6 40, Francoska (152) 5 28, Grčija (353) 454, Madžarska (1 25) 4 36, Anglija (071) 2 38, Reka (0'32) 151, Ostale države (3*22) 4 29. Kakor je razvidno iz te tabele je izvoz v Nemčijo in Avstrije nazadoval, v druge države pa napredoval! Ako primerjamo to tabelo z ono iz leta 1920, tedaj moremo ugotoviti, da nismo imeli leta 1920 n. pr. v Anglijo sploh nobenega izvoza. Padanje našega izvoza v Nemčijo in Avstrijo ima svoj vzrok v tem, da smo izvažali v te dežele skoro izključno agrarne produkte in da nista zbog padca valute niti Avstrija niti Nemčija bili v stanu, plačati konkurenčne cene. Da je pa naš Izvoz v zapadne države tako narastel je deloma posledica tega, da je dinar v prvem poletju 1922 padal; pač pa je to tudi rezultat intenzivnega delovanja naših gospodarskih krogov, ki stremijo vedno bolj za tem, da najdejo za naše produkte vedno nova tržišča. Ako pogledamo statistiko z ozirom na vrsto blaga, tedaj najdemo, da se jev prvem polletju 1922 izvoz agrarnih produktov zmanjšal. Tako se je izvozilo v tonah (številke v oklepaju le nanašajo na prvo polletje 1921, izven oklepaja na prvo poletje 1922): Žito (44.572) 27.187, koruza (287.333) 5.321, moka (15.533) 19 092, pšeno (135) 215, fižol (7.372) 4.843, krompir (4.912) 3.861, sadje (1.282) 756, posušene slive (20.183) 14.442, žganje (55), 7, vino (222) 5.533, konoplje (5.550) 4.134, hmelj (249) 245. Vzrok zmanjšanja izvoza agrarnih produktov je bila slaba letina v preteklem letu. Nasprotno pa je bil izvoz živine in lesa znatno v^čji nego v prvem polletju 1921, ki je'znašal (številke v oklepajih pomenijo izvoz v prvem polletju 1921, izven oklepajev pa izvoz v letu 1922): konjev, komadov (4.566) 17.956 ; žrebet komadov (2.978) 5.921; goved, komadov (21.569) 54.336; pre-šičev, komadov (42.372) 66.312; ovc, ooz, komadov (14.213) 37.516; perut* nine, komadov (35.911) 491.066; mesa, tkn (15.842) 15.032; jajc, ton (7.280) 2.567: les, drva za kurjavo m3 (—) 8.630; stavbenega lesa, ton (633 942) 122.059; stavbenega lesa, m3 (19.156) 31.661 ; lesnih izdelkov, ton (12.560) 11 636; tanina tOn, (1 319) 1.683; ekstrakta za strojenje, ton (2.539) 4.319; rud, ton (33.678) 72.574 ; cementa, ton (89.294) 86.091. Gornji podatki nam kažejo, da se je povečal izvozni kvantum z izjemo agrarnih produktov, skoro pri vseh vrstah btega, tako da je izvoz, dasi ni prošla letina uspela, vendar v prvem polletju ,1922 znatno presegel Izvoz v isti periodi preteklega leta. — Statistika uvoza v prvem polletju 1922 pa ni bila dosedaj še objavljena, toda do sedaj je gotovo, da se je naša trgovinska bilanca, dasi ni še aktivna, vendar še znatno poboljšala. Trgovci, industrijalci, ali ni žalostno da še danes ne stoji ,TRGOVSKI DOMM Prispevke sprejema: fYrgovskl dom, Ljubljana" Oradi II« 17. Izvoz in uvoz. Izvoz živine na Madžarskem. Madžarska vlada je dovolila v interesu olajšave izvoza živine, se lahko izvaža živiua iz vzhodnih komitatov kakor tudi meso na šopronski klavnici zaklane živine od 6. oktobra brez posebnega dovoljenja. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Naša trgovinska dogovora z Bolgarsko i* Madžarsko. Minister za trgovino in industrijo namerava predložiti skupščini dve zakonski osnovi o trgovinskem dogovoru z Bolgarsko in Madžarsko ter predlog o reviziji trgovinskega dogovora z Italijo. Trgovska pogajanja s Poljsko. V torek je odpotovalo na Poljsko naše posebno odposlanstvo, da sklene trgovsko pogodbo s Poljsko na podlagi medsebojnih največjih carinskih ugodnosti. Pasivnost madžarske trgovinske bilance. Trgovinska bilanca Madžarske za prvo polovico 192*2 je za sedem in pol milijarde madžarskih kron pasivna., Vrednost uvoza je znašala 35.14, vrednost izvoza pa 27.6 milijarde kron. Napram Češkoslovaški in Nemčiji je bila bilanca močno pasivna, napram Avstriji in Jugoslaviji pa je bila aktivna. Znižanje cen sladkorni pesi "v Nemčiji. Kakor poročajo iz Berlina, so tvor-ničarji sladkorja s svojo zahtevo po znižanju sladkorne pese prodrli pri vladi. Cena se bo znižala za 4000 na 7000 mark za 50 kg. Francoska zunanja trgovina. V prvih osmih mesecih t. 1. je uvozila Francija za 33,179.221 ton blaga, v vrednosti 14.627,067.000 fr. fr. Izvozila pa je blaga v istem času za 13,501.633 ton v vrednosti 12.478,026.000 fr. frankov. industrija. Sladkorna kampanja na Češkem. Sladkorna kampanja se je pričela. Pričakujejo, da bo letos 750.000 ton sladkorja, torej skoro sto tisoč ton več nego lansko leto. Obrt. /risanje mezde pri celjskih krojaških pomočnikih. Med krojaškimi mojstri in organizacijo krojaških pomočnikov v 'Celju so se vršila prošle dni pogajanja za zvišanje mezd. Pomočniki, ki so prvotno zahtevali 35 odst. povišanje z veljavnostjo od 1. oktobra so se zadovoljili končno s 25 odst. Denarstvo. Statistika vlog pošt. -ček. urada za mesec september 1922. Vlog je bilo 109.229 v znesku Din 254,264.487.23 od tega v kliringu 3556 v znesku Din 68.208.782.53 vplačano pri naši blagajni 556 v znesku Db17,172.840 44. Izplačil je bilo,58.819 v znes. Din 255,727.753.12 od tega v kliringu 3044 v znesku Din 68.208.782.53 'izplačano pri naši blagajni 1304 čekovnih nakaznic v znesku Din 12,935.891.16 in 2561 blagajnikih &§kov v znesku Din 70,059.039.96. Nakup deviz za uvoz živil. Kdor hoče uvesti iz inozemstva živila (predvsem moko) mora zaprositi za odobritev potrebnih deviz pri deviznem odboru Narodne banke. V prošnji je navesti količino in ceno živil ter njih skupno vrednost Naznaniti je tudi, kje je denar položen in komu je dostaviti devize. Dovoljenje izda generalni inšpektorat min. financ v sporazumu z ministrstvom socialne politike. V svrho'hitrejše rešitve je priporočljivo, da uvoznik naslovi enako prošnjo tudi naravnost na ministrstvo soc. politike. To se lahko zgodi tudi brzojavnim potom. T» prošnje se rešujejo v najkrajšem času. Dovoljenje ministrstva za socialno politiko služi predvsem v evidenčne svr-he. Na podlagi teh prošenj se obveščajo lokalne oblasti da primerno kontrolirajo prodajo uvožene hrane. Avstrijska zlata pariteta znaša od dne 9. do dne 15. oktobra 14.970 avstrijski kron. Davki. Povišanje pristojbin za delnice. V novem finančnem zakonu za 1. 1922 do 1923 so določene sledeče pristbjbine na delnice: Ako se glase na ime ali na tvrdko od 2 na 3 odstotke, ako se glase na prinose od 4 na 6 odstotkov nominalne vrednosti. Promet. Prometne izpremembe. 1. Izvoz goveje živine iz naše kraljevine v Ceho-slovašo ni dovoljen. Ta prepoved ne velja za govejo živino za klanje. — 2. Sprejemanje sporovozne robe v vozovnih nakladih za postajo Deutz loko in sprejemanje vsakovrstne robe za postajo Koln Eifeltor, loko potom ponovne predaje je do nadaljnega ukinjeno, izvzete so samo pošiljke, ki so naslovljene na okupacijske oblasti. ...edpotne pošiljke naj iztečejo. Za postaje Mun-ehen loko in tranzit se smejo zaustavljene pošiljke zopet dalje odprem iti. Novo sprejemanje pošiljk je še nadalje ukinjeno. Radi prenatrpanosti postaje Nagyteteny je ukinjeno do nadaljnega sprejemanje vsakovrstnega žita v vozovnih nakladih na naslov: Nagytete-ner Schweinemast und Fleischvenver-tungs A. G. Nagyteteny za postajo Na-gvtetenv. Medpotne pošiljke naj iztečejo. Zvišanje železniških tarifov v Nemčiji. Z novembrom se bodo železniški tovorni tarifi zvišali za 60 odstotkov. Osebni tarifi se bodo zvišali s 1. novembrom za 100 odstotkov, s 1. decembrom za nadaljnih 50 odstotkov. Dne 1. januarja 1923 bo sledilo novo zvišanje osebnih tarifov. Kmetijstvo. Trgatev na Štajerskem. V vinorodnih krajih bivše Štajerske se je te dni pričela vinska trgatev. Pridelek bo sicer obilen, kvaliteta vina pa bo vsled trajnega deževja zaostajala za lansko kapljico. Mošt se plačuje po 18 kron in višje. Hmelj. Hmelj. VII. in VIII. brzojavna tržno poročilo: Nurnberg, 6. 10. 1922/ Prodanih 450 bal, cene postajajo čvrstejše. Nurnberg, 7. 10. 1922. Prodanih 500 bal, živahno, posebno povpraševanje po zelenem hmelju, 500—1000 M višje. Razno. Nova naredba o prijavi zalog. Ministrstvo za socijalno politiko je izdalo glede prijave zalog, ki je predpisana po členu 2 pravilnika k zakonu o pobijanju draginje dne 2. oktobra dopolnilno naredbo, po kateri se ima za sedaj prijaviti samo zaloge sledečih pred-mertov: pšenico, rž, koruzo, ječmen oves, pšenično moko, in sicer ločeno krušno moko in moko za kuho, dalje koruzno moko, otrotfe in kokalj. Prijavo imajo izvršiti trgovci, trgovska skladišča, prometna podjetja, banke in denarni zavodi, posebej za vsak našteti predmet, koliko je zaloge proste za prodajo, dalje koliko je že' prodano in komu, dalje koliko ima pri kom drugejn trgovec v zalogi. Mlini morajo razen teh podatkov še navesti koliko je v mletju in za koga se melje. Zveza gremijev opozarja vse interesirane kroge na to važno naredbo, ki je sicer za topotno prijavo dospela nekoliko prepozno, ker poteka z 10. oktobrom prijavni termin. Nove devizne določbe na češkoslovaškem. Kakor poročajo praški večerni listi, bo nova naredba o deviznem prometu stopila v veljavo šele 13. t. m. Agrarna reforma v Madžarski. Doslej je razdeljeno že okoli 100.000 oralov veleposestniške zemlje. Bankovci pod 50 K v Avstriji se prenehajo tisakti. Z Dunaja poročajo, da so na seji narodnega sveta predlagali krščanski socijalisti, naj se preneha s tiskanjem bankovcev pod 50 K, ker 4 T R O O V sy I list tisk bankovcev do 100 K več stane, nego znaša njihova notranja vrednost. Obtok bankovcev v Češkoslovaški se je po izkazu cene HO. septembra povečal za 532 milijonov na 10.,196,000.000 čehoslovaških kron. Vagoni i* Nemfije. Na račun reparacij smo prejeli iz Nemčije: 8909 zaprtih, 3341 odprtih tovornih vagonov, 27 cistern in 172 lokomotiv. Amerikanska mast. V Osjek je dospela večja količina amerikanske masti, ki se bo prodajala po 120 K kilogram. Dohodki monopolskih pristojbin za vžigaljce. Za mesec september je plačala tovarna vžigalic »Drava< v Osjeku za 11,270.800 K monopolskih pristojbin. Torej za tričetrt leta skupaj 101 milijon 328.000 K inonopolske takse. Dva biljona nem. avstrij. kron papirnatega denarja v prometu. Po izkazu avstrijske-ogrske banke z dne 23. septembra je bilo v Avstrfji za 1960.3 milijarde n. a. kron papirnatega denarja v prometu. V enem tednu imajo v Avstriji za 259.4 milijarde novih nov-čanic. Sadna razstava v Celju, ki je bila določena za SL do 15. oktobra, se zaradi prekratkega roka odloži za 14 dni. Otvoritev razstave bo nepreklicno v soboto dne 21. oktobra t. 1., trajala bo pa 4 dni, torej do vštetega 24. oktobra. 3 nove knjige so izšle v založbi Jugoslovanskega Lloyda v Zagrebu in sicer: 1. Joso Lakatoš: »Industrija Slovenije«, nadalje 2. >Zakon o trgovinskem ugovoru izmedju kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca i Njemačke ter 3. Ante Jelčič: >Teoretičke i praktifke upute o dioničarskim društvima«. Naročila sprejema: >Uprava Jugosloven- skog Lloyda«, Zagreb, Moravska ul. 21. Oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani, ki mu je finančna kontrola v Sloveniji v vseh osebnih in upravnih vprašanjih podrejena, je dne 5. t. m. začel poslovati v svojih prostorih na Starem trgu št. 34. V omenjenih vprašanjih, zlasti tudi glede sprejema v službo, naj se torej stranke ne obračajo več na delegacijo ministrstva financ ali pa na finančno okrajno ravnateljstvo, temveč edino le na oblastni in- spetorat. Uživanje pokojnin v inozemstvu je brez posebnega dovoljenja finančnega ministra nedopustno, ne glede na to, ali je prejemnik že pred preobratom živel na ozemlju, ki je sedaj za nas inozemstvo, ali se še le pozneje preselil tje. Delegacija ministrstva financ nas uradno obvešča, da morajo vse stranke, ki še nimajo tega dovoljenja brez odlašanja prositi zanje, sicer jim bo daljno izplačevanje mirovine ustavljeno vsem brez izjeme. O tem naj tuzemski svojci in poblaščenci obvestijo v inozemstvu bivajoče umirovljence. Prošnja se vloži, če je umirovljenec že v inozemstvu, pri kompetentnem poslanstvu, če pa šele namerava iti v inozemstvo, pa pri delegaciji ministrstva financ. Prošnjo je treba natančno utemeljiti in jej priložiti a) dokaz o našem državljanstvu, b) mirovinski dekret in c) dokazilo, da je stranka za prebivanje v inozemstvu upravičena. Vsak drugačni postopek bo stvar samo zavlekel. Ako delegacija ministrstva financ ne prejme do konca tekočega leta obvestila finančnega ministrstva; da je uživanje mirovine v inozemstvu dovoljeno, bo izplačevanje mirovine ustavljeno. Zato naj vsak pohiti. Sestanek vinogradnikov in vi-notržcev. V nedeljo dne 22. t. m. dopoldne ob 10 uri se vrši v državni kmetijski šoli na Grmu sestanek vinogradnikov in vinotržcev iz Dolenjske. Na sestanku bode ravnatelj g. B. Skalicky poročal o dogovoru s Čehoslovaško republiko glede izvoza naših vin, kakor tudi o možnosti tega izvoza in potrebni organizaciji v to svrho. Vabijo se vsi interesenti, ki se zanimajo za to velevažno vprašanje našega vinoi?radrvštva, naj sestanka sigurno udeležijo. Tržno poročno. Zagrebški žitni trg. Dne 7. t. m. se je v Zagrebu ponujala (postavno baška odnosno vojvodinska postaja za 100 kg v kronah) pšenica po 1400—1500, rumena koruza . 1350—1400, rž 1400 do 1450, ječmen za pivovarne 1600, za kr- : Prvovrsten slaščičar mo 1460— 156H, oves 1160—1266, fižol 1500—1550, moka št. 0 2400-2 50, št. 2 2300-24 0, št. 6 2100-2250, za krmo 1000, otrobn 700—820. Tendenca nespremenjena mlačna. Promet omejen. Svinjski sejem v Mariboru dne 6. oktobra se je pripeljalo 198 svinj. Cene: mladi prašiči 5—6 tednov stari 350-600 K, 7-9 tednov 1000-1500, kron, 3—4 mesece 1800—2000 K, 5—7 mesecev 3000—3800 K, 8—10 mesecev 4000-4500 K, 1 leto 6000-6800 K. Borza. Zagreb, devize: Dunaj 0.085—0.09, Berlin 2.52—2.82, Budimpešta 2.40 do 2.70, Bukarešt 38, Milan 267 —271, London 275.50-280.50, Newyork 62.50 do 63.50, Pariz 471.50-477.50, Praga 213.5 do 216.5, Sofija 39, Švica 1172-1182, Varšava 0.85, valute: dolar 61.50 do 62.50, avstr, krone 0.0845—0.0905, češke 210.50-213.50, levi 38, funti 275.50, franki 466.50—471.50, drahme 178, madžarske krone 2.52, marke 2.65, leji 38, lire 263-267. Jadranska banka 405—425. Ljubljanska kreditna banka 200—210. Slovenska eskomptna banka 176.25. Trbov. premog, družba 280—295. Beograd, devize: Berlin 2.85, Bu- dimpešta 2.52, Milan 272, London 279, Newyork 65, Pariz 481, Praga 215, Švica 1185, Dunaj 0.087. Dunaj, devize: Zagreb 274.75 do 275.25, Beograd 1099-1101, Berlin 28.6 do 28.9, Budimpešta 29.75—29.85, London 3258.50-3264.50, Milan 3146-3154, Ne\vyork 73.725-73.875, Pariz 5594 do 5606, Praga 2622-2628, Sofija 446.50 /VNAA/Vv/\ / Veletrgovina \ > A. Šarabon < ki je deial pred vojno v največjih podjetjih te vrste, želi vzeti v najem slaščičarno. Gre tudi kot vodja, pa le v prvovrstne slaščičarne ali kanditne tovarne. Cenj. ponudbe pod »Slaščičar« na upravništvo »Trg. li